Proletarci vseh dežel, združite seJ PR AVI CA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Leto X. - št. 224 Ljubljana, sreda, 21. septembra 1949 Izhaja vsak dan razen ob petkih Poštnina plačana v gotovim IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE: Novi dokazi naše socialistične graditve Proces v Budimpešti Da bo v mestih dovolj drv za zimo, bodo morala podjetja bolj pomagati sindikalnim brigadam Fizkultura — Poroflila iz naših krajev Mesečna naročnina din 45 — Cena din 2.— mm 11 trn Zakaj v murskosoboškem okraju s abo napreduje odkup belih hi Odkup belih žit v murskosoboškem okraju kljub temu, da je odkupna mreža v okraju pravilno organizirana in kljub temu, da je bilo republiško podjetje za odkup v murskosoboškem okraju prvo v Sloveniji, ki je organiziralo zbirne centre, se pripravilo pravočasno na odkup belih žit in napovedalo tekmovanje podobnim podjetjem dveh najmočnejših okrajev Ptuj in Celje-okolica, dozdaj ni dosegel zadovoljivih uspehov. Dejstvo, da je ves čas odkupa do poslednjih dni odkupni plan obvezne oddaje belih žitaric dosežen komaj 60%-no narekuje, da ugotovimo pomanjkljivosti, ki ne dovoljujejo, da bi odkup belih žit v murskosoboškem okraju zavzel pravi razmah. Brez dvoma je bila največja ovira za hiter in nemoten odkup belih žit to, da ob začetku odkupne kampanje večina krajevnih odborov ni prejela odločb o planskih količinah obvezne oddaje belih žit, mnogi krajevni ljudski odbori pa so tudi potem, ko so prejeli te odločbe, zavlačevali izdajo odločb o obvezni oddaji posameznim kmetovalcem. Kak počasen tempo je vladal pri izdaji odločb . v murskosoboškem okraju kaže dejstvo, da so številni' kraji gornje lendavskega zbirnega okoliša. (Kruplivnik, Ra-dovci itd.) ter gornjepetrovskega zbirnega okoliša (Neradnovci, Su-linci, Zenavlje, Stanjevci) prejeli odločbe o obvezni oddaji šele pred tednom. Zapoznelost pri izdaji odločb so povzročili' zelo različni zaključki raznih komisij za ugotavljanje hektarskega donosa. Precejšnje razlike v višini ugotovljenega hektarskega donosa krajevnih, okrajnih in mešanih komisij so dokaz, da kljub delu in uporabljenemu času na terenu ni pravih rezultatov m zaželjenega efekta. Ta pomanjkljivost se odraža tudi pri dokončni določitvi hektarskega donosa za posamezne kraje, kjer so preočitni primeri, da je bil za kraje i boljšo kvalitetno zemljo (Markišavci) določen nižji hektarski' dono6, kakor za one s slabšo kvaliteto zemlje (Puconci). Podoben primer je v gornje petrovskem zbirnem okolišu Križevci, k: ima 5 vagonov obvezne oddaje ob 240_ gospodarstvih, kraja Peskovci ter Kuštanovci pa imata vsak po 3 vagone obvezne oddaje, čeprav ima vsak od njiju skoraj desetkrat manj gospodarstev: Križevci in Kuštanovci imata enake, Peskovci' pa nekoliko boljše obdelovalne pogoje. Neodločnost v vrstah pridelovalcev 60 povzročile tudi različne razlage aktivistov pri tolmačenju prejetih obvez za oddajo belih žit._ Tako so ponekod birokratsko tolmačili, da je treba predpisano količino brezpogojno oddati, drugod tako, da se lahko pritožijo in počakajo rešitev odločb, čeprav pri', tožbe nimajo odločilne moči, ponekod Pa spet tako, da naj si odtehtajo pripadajoče količine na glavo in za seme in naj oddajo preostanek- Taka tolmačenja so povzročila, da se je v krajih, kjer bi lahko bil izveden v enem dnevu, odkup zavlekel za tri do pet dni. x„,Ponek°d zavira odkup še ne kon- n mtačev. Številne mlatilnice (na P T ,i™V • 4r.Ua'ncih, Šalovcih, Hodo- miarp-p lar ^^kovcih) so prekinile .k. p Pomanjkanja cilindr- £ jf °Terieništvo za kmetij- stvo kljub številnim Urgencani in zl htevam m prejelo nakazil za to olje, čeprav ga je planiralo celo za 1200 kg več, kot bi ga rabilo. »Jugopetrol« ni hotel izdati brez nakazila olja, k: ga je imel na zalogi. Uprava je celo odposlala en sod olja v Dravograd, odkoder je prišlo spet v Mursko Soboto, kjer so ga mnogo bolj rabili. Odpravo belih žit izven okraja ovira poleg trenutnega pomanjkanja vagonov tudi to, da zaradi nestalno položenega industrijskega tira ne morejo odpremiti toliko vagonov, kolikor bi znašala kapaciteta tira, če bi bil za stalno položen. MLO Murska Sobota si je že leta 1946 zadal nalogo zgraditi' ta tir, vendar niti MLO niti podjetja, ki bodo ta tir naveč uporabljala (pulpna postaja, Mlekopro-met), pa tudi železnica, ki bi bila s tirom zelo razbremenjena zaradi premajhnega tovornega prostora, niso pokazali dovolj dobre volje, da bi industrijski tir dokončno zgradili. Ob dnevnem odkupu 10—20 vagonov večkrat primanjkuje kamionov za dovoz belih žit iz zbirrfih centrov, ki so oddaljeni od železnice. Okrajno avto-prevozno podjetje ne da dovolj kamionov na razpolago z izgovorom, da vozi iz M. Sobote blago za okrajno trgovsko mrežo- Vendar to OKAPP-u ne more biti dovolj tehten izgovor, ko je vendar znano, da žita ni treba voziti iz M. Sobote, temveč iz Goričkih predelov v M. Soboto. Proste kamione v eni smeri pa uporabljajo za prevažanje drv privatnikov. Kamionskega dovoza žitaric večkrat ne morejo obvladati kamioni Zitofonda, katerih šoferji so silno požrtvovalni in so pripravljeni delati tudi ponoči, če je potrebno. Ti požrtvovalni šoferji tem manj razumejo tak odnos do tako važne naloge kakor je odkup, kot ga je pokazal skladiščnik »Jugopetrola« s tem, da ni hotel nekaj minut pred šesto^ uro izdati bencina šoferju, ki je bil v večernih urah pripravljen narediti dve turi (100 km!) in pripeljati' zrnje iz skladišča, ki je zaradi natrpanosti moralo prenehati s prevzemom. Teh nekaj stvari kaže na pomanjkljivosti in napake, ki zavirajo hiter odkup belih žit v murskosoboškem okraju. Če hočemo, da bi' odkup dosegel zaželjen uspeh, je treba nemudoma odpraviti take napake in pomanjkljivosti. V somborskem okraju so odkupili 71 °/o žita V somborskem okraju so doslej odkupil1! 