* YU ISSN 0350-5561 uvajanja kolektivnega vodenja. Ob tem velja povedati, da je v vseh sredinah v teh dneh v ospredju pozornosti obravnavanje razvojnih smernic za naslednje srednjeročno obdobje, prav tako pa tudi izdelava letnih načrtov za prihodnje leto. Pomembna tema, ki sojo, ali pa jo v teh dneh še bodo obravnavali na omenjenih de- Komite občinske konference ZKS Velenje bo v sodelovanju z Delavsko univerzo Velenje organiziral politično šolo za dve učni skupini. Program obsega 120 ur. Slušatelji bodo obravnavali razvoj mednarodnega delavskega gibanja in socialistične revolucije v Jugoslaviji, temelje marksizma, družbeno ekonomske odnose v naši samoupravni lovnih razgovorih, je tudi področje nagrajevanja po delu in rezultatih dela, kar je seveda stalna naloga. Na teh razgovorih pa bodo le preverili dosežene rezultate in izoblikovali napotke za odpravitev morebitnih pomanjkljivosti. Izognili se niso tudi področju izobraževanja delegatov, ki je družbi, temelje družbenopolitičnega sistema v SFRJ, mednarodne odnose in zunanjo politiko Jugoslavije, vlogo ZK na področju kulture, znanosti, vzgoje in izobraževanja v naši družbi, družbeno vlogo in idejne temelje ZKS v socialistični samoupravni družbi, spregovorili pa bodo tudi o aktualni gospodarski problematiki občine Velenje. vsekakor pereč problem v mozirski občini. V minulem obdobju namreč ni zaživelo v pravi in potrebni meri, saj se je nekaj, sicer dobro zastavljenih izobraževanih oblik, iz takšnih ali drugačnih razlogov izjalovilo. Slabosti so zato sklenili odpraviti in bodo zato vse dele-^ gate še enkrat vključili v izobra-' ževalni proces. Tudi o delegatskem sistemu in njegovem dejanskem uresničevanju teče beseda na teh razgovorih, te teme pa se bodo lotih tudi člani občinskega sveta na petkovi seji. V sleherni delovni sredini namreč želijo odpraviti vse pomanjkljivosti in slabosti ter odpraviti vse prevečkrat neodgovorno (ne)delo. Akcija ocene uresničevanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov v sindikatih je razumljivo sestavni del skupno zastavljene akcije. Seveda ni odveč poudariti, da so na teh razgovorih tehtno ocenili tudi poslovanje v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela mozirske občine v devetmesečnem obdobju. Prve ocene kažejo, da so rezultati poslovanja resnično zadovoljivi, in da ni kritičnih žarišč, razen znanih težav tovarne ivernih plošč in delno Zgornjesavinjske kmetijske zadruge. Sindikati Gornje Savinjske doline se s tem seveda zavzeto popravljajo na izvedbo volilnih konferenc, ki jih bodo opravili v januarju, vse priprave pa morajo biti končane do sredine decembra. J. P. Ob koncu tedna bo prevladovalo spremenljivo oblačno in razmeroma hladno vreme. Občasno bodo tudi prehodne manjše padavine. Sejem poslej vsako leto Pred nedavnim so v Gornjem gradu pripravili sejem plemenske živine, na katerega so živinorejci iz Gornje Savinske doline povabili kmetijske organizacije iz skoraj vse Slovenije. Pnpravili so ga zato, ker je dolgoletno selekcijsko delo obrodilo obilen sad in s tem določene viške plemenskih telic. Pomemben razlog za sejem je tudi letošnja suša in pomanjkanje krme, ki je stalne kupce iz Bosne in Hercegovine odvrnila od večjega nakupa. Letos so namreč kupili le petino obljubljenega števila plemenskih telit Pomanjkanje krme pesti tudi domače živnorejce, zato sejem vsekakor ni bil naključen. Kljub vsem tem otip-livim razlogom, pa odziv ni bil najboljši Rejci so na sejem prignali le 20 glav, prodali pa le pet Prvi sejem te vrste torej ni uspel tako, kot so pričakovali, vseeno pa so se odločili, da ga bodo poslej prirejali vsako leto, in sicer zadnjo soboto v septembru. Povedati še velja, da so pobudo zanj dali živinorejci iz Gornjega grada m okolice, ocenitev prignanih živali pa so opravili strokovnjaki živinorejsko-veterinarskega zavoda iz Celj a. J. P. Program ne bodo uresničili V ponedeljek je bila seja izvršilnega odbora občinske raziskovalne skupnosti Velenje. Vse doslej ta skupnost ni prejela dogovorjenih finančnih sredstev, zato bo ostal program za letošnje leto v pretežni meri nerealiziran. No, kljub vsemu so se pred dnevi dogovorili in izdali odlok, po katerem so delovne organizacije dolžne nakazati občinski raziskovalni skupnosti dogovorjena sredstva. Letošnji program so na zadnji seji prenesli na prihodnje leto. Razpravljali so tudi o predlogu formiranja skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. Vsi člani izvršnega sveta so ta predlog podprli. Cim prej je potrebno pripraviti tudi srednjeročni program za obdobje 1981 - 1985. Za izdelavo tega programa so zadolžili komisijo za program in razvoj. Velenje, 9. novembra 1979 Cena 4 din [{trditi vlogo osnovnih organizacij f Velenju je bila pred dnevi 13. seja občinske konference ZKS Velenje — Na osnovi izkušenj opredeliti naloge za nadaljnje uveljavljanje vloge osnovnih organizacij V tovarni POsrednja pozornost na zadnji seji občinske konference ZKS Vdenje, kjer so med drugim nzpravljali tudi o predlogu ■organiziranosti občinske konference, je veljala uveljavljanju pMoge in položaja osnovne organizacije zveze komunistov v gra-Ktitvi sistema socialistične samoupravne demokracije. To vprašanje je še posebej pomembno v | tem času, ko smo sredi kadrovskih in vsebinskih priprav na volilne konference osnovnih : organizacij zveze komunistov in pred uresničevanjem nalog, ki sta jih pred komuniste postavili seji centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije in centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije, i „Ugotovitve obeh sej in tudi izkušnje v naši občinski organizaciji kažejo na nekatere pomanjkljivosti, ki jih je pri opredeljevanju nadaljnje vloge osnovnih organizacij zveze komunistov potrebno upoštevati in odpraviti", je v uvodnem poročilu med drugim poudaril sekretar komiteja občinske konference ZKS Velenje Miran Ahtik. Gre na primer za zaprtost pri delu precejšnjega šte-via osnovnih organizacij ter dabo povezanost organizacij in vodstev zveze komunistov s samoupravnimi organi in delegacijami. Prav tako se redko sprejemajo sklepi in zadolžitve za nastopanje komunistov v samoupravnih organih in delegatskih telesih, vse prepogosto Mladi tekmujejo V sobioto bo v Slovenskih Konjicah regijsko kviz tekmovanje Mladost v pesmi, besedi in spretnostii, ki ga organizira tamkajšnja iobčinska konferenca ZSMS. Le:tošnje tekmovanje poteka na temo Od SKOJA do ZSMJ. Tekmovanja se bodo udeležili tudi mladli iz naše občine. Ekipo tokrat sestavljajo predstavniki zmagovitilh ekip iz osnovnih organizacij iZSMS Cirkovce, Vino Šmartno ob Paki ter osnovne šole Miha Pintar Toledo Na telkmovanju pa bodo s kulturnimi programom sodelovali tudi velenjjski gimnazijci. V tem času ne manjka dela in dejavnosti tudi osnovnim organizacijam sindikata v mozirski občini. V vsaki posamezni sredini pripravljajo delovne razgovore, ki se jih udeležujejo zadolženi predstavniki občinskega sveta. Razgovore bodo v vseh osnovnih organizacijah opravili do konca tega tedna, že v petek pa se bodo na seji zbrali člani občinskega sveta in na podlagi poglobljene razprave izdelali prvo oceno doslej opravljenega dela. Osrednja točka petkove seje bo vsekakor ocena javne razprave o gradivu za bližnjo konferenco republiškega sveta zveze sindikatov, ki bo namenjena področju načrtovanja in pa smo bBi priča tudi pojavu, da so organizacije in vodstva zveze komunistov premalo spre-' niljale problematiko, ki so jo-obravnavale delegatske skupščine in da se osnovnim organizacijam zmanjšuje avantgardna vloga z odločanjem v političnih aktivih ter formalnim potijeva-njem tako sprejetih odločitev v samoupravnih organih. Prav tako se nekatere stare oblike delovanja še vedno pojavljajo v delu komitejev kot na primer sprejemanje sklepov in stališč za druge organe ter organizacije in podobno. Iz teh ugotovitev in drugih aktualnih vprašanj naše družbene in ekonomske ureditve izhajajo nekatere temeljne naloge ki se jih bodo morale lotiti osnovne organizacije zveze komunistov, da bi uveljavile svojo vlogo v graditvi političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Zlasti gre za mobilizacijo delovnih ljudi in občanov, za učinkovito nastopanje v posameznih institucijah ter usmerjanju v praktično samoupravno in politično živ- -ljenje v vseh temeljnih sredinah, kot tudi za usposabljanje osnovnih organizacij za opravljanje funkcij, ki jih imajo kot avantgarda in kot delegatska baza Komunisti in osnovne organizacije morajo sproti reagirati na probleme v svojih delovnih in življenjskih sredinah. V osnovnih organizacijah je potrebno uvesti priprave za nastopanje komunistov v tistih sredinah, kjer se ti problemi rešujejo. Vsaka osnovna organizacija mora imeti konkretna stališča in oceno tistih vprašanj, ki jih obravnavajo samoupravni organi in delegacije. S konkretnim in stalnim ocenjevanjem delovanja članov osnovnih organizacij bo možno dosledno razvijati osebno in kolektivno odgovornost za realizacijo stališč in sklepov zveze komunistov. Osnovne organizacije zveze komunistov morajo tudi konkretno opredeliti rešitve, za