Posamezni Izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov. V.l>.b Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — UredniStvo in uprava: Celovec-KUgenfurt, Gjsomctergasse 10, teleion 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava. Celovee-BoroVlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klageufurt 2, Postfach 124. Letnik XIV. Celovec, petek, 27. november 1959 Štev. 43 (915) Gospodarska združitev Evrope je glavni cilj novoustanovljenega Malega svobodnega tržišča Sedem držav — Avstrija, Danska, Noriška, Portugalska, Švedska, Švica in Velka Britanija — je zadnji petek položilo Zmelje novemu gospodarskemu združenju, ki so mu dali ime Evropsko združenje svobodne trgovine. Ker pa je glavni cilj tega *druženja v tem, da bi čim prej našli pot bo splošne gospodarske združitve v Evropi, pravijo novi zvezi tudi Malo svobodno kžišče, ki naj bi se polagoma razširilo v splošni Evropski trg. Zunanji in trgovinski ministri omenjenih držav so se na dvodnevni konferenci v švedski prestolnici Stockholm sporazumeli 9lede načelnih vprašanj v zvezi z novim Sospodarsk m združenjem ter ob zaključku Podpisali uradni sporazum in posebno resolucijo, v kateri pojasnjujejo namen in po-•Nen te organizacije. Posebej so ugotovili, ba ustanovitev ' Malega svobodnega tržeča nikakor ne pomeni nove delitve Evro-Pe, marveč je namen združenja, da skuša najti oblijce in možnosti čim ožjega sodelovanje z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Želja po gospodarskem sodelovanju Vseh evropskih držav je izražena tudi v t -stem delu sporazuma, ki pravi, da se Malemu svobodnemu tržišču lahko pridružijo Vse države. Izrecno pa se države-članice Malega svobodnega tržišča priznavalo k Nadaljnjemu sodelovanju z vsemi država-rn'1 ki so vključene v organizacijo za gospodarsko obnovo Evrope OEEC. Na konferenci ministrov v Stockholmu so Se sporazumeli, da bodo včlanjene države Po možnosti vsaj do konca marca 1960 ratificirale pogodbo, še prej pa se nameravajo ministri ponovno sestati na Dunaju, kjer bi proučli zadnje priprave za uzakonitev sporazuma. Na področju gospodarske politike so si Avstrijski konzulat v Ljubljani Avstrijska tiskovna agencija APA poroda iz obveščenih krogov, da bo v kratkem °dprt avstrijski konzulat v Ljubljani. Agenda poudarja, da je tak načrt obstojal že bolj časa in da se je uresničitev zavlekla sQmo zaradi finančnih težav. V tej zvezi je tudi slišat , da je za avstrijskega konzula v Ljubljani baje predviden bosedanji ravnatelj deželnih uradov na Koroškem Karl Novvele. Zanimivo je, da je bil na *odnji seji koroške deželne vlade v torek imenovan za novega ravnatelja deželnih Uradov sedanji prezidialni šef urada koroške deželne vlade dvorni svefn k dr. Othmar Nauer, ker je dosedanji ravnatelj Nevvole *°Prosil za upokojitev s koncem tega leta. države, ki so se povezale v Malo svobodno tržišče, zastavile naslednje cilje: zagotovitev gospodarskega napredka in finančne stabilnosti, jamstvo za lojalno konkurenco med državami-članicami, zavarovanje pred neenako oskrbo s surovinami, harmonični razvoj in razširitev svetovne trgovine ter postopoma odstranitev vseh ov'r, ki ovirajo ta razvoj. Kot glavni pogoj za dosego teh ciljev navajajo postopno odpravo carin ter omejitev medsebo:ne trgovine, zato so sklenili, da bodo s 1. julijem 1960 znižali carine za 20 odstotkov in vsako naslednje leto za nadaljnjih 10 odstotkov, tako da bi do leta 1970 odprav li vse uvozne carine za blago iz včlanjenih držav. Poleg tega uvoza iz včlanjenih držav ne smejo obremenjevati davki in do 1. januarja 1970 morajo biti odstranjene vse omejitve uvoza iz teh držav. Pač pa obdrž'jo včlanjene države vse pravice in samostojnosti napram državam izven Malega svobodnega tržišča in se novo združenje razlikuje od EGS tudi v tem, da ne določa enotnih tarif za zunanjo trgovino ter posamezne članice niso podvržene direktivam supemac’onalnih organov. Sklenhev sporazuma o Malem svobodnem tržišču je razumljivo izzvala živahne komentarje po vsem svetu, posebno pa v Evropi. Mnenja so sicer deljena in na eni strani pozdravljajo gospodarsko združitev sedmih dežel, medtem ko na drugi strani svarijo pred trgovinsko vojno med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Malim svobodnim tržiščem, vendar je večina mnenja, da bo zdaj laže doseči nadaljnje združevanje evropskih držav. Na obeh straneh poudarjajo, da je treba zdaj nujno vzpostaviti sodelovanje med obema gospodarskima blokoma, kar bodo skušali doseči po diplomatski poti. Za Avstrijo je vključitev v Malo svobodno tržišče toliko večjega pomena, ker se ji odpirajo možnosti vsaj posredne povezave z EGS, ko se zaradi svoje nevtralnosti sama ne more neposredno vključ ti v to zvezo, ki ima poleg gospodarskih tudi politične namene. Vicekancler Pittermann in zunanji minister Kre:sky sta v tej zvezi izjavila, da bi bila Avstrija v primeru trgovinske vojne med obema blokoma zaradi svoje trgovinsko-politične usmeritve najbolj prizadeta, zato mora stremeti za tem, da pride čim prej do medsebojnega zbližanja med Malim svobodnim tržiščem in Evropsko gospodarsko skupnostjo in v nadaljevanju do povezave med vsemi državami Evrope. Državni praznik FLR Jugoslavije Jutri bodo po vsej Jugoslaviji slovesno obhajali obletnico ustanovitve nove demokratične in sociaiist čne republike, katere temelji so bili položeni na zgodovinskem v bosanskem mestecu Jajce. Takrat so se zasedanju AVNOJ-a 3.9. novembra 1943 zastopniki vseh jugoslovanskih narodov, ki so se uprli tujemu nasilju ter začeli junaško borbo za osvoboditev domovine, zbrali na zasedanju prvega parlamenta nove Jugoslavije ter kot zakonodajno telo ustvarili pogoje za osnovanje svobodne demokratične države, domovine enakopravnih narodov. V zadnjih šestnajstih letih so jugoslovanski narod' izbojevali častno zmago nad fašizmom ter dosegli zavidljive uspehe prt obnovi in izgradnji med vojno popolnoma porušene domovine. Velike uspehe pa je nova Jugoslavija dosegla tudi s svojo dosledno politiko ter je njen ugled v svetu naraščal iz leta v leto. Danes pripada Jugoslaviji vodilna vloga med državami, ki se s politiko neodvisnosti in neoovezova-nia r. bloki dosledno borijo za enakopravne odnose med naredi in državami, za mirno poravnavo sporov ter za ohranitev miru v svetu. Ob svojem velikem prazniku jugoslovanski narodi lahko s ponosom gledajo na uspehe, ki so jih dosegli v izgradnji socialistične domovine ter na ugled, ki ga uživa ta njihova domovina v svetovni javnost'. Predsednik FLR Jugoslavije mašal Tito: Sporazumi med velikimi silami ne smejo iti na račun in škodo malih narodov V nedeljo je predsednik FLR Jugoslavije maršal Tito v Paračinu v Srbij slovesno izročil svojemu namenu nov odsek (104 km) modeme avtoceste, ki bo po dograditvi-povezovala vse predele države od Slovenije pa do grške meje. Novi predel avtoceste so mladinske delovne brigade ob sodelovanju z gradben mi podjetji dogradile sedem dni pred določenim časom ter tako poklonile domovini veličastno darilo za praznik republike. Po otvoritvi je imel maršal Tito govor v Nišu, kjer se je zbralo okoli 100.000 ljudi iz mesta in okolice. V svojem govoru je najprej poudaril velikanski delež mladine pri izgradnji domovine ter nato govoril o problemih socialistične preobrazbe na vasi in o nujnosti enakomernega gospodarskega razvoja celotne države. Drugi del svojega govora pa je posvetil problemom zunanje politike in posebno obširno govoril o sestanku na naiv šji ravni, o koeksistenci med bloki, o trenutnem položaju v azij-sko-afriških deželah ter končno o sodelovanju med balkanskimi državami. Ko je govoril o sestanku na najvišji ravni, je maršal Tito poudaril, da do priprav za to srečanje nikakor ni prišlo po naključju in samo od sebe, marveč je to sad vztrajnega boja miroljubnih sil sveta, da Proračunska razprava v parlamentu Uta 1961 bo drugi »dunajski kongres” Pravni odbor Glavne skupščine OZN je 2 veliko večino sklenil navodilo generalnemu sekretarju Hammerskjoldu, da najkasneje apr la 1961 skliče mednarodno konferen-c°, ki naj bi izdelala novo konvencijo o diplomatskih pravicah in imunitetah. Sklenjeno je brlo, da se k sodelovanju na tej konferenci povab;jo samo države, ki so k^laniene v OZN. Za izvedbo konference so se potegovala *r' mesta: New York, Ženeva in Dunaj. *°nčno pa je bilo sklenjeno, da bo konfe-^oca na Dunaju, ker se je avstrijska vla-o ponudila, da prevzame vse presegajoče nie tarif s pričetkom prihodnjega leta. Ven-s roške. Na odločitev Avstrije je nedvom- dar so posamezni poslanci v tej zvezi pri-veliko vplivalo deistvo, da je bila že znali, da bi podraž tev železnice in pošte nujno privedla do porasta cen na drugih področjih, torej do splošne podražitve. Med razpravo o vprašanju kmetijstva je socialistični poslanec VVinkler zavrnil trd-tve, češ da so socialisti proti interesom Državni proračun za leto 1960 je b:l prejšnji in ta teden predmet razprav v finančnem pododboru parlamenta, ki ga je v sredo potrdil brez večjih sprememb. Zdaj bodo o njem razpravljali še na plenarn h sejah parlamenta. Pri obravnavi posameznih delov proračuna je prišlo do štev lnih stvarnih pripomb s strani govorn:kov posameznih strank, povedane pa so bile tud' mnoge besede brez vsakega pomena, ker je bilo splošno ugotovljeno, da so državna sredstva v pretežni meri že v naprej tako vezana, da ni mogoče zadostiti še dodatnim potrebam in upravičenim zahtevam. Celo pri projektih, ki se izvajajo že več let, se je pokazalo občutno pomanjkanje denarja. To velja tudi za gradnjo avtoceste Dunaj—Salzburg in je minister Bock celo omenil možnost, da bodo morali dela sredi leta 1960 ukiniti. Podobno je pri sredstvih za železnice 'n pošto, kjer napovedujejo občutno poviša- ^rya konvenc ja o d plomafskih pravicah 9lavnem sklenjena na Dunaju, ko je tam *Q$edal zgodovinski kongres 1814—1815, katerem so po končanih napoleonskih °inah preuredili Evropo. kmetov ter poudaril, da med kmeti 'n mestnimi prebivalci ne obstoja interesnih na-sprotstev. Ponovno ie bila naglašena tudi potreba po novem kmetijskem zakonu, vendar je v tej zvezi aktualno tudi vprašanje kmet jskih delavcev. Zelo živahna je bila razprava o vojaščini in je moral obrambni minister Graf preslišati marsikatero kritično prpombo. Številni so bili očitki, da v avstriiski vojsk: še daleč ni vse v redu ter se pogosto dogajajo primeri neodgovornega šikaniranja mladih vojašk h obveznikov, ki vse preveč spominjajo na neslavne razmere v nemški vojski. V neprijetnem položaiu pa se je znašel tudi tinančni min:ster Kanvtz, ko so obravnavali področje finančne uprave ter so štev lni poslanci opozorili na razne pomanjkljivosti pri finančnih uradih, ki kažejo neenakopravno ravnanje z davkoplačevalci, ker delajo neupravičene razlike med imovitimi in revneišimi sloji prebivalstva. Minister Kamitz je bil v tej zvezi prisiljen priznati, da fak nered dejansko obstoja, da pa ni v stanju najti primerne ukrepe za odpravo nedostatkov. Med proračunsko razpravo v finančnem pododboru je govorilo 252 govornikov vseh treh v parlamentu .zastopanih strank in so bili stavljeni tudi številni predlogi glede posameznih postavk v proračunu. se prepreči nova svetovna vojna, da se prepreči izdelovanje atomskega orožja in da čimprej pridemo do razorožitve. Mi smo vedno menili — je dejal maršal Tito — da je mogoče najti izhod samo v koeksistenci, v aktivni koeksistenci in medsebojnem sodelovanju. Konferenca najvišjih more take stvari ured it samo v načelu, o dokončni ureditvi problemov pa morajo govoriti Združeni narodi, k|er se morajo vsi zastopani narodi sporazumeti in te stvari dokončno urediti. Nato je govoril o problemu koeksstence in dejal, da pod tem imenom nekateri razumejo, da bi morali uresničiti koeksistenco med bloki. Koeksistence med bloki pa ne more biti, ker je to stalna nevarnost. Razen tega takoj nastane vprašanje, kaj je s tistimi, ki niso vključeni v bloke. Na svetu je na milijone in na stot:ne milijonov več ljudi v tsfih deželah, ki so zunai blokov, kakor v tistih, ki so vključene v bloke. Menim, da je koeksistenca med blokoma napačna pot in se tisti, ki jo oznanjajo, motijo, ker bi imeli v tem primeru stalno nevarnost, da bi prišlo do določenih razgovorov in dogovarjanja o razdelitvi interesni sfer na račun drugih malih narodov, predvsem pa t sfih, ki ne pripadajo blokom. Če bi prišlo do tega, da so velesile, k! lahko vladajo malim in ki so lahko nekakšen varuh malih narodov, tedaj lo ne bi b!la nobena ureditev spornih problemov. To bi bili samo v drugi obliki isti elementi, ki smo jih imeii doslej in ki bi v pr'hcdnie pomenili novo nevarnost novih spopadov. Svetovni tisk je objav I obširne od‘ jmke iz govora maršala Tita ter poudar i zlasti del, v katerem je govoril o koeksistenci odnosno nevarni poti koeksistence med blokoma, ko naj bi veles le sporazume sklepale na račun malih narodov. Z zanimanjem pa je svetovno časopisje spremljalo in obširno komentiralo tudi nedavni plenum CK Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu, kjer je maršal Tito kot generalni sekretar kritično nakazal posamezne pomanjkljivosti in napake v članstvu in vodstvu partije ter obširno govoril o potrebmh oblikah in smernicah v gospodarski politiki. Deželni proračun 1960 obsega nad pol milijarde šilingov Finančni referent koroške deželne vlade deželni svetnik Sima je prejšnji petek predložil deželnemu zboru deželni proračun za lefo 1960, ki znaša več kot pol milijarde šilingov. V rednem proračunu so predvide- Koroški nemški tisk o slovenski gimnaziji Dem Bundesrealgymnasium und- gymnasium fiir Sloivenen in Klagenfurt bat, wie die APA meldet, das Bundesministerium fiir Unterricbt wegen der grossen Schiilerzahl in der ersten Klasse die Fiihrung einer Parallelklasse ge-nehmigt. Die Klasse, die 52 Schiilerinnen und Schiller zabite, wurde am 6. November ge-teilt. Diese Anstalt, die mit Erlass vom 9. Mai 1957 geschaffen ivurde, zabit nun insgesamt 183 Schiilerinnen und Schiiler . .. An Lebrbiichern wurden bisher fiinf in slo-weniscber Spracbe von den Lehrern selbst ge-sebaffen, vom Ministerium approbiert und im Abzugverfabrcn hergestellt, iveitere drei iver-den bis Wcihnachten fertig. Voriibergebend ivurden vom Bundesministerium slovuenische Lesebiichcr aus Triest genehmigt, die seiner-zeit von den Alliierten herausgebracbt ivor-den sind. Als die grosste Schivierigkeit bezeichnet der Direktor des Bundesrealgymnasiums und-gymnasiums fiir Sloivenen in Klagenfurt Dr. Tischler den dauernden Nachmittags-unterricht. Die sloivenische Anstalt bat keinen Turn-platz, denn der Deutsche Turnverein, auf dessen Platz in Herbertgarten sonst die Schiiler der Realschule turnen, bat es als undenk-bar bezeichnet, dass sich auf seinem Turn-platz sloiveniscbsprechende Schiiler tummeln. So muss der Turnimierricht in Prelen einst-iveilen auf der Kreuzberghviese, die zu den offentlichen Anlagen gehort, erteilt iverden. Gesetzlich vorgesehen ist cin Fachinspektor fiir die mittleren Lehranstalten mit Sloive-nisch als Untcrrichts- oder als Fremdsprache, doch ivurde die Stelle noch nicht besetzt. Die Korrespodenz mit den vorgesetzten Dienst-stellen erfolgt in deutscher Sprache. „Kdrntner Landes-Zeilung", 13. 