71% žita. V mestu Somboru so odkupili 89% belih žitaric; v okraju se najbolj odlikuje malo naselje Rastina, kjer so doslej oddali 95% obveznih količin Eta. Odkup poteka uspešno tudi v Ridjici, Aleksi fantiču in v Svetozar Miletiču. Kmečke obdelovalne zadruge v Prigrevici so pravočasno izpolnile svoje obveznosti, zasebna gospodarstva pa so oddala samo 40% žita. V okraju so odku-Ptli 61%, a v mestu 89% planiranih količin. Nekateri bogaiti kmetje v Žarko vcu so skušali pod vodstvom znan ega špekulanta Radivoja Žarko-vackega prevariti oblast; ter izposlovati zmanjšanje odkupnega razreza. Zlagane trditve teh ljudskih sovražnikov so razgalili delovni kmetje v Zarkovcu, ki so doslej oddali 75% obveznih presežkov. V Bukovcu so bogati kmetje skušali zavirati odkup-Vse te speikulante bo ljudsko sodišče strogo kaznovalo. Novi dokazi naše socialistične graditve Pri Nišu grade valjarno bakra eno največiih del petletke Beograd, 19. septembra. (Tanjug.) Rutinsko polje je danes veliko gradbišče. Na kraju, kjer je nekdaj tekla Kutinska reka in nanašala kupe kamenja, lesa in drugih naplavin, dokončuje sedaj na stotine članov Ljudske fronte in mladine iz okoliških vasi zemeljska dela. Čez kak mesec bo začela rast; na tem mestu velikanska stavba s širokimi okni — valjarna bakra, eden največjih objektov, ki jih določa petletni plan. Na stavbišču je vsak dan zelo živahno. Na desetine kamionov prevaža gradbeni in drug material. Izza visoke koruze se dvigajo gosti 6tebri dima iz lokomotiv. Zamolklo ropotanje motorjev, dvigal, mešalcev betona in drugih strojev izpopolnjuje sliko delovnega prostora. Ob novi trasi železniške proge in cest, ki peljejo do s{av-bišča, razkladajo delavci nove stroje-Mladinci in frontovci tekmujejo med seboj v prevažanju zemlje z ročnimi-vozički. Na stavbišču še ne moremo videti, kakšne in kako velike bodo naprave. To lahko vidimo šele iz načrta, ki je razgrnjen na mizi tehničnega voditelja gradbišča inženirja Markoviča. Po širokem prostoru zemljišč, ki jih ravnajo frontovci^ in po dolgih betonskih stebrih, ki leže ob železniški trasi, lahko sklepamo, da bo tukaj zgrajen eden izmed gigantov petletke. Samo poslopje za najvažnejše naprave valjarne bo zavzemalo površino 4 ha. Strokovnjaki, ki so izdelali načrt, so vnesli nekaj novega v konstrukcijo. Poleg monumentalnosti samega poslopja, so rešili tudi težak problem — celotna stavba bo počivala na več' kot 300 masivnih stebrih iz ojačanega betona. Celotno ogrodje poslopja skupaj e povprečnimi gredmi, nosilci in gredmi, ki bodo nosile električne žerjave in drugo mehanizacijo notranjega transporta, bo zgrajeno iz ojačanega betona. Strokovnjaki so se potrudili, da bi imelo poslopje lepo lice. Če ga gleda-®o od zgoraj, bo imelo obliko črke T. Okrog poslopja bo drevored in drugo zelenje. Poleg tega centralnega poslopja bodo zgradili' v polkrogu več lepih stranskih poslopij — kovnic bakra, kotlarn, skladišč za drva, laboratorij za preiskovanje lastnosti raznih spojin in pisarne. Na drugi stra-ni' bodo garaže za motorna in električna vozila ter pomožna električna i centrala. Naša država spada med najbogatejše države na svetu glede bakrene rude. Tuji kapitalisti, ki so izkoriščali borski rudnik, niso poskrbeli', da bi tukaj zgradili podjetja za predelavo rude in surovega bakra. Elektrolit — baker, ki ga pridobivajo v topilnici' borskega rudnika, so odvažali na predelavo v inozemstvo in od tam je naša država dobivala gotove izdelke — po visokih cenah. Sedaj bomo naš baker doma predelovali. Ze prihodnje leto bo dobivala naša industrija iz valjarne pri' Nišu nekatere proizvode, konec petletnega plana pa tudi vse druge izdelke iz bakra. Velika valjarna bakra bo sodobno urejeno podjetje. Kompozicije vlakov bodo dovažale elektrolit-baker do velikega skladišča. Odtod bo šel baker v moderno topilnico, v katere peči bodo prinašala velika dvigala plošče elektrolit-bakra. V pečeh, ki jih bo segreval visoko frekvenčni tok, ne bodo samo topili, temveč tudi legirali baker z drugimi kovinami. Žareča masa bo odtekala skozi' odprtine v kalupe, ki bodo imeli posebno obliko. Tako pripravljene kose bodo prenašali z električnimi žerjavi in vozili v veliko dvorano valjarne. Stroji za valjanje bakra in legure bodo vsak dan iz-valjali na stotine ton bakrenih in medeninastih plošč. Žerjavi, dvigala in razna vozila na električni pogon bodo prenašali izvaljane dele v oddelek za segrevanje, odtod pa v stroje za stiskanje in razkosavanje. Iz teh strojev bomo po čiščenju dobili izdelke za uporabo. Tako bo naša industrija dobivala iz te valjarne bakreno in medeninasto pločevino, cevi raznih dimenzij in druge izdelke, potrebne za elektrifikacijo in industrializacijo države. Čeprav so pričeli šele v letošnjem juniju z deli, so že zgrajena skladišča, laboratorij za preiskovanje betona in kovačnica, delavska menza, stanovanja za strokovnjake in še nekatera jjoslopja. Zgradili bodo tudi veliko stanovanjsko naselje, do katerega je že trasirana nova cesta. Naselje bo pravo mestece z majhnimi parki in sprehajališči'. Tu bodo tudi kulturni dom. kinematografsko poslopje, prodajalne, restavracije in drugo, kar »e potrebno za življenje delavcev. Prispeli so že tudi nekateri stroji, ki ji'h monterji čistijo in pripravljajo za montiranje. GRADITEV NOVE HIDR0-CENTRALE PRI K0LAŠINU V Boru so razširili flotacijo Borski kolektiv je dosegel še eno veliko zmago, končal je dela v zvezi z razširjenjem flotacije. Razširjenje flotacije je za nadaljnje delo kolektiva za iz- spadajoča dela, pa tudi delavci gradbenega oddelka in vodovoda so o pravem času izpolnili svojo nalogo. Delali so nepretrgoma tudi po 18 ur dnevno, zadnje t , , , , — j-ivHjum. ur uuevuo, zaanje polnitev letnega plana velikega pomena, j dni, ko se je že bližal rok, pa je mnogo Dosedanja flotacija topilnici ni mogla dajati dovolj bakrenega koncentrata, kar Državno posestvo v Apačah je znatno dvignilo hektarski donos kmeti skih kultur Delovni kolektiv državnega kmetijskega 'posestva v Apačah, ki je dobil v šestnjpsečnem tekmovanju državnih posestev Slovenije tretje mesto, je prejel kot priznanje za svoj trud pismeno pohvalo glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije. V šestmesečnem tekmovanju so delavci tega državnega posestva izpolnili in presegli planske naloge v povečanju proizvodnje, ki so v živinoreji in kmetijstvu leto« mnogo višje kot prejšnja leta. Brigada pri reji prašičev je že v prvem polletju presegla letni plan za 13 odstotkov. Na posestvu 6o zredili tudi več plemenskih prašičev, kot je bilo določeno. Fond prehrane prebivalstva je dobil 5 odstotkov več pitanih prašičev s tega posestva. Dobri uspehi so bili doseženi zaradi pravilne organizacije, medsebojnega tekmovanja brigad in posameznih delavcev. Odkar so se vrnili s te-fcaja normirci, eo vsa delovna mesta | v kmetijstvu in živinoreji pravilno normirana, učinek dela pa je znatno ! Povečan. Državno posestvo v Apačah je doseglo letos pomembne uspehe tudi pri povečanju hektarskih donosov kme- j tijskih kultur. Donos ječmena, ki do- j sega tudi' nad 35 metrskih stotov na ; hektar, je še enkrat večji od donosa 1 drugih kmetov v tem kraju. Pšenice »nankut« so poželi letos 2400 kg na hektar. Jara pšenica bo v apaški kotlini zelo dobro uspevala. Prvo leto je dala nizek donos 1200 kg na hektar. Kmetijski strokovnjaki na posestvu niso poznali' načina nege jare pšenice in vrste zemljišča, ki je potrebno za dobro rast tega posevka. Zato s0 odbrali za seme samo najlepša zrna in uspeh je bil znatno boljši. Pšenica je dala donosa 1500 kg na hektar. Letos so zasejali jaro pšenico na zemljišču po sladkorni pesi’, kar je zelo