316. številka. Trst, v ponedeljek 14. novembra 1904. Tečaj XXIX. Izhaja vsak dan. Tudi ob nedeljah in praznikih ol> o. Uli, ob poaedeljkih oh 9. uri zjutraj Pfrsamifne številke se prodajajo po 3 novč. |<> -tol'uk) v mnoirih loUak&rnah v Trstu in okolici. Ljubiiani. (i:rici. Olji, Kranju, Mariboru, Celovcu. Idriji, št. Prtm, Sežari. >iabrf/ini, Novemmejtu itd. Oglas? i u aarorbt sprejema uprava lista „Etfnort", uliea (•ionrio ^alalti ^t. is. l'n*dnc ure so od 2. |u»j». 1 leta 12 Iv. .i mesece (i K — Na naioćbe brez do poslao e naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj ae pošiljajo na uredništvo lista. NetVankovunu pisma sc ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Giorsrio (ialatti is. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. - Lastnik kon orcij lista .,Edinost". Natisniia tiskarna konsorcija lista ..Edinost- v Trstu, ulica Giorgio Ga'atti št. 18. Poštno-hraniliiični račun št. S4-1.652. P O K T A K T I K. PETR< )GRA 1) f .i. »Novoje Vreraja« k bodoči bohinjski železnici je bi!a goriškemu mestu dovoljena deželna podpora v znesku 80.000 kron, ostalim občinam pa 40.000 kron za kar se najme posojilo, ki se amortizira v 30 letih. 1 1 2 toček dnevnega reda je obsegalo svetuje, naj se ne veruje mnogo japonskim prošnje za podpore, ki so bile rešen govoricam o japonskih vspehih Japoncev pri Port Arturju, ker so iste v zvezi z novim Deželni glavar je omenil nato delavnost deželnega zbora ter odklonil napade japonskim posojilom. Vnovič je bilo Rusom na njegovo osebo, proti čemur sta glasno pripeljanih v Port Artur 100.000 krogel, protestovala posl. dr. Turna in dr. Treo. kar omogočuje, da se trdnjava zar.ore še (Klici: Impertinenca! Mi se ne pustimo dva meseca braniti. Japonci niso še zavzeli strahovati!) niti enega forta in tudi v slučaju da pro Xa to Je deželni glavar zaključil za- derejo črto fortov, bi naleteli na ve- sedanje deželnega zbora. Posl. Verzegnassi like težave, ker bi konečno morali zav- se deželnemu glavarju zahvalil ter bičal zeti še nepristopen fort Liaotiešan. Baltiška eskaura. DAKAR 13- Baltiška eskadra je dospela semkaj. (Dakar je pristanišče v fran-cozki Senegambiji v zapadni Afriki). PORT SAID 13 (R< uterjev birč>). vedenje nekaterih slovenskih poslancev. Med splošnim kričanjem so se poslanci razšli. Demonstracije v Splita. ZADAR 13. Predpoludne se je vršil v Splitu protestni shod proti dogodkom v Inomostu in proti vlad:. Po zvršetku Ruskim vojnim ladijam se bo dovolilo shoda je šlo okolo 300 vdeležencev shoda, vkrcati toliko živil in premoga, kolikor | izključno avtonomršev, pred okrajno gla ga bodo potrebovale, da dospejo do pri- varstvo, kjer so kričali: .Doli z okrajnim hodnje bližnje postaje. Ukrenilo se je po- j glavarstvom !« »Doli z vlado!« Policijski trebno, da bodo ladije čim hitreje pasirale j komisar je prišel z orožniki demonstrantom prekop. nasproti ter jih pozval, naj se razidejo, Tz Mukdena. na kar so se i-sti vrnili ter zbežali. Are- PETROGRAD 13. Ruska brzojavna j tovan ni bl nihče..-Hrvatje so se vedli agentura poroča iz Mukdena: Od danes Pasivno- zjutraj se vrši na desnem krilu močno Ožje volitve V Italiji, streljanje med topništvom, vendar se sodi, RIM 13. Dosedaj je znano 18 izidov da je komaj pričakovati, da bi pričeli J a ožjih volitev. Govori se, da je bilo izvo ponci pro lirati. ljenih 13 vladnih kandidatov, 1 opozicijo- ~ . . . . , nalni konstitucijonalec, 1 radikalec, 1 so- uskrbovame ruske armade. r . ,ri . 