11. 1939 Die „Autria Presseagentur" hat kiirzlich cine Nachricht gebracht, cfie als Alarmzeichen getvertet iverden miissie. Die Schiiler des slo-ivenischen Gymnasiums in Klagenfurt diirfen nicht den Herbert-Garten, wo sonst die Schiiler des Realgymnasiums turnen (in dessen Ge-bciude auch das slotvenische Gymnasium unter-gebracht ist) beniitzen. VZeshalb nicht? Der Platz gehort dem „Dcu:schen Turnverein“ (den es statutarisch gar nicht gibt) und der hat es als untragbar bezeichnet, dass sich auf seinem Turnplatz sloiveniscbsprechende Kinder tummeln. Diese Nachricht ivird ruhig hingenommen, ivie eine Meldung iiber die Verlegung eines Viehmarktes, obivohl si e etivas derart Unge-hetterliches darstellt, dass man sie in unseren Breiten fiir unmdglich halten miisste. Aber es besteht kein Ziveifel dariiber: die Meldung ist richtig, denn sie ivurde auch von der amt-lichen ,,Karntncr Landes-Zeitung“ gebracht. Mcldungen, dass man in Amerika solehe Massnahmen gegen Neger ergreift, sind ivir sc bon geivohnt. \Venn das so iveitergeht bei uns in Kdrnten, dann iverden ivir bald auf Geschdften und Gaststdtten Aufschriften ivie „Slowenen und Hunde unerwiinscht"‘ lesen konnen. Es iviirde nicht mehr ivundern, ivenn man beantragen iviirde, fiir Sloivenen eigene Autobussc und Eisenbahnivaggons laufen zu lassen und auf den Bahnbofen getrenntcWarte-raurnc einzurichten. Vielleicht findet sich noch einmal ein Richter, der einen Mdrder nicht verurteilt, iveil der Frmordete ein Sloivene war. Alle diese Perspektiven sind im Bereich des Mdglichen, ivenn solehe Begriindungen zur Ablehnung der Beniitzung eines Turnplatzes fiir eine Schule von seiten dieses Turnvereines einfach zur Kenntnis genommen iverden. Die Landesregierung, der Landeshauptmann haben noch mi keinem Wort zu dieser chau-vinistischen Unverfrorenheit Stellung genommen. Sind die Leute an.der Spitze der Koali-tion čtiva mit dieser nationalistischen Diskri-minierung eines Teiles unserer Kdrntner Be-vblkcrting einverstanden? Es scheint fast so. Man hat seinerzei nicht s untrrnommen, als Schiiler dieser sloivcnischcn Lchranstalt auf dem \Vege zur Schule als „Tscbuscben“ bcschimpft und vcrpriigelt ivorden sind. Im stillen hat man gehofft, dass diese Schule ja qhnebin infolge Schiilermangels bald eingehen iverde. Dies ivar ein Irrtum, denn heute sind in der Anstalt 183 Schiiler. Fiir die erste Klasse ivaren die Anmeldungen so zahlreich, dass sie geteilt ivurde und ab 6. November zivei ers e Klasscn gefiihrt iverden miissen. ,Volk«wille", 11. 11. 19« ni dohodki in izdatki v višini 459,5 milijona šilingov, kar je za 30 miljonov več kot v letošnjem letu. Tako imenovani eventualni proračun znaša 22,5 milijona šilingov in je za 7 milijonov višji kot letos. Izredni proračun pa predvideva dohodke in izdatke v višini 54,6 milijona šilingov in se je torej v primerjavi z letom 1959 povišal celo za 23,6 milijona šilingov. Posebej je treba ugotoviti, da so izdatki v vseh treh delih proračuna kriti z ustreznimi dohodki, to se pravi, da je proračun za leto 1960 v celoti izravnan. Posebnost tega proračuna je vsekakor v tem, da predvideva skoraj polovico — 241,3 milijona šilingov — vseh sredstev za investicije, kar je največjega pomena za nadaljnji razvoj gospodarstva in zagotovitev polne zaposlitve. V primerjavi s tekočim letom se bodo sredstva, namenjena za investicije, povečala za dobrih 65 milijonov šilingov, dočim se bo celotni proračun povečal za 61,2 milijona šilingov ali 12,9%. Iz predloženega proračuna je razvidno, da se bodo osebni izdatki povečali za 15 milijonov, od katerih jih že samo na 14. mesečno plačo odpade 12 milijonov. Za sto odstotkov so se povečala sredstva za poklicno šolstvo (na 4 milijone), medtem ko so poleg ostalih sredstev za pospeševanje kmetijstva in kmet jske šole predvideni 3 milijoni šilingov za izgraditev nadaljnie kmetijske šole v Št. Vidu ob Glini. O slovenski kmetijski šoli odnosno dotacijah že obstoječim slovenskim šolam pa v proračunu ni Za elektrarnami na Dravi v Labotu in v Žvabeku je sedaj v nastajanju elektrarna v Kazazah v Podjuni, ki jo kakor prvi dve gradi družba »Avstrijske dravske elektrarne". Ko bo ta elektrarna dograjena, se bo sedanja slika Podjune v dravskem območju pod Velikovcem močno spremenila. Tu bo nastalo okoli 12 km2 veliko do 1,2 km široko in blizu 20 km dolgo umetno jezero, ki bo pokrilo okoli 40 poslopij, med njimi 20 kmetij. 330 ha njiv in travnikov okoli Št. ^Markeža, Št. Lorenca in Selinje vasi pa bo pred poplavo zavarovan h z nasipi in umetnimi črpalkami. Odkupnina za zemljišča, ki jih bo pri Kazazah zajezena Drava preplavila, bo znašala okoli 50 milijonov šilingov, medtem ko bodo celotni stroški, ki bodo povezani z gradnjo elektrarne, znašali predvidoma 668 milijonov šilingov. Z dograditvijo elektrarne v Kazazah bo ustvarjena tudi najkrajša zveza med Velikovcem in Pliberkom, kajti jez bo istočasno nosil 6 m širok most. Preden bo vendar tako daleč, bo moralo biti opravljenega še mnogo dela, ki je sedaj v polnem teku. Od 10. aprila t. I., ko so pričeli z gradnjo elektrarne, se je na gradilišču že mnogo spremenilo. Od labotske ceste na eni in od Metlove na drugi strani je k Dravi speljana 10 km dolga cesta, ki je asfaltirana in preko Drave povezana oz. spojena s pomožnim lesenim mostom. V vodo so zabiti ogromni jekleni opaži za jez. Za njimi že izkopavajo na 400 m širine fundamente za jez in turbine. Na teh pripravah dela noč in dan 260 delavcev. Ko bodo februarja pričeli s betoniranjem ca. 22 m vioskega jezu, se bo število delavcev močno povečalo; od časa do časa bo potrebnih tudi po 2000 delavcev. V teku gradnje bo treba dv gniti sedanji novi dravski most pod Velikovcem in sicer na južni strani Drave za 1,5 m, na severni pa za 4,5 m. Prav tako bo treba zgraditi nasipe okoli št. Markeža. Kakor zatrjujejo strokovnjak1, bo elektrarna v Kazazah kljub tem velikanskim spremembam okolice najbolj izplačljiva elektrarna v Avstriji. Njena proizvodnja bo znašala 360 milijonov kilovatnih ur na leto. Za Kazazami še nadaljne elektrarne v Rožu Istočasno, ko prehaja delo v Kazazah v polni tek, že dozorevajo načrti za druge elektrarne ob Dravi. Prva med njimi bo — kakor napovedujejo — elektrarna pri Rože k u , ki jo mislijo Avstrijske dravske elek- govora! Posebno podporo predvideva proračun nadaljnji gradnji stanovanj, za katero je v rednem proračunu predvidenih 51,3 milijona ali 11,2 % celotnega proračuna, kar pomeni, da je Koroška na tem področju na prvem mestu med avstrijskimi zveznimi deželami. Tudi izgradnji cest posveča dežela veliko pažnjo in znaša tozadevna postavka v proračunu 48,4 milijona šilingov. Skupna sredstva za gradnjo cest, stanovanj in vodnih naprav pa znašajo 113,5 milijona šilingov ali 24,7 odstotka, to je za dobrih 23 milijonov več kot letos. Za socialno oskrbo je predvidenih 1,8 milijona, za zdravstvo pa 24,5 milijona šilingov. V svojem govoru, ki ga je imel deželni svetnik Sima v deželnem zboru, je poudaril, da zahtevajo zagotovitev obstoja državljanov, dvig ž vljenjske ravni ter ohranitev konjunkture zdrav gospodarski razvoj, kateremu mora služiti deželna finančna politika. Govornik je navedel tudi dohodke države na eni ter dohodke dežele na drugi strani ter dejal, da mora b ti dežela v pravičnem sorazmerju deležna tudi državnih sredstev. Posebno obširno je govoril o gospodarskem razvoju Koroške kot dežele ki je v svojem razvoju zaostala za drugimi predeli države, zato so tud; v bodoče potrebni odločni ukrepi za gospodarski razvoj in utrditev, ker le tako bo mogoče preprečiti, da bi se razlike še dalje večale in bi bili bogati vedno bogatejši, revni pa vedno revnejši. trarne pričeti graditi že leta 1962. Dravi bodo v njenem loku pri Rožeku dali drugo skrajšano in ravno strugo, ob kateri bodo zgrad:li elektrarno z zmogljivostjo 240 milijonov kilovatnih ur na leto. Za leto 1966 pa je napovedana gradnja elektrarne pri Bistrici v Rožu, k; bo — kakor se sliši — imela 26 m visok jez. Niena letna zmogljivost bo znašala 340 milijonov kilovatnih ur. To zmogljivost bo med avstrij-sk mi elektrarnami na Dravi prekosila le elektrarna v Kazazah. Zaradi izredno ugodnih pogojev, ki jih ima v Rožu Drava za gradnjo elektrarn so v pripravi tudi še drugi projekti, med njimi projekt elektrarne pod Humperškm gradom. Če se vsi ti načrti uresničijo — kar je zelo verjetno — bosta v teku prihodnjih let Podjuna in Rož precej spremenila svoje dosedanje lice. Sila tehnike bo v stremljenju za svojo pogonsko silo spremenila Dravo v tem območju takorekoč v stoječe jezero s umetnimi slapi ob vsaki elektrarni. Delniški kapital Avstrijskih dravskih elektrarn znaša 3100 milijonov šil. Avstrijske dravske elektrarne, ki imajo v načrtu gradnjo vseh teh in še drugih elektrarn so že sedaj največji producent električnega toka v Avstriji. Njihova proizvodnja znaša 1,6 milijarde k lovatnih ur letno. S tem je štirikrat večja kot je bila leta 1947. Vrednost delnic te družbe je leta 1948 znašala 30 milijonov šilingov. Sedaj znaša 3100 milijonov. Lastni kapital se je v tem času od 6 nvlijonov šilingov povečal na več kot 600 milijonov šilingov. Istočasno z elektrarno v Kazazah gradi družba še termoelektrarno v Zeltvvegu. Gradnjo obeh elektrarn, ki bo stala okoli 1 1A milijarde šilingov, financira do 30 % iz lastnih sredstev. Za kritje preostalih stroškov razpolaga s tujim kapitalom, pri čemer je pri elektrarni v Kazazah koroška KELAG udeležena z 20 %. S to svojo udelešbo si je od Kazaz zagotovila 20 % toka po proizvodni ceni. Dejavnost Avstrijskih dravskih elektrarn bo brez dvoma v prihodnjih letih tudi bistveno spremenila življenjske pogoje prebivalstva naših krajev. Pri tem je seveda bistveno to, da bodo od zasega zemljišč prizadeti tudi pravično in brez razlike po enakem ključu odškodovani in da bo našlo pri gradnjah zaposlitev predvsem tukajšnje prebivalstvo, in to ne le kot pomožni, temveč tudi kot strokovni delavci in nameščenci. London. — Sovjetsko-ameriški spora- . zum o kulturnem sodelovanju je naletel ( na širok odmev in odobravanje tudi 't j britanski prestolnici. Sporazum ocenjuje- j jo listi kot največji korak v smeri izbolj- { šanja ameriško-sovjetskih odnosov in medsebojnega spoznavanja. Rim. — Italijanski prometni minister Angelini je potrdil, da bodo v kratkem povišane prevozne tarife na italijanskih železnicah. Potniške tarife bodo v prvem razredu za 4 % višje, v drugem pa za 12 %. Colombo. — Bivši ceylonski finančni minister De Zojsa je odstopil in poslal p;emieru Dahana ku pismo, v katerem pojasnjuje svoj odstop s tem, da noče ovirati preiskave v zvezi z atentatom na b všega premiera Bandaranaika. Starejši minister brat je bil namreč te dni zaradi tega aretiran. Moskva. — Suslov, Kusinen in Pono-marov so te dni razgovarjali z delegacijo avtonomne socialistične stranke Francije, ki jo vodi generalni sekretar Depreux. Predstavniki obeh strank so izrazili mnenje, da je v sedanjih pogojih različnih družbenih in političnih sistemov načelo mirne koeksistence nujno. Ugotovili so nadalje, da so odločilni pogoji za zagotovitev miru splošna in kontrolirana razorožitev, prepoved proizvodnje in poskusov z atomskm orožjem, ustanovitev brezatomskih področij in sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo. Tok1©. — Japonsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je mednarodna agencija za atomsko energijo dala Japonski okoli tri tone urana. Bejrut. — Štiriindvajset oseb je izgubilo življenje, tri pa so bile raniene pri nesreči afganstanskega letala, ki je strmoglavilo nekaj minut potem, ko je vzletelo z bejrutskega letališča proti Kabulu. Beograd. — V Beogradu so podpiral' administrativni sporazum o izvajanju kon- ega priznanja prizadete osebe. »Vsaka Pkoršnakoli kontrola s strani države ali Avtonomnega področja, katerim nasproti Sl? nahaja narodnostna skupina, ki naj bo zaščitena, v manjšini, vsebuje nevarnost, da bo prekanjena." Italijanska večina zastopa »mešan sistem", namreč subjektivno priznanje prizadetega, ki pa ga je možno potrditi ali popraviti na osnovi objektivnih ugotov:tev (jezika, pokolenja itd.). Delno zastopa italijanska večina sploh stališče, da narodnostna pr padnost n: pravica, marveč objektivno dejstvo, s katerim posameznik ne more barantati, marveč se ga mora vzeti objektivno na znanje. 