katere se zavzemajo ob vsakem aktualnem vprašanju, v načinu dela osnovnih organizacij pa je potrebno upoštevati, da posamezna stališča ne morejo biti Gradnja Šaaleške magistrate naglo n^reduje. V teh dneh so pričeli izvajalci del z gradnjo dveh mostičkov v ki bodo povezovali Šaleško magjstralo s sedanjo cesto Velenje — Šoštanj. Opravili bodo vsa možna dehla pri skladžču razstreliva, tako da bodo spomladi, ko bo skladišče prestavljeno, čim prej dokončno d uredli cesto. Delovni razgovori o številnih pomembnih področjih v sleherni sredini — Veliko pozornosti uresničevanju delegatskega sistema, načrtovanja in poslovne uspešnosti — Odpraviti slabosti pri izobraževanju delegatov V tozdu Štedilniki — iz dneva v dan tisoči izdelkov za tisoče potrošnikov po domovini in izven nje. ■ ■ vselej popolnoma usklajena, zato morajo omogočiti pogoje za demokratično razpravo med nosilci posameznih samoupravnih interesov. Tudi živahni pogovori raz-pravljalcev so pokazali na vrsto problemov, s katerimi se v naši občini srečujemo na vseh področjih dela, od marsikje še neurejenih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela in delovnimi skupnostmi skupnih služb, neurejenih dohodkovnih odnosov, neustvar-jenih pogojev za odločanje delavcev o pogojih in rezultatih dela, do nalog, ki nas čakajo pn odpravljanju vzrokov gospodarske nestabilnosti, pri ustreznejši samoupravni organizira* nosti, pri uveljavljanju nagrajevanja po delu, pri vprašanjih kadrovske politike, družbenopolitičnega izobraževanja, informiranja in mnogih drugih vprašanj. O vsem tem bodo komunisti spregovorili tudi na volilnih konferencah osnovnih organizacij ter na tej osnovi začrtali konkretne delovne usmeritve. J. KRAJNC GORENJE Stroji, naprave, tekoči trakovi in ob njih sodelavke in sodelavci - v tovarni bele tehnike Gorenje. Iz dneva v dan tisoče in tisoče izdelkov, ki iščejo svoj prostor v trgovskih hišah doma in sirom po svetu, ki iščejo pot do potrošnika, do slehernega gospodinjstva v Jugoslaviji in še številnih državah vseh kontinentov sveta. Dan, podoben dnevu. Ali pa tudi ne. V teh dneh se delavci že seznanjajo z osnovami načrtov za leto 1980 in snujejo zametke srednjeročnega razvojnega načrta. Če pa so to že opravili, pa se pripravlja poglobljene razprave o tem, izboljšati poslovni uspeh do konca leta. pripravljajo na a, kako še Dan, podoben dnevu. Pa vendar smo v teh dneh v Gorenju priča pomembnim dogodkom na družbenopolitičnem področju. V več kot dvajsetih osnovnih organizacijah zveze komunistov bodo opravili volilne konference. Med prvimi so se na volilni konferenci sestali komunisti osnovne organizacije ZKS tozd Štedilniki. Do 15. novembra bo nad 900 komunistov v Gorenju izvolilo nova vodstva v svojih osnovnih organizacijah, ob tem pa tudi ne bo manjkalo dogovorov za nadaljnjo akcijsko krepitev dela osnovnih organizacij, dogovorov za nadaljnje korake na področju gospodarske stabilizacije. Zmanjšati socialne razlike Iz srednjeročnega programa občinske skupnosti socialnega skrbstva V preteklih letih so bili na področju družbenega varstva v Sloveniji storjeni pomembni premiki, ki so prispevali k izboljšanju socialne urejenosti številnih ogroženih družin in občanov. Glavne nosilke te akcije so bile občinske skupnosti socialnega skrbstva. V želji, da bi bile tudi v prihodnjem obdobju kar najbolj uspešne, so te službe že pripravile srednjeročne programe do leta 1985. Tudi občinska skupnost socialnega skrbstva Velenje je pripravila program, ki so ga delegati na zadnji seji tudi potrdii. Za naslednje srednjeročno obdobje je pomembno, da mora razvoj socialnega skrbstva temeljiti na doseženi stopnji razvoja skrbi za posameznika, ki mu je potrebna družbena pomoč. V tem obdobju nc bodo uvedene nove pravice občanov iz socialnega skrbstva, poudarek pa bodo dali zmanjšanju socialnih razlik. Še posebej bo potrebno upoštevati predvidene spremembe v demografski strukturi prebivalstva v občini in republiki, njegovo socialno stanje ter potrebe in možnosti gospodarskega in socialnega razvoja. Prav tako je potrebno upoštevati usmeritve kongresov in stališča družbenopolitičnih organizacij, ki narekujejo tiste prvine socialne politike, ki zagotavljajo zmanjšanje socialnih razlik ter določil zakona o socialnem skrbstvu, ki je v pripravi, zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter še nekaterih drugih zakonov. V naslednjem srednjeročnem obdobju sprejemajo v socialnem skrbstvu vrsto novih obveznosti, ki poleg že obstoječih narekujejo posebno pozornost pri organizaciji strokovnih služb socialnega skrbstva. V prihodnjem letu se mora ta organizirati kot center za socialno delo. Posebno pozornost bo potreb- V SPOMIN Faniki Tajnik V meglenem jutru, v tihem zadnjem oktobrskem dnevu, je zaplapolala črna zastava na drogu v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Naznanjala je vest, ki je bila tako nepojmljiva, a hkrati tako kruta in resnična. Fanika Tajnik je po hudi in dolgotrajni bolezni omahnila v smrt. Neizmerno hrabro in z velikim samoza-tajevanjem je prenašala zahrbtno bolezen in do zadnjega diha ni mogla verjeti, da se bo za vedno poslovila. Ob dnevu mrtvih, ob spominih na najbližje, ki jih ni več, bo ostal med sodelavkami in sodelavci v tozdu Gostinska enota še en spomin, čeprav boleč, pretresljiv. Tako so stali številni delavci Gorenja nemi pred preranim grobom Fanike Tajnik Rodila se je 22. novembra 1942. leta V tovarni gospodinjske opreme Gorenje se je zaposlila novembra 1966, kjer je z veliko marljivostjo in prizadevnostjo opravljala poklic natakarice Žal, je kruta usoda posegla po pošteni sodelavki, delegatki v delavskem svetu delovne organizacije Gorenje TGO. Med sodelavkami je ostala vrzel in nič več ne bo Fanike, ki je vedno bila tako vedra in znala bogatiti delovno vzdušje Lep in topel dom na sončnem Konovem je naenkrat postal prazen, hladen, brez ljubezni Mož, hčerka in sin so ostali brez svojega najdražjega, brez skrbne soproge in čuteče matere. Fanika je vse do prerane smrti izžarevala moč in neskončno voljo do življenja. Naj ostane ta moč in ta volja v tolažbo in vzgled, kako zna in more trpeti in ljubiti le slovenska mati! SODELAVKE IN SO DE L A VCI no posvetiti permanentnemu usposabljanju strokovnih delavcev tcr podružaDljanju socialnega skrbstva in vključevanju vseh delovnih ljudi ter občanov v izvajanje programa socialnega skrbstva. Poseben delež naj bi kot izvajalci dala tudi društva in humanitarne organizacije. Že v letu 1980 bo potrebno doseči novo kvaliteto pri uresničevanju svobodne menjave dela na področju socialnega skrbstva. Krepiti bodo morali sistem solidarnosti in pri tem upoštevati dohodkovne možnosti posameznih občin, da bi na ta način dosegli uresničevanje dogovorjenih pravic iz socialnega skrbstva. Predvidene usmeritve pa bo mogoče doseči le ob ustreznem zaposlovanju strokovnih delavcev -Glede na izjemno razširitev nalog te skupnosti je potrebno nujno spremeniti kadrovski normativ. Na 4000 prebivalcev naj bi zaposlovali enega socialnega delavca. Skupnost socialnega skrbstva zagotavlja občanom, ki niso sposobni za delo, ki nimajo sredstev za preživljanje in nikogar, ki bi jih bil po zakonu ali kaki drugi pravni osnovi dolžan preživljati, denarno pomoč kot edini vir preživljanja. Ker višina pomoči, ki so jo prejemali socialni podpiranci nikakor ni ustrezala višini življenjskih stroškov, si bo skupnost socialnega skrbstva prizadevala, da bi se v naslednjem srednjeročnem obdobju približali višini sredstev minimalnih življenjskih stroškov starostnika. Pri načrtovanju sredstev programa skupnih nalog izhajajo iz že opredeljenih obveznosti, ki se financirajo na nivoju republike. Nekaj sredstev bodo namenili za izgradnjo zavodov za varstvo in delovno usposabljanje otrok in mladostnikov, zavoda za resolucijo in delovno terapijo alkoholikov ter posebnih zavodov za duševno prizadete odrasle osebe. V tem srednjeročnem obdobju so posebno skrb posvečali širitvi zmogljivosti splošnih socialnih zavodov, zaostajali pa so pri gradnji posebnih socialnih zavodov za otroke in odrasle. Poleg tega pa bo občinska skupnost socialnega skrbstva Velenje v naslednjem srednjeročnem obdobju sofinancirala oskrbo oseb neznanega bivališča v zavodu Hrastovec - Trate, raziskave na področju socialnega skrbstva, sofinancirali bodo programe Romov, SLO in družbeno samozaščito, glasila za zdomce in IN DOK centra. Občinski program obsega 70 odstotkov nalog socialnega skrbstva. Med te naloge sodijo storitve v zvezi z izvajanjem določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij ter v zvezi z izvrševanjem nalog, ki jih socialnemu skrbstvu nalagajo drugi zakoni in na podlagi njih izvršeni predpisi, diagnostično svetovalno delo z osebnostjo in vedenjsko motenimi mladostniki, otroki in odraslimi. Pomagali bodo občanom in družinam pri načrtovanju družine, pri oskrbi, negi in vzgoji otrok. Obsežna naloga je tudi urejanje odnosov v družini in v širšem okolju ter oskrba in varstvo v tujih družinah, v socialnih zavodih, v vzgojnih zavodih in zavodih za usposabljanje. Pomagali bodo posameznikom