SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejemali velja: Z» eelo lato predplaian 16 (Id., za pol leta 8 fld.t za ¿etrt le'a 1 »Id., ta jsdsa
meiec 1 pld.10 kr.
V administraciji prejemati velja: Za «tU leto 12 fld., » pol leta 6 jld., za ¿etrt leta 3 «Id., ta jeden aeaec 1 fid.
V Ljubljani na dom pošiljan velja l yid. 20 kr. vsi aa leto. Poiamne Številke po 7 kr.

Naročnino in oznanila (iaaeiate) rsprejem» apravniltvo in ekipedlelja v „Jtatol. tiskarni". Vodnikove ulice It. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana puma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v öemeniäklh ulicah It. S, I., 17.
Izhaja vaak dan, iivaemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pcpoldne.
Štev. 27&.
V Ljubljani, v soboto 28. novembra 1896.
Letnili XXIV.
Maša pota.
Liberalna načela so zopet združila dva nasprotnika. Pri tem se je iznova pokazalo, da je narodnost liberalni gospodi popolnoma postranska stvar in da jo vporabljajo le takrat, kadar služi njihovim strankarskim koristim. Združeni slovenski in nemški liberalci trobijo s svojimi deli vsakemu, kedor jih hoče poslušati, glasno na uho : „Narodnost nam je le-še prazna fraza, s katero hinavski zarohnimo časih proti brezdomovinstvu".
V obrambi liberalnih načel se pa ne skriva našim nasprotnikom kar nič idejalnega. Naši nem-škutarji krog „Naroda" in krog Schwegla se prav nič ne ogrevajo za ideologične sanjarije liberalnih naukov; korenine njihove zveze izvirajo v sami goli sebičnosti. Zgodovinski nasprotniki ljudstva so se srečno našli tudi v naši deželi in se objemajo, kričoč, da se gre proti mračnjakom in nazadnjakom.
Smejejo se, ko vidijo, da ne morejo ziniti tolike neumnosti, da bi je njihovi pristaši ne verjeli. In smejejo se zato, ker je toliko časa, dokler bedo mogli zvijačno kaliti vodo, zagotovljena njihova politična, slovstvena in denarna nadvlada.
Naše ubogo ljudstvo, kmet, rokodelec in delavec, stoji brez pravic, brez veljave liberalnim zastopnikom nasproti. Liberalno uradništvo, liberalno tako zvano izobraženstvo, liberalni tvorničarji in veleposestniki hočejo ostati še vedno politični je-robi in gmotni izsesovalci ljudstva. Zato, da bi nižji stanovi ne izpoznali, da nimajo nobene samostojnosti, in da bi ne razdrli krutega jarma, ki jih tišči, mečejo med nje zastrupljene drobivce zvenečih puhlic. Klerikalni zmaj, inkvizicija, f . . . i, srednjeveška
tema itd. itd. so tisti opij, s katerim motijo ubogo ljudstvo, da bi ne čutilo, kako je dero.
Na Slovenskem imamo med ljudstvom skorej samo duhovnike, ki so toliko izobraženi in vneti za dobro stvar, da pomagajo ljudstvu k gospodarski samostojnosti. Skorej samo, pravimo, ker v resnici se je zadnji čas vzgojilo že več navdušenih in požrtvovalnih mož iz drugih stanov, ki izvršujejo naših dnij najlepši posel — gospodarsko organizacijo delavskih stanov. Vender zavzema duhovnik nujno vsled naših razmer najbolj vidno mesto pri tem delu, ki stane obilo truda, časa in denarja in ki osebno ne douuša niti časti, še manj pa gmotnega dobička. Drugače za zdaj sploh ni mogoče. Bog daj, želimo najiskreuejše, da ta organizacija kmalu vzbudi še novih, neduhovniških sodelavcev in da se duhovnik čim najpreje vrne na tisto mesto, kamor ga v vrejeni družbi kliče njegov svet poklic ! A sedaj je to še nemogoče. Črna suknja, ki se kaže izmej organizacijskega dela, pa daje nasprotnikom ugodno priliko, da se zvito znašajo nad klerikalstvom. Veseli so, da dobe sploh kaj povoda napadati stvar samo in, dasi stoje na drugem stališču, vender nravno in gmotno pomagajo socijalni demokraciji, ki iz drugih namenov rohni proti cerkvi in duhovstvu.
Liberalua vzgoja, s katero nas je napitala nemška kultura, nam razlaga umstvene zmote, s katerimi je napolnjena naša družba. Usmiljenja so vredni tisti, ki se jih ne morejo otresti. Boj proti njim mora torej voditi sočutno usmiljenje. A umstvene zmote niso tako nevarne, kot sebičnost, ki jih vzdržuje. Um se da prepričati, z voljo je drugače. Um mora vsprejeti dokazano stvar, volja pa ima svoja pota. Zato je proti sebičnosti brez-vspešno vsako dokazovanje; proti nji je treba nrav-nih sredstev in trdega, požrtvovalnega dela.
V	navedenih resnicah vidimo razlago našega tako zvanega prepira in pot, ki vodi k sporazum-ljenju. Pred vsem nam je treba prave, poštene volje, boja proti sebičnosti, stvarne ljubezni do ljudstva. Potem bo vse šlo I
Naš liberalec pa podira kmečko, delavsko in obrtno organizacijo, kjer more, zabavlja proti ljudskim posojilnicam, proti zadrugam, proti delavskim zahtevam s pretvezo klerikalne nevaruosti ; prav za prav pa se bori le za svojo nadvlado. Iz istih sebičnih vzrokov grmi proti slobodi cerkve, proti verski šoli itd.
Da se vzdrže, uporabljajo vzlasti časopisje. Leposlovno slovstvo so si skušali vzdržavati izključno v svojih rokah. Z brezobzirnostjo so si pridobili prvaško samosilništvo v slovstvenih stvareh. Kedo se je upal ziniti svoj čas katero proti Stritarju, ali njegovemu „Zvonu". Kot misera contribuens plebs je moral ves slovenski svet klečati pred njim in — mu ploskati. Samostojnega, kritičnega mišljenja je bilo vedno manj in zato je tisti čas tudi hiralo naše slovstvo. — V časopisju si je priboril „Slov. Narod" prvo mesto. Z vednim oholim zaničevanjem katoliškega gibanja, s starimi židovskimi frazami, s pikantnim opisovanjem osebnih slabostij, je zlezel ta list kvišku in si je dresiral neko četo ljudij, ki mislijo, hočejo in delajo v vseh političnih vprašanjih izključno po „Narodu".
Slabi časi so bili. Ljudstvo je gmotno vedno bolj propadalo in namestu zdravega organizovanega narodnega življenja se mu je podajal surogat kake veselice, pri kateri je imelo lepo priložnost klicati „živio" narodnim prvakom. Gmotna in duševna odvisnost se je vedno bolj širila. Obojno je vzdrževala sebičnost liberalne gospode.
V	tem času je nastopil preč. g. dr. Mahnič,
LISTEK
Zoologiške črtice.
Posebno spretnost in fin okus kažejo v izbiranji naslovov svojim duševnim proizvodom gospodje, kateri pomagajo našemu liberalnemu kolegi na svitlo vsaki dan.
Razun nedelj in praznikov, seveda, ker so dobri kristijani, in je, ob takih dneh prepovedano vsako hlapčevsko delo.
Segajo gospodje tudi po imenih iz zoologije, koja prikladajo sovražnikom, katere premagujejo v nvodnih člankih.
Po takih zmagah jim je pri srci, kakor junaku nemške narodue pravljice, katerega hvali pesem : Dar nach sluog er schiere einen wisent und einen eich, Starker ure viere und einen grimen schelch.
Samo, da včasih ti gospodje pridevljejo svojim nasprotnikom, da bi jih uničili tem popolneje, imena manjših živali.
Wisent, Elch itd. jim je vse preveliko, pa si napravijo papirnatega — upupa epops.
Mogoče pa tudi, da se molimo, ker sotrudniki velikih listov, — in velik list je brez dvojbe naš liberalni kolega, — imajo tudi navado, pritiskati svoja časnikarska imena člankom na čelo.
Ako pa se ne motimo, in ta list resno hoče naslovljati svoje članke z živalskimi imen', nasvetu-
jemo mu prav nesebično živalske naslove člankom za ves teden.
Ponedeljek: Proteus anguineus. Liberalno glasilo hvali v članku svoje bralce, ki imajo, kakor omenjena žival, oči pod kožo, da ne vidijo političnih kozolcev, katere preobračata njihov list in njihova stranka.
Torek: Setigera. Popis „moderne" naše bele-strike.
Sreda: Olamatores. Dopisi iz dežele, tičoči se osobito volitev.
Četrtek: Fissilinguia. Klerikalcem se v krepkih izrazih očita nemčurstvo, ob jednem se hvalita Schwegel in Scbaffer.
Petek: Edentata. List tarna — glej včerajšnji „Narod", — da vse njegovo grizenje ni moglo uničiti dr. Mahniča.
Sobota: Rana mugiens. List zopet kriči na kleiikalce.
Program ta zadostoval bi za ves teden, pa tudi za ves mesec, da celo za vse leto, ker se poljubno lahko zameujavajo med seboj njega točke.
Tudi bi to v list zaneslo neko, do sedaj neču-veno raznoličnost.
Treba le poskusiti!
Koncem leta pa naj list priobči fulminanten članek, kjer se bode pela hvala vesoljnemu živalstvu ki je dalo listu toliko gradiva.