1 cijalist j 11 2 republikanca. \ si listi povdar- PHTR« » tR A I) 13. Iz Mukdena poro- jarjo, da so se današnjih ožjih volitev vde-čajo, da prihajajo tja neprenehoma vozovi j ležili tudi klerikalci. V Rimu so prišli volit s krmo, gorkimi oblekami in izla.sti s ki- celo svečeniki tajskimi modrimi plašči, s katerimi bo pre- j R1\i Dosedaj je znano 41 volilnih skrbljena vsa armada. izidov. I,voljenih je bilo 25 vladnih kan- __ didatov, med temi bi v "i minister Gian-, turco, šest opozicionalcev, trije radikalci, j dva socijalista, med temi Ferr i, ki je bil dvakrat izvoljen in pet republikancev'. le prs. s t Haibina j;h more čuvati pred napa lom od Btrani VJadivostoka. Harb.'na pa na vzamejo Japonci nikdar. Kmalu E8 uveri vea svet, kako neresnična in tendeneiiozna so tudi japonska službena poročila, a zasebna por* č la so v a podvržena najstrožji cenzuri, ker cfi- jelni krrgi jrp3n?ki skrivajo resnico tudi pred lastno dežolo. Oni jednostavno po-tajujejo vse japonske nevspehe. Kuropatkinovo stremljenje je moralo — ker ruska vojaka absolutno ni bila pripravljena za vojno — iti edino za tem, da pridobiva časa. In pridebil je res 7 mesecev časa za spopolnjevanje ruske vojske. Prihodnji dogodki prinesejo dokaz, kako izborno ae mu je to poartcilo. Rusija mora zmagati in zmaga v svoj m in v inter:su Evrope. Ta Evropa je bila dosedaj omamljena po efemernih vspehih Japoncev in je i/gubila vid. Sch\var -zaključuje z menenjent, da umikanje Japoncev — ktr ao preserg ciničen in za površnost razpoložen nared — bržkone ne bo redno po izgledu Eusjv, ampak se bo vršilo v neredu in paniki; a Evropa pozablja, da 83 v vztočni Aziji ne boriti za nadvladje dve jednakovredni kulturi, ampak da je tu buj azijatstva proti evropetvu, katero slednje bi hottli Japonci izgnati iz Azije. General Steselj in premirje. Iz P^trogi-ada jo:očajo, da so tam os ve dočeni, da je general Stesslj vtegail prositi •Japonca za premirje le v svrho, da bi ae pokopalo padle vojske. O kaki kapitulaciji Port Arturja ne more biti niti govora. J Vojna. Brzojavne vesti. Goriški deželni zbor. GORK A 13. Današnja seja je pričela ob ro. uri predpoludne ter je trajala s presledkom opoludne do in četrt zvečer. Posl. grof Valentinis je stavil interpelacijo na pravosodnega ministra radi zapostavljanja Italijanov povodom imenovanj na tukajšnjem okrožnem sodišču. »Posl. Grča j stavil predlog glede fgoma dvomiti na končnem, vspehu Japon-pomnožitev inženirjev v državnih rael o- :e3V' Pri Ljaoganju bi bil jmogel položaj racijskih vodnostavbnih strokah pri tržaškem namestništvu. Sprejet je bil zakonski -načrt glede uvrstitve c_stc v braniški dolini, tako tudi resolucije glede ustanovitve slovenskih senatov pri naj- V TRSTU, 13. novembra Hm M. Hugo S.Lw\*r tidJju e v sReicL WvLr< serijo svoj h člankov. V III. članku izvaja, da tudi Jsponcem prijazni listi začenjajo po- Japo»icev postati jako nevaren, če bi bili Ru'si res izzvali odločilno bitko. Ali n so ho tel;. Kmalu bo jasno vsej Evropi, kako malo so se itkiza.i Japonci taktično. YT sedmih meaech niso b li v stanu izgnati sovražnika višem sodišču lede na to. da bi nt* 1Z najmanje treh mandžurakih provinc j. vlada jemala ozir na domače izdelke pri Dokler ne dcsežjjo Harbin-, ni možno govo- trgovinskih pogodbah. Za dovozne ceste rifci 0 t*™™ važiem vspehu Japtncav, kajti PODLISTEK. Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Šcnoe. — Nadaljeval in dovršil Z. E. Tonile. Prevel M. C-č. V. -— Sodnik! Zapriseienci naše plemenite vlade, je začel kovač, poklonivši se primerno, prosim vas da mi daste besedo in da me slušate, zakaj sem stopil pred vašo spoštovano mestno sodnijo. Dobra je bogata dedščina, dobra je obila letina, ali vsikdar je še bolj dober glas, kakor se pristoji vsaki pošteni glavi da je človeku svobodno hoditi pred krščanskim ljudstvom in da ne treba pred nikomur živim gledati v črno zemljo. A najbolj je to pravica svobodnega meščana vašega, ki ni nikomur suženj in ki ni nikomur podložen, ker stoji pod vašo pošteno pravico v vašem vladanju. Ali meni se je nekrj dogodilo, da ne sm'em povzdigniti čela, dokler me ne opere vaša pravična sodba. Vem jaz in bodi vam sedaj ponovljeno, da je Draga Gončinka, ki je tu doma kakor jaz, šla z zlobno namero med svet ter je sejala na-me strup med svet. Pero kovač, je rekla, se je pritepel v mesto in si sezidal hišo, a ne ve sc, s čim, ali pošteno ali. nepošteno. Rekla je še, kakor govore verodostojne priče, da zahajam tudi k Agati Franče- kovi, /.en.ski 1. malo sramožljivosti, da jo grešno ljubim. A to rečeno Agato je stara podkupila srebrom naj govori o meni, da sem žnjo grešno živel, in nazadnje je rekla, ' da so Zlatobradičevi pod vrb kom ljudje, ki dajajo sinovko v zakon človeku, ki z drugimi greši, ki bo ženino imetje trosil za prešestni greh. In ker s tem lažnjivim . ... . . govorjenjem se ni nasitila svoje jeze, pravi, ' da sem odpadnik mestne svobode in da pletem se svojim bratičem (irgom, da bi zatrl pravice griške. Pa, kakor že slab glas najhitreje leti in najmočneje zvoni, tu Naš položaj. J (Govoril dr/, posl. Vekoslav S p i n č i ć na javnem shoda] političnega društva „Edinost".) (Dalje). Spor&zaniljenje z Italijani \ Je li pri nas možno sporazumi eaje z Italijani? Predg^voraik je zaklical, da sprave z Ita'ijai-i no bo niLuar. To je re3 ia ni res. Tu tr_ba namreč razi kovati. Z Italijan;, kako/ so Efedii, se ne sporazumeiao nikdar. V toliko ima prav prerigovornik. V Dalmaciji ae ja b la sprožila misel Eper^zurnljenja med Hrvati in Italijan:. Pa tudi v dežslnem zboru ietrakem se je r n^sa strani sprožila a mia;l. In akoravno se ram je o tej priliki reklo, da moramo mi popred pripoznat', da je I:tra ita ijanska zemlja, je bilo na naši strani toliko s^uiczatajavanja, da amo ae še dogovarjali na Danaju ob posredovanju Cehov. Dogovorili emo bili nekatere točke, o Uaierih naj bi se pogajanja nadaljevala v Trstu. Ali presekal jih je — dr. Venezian a znani skupščini društva »Pafria«. Da spo akd, kjer ja voditalj tižišk h Italijanov na-ravLost povedal, da oni ne bodo sledili itaii-janskim poslancem, cko bi ee isti di gjvtrjtli z nami. Ld pod enim pogojem bi so dr. Ve-uezian pogajal: če mi pripoznamo izrecno, mi je lice pred Bogom in mestom očrneno, in zato potrebujem od vas, da mi daste pravico in da me operete po zakonu. A jaz pravim v imenu Boga živega, da sem čist, za kakoršnjega ste me do sedaj poznavali vsi ! Rekši to je kovač ponosno vzdignil svoje čelo in stavil desnico na svoje srce ter pogledal bistrim očesom ves zbor. Tedaj je rekel sodnik Miklin : — Orožnik ! Pokliči pred naše lice Drago Gončinko, meščanko griško ! Potem pokliči vse priče ki jih ponuja Pero Prišlin, kovač, in ki jih ponuja Draga Gončinka. Orožnik je glasno zaklical proti vratom: — Oraga Gončinka, kje si? Draga Gončinka, kje si ? DrLga < rončinka, kje si ? Sključena, opirajoča se na palico, se je privlekla drobnim korakom v sodnico, gledala v zemljo, zavrtela glavo in spregovorila : — Na, tu sem. In zopet je zaklical orožnik k vratom : — Kdor božji priča za katerega prav- i da ao oni jedini gospedarji na tej zemlji, a mi Slovani, da smo la gostje, ki uživamo miloBt in ki nas tukaj le trpe. Tako je za-gromel dr. Venezian. In