29. julija 1959: „New York Times" objavijo članek C. L. Sulzbergerja, ki v slučaju nerešitve spora med Dunajem in R'mom svari pred možnostjo uporabe nasilja s strani tirolskega podtalnega gibanja. Lahko da pride do »novega Cipra". ZDA naj prevzamejo vlogo posredovalca, dokler je še čas. 31. julija 1959: Italijanski ministrski svel odobri izvedbeni »Zakon o uporabi nemškega jezika pri javnih uradih v pokrajini Božen”, ki predvideva dvojezičnost vseh aktov, naredb in odreditev. 7. avgusta 1959: Uradni list št. 189 objavi Ministrski dekret z dne 20. maja 1959. ki odreja z veljavnostjo po 1. januarju 1960 v vseh občinah pokrajine Božen uvedbo dvojezičnih obrazcev in knjig na matičnih urad h (Register rojstev, porok, smrti in državljanstva). 11. avgusta 1959: Italijanski sodnik okrajnega sodišča v Meranu razsodi s sklicevanjem na dopis Ministrskega predsedstva v Rimu št. 200/5208/3.3. da se sme za vse napise privatn h obratov in javnih lokalov uporabljati tudi samo nemške napi-s e (brez dodajanja italijanskih). 16. avgusta 1959: Avstrijski zunanji min-ster dr. Bruno Kreisky izjavi Mednarodnem seminarju d plomatov na gradu Klessheim, da more samo avtonomija do neke mere zadovoljiti Južne Tirolce. Avstrija bo napravila vse, da se doseže mirna rešitev tega problema. Ne bo pa tudi ničesar opustila, za to vprašanje pridobiti v vsem svetu prijatelje. 18. avgusta 1959: Poslanec kongresa (parlamenta) ZDA Eugene J. Keogh odgovori C. L. Sulzbergerju v časopsu „New York Times”: Splošno znano je, da je nemško govoreča narodnostna skup'na v Južni Tirolski morda na svetu deležna najboljšega ravnanja in uživa posebne prednosti. Sile, ki so sedaj na delu v Tirolski, so zelo podobne tstim, ki so nekdaj vodile k »An-schlussu". Vročekrvneži Južne Tirolske posedujejo mnoge značilnosti SS. 20. avgusta 1959: Avstrijski zunanji minister dr. Bruno Kreisky navaja Južno Tirolsko kot prvi in najvažnejši problem bodoče ureditve avstrijske zunanje politike. Osnova za njegovo rešitev je Pariški sporazum. Važni pa so tudi socialni pogledi na to vprašanje, ker je treba južno-tirolskim sinovom gorskih kmetov zajamčiti najmanj enake predpogoje za delo in kruh na domači zemlji. 22. avgusta 1959: Centralna rimska vlada odobri pokrajinski »Zakon o postooku pri prvem imenovanju generalnega tajnika deželne uprave" pokrajine Božen. Generalnega tajnika pokrajine tako odslej ne imenuje več centralna vlada, marveč pokrajinska vlada. 25. avgusta 1959: Uradni list Avtonomnega področja Trentino — Tirolsko poadiž-je št. 35 objavi dekret deželnega glavarja pokrajine Božen, ki dodeljuje novo imenovanemu asesorju dr. Alfonsu Benedikter-ju pristojnost v vprašanjih gradnje mest, načrtovanju dežele, ljudsk h stanovanjskih hiš in zaščitne pokrajine. S tem je uresničen sedmi asesorat (član vlade), ki ga je skle-n!l pokrajinski deželni zbor pokrajine Božen dne 29. maja 1959. 28. avgusta 1959: Italijanski Državni svet potrdi zakonitost razpisa zdravniških mest po upravi splošne bolnice v Bozenu, ki (po intervenciji pokraj nske vlade) predvidevajo za dodelitev mest petih višjih zdravnikov, 12 zdravnikov-asistentov in 3 babic obvezni izpit iz nemškega jezika. (Se nadaljuje) 4 — Štev. 48 (915) Izreden kulturni dogodek v Ločah Kotinara vas Pri llnu v Kotmari vasi je bilo preteklo nedeljo živahno vrvenje in razigrano razpoloženje. Tega pozno-jesenskega dne so bili zbrani številni ženitovanjski gostje, v njihovi sredi pa novoporočeni par, namreč nevesta Siegfriede Scheer in ženin Franci Štosir, kmet p. d. Kosmač v Brdeh, ki sta ta dan sklenila zvezo za življenje. Ženin se je rodil pri p. d. Piršu v Kofma-ri vasi, nato pa podedoval kmetijo na sončnih Brdeh. Na kmetiji je nekaj let tako rekoč sam gospodaril, delal in skrbel ter zmagoval vse težkoče. Končno pa se je odločil, da privede na dom življenjsko družico, mlado ženo, ki naj mu bo v pomoč in oporo. Siegfrieda je doma iz Šmarjefe v Rožu. Na Kosmačevem domu v Brdeh nastaja nova družinska celica in upamo, da ji bo prijetno in toplo ob skupnem domačem ognjišču. Ženina Francija prav dobro poznamo v naši okolici in tudi preko domačega kraja ter smo vedno veseli, kadar se srečamo z njim. Predvsem je njegova lepa zasluga, da je poleg svojega poklicnega dela na kmetiji, ki brez dvoma zahteva celega človeka, vedno našel tudi čas za marljivo in koristno sodelovanje pri naši prosveti v okviru domačega Slovenskega prosvetnega društva, v zavesti in prepričanju, da je ljudska prosveta močna opora za ohranitev in krepitev narodne zavesti našega življa na Koroškem. Vedno je rad nastopal kot igralec na društvenem odru, predvsem pa je nadarjen pevec in to svojo sposobnost ra-devolje posveča naši pevski prosveti. Prav tako izhaja tudi nevesta iz zgledne družine. Kakor rečeno, se je po poročnih formalnostih, cerkvene obrede je opravil domači g. župnik Brumnik, razvilo pri llnu veselo slavje. Samoumevno je, da so prihiteli tudi pevci ter novoporočencema zelo marljivo in lepo prepevali. Hvaležno in z velikim navdušenjem so gostje poslušali med drugimi predvsem pesmi „Z nobenim pur-garjem ne grem jaz tavšat", „Bolen mi leži", „Plovi" ter „Mi smo mi, pri Dravci doma". Poročno slavje je bila pravcata domača družabna prireditev z lepimi kulturnimi vložki, med katere spada vedno tudi naša slovenska pesem. , Novoporočencema iskreno čestitamo in želimo mnogo let neskaljene družinske sreče v prepričanju, da bosta ostala takšna, kakršna sta bila doslej in po takih vzorih vzgajala tudi svoj naraščaj. Zadnjo nedeljo so vabili fantje iz Loč in okolice na koncert pri Pušniku y Ločah. Na sporedu je bilo tudi sodelovanje, tam-buraškega zbora SPD „Zilja" iz Zahomca. Ljubitelji glasbe in petja, ki so napolnili okusno renovirano Pušnikovo dvorano, so doživeli velik kulturni užitek. Mladi zbor štirinajstih fantov je podajal narodne in umetne pesmi v tako ubrani obliki, kot smo je vajeni le od najboljših zborov in že ta prvi širši nastop mladega zbora kaže, da spadajo loški pevci med najboljše te vrste, ki jih imamo na Koroškem. Tako zborno petje kakor tudi petje odličnih solistov dokazujeta sposobnost in veliko kvaliteto mladega pevovodje Šimeta Triesnika, ki je tudi sam kot solist pokazal svojo izredno pevsko nadarjenost. Lahko trdimo, da ga ni zbora na Koroškem, ki bi imel tako odlične glasove, kakor smo jih slišali v Ločah in so jih pokazali solisti, da omenimo poleg pevovodje Albina Pečnika in Martina Resmana. Pa tudi tamburaši SPD „Zilja" iz Zahomca so tokrat takorekoč prekosili sami sebe. Verjetno po vojni še nismo slišali tako odličnega sviranja tamburašev kakor zad- Pri otvoritvi nove celovške mestne in ve-lesejmske hale minulo nedeljo je občinstvo žasedlo do malega vse prostore. . Računajo, da je bilo pri slavnosti otvoritve in premieri na umetnem drsališču navzočih nad 5000 gostov. Prezident velesejma mestni svetnik Novak je v svojem nagovoru na kratko orisal zgodovino gradnje hale in drsališča ter se zahvalil vsem, ki so pomagali pri uresničitvi projekta, za katerega znašajo izvedbeni stroški 14 milijonov šilingov. Župan Ausservvinkler je povedal, da je z izročitvijo te hale svojemu namenu izveden eden njo nedeljo v Ločah. Tamburaši niso ostali le pri narodni pesmi, marveč so imeli na sporedu celo Hoffmannove pripovedke in je Franci Wiegele spretno nadomeščal odličnega učitelja zbora, pd. Krigla iz Zahomca, ki na žalost vsled svojega zdravstvenega stanja ni mogel sam s svojimi mladimi tamburaši v Loče. • Koncert v Ločah je bil v celoti resnično kulturno doživetje in lep dokaz, da še vedno živi v naših ljudeh idealizem in da se dosežejo najlepši uspehi prav tam, kjer je samoiniciativa na mestu in druži pevce in tamburaše ljubezen do petja in ustvarjanja. Zato je občinstvo tudi upravičeno nagradilo nastopajoče po vsakem komadu in posebno na koncu z burnim aplavzom. Takih kulturnih užifkov si želimo več in večkrat, ne samo v Ločah marveč tudi v drugih krajih širom naše zemlje. V začetku prireditve je mladi Hanzi Ulbing, p. d. Jurčev iz Loč, srčno pozdravil goste, pevce in tamburaše, ob koncu pa se je zahvalil vsem, ki so doprinesli svoje najboljše k tako lepo uspelemu kulturnemu dogodku. izmed mestnih gradbenih načrtov na športnem področju, kajti spomladi bodo odprli tudi športni stadion v Waidmannsdorfu. Oba projekta staneta skupno 21 milijonov šilingov. Dalje je povedal, da ima mesto V načrtu tudi gradnjo kopalnične dvorane, ki jo pa bodo gradili šele, ko bodo dani tudi potrebni gospodarski pogoji. Po nagovorih sta nastopili hokejsko tekmo na ledu moštvi iz Helsinkija ter KACa iz Celovca. Tekmovalce je množica navdušeno pozdrav la in napeto sledila odvijanju igre. KAC je kljub temu, da je še malo treniral, odnesel zmago, kar je vzbudilo med publiko razumljivo veliko veselie. OBVESTILO Slovenska prosvetna zveza v Celovcu obvešča, da bo po sklepu seje Upravnega odbora dne 5. novembra 1959 imela svoj redni letni občni zbor Velika udeležba pri otvoritvi uove mestne dvorane v Celovcu v četrtek, dne 3. decembra 1959 ob 9. uri v modri dvorani Doma glasbe v Celovcu. Razne vesti i* Koroške Nerazumljiva namestitev V Pliberku in okolici je zlasti med žrtvami nacizma in demokratično nastrojenim prebivalstvom silno razburjenje nad namestitvijo v času nacizma zelo ostrega orožnika VVieserja prav v kraju njegovega nacističnega službovanja. Upravičeno se ljudje vprašujejo, ali je bilo res potrebno V/ieserja namestiti spet v Pliberku, kjer ga imajo v grenkem spominu številni nasprotniki nacizma, če se ga je že spet namest lo. Ta nerazumljivi ukrep varnostne oblasti, ki ga nekateri smatrajo naravnost kot izzivanje protinacističnega prebivalstva, se splošno obsoja, le odgo vorni, kakor vse kaže, tega ne vidijo ali pa nočejo opaziti. Blizu Možberga so lovci priredili v nedeljo pogonski lov, kakor je v jesenskih nedeljah v navadi po vseh loviščih. Pri lovu je bil udeležen kot gonjač tudi Friderik Mlačnik iz Gradnice pri Žrelcu. Primerila pa se mu je nesreča, kajti zadela ga je krogla iz šibrovke in so ga morali spraviti v bolnišnico v Celovec, da so mu šibro operativno odstranili. Kako je do lovske nesreče prišlo, trenutno niso ugotovili. Na Velikovški cesti v Celovcu se je v po- nedeljek pripet la smrtna prometna nesreča. Triintradesetletni Rudolf Kuess je zadel s svojim osebnim avtomobilom v protivo-zeči se osebni avto, ki ga je šofiral kmet Anton VVidmann iz Pokerič. Pri sunku se je Kuess smrtno ponesrečil ter umrl na kraju nezgode. V njegovem vozu vozeča se Marija Mosseger je bila hudo, njen mož pa lažje poškodovan. Widmann in njegov sovozač sta lahko poškodovana. V Bajtišah je zasvetila električna luč V Bajtišah so storili pomemben in koristen korak napredka, ko so si letošnjo jesen napeljali električno luč in energijo. Naprava je lep uspeh skupnega dela in prizadevanja interesentov s hvalevredno toda tudi zelo upravičeno podporo s strani poklicanih ustanov, ki 'majo razumevanje, da bi bili blagodati električnih naprav deležni tudi oddaljeni in doslej zanemarjen' kraji naše dežele. Življenje v hribovitih krajih naše dežele bo lepše, če se bodo mogli tudi na gorsk;h kmetijah in naseljih okoriščati s pridobitvami sodobnega tehničnega in elektrifikacijskega napredka, s čemur bo v precejšnji meri zaježena tudi težnja po begu z dežele. Svetlobna slavnost minulo soboto je bila za prebivalstvo Bajtiš in okolice lep praznik. Na slavnosti je bilo poleg domačega prebivalstva zastopanih več osebnosti javnega življenja, med tem; deželni glavar Wedenig, boroveljski župan Sorgo, zastopniki oblasti, KESTAG-a v Borovljah ter samoumevno KELAG-a v osebi vodje okraj- ne uprave iz Celovca. Bajtiški župnik je opravil cerkvene blagoslov.tvene obrede. Deželni glavar Weden;g je prevzel častno nalogo, da je ob okrašenem transformatorju v Bajtišah izročil električno napravo svojemu namenu. V svojem nagovoru je med drugim dejal, da pomeni priključitev Bajtiš in okolice na javno električno omrežje važno pridobitev k tehničnemu razvoju v gospodarstvu. Dejal je, da je v zadnjem desetletju elektrifikacija nastopila na Koroškem zmagoslavno pot, kar dokazuje dejstvo, da je danes okoli 90 odstotkov koroškega prebivalstva deležnega koristi elektrike. Končno je izrekel zahvalo