Lehko tudi naroči kak slavospev pri katerem naših panteistiSko nadahnenih pesnikov. Tem bi za ta slučaj toplo priporočali sledeče, bistvo panteizma razlagajoče vrstice nemškega pesnika :
Wenn je Dich eine Wanze zwickt, So hat die Gottheit Dich beglückt, Ein Pantheon ist jeder Hund, Den tausend Flühe beissen wund .. .
Brodnik.
(Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonija Klitsche de la Grange; prevel Ivan Oestimir.)
Prvi del. Valerija.
I.
Sergij.
Bilo je nekega lepega jesenskega dne 1. 408 po Kr. Nebo je bilo vedro, in svetli solnčni ža*ki so odsevali na površini modrobarvene Tibere. Ne daleč od palatinskega mostu, na onem mestn, kjer se je nekedaj povspenjal nad reko Sublicijev most, je stala ladjica, ki je služila za prevažanje aventinskih prebivalcev.
V času, ko se pričenja naša povest, je bila ladjica privezana za železen kol, ki je bil na obali reke zabit v zemljo. V ladjici sedel je že postaren mož z dečkom. Deček se je igral s tem, da je z veslom brodil po reki, mej tem, ko je starec sedel na prednjem delu ladjice, nogi navskrižem držeč.
/C
novoimenovani krški škof. S krepkim umom, z že lezno voljo je razbijal liberalne okove. Jelo se je slobodneje dihati ua Sloveuskem. In novo lepo življenje se je razvilo. Liberalni samosilniki in njihovi zvesti hlapci so izprevideli, da samostojuo mišljenje škoduje njihovim koristim. Zato so jeli kričati o pre piru. Iznašli so frazo „bratomornega prepira", a tudi ta jim ne bo pomagala. Katoliška zavest pomenja oslobojenje, samostojno mišljenje in delovanje ljudstva in ž njo so v nujni zvezi prava narodna, politična in gospodarska zave s t. Dr. Mahnič je s svojim delom odprl motne oči in lepo življenje se je pričelo. Čast in zahvala mu bodi zato I
Srčno se zato veselimo njegovega imenovanja in v imenu oslobojene katoliške zavesti mu čestitamo. Da se naš liberalizem tudi ob ti priliki za-dira vanj, ni čudno. „Slovenski Narod" se ni mogel zdržati in se sinoči v istem smislu, kot vedno, peča ž njim. Priznava mu sicer njegovo samostojnost tudi z ozirom na vlado in ker ga v tem smislu ne more napasti, trdi s predrzno domišljijo, da ga vlada pošilja razdirat mej naše brate. Vzlasti zatrjuje, da bo nasprotoval slovanskemu bogočastju. S tem se bije sam po zobeh in spričuje, da ne pozna preč. dr. Mahniča od drugod, nego iz svojih lastnih člankov. „Rimski Katolik" je nebrojnokrat z ozirom na liturgijo zastopal katoliško stališče, ki brani in časti to, kar brani in časti najvišji cerkvena oblast. In zato bo slavna dedščina sv. Cirila in Metoda v krški škofiji dobila v novem nadpastirju brezdvojbeno naj-vnetejšega zagovornika.
Skrb za mir, ki jo kaže „Narod", naj pa le za-se ohrani. V deželi, kjer duhovnik še ni stekel pes, na katerega vsakovrstni neslanci napravljajo nesramne gonje, v kateri prvoboritelji javno priznavajo katoliška načela, je delo katoliškemu škofu pač ložje, nego — pri nas.
Prepričani smo, da bo resnica in pravica dobila v posvečeni osebi novega škofa Lajboljši oporo in da se bo vse dobro stremljenje javnega gibanja živo krepilo ž njegovim sodelovanjem. Hinavsko zba-danje kranjskih liberalnih nemškutarjev in sebičnih samodržcev pa bo brez dvojbe najbolje zavrnila ljubezen požrtvovalnih katoliških omikancev in udanost dobrega ljudstva v kršni Istri do novega višjega pastirja, kakor ga spremlja tja vneta hvaležnost katoliških Slovencev.
Podeželenje zavarovalnic.
(Govor posl. dr. Šusteršiča v drž. zbora dne 20. nov. t. 1.)
Visoka zbornica I Povodom današnje generalne debate spomnil sem se bil na neko staro dijaško pesem, katera pravi: „Na desni,r na levi — vse zmedeno".
Gospodje protigovorniki govorili so po večjem za predlogo, v tem ko si je generalni govornik pro pošteno prizadeval, pokopati jo. Jaz, gospoda moja, vzel sem z velikim veseljem na znanje, da se velika
Podprl se je z laktom na koleno, naslonil glavo na roko in tako sedel nepremično. Na prvi pogled sodeč po brazdah njegovega obraza, ki je moral biti nekdaj lep, izgledal je mnogo stareji, kakor je bil v resnici. Pod ogrnjenim plaščem iz sivega platna skrivale so se močne mišice; velika kapa iz iste snovi segala mu je do obrvij ; ob strani pa mu je visela kožnata, z jermenom pričvrščena torba, ki se je spuščala od desne rame preko prsij na levi bok. Tako je sedel mirno, dokler ga ne vzdrami klic dečka:
„Sergij, Sergij I Neka gospica prihaja s pa-tricijem."
Brodnik vstane in priredi ladjico za prevoz.
Ona dva mlada, ki sta se bližala reki Tiberi, bila sta brat in sestra. Mladenič štel je jedva 25 let, dekle pa jih še ni prekoračilo 20. Oba sta bila bogato oblečena. Gospica je bila oblečena v svileno haljo, obrobljeno s širokimi, zlatimi trakovi; ogrinjalo iz rudeče tkanine pa jej je pokrivalo lepo glavo in se spuščalo globoko nizdoli. Poteze njenega obraza bile so popolne. Temni lasje, črne oči, koža bela ko sneg, lice rudeče ko cvetoča roža krasile so jej nežno telo.
Istotako ne zapazimo na mladeniču ničesar moškega, v vsem je bil podoben sestri. Toge ni nosil, kajti to starokopitno oblačilo so začetkom petega stoletja nosili le še malokateri. Zunanje lice tega stoletja ni kazalo ničesar vzvišenega. Silno mnogo se je trošilo za svilo, trakove in bisere, za lepe
veČina visoke zbornice ni dala zvabiti po besedah generalnega progovornika, temveč je glasovala za specijalno debato. Kajti odkrito priznavam, da je bila v tej zbornici še redkokatera predloga na dnevnem redu, katera bi imela toliko popularnosti v najširših krogih, kakor ona, ki o nji baškar obravnavamo.
Res je večina gospodov govornikov naglašala, da ima pomisleke proti sedanji obliki predloge in proti posameznim postranskim točkam, vendar pa so se skoraj vsi strinjali v tem, da jim je vkljub tem pomislekom glasovati za specijalno debato, ker so na ta način hoteli pokazati, da naj se principi, ki jih je sprejela predloga, kar najpreje oživotvorijo v dejanskem življenju.
Obžalovati moram, da se je vlada na tak način izjavila proti predlogi, da to nikakor ne more odgovarjati željam prizadetih ljudskih krogov in nasprotuje tudi mojemu trdnemu prepričanju. Tudi jaz imam pomisleke proti predlogi v marsikaterem oziru, toda četudi bi se bil že odločil, glasovati za to, da se predloga vrne odseku, vender bi se bil v tem trenotku premislil, ko sem slišal izjavo vladnega zastopnika. Kajti tedaj bilo mi je jasno, da vlada z vrnitvijo na odsek ne namerava zboljšanja predloge, ampak da hoče samo najvažnejša načela predloge pokopati. (Prav res!)
Ta predloga pa odgovarja praktični in nujni potrebi interesovanih krogov in se mora radi tega kar najpreje rešiti.
Ce pregledam debato, omeniti mi je posebno jedno. Zagovorniki predloge, kojih je tukaj več nego nasprotnikov, bojujejo se po največ s praktičnimi argumenti in kažejo vzlasti ua neprilike, ki so posledice sedanjih razmer, kakor tudi na praktične slučaje ia izkušnje, skratka, sklicujejo se na dognane stvari; nasprotniki predloge, kojim na čelu je vlada, pa se bore bolj s teoretičnimi in doktrinarnimi dokazi.
Vzrok temu je lahko najti. Wurmbrandov predlog izhaja ue iz konkretiranja kake teorije, ampak iz praktičnih potreb interesovanih krogov. (Tako je!) Ker se pa ta predlog nanaša na fakta, katera se ne dado utajiti, boriti se morajo nasprotniki z doktrinarnimi sredstvi po starem načelu, da se sklicuje, kedar nedostaje praktičnih argumentov, na teorijo, da se življenja zlato drevo pregrne s plaščem te teorije.
Ne bodem se pečal z vsemi podrobnostimi, ampak samo z dvema argumentoma, koja sta se vzlasti navajala zoper predlogo.
Najprvo, pravijo, se prostost, da se zavarujem tu ali tam, ne sme več omejiti, kakor je neobhodno potrebno.
