94. številka.
Izdanje za petek T. avgusta
(v Trata, ▼ Četrtek zvečer dne 6. avgusta 1896.)
Tečaj XXI.
„BDINOST"
lihtji po trikrat na teden t testih is-danjih ob torkih, iatvtklh in aobotflala- Zjutranje izdanje izhaja ob 6. ari zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje stane : za jeden mesec . f. 1.—, iisven Avstrije f. 1.50 u tri maseo, . » 3.— * * ■ 4,50 la pol leta . . . 6.—	t * S.—
ta vse leto . . „ 12.— , ■ , 1H,— Naročnino J« plačevati naprej aa narečbe brez prlleiene naročnine se uprava aa ozira.
Posamične številke se dobivajo v pro« dajalnic&h tobaka v lrntu po S nvč. izven Trata po 4 nvč.
EDINOST
Oglati ae račune po tarifa v petita; ia naslove t debelimi črkami ae plačuje
froator, kolikor obsega navadnih vrstic, oslana, osmrtnice in javne zahvale, do« maČi oglasi itd. ae mčunajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništva ulica Caserma it. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana ae ne sprejdmajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacijo in oglase sprejema upravniitvo ulioa Molino pk-colo hšt. S, II. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte rekUnsa eije so proste poštnin«.
GI
„t eMnošti Je mm".
Zločin v Malem Lošinju. ;
Overjeni smo, da, kamor-koli dojde med po« ! štene ljudi, vzbudi vest o umorstvu v Lošinju stud ( in zgražanje. Kako tudi ne! Saj se je prelila kri j na način toli brutalen, da človek v očigled temu j zločinu res mora dvomiti, da li res živimo v civi- > lizovani Evropi in v XIX. stoletju? Saj se je le j vsled politiške in narodne zdivjano« i s ti ugrabil sin iz naročja starke«matere — za ! vedno; saj se je ubogi ženi tako nepričakovano j in na toli nečlovešk način porušila jedina opora! A j ona junaka, ki sta zagrešila ta grozni čin, vedla | sta se potem toli cinično, da se mora človeška j duša studom obrniti od te slike redke človeške ' brezsrčnosti. To vedenje obeh redarjev v Malem j Lošinju po dovršenem umorstvu nesrečnega mladeniča Ostermanna je tem nedoumneje, ako pomislimo, da cel6 roparji in morilci po poklicu so kolikor toliko vznemirjeni po dovršenem krvavem činu. j DA, često so tako zbegani in zmešani, da — do-čim so ves načrt za izvršenje zločina določili ra- ' finirano spretnostjo — pozabijo in prezrejo najna« 1 ravnišo in najpriprostejšo stvar v svoje varstvo. | Skoro bi rekli, da -večini velikih zločinov pridejo j oblasti na sled le na ta način — po krivdi ali zaslugi zločinca samega.	j
Vzbudivša se vest je zubelj, ki osmodi in j razvnema tudi najtrša srca, in ko zaplapola ta zu- : belj v notranjosti človeka, tedaj je tudi pri naj- I krutnišemu zločincu kraj vsemu treznemu, hladnemu in ciničnemu računjanju.	j
Tako je pravilo, drugačni slučaji so izjeme. | A v Malem Lošinju doživeli smo tako izjemo. U-morstvo je bilo izvršeno nenavadno brutalnostjo. ' Ko sta imela občinska redarja nesrečno žrtev že j nezavestno pod seboj, potem de-le sta potegnila ! sabljo, ki je prebodla prsa njiju žrtvi. A potem j še, ko se je duša — mučenikova iznebila zemskih ' okov, hladila sta si zdivjana redarja svojo jezo j na mrtvem truplu njiju žrtve. In potem ? Po- j tem sta si ti zveri mirnim srcem — kakor da sta j dovršila Bog zna kako dobro dejanje — prižgala i cigareto ter odšla v kavarno, Iger se zbirajo njiju j dosedanji gospodarji in zaščitniki. Čio- I veška nrav se zgraža ob pogledu na človeško kri ! in niti oni, ki je morda namenoma — bodisi iz ! dobičkarstva ali osvete — prelil to kri, ne more j
poDySTEK	— j
Lirske in epske poezije. !
Napisal A. Aškerc.
(Zvršetek.)
Na adreso estetikov je tudi .Herkulov kip", pesen, ki se vrši v Atenah mej dvema Grkoma, mej pesLiLoiii in sofistom, in ki dokazuje, da bodi | poetu .Resnica nad vse!" in	"
•Da vsak realist je res — idealist". V zadregi sem, katero pesni bi še omenil, j zakaj jedna je bolj plastična od druge, jedna bolj i mojsterska od druge.
Polna strašne tragike je pretresljiva balada j ,Iškarjot"..„ slavnoznana je že tisočkrat in tisoč- j krat deklamirana .Mutec Osojski*... ponosno krasna ! je „Mea Kulpa".... britko trpka pa je „Perunov ! žrec", ki nam s perečim sarkazmom slika zasluge svetnikov & la Karol Veliki in oeear Oton, ki so sirili mej Sloveni krščanstvo z golim mečem in kričć:
ostati hladen in mrzel, ko vidi pred seboj svojo žrtev. Koliko pretresljiveji je pogled na tako n e-dolžno kri, kakor je bila ona, ki je minole nedelje močila tla mesta malološinjskega t A ona dva redarja se nista zgražala na tej krvi: mirno sta potem pnšila cigarete, mirno pila svoje pivo in airno legla k počitku...........
Tu stojimo pred psihologiško uganjko. Ali sta bila ona dva redaija že po rojstvu taki zveri v človeški podobi, ali sta res bitji brez človeškega srca in človeškega čutstvovanja?! Ne, ne moremo veijeti tega. Kje iskati torej vzroka in nagiba temu groznemu činu in 9e posebno pretresujoče-ciničnemu vedenju po dovršenju čina ? 1 Tega vzroka ni iskati nikjer drugje — to je trdno naše uverjenje — nego v vzgoji javnega menenja v Istri, oni vzgoji, ki je morala slednjič dovesti do takega narodnega fanatizma, ki provzroča, da po njem obsedeni ne mogo več razlikovati med dobrim in slabim, med dovoljenim in nedovoljenim; onega fanatizma, ki ne pozna pokorščine do Boga in njega naukov, niti ozirov do človeške družbe. V opravičenje obeh zločincev moramo si misliti, da se niti nista zavedala teže zločina, ki sta ga nameravala storiti, ker jima je istrska vzgoja skalila pojm, do kje sme sezati politiško in narodno nasprotstvo in kje je meja borbi proti politiškemu nasprotniku. Svojo glavo bi stavili, da sta bila u-verjena, da v borbi proti nasprotnikom italijanske gospode je dovoljeno — vsako sredstvo, in da sta tudi po dovršenem činu bila u v e r j e n a, da se jima ničesar ne zgodi, ker je bil oni, ki je izdahuil svojo dušo pod njiju pestmi, le — Hrvat! Drugače si sicer ne moremo tolmačiti njiju cinizma, hladnega in ravnodušnega vedenja po dovršenem umorstvu.