vsem, ki so kakor koli pripomogli k izvedbi načrta za elektrifikacijo tega kraja. Nova električna naprava ima dva transformatorja ter 5,5 km voda visoke in 5,18 km nizke napetosti. Naprava je stala 800.000 šilingov ter je k stroškom večji del prispevala dežela. Na KELAG-ovo omrežje je v tem kraju priključenih 27 posestev. Borovje - Libuee V Borovjah je zadnje tedne smrt pobrala dva človeka, ki sta bila tesno povezana s svojima domačijama in z okolico. Umrl je stari Žafranov oče, ki se je dolga leta trudil na svoji kmetiji, jo ohranil kljub vsem stiskam in jo izročil svojemu sinu. Zadnja leta je bolehal, dokler ga ni končno smrt rešila trpljenja in počiva sedaj na libuškem pokopališču. — V nedeljo pa so sorodniki, sosedje in znanci spremili k zadnjemu počitku Črepenjakovo mater Marijo Tomaž, ki je v 72-em letu starosti umrla po daljši mučni bolezni. Vse njeno življenje je bilo posvečeno poštenemu napornemu delu in skrbi za družino na manjšem posestvu. Z marljivostjo in varčnostjo so lepo ured li svojo domačijo in poslopje. Legal je že jesenski mrak na libuška polja, ko je črna zemlja zagrnila telesne ostanke blage pokojnice. Žalujočim svojcem obeh družin velja srčno sožalje vse soseske, oba pa, ki ju krijeta sveži gom li, bomo ohranili v lepem spominu, kajti oba sta se vedno tudi zavedala svoje pripadnosti ljudstvu, iz katerega sta izšla. Komclj - Dob V nedeljo sta se poročila mladi krnel Prekernik na Komlju in Kanavfova hčerka Hilda Trampuš v Dobu. Poročno slavje je bilo pri Komarju pri Sv. Luciji. Kakor so ženitovanjski gostje zatrjevali, je bilo na „ovseti" zelo veselo in domače, da je čas vsem prekmalo minil. Naslednik Prekernikove kmetije je povedel svojo ženo na dom visoko na Komlju, kjer je na gorski kmetiji delo sicer naporno, vendar narava pridnim rokam tudi tam nudi najpotrebnejše za življenje. Tudi gorska kmetija ima za ljudi, ki so zakoreninjeni in v ljubezni povezani z domačo grudo svojih prednikov, svoje lepote in mikavnostir posebno ko se kraji z dobrimi potmi odpre o svetu ter se okoristijo s pridobitvami tehnike in elektrike v gospodarstvu. Novoporočencema čestitamo in želimo mnogo let veliko sreče in družinskega zadovoljsfval Zgornja Vesca Spomladi letos se je oženil Čemernjakov sin Pefrej, ki ima novo pozidan penzijon za letoviščarje. Ženo si je izbral v kotmir-ški občini iz p. d. Majhinove hiše in družine. Sedaj, ko smo jo v teh mesecih dodobra spoznali, lahko rečemo, da jo vsi spoštujemo in radi imamo. Vsa čast velja družini, ki tako skrbi za šolanje in izobrazbo svoje hčere. Mlada Petrijeva žena razume izvajati vsa kmečka dela in vse, kar je potrebno, da zadovolji letoviščarje. NaŠ kraj je zanemarjal popravila poti, ki vodi na Koviče, katere vzdrževanje pripada obema Veščama. Da letoviščarji niso bili primorani hoditi po tej poti z „gojzercami"i je oče Pefrijeve žene hvalevredno popravil pot. Urejena pot koristi tudi nam Gorjancem, da se po njej ne bomo več tako pobijali. — Pred nedavnim je umrla Simonova mati. Veliko ljudi je Spoštovano mater spremilo na njeni zadnji poti na pokopališče v Št. liju, kjer so položili njene telesne ostanke k trajnemu počitku. Dobra mati se j® vse življenje nesebično žrtvovala in trudila za svojo družino. Sin Pavlej, ki je svojo mater zelo spoštoval in ljubil, ter njegova žena Trezi z malo hčerkico zelo žalujejo za blago pokojnico. Pokojna mati naj se od svojega delavnega in skrbi polnega življenja spočije v miru, žalujočim svojcem pa izrekamo srčno sožalje! Bistrica Smrtna prometna nesreča se je primerila minuli teden na cesti od Dobrle vasi proti Kokinjam. Preddelavec pri tvrdki Leitgeb v Sinči vasi Jožef Ažman, p. d, ŠpitalarjeV Jozej na Bistrici pri Pliberku, se je peljal z motornim kolesom od dela. Vreme je bilo deževno in cesta spolzka. V bližini Kokinj ga je zaneslo s ceste in je zadel v telefonski drog ter strmoglavil tako nesrečno, da si je razbil lobanjo in obležal na mestu mrtev. Usodna nesreča je vse, ki so Jozeja poznali, zelo pretresla. Velika množica je tragično preminulega pokojnika spremila k zadnjemu počitku. Vžigalice niso igrača Minuli petek popoldne je na vsem lepem začelo goreti v kozolcu v bližini Pii' berka, ki ga je šele v zadnjem času postavil podjetni in vedno za napredkom stremeči kmet Jurij Trampuš, p. d. Božič v Dobu. Gospodar je bil doma v Dobu, ko g® je orožnik Petrafsch obvestil o požaru, čemur sprva ni hotel n ti verjeti. Toda kmal11 se je prepričal, da je res, ko je videl uni' čeno svoje delo, ki ga je izvedel pole? mnogostranskih kmetijskih poslov. Poslopj® je popolnoma pogorelo s precejšnjimi zalogami slame. Požar so povzročili otroci, ^ so se igrali z vžigalicami. Požarno škodo cenijo na okoli 60.000 Šilingov. Na srečo pa je Božič kot preudaren gospodar primerno zavarovan, ker čl°' vek nikdar ne ve, kdaj ga dohiti nesreča- Petek, 27. novembra: Virgilij Sobota, 28. november: Gregorij Nedelja, 29. november: Saturnin Ponedeljek, 30. november: Andrej Torek, 1. decombor: Natalija Sreda, 2. december: Bibijana četrtek, 3. docember: Frančišek STARI IBRAHIM (BOSANSKA PRIPOVEDKA) Stari Ibro je imel dobrega in žalostnega °sla. Mi, dečki, smo ga imeli radi in smo 9a božali in trepljali: — Osliček, naš osliček, pojdi na travnik ... Ibro nam ga je posojal, in mi smo ga vodili daleč za vinograd na bujne pašnike. Tam smo mu sneli sedlo, on pa je ves sre-začel letati in skakati kot veter, kakor b' nam hotel pokazati, kaj zna. Tako je bilo do žetve. Ko pa je bilo ži-1° pripravljeno za mletje, se je naš dragi °sl:ček, ki je moral prenašati težke vreče ^a, sila namučil. Šele proti večeru ga je stari Ibro rešil 5®dla in ga spustil, da si je lahko namulil °b jezu nekaj rumene in od sonca ožgane kave. Nato ga je v istem jezu napojil in odvedel v nizko leseno stajo. Mi smo k osličku prihajali pozno ponori in mu prinašali sveže trave, ki je rastla Bistrici. Toda prišla je jesen z obilnim dežjem, oblaki in vranami. V jeseni ni nikjer toliko vran kot v naši dolini. To jesen, ki je bila bogata dežja in mra-*a, je Ibro posojal oslička nekemu hribov-Cu, Osmanu Rugovcu, kjer je moral po hudi strmini iz gozda prenašati težke bukove deske. Revež se je pri hoji zapletal in spo-*'kal, toda prenašati je moral deske vsako s°boto do kamnitega mostu, kjer je vrvel Mn! dan. Vedeli smo, da prihaja osliček tja vsako s°boto, pa smo se zbrali na kamnitem mo-sv*u in čakali nanj, da se je pojavil, obložen ob straneh s težkimi deskami, katerih konci so se vlekli po gostem jesenskem blati). Ko je osliček prišel, smo ga začeli po *Hokri dlaki vsi gladiti, potem pa smo se izleteli in kričali po vsem sejmu, kolikor s° grla zmogla: ' i ej, kmetje, najboljše deske so pri Osmanu Rugovcu! — nato pa nadaljevali: hej, najboljše deske ima Osman Ru- govac! Kmetje so se zbirali okoli našega oslička [J1 brkatega Osmana, ogledovali deske in j'h obtrkovali, nato pa so se začeli poga-lati za ceno: —- Trideset dinarjev za vse štiri, če ho-— je ponujal vaški mizar Mita Belo-h°ljac. — Naj bo, zaradi mene — in Osman je Mizarju ponudil velikansko roko. Tako smo oslička rešili. Osman ga je vsakokrat po kupčiji odpeljal v mlin k Stareti) Ibrahimu in mu izplačal za izposojena oslička nekaj denarja. Pritisnila je zima. Voda v jezu pod Ibro- vim mlinom je zmrznila, v mlinu pa je prenehalo klopotati. Ibro je zakuril in si v kotlu zamešal polento. Včasih smo ga obiskali, toda nekega jutra, ko je padlo skoraj meter snega in ko smo po ozki stezi prigazili do mlina ter se nato prebili do težkih hrastovih vrat, smo se začudili: vrata so bila zaprta, iz okajenega dimnika pa se ni kadilo. Klicali smo: — Boter Ibrahim, odpril Iz mlina pa se ni oglasil nihče. Nato smo se dokopali db ozkega okna. Trije smo vzdignili fanta, da je pbtrkal na okno, toda tudi tedaj se ni oglasil nihče. Mimo so hodili kmetje, mi pa smo jih izpraševali: — Kaj je s starim Ibrahimom? Ne oglaša se. Nič, otroci! — so odgovarjali kmetje. — Najbrž je šel v Dubovik k bratu, ki je Mamina pomočnica Mamina sem pomočnica, pridna mala kuharica. Mama pravi: „To ho juha!" Potlej brž začne se kuha. Petersiljček brž ostržem, kos mesa še v juho vržem, mamica doda zelenje, jaz prinesem ji korenje. Ura kaže že deset, zdaj pustiva juho vret. Toda, časa ni sedeti, brž zasučem se na peti — pa solata je oprana. „}oj, »omaka bo preslana!" pravi mama, opominja, ker je skrbna gospodinja. Če boste kaj v vas hodili, pa vas bova povabili, povabili na kosilo, ki vam bo zares teknilo. T. Požar Nekega večera, ko smo sedeli pri peku iip jedli vroče štruce in kozje klobase, sva se odločila dva, da greva naslednjega dne dopoldne v mlin, prelezeva med težkimi mlinskmi kamni v notranjost ih se prepričava, če je boter Ibrahim res v Duboviku ali pa če je morda bolan in ne more hoditi. Odločila sva se, da greva jaz in Abiš Begov. Drugi dan dopoldne, ko so skozi zimski dan odmevali samostanski zvonovi in njihovi zvoki plavali nad zasneženimi dolinami, sva lezla skozi na pol zamrzli jez v mlin. i Čim bolj sva se poglabljala pod mlinski pod, vse bolj naju je grab i strah. Zdelo se nama je, kakor bi po starem hodniku nad nama hodil kak delavec. Premišljala sva: — Morda so se tu skrili razbojniki, in kdo ve, kaj se je vse zgodilo? Hotela sva se takoj vrniti, toda zunaj so naju čakali tovariši, zato sva pot nadaljevala, ker bi nama sicer otroci rekli, da sva strahopefneža, to pa bi bilo v dolini velika sramota. Naposled je Abuš zlezel okoli težkega okroglega kamna, za njim pa jaz. Znašla sva se v temnem Ibrahimovem ml nu. Iz oddelka za mletje sva prišla v sobo poleg vrat, kjer je Ibrahim navadno sedel in kjer je gorelo v starem ognjišču. Zdaj pa naju je spreletel nov strah: za nama je bil teman, nem mlin, pred nama pa ozka vrata v Ibrahimovo sobo. — Morda spe razbojniki ravno tu, — sva si mislila sama pri sebi, pa sva udarila po vratih. Zaradi škripanja vrpt se nama je zdelo, da je nekdo potrkal. Oba sva trepetala in mrzel pot naju je oblil. Na brezglavnem kanapeju je ležal mrtev stari Ibrahim. Oči, ki so bile prej polne stare dobrote, je imel odprte. Abuš me je močno potegnil za roko in vzkliknil. Zaradi njegovega vzklika se je moj strah podvojil. Obrnila sva se in se 'kot brezglava prebila skozi jez k svojim prijateljem in ves čas sva kričala: — Ibrahim je mrtev! — Ibrahim je mrtev! Ibrahim je mrtev! Ko so to slišali najini prijatelji, so začeli vsi hkrati z nama bežati, in šele ko mlina ni bilo več videti, se nam je zopet vrnilo življenje. Trepetajoč smo pripovedovali kmetom in kmeticam: — Stari Ibrahim leži v mlinu mrtev... Odnesli so ga in pokopali, otroci pa so pripovedovali, kako je mačka preskočila mrtveca in da se bo Ibrahim povampiril. To se seveda ni zgodilo, toda mi zvečer nismo smeli v bližino mlina. Prišla je pomlad. Na sejem je orišel tudi Osman. Deske mu je nosilo neko sestradano kljuse. Ko smo ga vprašali, kje je osel, je odgovoril, da je nekega jutra izginil in da ga je zaman iskal po planini tri cele dni. Neki star kmet iz Zatre nam je pripovedoval, kako se osli pred smrtjo skrijejo in utihnejo, tako da jih živ človek mrtvih ne more najti. Čez nekaj dni smo odšli v hribe, da si naberemo prvi regrat, in nekdo od nas se je pri tem spomnil tudi na Ibrahimovega ubogega oslička. ZORO ZORIN: ‘MLušnica in goban ravno te dni zaklal kravo, pa se hoče nekoliko pogostiti. Odšli smo, ne da bi to verjeli. Minil je dan, minila sta dva dneva, nato pa ves teden, botra Ibrahima pa ni bilo od nikoder. Med gnijočim listjem, ob koreninah mogočnega hrasta, sta rasli dve gobi. Prva je bila Mušnica. Kot dežnik velik, eleganten in kričeče pobarvan klobuk ji je čepel na tankem, vitkem trupu. „Mar nisem lepa?" je koketno spraševala praprot, ki je rasla tik nje. Pa se je nekoliko vstran, izpod leskovega grma oglasil mali, sivi Goban, ki je s svojo široko in nizko postavo skoraj izginil v rastju. „Uf, kakšna domišljavosti" „Tebe ni nihče nič vprašal, ti mali nesramnež s krompirjastim klobukom," se je razjezila Mušnica. „Boš že videla, ti..." Goban-ni utegnil izreči grožnje do kraja, ko se je po gozdu pri podila mala deklica s košarico v roki. Zagledala je Mušnico in veselo vzkliknila: »Mamica, goba! Kako lepa jel" „No, si sedaj slišal, kaj pravi tale?" se je bahavo oglasila Mušnica. Mali Goban pa je kar nekam izginil med listjem, morda mu je bilo nerodno. „Kje je tista goba?" »Tukaj. Kaj ni čudovita? Samo kako pisan klobuk ima!" Mama se je nasmehnila: »Klobuk ima res lep. Toda domov je ne bova vzeli, ker je strupena. Poglej tisto pod grmom, ta bo dobra." Dekletce je odvrglo Mušnico, da je priletela na štor in ji je odletel pisan klobuk, se sklonila h Gobanu in ga nežno odtrgala ter položila v košarico. ■ r - ■, . :!!:“ ......Hiiipf K/e sie, Eamuiovi? Anton Ingolič .riL. ____________:Jii .. 