Vlada priznava potrebo in korist prisilnega zavarovanja, zanika pa primernost in potrebo monopola. Kar zadeva prisilno zavarovanje, stojimo prav za prav z vlado na istem stališči. Vsi govorniki raz-ven poslanca Noske-a priznavajo potrebo prisilnega
umetnije pa le prav malo. Pohlepnost po dragih oblačilih je bila tolika, da jo je začel odločno grajati sveti Hijeronim v svojih pismih. Pravi kristi-jani so se oblačili lepo, toda priptosto. Dasiravnoje vera v Kristusa zašla že v senatorske palače, vendar je bila polovica Rima še poganska, da ne štejemo onih, ki niso imeli nikake vere, ki pa so se popolnem udajali poganski mehkužnosti.
Mladenič bil je torej ogrnjen z baržunastim ogrinjalom, pretkanim z zlatimi cveticami po šegi nevernikov. Pas, okinčan z dragim kamenjem, nosil je kakor kaka deklica. Na prstih so se mu lesketali debeli prstani, v desnici pa je držal pahljačo.
Svoja gospodarja spremljevala sta dva mlada sužnja v fantastičnih oblačilih, držeč nad njima svilnate solnčnike, da ju branita pred neznosnimi žarki pekočega solnca.
Gospica, hiteč pred bratom, dojde prva do ladjice in ponosno odbije žuljavo roko brodnika, ki jej hoče pomagati, da laglje vstopi v ladjico. Sergij se malo začudi tej patricijski prevzetnosti, prekriža roke na prsih in se porogljivo nasmehne.
„Pazi, Valerija; ne približuj se preveč vodi. Tibera je pošast, ki nikoli ne vrača svojega plena", reče mladenič, videč, da stoji deklica prav na robu obali.
Dekle se veselo nasmehne in skoči v ladjico. Mladenič ji prisede, sužnja pa posedeta na drugem koncu ladjice.
zavarovanja. Saj za vsacega olikanega človeka, kateri hoče zavarovati, že danes obstoji psihološka prisilnost, katera izhaja iz praktično-logiških vzrokov iu provzroča, da se zavarujemo zoper ogenj, ako svoje imetje hočemo varovati pred slučajnostmi.
Seveda je še precejšnja množica gospodarsko manj izobraženih ljudij, na koje gola psihološka pri-Bilnost nič kaj ne vpliva, pri kojih je tedaj treba, da jo postava suplira in izreče postavno prisilnost zavarovanja. Ce pa jedenkrat sprejmemo prisilnost zavarovanja, potem pa vprašam : Kaj žel6 tisti, kateri se hočejo zavarovati? Oni žele primerno, pripravno in zanesljivo zavarovanje. To pa je moč doseči samo tedaj, ako se ustanovi javne zavarovalnice z monopolom.
Visoka vlada meni, da zadostuje, ako se vpelje samo prisilnost zavarovanja in se onim, ki se hočejo zavarovati, prepusti, pri kom naj se zavarujejo.
Ne vem, ali so se v dotičnem ministerskem uradu premislile vse posledice take določbe. Ako se uvede prisilnost zavarovanja brez monopola in pri sedanjih privataih zavarovalnicah, potem se mora hkrati vpeljati tudi prisilnost v sprejemanju zavarovalnih ponudb.
Vsaka zavarovalnica mora se zakonitim potom prisiliti, da vsakega zavaruje, kdor se hoče pri njej zavarovati. Le tako je mogoče prisilnost zavarovanja v tem slučaju obistiniti. Ako se pa to zgodi, potem treba premisliti dvoje: prvič je mogoče, da se bode katera izmed teh zavarovalnic neprimerno obtežila z nevarnimi zavarovanji. Vlada sama pravi, da naj nižji stanovi plačujejo majhno premijo. To pa v tem slučaju ni mogoče, ker drugače pride zavarovalnica v nevarnost, da v nekaterih letih, ako ima le količkaj smole, falira. Sicer pa je premisliti še drugo.	(Konec sledi.)
Državni zbor.
Dunaj, 27. novembra.
Pričetkom seje vpraša posl. S t e i n e r načelnika zavarovalnega odseka z ozirom na nesklepčnost zadnje seje, ali hoče poskrbeti, da se kmalu zopet skliče seja. Dotičnega načelnika pa ni v zbornici.
Poslanec dr. Šusteršič glede na to, da je v seji z dne 16. oktobra let. leta stavil nujni predlog, zadevajoč pravico posojilnic sprejemati tudi od neudov hranilne vloge, da je bila nujnost tega predloga sprejeta in justični odsek pozvan, naj o tem v 14 dneh poroča, da je pa do danes že 6 tednov brezuspešno preteklo, — vpraša načelnika justičnega odseka, kaj da je vzrok te zamude.
Načelnik justičnega odseka grof P i n i n s k i odgovarja, da se je odsek o tej važni zadevi posvetoval, da pa zaradi tega ni prišel do završetka, ker je pričakoval razsodila najvišjega sodišča o nekaterih spornega vprašanja tičočih se zadevah. Sedaj so izišle tri take odločbe, i. s. vse popolnoma v zmislu predlagatelja dr. Šusteršiča. V teh odločbah jejasno in nedvomno vsem posojil-
Vožnja je trajala malo časa. Ladjica kmalu dospe do nasprotnega brega. Potniki izstopijo in pozabijo plačati prevoznino.
Sergij se temu ne domisli in brezbrižno namešča na ladjici vesla. Deček pa, to opazivši, za-kliče za zamišljeno gospodo :
„Patricija, nista plačala prevoznine!"
Pri teh besedah se gospica obrne, se zasmeje in reče:
„Ubogi Marcel! Povsodi te preganjajo upniki; toda ne boj se; tega plačam jaz."
Ko to izreče, pohiti Valerija nazaj k obali, iztegne malo ročico, in podari brodniku srebrn novec.
„Preveč mi daješ", reče starec, braneč se pre-obilega plačila.
„Patriciji plačujejo samo v srebru in zlatu", odvrne dekle in vrže novec v ladjico.
Sergij sedaj prvič pogleda gospici živo v oči. Prebledi in se strese. Dolgo časa stoji nepremično in gleda za odhajajočo mladenko, potem pa si obriše s čela mrzli znoj in reče s tihim glasom :
„So li to grozne sanje, ali pa je to glas moje vesti ?"
„Sergij 1 Nek patricij se želi prepeljati", za-kliče deček po kratkem premolku, kažoč s prstom na drugo stran vode.
Sergij si otre solzo z očesi, odpne ladjico od brega in se odpelje čez reko nazaj.
V ladijo vstopi prileten mož in počasi sede. V roki drži velik zavoj pergamena.
n i e a m priznana pravica, sprejemati tudi od neudov hranilne vloge. Odpade toraj potreba, spreminjati obstoječi zakon.
8 tem je ta stvar rešena popolnoma na korist posojilništvu. Najvišje sodišče bode brez dvoma ostalo konsekventno in tedaj — če bi še kakemu nižjemu sodišču prišlo na um delati sitnosti — varovalo zakonite pravice posojilnic.
Zbornica nato nadaljuje nadrobno razpravo o zakonu glede uravnave plač srednješolskih učiteljev. Po8l. Haase želi, da zakon prej ko mogoče stopi v veljavo, in da se določi kot prvotna plača 1400 gl.
Govornik priporoča, da učitelji za telovadbo po 10 do 15 letnem zadovoljivem službovanju pridejo v deveti plačilni razred in dobi popolno pokojnino, ako so po 30 letnem službovanju postali nesposobni za službo.
Dr. Scheicher obžaluje, da se to vprašanje presoja le s finančnega stališča. Govornik naglaša, da je njegova stranka sploh za zvišanje plač nižjim uradnikom, kajti ti puste svoj zaslužek v deželi, do-čim višji uradniki hodijo tudi iz dežele. Govornik obžaluje, da se uradništvo vedno pomnožuje, ker tako se ustvarja uradniška hierarhija ; uradniki namreč sodijo, da morajo njihovi sinovi tudi biti uradniki, za katere naj skrbi država. Zato treba več šol za proizvajajoče stanove. Uniforma srednješolskih profesorjov naj se odpravi, ker ne pospešuje njihovega ugleda pri učencih. Govornik obžaluje, da se ta zakon ne nanaša tudi na bogoslovske profesorje, ki bi morali biti v isti vrsti s srednješolskimi profesorji, ter v tem smislu nasvetuje dostavek k § 1, oziroma 18.
Generalni pro govornik dr. Funke naglaša, da se pri tem vprašanju ne sme ozirati na finančno stran, in da gotovo ni poslanca, ki bi glasoval proti zakonu, dasi je nepopoln. Govornik ni zadovoljen s šolskimi nadzorniki, češ, da bi morali z višjega stališča umevati svojo nalogo. Eonečno nasvetuje resolucijo, da novi zakon velja tudi za one profesorje, ki so v tekočem šol. letu še aktivni, pa stopijo v pokoj pred objavljenjem zakona.
Poslanci dr. Ferjančič, K u 1 p in Erb izroče več resolucij. Posl. K u r z kot generalni pro-tigovornik priporoča odsekov predlog, da se začasnim srednješolskim učiteljem določi 1400 gld. plače in da so učitelji za telovadbo v devetem plačilnem razredu.
Poročevalec dr. B e e r naglaša, da bogoslovski profesorji ne spadajo pod ta zakon, sicer pa naj se naučna uprava ozira na opravičene dotične zahteve. Govornik priporoča, da se ravnateljem funkcijska doklada všteje v pokojnino, da pa naj učitelji za telovadbo z 20 službenim letom stopijo v deveti plačilni razred, ker se je službena doba znižala od 40 na 35 let.