dobj-o vplivalo na njen razvoj. Dovoljne ko- i ličine hlevskega in umetnega gnoja I «o še bolj pospešile rast pšenice. i 1 delavcev delalo tudi po 20 ur dnevno. Globoka ljubezen delavcev borskega kolektiva do naše Partije in tovariša Tita ter zavest, kako važna je ta naloga, sta jih spodbujala, da so premagovali težave, o katerih so mnogi mislili, da so nepremagljive. Ta naloga je bila izpolnjena v rekordnem času. Prej so tuji delavci"v mnogo boljših pogojih potrebovali za taka dela osem mesecev, naši delavci pa so delali samo 3 mesece in 17 dni. Razširjena flotacija je začela obrato- ,. ~ ,— ------------ **»*• '■’«= " i«= vati 17. septembra ob 14. uri. Na mitin- moralo biti končano do 17. septembra. ; gu, ki so ga priredili pri tej priložnosti, ueiavci strojnega oddelka so montirali 1 je govoril sekretar mestnega komiteja dele, ki )ih ne izdelujemo v naši državi, j Simo Kokotovič, ki je poudaril pomen potem pa so montirali stroje. V strojnem j razširjenja flotacije in v imenu celotne-oddelku so izdelali celotno železno kon- ga borskega kolektiva izrekel priznanje strukcijo. Delavci elektrooddelka so , najbolj zaslužnim delavcem za izpolni-uspesno opravili vsa v njihovo stroko tev te naloge. je zelo oviralo pravilno obratovanje topilnice za izpolnjevanje planskih nalog. Uprava podjetja je to upoštevala in letos v maju je sklenila razširiti flotacijo še z dvema mlinoma. Ta naloga ni bila lahka, zlasti zato ne, ker za razpoložljive stroje niso imeli na razpolago mnogih delov, ki jih v naši državi še ne izdelujemo. Treba je bilo vse te dele izdelati ter opraviti mnogo gradbenih, elektrotehničnih in vodovodnih del. Vse to je Vodna sila Musaviča-reke pri Kola-šinu bo odslej poganjala turbine in generatorje ene največjih hidrocentral v Črni gori. Delovni kolektiv gradbišča se je obvezal, da bo do konca leta dokončal gradbena dela in pustil v pogon hi* drocentralo. Nova hidrocentrala z zmogljivostjo 1600 kw bo velikega pomena za nadaljnji razvoj industrije v severnem delu Črne gore. Prva dela na hidrocen-trali so se začela preteklo leto. 550 članov frontnih brigad iz klasnič-kega, bjelopolskega in andrijevskega okraja dosega dobre uspehe. I Najtežje je bilo prebiti vodni prekop, ; dolg 1420 m 6kozi kamenit in nepreho-! den gozdnat teren. Minerji in brigadirji I. in II. kolašinske frontne brigade so dobro opravili to nalogo. Na enem delu j prekopa že dokončujejo gornji betonski obok. Hkrati s temi deli gradijo tudi velik betonski jez, ki bo obrnil tok reke v novo strugo, in vodostaj, od koder bo voda tekla z visokim padcem po ceveh do strojnega poslopja, kjer bo gonila velike turbine. Ko bo končano strojno poslopje, ki ga delajo frontne brigade, se bodo začela montažna dela Strokovnjaki iz tovarn »Litostroj« in »Rade Končar« že dokončujejo turbine in generatorje. Konec oktobra bodo montirali prve stroje za novo hidrocentralo. Da bodo v letnih mesecih, ko se zniža vodostaj reke, zagotovili dovoljne količine vode, bodo zgradili umetno jezero. Hidrocentrala na Musaviča-reki bo pripomogla k razvoju gospodarstva na velikem področju Črne gore, posebno v lesni industriji, rudarstvu in gradbeništvu. Dajala bo pogonsko silo napravam modernega lesnega kombinata, ki ga grade v središču velikega tarskega gozdnega bazena. V rudniku blizu Mojkoviča se bodo rudarska dela znatno razvila prihodnja leta. S p.ogonsko silo električne energije iz hidrocentrale na Musaviča-reki bo do konca leta dokončan daljnovod od Musaviča-reke do Mojkoviča, ki bo prenašal električno energijo za potrebe lesnega kombinata in rudnika Ba-škovo. Poleg tega bodo dobile mnoge vasi kolašinskega okraja električno razsvetljavo, lokalna industrijska podjetja in delavnice pa pogonsko silo. Hidrocentrala bo dajala električno energijo bodočim gradiliščem železniških prog v dolini Lima in Tare, ko bodo začeli izvajati plan izliva Tare v Moračo in graditi nove velikanske hidrocentrale. (Tanjug) Nova tovarna terpentina V bližini Titovega Užica končujejo veliko in moderno tovarno kolofonije in terpentina. Tovarna spada med največje take tovarne v državi. Tri dosedanje tovarne niso mogle kriti naših potreb glede mila, lakov in barv, različnih masti za strojno jermenje itd. Borovih gozdov srednje Srbije niso izkoriščali, dočim smo morali surovine uvažati. S smolarstvom, ki 6e je začelo lani v Srbiji, bomo dobili velike količine surovin za predelavo v tej tovarni. Ko bo razvito racionalno izkoriščanje surovin v teh gozdovih in ko jih bo tovarna začela predelovati, bomo krili vse domače potrebe kolofonije in terpentina. Kmetje iz okraja Titovo Užice so doslej na primitiven način izdelovali' katran in terpentin i«z borove smole, ki so jo nabirali. Kljub velikemu trudu so dobili popolnoma neznatne količine teh proizvodov. Z zgraditvijo tovarne in smolarstvom bodo ustvarjene tem kmetom znatne možnosti za zaslužek. Pri tovarni že grade stanovanjska poslopja, delavsko kopalnico in restavracijo. Tovarniško poslopje je v glavnem končano, v prostorih so montirali vse naprave in tovarna že zbira surovine za obratovanje. Razstava gospodarskega raivoa v prvi polovici Titove petletke Raz vm prostor tretjega mednarodnega velesejma v Zagrebu, katerega del vidimo na sliki, prikazuje velike uspehe delovnih ljudi nase države na vseh področjih gospodarstva. Značilnost letošnjega velesejma so novi izdelki ki smo iih doslej uvažali. Razstavljenih je okoli 500 tekili izdelkov, od tega jih je 40 proizvod težke industrije. Na mnogih izdelkih naših znanih podjetij »Prvomajska«, »Rade Končar«, »Litostroj«, »Djuro Djakovič«, »ivo Lola-Ribar« in ^ i* mtVnaJ^s,: ,>Ta Pro,zvod v s strani uprav podjetij in sindikalnih podružnic, ki so te brigade sestavile. Tako je_ štela n. pr. I. ljubljanska brigada, ki je začela delati že 1. avgusta, v začetku 162 brigadirjev, danes pa ima samo še 81 članov. Od teh je več kot polovica žena. Ostali brigadirji so medtem odšli nazaj v podjetja brez zamene, ali pa so bi'H poslani domov ‘zaradi nesposobnosti, nekateri pa tudi zaradi nediscipliniranosti. Domov so se morali vrniti tudi vajenci’, ki so jih nekatera podjetja kljub vsem navodilom poslala v brigade, samo da 6o izpolnila število. Po enomesečnem delu se je n. pr. iz te brigade vrnilo sedem dobrih delavcev v papirnico Vevče, vendar podjetje do 15. septembra zanje še ni poslalo zamene. Dekleta v brigadi so večinoma šibka in ■težkemu delu v* gozdu niso kos. _ — Tudi v Ajdiškovi brigadi na Ribniku ni stanje z delovno silo mnogo boljše. Več kot polovica brigadirk je deklet; doslej so jih morali šest poslati domov. Maležičeva brigada v Podstenicah se je od 25. 8. do 15. 