Ubijalca nesrečnega mladeniča Ostermanna sta sedaj v rokah pravice in ne uidita zasluženi kazni. Ali sta pa morda ona dva jedina krivca? Ne! Iskati treba intelektuelnega provzročitelja temu činu, onega provzročitelja, kateri je tako rekoč vodil roko, ki je vihtela sabljo, mahajočo po Ostermannu in zabadivšo se mu slednjič v prsa. Kdo je intelektuvelni provzročitelj ? Nikdo drugi, nego tista poznana vzgoja javnega menenja med italijanskim prebivalstvom Istre, tista vzgoja, ki od mesteca do mesteca, od seia do sela propove-duje boj do skrajnosti proti neitalijanskemu življu,
»Krst ali smrt! Izvolite sami si 1" A Trdoslav in ljudstvo kliče: .Smrt' ! Ljubezni vera Kristosova ni vaša, Ne vera prava, nego pekla srd 1
.„Krščanstva vi ne Širite med nami Vi širite germansko le oblast; Le zemlje naše gladni ste in žejni Tć zemlje svete, ki je naša last...""
In konec tega za nebesa prezaslužnega spreo-bračanja ?
.Glej na oltAr Perunov glavo svojo Polaga prvi Trdoslav pod meč... Za njim tri tisoč bratov, pester pade Tritisoč v raji je mu črncev več'.
Ako naštejem vsaj še nekatere najboljše pesmi iz tega predelka, imenovati moram zlasti sledeče: .Ponočna p6tnica" — „Afanazij Sjemjonovič — „Mirza", — „Grešnik* — „Satanova smrt* — „Krišna" — .Caligulove igrač«* — .Bajramska legenda" — .Kaznovani paša* — "Pramloča" — .Poslednja straža" — in .Zakaj je v brlogu nastal nemir".
1 ona vzgoja, ki peklensko srditostjo vzbuja divje strasti in pa domnevanje, da je politiiki in narodni nasprotnik brezpravna žival, do koje ne treba imeti nikakih ozirov. In ako priprosti človek danes čuje tak nauk, ako ga čuje zopet jutri in pojutršnjem itd. itd., je-li Čudo potem, da mu duh tega nauka slednjič prešinja vse bitstvo in da mu slednjič na ta način razvneti fanatizem potisne bo« dalce in sabljo v roko, kojo vihti slepo proti dru-gorodcu, mene, da vrši sveto patrijotiško delo.
Le tako si tolmačimo mi nagibe in postanek groznemu zločinu v Malem LoSinju.
Rekriminacije ne morejo izbrisati, kar se je zgodilo in nedolžno prelita kri se ne more povrniti več v žile, kjer je vzdrževala in gibala mlado življenje; rekriminacije ne obude k življenju usmr-čenega mladeniča. Ali vendar bi prosili — nujno prosili — merodavne Činitelje, da bi se malo ozrli na kriva pota, po katerih so se gibali dosedaj javni odnošaji v nesrečni deželi istrski; da bi nekoliko pregledali grozna opustošenja, ki jih je puščala za seboj do današnjega dne zgrešena in nemoralna vzgoja javnega menenja po Istri! In crpili naj bi pouk iz svojih opazovanj! Še je čas, ali skrajni čas je, da jo krenemo ua druga pota. Z dogodkom v Malem Lošinju smo dospeli do jako nevarne točke: od todi naprej mora voditi pot le nizdoln po nevarni strmini. Človeška srca so ne-preračunljiva: morda mirna do skrajne meje, utegnejo, ko je prekoračena ta meja, podivjati in zbe-sneti. In sosebno kri. Kri ni le dragocen, ampak tudi nevaren sok, ki deluje grozno na človeško nrav. Nočemo se spuščati v nadaljnja modrovanja in moralizovanja, ampak beležimo le v označenje čutstvovanja, prešinjajočega ljudstvo v Malem Lošinju, dejstvo, da cel<J brezvestni in izzivljivi naš »Piccolo* piše jako potrto, brez nijedne sicer neizogibnih psovk in denuncijacij na adreso Hrvatov. Ako torej celo ta list nehotć pripoznava, da se je v Malem Lošinju prelila nedolžna kri, ako isti list izrečno povdarja, da se je prelila hrvatska kri, in ako pravi, da se je bati izgredov: potem menimo, da merodajnim krogom ni treba drugih dokazov in poizvedovanj, ampak posežejo naj vmes, hitro naj posežejo, da se zatre šola, v koji seje negovala dosedanja vzgoja javnega menenja in čutstvovanja med gospodovalno stranko po Istri. Videaut cousules — kajti odgovornost je velikanska.
V zadnji pesmi je mislil pesnik na žalostni naš boj za — .rnubo" : spodnjo gimnazijo v Ce-lju ; — v »Mirziu pa je zopet z ostro satiro označil razmerje treh Džama šaha sinov.... razmerje mej Germani, Madjari in Slovani v Avstriji. Ti poslednji se bor6 in ubijajo za svojega Džama, a zahvalo žanjeta vedno le leui German in uporni Madjar... „Mirza" je pravcati biser mej vsemi ten-denčnimi pesmotvori! — Naj bi se čital prav pogosto !...
Pa kaj bi še dalje pisal! Rečem le še jed-nič. V II. zv. nam je znova podal pesnik Aškerc velik šop klasičuih pesni. Naj jih čita vsakdo s pridom! Pesnika pa nam ohrani večni Bog čilega in pogumnega še dolgo dolgo vrsto let, da napiše še mnogo takih biser pesni! —
Slovensko občinstvo pa sezi naglo po tej lepi knjigi, ki ima malo vrstnic v našem slovstvu 1 (Knjiga je jako elegantna ter cena za nase razmere). Naj širi slavo pesniku in ugled vsem Slovencem l	A. K. 1
.Hrvatska domovina" piše o zločinu, dogo-divšern se v Malem Lošinju :
Med najteže dolžnosti časnikarja spada njegova naloga, da pod utisom naj pre tre sJ j i vej i b in bodisi še tako groznih dogodkov, ko se vspeuja vsa nrav, se sestaja kri iu se krči pest sanja po sebi, vzame pero v roko, da, priobčivši svojemu narodu oni grozni slučaj, daje izraza ogorčenosti in pravični jezi vse javnosti. Njegova beseda bodi gromoviti odmev v pravični jezi raz vnetega naroda in bodi dostojen izraz globoke boli v srcih vseh otačbenikov; treba da ublaži vzplamtele strasti in da prav pogodi v vsem, kakor misijo in sodijo najbolji sinovi naroda, da se ne oškoduje korist domovine in naroda, iu da se ne opusti ničesar, kar zahtevata dostojanstvo in čast domovine.
Tako nam je postopati sedaj, toda rekli smo, da to spada med najtežavneje dolžnosti, kajti v takih časih tudi najmirneji človek iztisne ali molitev ali kletev...............