Zbornica v tem smislu vsprejme nekatere pre-membe ter §§ 1 do 6 ter prične razpravo o §§ 7 do 18. Posl. Marchet nasvetuje k § 10, da se
To je bil mož stroge, pa dostojanstvene postave. Nosil je dolgo togo, urejeno po grškem načinu. Na prsi se mu je spuščala dolga, siva brada; lice mu je bilo mršavo in zagorelo kakor kakega Arabca, čelo visoko in široko, oči pa so mu sevale nadnaravnega ognja.
Ko se prepeljeta čez reko, izstopi sivobradi mož iz ladjice, poda brodniku bakren novec in pravi z milim glasom:
„Dragi moj Sergij ; ti si star, in tvoje opravilo ti prizadene mnogo truda. Ako hočeš, dobim ti mesto pri neki gospej, kjer se odpočiješ na svoja stara leta".
„Odpočijem se v grobu", odvrne zamolklo Sergij.
Patricij ne razume teh besedij, in že se je bil oddaljil, ko se hitro vrne in reče: „Mudi se mi. Ne morem dalje ostati pri tebi. Toda če bodeš v sili, potrudi se na hribček Aventin v hišo patricijke Marcele in ondu povprašaj po Dalmatincu Hijero-nimu".
„Hijeronim, Hijeronim", ponavlja brodnik, kakor da hoče v sebi obuditi stare spomine.
Zopet zavesla svojo ladjico, do pozne noči prevaža potnike, in udano prenaša njihove zlo- in do-brovoljne opazke; brodnik upravlja svojo službo in se ne ozira na njihove šale.
(Dalje dedi.)
vštejejo v pokojnino profesorjem tri leta, katera so službovali kot suplentje pred izpitom.
Naučni minister je proti temu nasvetu, ker mora biti razloček med izprašanimi in neizprašanimi suplenti.
Posl. dr. P i e n t a k nasvetuje, da zakon stopi v veljavo z dnem objavljenja, kakor pri uradnikih. Zbornica nato vsprejme ves zakon v drugem branju, istotako z nekaterimi premembami zakon o uravnavi plač na državnih pripravnicah in vadnicah.
Konečno je zbornica po daljši debati, katere se je udeležil pravosodni minister, odklonila nujnostni predlog posl. Kronawetra glede društvene in zboro-valne pravice.
Prihodnja seja jutri.
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. novembra.
Novo okrožno sodišče v Mariboru. Ako-ravno so Štajerski posili — Nemci napeli vse sile, da bi preprečili novo nameravano sodišče iz nam že znanih vzrokov, je bil vendar zaman ves njih trud. Neki dunajski list objavlja poročilo iz Gradca, ki nam to stvar natančneje pojasnuje. Pogajanja v tem oziru bodo baje kmalu dognana. Mariborska občina je dobila nalog, naj naznani, koliko je voljna prispevati k novim stroškom. Deputacija občinskega sveta se je podala pod županovim vodstvom k pravosodnemu ministerstvu. Govori se, da so določeni stroški na 400.000 gld., od tega bode prevzela občina jedno četrtino ter odstopila brezpogojno tudi dotično stavbiSče. Vse to torej kaže, da se izpolni, česar se v obilni meri bojč posebno celjski nemčurji.
Nižjeavstrijski veleposestniki, oziroma njihovi zastopniki v deželnem zboru so se sešli v minulih dneh k večkratnemu posvetovanju glede postopanja v novem deželnem zboru. Po daljši debati so sklenili, da ne osnujejo, kakor navadno, lastnega kluba, marveč samo prosto zavezo, ki ne bo vezala nobenega člana na obljubo ter mu dala pri glasovanju popolno prosto roko. Načelnikom te zaveze je bil izvoljen knez Auersperg, namestnikom pa baron Kielmansseg. Ta sklep je posebno ugoden za antisemitsko večino, ker bi sicer v nekaterih slučajih ne bila mogla razpolagati z dve-tretjinsko večino, ako bi bili zastopniki veleposestva vezani na kak strog klubov red.
V Bolgariji se v zadnjem času resno pripravljajo na bodoče volitve v Sobranje. Akoravno je vladna stranka, kakor zatrjujejo njeni organi, popolno gotova zmage, vendar jej ni posebno ljubo, ko vidi, kako živahno se gibljejo razne opozicijo-nalne stranke. Te stranke ali frakcije se pod vodstvom Cankova, Badoslavova ter Grekova prav dobro gibljejo, posebno od kar so se zjedinile v jedno liberalno opozicijo. Karavelov jedini ni hotel pristopiti k tej zvezi in snuje sedaj na lastno roko neko novo stranko. Izdal je že posebni oklic na volilce, v katerem razvija svoj program. On pravi, da hoče vedno hoditi po poti zmernosti, in si upa pridobiti kakih 25 mandatov. Buskim listom nič kaj ne ugaja nova opozicija, ker so v nji zjedinjeni avstro- in rusofili, ki so zelo nevarni bolgarski vladi.
Samostanske šole na Francoskem. Ze dolgo vrsto let se trudi framasonska klika, da bi odstranila iz ljudskih šol vse, kar spominja na katoliško vero in cerkev, ter s tem ugladila pot popolnemu brezverstvu. To delo se ji je posrečilo v obilni meri, kajti skoro vse javne državne in občinske šole so framasoni že preustrojili po svoji želji. Le jedna vrsta šol se jim Se prav krepko upira; to so namreč samostanske šole, za katere niti država, niti občina ne plačuje beliča in se vzdržujejo samo 8 prostovoljnimi doneski. Nekaj takih šol so Francozi s samostani vred res že zaprli, toda občine, katerim se je na ta način naložilo največje breme, so se uprle in s tem se je preprečilo nadaljno framason-sko delovanje v tem oziru. Sedaj je framasonski poslanec Jourdan to stvar spravil zopet na dnevni red. Predlagal je, kakor že znano, da vlada gleda na to, da se v dveh letih podržavijo, oziroma iztrgajo iz rok samostanov vse ljudske šole. Vseh takih šol je 6199. Vlada bi morala izdati za to celih 68 milijonov. Tega so se pa velmožje ustrašili in torej odklonili ta predlog. Torej samo iz financijelnih ozi-rov 1 Značilno I
Slovstvo.
Knjige „Družbe sv. Mohorja".
(Ocenili Ciriliki.)
II. Slovenska pesmarica. Izdala in založila družba sv. Mohorja. I. zvezek. V Celovcu 1896. Ta knjiga bo vzbudila pri vseh, ki jo bodo umeli, veliko, čiste, nedolžno veselje. Taka umetnost res blaži človeka. To so proizvodi, ki so sestavljeni popolnoma v narodnem duhu; izrasli so iz našega ljudstva bodisi neposredno kot narodni napevi, bodisi posredno kot umotvori umetnikov, ki so čutili v sebi res najblažja čuvstva našega ljudstva in jim dali umetniško obliko.
Dva in sedemdeset napevov, kateri so tu zbrani, se res odlikuje skoro vseskozi po plemeniti vsebini in obliki; reči se sme z gotovostjo, da taka umetnost res blaži človeka. Zastopani so razni skladatelji: Tu so nežno-čuvstvene melodije Ipavčeve, oni spevi, ki se neizbrisno vtisnejo vsakomu v srce in v spomin, kdor jih sliši tudi le jedenkrat; tu so Foersterjeve umetniško dovršene, globoko premišljene skladbe; poleg lahkotnih, milih Riharjevih zborov je več izbornih skladeb P. Hugo-lina Sattner in P. Angelika Hribarja, katera, dasi v prvi vrati cerkvena skladatelja, imata oba odlično mesto tudi v razvoju naše posvetne glasbe; zastopana je prisrčna domoljubna lirika Nedvčdova; vmes je več veličastno resnih napevov Danila Fajgelja, katerim se pozna, da je Muza njihovega očeta doma v svetišču katoliške cerkvene glasbe; poleg njih so krepkonarodni Jenkotovi zbori; Fleišman, Kamilo Mašek, Hajdrih, Vašak, Belar, Kocijančič, tudi Skraup in Runjanin so zastopani.
Seveda se tu ne moremo spuščati v natančnejšo oceno posameznih skladateljev. To bo ložje mogoče, če izide še več zvezkov te zbirke. Tu govorimo samo o delu, katero je opravil gospod župnik Jakob Aljaž s pomočjo gospoda M. Hubada kot ureditelj zbirke.
S to knjižico sta si družba sv. Mohorja in gospod vrednik pridobila lepo zaslugo, za katero jima mora biti hvaležen vsakdo, kdor se je pečal pri nas z zborovim petjem bodisi kot umetnik, bodisi kot preprost ljubitelj glasbe, ki v veseli družbi rad zapoje kako pošteno pesmico. Kolikokrat so se te pesmi že prepisovale! Marsikateri izmed nas je v svojih dijaških letih napisal z velikim trudom cele debele zvezke, kateri so hodili iz rok v roke, neprestano se množeči. Da take ročne izdaje naših domačih umotvorov često niso zvršene z diplomatično natančnostjo, ampak da so se tudi napake prepisavale in sproti množile, se vi. Sedaj bo pač takega mučnega napora konec, ko gre ta izvrstna zbirka v toliko tisočih izvodov med narod, in naši mladi pevci bodo ložje zadostili svoji želji.