9 znižala od 141 na 119 članov. V to brigado je poslalo podjetje Neprom 9 vajencev, od katerih je bil eden star šele 15 let. Tudi v tej brigadi je med žensko delovno silo precej šibkih, za gozdna dela komajda sposobnih tovarišic. Ob takem sestavu in ko se številčno stanje v posameznih brigadah vsak dan menja oziroma maajša, ai to-Tej nič čudnega, da brigade ne dosegajo postavljenih planov. Dnevno normo 3,70 prm oziroma 2,20 prm drv dosegajo samo posamezni brigadirji ozir. desetine in skupine, v katerih delajo močnejši tovariši. Brigade s pretežno večino ženske delovne sile dosegajo kljub dobri volji’ in naporom posameznih brigadirjev povprečno le 45 do 55 odstotkov dnevnih planov. Tako je na primer izdelala Maležičeva brigada namesto v prvih dveh dekadah planiranih 3383 prostornin-skih metrov drv v 20 dneh 1766 prm drv ali 52,2% plana. Podobno je stanje v drugih dveh ljubljanskih brigadah na Rogu. To pomeni, računajoč s skupnim planom, da bodo člani sindikatov po krivdi svojih podjetij prejeli polovico manj drv kakor jih dejansko potrebujejo. Napačno so ravnale tudi uprave sindikalnih organizacij — predvsem, v tovarnah in lokalnih poijetjih — tam, kjer so pridobivale člane za sečnjo drv z obljubo, da bodo v brigadah le dnt, nakar bodo zamenjani Z drugimi. Največ podjetij je poslalo na delo v goZej tovariše in tovarišice, ki Jih najlaže pogrešajo,- niso pa pri tem pomislili, da prav za prav ne vemo, če j« to vse. Ta razstava *kuša biti popolna v prikazu samo knjižnih izdaj. Tu so njegove novele in črtice, ki so izhajale v Biblioteki za pouk in zabavo — izdajala tiskarna Edinost v Trstu od leta 1929 do 1933. (»Tuje dete«, »Sestra*, »Predporočna noč« itd.) To skupino knjig dopolnjujeta dva potopisa »Izlet na Špansko« (1936) in »Deset dni v Bolgariji« (1938). Naslednja skupina nam predstavi Bevka kot mladinskega pisatelja. Tu so (»Pastirčki pri plesu in kresu« — 1920 v Gorici), pa »Lukec in njegov škorec«, »Pestrna« in vrsta drugih, Na- pesmi (»Pastirčki pri plesu izšla 1920 ~ slednje izdaje iz tržaške založbe »Luč« in Goriške matice nam predstavijo Fr. Bevka kot prevajalca. Tu je Iv. Vrazov l»Pod jarmom«), R. Tagore, K. Čapek, VI. St. Reymont, poljski pripovedniki in tudi Š. PetiJfi (»Krvnikova vrv«), da imenujemo le nekaj imen. Sledi dolga vrsta Bevkovih izvirnih del v tržaških in go-rišklh izdajah, iz Mohorjeve in iz založbe Slovenske matice in Vodnikove družbe. Naj imenujemo le nekaj naslovov: »Pesmi« (1921), »Faraon« ( 1922), »Tatič« (1923), »Hiša v strugi« (1924), »Jakec««, »V zablodah« (Slov, mat, — 1929), »Kresna noč« (tudi italijanski prevod »I {uochi di San Giovanni« 1* leta 1937). »Veliki Tomaž«, »Vihar«, »StraJ. nii ognji«, trilogija »Znamenja na nebu« (Krvavi jezdeci, Škorpijoni zemlje ter Crm bratje in sestre, obsega okoli 700 strani) z nadaljevanjem — roman »človek proti človeku«, da jaključlmo z n|*. govim, verjetno najbolj zanimivim delom »Kaplan Martin Čedermac« (razstavljena je tudi slovaška izda/ja), ki ga je moral zaradi močne narodnostne not« Udati pod psevdonimom Pavel Sedmak. Vmes je tudi povest »Mrtvi se vračajo«, izdaja iz leta 1935, na kateri je znašal fašizem svoje uničevalno delo nad slovensko knjigo, ko je dobila izdaja končno tako naslovno stran: Francesco Bevki »I mortl ritornano« (Mrtvi se vračajo), Unione editrice Gorlzia. Med temi izdajami so dvojniki tako po času in kraju izdaje i imenujemo naj tri knjige »Zbranih spisov«, izšle v letih 1934 do 1937, zbirko novel »Mlada njiva« (1040) ter nekatere povojne izdaje in ponatiše, n. pr. povest »Železna kača« (1932 in 1946), novela »Mati« (1949 — predelan ponatis iz Doma in sveta 1929), izdaje Mladinske knji- ge, Mohorjeve družbe v Celju in Gregorčičeve založbe v Trstu do »Otroških let«, ki so pravkar izšle Delo Franceta Bevka je vezano tudi na oder (»Kajn«, »Bedak Bavlek«), na uredniške posle in tudi na sestavljanje poučnih knjig, ki so bile našemu ljudstvu na Goriškem potrebne, n, pr. »Lepo vedenje«— izšlo pod imenom Jerko Jermol. Kaj zanimiva je razstava po zunanji podobi knjig. Tu so ekspresionistične opreme T. Kralja in opreme Bambiča, Bucika, Goršeta In tudi M. Gasp arija poleg prav enostavnih grafičnih ovitkov. Nove izdaje so tudi ilustrirane, tako »Otroška leta«, Ilustriral Marij Pregelj, Take pestrosti v svojih knjigah ne more pokazati menda nobeden naših pisateljev Razstava ne pokaže vse bogate Bevkove pisateljske žetve, ki je raztresena skoraj po vseh slovenskih revijah) tudi ne vidimo njegovega uredniškega dela (goriška »Mladika« in dosti drugega), Razstavo zaključuje »Čuk na palci«, katerega je urejeval in tudi po veliki večini sam napisal. Pred nami je »Teden knjige«, Razstava menda ni bila zamišljena za to priliko, a j« prav, da jo v ta teden vključimo, ker nam kaže istočasno z bogato žetvijo našega slovenskega pisatelja tudi velik in veren del borbe našega ljudstva onkraj starih meja za svoj obstoj. In še nekaj uvršča to razstavo v vrsto teh prireditev: Cankarjeva založba izvršuje In nadaljuje s tem pomembno kulturno-vzgojno nalogo, pri kateri sodelujejo ljubitelji lepe knjige. Tudi tej misli je posvečen »Teden knjige« in razstava del Franceta Bevka bo temu v popolni meri služila. B. G. RAZSTAVA NAPREDNE SLOVENSKE KNJIGE V MARIBORU Prvi dan Tedna knjige 18. t. m. dopoldne je bila odprta v čitalnici mariborskega kulturno umetniškega društva »Jože Hermanko« razstava Tedna napredne slovenske knjige. Zbranim predstavnikom mariborskih oblastnih forumov, prosvetnih ustanov in članom mariborske sekcije Društva slovenskih književnikov je podal tovariš Drago Kucmut, poverjenik za prosveto pri MLO v svojem otvoritvenem nagovoru kratek pregled razvoja slovenskega tiska in slovenske književnosti. V lepo opremljenem razstavnem prostoru so podali prireditelji razstave v dveh vitrinah z važnejšimi deli naprednih slovenskih književnikov glavno nit razvoja napredne slovenske misli v književnosti od Trubarjevega katekizma in Dalmatinove biblije do »Solzic« Prežihovega Voranca. V glavnem so razstavljene prve izdaje (pri-čenši z Dalmatinovo biblijo), kar dela razstavo še posebej zanimivo. Razstavljena napredna slovenska dela dobro dopolnjujejo razstave v izložbenih oknih pred čitalnico in knjižnico ter v izldžbenih oknih vseh mariborskih knjigarn. Pred čitalnico in knjižnico so razstavljene izdaje Cankarjevih in Zupančičevih del, dela slovenskih avtorjev, izdaje po osvoboditvi in tri dosedanje zbirke Prešernove knjižnice. Po izložbah mariborskih knjigarn pa so razstave slovenskega mladinske- ga slovstva, revijalnega tiska in izdaje slovenskih in svetovnih klasikov ter glavnih del marksizma-leninizma. ki 60 prevedena v slovenščino. Posebno mesto v okviru te velike razstave, mimo katere ne more noben Mariborčan, zavzema razstava današnjega slovenskega dnevnega tiska