Tu navaja „Hrvatska domovina" brzojavko,
došlo jej o zločinu v Malem Lošinju, in potem nadaljuje:
Ko je nedavno poslanec Spinčid zaklical na občnem zboru „morituri te salutant" ; ko je te besede stavil v usta tistemu dičneu»u hrvatskemu ljudstvu po Istri, ki dan za dnevom vzlic nečuve-nemu strahovanju slavi zmage svoje neustrasljive in jeklene vztrajnosti v borbi za hrvatsko stvar, tedaj smo slutili mi, da one besede istrskega sokola opozarjajo, da premagana krivična stvar nasprotnikov se je jela prelevljati v nasilje. Mi smo uganili, da skrbni zastopnik nastoja, da opozori na nastopajoče dogodke, da označi odgovornimi one, ki ne le da ne ničesar store v preprečenje razvitja borbe v smeri, v koji se je jela ista razvijati, ampak še povspešuje ta razvoj svojim vedenjem. In res so pokazale vesti, ki smo jih te dni pesnemali iz „Naše Sloge", da je poslanec Spinčič dobro videl, a brzojavka o nečuvenem, barbarskem umorstvu v Malem Lošinju razkrila je vse, česar se imajo nadejati Hrvati in Slovenci Istre.
Da hrvatska pesem na hrvatski zemlji do-naša smrti — to je strahota, da si tužneje ne moremo misliti. Ali to ni smeti smatrati osamljenim slučajem ! Ali ni đrohal kamenjem proganjala istrske poslance Hrvate ? Ali ni nekdo samokresom hotel ubiti kmeta, ker je, hodč kraj voza se senom, peval hrvatsko pesem ? Ali ni poznanih toliko sličnih slučajev, da je torej grozni slučaj v Malem Lošinju le postopni razvoj in kakor tacega treba tudi soditi istega. Kjer pa napredujejo taki stvari, tam imamo dokaz, da se nasilje ne preganja kakor bi trebalo, vsled česar postaja druhal tem drzneja. Kadi tega smo dolžni mi, da pri tečemo na pomoč svojim bratom. Ker ne odločujemo tam, kjer bi se moglo službeno govoriti v imenu razžaljenega naroda, moramo pa prirediti manifestacijo naj plemen i teje vrste, koja naj z jedne strani pokaže našo ogorčenost, z druge strani pa naj jači hrvatsko stvar na način, kakoršen je dostojen prosvetljenega veka, v kojem živimo.
Sedaj leži ua odru grozno razmesarjeno telo hrvatskega mladeniča, nad kojim v nemi žalosti gleda proti nebesom uničena udova mati — Hrvatica.
Pomagajmo nesrečni materi in podelimo svojo pomoč še družbi družbi sv. Cirila in Metoda, da nam odgoji hrvatskih mladičev!
Leto 1896. se razvija tako, da je žalost gledati. Od leta 1890. in poprej vsako leto slavili smo mi Hrvati po svoji zavesti kulturne slavnosti, za koje smo doprinašali lepe svote. Nabirali smo za Kačičev spomenik, za Gundnličev spomenik, za medicinski fakultet, za Starčevičev dom itd. V tem letu je zamrlo vse in le razkol je na dnevnem redu.
Pred odrom umorjenega mladeniča zborimo se in po stari navadi spominjajmo se v vsakem društvu dične naše družbe sv. Cirila in Metoda v Istri, koja snuje hrvatske ljudske šole.
To bodi naša manifestacija, ki najobčntneje zadene naše narodue nasprotnike po Istri. To bode najdostojneji odgovor na grdo izzivanje. Ako nam smrt jednega mladeniča porodi stotine dobrih, čisto vzgojenih Hrvatov, potem se najbrže premislijo nasprotniki, nego da bi še nadalje izzivali našo požrtvovalnost. Hrvati, pokažimo svojo pripravnost z žrtvo na korist toli plemenitega društva, pa nam bode posvečen vzdih nad nesrečnim mladeničem, a njemu; Pokoj hrvatski duši!
Politlike vesti.
V TRSTU, dne 6. »rgusta 189«.
Ministerski predsednik grof Badeni v Ljubljani. Ministerski predsednik si je med drugim ogledal tudi mestni magistrat ljubljanski. Tu ga je uagovoril župan Hribar v slovenskem, nemškem in — poljskem jeziku, kar je baje napravilo najugodneji utis na njegovo ekscelenco. V svojem odgovoru je grof Badeni posebno svetoval: „ne bavite se v mestnem zboru s politiko, ampak posvečujte vse svoje sile gospodarskim interesom." Naš nemški list je vidnim zadovoljstvom ponatisnil to apostrofo. Ne vemo pa, ali zato, ker mu je ista ugajala, ali pa b o 1 i zato, ker je bila naslovljena na slovenski mestni zbor ljubljanski. Verjetneje ie to poslednje domnevanje, ako je res, kar trde zlobni jeziki, da obstoji duševni kontakt med „Triester Zeitung-Tagblattom* in „Mattinom". Ta poslednji list je bil namreč kar prejudiciral tem besedam grofa Badenija izrekši že pred prihodom minister-skega predsednika v Ljubljano željo, da bi „spletkarji" ne spravili v razgovor narodnih in političnih vprašanj. Mi nimamo nič proti temu, da tudi aTriejfcer Zeitung" in »Mattino* iščeta odjemalcev za svoje nasvete, ali izraziti moramo vnovič svoje začudenje, da hodita z istimi krošnjarit v daljne kraje, ko bi so vendar vsi ti nasveti dali tako lepo uporabiti na domačih tleh. Toliko lokalnega poznanja morala bi vendar imeti tudi „Mattino" in „Triester Zeitung", da bi mogla vedeti, da tudi na naši mestni oblasti cveteta politiška demonstracija in — deficit v javni upravi. Ali bi ne bil ta še posebno umesten opomin: nekoliko manj politike in nekoliko već dobrega gospodarstva?]
Toda, kam smo zašli ?! Saj bi bili morali govoriti o grofu Badeniju v Ljubljani. Kaj čete, ko je tako vabljivo tisto primerjanje v odnošajih in ko je toli ganljiva skrb „Triesterice" za narodni mir v — Ljubljani! Dolžnost nas veže, da omenjamo vsakogar zasluge tam, kjer si jih je Btekel. Le želeli bi, da bi naš nemški list — to je le naša skromna želja — za nekoliko časa premaknil svoja prizadevanja za narodni mir v — mestno dvorano tržaško.
Sedaj pa treba res, da se povrnemu k grofu Badeuiju.
Kakor so že razvideli naši čitatelji iz najnovejših vesti v današnjem zjutranjera izdanju, priredili so Ljubljančani grofu Badeniju krasno bakljado iu serenado. Ljubljanski listi pravijo, da je bil sprevod uprav impozanten, udeležila so se ga društva obeh narodnosti. Slovenski pevci so zapeli pred deželnim predsedništvom in pod vodstvom gosp. Hubada Nedvedovega »Popotnika" in Hajdrihovo „Jadransko morje*. Grolu Badenijn da se je tako omililo naše slovensko petje, da je ploskal pevcem, a je potem pri hitel na cesto med pevce, da se jim zahvali. Serenada se je zaključila s cesarsko pesmijo. Takoj po serenadi se je gro Badeni odpeljal na Dunaj. Na kolodvoru se je Se enkrat prisrčno zahvalil na lepem vsprejemu županu Hribarju in deželuemu glavarju Deteli.