1 ! ■ Tako tedaj? Očeta ni več, kameni prah je ugonobil kot že na stotine in stotine rtJdarjev. Res, hudo je bilo z njim, hudo Pp je bilo tudi njemu samemu. Marsikaj bi rad dosegel, a ni imel dovolj moči. Iz-mu jo je delo na strmški in motniški *6rnlji, pozneje še težje delo v slovenskem, ?vsfrijskem, nemškem in francoskem rudni-*l)- In zagledal se je v Molanko in ni mo-5®l več živeti brez nje. Materi je hudo po ^iem, čeprav ima zdaj manj skrbi. Nikoli P® bo pozabila nanj. Je še kje na svetu *<*a žena? . ne bi bil tako povezan s svojimi no-V|rr>i tovariši in z vsem, kar se je tedaj dodalo, bi se bil odpeljal v Merlewald, ta-0 sem pa materi samo napisal dolgo pi-Srri0 in obljubil, da kmalu pridem. ^ Pomladi se je ustanovila Ljudska fronta, . naj bi prevzela vlado in rešila Francijo. err>, kakor sem izvedel iz našega časo-I '*a> so v revirjih v Mensu in okolici de-j ' že šest dni na teden in začeli celo spre-6|pati jamske delavce. *®ndar še ne bi bil zapustil pariške ti- skarne, kjer sem imel že osemurno zaposlitev in sem se delu že privadil, da niso v Trielu blizu Mensa plini zadušili osem rudarjev. Naš 'časopis je na široko pisal o nesreči, ki so jo zakrivile pomanjkljive naprave. Tri dni po pogrebu je prinesel celo imena mrtvih rudarjev in tistih, ki so ležali v bolnišnici. Med preživelimi sem našel Klambosa, A. Klambosa, svojega učitelja in Martinega očima. Teden dni pozneje, 21. maja 1935. leta, sem se poslovil od Pariza in se odpeljal v Mens; tam sem spet prišel k svojemu delu in našel sem — Marto. Najprej sem odšel v bolnišnico. Tam so mi povedali, da je Klambos ponoči umrl, zjutraj pa še neki drugi ponesrečenec, a ostali da so izven nevarnosti. Izvedel sem tudi, da bo pogreb obeh rudarjev naslednjega popoldne v Trielu. Imelo me je, da bi se takoj odpeljal v Triel, pa sem se le premagal. Poiskal sem si prenočišče in se pozanimal, kako je z delom. Ze pred poldnevom sem bil sprejet kot drugi kopač na tretjem šahtu, fosse trois! Naslednje jutro sem s svetilko na rudarskem klobuku stop:l v dvigalo. Vse mi je bilo nekam tuje, novo; kot da je od mojega zadnjega šihta minilo deset in še več let. Kar neverjetno se mi je zdelo, da stojim v dvigalu in slišim okoli sebe pozdrave in kletvice, na katere sem že skoraj pozabil. »Kako globoko?" sem vprašal, pre- den smo se spustili navzdol. »Devet sto in še nekaj." Priletni rudar me je pogledal s posmehom. »Si prvič?" Prvič v Mensul" In že smo zropotali navzdol. Torej več kot devet sto metrovl V Merlevvaldu nismo šli globlje kot pet sto. Hudič vzemi tole dvigalo, tudi če bi manj ropotalo in šlo nekoliko počasneje, bi prav tako prišli pravočasno dol. Drugačno je tu delo, pravijo, težje, zato pa zaslužek nekoliko boljši. No, bomo videli. Glavno je, da sem prišel k premogu, kamen je tu baje še bolj škodljiv kot v Loreni. Popoldne grem na pogreb. Kaj naj rečem Marti, kako naj začnem? Morda pa pride z možem in kar z dvema otrokoma, enega bo držala za roko, drugega imela v naročju. Skoraj šest let se nisva videla. Kaj vse se lahko zgodi v tem času! Ali še ne bomo pristali? Vprašujoče sem pogledal po tovarišu, s katerim sem zgoraj začel razgovor. Ta je nekaj rekel; tedaj se je dvigalo s treskom ustavilo. Paznik, zajeten moški, da kar nisem mogel verjeti, da je Francoz, me je dodelil trojki, v kateri je bil prvi kopač visok, pre-klast človek, ki ga je že tretja beseda izdala, da ni Francoz. »Poljak?" sem vprašal. »Jugoslovani" »Od kod?" sem vprašal slovenski. »Iz Podloga, če veš, kje je to." »Veš ti, kje je Strmec?" »Kako ne bi vedel! Če sem le stopil na prag, sem ga zagledal. Najprej Podmeni- kovi gozdovi, potem Plevnikove njive, nato strma reber, na kateri je med drevjem stala koča... čakaj, kako se je že pisal tist kočar, hodil je tudi v jamo?" »Lamut," sem rekel mirno, čeprav bi bil najrajši stegnil roke in jih oklenil okoli suhčevega vratu. »Da, da, Lamut, potem je bilo še nekaj hiš, in še više Motnik. Zdaj mora biti na Strmcu in Motniku vse zeleno, drugače, kakor je tu. Pa ti, odkod si?" »Jaz sem Marko, sin tistega kočarja in rudarja." Obrnil se je nazaj. »Lamutov s Strmca?" Vso pot sva se pogovarjala o Strmcu in Podlogu. Ignac Kobal, kakor se je pisal rojak, je bil samo kakih pet let starejši od mene, odpustili so ga kmalu po orjunaških izgredih v Razdrtem. Tisto junijsko nedeljo štiriindvajsetega leta, ko je nacionalistična organizacija Orjuna prišla izzivat v Razdrto, je bil na obisku pri svoji sestri. Ko je videl, kako so oboroženi orjunaši napadli delavce, ki so samo glasno protestirali proti izzivanju, je posegel vmes in pošteno premlatil nekaj razgretih glav. Petindvajsetega leta je prišel sem v Mens, dve leti za njim se je pripeljala še njegova nevesta; zdaj imata že tri otroke in na vrnitev ne mislita, čeprav ne mine dan, da se ne bi pogovarjala o domačih krajih. Vesel sem bil, da sem prišel k rojaku, zgovoren človek je bil in, kot sem kmalu KALORIJE - kalorije - KALORIJE Nekaj o pravilni razdelitvi dnevne hrane Večkrat slišimo o nepravilni razdelitvi naše dnevne hrane. Posebno z zajtrkom, kakršen je pri has v navadi, ne moremo biti zadovoljni. Če razdelimo povprečje dnevno potrebnih kalorij na 5 dnevnih obrokov, tedaj bi jih pravilno porazdelili takole: 20 — 30 % zajtrk dopoldanska malica kosilo popoldanska malica večerja 10% 40% 10% 20% Če vzamemo za merilo te odstotke in jih prmerjamo z našimi navadami, tedaj vidimo, da je naš zajtrk preskromen, kosilo preobilno, malice nezadostne ali pa jih sploh nimamo. Količine hrane si torej napačno razdeljujemo. Ta neenakomerna in nepravilna razdelitev hrane na obroke ima svoje neugodne posledice tudi na delovno sposobnost. šček mesa. K temu popijmo večjo skodelico mleka ali mlečne kave. Zelo priporočljiva je mlečna kaša in sveže sadje. Tak zajtrk je primeren tudi za starejše ljudi in za tiste, ki imajo bolj občutljiv želodec. KOSILO I Ni več nujno, da je prva jed, ki jo za kosilo použijemo, juha, bodisi mesna ali zelenjavna. Namesto nje pojemo lahko nekaj sadja, zeleno solato ali pa spijemo kozarec sadnega šoka. Te jedi vzbujajo tek in vplivajo na naše prebavne organe, da izločajo več prebavnih sokov ter vplivajo na boljše izkoriščenje jedi, ki jih še jemc za kosilo. Glavno jed naj sestavljajo beljakovina-sta živila: meso, ribe, jajca, skuta, k temu pa pripravimo še krompir ter obilo zelenjave, sveže, dušene, v solati itd. VEČERJA MALICE Za malico skrbno izberimo jedi. Zelo osvežujoče je sadje, pa tudi zelenjava, kot so redkvice, paradižnik, paprika, kumare itd. Pojemo še košček kruha, namazanega po možnosti s surovim maslom. • Kadar pa je le mogoče, si privoščimo za dopoldanske ali popoldanske malice, posebno med delom, skodelico svežega mleka ali jogurta. Dnevne obroke si moramo razvrstiti glede na delo. Če imamo kosilo pozno popoldne, z delom pa začnemo zgodaj zjutraj, tedaj moramo imeti obilno malico. V primerih, ko je kosilo pozno, naj bo večerja lahka. Čimbolj pa bomo vrednost svojih dnevnih obrokov hrane približali tej razdelitvi, tem pravilneje bomo razdel li potrebne kalorije. Morda niste vedeli, • da bo prerezana limona ostala dalj časa sveža, če jo bomo položili na krožnik, ki smo ga polili s kisom; • da segreta mast ne škropi, če jo malo posolimo; • da si prihranimo precej časa pri kuhanju, če imamo že pripravljeno prežganje. Naredimo takole: v posodi spražimo približno pol kilograma moke brez vsakršnega dodatka. Moko večkrat premešamo, dokler ni svetlorumeno, zapečena. Ko se ohladi, jo presejemo, ker se pri praženju pogostoma napravijo kep:ce. Prepečeno moko shranimo v pločevinasto posodico-Kadar potrebujemo prežganje, segrejemo mast, dodamo prepečeno moko in ravnamo kot navadno. Če želimo pripraviti omO' ko, dodajmo prežganje na koncu. Malo kosov, veliko kombinacij ZAJTRK Najbolj greš mo pri zajtrkih. Malo kave in kruha, to je največkrat vse. Ob teh skromnih kalorijah delamo 8 ur, pa še več, ker moramo prišteti k temu pot v službo in nazaj. Zato ni čudno, da smo po nekaj urah že utrujeni in težko delamo. Za zaitrk ima prednost črn kruh, ker vsebuje več vitarrvnov in tudi staničnino, ki ugodno vpliva na prebavo. Razen kruha pojejmo še nekoliko surovega masla, margarine, medu, marmelade, skute ali pa ko- Bliža se zimski čas in z njim nevarnost ozeblin. Bolje pa je bolezen preprečevati kot zdraviti, zato teh nekaj vrstic. Kaj so ozebline? To so omejene okvare kože in podkožnega tkiva, ki nastanejo pod vpl vom mraza. Morda bo kdo vprašal; „Zakaj pa ne zbolimo vsi, saj smo vendar vsi izpostavljeni mrazu?" Pri nastanku obolenja igrajo važno vlogo še posebni čini-telji: vlaga, pritsk obutve, slabokrvnost, alkoholizem, posebno pa še motnje v krvnem obtoku. Mraz zmanjšuje obtok krvi, kar vodi do okvar na manjših žilicah; posledica tega so spremembe na koži. Zato ni nič čudnega, če se ozebline pokažejo šele spomladi, ko pravzaprav niti ni več hladno. Prvo, kar opazimo, je lahna rdečina in srbenje po rokah in nogah pri prehodu iz hladnega na toplo. Pozneje preide ta živordeča barva v bolj vijoličasto, udi zatečejo, sčasoma pa se napravijo drobni vozliči, veliki kot koruzno zrno ali pa celo kot lešnik. V hujših primerih nastanejo tudi bule in celo rane, ki se le nerade celijo. Iz njih se cedi bistra rumenkasta tekočina. Obo- Večerja naj bo lahka in pripravljena dovolj zgodaj, da ponoči ne obremenjuje želodca. Kjer se hranijo družinski člani v menzah, moramo še posebej pazit1, dp nudi večerja čimveč spremembe in obilo vitaminov, da tako izravnamo pomanjkljivost menzne hrane. Zato segajmo po vseh vrstah zelenjave, predvsem po solatah, jedeh s sadjem, po skuti, jajcih, mleku. Večerja je lahko zdaj topla, drugič mrzla, posebno poleti. Kot p:jača je zelo priporočljiv sadni sok. lenje se pojavi s prvim mrazom in traja vso zimo, včasih pa se javi šele spomladi. Največkrat so prizadeti mlajši ljudje, naj-češče dekleta. Pri teh se javlja še neka posebna oblika, ki jo poznamo šele kratek čas. Ženam, ki nosijo tanke nylon nogavice in tople visoke čevlje, postanejo noge od gležnjev do kolen temnomodre. Na posameznih mest h vidimo živordeče pege, tako da so noge čisto lisaste. Zdravljenje ozeblin je zelo dolgotrajno in nehvaležno. Velikokrat se z nastopom nove zime obolenje ponovi. Dajemo lahko sredstva za poživitev krvnega obtoka v obliki tablet ali injekcij, masaže, izmenične tople in hladne kopeli (gimnastika ožilja) ter dražeča mazila. Kako naj se čuvamo pred ozeblinami? Ob prvem nastopu mraza se toplo obleči-mo, nylon nogavice zamenjajmo s florasti-mil Čevlji naj bodo dovolj veliki in zračni, da lahko kljubujejo dežju in snegu. Izogibajmo se prekomernega uživanja- alkohola! Krepimo ožilje z izmeničnimi toplimi in hladnimi kopelmi! Dr. M. A. Dekleta, ki si urejajo garderobo, bi morala vedno misliti tudi na praktičnost: raje manj stvari, pa tiste lepe in iz dobrega blaga. Pomislimo samo, da nas stane šivilja, ki naredi obleko iz cenenega blaga, prav toliko, kakor če naredi obleko iz dragega blaga. — Trpežnosti ene in druge pa nam ni treba posebej poudarjati. Se nekaj o barvah. Mnogi trdijo, da ženski najbolje pr stoji obleka v barvi njenih oči. Spet drugi pravijo, naj bi barva obleke izpopolnjevala barvo polti. Blede ženske naj bi torej nosile močne barve, rdeče lične pa modre in zelene. Res je treba upoštevati polt ter barvo las in oči, vendar je še vrsta drugih elementov, ki jih ne gre zapostavljati. Dekle z okusom, ki si izbira garderobo, misli tudi na svojo postavo. Močnim postavam se dobro prilegajo temne barve brez pisanih vzorcev in progaste tkanine, ki morajo biti krojene po dolgem. Vodoravne črte se prilegajo samo vitk m. Rdeča barva se lepo prilega črnki. Črna Solata, hitra mesna enolončnica, skutina krema z jabolki Solata: 75 dkg glavnate solate, olje, kis, drobnjak. Hitra mesna enolončnica: 2 žlici olja, pol čebule, 15 dkg telečjega, 15 dkg govejega mesa,' nekaj cvetače, 1 kolebari-ca, 3 korenčki, peteršiljeva korenina, kostna juha, 10 dkg mladega graha, sol, malo popra, 10 dekagramov riža, 1 paradižnik, žlička sesekljanega peteršilja in žlička naribanega sira. Na olju prepražimo sesekljano čebulo, zmleto meso, oprano zelenjavo, čez čas za- in bela sta vedno lepi in nanji ne vplivajo različni modni kriki. Črna barva zagotavlja eleganco, saj obleko iz črne tkanine lahko nosite ob vsaki priložnosti in prav lepo se prilega tudi mlad m. Podobno je 1 belo barvo, ki človeka še bolj pomladi. PRAKTIČNI NASVETI Kolonjsko vodo lahko sami napravite, če zmešate nekaj kapljic partema s 60-odstal-nim alkoholom. Igračke iz blaga lahko perete, če jih napolnite z drobnimi kosi penaste gume. Če želite, da se vam lasje opomorejo-j h perite z mešanico rumenjaka in žlico ruma. Lasje bodo dobili lesk, razen tega bodo mehkejši in čvrstejši. Šampon in milo pri takem pranju nista potrebna. Kadar čistite obleko z bencinom, pogosto ostanejo okrog oč ščenega mesta .sledovi. Odstranimo jih z mešanico kuhinjske soli in bencina. Umazani rob zdrgnemo 'n ko se blago posuši, ga izčetkamo. lijemo s kostno juho, dodamo grah, sok malo popra, prebran, opran riž in jed p°" kuhamo. Gotovi jedi dodamo olupljen, °° kocke zrezan paradižnik, sesekljan peteršilj in narban sir. Skutina krema z jabolki: M osminke litra mleka, 1 zavitek vanilijineg1* pudinga, 15 dkg sladkorja, pol klograrfl11 jabolk, 40 dkg skute, 2 žlički ruma, 1 strok vanilje. V vrelo mleko zakuhamo puding. Ko dobro prevre, ga ohladimo, mu primešam0 sladkor, olupljena in na tanke rezine zrezana jabolka, pretlačeno skuto, rum, vd" niljo in dobro premešamo. ZDRAVJE JE ZAKLAD Čuvajmo se ozeblin Jedilnik spoznal, tudi spreten kopač. Zares, delo je bilo drugačno kot v dosedanjih rudnikih. Glavni rovi so bili sicer visoki in tudi zračni, toda