v izložbenem oknu »Vestnika«. Za popularizacijo slovenske napredne knjige med najširšimi množicami Maribora i'n okolice in obenem kot vodič po razstavi je začel izhajati že tri dni pred otvoritvijo razstave v »Vestniku«, glasilu OF za mariborsko oblast, članek z naslovom »Napredna misel v slovenski književnosti«. * Druga uspela prireditev tako} po otvoritvi razstave je bil koncert harmonikarjev SKUD-a »Pošta« v parku, \ torek bo predaval v Kazinski dvorani direktor mariborske drame Jaro Dolar o napredni knjigi. Predavanje bo ponovil še v sredo in četrtek na Studencih in v Radvanju. Literarna sekcija SKUD-a »Jože Her-manko«^ priredi v sredo literarni večer, v četrtek pa bo koncert solospe-vov na besedilo slovenskih pesnikov, ki ga bodo izvajali operni solisti mariborskega gledališča. Prireditve tedna knjige v Mariboru bodo svečano zaključene v petek s predavanjem tovariša Mileta Klopčiča o Puškiuu. Ffizkultu r a~1 NOGOMET Odred : Arrigoni 1:1 Isola, 20. sept. — Nogometaši slovenskega ligaša Odred so odigrali v nedeljo v Isotli prijateljsko tekmo s tamkajšnjim nogometnim moštvom Arrigoni. Tekma se je končala s neodločenim rezultatom 1:1 (0:1). Gol za Odred je dosegel v 20. minuti drugega polčasa srednji napadalec Kumar. Napadalci Odreda so imeli več prilik, da bi lahko zvišali rezultat, kar pa jim zaradi izredne smole pri streljanju na nasprotnikova vrata ni uspelo. Odred je nastopil v naslednji postavi: Plaznik. Medved, Rupar, Fajon. Žigon, Pelicon, Razbornik. Keržan, Kumar, Georgi-jevskl, Hacler. Najboljši igralci Odreda so bili: Hacler, Fajon, ter vratar Plaznik. * Tekmo Jugoslavija : Francija, ki bo 9. oktobra v Beogradu v okviru tekmovanja za svetovno nogometno prvenstvo so sodil mednarodni holandski sodnik Van de Mir. Medmestna tekma Beograd — Zagreb bo 20. oktobra na dan petletnice osvoboditve Beograda, v Beogradu. V septembru bosta še naslednji večji meddruštveni tekmi. 24. t. m. Metalac : Dinamo (v Beogradu), a 25. t. m. Crvena zvezda : Dinamo prav tako v Beogradu. Novem Sadu je gostovala Budučnost iz Titograda in odigrala tekmo s Pobedo in Slogo. Prvo je premagala z 2:0, v nedeljo pa je izgubila s Slogo z 9:0. Sloga je nastopila s pomlajenim moštvom ter je bila v izraziti premoči. Na Reki je v prijateljski nogometni tekmi domači Kvarner pred 3500 gledalci premagal novega člana druge zvezne lige Mi-licionarja iz Zagreba z 2:1. DRŽAVNO PRVENSTVO V SABLJANJU BO V LJUBLJANI Po aktivnem oddihu, ki so ga imeli čez poletje sabljači, so se le ti začeli sedaj pripravljati na številna tekmovanja, ki jih bodo imeli v letu 1949-50. Ljubljansko društvo Krim, ki pa se bo v kratkem reorganiziralo in razširilo, pripravlja bogat program. To jesen se bodo najboljši^ sabljači Slovenije borili za Hanžičev memorial (medmestno tekmovanje) ter na ekipnem republiškem prvenstvu. Novembra meseca pa bo v Ljubljani tudi državno ekipno prvenstvo, katerega se bo udeležilo 12 najboljših ekip v državi. Dšubljansko društvo obvešča svoje člane, da bodo redni treningi odslej naprej v ponedeljkih, sredah in petkih v telovadnici na Učiteljišču. * PARIZ. — Košarkaši Crvene zvezde iz Beograda so dosegli na turneji po Franciji še dve zmagi. V prvi igri so premagali Ulensa s 42:32, v drugi igri pa prvaka Francije Ahsfella s 38:36 (20:15). Mitič in Palada bosta igrala v Mariboru Na povratku z Dunaja se bosta v Maribo, ru ustavila jugoslovanski teniški prvak Dra-gutin Mitič in naš priznani zastopnik v igrah za Davisov pokal Josip Palada in odigrala v sredo popoldne več ekshibicijskih iger. V Maribor sta jim prišla naproti tudi srbska prvaka Mile Bojovič in Ljubiša Radovanovič. ki bosta sodelovala na tej Izredni teniški prireditvi. Svetovno prvenstvo odbojke je končano V Pragi jo bilo končano svetovno prvenstvo v odbojki za moške ter prvenstvo Evrope za ženske. Vrstni red pri moških vrstah je naslednji: 1. ZSSR; 2. CSR; 3. Bolgarija itd. V finalni igri je ZSSR premagala ČSR s 3:1. V tekmovanju žensk je prav tako zmagala ekipa Sovjetske zveze pred CSR, Poljsko itd. V finalu je ZSSR premagala CSR s 3:0. ENOTNOST : SARAJEVO Danes ob 16. uri bo na igrišču Doma Ljube Šercerja tekma zvezne odbojkaške lige med domačo Enotnostjo in ekipo Sarajeva. S A H PRIČELO SE JE III, ŽENSKO PRVENSTVO FLRJ V ŠAHU Včeraj ob 10. uri je bilo v dvorani hotela »Slon« otvorjeno III. žensko prvenstvo FLRJ v šahu., V imenu Šahovske zveze Jugoslavije in Šlahovske zveze Slovenije je pozdravil tekmovalke predsednik ŽZS tovariš Edo Tumher. Nato je vodja turnirja dr. Bajec prečital pravilnik ter izvedel žrebanje. Tekmovalke so dobile naslednje številke: 1. Bačič (Beograd); 2. Miševska (Skoplje); 3. Pongrac (Celje); 4. Nagy (Zrenjanin); 5. Korban (Ljubljana); 6. Krašovec (Zagreb); 7. Vinceljak (Zagreb); 8. Cvenkelj (Ljubljana); 9. Kudrna (Zagreb); 10. ing. Ročič-Delak (Zagreb); 11. Timofejeva (Zemun); 12. Naumova (Skoplje); 13. Svetek (Dravograd); 14. Jovanovič (Beograd); 15. Andrič (Beograd); 16. Tomljenovič (Zagreb). Posamezna kola 6e igrajo vsak dan od 16. do 20. ure, prekinjene partije pa od 9. do 11. ure. V prvem kolu, ki sp ga igrali danes popoldne je Andričeva premagala Miševsko, Jovanovičeva Pongracevo, Korbanova Naumo-vo, Timofejeva Hrašovčevo in ing. Delakova Vinceljakovo. Partija Cvenkel—Kudrna je bila zaradi bolezni Cvenklove odložena. Partiji Bačič—Tomljenovič in Nadj—Svetek sta bili prekinjeni v nejasnih pozicijah. OBVESTI i/thaltfk kKajei Mi smo sejali — kdo bo žel? Spomladi je žrebčarsko društvo na Moti pri Ljutomeru zasejalo dva in pol hektara preoranega travnika z ovsom. Oves je bujno rastel — zemlja pa je menjala gospodarja: prešla je v last Poslovne zveze v Ljutomeru. Oves, ki je zrasel na preoranem travniku, je pričel zoreti in kdor koli je šel mimo, je obstal, ni se mogel nagledati najlepšega ovsa v okraju. Računali so, da bo dala vsa površina do 100 stotov zrnja. Oves je dozorel in čakal koscev. Težko latje se je povesilo, zrnje se je začelo osipati — koscev pa od nikoder. Oglašali so se ljudje, ki bi z veseljem pokosili bogato žetev — a nihče jim tega ni dovolil. Poslovna zveza je imela sto drugih skrbi — ni utegnila misliti na oves na Moti. Spomnila se je nanj, ko so se že začele priprave za dirko. Bilo bi pač nerodno, če bi tisoči obiskovalcev konjskih dirk na Cvenu poleg vsega drugega videli tudi nepožet oves, ki je večino svojega zrnja že izročil zemlji, ker zanj niso bile pripravljene vreče. Tik pred dirkami so se pripeljali na dirkališče uradniki Poslovne zveze — s kosami. Kakor da kosijo travo, so pokosili zdavnaj prezreli oves. Kar se ga ni bilo že prej osulo, so ga osipali zdaj s kosami. Namesto prerokovanih sto kubi-kov je dala dva in polhektareka površina preoranega travnik — en sam