Čehi in svetovna razstava v Parizu. Kakor znano, udeleži se Avstrija službenim potom svetovne razstave, ki bode leta 1900 v Parizu. Čehi pa so zahtevali zase poseben oddelek na toj razstavi in grof Badeni je baje ustregel tej želji.
Proganjanje slovaškega rodoljuba. Odličnega in rodoljubnega nadzornika turoškega cerkvenega okraja, Pavla Mudronja, odpustilo je cerkveno sodišče v Budimpešti iz službe, ker se bojda ni pokoril sinodalnim zakonom in se odprto uprl cerkveuim oblastim. Zajedno izreka obsodba, da Mudronj ne sme nikdar več imeti službe ne v cerkvi, ne v šoli. — Tako se znajo Madjari odkrižati ljudij, ki se nočejo pokoriti njih fanatizmu I
Prvi mednarodni antiframasonski kongres bode zboroval od 26. do 30. septembra v Tridentu. Sv. Oče je pritrdil tej misli in ji podelil svoj apostolski blagoslov.
Krečansko vprašanje in houiatije v Makedoniji. Ruski odposlanik v Carjemgradu, Neli-dov, dospel je včeraj v Peterburg. Diplomatski krogi zatrjujejo, da se je Nelidov vrnil radi tega, da se o krečanskem vprašanju posvetuje z ministrom knezom Lobanovom. To posvetovanje pa ne bode
bistvene važnosti, kajti ruska vlada nikakor ni spremenila načelnih svojih nazorov glede Krete.
Iz Londona poročajo, da se je Angleška ločila od ostalih evropskih držav gledč sporazumnega postopanja v krečanskem vprašanju ter se pogaja neposredno s Turčijo gled6 krečanskegain makedonskega vprašanja. Govori se, da je angleška vlada pripravljena podpirati Turško z izdatnimi denarnimi sredstvi, ako Turčija privoli v radikalne reforme, katere je bil sultan obljubil izvesti v Armeniji in Makedoniji.
Berolinska „Kreuz Ztg." povdarja, kak6 se je revolucijonarno gibanje na Kreti povzdignilo in razširilo, čim se je doznalo, da se Angleška loži od drugih evropskih držav. Ni možno tajiti, da obstoji med temi dejstvi nekaka tajna zveza. No, da bode stvar zamotana še bolj, navstalo je sedaj vprašanje: Bode-li možno oblegati obrežje Krete, ne da bi pomagala Angleška, in cel6 proti nje volji ?
Z dvora črnogorskega. Poleg homatij na Kreti zanima se te dni politiška javnost za vprašanje, da-li se zaroči, ali se ne zaroči prestolonaslednik italijanski s princezinjo Jeleno črnogorsko. Princeza Jelena je tretja hči kneza črnogorskega. Dlje časa se že Siri govorica o omenjeni zaroki. Oficijozna glasila italijanska so sicer jeđenkrat oporekala tej vesti, ali ista se je zopet obnovila v najnovejih dneh. Nekaj mora biti na stvari, kajti list „Glas Črnogorca* piše dokaj prijazno o savojski dinastiji, a ni zinil niti besedice proti onim govoricam. Tudi dalmatinsko in rusko novinstvo piSe simpatično o tem vprašanju, pravijo celd, da sta si car ruski in kralj italijanski kaj pridno dopisovala te poslednje dni. Vsakdo je uverjen seveda, da je bil govor o tem ženitbenem projektu. „Ga-zetta Piemontese44 pravi, da je italijanski prestolonaslednik na razstavi v Benetkah prvikrat videl princezinjo Jeleno, a o ponovnem sestankn v Moskvi je dozorela ljubezen. Na Oetinju pričakujejo, da še v tem mesecu pride tjakaj prestolonaslednik italijanski.
Odvišno bi bilo, ako bi hoteli ugibati tu, da-li imamo tu posla z zvezo src ali zvezo razuma. Tudi to poslednje je mogoče. Črnogora je sicer mala državica, a po svojih tradicijah, po Bvoji legi in najbolj po svojih vsem poznanih zvezah utegne igrati jako važno vlogo o bodočih zapletenjih v Evropi iu morda računa Italija že sedaj, da bi jej ne škodilo prijateljstvo te male države. — Interesent na tej stvari je zopet naša monarhija. To pa že po svoji zemljepisui legi, vsled katere občuti ona vsako tudi najrahleje premikanje kulis v Evropi, potem pa tudi se stališča svojih sedaujih zvez.
Italija je sedaj naša zaveznica, v Črnogori pa velja izključno volja one in iste Rusija, ki je zasnovala protizvezo naši zvezi z Italijo in Nemčijo. Ali ni možno, da bi po namerovani ženitvi prestolonaslednika italijanskega s princezinjo Jeleno ruski upliv preko Cetiuja deloval na italijansko vnanjo politiko? Ali pa da bi — tudi to je ve-rojetno — Italija, — v svojih stiskah — sama iskala somišljeništva ruskega ? 1 V tem slučaju bi se moralo temeljito premeniti razmerje med Avstrijo in Italijo. Vsakako je dolžnost našim državnikom, da paznim očesom slede dogodkom na Balkanu in da ne dado preveč vere lojalnosti Italije. Najpametneji bi bilo seveda, da bi mi sami iskali močnega prijateljstva Rusije.
Najnovej&e vesti*
Občni zbor pol. društva .Edinost* se bode nadaljeval zadnjo nedeljo, to je dne 30. tega meseca po že poznanem programu.
Pogreb umorjenega Ostermanna, te nedolžne žrtve laškega fanatizma, vršil se je v Malem Lošinju naj8večanejim načinom. Vse, kar ni prodalo svoje grešue duše istrski iredenti, sodelovalo je na pogrebu. Tudi izmed irredentašev jih je bilo nekoliko pri pogrebu, a prišli so le zato, da bi metali pesek v oči razdraženemu ljudstvu.
Pokoj blagi duši nesrečnega mladeniča!
Osebna vest. Novi predsednik višega deželnega sodišča na Primorskem, K i n d i g e r, dospel je včeraj zjutraj v Gorico ter obiskal nj. prevzv. tamošnjega knezonadškofa, deželnega glavarja, voditelja okrajnega glavarstva in občinsko predstoj« ništvo. Zvečer se je vrnil v Trst.
Imenovanje. Nj. Vel. cesar podelil je policijskemu komisarju v Gorici, Abbondiju C o n t i n i j u, naslov in dostojanstvo višega policijskega komisarja.
Razpisana služba. Na c. kr, okrajnem sodišču v Kanalu je izprazneuo mesto pristava okr. sodišča v IX. pl. razredu. Prošnje do 20. avgusta t. 1.
Odhod na vojaške vaje. Danes zjutraj odšel je prvi batalijon tu stoječega pešpolka št. 87 na manevre. Ostali batalijoni od'dejo te dni. — Tu nastanjeni batalijon pešpolka št. 97 odpelje se prihodnjo soboto ob 11 in pol uri predp. po železnici v Postojino. V Gorici nastanjeni pešpolk št. 47 odpelje se prihodnji petek po železnici na manevre.