kopali smo v žilo, ki ni bila niti meter visoka. »Težko se privadiš," mi je dejal Kobal, ko smo se ustavili pred nizkim izkopom, „ko si navajen, pa ne greš drugam." Ali se bom privadil? sem se vprašal, ko sem šele kako uro na pol kleče, na pol leže vrtal v krhko premogovo plast. Zrak je b'l bolj zadušljiv kot v katerem koli rudniku, kjer sem dotlej delal, tudi vročina je bila večja, prahu več, toda najhuje je bilo, ker nisem mogel delati stoje. N'so me bolela samo kolena, marveč vse telo. Kolikor dalje sem kopal, toliko bolj vroče in zadušljivo je bilo. Kaj bi dal za nekaj vdihljajev svežega zraka, obmorskega iz Marseilla ali Nice, planinskega izpod Pic de Nuit, ali vsaj pariškega s Seine! Ta leta, ki so za menoj, sem bil res večkrat lačen kot sit, trpel sem žejo in mraz, toda dihal sem svež, zdrav zrak, vzravnal sem se, kadar sem hotel, na vse strani sem imel dovolj prostora. Čeprav sem delal večinoma kleče, sem vsak čas treščil z glavo ob kamniti strop, ki je bil debel devet sto metrov. Samo za meter naj se zniža, pa bo iz Marka Lamuta močnik. Med malico me ie Kobal prizanesljivo vprašal: „Kako je, Marko? Te daje?" Medlo sem se nasmehnil. »Tudi mene je spočetka. Pa se navadiš, kot sem ti že jekel. Prvi teden je najbolj hudičevo. Vendar je bolje kot v visokem izkopu. Koliko manj dela s podpiranjem in, kar je glavno, več nakoplješ, zato tudi več zaslužiš." Ne, tu ne ostanem! sem si govoril, ko sem se po šihtu opotekal proti jašku. Kilo prahu imam v pljučih, na sebi pa za prst na debelo črnega blata. Je tale pošast pred menoj res Kobal? Kakšen moram biti šele jaz? Na pogreb grem, poizvem, kar imam poizvedeti, in srečno, Mens in njegovi rudniki! Pogledam v Merlevvald; če tam še ni nič, obiščem Petriča in druge rojake v Nieuxu, če tudi tam ni nič, se vrnem v Pariz. Šele prha me je nekoliko poživila. Ej, da le lahko spet gibam z rokami, stojim na nogah, gledam naokoli in mislim! Popoldne sem se odpeljal z avtobusom v Triel. To naselje leži kakih osem kilometrov od Mensa, toda ves čas se pelješ med samimi rudarskmi naselji, mimo šahtov in drugih rudniških naprav, delavnic pa večjih in manjših krčem, kavarn, restavracij in hotelov. Ni takšne umazanije kot v Merle-vvaldu, tudi rudarske hiše po kolonijah niso tako puščobne. Če ne bi bilo v ozadju črnih stožcev jalovine, bi bil kraj svetel in prijazen. Klambosa so že spuščali v jamo, ko sem prišel na pokopališče. Klambos! Ali ne dolgujem prav njemu največ tega, kar znam? Se več: da ni bilo njega, bi mati najbrž še vedno garala na Strmcu, še vedno bi mislila na očeta in čakala nanj, dokler ji ne bi, ko bi ga Molanka pustila, naposled oče sam priznal, kako je z njim. Res, hudo ji je za Strmcem, ni se in se ne bo vživela v Merlewald, toda ali ji na Strmcu ne bi bilo še huje? Zdaj se bo lahko vrnila, še jaz ji bom pomagal, da si bo kupila vsaj travnik in odšla z Mihcem in Pepčkom, jaz pa bom prišel pozneje. Kdaj? Kdo ve kdaj. Prerival sem se bliže h grobu. Nisem prav slišal poslovilnh besed, tudi poljskega in slovenskega petja ne, iskal sem Marto. Najprej sem zagledal pred odprtim grobom Molanko. Bila je v črnini in glasno je lokala. Dva moža je že pokopala, pravzaprav tri, tudi moj oče je bil njen mož; prvi je padel na tronti, drugega je pobrala silikoza, tretjega, ki so ga pravkar spustili v jamo, so zadušili plini. Tistile čokati dečko na njeni desni je gotovo Nejček, tudi on joče, čeprav niso v grob položili njegovega očeta. Ali je bil na grobu svojega očeta? Čim prej se moram odpeljati na očetov grob. - Manjša dva na levi sta gotovo Klambosova, dekle, ki drži najmanjšega za roko, pa je Linka, Klambosova hči iz prvega zakona. A Marta? Nje ni. Je bolna? Je poročena kje daleč in ne more na pogreb? Vzela je morda našega človeka in vrnila sta se v domovino, morda pa jo je kak Poljak odpeljal na Poljsko . . . Nebo ni bilo več vedro, hiše onkraj po- kopaliških zidov n so bile več svetle in prijazne, videl sem samo črne stožce, najvišjj' najbolj črni so, bili tisti, ki so se dvige'1 tam na zapadu, kjer je nebo rdelo v zahajajočem soncu. To so rudarski nagrobnik'' Ne bo eden izmed tistihle črnih nagrobnikov tudi moj spomenik? Tisti visoki, za katerim je nebo krvavo rdeče? Pisal bom 'j Pariz Micheletu, ki zna opisati take reč'1 naj pride in za delavski časopis napiše čl0-nek o teh črnih piramidah, tudi Amon m0' ra zložiti pesem ,o njih. Do groba sem prišel, ko so se pogrej začeli razhajati. Z lopato sem zajel zen''' in jo vrgel v jamo. Srečno, Klambos, hvC'^ za vse, kar si me naučil! Tvoja smrt ni pr zadela samo tvojo družino in tvoje znO11 ce, marveč tudi ostale rudarje in delav0^ Vsaka nesreča stisne rudarjem pesti. Skoda, da nisi bral našega časopisa. Mora01! prebud ti delavca, moramo skupno v h0! smry 3deS' /raž' Seveda bodo žrtve, toda ali tvoja Klambos, ni žrtev? Vendar če že paC padi v boju s svojimi sovražniki, s sovr niki delavstva. Nič mi ne bo, če bom P° del v takem boju, toda ožgan od P'" j zastrupljen, zmečkan v dvigalu, stisnjen P°. devet sto metrov debelo plastjo kreme0 Ne, ne! Če le mogoče: ne! Vem, prezg°^ nja smrt mi ne uide, nagrobniki so ie P stavljeni, toda naj padem v boju nad ze Ijo, ne pod njo! (Nadaljevanje 1933—1939 EVROPA PRED VIHARJEM I. Reichstag v plamenih Zadnja ovira — Ernst Rohm Hitlerjeva vlada se je zatekla k nasilju. To je bila metoda vladanja in zastraševanja. Sodstvo ni imelo nobene prave veljave. Skupine SA so si uredile po zapuščenih skladiščih ln kleteh svoje „bunkerje“. Semkaj so vlačili svoje žrtve, jih mučili ali celo ubijali. Semenj so zapirali tudi ljudi, ki so jih izpustili Sele, ko so zanje dobili odkupnino. Oblasti so ■Narsikaeri zločin proglasile kot politični ukrep. V prvem času je to šlo v račun nacistični vladi. Ljudi se je lotil nemir, ker je Zakonitost izgubila moč, ker je življenje podalo negotovo. Toda nasilje je našlo tudi svoje oboževalce — predvsem mladino. To Ie bil neke vrste prekucuški idealizem. V oddelke SA so se vključevali vedno novi deset tisoči, ki so hoteli zavreči stari način življenja. Mladina si je želela dramatičnih zapletov lr> akcije, ki jo je Hi tlerjev prihod na oblast Napovedoval. Nacistična propaganda je prepričala večino nemškega ljudstva, da prihaja Novo obdobje. Kazalo je, da je leto 1933 sprostilo pritajeno silo nemškega ljudstva, ki niso dali pozabiti „sramotnega“ miru v "ersaillu. Porajalo se je upanje in vedno močnejša zahteva, da se Nemčija vrne v skupino veiesil. Ko je Hitler „zavzcl“ oblast, je bilo v Nemčiji šest milijonov brezpo~elnih. To je “•la močna armada zrevoltiranih bednikov, N' so bili pripravljeni iti za vsakim, ki bi jim Poljubil vsakdanji kruh. V prvem letu svo-jpga vladanja je Hitler sam podžigal svoje hudi k akciji. Sredi junija 1933 je govoril na sestanku nacističnih voditeljev v Berlinu: »Zakon nacionalsocialistične revolucije se ,c ni iztekel. Njegova dinamična sila usmer-,a danes razvoj v Nemčiji, razvoj, ki neugasljivo vodi naprej k popolni spremembi Življenja Nemcev . . .“ V Kielu je 7. maja 1933 govoril oddelkom SA v istem jeziku: v,:D°Tej ste bili garda ljudske revolucije. ^ ' ste privedli to revolucijo do zmage; za '.no .bo združena z vašimi imeni. Vi mo-fate biti jamstvo za konec te revolucije, a °nčana bo le, če se bo nemško ljudstvo VzRojilo v vaši šoli.“ Vse je kazalo, da bo ta skrajnost trajala S,v“ cl° Hj, dokler ne bodo nacisti očistili Neherne ustanove, podjetja, delavnice in ura-ue ter vzpostavili nacistično kontrolo. Člani oddelkov SA so bili zadovoljni: ča-^nli so jih položaji in blaginja. V svojih pregostih glavah so mislili le na to, kako bodo Npbi prigrabili to, kar so doslej pogrešali. jUebbels je napadal velike kapitaliste in »reakcijo". Politično ozračje je bilo naelektri-brano. Vse kaže, da je Hitler podpiral revolucio-pNfni val, ki je zajel nezadovoljneže, in ga Okoriščal za svoje smotre. Toda Hitler ni nikoli želel socialis ične države. Že sredi le-ta 1933 je odločil, da ne bo dovolil, da bi ''Nacistična revolucija*' omajala gospodar-stv° in ga onesposobila. Želel si je sodelova-Pln s težko industrijo in trgovino, da bi prebedel gospodarsko krizo in da bi ublažil rezposelnost, ki je razjedala Nemčijo. Za-f° JU 6. julija govoril svojim reichstatthalter-kin (državnim guvernerjem): »Revolucija ni in permanentno stanje stvari N ne smemo dovoliti, da pride v 'la polo *ai- Umirjen tok revolucije moramo speljati varne kanale evolucije ... Zgodovina nas ne bo cenila po tem, ali Nio odpustili in zaprli večje število gospodar-venikov, temveč po tem, ali smo uspeli pri-j beti delo .. . Ideja programa nam ne na-agn, da delamo kot norci in da vse preko-P)cnemo na glavo, temveč da izvedemo naše amisli pametno in oprezno." Ze naslednji teden je v Berlinu govoril “ranim gauleiterjem: »Poli ično oblast smo dobili hitro, z enim amim zamahom; v območju gospodarstva Y°rajo naše stališče odrediti druga načela, i u moramo napredovati korak za korakom, r°z v akršnih naglih prekinitev dosedanjih ™goiev, kar bi lahko privedlo v nevarnost eiT>elje lastnega življenja ...“ , Hitler je pričel vključevati v svojo gospo-‘,rsko organizacijo stare izkušene strokov-Jak° Jn tucj; kapitaliste. Krupp von Bohlen ^ os al še naprej predsednik zveznega zdru-e,1la nemške industrije. Thyssen je pos al a P.“:sednik dveh močnih porenskih gospodar-'n organizacij. t ^ nacistični stranki niso smeli govoriti o 71 ■ Hitlerjev namestnik He~s je prepovedal takšne razgovore in grozil z disciplinskimi kaznimi. Julij 1933. Gospodarska kriza je bila na vrhuncu. Stari predsednik Hindenburg je poklical v Neudeck Hitlerja in ga opozoril na nerede, ki so jih povzročili nacistični „nem-ški kristjani" v protcstan'skih cerkvah. Hitler se je vrnil v Berlin in prisilil cerkvene voditelje v sporazum. Hitler je sicer še govoril in kričal o revoluciji, vendar vsa njegova dejanja pričajo, da prehaja k novi politiki. V prvi vrsti je želel utrditi svoj lastni položaj. Zato sc mu je upiralo igračkanje z revolucijo in eksperimentiranjem. Naj je še toliko dokazoval, vendar mu ni uspelo prepričati vse svoje bližnje sodelavce v nujnost zmernejše poli ikc. Tej politiki so se uprli predvsem voditelji oddelkov SA in drugi, ki so zagovarjali radikalnejše mere in so v nacističnem pokretu videli orožje proti kapitalu ter zahtevali, da se revolucija ne sme zaustaviti na pol poti. Voditelj SA oddelkov je bil Ernst Rohm — načelnik štaba. Lahko je govoril V imenu sto tr-oč ogorčenih članov SA, ki so se čutili prikrajšani in niso želeli konca revolucije vse dotlej, dokler ne bodo tudi sami preskrbljeni z delom in položaji. Ta odpor je povečal še Goring, ki je v začetku avgusta 1933 razpustil pomožno policijo SA, češ da ni več potrebna. Ta ukrep je bil že znamenje nove Hitlerjeve politike. Ernst Rohm je kaj hitro odgovoril. Že 6. avgusta je na velikem zborovanju v ,,Tempelhoffeldu“, kjer f.e je zbralo 80.000 članov SA, dejal: „Vsakdo, ki misli, da so naloge SA uresničene, se bo moral pomiri i z mislijo, da smo mi tu, da nameravamo tu tudi ostati in naj se zgodi karkoli." V Nemčiji se pričenja novo obdobje. Krožijo glasovi o potrebi druge revolucije. To vprašanje postane glavno vprašanje nemške politike v zadnjih me ecih leta 1933 pa tja do polovice 1934. leta. Zahteva po drugi revoluciji postaja vedno glasnejša in preteča. Rohm, Goebbels in drugi vodi elji SA se vržejo v kampanjo proti „reakciji“! Beseda „reakcija" je imela silno širok obseg. Vključevala je sleherni sloj in slehernika, ki so ga skrajni nacisti sovražili: kapL&liste, junkerje, konservativne politike, višji armadni oficirski zbor, ugledne meščane, bogataše in vse tja do uradnikov v civilnih službah. Oddelki SA so se otožno ozirali nazaj v pretekla leta, ko se jim je zdelo, da korakajo v obljubljeno deželo", kjer bo dovolj plena, kjer jih že čaka dobra služba in privilegiji. Sanje so sc jim umikale, Hitler jih je pozabil. Ostali so na ulici praznih rok. V svojem žargonu so SA-jevci govorili, da je »potrebno očistiti svinjak in pognati požrešne svinje proč od korit". To je bilo stališče navadnih članov SA. Voditelji SA pa so se v tem času spoprijeli z armado. Šlo je za staro vprašanje, za katero sta rc dajala Hitler in Rohm že dalj čaca. Rohm je zahteval, naj se oddelki SA spremenijo v redno vojsko in naj vojsko reorganizirajo tako. da poženejo stare poklicne generale. Hitler ni bil tega mnenja. Predobro se ie spominjal 1923. 