bori metrski stot, nad 90 kubikov zrnja pa leži na tleh — po čigavi krivdi?! Š. VREMENSKO POROČILO HIBROMETEOROLOSKE SLUŽBE Stanje dne 20. septembra: Na zapadnem Atlantiku se jo popolnoma razkrojil azorski anticiklon. Ciklonalne motnje iz se-verozapada pa nadalje povzročajo dotok hladnega polarnega zraka v zapndno in srednjo Evropo. Včeraj je močno snežilo na Jungfraujochu in Zugspitze-u, a danes zjutraj še na Sonnblicku. Zaradi tega tudi v Sloveniji ne bo nastopilo bistveno zboljšanje vremena. Vremenska napoved za sredo 21. septembra: Zjutraj po dolinah megla. Nato spremenljiva oblačnost z delno sončnostjo. Rahle krajevne padavine. Temperatura brez bistvene spremembe. Budnost je vsepovsod potrebna. V KLO Komenda, okraj Kamnik, je komisija ugotavljala hektarski donos krompirja. Poklicala je nekaj kmetov in z njimi odšla na njive. Na vsaki njivi so izkopali krompir na 6.25 kvadratnih metrov površine. Ugotovili so zelo lep pridelek, ki znaša od 9 do 14 kg na kvadratni meter. Kmetje so zahtevali, da se krompir stehta, Odnesli so ga sami v vas in ga stehtali. Po njihovi ugotovitvi je bilo na omenjeni površini le 7 kg krompirja. Komisiji se je zdela stvar sumljiva in jo je hotela natančneje preiskati. Ko je kmete zaslišala, je dognala, da 60 ti krompir med potjo odmetavali. Špekulacija nekaterih je tu jasna: odtegniti krompir delovnemu ljudstvu in ga prodajati na svojo roko po visokih cenah. Zato naj komisije nijtjer ne pozabijo na zvijače nekaterih protiljudskih elementov. S. G. Radgonski okraj se pripravlja za jesensko setev. Okrajni setveni štab je že 27. avgusta postavil setveni plan za posamezne krajevne ljudske odbore. Setve- N A VODILO za izvoz in prevoz drv za preskrbo članov sindikata Na sektorju Gozdnih gospodarstev Celje, Maribor, Ribnica, Kočevje, Sv. Lucija ob Soči so sindikalno brigade pripravile veliko drv, ki jih moramo sedaj prepeljati do železniških postaj. Da bo mogoče spraviti vsa drva do železnice, bo v nedeljo 25. IX. 1949 množična akcija za izvoz in prevoz drv na naslednjih železniških postajah: na železniški postaji Ribnioa — sind. iz Ljubljane 400 ljudi 33 kam. na železniški postaji Kočevje — sind. iz Ljubljane 300 ljudi 15 kam. na žel. postaji Solkan — sind. Gorico, Jesenice 400 ljudi 50 kam. Okrajni štabi za sečnjo drv Jesenice in Gorica naj se povežejo glede določitve števila ljudi, kamionov in razporeda. Za Gozdno gospodarstvo Celje se predvideva 400 ljudi in 30 kamionov. Za gozdno gospodarstvo Maribor 400 ljudi in 40 kamionov. Gozdno gospodarstvo Celje in Maribor naj so takoj povežeta s svojim okrajnim in oblastnim štabom za sečnjo drv zaradi izvedbe navedeno akcije. Ljubljanski sindikati se udeleže akcije samo v Ribnici in Kočevju. Odhod vlaka iz Glavnega kolodvora ob 5.15. Okrajni štabi za sečnjo drv za sindikate naj takoj prično s pripravo te akcije. Preskrbijo naj na svojem področju zadostno število kamionov. Vodijo naj točno evidenco nad potekom akcije in naj poročajo najkasneje do torka 27. t. m. Ker se bodo take akcije vršile v bodoče vsako nedeljo, morajo okrajni štabi priložiti temu poročilu tudi plan potreb delovne sile, kamionov in njihov razpored za naslednjo nedeljo. — Republiški štab za sečnjo drv. ODREDBA o odpiranju prodajaln špecerije v Ljubljani ob nedeljah Prodajalne, ki prodajajo špecerijo, obratujejo v omejenem obsegu tudi ob nedeljah in sicer v območju vsakega RLO po dve prodajalni, le v območju RLO II (Bežigrad - Šiška) tri prodajalne, v KLO Polje pa ena prodajalna. Obratovalni čas traja od 8. do 11. ure. RLO oziroma KLO določijo razpored prodajaln. ki prodajajo ob nedeljah. Razpored mora biti vidno objavljen na vratih vseh prodajaln špecerije (državnih in zadružnih). Med prodajalnami, ki prodajajo ob nedeljah, mora biti vsaj po ena zadružna prodajalna v območju vsakega RLO oziroma KLO. Ta odredba velja od dneva objave v časopisih. Poverjeništvo za trgovino In preskrbo IO MLO Ljubljana Š 0 L S T V C Ministrstvo za ljudsko zdravstvo LRS razpisuje NATEČAJ ZA SPREJEM V ENO-LETNO ŠOLO ZA OTROŠKE NEGOVALKE v Ljubljani. Pogoji za spreje-m so: starost od 17 do 25 l©t; dokončana višja osnovna šola. Prošnji, kolkovani z 10 din, je treba priložiti še: a) rojstni list, b) zadnje šolsko spričevalo, c) lastnoročno pisan življenjepis, kolkovan z 5 din, 6) potrdilo o nekaznovanju, d) potrdilo o državljanstvu, e) potrdilo o vpisu v volivni imenik; f) kandidatke, ki so v službenem razmerju, morajo predložiti še potrdilo, da smejo zapustiti službo. Stanovanje in hrana v internatu brezplačna. Prošnje naj se vlagajo do 30. septembra 1949. na Šolo za negovalke v Ljub- ljani. Lončarska steza 2, kjer se dobe tudi vso informacije. O sprejemu v šolo bo vsaka gojenka obveščena pismeno • DRŽAVNA NIZI A BALETNA ŠOLA V MARIBORU Pouk v vseh razredih baletne štde 66 prične v soboto 1. oktobra 1949. Vpis za stare učence je v četrtek 22. septembra od 14. do 15. uro v baletni dvorani Narodnega gledališča. Vpis novih učencev v i. razred se vrši 23. in 24. septembra 1949 ob isti uri in istotam. Vabljeni so talentirani otroci iz vseh krajev mariborske _ oblasti. Potrebni imajo možnost prejema štipendije. Pravico do vpisa imajo vsi učenci 1. razr. gimnazij ali odgovarjajočega _ razreda drugih šol. Za vse vpisane novince je obve- ni plan ječmena so povečali za 80 ha zen sprejemni izpit, ki se bo vršil v ne; ali za 40°/o, oljne repice za 200 ha ali dello 25. sen*. od 9 do 12. ure v baletni 45%>. 30. avgusta je bila konferenca predsednikov, tajnikov in kmetijskih poročevalcev KLO, kjer so zadolžili posamezne KLO z odločbami, da bodo orno zemljo povečali, da bodo preorali stare opuščene njive, vrata in nepotrebne meje med posameznimi gospodarstvi. S tem bodo orno zemljo povečali za 650 ha. Prav tako bodo povečali orno zemljo pri zadružnem sektorju za 70, pri državnem sektorju pa za 15 ha. K. S. Strugarski teden CRD Trbovlje. — Uprava Centralnih rudniških delavnic je sporazumno s sindikalno podružnico organizirala teden strugarjev, ki bo od 18. do 24. septembra. V tem tednu se bodo strugarji med seboj pomerili in dokazali svoje strokovne sposobnosti. Izdelki strugarjev bodo razstavljeni v izložbenem oknu Delavskega doma ves teden. Vsak dan pa se bodo razstavljali še novi izdelki. Z. J. deljo 25. sept. od 9. do 12. ure dvorani Narodnega gledališča. Novinci naj prinesejo k izpitu zadnje šolsko spričevalo in po možnosti copate. Otroci izven Maribora se lahko prijavijo tudi pismeno na naslov: Državna nižja baletna šola v Mariboru- — Ravnateljstvo. * Dekanat agronomske In gozdarske fakultete obvešča vse prizadete slušatelje abs. I. in II. letnika agronomskega oddelka, da bodo izpiti iz predmeta predvojaška vzgoja za žensko grupo dne 26. 9. 