Sestaviti dobro pesmarico za ljudstvo ni baš lahka stvar. A gospod Aljaž je rešil to nalogo, kolikor se sploh da, dobro. Pri izbiranju pesmij se je držal Slomšekovih besed: „Vse stvari po svoji šegi Bogu čast in hvalo pojo. — Kako bi človek, venec vseh stvarij na svetu, molčal? — Vesela pesem žalostno srce zvedri — mila pesem ohladi njegove rane. Lepa pesem je božji dar." Pesmi so res tudi v besedilu dostojne temu namenu.
Vsak pevovodja bo dobro storil, če kot prvo lekcijo da prebrati in premisliti pevcem uvod. Gospod vrednik razlaga najprej nekaj splošnih stvarij o glasbi sploh in o petju posebej. Pisan je krepko, pa ljubeznjivo. Pač bi bilo dobro, ko bi si podčrtali in dobro zapomnili pevci take nauke, kakor je na pr. ta-le: „Dobri, izurjeni, olikani pevci so vse časti in hvale vredni, pa se ne prevzamejo ter v lepi slogi in soglasju žive med seboj; tudi se izogibljejo vsega nespodobnega vedenja." Kdor je bil kdaj pevo-vodja, bo zual ceniti ta zlati nauk.
Gospod Aljaž namerava sicer izdati še več zvezkov, vendar je skrbel, da že ta zvezek ustreže raznim potrebam. Najprej so moški zbori, potem mešani, slednjič je nekaj nabožnih pesmij. Besede so posebej tiskane, kar bo marsikomu ugajalo. Razdelitev je prav dobra. Cesarska pesem, papeževa himna, razne domoljubne, slednjič tri nagrobnice bodo prav prišle v marsikateri potrebi. Med čisto lahkimi skladbami so tudi težavni zbori, katerih lepota bode pač ostala skrivnostna večini Mohorjanov za vedno. A zdi se nam, da so na mestu. Boljši zbori si jih bodo prisvojili, slabši bodo pa vsaj dobili slutnjo, kaj da je glasbena umetnost. In v zbirki, v kateri se naj kaže naša glasbena svojina, ne smejo manjkati taki glasbeni biseri, kakor je
Foersterjev „Samo", Nedvedov „Nazaj v planinski raj?" i. dr.
Upamo, da se bo oziral gospod vrednik v naslednjih zvezkih še bolj na one narodne pesmi, katere so odličnejše po vrednosti. Želeli bi pa, da bodi harmonizacija če tudi umetna, vendar značaju naših narodnih pesmij primerno naravna in preprosta. Vemo, da novejša glasba ljubi take posebnosti, kakor smo jih našli v „Rožmarinu" na strani 180, ali na strani 170., a ne zdi se nam tu na mestu. Mnogo srečnejše je gotovo P. Hug. Sattuer uglasbil „Premembo", str. 173. Da so številke 11 do 15 združene v kitico, se nam ne zdi umestno. V taki zbirki to nima pomena, zlasti, ker pesmi ne spadajo posebno dobro druga k drugi.
Gospod urednik je k sklepu pridejal nekaj nabožnih pesmij. Zdi se nam, da bi se ta oddelek dal na veliko korist zbirki zelo razširili. Ce hoče gosp. urednik, da bo postala zbirka našemu ljudstvu prav draga in mila, naj vsprejme v njo prav mnogo Marijinih pesmij.
Bodi nam tu dovoljena opazka. Izražala se je že želja, da bi se izdale Riharjeve skladbe. Mislimo, da bi se lahko v tej pesmarici objavila boljša tva-rina izmed Riharjevih pesmij, seveda tu in tam malo popravljena. Zlasti vse nabožne pesmi, ki so bolj „okrogle" in vkljub svoji priljubljenosti ne sodijo v cerkev, bi se dale tukaj dobro uporabiti. — Vsak razsoden cecilijanec, ki loči mej tem, kaj je cerkvi primerno in kaj ne, sicer izključuje nekatere Riharjeve skladbe od službe božje — po pravici. A vsaj zunaj cerkve jih naj ljudstvo poje, prav pridno poje. Na trati, na polju, v gozdu — povsod naj odmevajo ti napevi, saj so zloženi od veselega, nedolžnega srca za vesele, nedolžne ljudi. In k temu ta zbirka lahko mnogo pripomore.
Riharja izdajati tako, kakor se je zgodilo z Levstikom, ne kaže. A zbere naj se, kar je boljšega, opili in na primernih mestih objavi. Ko bi „Pesmarica" prinesla tako zbirko Riharjevih pesmij, bi ustregla ne le ljudstvu, ampak tudi spominu rajnkega skladatelja.
Želimo, da bi bili naslednji zvezki po vrlini prvemu jednaki. Dandanes, ko nas mučijo z realizmom in naturalizmom, i veseljem pozdravljamo tako umetnost, katera človeku vzbuja res pravo pošteno radost in mu dviga duha in srce.
Dobili smo oceno te knjige tudi od gospoda Fajgelja, kateri pravi o njej mej drugim sledeče :
Nabožne pesmi vzdržujejo nekako sredino med strogim liturgičnim in narodnim duhom, so povsem spodobne ter se smejo brez pomisleka rabiti tudi pri službi božji, ker uverjeni smo, da se bodo narodu omilile in mu blažile okus.
Harmonizacija je mnogo popravljena in tako spretno uravnana, da prav dobro ugaja narodnemu petju, in veseli nas posebno to, da je imela pesmarica tako izvrstne uredniške moči, kakoršne imata gg. župnik Aljaž in dični naš koncertni vodja „Glasbene Matice", Hubad. Prvi je znan požrtvovalni rodoljub, dični duhovnik in naobražen glasbenik, kateremu je po naravi podeljeno bistro čustvo za glasbo, zdrav razum in merodajno razsodbo o kritičnih glasbenih zadevah. Drugi je znan kot izboren dirigent, ki je slavo slovenske pesni zanesel v razvajene dunajske kroge in pri tem nesebičnem delovanji priboril si svetovno, zasluženo slavo.
Zares, ponosni smemo biti Slovenci na dično našo pesmarico, nju urednika, na si. družbo svet. Mohorja, ki je izdala monumentalno delo, s kojim se lahko ponašamo pred svetom.
Upamo, da v prihodnjih zvezkih zapazimo še imena slov. skladateljev, koje pogrešamo v I. zvezku. Tisek je eleganten in razločen vzlasti zato, ker mu je črtovje krepko. Dal Bog, da bi še prav mnogo zvezkov slovenske pesmarice po družbi sv. Mohorja zagledalo beli dan !
Tedenski koledar.
Nedelja, 29. nov.: 1. adv., evang. O poslednji sodbi. Luk. 21., Saturnin m. Ponedeljek,
30.	nov.: Andrej ap. Torek, 1. decembra: Eligij m. Sreda, 2. dec.: Bibijana m., Hromacij škof. Četrtek, 3. dec.: Frančišek Ksav. Petek, 4. dec.: Barbara dev. m. Sobota, 5. dec.: Saba op. — Lunin spremin: Mlaj 4. dec. ob 6. uri 49 min. zvečer. — S o 1 n c e izide dne 1. dec. ob 7. uri 28 min.: zaide ob 4. uri 11 min. — Dan se skrči do 21. dec. za 20 min. in zraste do dne
31.	dec. za 5 minut.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. novembra.
(Jugoslovanski klub.) Prejeli smo z Dunaja od ožjega odseka slovenskih in hrvatskih poslancev nastopni komuniké: Danes so se na poziv gosp. dr. Laginje zbrali na skupno posvetovanje naslednji slovenski in hrvatski državni poslanci: gg. Biankini, Borčič, Dapar, dr. Ferjančič, dr. Gregorčič, dr. Gre-gorec, Koblar, Kušar, dr. Laginja, Nabergoj, Peric, Pfeifer, Povše, Robič, Spinčič, dr. Susteršič in Viš-nikar. Uvažujoč željo, katera se je od več strani javno izrekla, da bi se namreč v novem državnem zboru vsi slovenski in hrvatski poslanci za vspešno delovanje združili v jediustven parlamentarni klub, izjavili so že na tej prvi razpravi zastopniki vseh strank soglasno, da je vkljub vsem načelnim razlikam ne samo mogoče, nego glede na dobljene izkušnje in na korist naroda uprav potrebno, da vsi hrvatski in slovenski poslanci v prihodnjem državnem zboru osnujejo mej sabo parlamenttrno skupino v svrho odločnega solidarnega postopanja v narodnostnih in gospodarskih vprašanjih. Izrekli so nadalje, da oživotvorenje te namere prepuščajo vodstvom raznih političnih strank v pojedinih pokrajinah, — ter so zastopniki vseh strank izjavili, da so njih vodstva pripravljena stopiti v za to potrebne dogovore. — Po nujnih opravilih zunaj Dunaja zadržani poslanci gg. dr. Bulat, grof Coronini, dr. Klaic, vitez Šupuk in Vošnjak izjavili so posredno svoje soglasje.
Na Dunaj i, dne 26. nov. 1896.
Dr. Laginja, 1. r.	Dr. Ferjančič, 1. r.
Dr. Susteršič, 1. r.	Peric, I. r.
Borčič, 1. r.
(Najvišji dar.) Presv. cesar je za popravo podružnične cerkve Vnanja Gorica in za napravo novih zvonov podaril 200 gld.