on je, ki vlada tu in njegova družba in na roko jej gre notranja in vnanja politika države. Ntši pradedje fo si osvojili to zemljo deloma tudi z mečem, oni so jo oplojevali se svojim znojem — a mi naj bi bili tu le gostje ? ! Oni pa, ki so dcšli semkaj, iz Coze, i iz Vidma, iz Benetek, iz Furlanije, iz Kala-brije, ali celo Armenije, naj bi edini imeli pravice domačinov ? ! To naj bi bile italijanske pokrajine?! Tega ne moremo pripoznati Že zato, ker bi bila to laž, in potem zato, ker bi s tem sami sabi odsekali glavo ! S takimi Italijani ni možno sporazum* ljenje. Ali jaz imam nado, da vzraatejo drugačni Italijani, ki ne bodo pod vplivom Židov, ki bodo imeli krščanska načela, — enakega prava za vseh. S takimi Italijani bo možno in pride do aporazumljenja in bratje si bomo z enakimi pravicami. A imam tudi nado, da se vladni zistem spremeni, ker mora priti Bpoznanje, da se z načeli prepo-tenc3 ne da vladat1. Mora priti vlada z načelom enakega prava, a mi moramo vstrajno delati na to, da pride taka vlada. Delati moramo zložno, ljub ti se med seboj, prizanašati ei in žrtvovati za skupne cilje, za svoje osvobojenje. Sedaj še eno. Miniaterstvo Korber se je preo3novalo. Čast novim možem, ki so vstopili v mini-sterstvo. Njihovo poštenje ee hvali v obče. Jaz sam poznam dva njib. Ali preosnova je vendar le krpariia — zistem ostane stari. Trebalo bo velike radikalne spremembe, da bodo narodi živeli v bratstvu . iif svobodno med eeboj. Kar Bog daj čim prej ! Sestanek jugoslovanskih vladarjev. Spljetsko »Jedinstvo« izjavlja nasproti vsemu zanikanju inozemskih listov, da se bo v kratkem vršil v Scfiji sestanek srbskega kralja Petra, črnogorskega kneza Nikole in bolgarskega kneza Ferdinanda. Minister Korber in Slovani. Brnske >Lid. NoviDi« so dobile iz Dunaja vest, da so nekateri nemški politiki, ki se trudijo, da bi odstranili v državnem zboru češ^o obstrukoijo, podali vladi sledeče predloge, v svrho rešitve najnujnejih vprašanj in sicer: Drugo češko vseučilišče naj ec osnuje v Olomucu, ob enem naj se iz Brna premestita v Olomuc više deželno sodišče ter poštno in brzojavno ravnateljatvo. Olomuc naj dobi s tem znEČaj drugega gU^nega mesta poleg Brna. V Brnu Laj sa ustanovi novo nemško vseučilišče in v nadomeatilo za premeščene urade naj se oanuje vojaško zborno poveljc:'šlvo. V Tratu naj se osnuje italijansko vseučil šče, ob enem pa aloven3ko-hrvat-aka pravna fakulteta. darjev, pristopi naj pred lice slavne sodnije. V sodnico je prišla gruča prič. Važnim korakom je vstopil v praznični obleki Živa n Benkovic, vodeči enajst griških meščanov, a med njimi vlaškega zdravnika Jakoba, kateremu je danes debeli obraz seval od radosti. Pak je došla Jela, po ! pridevku ruska«, drobna suha ženica srednjih let, kateri si drobne oči, zakrivljeno brado in šiljasti nos komaj razločeval pod podolgasto kapo, kakoršnje so tedaj nosile branjevke zagrebške. * Za njo se je zibala mastna ženska glava v pisani suknji in pod rdečo pečo, obračajoča svoji debeli ustnici v brezsraraen nasmeh. Nazadnje se je prišulil Pavel Gonč, vodeči pod roko dvojico prijateljev, Božo Milo-gleda, kuštravega človeka z rdečim nosom, krojača, kateremu je bila igla zoperna zbog pijače, in Jakoba Hudidana, raetlarja, škilastega človeka, kateremu seje neobrita in nepočesana glava čudno zibala v zav-ratniku modrikastega jopiča. (Pride še.) Domače vesti. Včerajšnja demonstracija. Včeraj pred-poludne ob 11. uri eo imeli župaDi vseh av« atrijskih italijanskih občin sestanek v dvorani mestnega sveta, da protestirajo proti irgredom Nemcev v Inomostu. Povodom tega sastanka je bila organizovana tudi velika poulična demonstracija. I a res se je bila zbrala na velikem trgu pred magistratom ogromna množica ljudij: bilo jih je — tako se nam je zatrdilo — preko 15.000. Te demonstracije so se udeležili tudi italijanski socijalni demo-kratje v velikem številu. No, demonstracija je bila ta, da so vpili >Evviva Trieste italiana!