Zopet demonstracija. Sinoči je igrala na ljudskem vrtu civilna godba. Zasvirala je, da razveseli izvestno publiko, ,L'inno deli'Istria". To je vzbudilo pravi vihar odobravanje. Občinstvo je zahtevalo besnč ponovitev skladbe. Ker pa je bil demonstrativen značaj tega povsem jasen, pre-popovedal je prisotni policijski uradnik ponavljanje. Jasno je, da je bila ta demonstracija odgovor na predvčerajšnje sviranje Radeckega koračnice !
Z demonstracijo proti koračnici Radeckega bavi se tudi poluuradna ,L' Adria". Odgovarja namreč „Piccolu". Ali kako odgovarja P Kakor je že tako navada v naših laških uradnih in ofici-joznih listih. Ponavlja se tisti stari manever : o vsem govori, le pravega imena detetu noče povedati. tAdria" zagovarja lastnike kavarne, češ, da isti se ne morejo brigati za program; zagovarja kapelnika in zagovarja vojaške godbe ; 1 e t e g a noče povedati, da je bil tisti »incidente" protidinastiška demonstracijam Tako delajo vedno: nikdar ne obsojajo čina kakor takega, ampak grajajo le nerodnost onih, ki obešajo take stvari na veliki zvon. —
Klasična pa je vsakako ta naša „Adriau. Graja namreč wPiccola#, ker ni označil oue koračnice, radi koje se je dogodil tisti „incidente14, a ,Adria« sama je tudi ni povedala v vsej dolgi epistoli. Otroka trebalo bi enkrat imenovati po pravem imenu. „Piccolove* nesramnosti, demonstracije v javnem vrtu, in kar je takih lepih stvarij, to so le izrastki na nezdravem telesu. Ozdravite telo, in potem vam izginejo tudi izrastki! A to se ne zgodi, dokler bodo merodavna gospOda lovili slepe miši.
Celo naš uradni list pafil l.rajevna imena! Ni ga menda ljudstva na svetu, ki bi tako drzno pačilo krajevna imena svojih sodeželanov druge narodnosti, kakor pačijo „liberalni" Italijani naša slovenska krajevna imena. Večkrat smo govorili že v svojem listu o strašnih spakah, kakor so „Montespino", „Moncorona" itd. itd. Tak6 samooblastno pačenje krajevnih imen dovelo je ministerstvo do tega, da je izdalo svojedobno naredbo, glasom koje ni smeti rabiti o nobeni službeui priliki takih skovanih imen in naložilo je tudi c. kr. poštam, da ne sinejo odpošiljati pisem, naslovljenih s takimi popačenimi krajevnimi imeni. Ministerske naredbe pa se izdajejo po skromnem našem menenju radi tega, da se po njih ravnajo podrejeni organi. In ker dotična naredba zabranjuje vporabo popačenih krajevnih imen ob vseh službenih prilikah, soditi je iz tega, da bi se v prvi vrsti moral ravnati uradni list po tej naredbi ter izogibati se ob vsaki priliki vporabe od ministerstva prepovedanih imen. Temu pa ni tako! To je unicum: tržaški uradni list ,L'Osserva-tore Triestino" zmeni se toliko za ministerske naredbe, kclikor skrbi za — lanjski sneg. V včerajšnji svoji številki govori o lokalni železnici Gorica-Ajdovščina in o seji interesentov, o kateri smo sporočili v poslednjem izdanju, ter navaja flegmatično in opetoveno iz zloglasnega „Corriere di Gorizia" med ostalimi spakami tudi „M o n t e -s P i n o*. „L'Osservatore Triestino", t. j. vladni list tržaški, hodi torej po svoje informacije k zagriženomu žiđovsko-liberalnemu „Corriere di Gori-zia*! In poleg tega se vladui list nekako i nden-tifikuje z židovskim liberalcem, ker ponatiskuje to, kar jeizrečno proti ukazu ministerske naredbe. Čemu se torej izdajejo take naredbe, ako se niti oficijozi sami ne marajo ravnati po njih ? Ali je tako postopanje dostojno cesarskega orla, ki ga nosi uradni list na čelu ?
Načelnik tržaškega okraja Farneto preseli se dne 24. avgusta t. 1. v ulico Petronio hšt. 9*
Nabiralci podpisov v zaporu. Kakor je že znano, nabirajo po Greti iu Belvederju odposlanci neke osebe podpise za uvedenje italijanske propo-vedi v Rojanu. Taka dva nabiralca morala sta včeraj v zapor, ker sta — tako se govori — s potjo kradla. Ali se nekdo ne sramuje podpore take družbe! Na zdravje!
lednakopravnost v cerkvi. Pišejo nam: Kakor boter na krstu nekega otroka bil sem minolo nedeljo v cerkvi pri sv. Mariji Madgdaleni Gornji. Raznn babice vsi nevešči italijanskemu jeziku, sklenili smo, da naj se krst vrSi v našem jeziku. Svojo željo smo izrazili dotičnemu duhovniku. Le-ta nam je pritrdil .ši ši !• in odvel nas h krstnemu kamenu. A pričel je po italijanski. Jaz: „Prosim slovenski." Nadaljeval je po italijanski. Jaz zopet: „Prosim slovenski, ker ne razumem ničesar!" Zopet zastonj: nadaljeval je zopet italijanski. Ko smo dovršili, rekel sem, da za ta krst ne prevzemam nobene obveznosti, a on mi je odgovoril: „Caro lei, la vadi!' To so bile besede Kristusovega namestnika. Cerkovnik pa je kričal : „Cosa la čredi, ch« semo in carso ? Se serija mi prete, li cazzasi fuora, quando che capita di questi in chiesa". Kadar pridemo torej mi Slovenci v cerkev, naj bi nas morda z bičem podili iz nje! Ali so morda to zakoni Kristusove vere. Kaj se vam zdi, ljudje božji ? Kristus je učil: Pojte in učite vse narode! Ali mi Slovenci nismo narod, vreden dobrot Kristusove vere? In če smo: kdo in s kako pravico nas more goniti kdo iz cerkve ?!
Razglas! Razpisano je mesto c. kr. poštnega odpravitelja na c. kr. poštnem uradu v Cirknem (okr. glav. Tomin) proti službeni pogodbi in kavciji 300 gld. Dohodki poštnega odpravitelja so naslednji : 1. letna plača 300 gld ; 2. uradni pavšal 80 gold. in 3. letnih 1000 gld. za vsakdanjo vozno pošto (enkrat na dar.) med poštnim uradom v Cirknem in v Idriji. — Prošnje v teku treh tednov na c. kr* poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
Služabnik, kakorinih je malo. Blaž Batič, rojen v Šempasu na Goriškem leta 1820., službuje nepretrgano od leta 1842., torej 64 let, pri družini g. Luxa (LukSa) na Prošeku. Kot 221etni mladenič je nastopil službo hlapca pri konjih, pozneje je bil kuhar in ker ga je imenovana družina čislala zbok njegove marljivosti in poštenosti, postavil ga je tedanji veleposestnik, pok. g. Fran Lukša, opraviteljem obširnega posestva. Gledd na to, da se je po smrti g. Lukše premoŽenje razdelilo in deloma prodalo, ter se je udova, gospa Roza Lukša, preselila v Gorico, pridržala je zvestega služabnika Blaža pri sebi, ki kot 761etni starček, a še vedno čil in krepak, opravlja hišna dela, čislan in spoštovan kakor ud družine. Družina Lukša si prizadeva, da bi pridobila, pomočjo pristojne politične oblastnije, zasluženemu slugi — višje priznanje.