1949 ob 8. uri v Balkonski dvorani in za moško grupo dne 4. 10. 1949 ob 15. uri v Zbornični dvorani (oboje v glavnem poslopju univerze)-Udeležba na izpitu je za vse, ki še niso opravili izpita, obvezna, ker je to ze drugi rok. — Dekanat. -638 OGLASI OPOZORILO Gozdno gospodarstvo Colje opozarja vsa podjetja državnega, zadružnega in privatnega sektorja, kakor vse ustanove, da v bodoče ne bo izplačevalo nobenih računov iz kakršnega koli naslova, za katere ne bo poprej izstavljena predpisana naročilnica Gozdnega gospodarstva Celje s podpisom zakonitega zastopnika podjetja. Istočasno opozarjamo, da so uradne ure za stranke pri Gozdnem gospodarstvu Celje izključno od 19—12 vsak dan. Izven teh ur strank ne sprejemamo. RAZGLAS Najdena so naslednja dvokolesa: X. Okvir moškega dvokolesa neznane znamke (italijanski), štev. okvirja 6529. črne barve. 2. Okvir moškega dvokolesa znamke »Pre-ciossa«, št. okvirja 149230, črne barve. 3. Okvir moškega dvokolesa znamke »Puch« i št. okvirja 320677, črne barve. Pozivamo lastnike navedenih dvokolesnih okvirjev, da se najpozneje do 5. oktobra 1949 zglasijo z odgovarjajočimi dokumenti n tukajšnji Upravi Narodne milice, Novo mesto. Po tem roku so bodo kolesa, v kolikor se ne zglasijo lastniki, odstopila Narodni imovini. — Iz pisarne Uprave NM Novo mesto. DNEVNE VESTI Poverjeništvo za knltoro in ametnost pri 10 glavnega mesta Ljubljane je priredilo v pasaži Nebotičnika razstavo Napredne knjige. Oglejte si jo. 2602 V okviru Tedna napredne knjige bo 21. 9. t. 1. ob 20. uri v mali Filharmonični dvorani otvoritev Centralne ljudske univerzo v Ljubljani. Predaval bo tov. Tone Seliškar: O vlogi napredne knjige v delavskem gibanju Vabimo. - Odbor CLU 2603 Bibliotekarsko društvo Slovenije vabi svoje člane, da se udeleže zborovanj bibliotekarskega kongresa 23. in 24. t. m. v Narodni in univerzitetni knjižnici. Začetek 23. septembra ob 9. uri. Sprejem strank se vrši samo ob sredah in sobotah od 8. do 12. ure. Izven tega časa se stranke ne bodo sprejemale. — Tovarna »Iskra« Kranj. 435 V okviru Centralne Ljudske univerze bo predaval v »Tednu napredne knjige« v sredo 21. t. m. ob 20 v mali Filharmonični dvorani (Kongresni trg) tov. Tone Seliškar: »O vlogi napredne knjige v delavskem gibanju«. Vabljeni! — Odbor CLU. VESTI II MARIBORA Zdravniško dežurno službo y Mariboru opravlja od sobote dne 17. septembra opoldne do ponedeljka dne 19. septembra do 8. ure zjutraj dr. Weiksl Bruno, Go-spejna ul. št. 7. Za obiske na dom je treba javiti pri Reševalni postaji. Koroška c. 12, tel. št. 22-24. Dežurstvo lekarn v Mariboru. V nedeljo 18. 9. III. mestna lekarna, Trg Rdeče Armade 3. — V ponedeljek 19. 9. IV. mestna lekarna, Gorkega ulica 18. — V torek 20. 9. II. mestna lekarna, Gosposka ulica 12. GLEDALIŠČE DRAMA - LJUBLJANA Sobota, 21. ob 20: Gow-D'Usseau: »Globoko so korenine«. Izven. Gostovanje v Bovcu. Nedelja, 25. ob 15: Gow-D'Usseau: »Globoko so korenine«. Izven. Gostovanje v Toimi-nu. — Ob 20: Gow-D'Usseau: »Globoko so korenine«. Izven. Gostovanje v Tolminu. Krajevni sindikalni svet Ljubljana, kul-turno-prosvetni oddelek obvešča vse podružnice v območju mesta Ljubljane, da nemudoma, najkasneje pa do 26. y. 1949 pismeno javijo število članov svoje podružnice in od tega število interesentov za gledališke predstave po sindikalni liniji. Tiste podružnice, ki so številčno tako močne, da lahko pri eni predstavi zavzamejo vsa mesta v Drami ali Operi, naj v prijavi to navedejo. Opozarjamo vse podružnice, naj se teh navodil držijo, ker poznejše prijave ne bo mogoče upoštevati. Pismeno prijavo sprejema Kulturno - prosvetni oddelek KSS-a vsak dan od 7—14, do vključno 26. 9. 1949. SKUD-a KOVINAR JESENICE IN FR MENCINGERJA JAVORNIK izvajata v Tednu napredne knjige naslednji program: Četrtek 22. 9. ob 19.30: Leterami večer v Jesenice Sodelujo Drž. glasbena šola Petek, 23. 9. ob 19.30: Literarni glasbeni večer. Sobota 24. 9. ob 19.30: Literarno glasbeni pevski večer. Izvaja SKUD F. Mencinger Javornik. Razstava napredne knjige je odprta od ..septembra osnovni Šoli na .Jesenicah. Vstopnina gledališka. Za bralni in literarni večer prosta. — Pripravljalni odbor. PRESKRBA DELITEV MESA Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo sveže meso, konzerve ali po želji drobovino vsak dan od srede dne 21. do sobote dne 24. septembra t. 1. na odrezka živilskih nakaznic za mesec september in sicer: R—la jam. 1275 gr mesa na odrezek Meso IV — 1250 september, 850 gr mesa na odrezek IV — 850 september R—la 1125 gr mesa na odrezek Meso IV — 1100 september, 750 gr mesa na odrezek Meso IV — 750 september R—žl 450 gr mesa na odrezek Meso IV — 450 september. 300 gr mesa na odrezek Meso IV — 300 september R—lb 900 gr mesa na odrezek Meso IV — 900 september, 600 gr mesa na odrezek Meso IV — 600 september R—ž2 450 gr mesa na odrezek Meso IV — 450 september, 300 gr mesa na odrezek Meso IV — 300 september R—1 450 gr mesa na odrezek Meso IV — 450 september, 300 gr mesa na odrezek Meso IV — 300 september R—2a 675 gr mesa na odrezek Meso IV — 700 september, 450 gr mesa ha odrezek Meso IV — 450 september R—2 375 gr mesa na odrezek Meso IV — 400 september, 250 gr mesa na odrezek Meso IV — 250 september R—3 300 gr mesa na odrezek Meso — IV 300 september, 200 gr mesa na odrezek Meso — IV 200 september G 1 dozo a 350 gr mešanih mesnih konzervna odrezka Meso — IV 250 in 150 september D—i 100 gr mesa na odrezek Meso — IV lot) september, 50 gr mesa na odrezek Meso — IV 50 september D—2 150 gr mesa na odrezek Meso — LV 150 september, 100 gr mesa na odrezek Meso — IV 100 september D—3 200 gr mesa na odrezek Meso — I\ 200 september, 100 gr mesa na odrezek Meso IV 100 september. Meso si lahko nabavijo tudi bolniki, noseče žene, dajalci krvi, udarniki in zamudniki. Sveže svinjsko meso se deli v razmerju 1:0.80, prekajeno svinjsko meso pa v razmerju 1:0.70. Opozarjamo mesarje, da se pri delitvi mesa strogo drže danih navodil, t. j., da dele meso samo potrošnikom mesta Ljubljana. Nadalje naročamo razdeljevalcem mesa, da dele telečje meso prvenstveno na otroške živilske nakaznice, ako potrošnik to želi. Poslovalnice na trgu, Wolfova 12, Gajeva-pasaža, Gosposvetska c. 6, Zaloška 22. Tržaška c. 81, Celovška c. 54 in Miklošičeva 17, dele meso v sredo 21. od 6—12 in 14—17. v četrtek 22. „a od 6—12. V petek 23_. t. m. dele meso od 6—12 in od 14—17 prodajalne, ki so določene za delitev mesa bolnikom. V soboto 24. t. m. dele meso neprekinjeno od 6—17 vse prodajalne mesa. Ceha 1» nabita na vidnem mestu v prodajalni. Odrezke in obračun io oddati mestni klavnici v torek 27. t. m. tf f* M (P R T ! Na Bledu bo danes ob 20.36 v dvorani Kazino koncert, katerega izvajajo: Vilma Bukovčeva, Uroš Prevoršek, pianist Marijan Lipovšek in Slov, sindikalni kvintet. RADIO Ljubljana, Mariboi in Slov Primorje Poročila: ob 5.15, 6.20, 12.30, 14.30, 19.30 in ob 22.00. 