«, »Evviva 1' uni-versitii italiana a Trieste !«, »AbbassD Inns-bruck !«, >Morte ai tedeschi !« in »Viva 1'Italia!« in slično. Vzdigovali so na rokah 18—20 letne dekline, katerih so nekatere parkrat zavihtele italijanske trikolore ter zavpile »Viva ritalia!«, na kar bo ostali — izvzemši radovedneže, katerih je bilo jako mnogo — odgovorili z dolgim »Evvivaaaa !c Socijalisti bo vpili svoje »Evviva il eo-cialismo internazionale !« in »Evviva i' inter-nazionaliemo !«, na katere vsklike so pa tudi irredentovci odgovarjali z ravno tako dolgimi »Evvivaaaa !«, kakor na svoje lastne vskl;ke. Sestanek županov je trajal dobro poldrugo uro. Na ta so šli demonstrantje v koloai — irredeniovci spredaj, a Eocijalci demokratje zadej — po Coreu, trgu Goldoni, ulici Torrente, Ac (vogal Torrente'). O RD IN U JE: od 10—12 predp.. 3-4 pop od 4—5 pop. brezplačno. T o važna poMŠtva Levi fffinzi = ulica Tesa št, 52. A j (v lastni h5?i.) ZALOGA: Piazza Rosar>e (šolsko poslopje). Cene, ds se ni bati nikako ko Sprejemajo se vsakovrstna del* :g i po posebnih načrtih. ouik biei|h£si i\ URAR F. PERTOT Trst, nI. Poste nnove g priporoča veliki izbor ur: Ornega, Schaffhause Longi-nes. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske Izbor ur za birmo ure za gospe. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. M. SALARINI v ulici Ponte đella Fabbra št. 2. (Vogal ul. Torrente.) Prva zaloga izgotovljeuih oblek za moSke, dečke Jope črne in barvane v velikem izboru ee od satena in platna, kostumi satene ni platneni za otroke. Velik izbor snovij za obleke po meri, ki se izgotove v lastnej krojačnici; 600 oblek po K 10 za moške, 400 po K 8 za dečke. Zaloga je vedno obložena z izlelki najboljših tovarea Ce$ke, Kormina in Oervinjana. PODRUŽNICA; „ALLA CITTA J>I LONDRA" a\ Po i te uaove št. 5. (vo^al ul. Torre biin:a) r00030000000t3DOOOOCX3000000030 OODCO J33003300030000000000300000 Velikanski prihranek se zadobš, akc se uporablja novi aparat ,„L'APE", ki vzdržuje plinove mrežice. je aparat, ki ne bi smel manjkati v ni kaki rodbini, B uradu, društyah, prouajalnicali ter javnih krajih; o Požar. Dne 7. t. m. je v Z^oin^i Pla nini na Kranjskem pg relo vcc kozo'cev. Škode je kakih 8 do 10.000 kron. UboistTO. V ljudski kuhanji H arika,w ■■!■■■,. - .. , , , . - D ,, , • 1 1 i u 1 5 1J lil JJ jamci vsakomur velikanski prihranek na steklih 111 o P* liana, ki se nan^a v uLci de.ia Mu »a i O *** -"J J 1 O veceh a, je bilo sinoči okohi 6. ara mao^o O Prijavljen "^ežieah; stane le 20 novč. § dtLvcev, ki prihajajo tja vsiki dan na hr. no. S patent. MT vdoblva Se glllVlli Zalogi Ul. Grilllift st. 8 Mej ti mi so bili tu ii podajtči Fiančišak OOOC3T000000000031000000000000 OCOCOCOOOOOOOCOOOOOOOOODOOOOOOOOOO Zanon, Ivan Brišžak, Matrj Pavlic in Peter IIUTI LIPE v§e slovanske narode : Slovence, Hrvate, Čehe itd. Soko'.i, na de'o ! Vspored telovadbe določen je za eedaj tako-le : Za etare^e brate Sokole vsak torek in sredo od do 9 zvečer; za mlajše brate vsak ponedeljek, sredo in soboto od 8 do 10 zvečer. Goj«n<*i telovadijo vsako Bredo in soboto od 5. do 6. ip p. Vsak mora prinesti čevlje za telovadbo ; z navadnimi čevlj5, kakor tudi nttelovadcem ni