Izlet v Komen. Objavljamo še, da se prvi vozovi odpeljejo iz Trsta točno ob 6. uri zjutraj, drugi pa točno ob li/a. popol. V dan izleta ne bode mogel nikdo dobiti listka, ker se bode naročilo le potrebno število voz za one, kateri so se priglasili pravočasno, t. j. do jutri zvečer. V Na-brežini in Komnu se je poskrbelo za dobro postrežbo in primerne cene jedil in pijač.
Sleherni izletnik dobi s programom vred tudi cenik jedij.
Neprijetno naključje. Na slavnosti odkritja spomenika glasbeniku Tartiniju minole nedelje v Pii •anu je bila seveda mnogobrojno zastopana tudi tržaška „Ginastica", v kateri se zbirajo najrudečiši med rudečimi. Nesrečni slučaj pa je hotel, da so se morali voziti na parniku „Stephanie". Ker pa to ime spominja na dinastijo, ki nisavojska, bili so izletniki, kakor se nam poroča, jako nevoljni. Komur ne prija koračnica Radeckega, temu ne zvene baš prijazno tudi imena iz naše prejasne vladarske hiše! Sicer pa nič ne dć to: ta družba vendar-le gospoduje v Trstu. In to dejstvo je tem bolj kričeče, ako pomislimo, da vsa ta družba sledi židovskemu vodstvu.
Jugoslovanska peveka zveza Naši čita elji se spominjajo, da se je nedavno, ko so si o prazniku sv. Cirila in Metoda v Plovdivu podali roke srbski in bolgarski pevci, porodila ideja o jugoslovanski pevski zvezi. Kakor čitamo v „Slov. Narodu", imel je dotični zasnovalni odbor dne 29. m. m. svojo I prvo sejo pod predsedništvom Slovenca prof. Be-
zenška. Odbor je naložil svojemu predsedniku, naj osebno navdušuje srbska, hrvatska in slovenska pevska društva za pristop k „Zavezi". Prof. Be-zenšek je že potoval po Srbiji in po Hrvatskem — z najboljim vspehom. Dal Bog, da bi srca objemajoča pesem ublažila dosedanja nasprotstva med Jugoslovani, sosebno pa Hrvati in Srbi. V Be-lemgradu so o bivanju prof. Bezenška kazali naj-boljo voljo za tak preobrat, ki bi epohalno uplival tudi na naše avstrijske odnošaje.
V Zagrebu se je prof. Bezenšek dogovoril sledeče glede pristopa k zavezi: Od vsake narodnosti naj se izberata po dva delegata za za-vezno konferencijo, ki naj bi se sešla v oktobru n. pr. v Belemgradu. Zaveza hrvatskih pevskih društev priredi prihodnje leto v Osekn svoj veliki koncert. Tjakaj naj bi prišla tudi srbska pevska društva in nekaj bolgarskih in slovenskih pevcev. Tako naj bi se prirejali koncerti vsako leto na drugem kraji, kamor naj bi prihajala bližnja društva. Tudi sedež vodstva naj bi se menjali: jedenkrat naj bi bil v Sredcu, potem v Belemgradu, Zagrebu, Ljubljani itd. Slovenska pevska društva pa se radi pristopa lahko dogovore na pevski slavnosti v Brežicah. Ako smejo hodit nemška pevska društva celo v Stuttgart — opaža prav dobro dopisnik „Slov. Naroda" —, potem mora biti dovoljeno tudi nam kadar hočemo iti v posete k našim bližnjim bratom.
Tedenska statistika tržaška. V tednu od 26. min. m. do 1. t. m. rodilo se je v tržaški občini 84 zakonskih otr6k (36 možkili, 48 ženskih) in 14 nezakonskih (8 možkili, 6 ženskih). Razven teh bilo jih je 5 mrtvorojenih. — V isti dobi umrlo je 84 oseb (41 možkih, 43 ženskih). V razmerju na število prebivalstva, računano na 161.886 oseb, nevštevši vojaštva, pride 26 98 mrličev na vsakih 1000 duš, računši povprečno umrljivost na leto na podlagi števila umrlih prejšnjega tedna. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 1 slučaj ošpic, 3 si. škrlatice, 3 si. device, 1 si. legarja, 9 si. jetike, 12 si. vnetja sopnih organov, 2 si. kapi itd.
Papežev vinograd, ki ga je dal Lev XIII. urediti v vatikanskih vrtili in po kojem se sprehaja vsakega dne, bode letos rodil izredno obilno in vino obeča biti nenavadno dobro. V tem vinogradu ni še bilo filoksere.
Državni pravdnik zaščitnik golobov Iz Be-rolina javljajo: Državni pravdnik v Berolinu dal je te dni orožnikom v Heiligendammu pri Berolinu nalog, da naj zabeležijo imena vseh onih gospodov, ki so si kratili čas s tem, da so streljali na golobe, kakoršno kruto zabavo si prireja večkrat Visoka gespoda v „kulturni* Evropi. Naslednjega dne, to je dan po streljanju, dobili so vsi udeležniki pozivnice na Rodišče, da odgovorijo ovadbi zaradi trpinčenja živali j. Med ovadenimi bil je tudi Veliki vojvoda Meklenburški, ki se je udeležil streljanja pod imenom „grof Schwerin*. (Če se ne motimo, prirejajo se v Sara-jevem celo oficijelnim potem streljanja na golobe. Državni pravdnik berolinski je sedaj poučil gospoda ministra Kallaya, da na ta način ni smeti širiti evropske kulture. Op. ured.)
Nakup žita za vojaški erar. C. in kr. inten-dancija III. voja nam javlja, da nakupi vojaški erar po trgovskem običaju v naslednjih krajih tu spodaj navedeno množino žita:
Pšenice 6.150 kv., rži 16.060 k v. v skladišču žita in moke v Mariboru, potem v teh-le vojaških upravnih skladiščih :
Rži 6.460 kvint.
„ 4.800 ,
ovsa:
16.200 7.400 600 1.400 3.300 1.200
Gradcu,
Celovcu,
Gradcu,
Mariboru,
Ljubljaui,
Trstu,
Gorici,
Pulju,
slednjič še 8.100 kv. rži, ki jo bode staviti na stroške prodajalčeve na železnico v Brucku objM.
Ponudbe vsprejema intendancija III. voja do 3. septembra t. 1. in 10. ure predp.
Pobliže pogoje je razvideti pri vsakem vojaškem upravnem skladišču, potem pri politiških okrajnih oblastih in deželnih gospodarskih društvih v po-ročju v6ja (Štajerska, Koroška, Kranjska, Istra, Goriška in Gradiščanska.).