5.00 Pozdrav delovnim ljudem — 6.00 Jutranji koncert — 12.00 Opoldanski koncert. Na sporedu: W. A. Mozart. Na sporedu: Violinski koncert v A-duru — 12.45 Zabavna glasba — 13.00 Koroška v pesmi — 13.20 Igra orkester mariborske radijske postaje p. v. Draga Lorbeka (prenos iz Maribora) — 14.00 Slovenski solisti in ansambli — 14.45 Znani napevi — 15.15 Kulturni pregled — 18.30 Poje pionirski zbor iz Jevnice p. v. Mihe Vahna — 18.40 Mali leksikon za pionirje — 19.00 Igra tamburaški orkester p. v. Matka Šijakoviča — 19.45 Zabavna glasba — 20.00 Politični komentar iz Beograda — 20.15 Veder večerni spored — 21.00 Predavanje — 21.10 Koncert Marjana Lipovška — 21.30 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana p. v. Bojana Adamiča — 22.30 Iz del Johanna Sobastiana Bacha. KINO KOVCEG z etiketo Čuden Ivana, pomotoma vzet na progi Ljubljana—Kranj, so dobi: Furlan Božena, Kranj. Primskovo 47. 1020 MOŠKO KOLO št, prometne tablice 13893 je bilo najdeno 19. t. m. v Rajtah pri Stari Loki. Lastnik ga dobi: Molk, Stara Loka št. 39. 1021 POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM! Rižarna Ljubljana, Linhartova 25, je prešla v likvidacijo. Upniki in dolžniki se pozivajo, da najkasneje do 31. oktobra t. 1. prijavijo likvidatorjem pismeno svoje morebitne terjatve oziroma dolgove na naslov: Rižarna. Ljubljana, v likvidaciji -7 v roke tov. Kocmur Maksi, nameščenki Poverjeništva za živilsko proizvodnjo MLO, Ljubljana. Resljeva c. 24. — Likvidatorji. LJUBLJANA UNION: Danski film »Sirota Stina«. — Ivan Cankar. — Predstave ob 16, 18.15 in 20.30. MOSKVA: Češki film »Slutnja«. Pregled 2. SLOGA: Sov j. film »Marita«. — Mes. JA 10. —• Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. TIVOLI: Sov j. film »Vlak pelje na vzhod«. Športni pregled 10. — Predstava ob 20. TRIGLAV: Poljski film »Obmejna ulica«. Mes. JA 9. — Predstava ob 20. ŠIŠKA: Sovjetski film »Vrnitev iz zmage«. Športni pr 4. — Predstava ob 20. MARIBOR PARTIZAN: Pojjski film »Poslednja etapa«. — Bos. mesečnik 20. UDARNIK: Švedski film »Tuja luka«. — Hrv. pregled 7. LETNI: Sovj. fijfn »Pomlad«. — F. N. 184. ~'iOL: Sovj. film »Cirkus«. CELJE METRO — Pionirji 5. DOM: Sovjetski film »Rdeča ruta«. — Bos. mesečnik 19. KAMNIK: Sovj. film »Srečanje na Labi«. — Rudarji. KRANJ STORŽIČ: Sovj. film »Glasbena komedija«. — Pregled 4. PTUJ: Jugoslov. film »Slavica«. — Pregled 6. NOVO MESTO: Jugoslovanski film »Parada mladosti«, ob 15.30 mlad. in 20. Ureja uredniški odlbor. —jOdgovorni urednik Dušan Bole. — Naslov uredništva: Kopitarjeva 6. — Uprava: Kopitarjeva 2. — Telefon uredništva in uprave: 52-61 do 52-65. Telefon naročniin«sk:ega oddelka 50-30. — Telefon oglasnega . oddelka 56-85. — Štev. ček. računa 6-90601-0. Pri rudariih-pobudnikih tekmovanja za visoko storilnost Obisk V bosanskih rudnikih (Nadaljevanje in konec) Čez nekaj dni je Rista z brigadirji odšel na delo. Obraz je imel miren, tako da si z njega lahko razbral odločnost, da v sklepu in pri delu ne bo popustil. Po rovih, razsvetljenih z brlečimi jamskimi svetilkami, je odhajala brigada v bitko, v kateri je hotela premagati Alijo Sirotanoviča, Nikolo Škobi-ča in Ibrahima Traka. Cilj Riste ni bil, da bi postavljal rekord; z uspehom svoje brigade je hotel pritegniti še druge rudarje k novemu načinu dela v borbi za večjo storilnost. 46 zvočnikov je objavljalo vsake pol ure uspehe Ristove brigade. V jami so po pločevini, na katero so kopali premog, škripale lopate Ristovih vozačev. Voziček za vozičkom, ki ga je pošiljala Ristova brigada iz jame, je vse bolj do-kaizoval, da lahko po novem načinu dela delajo tudi v Kaknju. Po delu je v temno noč odmevala pesem Ristove brigade. 354 ton premoga je Risto nakopal in vozači so ga naložili. Cilj, ki si ga je postavil, se je uresničil. Po novem načinu dela sta že na-tlednje jutro delala Džemal Ramovič in Ilija Grgič, Naslednje dni so Risti sledili udarniki Škorič, Majstorovič in dru- j gi. Vsakdo od teh je dosegel še večje ' uspehe kot Risto. Vedno več rudarjev je f želelo delati po novem načinu dela. Komaj dobrih 14 dni je minulo in v ka-kanjskem rudniku je že delalo 21 brigad po novem načinu dela in nadaljevalo borbo za višjo storilnost, ki jo je začel komunist Rista Mijatovič. Ime Hase Kataniča bi lahko našli v orumenelih listih arhiva VI, proletarske in XVI. muslimanske brigade. Njegovo ime je zapisano na sedmih mestih med imeni ranjencev v naši veliki borbi. Po osvoboditvi se je Haso vrnil na delo v rudnik Kreko. Poslali so ga v obrat Bukinje. Leta 1946 ga je sprejela Partija v svoje vrste. Lansko leto je položil kopaški izpit, letos je ustanovil mladinsko brigado. Mladinska brigada Hase Kataniča je dosegala sicer dobre uspehe, vendar Haso z njimi ni bil zadovoljen. Videl je, da zgubijo brigadirji vsak dan uro in pol za prihod in odhod z delovnega me- sta. To jim je požrlo nešteto vozičkov brigadirjem na čelu odšli na delo še i osemurni delovni čas in zato lahko nor* premoga. 0 tem se je večkrat pogovarjal pred tretjo uro. Tako delajo že tri me- mo stalno presegajo^ od 30 do 50%, — z brigadirji. Sprejeli so njegov predlog, sece. Ob tretji uri, ali zjutraj ob šestih, , Zgledu Hase Kataniča so sledili še bri- da bo ostal eden izmed njih pri razpo- ko se začne računati delovni čas, so že 1 gadirji Divkovič, Pranič, Hasanbašič in rejanju delavcev, vsi drugi pa bodo z v bližini odkopa. Tako polno izkoristijo drugi. Tudi ti dosegajo uspehe kakor mladinska brigada Kataniča. Ko je Haso zvedel za nov način dela Alije Sirotanoviča in za njegove uspehe, se je o tem pomenil z brigadirji. Dvanajst brigadirjev se je razporedilo na štiri delovna mesta. Z lopa timi in svedri so se zagrizli v tisočletne lignitne skale. Haso Katanič je glede na prilike razporedil na vsako delovno mesto po tri ljudi: rudarja, ki že ima izkušnje v Svojem delu, m dva vozača. Ko so na dan tekmovanja prišli iz jame, so jim rudarji čestitali. 315 vozičkov lignitnega premoga je nakopal Haso Katanič po novem načinu dela in tako so v Kreki dosegli produkcijo, kakršne Se nikdar do takrat. * Od rudarjev iz Breze, Kaknja in Kre-i se,R odhajal z zadovoljstvom, navdu-; sil me^ je njihov novi način dela in nji-i hova želja, da bi dali naši industriji in gospodinjstvom čim več premoga, in bil sem prepričan, da bodo njihovim zgledom sledili tudi rudarji drugih rudnikov. — Časopisna poročila ob mojem i povratku iz Bosne pa so že govorila, da se je plamen Alije Sirotanoviča razširil I po vsej državi. —dp— Vodja mladinske brigade Haso Katanič je bil v Kreki prvi pobudnik gibanja za visoko storilnost (prvi na levi)