in družinam pri preprečevanju alkoholizma in narkomanij, zagotavljali bodo pogoje za delo in organizirali delo invalidnih oseb pod posebnimi pogoji, sofinancirali izgradnjo delavnic pod posebnimi pogoji, organizirali varstvo in izvajali pomoč občanom na domu ter dodeljevali družbeno denarne pomoči. Ze takoj v začetku prihodnjega leta bodo pričeli z izvajanjem predzakonskega in zakonskega svetovanja ter spravnega poizkusa, izvrševali bodo varstvene ukrepe nadzorstva in postpenalne pomoči, čaka pa jih še nekaj drugih nalog. Navedene usmeritve narekujejo v obdobju 1981 - 1985 uresničevanje boljše in učinkovitejše socialne politike na vsem področju dejavnosti Med prednostne naloge za zagotovitev programa pa sodijo denarne pomoči kot edini vir preživljanja, v okviru skupnega programa oziroma investicij pa izgradnja zavoda za varstvo in delovno usposabljanje duševno prizadetih otrok in mladostnikov. M. TAMŠE Tokrat vsebinsko bogatejše Letošnji dan mrtvih so v Gomji Savinjski dolini počastili na ustaljen, pa tokrat vendarle na vsebinsko bogatejši način. Osnovnošolci so v sodelovanju z mladinci, borci in drugimi dejavniki obiskali in uredili vse partizanske grobove, prižgali so svečke in s priložnostnimi komemo-racijami počastili svetel spomin na junake, ki so jim s svojim, svobodi žrtvovanim življenjem, omogočili lepše in brezskrbne čase. Na sam praznik in dan pred njim so v vseh krajih pripravili komemoracije, ki so se jih udeležili mnogi borci, mladinci in drugi prebivalci. Navidez torej nič novega, pa vendarle je. Osnovne šole, osnovne organizacije ZSM v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela, taborniki in nekateri drugi dejavniki namreč prevzemajo v varstvo vse večje število spominskih obeležij. Vse manj ali skoraj nič več, je torej primerov, da bi pomnike na najsvetlejše dni naše polpretekle revolucionarne dobe uredili le enkrat na leto, populili plevel, jih posuli s cvetjem in prižgali svečke. Skrb za ohranjanje revolucionarnega izročila ter drugi napori so našli plodna tla in zato urejanje obeležij vse bolj prerašča v vsakodnevno nalogo in stalno obliko dejavnosti. Takšna ugotovitev pa vsekakor ni nepomembna J. P. S kolesi v Mozirje Na osnovni šoli Karel Destovnik - Kajuh smo v šolskem letu 1978/79 začeli s tekmovanjem za najboljši športni razred. Pravilnik je dokaj zahteven, saj se točkujejo najboljši športni uspehi posameznikov iz celotnega razreda, učni uspeh, reden obisk vadbe, vedenje in sodelovanje pri raznih izvenšolskih akcijah. Nagrada razreda, ki zmaga, je enodnevni izlet s kolesi v neznano. V šolskem letu 1978/79 je bil najboljši športni razred 7. a. Dosegel je 484 točk. Konec oktobra so se s Jubilejna razstava Božidarja JAK-CA: ..Slovenska pokrajina" v razstavnem prostoru Kulturnega centra „Ivan Napotnik" Velenje se izteka. Doslej jo je obiskalo okoli 8.000 Počitek Božidar Jakac: Avtoportret obiskovalcev, med njimi tudi Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc, Kosta Nadj, Lojze Perko in številne domače in tuje delegacije ter učenci skoraj vseh osnovnih šol v občini Velenje ter od drugod. Tiste, ki si razstave še niso ogledali, obveščamo, da bo imel zadnje vodstvo po razstavi sam avtor BOŽIDAR JAKAC v četrtek, 15. novembra 1979 ob 17. uri. kolesi odpravili v Mozirje. Ustavili so se ob Savinji in v lepem sončnem vremenu preživeli dan ob pečenju čevapčičev in športnih igrah. Bilo je lepo jesensko jutra Pred šolo smo se zbrali učenci lanskega 7. a. najboljšega športnega razreda na naši šoli. Za nagrado smo si priborili enodnevni izlet v neznano. Vsi na kolesih, polni pričakovanj, smo nestrpno pričakovali tovariše učitelje. Natovorjeni s kostanjem, roštiljem, mesom in ogljem smo se razvrstili v skupine in se odpeljali. Seveda nismo odšli brez glasbe. Le ta nas je zvesto spremljala na prtljažniku kolesa, da smo nekateri kolesarili kar po taktu. Ravna in včasih nekoliko vijugasta cesta nas je vodila po soteski Penk. Kmalu smo prispeli do Gorenjskega klanca. Zasopihani smo potiskali kolesa po strmini. Ko pa smo prišli na vrh, se je cesta strmo spustila v dolino. Uh, kako je to prijetno! Rahlo utrujen sesti na kolo in se spustiti po klancu navzdol, da ti veter hladi vroče telo! Samo potem - prehlad! Kaj pa drugega? Na križišču smo se ustavili in zvedeli, kje se bomo utaborill Naša naslednja postaja je bila v Mozirju. Od tam smo zavili na stransko cesto, čez most, na drugo stran Savinje, v prijeten gozd. Ustavili smo se ob treh lesenih hišicah, ki so imele tudi športno igrišče in ognjišče obkroženo s klopmi. To je bil zares idealen prostor, ki ga je izbral naš tovariš Menih. Določili smo skupino, ki je odšla po kruh in pijačo. Tovariš hišnik in tovariš Menih sta pripravila roštilje, tovarišici Čopova in Korenova pa meso za čevapčiče. Komaj smo čakali, da Ukrepi disciplinskih komisij so zadnji vzgojni ukrepi Iz prakse družbenega pravobranilca samoupravljanja Ob bežnem pregledu ukrepov disciplinskih komisij je ugotovljeno, da je delavca, ki je povzročil kršitev delovne obveznosti in ga je zaradi tega obravnavala disciplinska komisija, malo kje obravnavala sredina, v kateri ta delavec dela z namenom, da bi na njega vzgojno vplivala. Opaža se, da sredina (delovna skupina) nerada to-variško obravnava labilnega (slabega) delavca, ampak tiho želi, da se takšnega delavca čimprej znebi, in je zato brezbrižna do manjših napak, ki so nato vedno večje. Sredina, kjer labilni delavec dela, se torej noče poglobiti v njegove probleme in noče ali ne zna pozitivno — tovariško na njega vplivati. Takšno obnašanje posameznih sredin pogojuje, da labilen delavec hitro drvi še v slabše skušnjave in so zaradi tega kršitve delovnih obveznosti na dlani. Ob tem se okolica, kjer delavec dela, obnaša neprizadeto, kot da prizadeti delavec ni njihov sotovariš. Velja poudariti, da se moramo ob takšnem obnašanju posameznih sredin zamisliti in dati do znanja tistim delovnim sredinam, kjer so češči ukrepi disciplinskih komisij, da so ti ukrepi zrcalo njihovega slabega sotova-riškega obnašanja in da si z ukrepi disciplinskih komisij pišejo svojo karakteristiko slabega vzgojnega dela eden do drugega. Zato je na tem področju ogromno dela družbeno političnih organizacij. Večerja, glasba in. ■i Ljudje smo zelo prilagodljivi Toda ne vselej! Tisti, ki so obiskovali velenjski bar v hotelu Paka, so se pač morali sprijazniti s tem, da odslej ni več barskega programa. No, nekaj je od starega le še ostala Glasba za ples. Tako ansambel še vedno igra v istem prostoru (prej baru), skorajda na istem mestu, sprememba je le v tem, da so vrata (ali premična stena) ki loči prostor, kjer je bil bar in prostor, nad vrati katerega še vedno piše ..jedilnica", po večerih odprta. Torej nehote uhaja v jedilnico glasba pa če jo hočeš ali nočeš poslušati Seveda je to tvoja (gostova) zadeva, če te (ne)moti igranje ansambla, medtem ko boš z družbo srebral kavico ali kakšen sok, morda kaj močnejšega oziroma, če si prišel v jedilnico samo zato, da bi nekaj pojedeL Torej! Naročiš večerjo, povrhu še kakšen sok ali kavico in želiš plačati Natakar na majhnem lističu hitro sešteje številke in ti pove račun. Če si pozoren opaziš, da v zadnjem času prišteje k vsoti še pribitek dvajsetih odstotkov. - Zakaj je treba plačati še dodatek, dvajset odstotkov? vprašal - Zaradi tega, ker poslušate glasbo, se glasi odgovor. - Saj je nisem naročil... Skomig z rameni in pojasnilo: takšen je pač novi red. - Kaj pa če nimam posluha (glasbenega, seveda; mislim) - Zato sem napisal na listek, odgovor med smehom. Torej, hočeš ali nočeš, v hotelu dobiš nekaj več. Poleg naročene večerje in pijače, tudi nenaročeno obvezno poslušanje glasbe. I menda ni obvezen. Kot kaže pa ta dodatek ni m rom 20 odstotkov. Pred dnevi gosta plačala za večerjo 109 din jev. K tej vsoti je natakar primakni ..dodatek" 38 dinarjev, ah slabi odstotkov. Ali je šlo zgolj za t (površnost) pri seštevanju, sevi škodo dveh gostov, ali pa za« dodatek. Nismo spraševali ken to opazili, ko sta gosta že odšli veselo poslušanje! Prireditve Petkov kulturni večer: Dri ob 19. uri bo v knjižnici Kulti nega centra „lvan Napotili Velenje ..literarni večer", na h terem se bodo predstavili: In MINATTI, Pavla ROV AN IM nja Kajuhova nagrajenka), Jd Smit in pianistka Blaženi Arnič. Festival „Revolucije in gli be": V okviru letošnjega vi festivala ..Revolucije in glaM bo v nedeljo, 11. novemli 1979 ob 10L uri koncert odrai jugoslovanskih pevskih zbor« domu kulture Velenja Brezpto ne vstopnice dobite v knjižni Velenje ali eno uro pred preda vo. Ure pradjic: Ure pravljici otroke stare 5, 6, in 7 let so« četrtek ob 16. uri v knjižni Velenje. dobimo nekaj za j>od zob. Ko smo bili siti, smo odšli igrat nogomet. Oh, kakšen nogomet! Vsi smo brcali, ie žogo bolj malo. Kar kmalu so^ naši nasprotniki vodili z eno proti nič. Tik pred koncem igre pa je tovarišica Korenova dala gol. Bravo! Tekma se je končala neodločena Na vrsti je bila igra med dvema ognjema, ki pa se ni odvijala tako razburijivo, ker ekipi nista bili enako močni. Skratka, manjkalo nam ni ničesar. Dan se je počasi začel iztekati. Pogasili smo ogenj, pospravili in vrnili v trgovino steklenice. Kar je še ostalo, smo strpali v nahrbtnike ter pobrali papirčke. Vodja je določil za povratek drugačno pot kakor prej. Vračali smo se preko Skorne-ga. Večina je temu predlogu nasprotovala, ker smo vedeli, da je tam cesta strma. Vendar ni bilo pomoči. Ko smo prispeli ob vznožje klanca, smo premenjali nahibtnike in začeli potiskati kolesa po strmini. Vmes smo se jezili na tovariša, ker smo se vračali po tej poti On pa nas je zavrnil, da smo najboljši športni razred, in da ne bi smeli tako stokati Končno se je pokazala ravnina. Sedli smo na kolesa in se odpeljali. Komaj pa smo prišli za ovinek, že se je prikazal nov klanec. Hodili smo debelo uro, ko smo prispeli zares do vrha. Bila je že tema, ko smo se začeli spuščati v dolino. Sicer malo jezni, a veseli, da je naporna pot za nami, smo se pripeljali pred šola Tu smo se razšli. Tako se je končal naš izlet - izlet najboljšega športnega razreda na šoli. JANA PEČOVNIK OBVESTILO O ZAPORI CESTE NA POKOPALIŠČE PODKRAJ Obveščamo vse uporabnike ceste na pokopališče Podkraj, da bo le-ta zaradi rekonstrukcijskih del delno zaprta v času od 1. 