(Darovi.) Prevzv. gospod knezoškof ljubljanski so podarili „Leonovi družbi" 200 gld. — Za Jera-novo dijaško mizo so darovali: G. dež. primarij dr. V. Gregorič za tri mesece 6 gld. G. S. Robič, duhovnik na St. Urški gori, na mesto venca na grob pokojnega generalvikarja 5 gld. — G. Jos. Cegnar, kapelan v Moravčah, 3 gld. — Preč. g. duh. svetnik Jos. Kerčon, župnik v Predosljih, 3 gld. — C. g. Franc Tavčar, duhovnik pri Sv. Joštu, 2 gld. — C. g. Janez Ažman, deželni poslanec in župnik v Gorjah, 5 gld. in g. F. Ks. Stan z Dunaja 5 gld. namesto venca na grob pokojnega gosp. generalvikarja.
(Razširjena šola.) C. kr. kmetijsko ministerstvo je dovolilo, da se prvi razred ljudske šole v Idriji razdeli v dve vsporednici.
(Dnevni red) občinskega sveta ljubljanskega rednej seji, katera bode v torek, dne 1. decembra 1896 ob petih zvečer v mestnej dvorani. 1. Pred-sedstvena naznanila. 2. Citanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. 3. Finančnega odseka poročila: a) o ponudbi gospe Hermine del Cott za odkup jed-nega dela njenega posestva na Poljanah ; b) o predlogu mestnega magistrata glede poprave ceste skozi Hauptmanco; c) o dopisu mestnega magistrata o zadevi najetja posojila za grajenje topničarske vojašnice ; č) o predlogu mestnega magistrata za odpis nekega dolga; d) o dopisu istega, s katerim se poroča o izidu letošnjega žrebanja srečk mestnega loterijskega posojila ; e) o proračunu mestne klavnice za leto 1897 ; f) o proračunu mestnega loterijskega posojila za leto 1897. 4. Šolskega odseka poročila: a) o računih vodstva dvorazr. ljudske šole na barji o porabi dotacij za šol. leto 1895/96 ; b) o prošnji vodstva iste šole, da se dovoli nagrada za pometanje in kurjenje šolskih sob; c) o računu vodstva I. mestne deške ljud. šole o porabi dotacije 30 gld. za vzdrževanje šolskega vrta; č) o predlogu mest. šol. sveta, tičočem se nakupa telovadnega orodja in učil za mestno nemško deško ljudsko šolo ; d) o predlogu istega šol. sveta, naj se vodstvoma I. in II. mestne deške ljud. šole dovoli poseben kredit za nakup tiskovin in učnih knjig za obrtni pripravljalnih ; e) o predlogu istega šol. sveta v zadevi neke prizidave pri I. mestni deški ljudski šoli. 5. Finančnega odseka poročili: a) o dopisu županovem v zadevi projektovane efektne loterije; b) o prošnjah za nagrado in predujme. 6. Regulačnega odseka poročilo o odkupu sveta za dovozno cesto na državni ozir. južni kolodvor. 7. Personalnega in pravnega cdseka poročilo o personalijah. 8. Stav-binskega odseka poročilo o povrnitvi nekih stroškov za napravo mestnega regulačnega in razširjevalnega
načrta. — Ko bi se ne mogle ta dan rešiti vse točke dnevnega reda, nadaljevala se bode seja v sredo, dne 2. decembra 1896 ob petih zvečer.
(Porotne sodbe) se bodo pričele v ponedeljek 30. t. m. v dvorani „Touhalle". Zagovarjali se bodo: 47letui Fl. Jezeršek, kočar v Zadobji, radi uboja; 301etni Anton Burja iz Koroške Bele radi uboja; 191etni Anton Žagar iz Medna radi tatvine. 1. decembra: 23letni Jan. Pogačar radi težkega telesnega poškodovanja; 421etni BI. Slanovec, kočar v Lahovčah, radi težkega telesnega poškodovanja. 2. in 3. decembra: 211etni Lud. Mahorčič, veliki posestnik in bivši geometer v Postojini, radi tatvine.
4.	decembra: 24letni Josip Tavčar iz Javorja nad Loko radi uboja; 341etni Josip Cehovin iz Cermelic pri Senožečah radi sokrivde pri ponarejevanju denarjev.
(Sadjereja) bi donašala mnogo dohodkov, ko bi se ljudje bolj zanimali za-njo. Tako so na Dobrni in okolici to jesen sadjerejci prodali do 10.000 škafov jabolk po 1 gld. 50 kr. Jabolka bi imela še večjo ceno, da bi jih prebrali in ne obtolkli. Irto-tako so letos iz litijskega oktaja zvozili mnogo jabolk. Žal, da največji dobiček ostaja v rokah pre-kupovalcev.
*
* *
(Redka slovesnost) V Bilsbacbu pri Aachenu praznoval je pred petdesetimi leti učitelj Jan. Kopp petdesetletnico svojega učiteljskega poslovanja v Biis-bachu. Sedaj pa, ko je preteklo zopet petdeset let, slavi njegov sin, glavni učitelj Peter Matija Kopp, zopet petdesetletnico svojega učiteljevanja^v istem kraju. Büsbach imel je torej v dolgi dobi 100 let samo očeta in sina za svoja učitelja.
(Teorija in praksa.) Socijalni poslanec Lavy je priredil v Parizu zaupen shod, pri katerem je govoril z nenavadnim navdušenjem, kako je potrebno, da je premoženje skupno. Po shodu je opazil, da je zginil njegov ogrtač, v katerem je imel 200 frankov. Začne se t^gotiti ter hoče stvar izročiti policiji. — Zlaj ga opomni jeden poslušalcev na njegov govor, po katerem se je novi lastnik ogrtača ravnal. „Lopov", zavpije Lavy. „Vzel bi bil drugo suknjo, ne mojo!" — Ume se, da ni bilo zdaj občinstvo več tako navdušeno.
(Opozorimo) na današnji inserat tvrdke Avg. Prohaska vse one, kateri si žele omisliti kako res dobro glasbeno orodje.
*
* *
(Sejmi po Slovenskem od 30. novembra do
5.	decembra.) N a K r a n j s k e n^: 30. novembra v Martinji vasi, v Gočah, Kočevju, Železnikih, Planini, na Kalu v Tržiču in v Turjaku, na Vačah; 3. decembra v Postojini, na Jesenicah ; 4. v Kamni-gorici, Kamniku ; 5. v Idriji. — Na Slov. Staje r s k e m : 30. decembra v St. Andražu, Celju, Rogatcu in Svečini; 3. na Planini, v Konjicah; 4. v Gomilski, na Polji, Smarji. — Na Koroškem: 1. decembra v Št. Audreju.
Društva.
(Občni zbor p o d p orneg a društ v a za slovenske visokošolce na Dunaju.) Tega zbora udeležilo se je letos mnogo več na Dunaju živečih Slovencev, nego druga leta. Izmej gospodov državnih poslancev prišla sta gg. V. Spinčič in Višnikar, ki sta bila presrčno sprejeta. Gospod predsednik Navratil pozdravil je občni zbor, elito dunajskega Slovenstva, ki stori vse, da bi se olajšalo bedno stanje slovenskih visokošolcev na Dunaju. Mesto slučajno zadržanega gospoda tajnika I. Lu-zarja poroča gospod podpredsednik Pukl o delovanju društva v preteklem letu. Najprvo omeni bridke izgube dveh udov, preč. gospoda K. Kluna in ustanovnega člana gospoda Viktorja Rosine, c. kr. notarja v Mokronogu. Častni jima spomin! Odborovo delovanje je bilo v preteklem letu zelo težavno. Oglasilo se je toliko revnih dijakov, kakor še nobeno drugo leto. Da je društvo kolikor toliko ustreglo želji mnogoštevilnih prosilcev, je zahvaliti v prvi vrsti slovenski požrtvovalnosti. Največje darilo je tudi letos ono slavnega deželnega zbora kranjskega — 200 gld. Slava mu! V državnem zboru je društveni ustanovnik in državni poslanec gospod Viljem Pfeifer mej slovenskimi gosp. državnimi poslanci nabral 63 gld. Iskrena hvala! Kot ustanovnik je društvu pristopil gospod dr. Josip Stari iz Ljubljane. Mnogo ustanovnih članov je letos društvu poslaio lepa darila. Mej temi je prvi premil. pr<č. knez in škof lavantinski, dr. Mihael Napotnik, potem gospodje dr. Jernej Glančnik, odvetnik v Mariboru, dr. Pavel Tumer, posestnik v Mariboru, dr. Jernej Suppanz, c. kr. notar v Ljubljani, drž. poslanca vč. gospod dr. Anton Gregorčič in gosp. V. Pfeifer, gospod Ivan Perdan, predsednik trgovinske zbornice v Ljubljani. Izmej denarnih naših zavodov