dovoljen vatDp v dvorano. Natančneje navodila dobijo fee pri odboru in pri vodji od gornjih urfeh. Cz l>rateki „Nazdar !u Odbor „Tržaškega Sokola". Iz Kanala. Pri obč nski poti, ki vodi od Gorenjevasi do FUvua, naheja se kamnolom novogradjfne železnice. Kamenje se je tu nakladalo kar na poti. To, kakor tudi vožnja kamenje, oviralo je Gorenjevaščane posluževati se te svoje poti, in dtli bo proti temu pri županstvu v Kanalu pritožbo na zapisnik. Zapisnik je izda'o omenjeno župtn stvo gosp. Zochi, nadinžsnirju podjetništva Sard-Lenassi. Ta pa ga ni hotel sprejeti z opombo, češ županstvo naj piše italijansko ali pa nemško, ker slovenskega on ne razume. Pred dvema mesecema je pr šel okoli 8. ure zjutraj neki Črnogorcc, delavec pri pod- slušati, je šel od njih ter skušal pri raza1 h druzih mirah dobiti dobro volj nega poslušalci. A njegov trud je bil zaman, nikogar ni našel, ki bi ga bil poslušal in mu dal odgovora. Slednjič se je Italijan vrnil k Va-tovcu. Ta ga je pa odslovil rekoč mu, naj ga ne nadleguje in naj gre raje spat. Ta odgovor je pa Italijana tako rargrel, da je začel aabavljati. Posegli so vmes tudi ostali Irije Vatov-čevi tovariši, a na tJ je Italijan pctrgaii iz žepa do*g oeter nož ter z istim zabodel dpj-prtj Frančiška Zanona, kateremu je zadal nič nanje nego 5 ran. Ranjeni Zanon se je zgrudil krvav na ^a, a Italijan je dregnil z nožem še Ivana Br ščaka, in sicer dvakrat, enkrat v levo roko, enkrat pa na čelo. VTi-deči, da so bili mej tem vsta i vsi ostali gostje, je Italijan h>tro pobegn i. Pavlič, Vatovac in ostali goitje so pa hitro prenesli ranjenega Zanona na pomožno postajo društva »Igea«, kjer je zdravnik pre-iskal ranjenca ter izjavil, da so rane jako nevarne. Povezal je v naglici raae ter potem dal prenesti nesrečnega Zanona v bolnišnico, kjer je pa že cb 8. uri umrl. Tudi BrišČek je bil šel na pom^žao po etajo druttva »Jgaa«, da mu je zdravnik izpral in cbvezal rane. •onqojp ui 0|aq3p cn uaui od aq.ioJBu ui dAHidod Buiafajdi* ipnj 9^oj|on{ a?{suoz',)?{som BZ oir.inqo sjqopi aol*?f oi!Joq!H -p« A UOHafd >j up 'ji uj,tfu),»As AafjAdj jed jidn^ inajj) TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. Z-alagatelj miaisterstva francoske republike glasom odloka z dne 2. junija 1904. „liMpii'i Amerikanski pisalni stroj prve vrste iz navadnimi črkami je brezdvomno tuli glede dovršene konstrukcije koli glede solidnosti in trpežnosti prvi na celem svetu. ►Stroj se izroči na posknsnjo, ne da )>i ga bilo trel>;i kupiti. Priprave za pomnoževnnje spisov na roko ali se strojem mimeograf. ciklostil ali rotativ. Stroji za računanje. Mehanična delavnica za čiščenje in popravljanje vsakovrstnih strojev. Kupuje, proDaja in zamenjava pisalne stroje. Calavni zastop in zaloga za Trst in deželo ulica Geppa št. is. (Telefon št. 1682.) Najboljša priporočila. — Ceniki brezplačno in poštnine prosto. „LJUBLJANSKA KREDITJNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja vat mit mt, c&atavaih pisem, p rij ori ve t, konona>laiL obligacij, nečk, delnic, valat, uovoev is devit. roBtM Udaja k Ti&kema irtbasjn Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Baje prećajsne na rred« papirje. Zavaruje srečke proti kurznl ^ameataTfe la e^lsomptnjo isirebue rred^^tiie papirji. L* ^.j^čuje sapalo - kupone. - -----.— izgubi VinkuJuje in dlvinkuluje vojadko žen^tninske kavcije« BakciMpt :m ia^-jna bs^; Soj5" zazačil*. Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema i tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge d — dne Tzdiga. = — m Promet ■ deki in nakaznicami, ———--