11. do 31. 12. 1979 (zapora do 30 minut) in polno zaprta v času od 15. 11. do 28. 11. 1979. Obvoz bo potekal po cesti Podgorje — Lokovica glavna cesta Velenje — Šoštanj. SKUPŠČINA OBČINE VELENJE RAZPISUJE dela in naloge ANALITIKA IN POMOČNIKA VODJE FINANC NE SLUŽBE v oddelku za finance uprave skupščine občine Velenje. Poleg splošnih pogojev, navedenih v zakonu o sistemi državne uprave, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in let delovnih izkušenj, — da ima ustrezne moralno-politične vrline, ki se izražajo« družbenopolitični aktivnosti in poznavanju gospodarskih in družbeno-političnih razmer. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemi kadrovska služba uprave skupščine občine Velenje 15 dni po razpisu. skra - Feriti napreduje z velikimi koraki V prihodnjem srednjeročnem obdobju visoke naložbe - Proizvodnjo bodo širili tudi na Ljubnem ter v Solčavi Oktobra so v ISKRI tozd Feriti pslavili 27-letnico u stanovitve to-rne. Proslava je bila izrazito delov- Najprej so bili pogovori med itopniki občin Ljubljana-Šiška in Dzirje ter domačimi vodilnimi delci o položaju te tozd in načrtih prihodnje srednjeročno obdobje-ito je bila slovesna seja delavskega ita. na kateri so podelili nagrade >Jantom in polivale ter priznanja jboljšim delavcem in zunanjim so-avcem. Odprli so tudi nov obrat nžbene prehrane. Na razgovorih o sedanjem pologi in načrtih tozd so bili iz občine »bljana-Šiška podpredsednik tpsčine občine Karel Gornik, dpredsednik izvršnega sveta Jože sneinger. izvršni sekretar ZK Boris ijc in podpredsednik Občinskega ta ZSS Bogo Modic. Iz Mozirja predsednik IS SO Anton Vrhov-k in predsednik občinskega sveta 5S Mozirje Franc Gerdina. Tozd Feriti je predstavil direktor ušan Dolničar. To je 27 let stara Ivama, ki ima v proizvodnem pro-amu dve glavni dejavnosti: feritno navite komponente. Vseh zapornih je 305 delavcev, od tega 90 v Dslovnih enotah na Ljubnem in v olčavi. Delajo zelo intenzivno, da prešli na pretežno proizvodnjo soko kvalitetnih izdelkov za profe-onaino rabo. Že zdaj so tu dosegli atne uspehe, saj je profesionalne oizvodnje že kar 38%. Ti izdelki jvišje kakovosti so iskani na do-ičem in tujih trgih. Tozd dobro posluje, s solidnim »tankom dohodka, saj jim je dobro ospodarjenje prva skrb. Dosegli so, a bo letos dohodek na delavca tnašal 210 tisoč dinarjev, leta 1980 n že 250 tisoč dinarjev. Poprečni nebni dohodek znaša okrog lOOO.OO din. V tem srednjeročnem ibdobju bodo investirali okrog 60 lulijonov dinarjev in to večinoma v osodabljanje oziroma mehanizacijo D avtomatizacijo proizvodnje. V prihodnjem srednjeročnem obdobju 1981-85 bo proizvodnja v tej tozd ras tla s 14 %, izvoz s 17 % in prodaja na domačem trgu 13 %, zaposlenost pod 5 %, pa šc to zaposlovanje bo slo večinoma na račun novih strokovnih kadrov. Upajo, da bodo dosegli v letih 1981-85 30% rast akumulacije in prestrukturo proizvodnje tako, da bi izdelovali 60 % izdelkov za profesionalno rabo in le 40 za izdelke široke potrošnje. V prihodnjem srednjeročnem načrtu bodo investicije sorazmerno visoke in to predvsem v povečanje proizvodnje na račun avtomatizacije. Celotna vrednost investicij v prihodnjem srednjeročnem planskem obdboju bo znašala okrog 180 milijonov dinarjev. Proizvodnjo bodo širili doma v ljubljanskih Stcgnah in v delovnih enotah na Ljubnem ter v Solčavi. V Solčavi in na Ljubnem bodo precej vložili v novo strojno opremo za avtomatizacijo proizvodnje. Zdaj je večina dela namreč ročna z določenimi strojnimi pripravami. Delovne prostore v Stegnah bodo razširili za 2.000 m2. Gradnjo naj bi začeli že prihodnje skladno s konceptom gradnje tozd Keramika Tudi v Solčavi bodo verjetno precej vložili v nakup in obnovo sedanjih prostorov. Na Ljubnem pa že razmišljajo o gradnji oziroma širitvi sedanjih prostorov, ker bo zmanjkalo prostora za posodabljanje proizvodnje. Ob vsem tem pa intenzivno pripravljajo več inovacij, ki so v različnih fazah raziskav in razvoja. Pripravili so lastno proizvodnjo mas za trde ferite iz domačih surovin, kar je plod dela domačih raziskovalcev, delajo na osvajanju posistorjev in na računalniško krmiljenjem sistemu kontrolnih meritev kvalitete feritov. Na družbenopolitičnem in samoupravnem področju bodo poglobili delo in se intenzivno ter življenjsko približali ciljem zakona o združenem delu. Delegatski sistem bodo poživili, čeprav že sedaj dobro tečejo javne razprave in delegatsko zastopanje v delegacijah. Obveščanje imajo odlično organizirano. Da bi delavcem v dislociranih enotah na Ljubnem in v Solčavi omogočili čimbolj konkretno odločanje o gospodarjenju in na družbenopolitičnem področju, predvidevajo, da bi b Gornji Savinjski dolini v letih 81-85 nastala samostojna tozd iz sedanjih poslovnih enot V ta namen bodo že prej ,,pripravili teren". Da bi tozd lahko res zaživela, bodo pristopili k vzpostavitvi nekaterih poslovnih funkcij. Kot so: služba vzdrževanja, tehnologije, kvalitete, ekonomike in splošne službe. Zanimivo je, da je v teh krajih malo zanimanja za štjjendije bodočih strokovnjakov. Ce hočejo, te delovne enote osamosvojiti v tozd, bo treba dobiti strokovnjake. Na razpis pa se javi mnogo manj študentov od bodočih potreb. Ob tem je predsednik IS OS Mozirje Anton Vrhovnik pohvalil odlično sodelovanje Iskre s krajevnimi skupnostmi, ter njeno razumevanje za nerazvita področja, saj so ravno delovne enote v Solčavi in na Ljubnem mnogo pripomogle k večji socialni gotovosti teh odmaknjenih krajev. Zelo dobro paje tudi to, da se v teh lepih, za turizem primernih krajih, gradi „čista industrija", ki ne ogroža okolja in ne onesnažuje voda. FRANC KOTAR Orodjaiji so prvi pristopili k razpravi Orodjarji Gorenja načrtujejo Delavci tozda Orodjarna so prvi v Gorenju pristopili in izdelali iznodišča ter smernice za novo srednjeročno obdobje 1981 -1985 - S tem želijo prispevati svoj delež pri nadaljnjem razvoju Gorenja - V sprejetju planskih dokumentov vidijo tudi izhod da bodo še ujeli korak s časom sodobne tehnologije V montaži na Ljubnem Težave - kljub uspehom X) pripravljanju razvojnih lavinjski kmetijski zadrugi težave. smernic za naslednje srednjeročno obdobje so v Zgornje-ocenili tudi dosedanji razvoj — Ob velikih uspehih še večje ki ne zagotavljajo obetavnejšega razvoja V sedanjem srednjeročnem razvojnem obdobju si je Zgornjesavinj-ika kmetijsk a zadruga za temelji cilj zadala pospešeno družbenoekonom-ko rast orgainizaaje združenih kme-ov in delav/cev. Ta rast naj bi se zražala v vseh oblikah proizvodnega lodelovanja, odkupu tržnih viškov, v oskrbi z reprodukcijskim materi-iom in kmtetijsko mehanizacijo, v judenju usluig, zagotavljanju finan-inih virov za kreditiranje zasebnega anetijstva, v nudenju strokovne pomoči in usimerjanju razvoja kme-jjstva. V Zgornjeesavinjski kmetijski za-lrugi v term času razpravljajo o memicah njjenega razvoja v nasled-ljem srednjjeročnem obdobju. Pri em so se S6eveda lotili poglobljene tnalize uressničevanja načrtovanih lalog v izttekajočem se obdobju. Ugotovili so,i, da dokaj uspešno ures-licujejo naliloge v kooperacijskem unetijstvu, \vendar ne na vseh področjih. Sklaadno z načrtovanimi predvidevanjiji se giblje povečanje bžno usmenjenih kmetij, zaostajajo pa področjaa prireje mlade pitane govedi, ovčj■.