so nekateri tudi ietos darovali znatna darila. Prva mej temi je slavna posojilnica v Mariboru, dal)« s1, posojiluica okol ce l)ubljanske, družba sv. Cirila iu Metoda, odbor branil, in posojilnega društva v Ptuju, ter slavnih posojilnic v Ormožu in Vitauiu. Neprecenljivih zaslug za društvo so si pridobili gospodje poverjeniki, ki so v raznih krajih nabirali darove. Največjo svoto je tudi letos nabral za bedno slovensko dijaštvo neutrudni gospod France Dolenc, trgovec v Mariboru. Temu sledi dičui rodoljubi gospod Peter Kraigher, trgovec v Postojini, gosp. dr. Josip Kolšek, odvetnik v Laškem Trgu, g. dr Josip Gorički. odvetnik v Radgoni, g. dr. Anton M.halič, zdravnik v Ljutomeru, gospod Dragotin Hribar v Celju, gospod Tone Flis na Vrhniki, vč. gg. Anton Vetrnik, kaplan v Trbovljah, in Anton Pipan, kaplan c. kr. mornaric* v Pulju; gospod pravnik Aleks. Sešek v Novem Mestu, gospod Alojzij Pavlin, ži-vinozdravnik v Rogatcu, gospod Ivan Munda, živino-zdravnik v Brežicah. Gospod Milan Skerlj, pravnik, je društvu poslal lepo svoto za ustanovnino. — Slovensko časništvo si je tudi letos za to društvo steklo mnogo zaslug, osobito zahvalno je našima dnevnikoma „Slovencu" in „Slov. Narodu", pa tudi drugim: „Domovini" v Celju, „Slov. Gospodarju" in „Siidst. Post" v Mariboru, „Soči" v Gorici „Edinosti" v Trstu, „Ljublj. Zvonu itd. Društveni odbor šteje si še v prijttno dolžnost, izreči javno toplo zahvalo nekaterim svojim sodelovalcem. Prvi je društveni blagajnik veleč. g. dr. Sedej, ki ie 6 let deluje z veliko vnemo in požrtvovalnostjo za napredek društva. Dvorni iu sodni odvetnik gosp. dr. Klement Sestiun društvu mnogo koristi s svojimi modrimi pravniškimi sveti; muu tet;a je večkrat daroval de-naria in za zelo revnega dijaka tudi obleke. V odboru bodemo bodoče leto težko pogrešali delavne sile g. dr. K. Streklja, ki je poklicau za profesorja na vseučilišče v Gradec. Vrli ta mož sodeloval je pri društvu od njegovega poroda, bil je tudi marljiv njegov tajnik — njegovo pregledno poročilo je vsem drugim vzor; blagi ta slovenski rodoljub storil je za društvo mnogo več, nego mu je dopuščalo raznovrstno njegovo strokovno delovanje. Poslednjič gre javno hvaMti četrto deteljico, peresce zemlje Goriške v podpornem društvu gosp. dr. Aot. Primožiča, ki daje revnemu dijaku obed. Da bi ga posnemali mnogi na Dunaju bivajoči Slovenci 1 — Potrebne informacije o bedi in vrednosti prosilcev prejemal je tudi letos odbor od vseučiliš;,nikov, katerim gre hvala za to, da so le taki dijaki dobivali podpore, ki so jih res vredni in potrebni. — Iz poročila veleč. g. dr. Sedeja kot društvenega blagajnika je posneti: Ustanovnioa se je letos pomnožila za 75 gl. 30 kr. Osnovna glavnica znaša torej 4615 gl. 87 kr. Prispevki rednih udov, dobrotnikov itd. so znašali do 14. novem tira t. 1. 1138 gld. 02 kr., obresti drž. vrednostnih papirjev iu hranilničnih knjižic so znašale 226 gld. 83 kr., — skupaj je društvo prejelo 1440 gld. 14 kr. (lani 1054 gld. 99 kr., letos tedaj več 385 gld. 15 kr.) Podpor se je razdelilo v gotovini 811 gld., v znamkah obednicah 680 gld. gld. 70 kr. Rizni drugi stroški so znašali 83 gld. — vsega je društvo potrošilo 1574 gld. 94 kr. (lani 1239 gld. 94 kr., letos ttrej več 334 gld. 81 kr.) Podpirancev i« bilo letos 57. in sicer: 26 juristov, 18 filozofov, 5 medicincev, 8 tehuikov, 3 veterinarci, 1 slušatelj obrt. strok, šole m 1 agronom. Po deželah je bilo med podpiraiici: 41 iz Kraniske. 9 iz Štajerske, 6 iz Primorja, 1 iz Koroške. Odbor je imel 10 sej iu sicer vsak mesec šolskega leta po 1 sejo; v teb se je rešilo 310 prošenj in sicer oktob. mes. 1895 1. 29 nov. I. 1. 38, decembra 36; leta 1896 pa : jan. 35, febr. 36. inarca 37, aprila 20, maja 35, junija 33, julija 11. — Vsakemu prosilcu pa odbor ni mogel vstreči. Podpore so dobivali le najpotrebnejši in najvrednejši. Poročevalec zakliučuje, da je skozi 6 let prepričal se o veliki potrebi tega društva, podpiranci so za podpore zelo hvaležui. Ko so dovršili svoje štud<je. prihajajo se zahvaljevat s trditvijo, da brez podpornega društva bi ne bili mogli i z. vršiti svojih študij. Končuje poročilo, izjavila velč. g. dr. Sedej, da zaradi premnogih drugih, posebno stanovskih poslovmesto blagajnika ne more več prevzeti. Pregledovale g. Žiga Sežun poroča, da so pregle-dovalci blagajno in vse knjige pregledali in našli vse v najboljšem redu. G. blagajniku izreka se iskrena hvala za izvenredeu njegov trud. G. Pukl predlaga v imenu odbora, da se vč. g. dr. Sedej, ki je skozi 6 let opravljal najvažnejšo službo v odboru, za prevelike zasluge, ki jih je stekel z» društvo, imenuje častnim udom, kar se vrši per acclamitionem. Predsednikom je bil zopet izvoljen dični starosta dunajskih Slovencev g. Iv. Navratil; blagajnikom pa je bii izvoljen na občno željo in srčno prošnjo vseh udov, v imenu katerih je g>voril gosp. dr. Murko, monsignor vč. g. Frauč. Jančar, župnik nemškega viteškega reda (Dunaj, I. Singerstrasse 7), kateremu naj se odslej blagovole pošiljati darila za podporno društvo. Drž. posl. g. Viširkar povdarjal je v svojem govoru, kako naj slovensko dijaštvo skrbi, da skoro svrši svoje študije, ker je v vseh strokah na Slovenskem premalo naraščaja. Dijaki naj v prvi vrsti delujejo pri knjigah; nazdravil je marljivemu odboru.
Telegrami.
Dunaj. 28. novembra. Poslanska zbornica je vsprejela v današnji seji vladno predlogo glede preosnove plač učiteljev na
drž. obrtnih šolah z dodatnimi predlogi posl. Lorberja.
Dunaj, 28. novembra. Včerajšnje soje mestnega sveta se liberalni odborniki ni.so udeležili. Predlog nekega liberalnega odbornika, naj se izreče županu graja radi njegovega postopanja povodom najetja nekega posojila, se jo odklonil soglasno. . Praga, 28. novembra. Deželni odbor za Češko je sklenil v zadnji seji soglasno, da se predloži deželnemu zboru predloga glede uvedbe naravnostnih volitev v deželni zbor v kmečkih občinah.
Rim, 28. novembra. Srbski kralj se je včeraj popoludne najprisrčneje poslovil od italijanskega kralja in kraljice.
Neapol. 28. novembra. Srbski kralj je dospel včeraj zvečer nepoznan iz Rima ; na kolodvoru ga je vsprejel srbski konzul.
Proti hripavosti
učinkujoče, kašelj omehčujoče, si iz razkrajajoče sredstvo je prsni sirup lekarja Piccolija v LJubljani (Dunajska cesta), kateri se uporabila prav vspešno. — Gena steklenici 35 kr., 12 stekl. gld. 3 60.	123 (50-39) 3
tH	-f=	O
,3	™	-i
fe	~	«
§	i-*
cA	co	c
M	,U	~
W	|2	„
i—i	ra	C
.fi	g" °
:fj	-J*	oí
A	g	S
«3	r zz
®	«	~
v	S
najílítlje luin»
KISELIHE
<£) «O
>
tSJ
kot zdravilni vrelec že sloleiju znana v vseh boleznih sapnih in prebavnih organov, a, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. P Izvrstna za otroke, prebolele in mej noseč (I.)	noftjo.	10 43
Najboljša dijetetlčna In osvežuječa pijača.
-i Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
Novo urejena
lekarna pri Mariji Pomaga||—
^^gmmg^^BBDBSunu
M. Leusteka v Ljubljani
Resljeva cesta št. 1 zraven mesarskega mosta
priporoča za zimski čas najbolj pripravno za ohra-ujenje zdravja pristno čisto, sveže


dobrega, prijetnega okusa in lahko prebavljivo. — t0F~ Cena mali steklenici 50 kr., veliki steklenici I gld.
Ob jednem priporoča tudi zaradi izredno izvrstnega učinka najbolje poznalo
Tinino - ehiiiiu
tinktura za lase
katera okrepčuje laslšče in preprečuje izpadanje l&s. —	Cena stekleoici 50 kr.
¡aloga vseh znanih preizkušenih domačih * zdravil, katera se priporočajo po cenikih in časopisih, tu- in inozemskih špecijalitet, medicinskega konjaka, malage, ruma, vsakovrstnega čaja itd.
Razpošilja dvakrat na dan po pošti.
a A	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	-3 ■S s i M ¿ ■ s» - >
27	ITI. zvečer	*iS2 1	— 20	brezv. y oblačno		0-6
28	7. zjutraj 2. popol.	732 2 731 4	—36 0.8	si. sever Ipol oblačno „ 1 jasno		
Meteorologično poročilo.
Srednja včerajšnja temperatura malom
-2 5", za 8'5° pod nor-
Eksekutivne dražbe.
Jere Kraneeljeve zemljišče v Ostro/,niku (820 gld.) dne 2. decembra 1896 in 13. jan. 1897 v Mokronogu.