Sibirska islsznica se je jela graditi v letu 1891. Ako bodo dela tako napredovala kakor doslej, računati je t gotovostjo, da bode to velikansko tehnično podjetje dovršeno do leta 1904. Strcški te železnice, ki se gradi na jeden tir in z v Rusiji navadno širjavo (1-524 metra), so pro-računjeni na 460 milijonov goldinarjev. V tej svoti so vštete tudi svote za vozove. Trebalo bode najprej 2000 lokomotiv, 30000 voz za osebe in 3600 voz za prevažanje blaga. Namerovana brzina v vožnji bode 30 kilometrov na uro. Ko se otvori vsa črta, trebalo bode torej od mesta Čeljabinsk (mesto v guberniji oremburški) do Vladivostoka (mesto v skrajno vztočni Sibiriji ob japonskem morju) 11 dni, od Peterburga pa do pacifiškega oceana 14 dni. Iz Londona v Japonsko (preko Moskve) se bode dospelo v 19 dneh, v Kitaj (Šan-gaj) v 21 dneh. Ta pota zahtevajo danes po morju 29 oziroma 31 dni.
Pa takem mora biti vsakomur jasna velikanska važnost, ki jo bode imela sibirska železnica ne le za Sibirijo in Rusijo, ampak za ves mednarodni promet. Kolik prevrat v mednarodni trgovini in v gospodarskih odnošajih bode značilo že dejstvo samo, da velika kitajska država, ki je bila dosedaj zaprta Evropi radi nedostatnosti občil, stopi v direktno zvezo z Evropo ! Saj je baje že dovolila kitajska vlada, da se bode nadaljevala sibirska železnica na kitajska tla. Kakor hitro se to zgodi, nazivati se bode smela Rusija prvo ši-riteljico kulture ▼ dosedaj isti kolturi nepristopni Aziji. In vse velikanske priprave za to kulturno delo, zahtevajoče ogromnih naporov človeškega duha ter ogromnih materijalnih žrtev, vrši Rusija brez vsega hrupa, vriščanja in babanja. In če primerjamo to mirno samozavest na ruski strani, a kričavost Italijanov z njih kolonijalno politiko ter vspehe na obeh straneh, potem še le vidimo, kolik je razloček med Rusi in Italijani.
Loterijske številk«, izžrebane dne 5. t. m.: Praga	42, 38, 80, 18, 65.
Lvov	84, 40, 26, 89, 68.
Inomost	10, 60, 90, 24, 37.
Poziv.
Že pred par leti se je bila sprožila misel, naj bi se velezaslužnemu pisatelju Davorinu Trstenjaku vzidala, v dokaz iskreue hvaležnosti, na rojstni hiši v Kraljevcih pri sv. Jurju ob Ščavnici spomiuska plošča. Ker pa se je — ne vemo zakaj — odlašala slavnost od leta do leta, poprijel se je hvalevredno odločnostjo iu požrtvovalnim navdušenjem bližnji mu rojak, gosp. dr. J ur tel a, odvetuik v Šmarju, letos znova te ideje trtr ^klical v to s vrli o na dan 2. avg. t. 1. k sv. Jurju ob Ščavnici posvetovalni shod, katerega so se kljub slabemu vremenu blagovolili udeležiti zastopniki čestite duhovščine in posvetnega razumništva iz bližnjih okrajev. Po daljšem posvetovanju se je sprejel jednoglasno predlog gosp. dr. Jurtele vzidati vendar enkrat, in sicer dne 6. sept. t. 1., Davorinu Trstenjaku skromen spominek. V to se je sestavil takoj poseben odbor. Načelnikom je bil voljen per acclamationem gosp. dr. J u r t e 1 a, namestnikom in ob enem denarni-čarjem čestiti k. I. Kunce, tajnikom stud. iur. g. M. S e n č a r pri sv. Jurju ob Ščavnici. Vsi navzoči so obljubili zastaviti vse svoje moči, da se izvrši slavnost dostojno nepozabnega nam Davorina. Plošča od sivega marmorja s primernim napisom se je že naročila. V pokritje stroškov je sklenil posvetovalni shod apelovati na blagodušnost hvaležnega naroda, za katerega si je pridobil pokojnik v teku svojega vstrajnega, plodonosnega delovanja nevenljivih zaslug. Odbor se torej obrača tem potom z iskreno prošnjo do vseh rodoljubov, naj blagovolijo nabirati ter pošiljati prispevke čestitemu g. I. K u n c e t u, župniku pri sv. Jurju ob Ščavnici.
Ker vspored slavnosti kmalu objavimo, bodi za zdaj še omenjeno, da je prevzel skrb za petje g. Ivan Strelec, nadučitelj pri sv. Audraži v Slovenskih goricah.
Eventuelna prašatija in želje naj se blagovolijo naznanjati gospodu tajniku.
Sv. Jurij ob Ščavnici, dne 3. avg. 1896.
Odvetnik dr. iurtela,
načelnik.
iur. Matev Senčar,
tajnik
Je zmota kratka — dolg je kčs.
Iz »srečneževega dnevnika slovenakes« ljudstva v pouk priobčil R. P r 1 • k.
(Dalje.)
VIII.
Danes je nedelja, Gospodov dan. Včeraj sem zvedel, da danes pojdemo v cerkev. Oh, kako teško pričakujem tega trenotka. V cerkev pojdem, pav tej obleki ? Ni torej dovolj, da se sramujem samega sebe, ko sem sam v tej majhnej sobici, kjer me nikdo drugi ne vidi, kakor jetniški paznik in Bog, v zasmehovanje bom ša vsemu mestu, vsej fari. Oh, kako sem neumen; namesto da bi bil ponižen zljubi se mi biti gizdav, ko vendar dobro včm, da ljubi Bog ne gleda na našo obleko, marveč na naSe srce, v katerem biva naša duša. In le ona bo enkrat sojena, ne pa naše nečimerno telo. Skrbeti nam je torej, da ohranimo svojo dušo vedno v pražnjej obleki, ne le ob nedeljah in praznikih, kajti vsevideči Bog vidi jo po noči in po dnevi in ljubi Jezus je vedno njen gost.------
župnik I. Kunce,
namestnik in denarničar.
Ključ je zahreščal; sedaj pojdemo v cerkev.
„V cerkev !• kliče paznik v vsako sobo.