-S:'v : I ' ' ■ NHHM -"t i SK Andrej Vovk, Jože Radoslovnk, Jože Napotnik, Marko Boruta in Ivan Tajnik. li, Skornega, Gavc, Velike-la in Slatiin aktivni tudi na drugjih področjih. Sujejo se namreč v delo lil društeev v Šmartnem ti. Zlasti tesno sodelujejo iltumem področju. Te iz- agotj pni' iilt: (lod doma bo, kot predvideva predračun, veljalo 850.000 dinaijev. Pri zbiranju teh sredstev jim je že priskočila na pomoč tudi krajevna skupnost in upajo, da jim bodo pri nadaljnjih delih še pomagali. Posebej spodbuden .......mmmmm nsfljliilii ti >: i Tozd Gradbeni elementi TGO Gorenje je poleg Vegradovega kamnoloma edina delovna organizacija v krajevni skupnosti Gorenje. razgovor, ki bi zaslužil pozor- izbrali prav ali ne, boste preso- nost novinarskega peresa. Pros- dili sami. O vsem ostalem pa tor smo tokrat morali nameniti morda spet kmalu, saj bo pri- le tistemu, kar je ta čas najbolj ložnosti veliko in še več. aktualno in zanimivo. Če smo JOŽE KRAJNC jo, da jih na področju družbene samozaščite čaka še vrsta nalog, ki jih bo potrebno čimprej opraviti. Marsikaj je še navrgel živahen tfa področji ju Gorenja urejajo zadnji odsek Šaleške magistrale. kri pa odpeljali na izlet. Pomembna lastnost njihovega delovanja pa je tudi nenehna skrb za pridobivanje ter vzgojo podmladka in njihovo strokovno izp op d nje vanje. Tako so letos usposobili kar trideset mladih članov oiganizacije Rdečega križa, ki so obiskovali tečaj. Seveda bi s takimi oblikami izobraževanja radi nadaljevali, žal pa ugotavljajo, da so predrage in da presegajo njihove gmotne zmožnosti. Kljub temu si prizadevajo, da bi bili še naprej tako uspešni, in da bodo uspeli doseči tudi ugodnejše pogoje izpopolnjevanja, kije pri njihovem delu neizogibno potrebno. Uspešne aktivnosti ob izvajanju nedavne akcije Nič nas ne sme presenetiti, pa so jim postregle tudi s številnimi drugimi dragocenimi spoznanji. Tako ocenjujejo, daje raven vsestranske odgovornosti iz zavesti krajanov na zavidljivi ravni, kar se je pokazalo zlasti ob tvornem sodelovanju krajanov v akciji Nič nas ne sme presenetiti in ob visoki udeležbi na zadnjih volitvah novih krajevnih samoupravnih organov. Zadnja akcija je tudi pokazala, da krajani vsebolj spoznavajo problematiko s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. K temu je pripomoglo med drugim tudi precejšnje število predavanj, pogovori ob filmih in seveda nekateri praktični preizkusi. Kot ocenjujejo, bodo tudi na tem področju morali še okrepiti sodelovanje s sosednjo krajevno skupnostjo Šmartno ob Paki. Pa tudi sicer ugotavlja- Krajani o svojih željah FRANC BABIC - prodajalec „Ja, rečem lahko, da z razvojem Gorenja nisem najbolj zadovoljen. Nikamor ne rane Babič pridemo. Kar poglejte, kakšne imamo ceste. Pa tudi dom močno pogrešamo. Prostori krajevne skupnosti so takšni, da še skoraj sestankov ne moremo imeti v njih. Saj zato pa ni nič presenetljivega, če ne dela nobena druga organizacija, kot samo gasilci. Drugače pa je v kraju zelo lepo živeti. Majhen je, ljudje se med sebo poznamo in si tudi kolikor se le da pomagamo. Upam, da bomo sedaj, ko pristopimo k obnovitvi Rudi Ježovnik doma krepko prijeli za orodja in naredili še kaj drugega, kot samo to. Rudi Ježovnik - kmet problemov je dovolj. Nič kdikokrat smo pristopili k reševanju le teh', vendar smo ostali še vedno le pri besedah. Kdaj bomo začeli z rokami delati, pa ne vem. Kar ozrite se naokrog, pa boste sami videli, kaj krajani Gorenja pogrešamo. Ce vam hočem vse našteti, ne pride vse na eno stran. Nujno bi morali urediti razsvetljavo v Paški vasi. Tudi most ne bo več dolgo zdržal. Ko se bo pripetila kakšna nesreča, ga bomo pa lahko začeli popravljati. Da ne govorimo o cestah, domu in še kakšnih drugih težavah, k reševanju katerih bi morali takoj pristopiti. Drugače pa je življenje v kraju zelo prijetno. Ne vem, če bi odšel od tod.' Ivica Močnk - trgovska vajenka „Krajani krajevne skupnosti Gorenje marsikaj pogrešamo. Nujno bi potrebovali dom, kjer bi imela svoje prostore krajevna skupnost ter druge družbeno politične organizacije. Mladinci za svojo dejavnost nimamo nobenega primernega kotička. Upam, da bomo sedaj, ko pristopamo k obnovitvi doma, res delo do konca speljali. Pogrešamo tudi sodobno urejeno trgovino. Ti prostori, v katerih je trgovina sedaj, niso primerni, pa še premajhni so. V Paški vasi bi morali kar najhitreje urediti javno razsvetljavo in most, ki je že precej poškodovan. Ne smemo pa pozabiti na ceste in avtobusno postajo. Sedaj je skoraj da nimamo. V tako majhni krajevni skupnosti, kot je Gorenje, bi morali imeti malo problemov, pa bi bilo življenje v njej še bolj prijetno. Upam, da bomo s šaleško magistralo pridobili še kaj več in uredili krajevno skupnost za vse krajane kar najboljše.' Florjan Strmšek - s od ar ,,Težav imamo krajani krajevne skupnosti veliko. Naštel bi jih lahko za celo stran. Nujno bi potrebovali sodobno urejeno trgovino. Ta, ki jo imamo sedaj, je premajhna, pa še slabo založena. Tudi trafiki se ne bi odrekli. Dom bi morali nuj- Ivica Močnik no preurediti. Tako bi dobili sodobne prostore mladinci, krajevna skupnost, pa tudi druge družbeno pditične organizacije. Lahko pa bi imeli še več prireditev, ki jih je sedaj tako malo. Bdje bi morali poskrbeti tudi za gostinske usluge. Pripravljen sem delati in pomagati, toda med mladinci ni preveč'veselja. Nujno bi morali urediti v Paški vasi javno razsvetljavo, most in avtobusno postajo. Drugače pa je življenje v Florjan Strmšek Paški vasi nadvse prijetno. Le da bi prišli od besed k dejanjem in uredili težave krajevne skupnosti, potem bo v našem kraju še lepše." T. KELENC NARODNOOSVOBODILNA VOJNA NA OBMOČJU SMARTNEGA OB PAKI Samoupravna stavbna zemljiška skupnost občine Velenje razpisuje na podlagi 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS št. 7/77) JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih parcel za gradnjo stanovanjskih hiš v soseskah SALEK-GORICA I. faza, SKALE-VZHOD, PESJE in POHRASTNIK. 1. ZA GRADNJO VRSTNE HIŠE TIPA „ TE RASA I" V SOSESKI ŠALEK-GORICA I. FAZA: — gradb. pare. št. 60 v izmeri 185 m2 — gradb. pare. št. 62 v izmeri 182 m2 — gradb. pare. št. 67 v izmeri 184 m2 2. ZA GRADNJO INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH HIŠ V SOSESKI ŠKALE-VZHOD: — gradb. pare. št. 23 v izmeri 864 m2 — gradb. pare. št. 22 v izmeri 641 m2 3. ZA GRADNJO VRSTNE HIŠE TIPA DVOJČEK V SOSESKI PESJE: — gradb. pare. št. 22 v izmeri 660 m2 — gradb. pare. št. 23 v izmeri 680 m2 4. ZA GRADNJO INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH HIŠ TIPA DVOJČEK V SOSESKI POHRASTNIK: — gradb. pare. št. 72 v izmeri 576 m2 — gradb. pare. št. 71 v izmeri 584 rr>2 Pogoji natečaja so naslednji: 1. Izklicna cena za stavbno zemljišče znaša 60,00 din za m2 zemljišča ter se mora odškodnina za pravico uporabe stavbnega zemljišča poravnati v roku 8 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo 12% zamudne obresti. V tej odškodnini je že zajeto plačilo prometnega davka ter stroški zemljiškoknjižnega prepisa. Uspeli ponudniki morajo podpisati pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča najkasneje v roku 3 dni po prejemu obvestila, sicer se smatra, da so od nameravane gradnje odstopili ter jim zapade varščina v korist SSZS občine Velenje. 2. Odškodnina za komunalno opremljenost komunalnega zemljišča v soseski ŠALEK—GORICA I. faza s stroški glavnega sekundarnega toplovodnega omrežja znaša za posamezno gradbeno parcelo 140.824,00 din ter jo mora uspeli ponudnik poravnati v roku 30 dni po podpisu pogodbe, sicer se zaračunajo 12 % zamudne obresti. Zgoraj navedena odškodnina se nanaša na stavbne parcele št- 60, 62 in 67 v tej soseski. 3. Odškodnina za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča v soseski PESJE znaša za obe gradbeni parceli 138.000,00 din ter se mora poravnati v roku 30 din po podpisu pogodbe o oddaji zemljišča v uporabo, sicer se prav tako zaračunajo 12 % zamudne obresti. 4. Odškodnina za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča v soseski POHRASTNIK znaša za posamezno gradbeno parcelo 172.947,40 din. V tej odškodnini je zajeta možnost priključkov na vse komunalne naprave, razen toplovoda in telefona. 5. Odškodnina za komunalno opremljenost (delno) stavbnega zemljišča v sosesli ŠKALE-VZHOD znaša 80.012,00 din. V tej odškodnini je zajeta možnost priključkov na cesto v makadamski izvedbi ter stroški priprave stavbnega zemljišča za gradnjo ceste s stroški urbanistične dokumentacije z glavnimi projekti komunalnih naprav. 6. Na gradbenih parcelah, kjer je po zazidalnem načrtu predvidena gradnja stanovanjskih hiš tipa ..DVOJČEK", se odda pravica uporabe stavbnega zemljišča le v primeru, da se javita kot ponudnika najmanj dva interesenta, ki morata pričeti z gradnjo istočasno. 7. Vsi interesenti morajo najmanj 3 dni pred začetkom javnega natečaja vplačati varščino v znesku 8.000,00 din na račun štev. 52800-662—33033 — Samoupravna stavbna zemljiška skupnost občine Velenje z oznako, da je varščina. Na zgoraj navedeni račun se opravijo tudi vsa ostala vplačila v zvezi z odškodnino za komunalni prispevek ter odškodnino za pravico uporabe stavbnega zemljišča. Brez potrdila o vplačani varščini se ponudnik ne more udeležiti natečaja, z eno vplačano varščino pa lahko kandidira le za eno gradbeno parcelo. Varščina se ob neuspeli ponudbi vrne, ob uspeli pa zadrži ter vračuna v odškodnino za pravico uporabe stavbnega zemljišča. V primeru, da ponudnik na natečaju uspe, kasneje pa od ponudbe oz. nameravane gradnje brez upravičenega razloga odstopi ali se ne pridržuje razpisnih pogojev natečaja, mu zapade varščina v korist SSZS občine Velenje ter se pogodba o oddaji pravice stavbnega zemljišča enostransko razveljavi. Enostransko se zgoraj navedena pogodba lahko razveljavi tudi v primeru, da uspeli ponudnik ne prične z gradnjo stanovanjske hiše najkasneje v roku 6 mesecev po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča 8. V primeru, da se za eno gradbeno parcelo javi več interesentov, se smatra, da je boljši ponudnik tisti, ki ponudi višjo odškodnino za m2 stavbnega zemljišča. 