'eta, ko ga je takšna poli lika privedla v konflikt z armado in je tedaj pogorel. Trdno je sklenil, da podobne napake ne bo ponovil. Cenil je nevtralnost armade, ki je dopustila, da je postal kancler. Sedat mu je bila armada naklonjena in zadovoljna, ker je z odločno roko odstran'1 nevarnost državljanske vojne. Armada je bila zadovoljna, ker ji je Hitler venomer zagotavlial neodvisni položaj v državi in ji priznaval njeno tradicionalno prvenstvo . . . Glavna osebnost v armadi je bil general Werner von Blomberg, obrambni minister v Hitlerjevi vladi. Armada je Hitlerja podpirala. ker se je strinjal s ponovno oborožitvijo Nemčije. Potreboval ie generale, ker so bi i strokovnjaki in so tudi sami želeli močno in veliko armado. To je želel tudi Hitler in tudi vemo zakaj. Toda to ni vse, kar je treba vedeti, da razumemo obojestransko naklonjenost. Hitler je razen tega vedel, da stari predsednik Hindenburg ne bo več dolgo živel. Hitler je računal na ta položaj in zato ni hotel prezreti dejstva, da bo potreboval armado. Rohm se upira Konec leta 1933 so oddelki S A š eli skoraj tri milijone mož. Rohm je torej poveljeval vojski, ki je bila skoraj dvajsetkrat večja kot Regularna vojska Reicba. Voditelji SA so gledali v svoji vojski edino revolucionarno armado, ki bo Nemčiji vrnila prejšnjo moč. (Versajski mir je namreč Nemčiji dovoljeval redno vojsko sto tisoč mož!) Voditelji SA so sovražili kruto vojaško lestvico poklicne vojske. Bili so besni, ker so jih profesionalni generali prezirali in podcenjevali. Voditelji SA so si sami želeli bleščečih naslovov. Rohm je zato kričal Rauschnigu: „Osnova — nove armade — mora bi i revolucionarna. Ne morete ji revolucionarnosti kasneje vbrizgati. Le enkrat se je pokazala priložnost, da ustvarimo nekaj velikega, da dvignemo svet z njegove osi. Toda Hitler me zavrača z lepimi besedami . . . Podedovati hoče armado že urejeno in kompletno. Namerava jo prepustiti .ekspertom', da jo malo obtešejo. Pravi, da bo kasneje napravil iz nje nacionalsocialist, a dotlej jo prepušča . pruskim generalom. Ne vem, od kod bo dobila revolucionarnega duha. Generali so isti stari tepci in bodo prav go ovo izgubili tudi prihodnjo vojno." Rohm ni imel prav. Kasneje bo Hitler pometel z generali tako, kot si je Rohm sam želel, toda v prvih letih ni dovolil, da bi ga Rohm motil v njegovih načrtih. Hitler je v svojih govorih v drugi polovici leta 1933 žago aoljal generalom, da bo zvest svojim obljubam. Tako se je 23. septembra zahvaljeval armadi za njen delež v dneh, ko je postal kancler: »Zagotavljamo armadi, da ne bomo nikoli pozabili, da v njej gledamo nosilca tradicij stare slavne armade in da bomo z vsem svojim srcem in z vso svojo silo podpirali duha stare armade." V vrstah SA je napetost rasla. Oddelki SA se niso vključili v redno armado. Nacistična stranka jih je vedno manj potrebovala, kajti njen revolucionarni val je že plahnel. Življenje se je polagoma urejevalo. Člani SA so čudili, da postajajo zaradi svojih prejšnjih in sedanjih početij nezaželeni. To njihovo razpoloženje je izrazil Rohm v svojem govoru v berlinskem „Sportpalartu“: »Čestokrat sc iz buržoaznih taborov slišijo glasovi, da je prenehal razlog za obstoj SA." Tedaj je tej gospodi zagrozil, da bo, če bo potrebno, tega birokratskega duha odpravil na »g rob način" Hitler je iskal mirno pot. Zatekel se je h kompromisu. Leto 1933 se je nagibalo h koncu in L decembra zagleda beli dan zakon, s katerim je skušal Hitler zagotoviti enotnost stranke in države. Rohm (kot načelnik štaba SA) in Rudolf Hess (kot predstavnik voditelja stranke) sta bila imenovana za čia-na vlade Reicha. Rohm se je trenu no potolažil. Kazalo je, da se stvari urejujejo. Še bolj ga je v tem prepričalo pismo, ki mu ga je poslal ob obletnici prihoda na oblast Hitler, in v katerem mu v nenavadno prijateljskem tonu piše: Dragi moj načelnik štaba! Borba nacionalsocialističnega gibanja in revolucije mi je bila mogoča samo z doslednim pobijanjem rdečega terorja, ki so ga opravili S A . .. Ko sem Te poklical na današnjo dolžnost, dragi moj načelnik š a-ba, so oddelki SA preživljali resno krizo. Tvoji službi se moramo v prvi vrsti zahva- liti, da se je ta politični instrument že v nekaj letih razvil v tisto silo, ki mi je omogočila, da sem pričel končno borbo za oblast in uspel zrušiti marksističnega sovražnika. Zato čutim ob obletnici nacionalsocialistične revolucije dolžnost, da se zahvalim Tebi, dragi moj Ernst Rohm, za neizbrisne usluge, ki si jih storil nacionalsocialističnemu gibanju in nemškemu ljudstvu in da te prepričam, kako zelo sem hvaležen usodi, da lahko take ljudi, kot si Ti, imenujem svoje prijatelje in soborce. Z resničnim prijateljstvom in poštova-njem, polnim zahvale. Tvoj Adolf Hitler Ernst Rohm je vztrajal pri svojem, V februarju 1934. leta je predlagal vladi, naj uporabi oddelke SA kot osnovo za povečanje armade in naj imenuje vlada posebnega ministra, ki bo skrbel za oborožene sile ter za vse neregularne vojne organizacije in organizacije veteranov. Pričakoval je, da bo imenovan na ta položaj on sam — Ernst Rohm. Armada se je vznemirila. Stari Hindenburg je pristal, da Hitler postane kancler, toda pridržal si je pravico, da sam imenuje obrambnega ministra. Vrhovno poveljstvo armade je soglasno zavrnilo ta predlog in sporočilo predsedniku Hindenburgu, naj prepreči Rohmovo vmešavanje v armadne zadeve. Hitler ni bil na Rohmovi strani. Oddelki SA so vzbujali v inozemstvu (kot strankini oboroženi oddelki) precejšnjo pozornost. Na sestankih komisije za razorožitev v Ženevi so največ govorili prav o teh oddelkih. Ko je 21. februarja obiskal Hitlerja angleški predstavnik Anthony Eden, mu je Hitler ponudil, da zmanjša oddelke SA za dve retji-ni in da bi bil pripravljen odobriti načrt za nadzor, po katerem bi lahko ugotavljali, da oddelki ne nosijo orožja in da nimajo vojaških vaj. Te predloge je Hitler ponovil U'di v aprilu. To je bila Hitlerjeva aktika. S tem je odvračal pozornost od ponovne oborožitve nemške armade (Reichstvehra), ki je že tekla. Rohm ni miroval. Odnosi med njim in obrambnim ministrom von Blombcrgom so se naglo slabšali. To dokazuje tudi pismo, ki ga je von Blomberg pisal 2. marca 1934. leta Hitlerju. Pismo so po vojni zaplenili med nemškimi dokumenti. Blomberg je opozori! Hitlerja na rekrutiranje in oboroževanje specialnih štabnih gardistov SA: „To bo šest do osem tisoč S A. i rajno oboroženih z revolverji in brzostrelkami v ek-torju VI. vojne oblasti samega Glavnega štaba." Bilo je konec marca 1934, ko so se v inozemskem tisku (Associated Press) pojavili glasovi, da vlada v vodstvu nacistične stranke nesoglasje. Toda le nekaj dni kasneje je Hitler pozabil na svoj bes, ki so ga povzročile take in podobne govorice o nesoglasjih v njegovi stranki. Obvestili so ga namreč naskri vaj (in nudi von Blomberga), da predsednik Hindenburg ne bo več dolgo živel. Mora se torej pripraviti! Predsednik je lahko samo eden — Adolf Hitler. Torej, pozor! Sedaj je moral imeti dobre odnose z armado. Hitlerju se je kmalu ponudila izredna priložnost, ko se je 11. aprila 1934. leta vkrcal na križarko »Deutschland", da bi prisostvoval pomorskim manevrom. Spremljali so ga obrambni minister von Blomberg, načelnik štaba nemške armade von Fritsch in admiral Erich Raeder, načelnik štaba nemške mornarice. Na ladji so se končno dogovorili in tu so zavrnili Rohmove načrte. Kajti ko se je Hitler vrnil z manevrov, je ponovno ponudil Franciji in Angliji zmanjšanje oddelkov SA. Hitler določen za Hindenburgovega naslednika Ko so se v Neuheimu 16. maja zbrali višji oficirji, da bi se dogovorili o nasledniku predsednika Hindenburga, je von Blomberg predlagal Hitlerja. Predlog so oficirji sprejeli šele tedaj, ko jim je von Blomberg pojasnil pogoje pakta, ki so ga sklenili na križarki ,.Deut'chland“. Rohm je zvedel za Hitlerjeve ponudbe Franciji in Angliji za zmanjšanje oddelkov SA. O tej ponudbi so namreč pisali praški listi. Na Hitlerjevi strani je bila armada. Na Hitlerjevi strani je bil tudi Gornig, kateremu je Hindenburg avgusta 1933 podelil čin generala, To je ambicioznemu Goringu mnogo pomenilo in zato ni čudno, da je stopil na tisto stran, ki ga je dvignila. Z Rohmom sta bila v najslabših odnosih. Goring je začel zbirati policijske sile „za specialne naloge", ki jim je sam poveljeval. Nepričakovano je 1. aprila 1934 imenoval za šefa Gestapa Heinricha Himmlerja, dotedanjega šefa bavarske policije in »Rcichs-fuhrerja" črnih srajc — SS. Osem let prej — leta 1926 — je Hi ler ustanovil poleg oddelkov SA (»Sturrp Abrei-lung") še posebno vrsto strankinih oboroženih sil z imenom »Schutz Staffeln". Od tod ime SS. To je bil začetek slovitih oddelkov SS. V SA so sprejeli slehernega, ki je izrazil željo, da bi nosil »rjavo" srajco. V »zaščitne odrede" SS so sprejemali samo izbrane ljudi, ki so jih oblekli v črno uniformo z mrtvaškimi glavami. Njihova naloga je bila čuvati in braniti nacistično gibanje. Himmler je leta 1930 prevzel poveljstvo nad SS in ostal komandant do njihovega neslavnega konca. (Se nadaljuje) Stran 8 Celovec, petek, 27. november 1959 Štev. 48 (915) Enotnost in „Hej Slovani" ter KPOe in Travnikar »Enotnost", ki je po kcrfastrotalnem porazu KPO pri zadnjih parlamentarnih volitvah očitno zgubila sapo, da je pozabila na svoje napovedane pojasnitve, se v zadnjem času trudi spet za svojo poživitev. V to svrho se je, kakor razberemo iz zadnje številke njenega za bližajoče se deželno-zborske volitve spet mimogrede obnovljenega glasila, udeležila izleta aktivstov KPO v slovaško Bratislavo. Ob navdušenju nad govorom svojega predsednika na žalost nič ne piše o razočaranju tistih udeležencev, ki niso šli kot aktivisti KPO, marveč zaradi svojega vseslovanskega navdušenja, a so morali doživeti, da jim je b:la prepovedana himna svojega navdušenje „Hej Slovani". Menda je prav to vzrok, da je Enotnost po dolgem času sklicala spet sestanek, na katerem so se ob navzočnosti prominent-nega člana KPO navduševali za enotnost-ne ideje pobeglega antikomunista Travnl-karja kot edino zveličavne za koroške Slovence. Sicer pa to ni nič čudno, saj se te ideje na zunaj popolnoma ujemajo s programom znanega sklicatelja pustnega večera pri Janachu v Celovcu pred dvemi leti. Zato tudi premlete in na novo servirane te stare ideje našega človeka ne bodo prepričale, zlasti ne, ker se za njimi skriva vsebolj realna težnja aranžerjev sestanka, ki bi hoteli pri pomladanskih volitvah dobiti čim več Slovencev za KPO. Izlet v Bratislavo ni bil zastonj izlet aktivistov KPO. Namesto Kadrasa Vestnik »Naš tednik-Kronika", pardon, iz Rima došli pisec se je v zvezi z našfm poročilom o zadevi Korpič dovolil zloben izpad proti našemu listu. Na zavijajoča namigovanja se nam ne zdi potrebno odgovarjati prvx zaradi pisca, ki je prišel z nalogo in-trigiranja proti slovenskemu naprednemu gibanju na Koroško, drugič pa, ker iz družinskega spora nočemo delati senzacije. Pač pa je zelo značilno, da glosator našega poročila svojim bralcem ni posredoval tudi naše kritike generalnega vikarja, ki sicer tako zagovarja pravico staršev, ka- dar gre proti koroškim Slovencem, je pa v tem primeru nikakor noče priznati. Zlasti zategadel nerazumljivega izpada ne jemljemo tragično, ker vemo, da je le-ta pač posledica in izvajanje Kadrasovega dekreta Tedniku, katerega smo v veliko jezo gotovih krogov objavili v našem listu. Saj to razumemo! Le zakaj je potem potrebno napadati Vestnik in njegovo pisanje, če Kadrasa in njegovih protislovenski ukrepov in odlokov kritizirati ni dovoljeno? Tozadevna resnica bi bila boli krščanska . . • Špedicijski delavci v borbi za zvišanje mezd . . . Delavci v prevozniških podjetjih na Štajerskem so v ponedeljek stavkali, ker doslej niso uspeli v svojih prizadevanjih za izenačenje svojih mezd z onimi špedicijskih delavcev na Dunaju. Delavci namreč zahtevajo, da bi kolektivne pogodbe po deželah zamenjala enotna kolektivna pogodba, ki bi veljala za vso državo. Na ta način bi dosegli tudi enake mezde kakor jih imajo špedicijski delavci dunajskih podjetij. Zahtevi štajerskih špedicijskih delavcev so se pridružili tudi koroški tovariši. V soboto so imeli v Celovcu zelo burno zborovanje, kjer so zagrozili z stavko in ostro obsojali neprenehno naraščanje cen, med Sadna drevesca, veliko cenejša in močnejša kot drugod, Vam nudi drevesnica P o I z e r, p. Št. Vid v Podjuni. tem ko njihove mezde zaostajajo za mezdami na Dunaju. ... in grožnja pekov s stavko V vrsto delojemalcev, ki se borijo za izboljšanje svojih delovnih pogojev, spadajo tudi delavci v pekarnah. Pri njih gre trenutno za vprašanje delovnega časa v sobotah in je prišlo zlasti na Zgornjem Avstrijskem že do grožnje s stavko. Podjetniki namreč zahtevajo, da bi morali delavci v sobotah začeti z delom že ob treh zjutraj, medtem ko je bil doslej začetek dela ob štirih zjutraj. Podobne probleme imajo tudi v drug h predelih Avstrije v tistih mestih, kjer morajo pekarne v sobotah zapreti že ob enih popoldne. Trenutno so v teku še pogajanja, od katerih uspeha bo odvisno, ali bodo pekarski delavci na Zgornjem Avstrijskem v prihodnjih dneh stavkali ali ne. Nenehno naraščanje motornih vozil v svetu Po podatkih, ki jih je nedavno objavilo trgovinsko m nistrstvo ZDA, se je lani povečalo število registriranih vozil v svetu za 5%. Dne 1. januarja letos je znašalo to število na vsem svetu 113,024.224, leto dni prej pa 108 milijonov 12.260. Zanimivo pa je, da izkazujejo največji porast števila registriranih motornih vozil azijske države, ki so imele ob začetku letošnjega leta 3,465.107 motornih vozil oziroma za 22% več kot ob začetku lanskega leta. Lanski porast števila registriranih motornih vozil v Evropi je znašal 10%, s čimer se je omenjeno število dvignilo na 27 milijonov 174.229, v Afriki pa za 12% in je doseglo 2,320.248 motornih vozil. V ZDA je bilo 1. januarja letos v prometu 56,870.685 re-g!striranih osebnih avtomobilov, 11,158.560 tovornjakov in 270.163 avtobusov. Po podatkih iz istega vira je imela Sovjetska zveza navedenega dne 500.000 osebnih avtomobilov, 2,965.000 tovornjakov in 35.000 avtobusov. Ob istem času je imela Francija 6,040.086 registr ranih motornih vozil, Velika Britanija 5,912.708, Zahodna Nemčija pa 3,777.900. Prva smrtna žrtev letošnje smučarske sezone V začetku letošnje smučarske sezone v Avstriji zaznamujejo minulo nedeljo prvo smrtno žrtev. Na tako imenovani Mutteralm na Tirolskem je 16-letni učenec Rudolf Prax-meir iz Innsbrucka strmoglavil tako nesrečno, da je obležal na mestu mrtev. Novelizacija zakona o kovancih Zakon o srebrnih kovancih iz leta 1955 nameravajo novelizirati. Po tem bi bilo mogoče kovati srebrne novce po 5 šilingov. Obtok srebrnih kovancev je znašal 31 julija 1959 963 milijonov šilingov, med temi 121 mTijonov po 50, 426 milijonov po 25 in 416 milijonov po 10 šilingov. Delež na glavo vsakega avstrijskega prebivalca znaša nekaj nad 137 šilingov. Ta vsota se nanaša samo na srebrne spominske kovance, pri izdaji 10 šilinskih srebrnih kovancev pa so zvišali kvoto na glavo na 200 šilingov. Kovanega drobiža iz neplemenitih kovin je bilo 31. julija v obtoku za 273 mTiionov šilingov, od tega 112 milijonov šilinskih kovancev. Delež kovanega drobiža znaša na glavo okoli 39 šilingov. Skupno je b'lo sredi leta za 1236 milijonov šilingov kovancev v prometu. Po novelizaciji zakona bodo kovali naslednje nove novce: po 10 grošev iz alum nija, po 50 grošev iz aluminija in brona, po šilingu iz aluminija in brona, po 5 šilingov iz srebra, kakor tudi take po 10 šil ngov. Leta 1960 nameravajo izdati za obletnico plebiscita spominski kovanec po 25 šilingov. Kovanec po dva šilinga ne bodo več na novo izdali. r RA Dl O PROGRAM RADIO CELOVEC Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert. Slovenske odda|e Radia Celovec Vsak dan razen ob sobotah in nedeljah ob 14.00 poročila in objave. Sobota, 28. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.15 2alost in veselje. Nedelja, 29. 11.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 30. 11.: 14.00 Poročila in objave. Pregled sporeda. Pojeta ženski in moški zbor .France Prešeren" iz Kranja — 17.55 Za našo vas. Torek, 1. 12.: 14.00 Poročila in objave. Babica pripoveduje . . . Sreda, 2. 12.: 14.00 Poročila in objave. Kar želite, zaigramo. Četrtek, 3. 12.: 14.00 Poročila in objave. Koroški zbori. Petek, 4. 12.: 14.00 Poročila in objave. Venček narodnih. Iz popotne torbe. Sobota, 5. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Sobota, 28. november: I. program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Fantje, veseli bodite — 8.45 Sirni pisani svet —■ 9.00 Slovenska oddaja — 13.00 Dunajski humor — 14.00 Pozdrav nate — 15.30 Otroška oddaja — 16.00 Posneto za Vas — 16.20 Mladinska oddaja — 16.45 Iz parlamenta — 18.15 Slovenska oddaja — 19.30 Odmev časa — 20.15 Opereta — 22.10 Pogled v svet. II. program: 6.45 Mala melodija — 8.20 Glasba na tekočem traku — 10.00 Šolska oddaja: Schillerjev ,Wilhelm Tell" — 11.00 Poljudne viže — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Pestro mešano — 13.30 Pet minut agrarne politike — 13.35 Slavni umetniki — 14.45 Tehnični razgled — 15.00 Mladinski koncert — 17.10 Lepa pesem — 19.15 Hopla — dvojčkil — 19.30 Radijska družina — 20.00 Operni koncert — 21.20 Sola razuma — 21.50 Šport. Nedelja, 29. november: I. program: 6.50 Naš domači vrt — 7.30 Slovenska oddaja — 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Nedeljske melodije — 11.00 Glasbena nedeljska promenada — 11.30 Veselo petje, veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine: Kmalu pride Miklavž — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 16.30 Skozi svet, skozi čas — 17.05 Plesni orkester — 19.00 Šport — 20.10 »Pošten človek", radijska igra — 22.10 Pogled v svet. II. program: 6.10 Veselo melodije — 7.05 Godbta na pihala — 8.15 Kaj je novega — 10.05 Dunajski zajtrk — 13.15 Za avtomobiliste — 15.00 Glasba za prijatelje opore! — 18.00 Španske overture — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Lepi glasovi, lepe melodije — 21.45 Spori — 22.10 Očarljive melodije. Ponedeljek, 30. november: I. program: 8.00 Operni koncert — 14.00 Slovenska oddaja — 14.45 Posebej za Vas — 15.30 Knjižni kotiček — 16.00 Za veselo popoldne — 17.55 Slovenska oddaja — 18.30 Mladina in gledališčo — 19.30 Odmev časa — 20.15 In kaj mislite Vi? — 21.30 Popevke — 22.10 Pogled v svet. II. program: 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Mali kalendarij — 7.15 Jutranja glasba — 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.15 Šolska oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 14.40 Mednarodna radijska univerza — 15.00 Šolska oddaja — 16.15 Aktualna reportaža — 16.30 S sončnega juga — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Znanje za vse — 20.00 Dirigira VVilhelm Furtwangler — 21.55 Športni komentar. Torek, 1. december: I. program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Koroški hišni koledar — 8.45 Domači zdravnik — 14.00 Slovenska oddaja — 15.15 Stara glasba — 17.10 Zabavna glasba — 17.40 Iz parlamenta: Proračunska razprava — 19.00 Ljuba mamica! — 19.30 Odmev časa — 20.15 »Genij in boginja", radijska igra. II. program: 6.10 Z glasbo v dan — 7.15 Jutra- nja glasba — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.15 Selška oddaja — 11.00 Za ljubitelje resne glasbe — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Pomembni orkestri — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 2enska oddaja — 16.30 Glasba za mlade zaljubljeno ljudi — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Esperanto — 17.55 Za delopust — 19.30 Najraje doma — 21.10 Vsaka stvar ima dve plati — 21.55 Šport — 22.10 Pozdrav z Dunaja. Sreda, 2. december: cert — 17.40 Iz parlamenta — 19.15 Pestro pomešano — 19.30 Odmev časa — 19.45 Doživljaji sprehajalca 20.15 Halo, tenagerjil — 22.10 Pogled v svet. II. program: 6.05 Mladi glas — 7.15 Jutranja gl0*' ba — 8.20 Glasba na tekočom traku — 9.05 Šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.15 Šolska oddaja — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Zo avtomobiliste — 13.10 Pestro pomešano — 13.30 Za pr*' jatelje opere — 14.40 Mednarodna radijska univerza 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Otroška ura — 17.10 Kul' turne vesti — 17.15 Znanje za vse — 19.10 Teden dni svetovnega dogajanja — 20.00 Radijska igra — 21-55 Šport. Televizijski program: Vsakodnevna oddaja: 20.00 Cas v sliki. Oddaja Cas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa. Nedelja, 29. 11.: 17.00 Za otroke — 17.40 Za mladino — 18.10 Za družino — 19.30 Družina Leitner — 20.05 Lortzingova opora »Car in tesar", prenos iz nemške t0' levizije. Ponedeljek, 30. 11.: 19.30 Vedno ko je pomlad 20.20 Šport — 20.40 Angel ali grešnica, kriminalni til01. Torek, 1. 12.: 19.30 Vrsta dokazov, kriminalna igra 20.15 »Kakor vam drago", komedija Shakespeara. Sreda, 2. 12.: 17.00 Za otroke — 17.30 Čudežno okn® — 17.45 Ravnanje z živalmi — 19.30 Pomočrtiki Človešlv0 — 20.20 Filmska komedija. Četrtek, 3. 13.: 19.30 Spori — 20.20 Sah smrti — 20.55 »Veliki nož", igra, prenos iz nemške televizije. Petek, 4. 12.: 19.30 Gospodinje — 20.20 »Mož brez m0' rale”, igra. Sobota, 5. 12.: 19.30 Čuda živalstva — 20.20 „O0'* , brez naslova". RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05, 6.00. 7.00, 13.00, 15.00. 17 00, 22.00, Sobota, 28. november: 5.00 Dobro jutro — 8.05 V ljudskem tonu — 8.35 Iz f**' rnov in glasbenih revij — 9.30 Poje moški zbor Svobod® iz Hrastnika — 9.45 Trio Dorke Skoberneta — 10*1® Operne arijo pojo naši solisti — 11.00 Ritmi latinsk0 Amerike — 11.30 Pionirski tednik — 12.15 Kmetijski n0' svei'i — 12.25 Venček narodnih — 13.30 Vesela godcih — 13.55 Naši mladi solisti pred mikrotonom — 14.25 Z0' nimivosti iz znanosti in tehnike — 14.40 Naši poslušal^ čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Na platnu smo vid«*’ — 16.00 Z revij godb na pihala — 17.10 Kvintet Jože*0 Kampiča — 17.25 Obisk pri najih solistih in skladatelji*1 — 18.00 29. november in politika aktivnega sožitja 18.15 Za jutrišnji praznik — 20.00 Prenos svečane akd' demije v počastitev 29. novembra — 21.30 Za prijete0 konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.I** Do polnoči v plesnem ritmu. Nedelja, 29. november: 6.00 Vihrajte zastavel — 7.15 Delovni kolektvi čes**' tajo — 8 00 Minilo je 16 let — 8.05 Vsa domovina pr0' znuje — 9.00 Slavnostni zvoki — 9.30 Lepo je biti ml°^ — 11.00 Dobro srečo, domovina — 11.30 Slo je za prihodnjost — 13.30 Čestitke in pozdravi — 15.15 Mel0' dije za zabavo — 16.00 »Ura za optimiste' — Slovenski poslanci po Jugostavtjt* — 10.30 „V domačo krogu" — 20.00 »Hlapec Jernej", opera. 00 10.35 5.43 Ponedeljek, 30. november: 6.00 Budnica — 6.30 Napevi za dobro voljo — Z$ Pihala v vedrem ritmu — 8.00 Melodije in popevke l° praznično jutro — 8.30 Mladinska radijska igra »Iz domače skrinje" — 11.40 Naj živo vsi narodi 12.00 Po sledovih naših borcev — 13.30 Voščila — Srečanje dveh dežel: Norveška — 16.00 »Podajmo, br0* je, si roke!" — 16.30 »Pokaži, kaj znaš" — 18.00 Po s*rU nah in tipkah — 18.30 Športni tednik — 20.00 »Na lj°^ Ijanski promenadi" — 20.50 »Car opere". Torek, 1. december: 5.00 Pojoča budilka — 5.25 Naše pesmi — 5.45 V & račnem ritmu — 6.15 Risan spored za dobro jutro ' 8.00 »Sloji tam gori partizan ..." — 9.00 Gospodi0*' stvo na novih poteh — 9.30 Od melodije do meloni* — 10.00 V svetu opernih melodij — 11.30 Za naše ni0** — 12.00 Poskočna harmonika — 12.15 Kmetijski nasv0**' Vrt v decembru — 12.40 Novi posnetki domačih pev00^ in ansamblov — 14.15 Priljubljene operne melodije ^ 14.40 Voščila — 15.40 Slovenski poslanci po Jugosl0V''' — 16.20 »Popotovanje s popevkami" — 18.00 Iz *b0f nika spominov — 18.20 Odlomki iz operete »Melodij® srca" — 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih 20.30 Radijska igra — 21.30 Jugoslovanski narodni za klavir. Sreda, 2. december: 5.00 Dobro jutro! — 8.05 Mladina poje — 9.00 Je*1' kovni pogovori r- 10.10 Arije iz italijanskih oper ^ 10.40 Iz filmov in glasbenih revij — 11.25 Radijska — 12.00 Vaški kvintet ter Božo in Miško — 12.15 Ra^i' ska kmečka univerza — 12.25 Pisani zvoki z Dravske^ polja — 13.30 Poje akademski zbor »Tone Tomšič" ' 13.45 Baletni intermezzo — 14.25 Radijska šola — ^ Novost na knjižni polici — 16.00 Koncert po željah ple»’ 17.30 Zabavni potpourri — 18.00 Kulturna kronika 20.00 Izberite melodijo tednal I. program: 8.00 Da, to je moja melodija — 8.45 Iz ženskega sveta — 12.50 Iz parlamen'a: Proračunska razprava — 14.00 Slovenska oddaja —- 14.45 Glasba za mladino — 16.30 Knjige za božič — 17.40 Iz parlamenta — 19.00 Od plošče do plošče — 19.30 Odmev časa — 20.15 Glasba treh stolotij — 22.10 Pogled v svet. II. program: 6.45 Mala melodija — 7.15 Jutranja glasba — 8.20 Lahka hrana — 9.05 Šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.15 Šolska oddaja — 11.00 Španske kitaro — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Pestro pomešano — 13.30 Za ljubitelje oper — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti -— 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Otroška ura — 16.30 Majhen glasbeni izbor — 17.10 Kulturne vesti — 19.15 Za prijatelje planin — 20.00 Štirje proti štirim — 20.30 Vindobona, ti prekrasno mesto — 21.55 Šport. Četrtek, 3. december: I. program: 8.00 Operetni koncert — 8.45 Avstrijci v tujini — 12.50 Prenos iz parlamenta: Proračunska razprava — 14.00 Slovenska oddaja — 15.30 Aktualna reportaža — 17.10 Pisan šopek melodij — 17.30 Kmečka oddaja — 17.40 Iz parlamenta — 19.30 Odmev časa — 20.15 Lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela — 22.10 Pogled v svet. Petek, 4. december: I. program: 8.00 Orkestralni koncert — 12.50 Prenos iz parlamenta: Proračunska razprava — 14.00 Slo- venska oddaja — 16.00 Orkestra Harry Hermann in Max Greger — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Popoladnski kon- Cetrtek, 3. december: 5.00 Dobro jutro! — 8.05 Od tu in tam — 8.40 zbor Slovenske filharmonije — 9.00 Počasne in posk0^ — 9.25 Popevke in melodije na tekočem traku — *'. Z evropskimi plesnimi orkestri — 11.30 Oddaja za c _ bane — 12.00 Miro Brajnik poje znane slovenske s00^ • speve — 12.15 Kmetijski nasveti — 13.30 Pesmi in bralskih jugoslovanskih narodov — 14.25 Šport in iP°.5 niki — 14.40 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — Popevke se vrstijo — 17.10 »Kaj bi jaz tebi dal' ^ ^ venske narodne) — 17.45 Ljubljanski jazz-ansambe* 18.15 Spoznavajmo našo umetnike: basist Miroslav ^ galovič — 18.45 Radijska univerza — 20.00 Četrtkov ^ čer domačih pesmi in napevov — 20.45 Napevi 'r hike. Petek, 4. december: 5.00 Dobro jutro! mlade ljubitelje glasbe — 10.10 Prizor iz Mo*a ^ opere »Don Juan" — 10.35 Od popevko do popeV*'*’ ,, 11.30 Družina in dom — 11.45 Zbor primorskih **u o & 5 9.20 Sprehod po Rimu — tov »Vinko Vodopivec" — 12.00 Iz Verdijeve °P »Othello" (solista Vilma Bukovec in Jože Goslič) 12.*5 Radijska kmečka univerza — 12.25 Ciganske melo *l 12.45 Narodno pesmi — 13.55 Trio Avsenik — ^ ^ ^0 dijska šola — 15.40 Iz svetovno književnosti ^__________ Veliki zabavni orkestri — 18.00 Človek in zdraV*® ^ 18.10 Plesni orkester radia Ljubljana (Bojan Adam^ q 20.15 Tedenski zunanje-politlčni pregled morju in pomorščakih.