Pobožnost je opravljena. Zopet sem v Bobi. Ali kaj bi rekel, ako bi me kedo vprašal, kje sem bil. Ne morem reči, da bi bil v cerkvi, pa tudi ne, da nisem bil. Prostor, Iger smo bili zbrani nesrečneži mej svetim opravilom, je v najvišem nadstropju tik cerkve tako, da bi se skozi tri okna videlo v cerkev, ako ne bi bila z železno mrežo zaprta in razven tega ne imela slepih Sip. Sliši se glas orgejj in zvonček naznanja poglavitne dele sv. maše. Na spodnji steni te sobe visi podoba, predstavljajoča Jezusa z njegovimi učenci v tre-notku, ko je bila pri njem spokornica Marija Magdalena. V levem kotu visi sv. Razpelo. Ob desnej steni stoji omara, na njej pa je podoba Nj. Veličanstva presvitlega cesarja Frančiška Josipa I. Ob desnej steni stoji velika železna peč. V sprednjem delu te sobe je tudi šolska tabla, miza za učitelja in 4 šolske klopi; kajti vsak dan eno uro poučuje učitelj tiste jetnike, ki niso nikdar v šolo hodili, oziroma tiste, ki še niso šoli zadostili in še niso polnoletni. V tem prostoru torej, ki je dolg kakih 15 m. in širok kakih 6. m. in ki ni šola ne cerkev, stali smo molčć, kakar voli na sejmišču, dokler nam niso pazniki veleli oditi. Pri vhodu ni blagoslovljene vode.---------
(Pride še.)
Različne vesti.
Zagreb 6. Starčevičev klub je poslal grofu Badeniju brzojavko v Ljubljanu, v koji opisuje umorstvo mladeniča Ostermanua v Lošinju. Brzojavka pravi nadalje, da je ta vest provzročila veliko ogorčenost v Zagrebu. Brzojavka prosi grofa Badenija, da bi dal izvesti strogo preiskavo, da dobi popolno zadoščenje žaljeni zakon, pogažena humaniteta in žaljena naredna zavest.
Dunaj 6. Rumunska kraljeva dvojica je odpotovala danes ob 73/t uri zjutraj v Zeli am See.
Pariz 5. Kongres kemikov se je zaključil. Bodoči kongres bode leta 1898 na Duuaju.
Tip^oHfiMBke brkojHvke ln veitl.
Tadlmpalta. Pšenica za jeMen 6.21— 6,22 FS •mi i m tu spomlad 189B 6.60 do 6.61Oves ta jesen 5.01— 5 03 IC* 7.r jesen 6.13 5.13 Koruza za »vg.-aept. 3,50—3.5a maj juni 1897 nov« f. 3.45—3.60.
Piooiof. novi*, o<t	Hii, f. 6 45 -6'60 ud 79 Ui o
6.55—6.65., o.J 80 kil. f. 6.«0—6.70 od 81, kil. r. e-65
— 6-75, od «a kil. lor. ,--.—. ietnion —• —.__
proso 2"25—5-M).
Pšenica: Omejene ponudbe, in povpraševanje. Prodaja 18.000 met. atot. Vreme: lepo.
Praga. Nerabnirani sla.ilor :or, 13.—, oktober-december 1295'/,.
Pr*ga. (Jontrifugal novi, poHtavlju«* v Trst h carino vred odpošiljata precuj f. 35 50 —.36 Concastte 37.25—37.50 Četvorni 89 50 -. V glniati (aoTlili) 3975-.-
Havra. Knv» Mautu*	2S avgust 64'50
december 62.75, bolje.
Hamburg. Hanto« <on«t av«ra*t> »<• r.eptember 54.50 za december 52.50. za mare 1897. f. 52-50
Dnnnjak« bona O. avguata lt96.
danes	včeraj
Državni .lolg v papirju . . . 101.60	101.60
„ „ v srebru . . 10170	101 70
Avstrijska renta v zlatu . . . 123.50	123.45
„ „ f kronah . . . 101.20	101.20
Kreditne akcijo....... 358 60	357 60
London lOLot. . . ... 119.65	11960
Napoleoni.........#.50«/,	9.50'/,
20 mark ..... 11.73	n.79
100 italj. lir . 4425	44 25
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
o) Oriavna ielesnloa. (Postaja pri «v. Andreju
Od dni 1. junija 1896. ODHOD:
6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, r Beljak. 8.35 „ t Herpelje, Rovinj, Polj. 4 40 popol. t Herpelje, Divačo in Pulj. 7.30 „ t Herpelje (in od Herpelj brzovlak t Pulj Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlaki ob praznikih: 7.35 zjutraj v Herpelje. 2.20 popo!. v Divačo. 4.20 „ t Boršt.
DOHOD:
8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. Herpelj, 9-50 „ iz Polja, Rovinja. 11.15 „ iz Herpelj, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalna vlaka ob praznikih: 7/»9 popol. iz BorSta. 9.35 .popol. iz Divače.
b) Jnina ielemloa (Postaja južno želemice.)
Od dni 1. junija 1896. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim.
9,— . omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono.
9.55	„ poštni vlak na Dun^j, zveza s Pešto in Zagrebom. 12.50 popol. omnibus v Korinin.
4.40 „ omnibua v Nabrežino, Videm, Rim.
6.20 „ postni vlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko — Gorico
in Korminom. 8,45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— „ meiani vlak do Milrzzuschlaga.
DOHOD:
6.48 predp. meiani vlak iz Miirzzuachlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabreiine.
8.35	„ brzovlak iz Kormina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja.
10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko.
10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk.
11.19 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine.
5.40	popol. poštni vlak z Dunaja.
7.36	„ omnibus iz Verone, Kormina, Nabreiine.
8.41	„ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabreiine; -
8.56	„ brzovlak z Dunaja zveza z Reko.
Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih. ODHOD. 2-— popoludne v Korinin. 4-25 „ v Nabrežino.
DOHOD. 12*07 predpoludne iz Kormina. 10*50 popoludne iz Nabreiine.
Gospodarsko društvo na Greti razpisuje službo
društvenega krčmarja
za društveno gostilno na Greti
Prošnje do 31. t. m. društvenemu odboru. NatanjCneje podatke in pogoje poizvedeti je pri društvenemu odboru.
v 18-19 letu a v oje dobe, iz dobre hiše, dovrši vS i drugo c. k. realko, išče službo v slovenskem ali nemškem jeziku, najraje v kateri pisarni, ali pa kje drugod njemu dostojno delo. Ogovori naj se pošiljajo naravnost uredništvu „Edinosti1' ulica Caserma štev 13.
Zaloga pohištva
tvrdke Al e 8 8 a n dr o Levi Min z i
Trst. Via Riborgo, 21 in Piazza Veochia it. 2
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahte vanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške.
NAZNANILO
vsem kiparjem, klesarjem in kamnosekom,
da od danes uaprej se dobi pri meni oni sloveči prah in voda pod imenom „Maceca" (Sleinkitt und Was8er) iz Budimpeštanske tovarne od gg. Moluar es Mosar po znižani ceni in sicer: Proti (Pulver) po 24 novč. klgrm. Voda	po 14 novč. klgrm.
Pošilja se po pošti ali po železnici „Eilgut" a povzetjem.	Priporoča se spoštovanjem
Ant. Kovač, Sv. Križ, pri Trstu.
Jedina zaloga onega prahu in vode za Trat, okolico Goriško iti Istro.
m _It

Zdravljenje krvi
Čaj „T I a o če r n I cvet" (Mllleflorl).
ĆlMti kri cm je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, ču po&e v želodcu, knkor proti slabomu probavljanju in hemoroidam, Jeden omot za ozdravljanje, stoji i)0 n6, ter se dobiva v odlikovani lekarni
RRAXMARER JU dne Mori" Trst, veliki trg.

Lastnik konsorcij lista .Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godilik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.