9. Vse stroške v zvezi z gradnjo na oddanih stavbnih parcelah (davek na promet s kmetijskimi zemljišči, lokacijsko in gradbeno dovoljenje, priprava stavbnega zemljišča, hišni priključki ter stroški razpisa javnega natečaja) nosijo investitorji sami. Javni natečaj bo dne 3. 12. 1979 ob 16. uri v sejni sobi zavoda za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16. v Vse informacije v zvezi z oddajo stavbnega zemljišča z javnim natečajem lahko dobijo interesenti pri samoupravni stavbni zemljiški skupnosti občine Velenje s sedežem pri Zavodu za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16 v uradnih dneh. SAMOUPRAVNA STAVBNA ... . . .. ZEMLJIŠKA SKUPNOST Velenje, dne 5.11. 1979 OBČINE VELENJE ... Prvi borci, aktivisti in zavedne domačije Prve aktiviste Osvobodilne fronte v Velikem vrhu sta organizirala brata Jože in Vlado Letonja, predvojna komunista, poleg partijske celice na Rečici ob Paki prva organizatojra odpora proti okupatorju. Letonjcva hiša pa je bila v Velikem vrhu tudi prva postojanka odpora. Jože Letonja - Golob - Kmet sc je rodil 7. februarja 1914 v Velikem vrhu kot sin kmeta in gostilničarja. V premogovniku Velenje se je izučil za elektromontcrja. Že tu sc je povezal s komunistično partijo. To svoje delo je nadaljeval v rudniku Zabukovica. V ilegalo je odšel 6. julija 1941 in postal prvi komandir Savinjske čete, ustanovljene 24. julija 1941. Zmagovito je vodil napad na Šoštanj 8. oktobra '941 in prvo večjo bitko 1. štajerskega bataljona pri Katarini na Čreti 26. oktobra 1941. Pozneje je deloval predvsem politično-organizacijsko in bil sekretar okrožnega komiteja za Savinjsko dolino. 6. septembra 1942 so Ncmci napadli njegovo skupino v Podplanini nad Rastkami pri Ljubnem, ko je iskala zvezo z II. grupo odredov. Hudo ranjen v obe nogi ni mogel uiti zasledovalcem, zato se je ustrelil sam. Njegovo truplo so kmetje morali spraviti na pokopališče v Radmirje. Njegov brat Vlado Letonja - Mirko je bil rojen 9. maja 1915. Po dovršeni osnovni šoli se je učil doma pri očetu za natakarja. Doma ni ostal, ampak je odšel v rudnik Zabukovico, kjer mu je delo preskrbel brat Jože. Takoj v začetku okupacije je pričel z delom za Osvobodilno fronto. Vključil se je v Savinjsko četo in se udeležil vseh bojev in sabotažnih akcij. Po brežiškem pohodu 1. štajerskega bataljona je pripeljal del Savinjske čete (2. četa 1. štajerskega bataljona) v Veliki vrh k Turinekovi domačiji na prezimovanje. Ta del Savinjske čete so domačini takrat imenovali Šentandraška četa. ''o prihodu H. grupe odredov se je vključil v Pohorski bataljon. Nekaj dni pred bojem Pohorskega bataljona na Osankarici - 8. januarja 1943 - je odšel z manjšo skupino po municijo v Gomjo Savinjsko dolino in nato na Koroško h koroškim partizanom. Decembra 1944 je bil smrtno ranjen v bojih nad Železno Kaplo. Prva trojka aktivistov v bivši občini Šmartno ob Paki, ki se je povezala s partizani in jo je organizirala Ela Letonja - Atena, sestra Jožeta in Vlada Letonje, je bila v Velikem vrhu. Sestavljali so jo: Ela Letonja, Tončka Hramec in Jože Remenih (Peter). Poleg vesti so zbirali še hrano, ki jo je Ela Letonja nosila v bunker v Bezgovcu, za katerega je poleg bratov Jožeta in Vlada vedela samo ona. Jože Remenih - Peter pa je nosil življenske potrebščine, kijih je nabrala trojka, tudi Savinjski četi na Dobrovlje. V Velikem vrhu, v Zabukovnikovem gozdu, so si napravili prvi partizani, GOSTINSTVO VELENJE, p. o. Rudarska 1, Velenje Delavski svet RAZPISUJE prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi TEHNIČNEGA VODJE DELOVNE ORGANIZACIJE Kandidat mora za razpisana prosta dela in naloge poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višješolsko izobrazbo gostinske smeri in vsaj 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih del in nalog v gostinstvu, ali srednješolsko izobrazbo gostinske smeri in vsaj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih del in nalog v gostinstvu, oziroma ima z delom pridobljene delovne zmožnosti, za katere se zahteva srednješolska izobrazba; — da je družbeno politično angažiran; — da ima organizacijske sposobnosti; — da obvlada v$aj en svetovni jezik. Pismene prijave kandidatov z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema delavski svet delovne organizacije Gostinstvo Velenje v 15 dneh od dneva objave. Imenovanje velja za 4 leta. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v roku 30 dni po izteku prijavnega roka. ki so bili borci Savinjske čete, nadzemeljski bunker. V bunkerju so si kuhal hrano na majhni pečici ..gašperčku". To je bilo zasilno taborišče, kamorsa se vračali z akcij, ki so opravljali na območju Šmartnega ob Paki. Prve dni septembra 1941, ko so si kuhali kosilo, seje dvigal dim nad drevesa. Ta din so opazili ljudje v Velikem vrhu. Neki izdajalec je takoj odhitel žandarmerijsko postajo v Šmartno ob Paki javit, da so partizani v Velikem vrhu. Ncmci so takoj navalili na bunker, vendar so se partizani pravočasno umaknili. Turinekova domačija v Velikem vrhu št 16 je imela ilegalno ime „Pii medvedu". Bila je poleg Letonjeve domačije. Veliki vrh št. 7, najzavednejša hiša v občini Šmartno ob Paki. Tukaj so bili partizani kakor doma. Gospodarja Franca Turineka in ženo Matildo, poročeno Cevzar, je za odpor proti okupatorju pridobil Jože Letonja. Že v prvi dobi sta zahajala* Turinekovo hišo tudi šaleška partizana spomeničarja Franc Polh - Izlak in Tone Ulrih - Kristl. Avgusta 1941 so tukaj dobili zavetišče tudi španski borci Miha Pintar-Toledo, Franc Drobnič in Drago Mlakar. NADALJEVANJE PRIHODNJIČ i^tEPins == — Celjska c. 35 VELENJE Komisija za delovna razmerja DSSS OBJ A VLJA prosta dela in naloge 1. VODJE KONSTRUKCIJE pogoji: visoka ali višješolska izobrazba strojno tehniške smeri ter dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih ali enakih del, zaželjeno znanje tujega jezika. Komisija za delovna razmerja TOZD Integral OBJ A VLJA prosta dela in naloge 1. VODJE ODDELKA BRIZGANJA pogoji: srednjetehnSka šola strojne smeri ter dve leti delovnih izkušenj na področju brizganja plastike ali kovin. 2. DVEH ORODJARJEV pogoji: KV orodjar in leto dni delovnih izkušenj pri izdelovanju orodij. 3. DVEH SKUPINOVODIJ TISKA pogoji: KV delavec grafične ali strojne smeri in eno leto delovnih izkušenj. Zaželjene so izkušnje pri delu z barvami. Komisija za delovna razmerja TOZD Galip OBJ A VLJA prosta dela in naloge 1. VODJE OPERATIVNE PRIPRAVE DELA TOZD pogoji: višja ali srednješolska izobrazba tehnčke smeri ter dve leti delovnih izkušenj. 2. NASTAVLJALCA STROJEV pogoji: KV ključavničar in eno leto delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih ali enakih del. 3. IZDELOVALCA POLIESTRSKIH PALIC pogoji: KV ključavničar ali livar in eno leto delovnih izkušenj na področju izdelave izdelkov iz plastičnih mas. Za navedena dela se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s poskusno dobo po določilih pravilnika o delovnih razmerjih. Kandidati naj prijavam priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev in jih pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov Veplas Velenje, Celjska 35, Velenje. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. VELIKA POLOMIJA Piše: Milan Zrinski Riše: Jelko Peternelj »z. Naposled je zapri mapo in Mira je izključila magnetofon. Sedaj pa še zadnja skrivnost: „Vi, gospodje, boste sestavljali del skupine, ki ji bo zaupana težavna, a slavna naloga, da prva ponese vest o svobodi v domovino." Umolknil je. Njagove oči so se sprehajale po obrazih. Stanko je čutil, kako mu leze znoj na čelo, teko ga je presenetila ta novica. Zato torej pravcato skladišče v Jocovi luknji. Postavljena je bila naposled, še zadnja pika na i v njegovem spoznanju ... 83. Kakor v megli se mu je zdel $as Mire, ki je vstala. .JDovolj besedi. Odslej odgovaija vsak za svoje besede in dejanja z glavo!" S tem je povedala vse. Stanku se je zdelo, da mu je zlezlo v srce nekaj težkega, ko da ga je nekaj nevidnega prijelo za vrat. A to je bil le občutek, ki se ga je le še enkrat zatem zavedal ... Kmalu je bilo konec tišine. Apis je spet čebljal s fanti, Joco se je pogovarjal z Miro, sivolaci možakar in župnik pa sta odhajala. Številka 44 (506) - 9. novembra 1979 1^7 10. 11. 1979 pom. dež. dr. O. POPOVIČ 11. 11. 1979 dež. ambulanta: dr. J. POLES 11. U. 1979 pom. dež. dr. O. POPOVIČ 12. 11. 1979 dr. P. GROŠELJ (dnevni), dr. B. PUSTOVRH (nočni) koledar Petek, 9. november - Teodor Sobota, 10. november - Leon Nedelja, 11. november - Martin Ponedeljek, 12. november - Emil Torek, 13. november - Stanislav Sreda, 14. november - Lovrenc Četrtek, 15. november - Leopold GARSONJERO ali majhno stanovanje vzamem v najem za eno leto ali več. Po dogovoru plačam v naprej. Ponudbe na telefon 851-811 od 7. do 15. ure c b delavnikih. Velenje ali bližnja oko ica. SOBO v Velenju ali okolici iščem. Naslov v uredništvu. PRODAM 101 LUX, letnik 78, registrirana do julija 1980, ali zamenjam za fiat 750 isti etnik. Razliko možno doplačati dtlno tudi na ček. Naslov v uredništvu. ODDAM STANOVAN.E dekletu ali ženski Naslov v uredni itvu. KRZNENI JAKNI procam. Zajec št. 42 do 44 in indijska ovca št. 44. Naslov v uredništvu. REDNI KINO VELENJE 9. 11. - petek ob 18 in 20 uri UVAJANJE V LJUBEZEN - kanadski ljubezenski 10. 11. - sobota ob 18 in 20 uri VESOLJSKA POSTAJA ŠT. 1 -ameriška grozljivka. Režija: Peter Hyams. Igrajo: Elliott Gould, James Brolin 11. 11. - nedelja ob 18 in 20 uri VESOLJSKA POSTAJA ŠT. 1 ameriška grozljivka 12. H. - ponedeljek ob 18 in 20 uri CHARLESTON - italijanska kriminalna komedija. Režija: Mar-cclo Fondato. Igrajo: Bud Spencer, Herbert Loom 13. 11. -. torek ob 18 in 20 uri CHARLESTON - italijanska kriminalna komedija 14. 11. sreda ob 18 in 20 uri CANTERBURYJSKE ZGODBE -italijanska erotična komedija. Režija: Per Paolo Pasolini. Igrajo: Laura Betti, Josephine Chaplin 15. 11. - četrtek ob 18 in 20uri CANTERBURYJSKE ZGODBE -italijanska erotična komedija KINO DOM KULTURE VELENJE 12. 11. - ponedeljek ob 20 uri FEDORA - ameriški FILMSKO GLEDALIŠČE KINO ŠOŠTANJ 10. 11. - sobota ob 19,30 ŠOGUNOVI SAMURAJI - japonski zgodovinski spektakel. Režija: Kinji Fukasaku. Igrajo: Kin-nosuke Yorozuya. Matsukata Sonny 11. 11. - nedelja ob 17,30 in 19,30 CHARLESTON - italijanska kriminalna komedija 12. 11. - ponedeljek ob 19,30 VESOLJSKA POSTAJA ŠT. 1 -ameriška grozljivka 14. 11. - sreda ob 19,30 UVAJANJE V LJUBEZEN - kanadski ljubezenski KINO ŠMARTNO OB PAKI 9. 11. - petek ob 19 uri CHARLESTON - italijanska kriminalna komedija 13. 11. - torek ob 19 uri UVAJANJE V LJUBEZEN - kanadski ljubezenski gostinstvo velenje, p.o. velenje, rudarska 1 < telefon: (063) 851-220 telegram: gostinstvo velenje poslovne enote. • hotel paka velenje (063) 851-220 • M • kajuhov dom šoštanj (063) 881 -356 fj • pod gradom velenje (063) 850-132 'T • rekreacijski center velenje (063) 850-572'" DEŽURSTVO VETERINARJEV V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE od 2. 11. do 8. 11. 1979 Peter RIHTARIC, dipl. vet - Šoštanj, Prešernov trg 7 - telefon 881-143 DEŽURSTVO ZOBOZDRAVNIKOV V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE 10. 11. 1979 dr. Stane GRASSE-LLI, Splitska 1, Velenje 11. U. 1979 dr. Stane GRA-SSELLI, Splitska 1, Velenje DEŽURSTVO ZDRAVNIKOV V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE 9. 11. 1979 dr. B. PUSTOVRH (dnevni), dr. M. SEHER (nočni) 10. 11. 1979 dež. ambulanta dr. J. POLES Usoda, zakaj ubijaš svoje izbrance? Zahrbtna bolezen je prekinila nit življenja - ustavilo se je zlato srce, omahnile so pridne roke plemeniti ženi in mamici FANIKI TAJNIK Danes, ko je ostala praznina za njo, ker je ni več med nami, izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje - vence, za številne izraze osebnega in pismenega sožalja, za pomoč ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo TGO Gorenje, Gorenje - TOZD Gostinska enota, RLV - Avtopark, pevskemu zboru Kajuh, godbi Zarja, govornikom Pankraciju Semečniku, Mihi Valenciju in Vladu Strausu za poslovilne besede, dr. Polesu, delavcem postaje milice Velenje, duhovniku Martinu Tajniku in sosedom za nesebično pomoč. V bolečini: mož Gvido, hčerka Vojka in sin Boris. NOVEMBER ZA SLADOKUSCE RESTAVRACIJA JEZERO, Velenje (rezervacije po telefonu 850-170 od 18.00 do 22.00) vas vabi na MARTINOVO VEČERJO (10. 11.) in MARTINOVO KOSILO (11. 11.) Priporočamo domače pečenice ali domače kranjske klobase z zeljem, pečenega purana z mlinci in ajdov kruh. HOTEL PAKA, Velenje (rezervacije po telefonu 851-220 od 7.00 - 13.00) vas vabi na DEGUSTACIJO KVALITETNIH FRANCOSKIH KONJAKOV (17. 11. zvečer) Priporočamo pikantni tatarski biftek. KAJUHOV DOM ŠOŠTANJ (rezervacije po telefonu 881-356 od 7.00 do 13.00) vabi na LOVSKO VEČERJO (23. 11.) Priporočamo srnino na razne načine. PLESNA GLASBA IZVRŠILNI ODBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV Kidričeva 9a, VELENJE RAZPISUJE delovno mesto NATAKARJA Razpisni pogoji: — kvalificiran natakar, — 5 let delovnih izkušenj. Kandidati naj prošnje vlažijo v tajništvu društva. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Vse informacije dobite po telefonu 852-949 in v društveni pisarni. JATOVE DOMAČE IN MEDNARODNE ZVEZE Z LETALIŠČEM LJUBLJANA (OD 1. NOVEMBRA 1979 DO 31. MARCA 1980) OIDHOD IZ LJUBLJANE PRIHODI V LJUBLJANO Št. BUS TIP V leta DNEVI ODH PRH ODH letala BtEOGRAD 721 123 56 06.50 07.50 05.30 72S BBEOGRAD 723 i 08.50 09.50 07.30 DC9 BBEOGRAD 721 7 09.50 10.50 08.30 DC9 BBEOGRAD 723 3 10.40 11.40 09.20 72S BBEOGRAD 353 1 5 7" 15.30 16.30 14.10 72S BBEOGRAD 723 2 16.10 17.10 14.50 DC9 BBEOGRAD 725 4 16.50 17.50 15.30 72S BBEOGRAD 725 3 6 21.10 22.10 19.50 72S BJEOGRAD 723 5 7 21.15 22.15 19.55 DC9 D3UBROVNIK 229 2 6 15.50 16.50 14.30 DC9 S6PLIT 904 7 16.40 17.30 15.20 OC9 S6PLIT 904 2 4 14.10 15.00 12.50 DC9 S3ARAJEVO 955 3 6 14.10 15.05 12.50 DC9 SSKOPJE 955 3 6 14.10 16.25 12.50 DC9 SSKOPJE 904 7 16.40 19.00 15.20 DC9 SSKOPJE 904 2 4 14.10 16.30 12.50 DC9 OODHODI IZ LJUBLJANE Št. BUS TIP VV leta DNEVI ODH PRH ODH letala NNEW YORK 502 6 14.00 17.20 12.00 DC10 NNEW YORK 504 2" 09.30 17.20 07.30 CDC10 AAMSTERDAM 228 2 6 11.10 12.50 09.35 DC9 FFRANKFURT 352 1 5 7" 11.35 12.45 10.00 72S FIFRANKFURT 354 2 6 10.10 11.20 08.35 DC9 LiLONDON 212 2 5 7 10.20 11.20" 08.45 DC9 PPARIZ 244 5 7 16.10 17.55 14.35 DC9 Št. Bus IZ leta DNEVI ODH PRH odhod BEOGRAD 720 1234567 19.30 20.30 20.45 BEOGRAD 722 4 07.20 08.20 08.35 BEOGRAD 724 7 15.10 16.10 16.25 BEOGRAD 722 3 09.00 10.00 10.15 BEOGRAD 352 1 5 7* 09.50 10.50 11.05 BEOGRAD 722 2 5 7 08.30 09.30 09.45 BEOGRAD 724 4 15.10 16.10 16.25 DUBROVNIK 228 2 6 09.30 10.30 10.45 SPLIT 905 7 08.30 09.20 09.35 SPLIT 905 3 6 08.40 09.30 09.45 SARAJEVO 954 2 4 08.30 09.25 09.40 SKOPJE 954 2 4 07.10 09.25 09.40 SKOPJE 905 7 07.00 09.20 09.35 SKOPJE 905 3 6 07.10 09.30 09.45 PRIHODI V LJUBLJANO Št. BUS IZ leta DNEVI ODH PRH odhod NEW YORK 505 5"= 18.15 13.00* 13.30 NEW YORK 503 1 18.15 08.30* 09.00 AMSTERDAM 229 2 6 13.30 15.10 15.40 FRANKFURT 353 1 5 7« 13.40 14.50 15.20 FRANKFURT 355 2 6 12.15 13.25 14.05 LONDON 213 2 5 7 12.20" 15.30 16.00 PARIZ 245 5 7 18.50 20.35 21.05 Vsi časi so lokalni. Vozni red je samo informacija in se lahko spremeni brez predhodnega obvestila. Za točne informacije se obrnite na JAT Ljubljana ali najbližjo turistično agencija Legenda: 1234567 a b c d * DC9 72S DC10 - dnevi v tednu - leti DC9 - leti via Beograd JU503 - leti via Beograd JU502 - od 16. 3. 80 leti 1 uro kasneje - prihod naslednji dan - DOUGLAS DC9 (Y razred) - BOEING 727 (F in Y razred) - DOUGLAS DC10 (F In Y razred) INFORMACIJE IN REZERVACIJE JAT LJUBLJANA, Miklošičeva 34, tel. (061) 314-340, 314-341, 313-845 JAT LETALIŠČE BRNIK, tel. (064) 21-112 JAT MARIBOR, Grajski trg 3, tel. (062) 26-155 ODHODI IN PRIHODI JAT AVTOBUSOV IZ/DO AERODROMA: JAT TERMINAL, TRG OF Gradnja nove tovarne za oplemenitenje in predelavo ivernih plošč v Nazarjah poteka po načrtu. Doslej je nastal le manjši časovni zamik, ki pa na začetek obratovanja ne bo bistveno vplival. S poiskusnim obratovanjem bodo pri Čeh v začetku prih od njega leta. Gradnja stanovanjskega bloka, v katerem bo 19 stanovanj, v pritličnih prostorih pa bo imel prostore vzgojno varstveni zavod, naglo napreduje. Z deli so pričeli v začetku avgusta, objekt pa naj bi predali namenu v začetku junija prihodnje leto. Predračunska vrednost pa znaša 13 milijonov dinaijev. Skupaj s številnimi gledalci iz Šaleške doline, jim gotovo ni bi o žal, da so se odločili za izk Trbovlje, so se nadvse veselili zadetka Tmio tudi igralci. Glišič (9) in Hohnjec, kije v nedi znova zaigral za Rudarja sta prva objela stn Tminiča (z dvignjeno roko) velenje BLAGOVNICA PRIPOROČA IZBIRO STANDARD kot preproge RAZLIČNIH VZORCEV ZA POLAGANJE V ENEM KOMADU* UPORABNE TUDI •REŽEMO PO MERI V rudarskem derbiju zmaga gostom Nogometaši Rudarja so ob veliki podpori številnih navijačev osvojili pomembni točki v Trbovljah — Izredna igra Džuriča in dobre obrambe vratarja Purača Nogometaši Rudarja so na dobri poti, da izpolnijo načrt zadnjih petih prvenstvenih srečanj, ko so si na tihem zadali nalogo, da morajo osvojiti osem točk, ce hočejo, da bodo kolikor toliko mirno prezimili. V nedeljo so se vrnili iz Trbovelj kot zmagovalci v rudarskem derbiju, saj so zmagali z rezultatom 1:0. Edini zadetek srečanja je dosegel Trninič sredi drugega polčasa, po odlični podaji branilca Rudarja Djuriča, ki je pred tem preigral dva nasprotnikova obrambna igralca in nato še domačega vratarja. S to zmago so se nogometaši Rudarja najlepše oddolžili svojim najzvestejšim gledalcem, ki so jih nadvse bučno bodrili y Trbovljah. Uprava NK Rudar je namreč za navijače organizirala brezplačen prevoz z avtobusi. In tako je proti Trbovljam v nedeljo dopoldne krenilo devet nabito polnih avtobusov, seveda pa je veliko Velenjčanov odpotovalo na srečanje tudi s svojimi avtomobili. Srečanje je bilo zelo kvalitetno, predvsem pa borbeno. Gostje so igrali na rezultat in temu podredili tudi svojo taktiko. Njihova želja je bila doseči vsaj neodločen rezultat Na koncu so osvojili obe točki ter si tako sedaj zelo popravili položaj na lestvici. Domači napadalci so si sicer ustvarili nekaj izrednih priložnosti za zadetek, kar tri v zadnjih desetih minutah srečanja, toda velenjski vratar Purač je takrat pokazal vse svoje vratarske sposobnosti in rešil svoje moštvo poraza. ZANESLJIVO DO NOVIH TOČK Nogometaši Šmartnega so tudi v 9. kolu razveselili svoje privržence s polnim izkupičkom, ki so ga dosegli proti ekipi Lendave. Na igrišču v Šmartnem ob Paki so jih premagali z rezultatom 2:0 (2:0) in se z 9 točkami še bolj učvrstili na 6. mestu slovenske nogometne lige. Srečanje je bilo odločeno že v prvem delu, ki se je pričel z veliko ofenzivo domačih. Ze v 5. minuti so Šmarčani dosegli prvi zadetek. Po predložku z leve strani je bil Prašnikar najpriseb-nejši v gneči pred vrati gostov in z glavo zatresel njihovo mrežo. Tudi po tem zadetku so domači še naprej igrali nevarno v nasprotnikovem kazenskem prostoru in si ustvarili vrsto lepih priložnosti za zadetek. V 38. minuti je A. Omladič kaznoval napako igralcev Lendave in premagal sicer solidnega vratarja gostov. Po odmoru je tudi Lendava zaigrala nevameje, vendar pa so domači uspešno zaustavljali njihove napade in si prizadevali vodstvo še povečati. Najlepša priložnost se je v zadnji minuti ponudila Prašnikarju, ki je iz neposredne bližine streljal preko praznih vrat ŠMARTNO: P. Podgoršek, F. Omladič (Kregar), Kralj, Bric, G. Omladič, Frangeš, Meh (Rajkovič), Žalig, Kopušar, Prašnikar, A. Omladič. V predzadnjem prvenstvenem kolu bodo nogometaši Šmartnega gostovali v Izoli. J. K. ODLIČEN DRUGI POLČAS V srečanju z vodilno ekipo na prvenstveni lestvici II. zvezne rokometne lige - sever velenjske rokometašice niso razočarale, čeprav so tekmo izgubile z rezultatom 18:15 (12:4). Ce bi bile ves čas srečanja igrale tako zbrano kot v drugem polčasu, bi gostje verjetno prvič klonile v tem prvenstvu. V prvem polčasu igralke Velenja nikakor niso mogle zaigrati tako kakor znajo. Igrale so zelo raztreseno, verjetno zaradi prevelike želje, da bi nasprotnicam zadale prvi poraz, grešile v obrambi pa tudi v napadu s podajami žoge nasprotnim igralkam. Sreče niso imele tudi pri strelih s tako imenovanih čistih položajev. Tako so prvi del tekme zasluženo izgubile z osmimi goli razlike- V nadaljevanju so zaigrale kot prerojene. Trdo in zanesljivo v obrambi ter hitro v napadu. S takšno borbeno in poletno igro so vse bolj manjšale razliko iz prvega polčasa in gostje so s strahom pogledovale na uro, kdaj bo konec srečanja. Spoznale so, da so domačinke telesno zelo dobro pripravljene in da je le čas lahko njihov rešitelj. Tako je tudi bilo. Razlike osmih zadetkov iz prvega polčasa v njihovo korist Velenj-canke, žal, niso mogle nadoknaditi, kljub temu pa si za svojo igro v drugem polčasu zaslužijo vse čestitke. Po desetem kolu so rokometašice Velenja še vedno na odličnem šestem mestu z desetimi točkami. V zadnjem kolu jesenskega dela tekmovanja pa jih znova čaka zelo naporno gostovanje v Labinu. Zadetke za Velenje so dosegle: S. Golič 3, D. Golič 7, Bovha 2, Omerovič 3. V devetem kolu so velenjske rokometašice gostovale v Džakovu. Zaigrale so izredno in se domov vrnile s pomembno točko. Srečanje se je končalo z rezultatom 10:10 (6:6). VISUK PORAZ V 10. kolu slovenske rokometne lige so rokometaši Šoštanja izgubili srečanje v Tržiču z ekipo Peka, z rezultatom 19:27 (7:11). Domačini so bili vseskozi boljši nasprotnik in prvi del srečanja končali z štirimi zadetki prednosti. Šoštanjčani so v drugem delu igre Dobrila Golič (na sliki med metom na gol) je bla najboljša strelka srečanja razliko zmanjšali na samo dva zadetka prednosti, vendar igralci Peka niso dovolili presenečenja. Rokometaši Šoštanja niso mogli najti pravega orožja za odlična strelca Peka Maj ca in Kinga. Strelci za Šoštanj: Lesjak 6, Kompan 5, Skomšek 3, Špegel 2, ter Majhen, Javomik in Vačovnik po enega. B. VOHAR PRVi PORAZ ELEKTRE Drugo kolo SKL je minilo povsem v znamenju domačih ekip in tako tudiElektri ni uspelo na prvem gostovanju v Kranju, kjer je igrala z ekipo Triglava in izgubila 82:61, polčas 38:33. V povsem povprečnem srečanju, kjer se je Elektra v prvem polčasu uspešno upirala domačinom in celo nekajkrat vodila, je drugi del srečanja pripadal domačim košarkarjem. Igralci Elektre so predvsem slabo metali od daleč. V obrambi se je izkazal predvsem Kafedžič, v napadu pa Sabolčki. Koše so dosegli: Sabolčki 16, Kafedžič 13, Breznik S. 12, Štefane 8, Trobiš 6, Udrih 5 in Štaherl 1. Že jutri pa čaka Elektro težko srečanje doma proti Domžalam, kjer bodo lahko pokazali svoje resnične sposobnosti in poskušali popraviti slab vtis po težkem porazu v Kranju. Srečanje bo v telovadnici solidarnosti osnovne šole „Biba Roeck" ob 19. uri. N. R. ZMAGA IN POKAZ TOPOLŠICE V nadaljevanju tekmovanja I. slovenske odbojkarske lige - vzhod je OK Topolšica na svojem igrišču, 3. novembra 1979 premagal OK Ingrad iz Celja z rezultatom 3:1. Igra je bila dokaj poprečna. Prva dva seta so Topolsčani gladko dobili, zataknilo pa seje v tretjem setu, ker so odpovedali igralci na mreži. V zadnjem nizu so Topolsčani zopet zbrano zaigrali in dobili tekmo. V ponedeljek, 5. novembra paje OK Topolšica odigrala preloženo tekmo z OK Šempeter in v Šempetru izgubila z rezultatom 3:1. Tekma je bila zelo kvalitetna in razburljiva, saj rezultat ni realna slika srečanja. Temu je največ pripomogel izredno slab sodnik Razbor-šek iz Maribora. V obeh tekmah so za Topolšico igrali: Menil, Meršak, Marinšek, Globačnik, Žabkar, Golob, Božič, Nahtigal, Kompan in Juvan. DARKO MENIH INVALIDI ŠPORTNIKI USPEŠNI V SPLITU Na povabilo Zveze za šport in rekreacijo invalidov občine Split in SUBNOR je skupina invalidov, članov sekcije za rekreacijo in šport DI Velenje sodelovala na srečanju invalidov športnikov, ki je bilo organizirano ob 30. letnici delovanja vojaško invalidskega športa v Splitu in ob proslavi 35. obletnice osvoboditve mesta Splita. Poleg ekipe DI Velenje so na turnirju sodelovali še invalidi Splita, Reke, Šibenflca, Vinkovcev in Zadra. Tekmovalci so merili svoje moči v keglanju, streljanju z zračno puško in balinanju. Invalidi Velenja so bili najuspešnejši v streljanju z zračno puško, kjer so strelci Hinko Bola, Milan Burger in Franjo Zučko zmagali in osvojili pokal. Kegljači Teofik Semič, Valter Golob, Mujaga Družič, Jože Hribernik, Alojz Hull ter Božo in Fredo Komljenovič, so bOi četrti, balinarji Rudi Kopina, Rudi Hudarin in Jože Horvat pa so zasedli peto mesto. V skupni uvrstitvi je bila ekipa DI Velenje tretja. Delegacija DI Velenje, ki jo je vodil predsednic ZTKO Jože Malen-šek, je sodelovala tudi na svečanem zboru in pri položitvi venca na mestnem pokopališču. Obiskali pa so tudi partizanski kraj Žrnovnico, Iger je postavljen veličasten spomenik vsem padlim za svobodo. Ogledali pa so si še druge zanimivosti Splita, med drugim tudi prizorišče sredozemskih iger. Ob odhodu so jim gostitelji, ki so jih prisil sprejeli, izrekli najlepše želje zii občane Velenja. Naša želja pi bila, da se prihodnje leto srečan Velenju. SPET RAZSTAVA PTIC DRUŠTVO ZA VARSTVO VZGOJO PTIC PEVK ŠA1 DOLINE prireja v nedeljo, 1L vembra 9. društveno tekmi sobnih ptic, ki bo v dopoli času v Šoštanju. Ocenili bodo o 300 sobnih ptic, ocenjevala pa' priznana jugoslovanska soi' mednarodna sodnika. Popoldne tega dne ob 16. bo otvoritev razstave pric v b« sindikalnem domu na Trgu v Šoštanju. Razstavljeno bo kordno število ptic letošnjega rastka in tudi starejših ptic razstavi bo poseben prostor, bodo ptice tudi prodajali. Razstava bo odprta do sol 17. novembra in to od 9. do 19. Pokrovitelj razstave je skupnost Šoštanj. OBIŠČITE NAS-ZADOVOLJNI BOSTE! m trgovska delovna organizacija mozirje p. o. „NAŠ CAS", glasilo So stične zveze delovnega ljuds izdaja Center za informii propagando in založništvo Velel nje, Velenje, Foitova 10, p. o. ,,NAŠ ČAS" je bil ustanovna 1. maja 1965; do 1. janua 1973 je izhajal kot štirinaj* dnevnik „ŠALEŠKI RUDAR", tednik pa izhaja „NA od 1. januarja 1973 i kot ČAS' prej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Sti Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plešnik, Mira Tai Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična uredn Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Foiter 10, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni na "J Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 180 din (za inozemstvo 360 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 5 2 800 - 60 3 - 38482. Grafična priprava CŽP „Dolenjski list" Novo mesto, tisk tisi ,.Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za ,,NAS ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije i sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. febn 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.