Antona Slavca iz Knežaka posestvo (530 gld.) dni 7. dec. 1896 in 8. jan. 1817 v Ilir. Bistrici.
Matevža S k o f i c a iz Jame nepremakljivo posestvo (220 gld.), terjatev 53 gld. 60 kr., dne 7. decembra 1896 in 12. jan. 1897 v Kranju.
Jožefa S 1 a b e t a iz Dol. Logatca nepremakljivo posestvo (1530 gld.), terjatev 112 gld., dne 10. dec. 1896 in 9. jan. 1897 v Logatcu.
Luke Š m i d iz Gaštaja zemljišče (7470 gld.), terjatev 5000 gld , dni 10. dec. 1896 in 7. jan. 1897 v Škofji Loki.
Najtopleie priporočam za
Miklavževa darila
754 11
svojo bogato zalogo igrač, raznega lepotičja in nagizdnega blaga. V»e po najnižjih cenah.
Fr. Ntamplel
v Ljubljani, Kongresni trg, Tonhalle.
Najizborneja
glasbena
ter najceneje so dobiti neposredno pri
. Avgust Prohasku,izdelovalcu godbinegaorodja m	v Neukirchen pri Hebu, Češko.
Ceniki zastonj in franko. — Postrežba strogo reeloa in poštena.	771 5—1
(irONpodlč».sa želi vstopiti kot
prodajalka
v kakem manjšem mestu ali na deželi. 776 3—1 Ponudbe vsprejme upravništvo „Slovenca".
LUDOVIK B0R0YNIK
= puškar = v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puiek za
lovce in strelce po najnovejših sistemih pod j>opolnim jamstvom. — Tudi predeluje stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene.	655 52—30
Slovenski in nemški ilustrovani ceniki zastonj.
^HSHSHSHSESHSg [Jj TJradne in trgovske
Ž
In
s lirmo priporoča
KAT. TISKARNA [
v Ljubljani.
Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dohž se komad po IS kr., 10 komadov vkup I gld. v
Eatol. TIskarni v Ljubljani.
Največje veselje je lepo, bogato okrašeno božično drevesce.
Čudovito cenene krasne dekoracije, katere se dajo zopet naslednje leto porabiti, priporoča
mnogokrat odlikovana tvrdka	779 3—1
Franc Karol Bisenius, samo Dunaj L, Singerstrasse 11.
Prosim uljudno natančno paziti na naslov, ker nimam kakerinekoli zveze s podobno glasečiml se tvrdkaml, pa tudi nikjer fllijalke.
1 kolekoija 100 komadov krasnega nakita za božična
drevesca, po vrhu plastičen božični možiček 2 gld. 75 kr. 1 kolekoija 120 komadov istega nakita, zraven še veliko
brilantzvezdo k vršičku božičnega drevesca 3 gld. 75 kr. 1 kolekoija 150 komadov nakita in plastičen viseč angelj
opravljen s svileno obleko, imaioč pozavno, 6 gld. 75 kr. Mignon-lampijončkl za božična drevesoa, 25 komadov v raznovrstni obliki, zlati, srebrni in barveni 1 gld. Priveski, Jako ljubki iz snežnobele vate, 10 komadov
75 kr., 1 gld., 1 gld. 20 kr., 1 gld 50 kr. Driaji za svečlce, patentovani, dvanajstorica 8 kr., 18 kr.,
30 kr , 48 kr, fiO kr. Angeljski lasčki (kodri), krasno se blesteči, zlati, srebrni ali krasnobarvni po 10 kr. in 15 kr. Hah za boiična drevesoa, patentovan, v kartonu, srebrn ali zlat. 30 kr. Ledenasto blilčeče kite, zlate, srebrne ali bronzaste, 10 metrov 75 kr. Sneinobela vata, dvojni zavitek. 12 kr. Ledenasto blličeča preja 15 kr.
Jako oenene sestave za loterijo in tombolo z glavnimi in raznimi pod-
dobltki, dobitek od 5 kr. vilje. Umetalnl ognji za dvorane, sobe itd., primerni za Boilč in Silvestrov večer, kolekoija velja 60 kr., 1 gld. 20., 2 gld. 60 kr. in 4 gld.	787 3-1
Ceniki »astonj in franko.
I)«: TNAtinni 1 -n Q y» q r»Tl añilo domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, katera naj oenj. -rriporocima Iia-ZIlHIllia naši naročniki in čitateljl „S love no a4 blagovolijo nvaževati.
Odlikovana
sta bila na svetovnih razstavah
z diplomo in svetinjo
v Bruselju (Belgija) 1888. 1 na Dunaju 1892.1.
izdelovatelja orgelj v Kamnigorici (Gorenjsko)
priporočata se prečast. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom v izvrševanje
aovili oetkvenšh, ©ig@l|
——— iii vKnkovrstnlh poprnv. —
Od leta 1880. do leta 1895. sta
i/.delala 55 novih orgelj in izvršila nad 200 poprav
Priporočilna pisma
najboljših vefičakov so na raznolaao.

Matij» Horvat
! Gavljarskl mojster» Ljubljani,av. Petra oesta32
; priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstva * v naročanja raznovrstnega
obuvala
\ katera izvršuje cenó, pošteno, iz zanesljivega blaga
od najpriprostejše do najfinejše oblike.
IVAN JAX
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 13.
Zaloga šivalnih strojev in
ceniki zastonj pristrojev za vozarenje.
in franko.
HENRIK ZADNIKAR IzdelovatelJ oerkvene posoda v Ljubljani
Sv. Petra cesta št. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogro oerkvene posode, svečnikov, loatenoev, ■vetllnlo, kadllnio itd. v raznem zlogu izvršenih. Vsprejema tudi naročila na novo predmete ter prenavlja stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljive kovine po nizki coni.
Ivan Kregar \
izdelovatelj cerkvenega orodja in posode
Ljubljani, Poljanska cesta št. 8, pol. Alojzijevlšča
priporoča se prečastiti duhovščini, cer-im predstojništvom najnatančnejše izdelovanje
pi
kvenini predstojništvom in dobrotnikom v
monštrano, ciborijev, ke- ^ liho v, tabernakeljev, \ svečnikov , lestencev , ) križev itd.	£
iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni.

BRATA EBERL, črkoslikarja
tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za franfilSkansko cerkvijo. Mojstra pleskarja r. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporoča'a se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje.
t.************************** ¡i Franjo Toman *
K podobarin pozlatar.Krlževnlškl trgi,Ljubljana j»
j? se priporoča preč. duhovščini za izdelo- J ¡J vanje cerkvenih in sobnih del po nizki ^ li ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- i» ¡J logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), J ¡1 slike, cofe, krogljice za vrvi itd. S????????*»?**«*»????????*»
. K «» |<» i» ,
svečar vGorloi, Solkanska cesta 9.
priporoča prečastiti duhovščini ter slav- i nemu občinstvu pristne
čebelno-voščene sveče \ klg. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost jamči s svoto ■BJOB1000 kron. HMMB
Pošiljatev franko za naročila v Avstro-Ogerski monarhiji.
Aloj z i j Zorman
trgovina z moko v Ljubljani, Florijanske ulice št. 7 priporoča vsakovrstno moko po različni ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko.
Prodaja na drobno in debelo ter zagotavlja uliudno postrežbo.
Pečžr IVAN UKAN SL
Ljubljana, Gradišče št. 8, Igriške ulice št. 3
priporoča p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo
pečij, glinastih snovij, štedilnikov itd.
in vseh v to stroko spadtJjočih del po —== nizkih cenah. ——
-|\/|\/|V|\/|V|\/|\/|\/1\_
I^TERWEFSermelj^
r trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo
' v Ljubljani, Semenišče (za vodo)
Josip Rebek preje Ahčin 4 ključavničar	^
v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 ▲ priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim ^ predstojništvom in p.n.občinstvu v vsako- A J vrstna stavbinska kltučarska dela J
S spi
na|
Izdeluje trpežnoizdelana štedilna ognjišča, ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej še se priporoča v izdelovanje cerkvenih spominikovin nagrobnih ograj. Zaloga in napeljevanje hišnih telegrafov in telefonov.
Delo trpežno in natančno, cene nizke.
priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu , svojo bogato zalogo vsega v
r gospodinjstvo spadajočega blaga
J ____po najn ižjiceni.
fea
§ Na najnovejši način umetne	f
zobe in zobovja
t ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja ^ $ plombovanja in vse zobne ope- » » racije, — odstranjuje zobne bole- * ^ čine z usmrtenjem živca	J
t zobozdravnik A. Paichel |
$ poleg čevljarskega mostu, v Kohlerjevi • J	hiši, I. nadstr.	J
« 44» 44» 44» 44» 44»44»# 44» 44» 44» 44» ****** «
Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitke In med priporoča j preč. duhovščini in si. občinstvu OROSLAV DOLENEC
svečar In lectar, trgovina z medom ln voskom
v Ljubljani, Gledallšfine ulice S 1.10.
Dobiva se tudi mčd v satovji, pitanec j in medenina prav po nizki ceni. Zalogu j in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, ' medenega žganja, lastnega izdelka. Ku- { puje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek , in suho satovje.
'SmmmmmmmmBmm
¡Drag. Matkovičj
brivec in vljasuljar ti v Ljubljani, Stolni trg Štev. 11 jt J se priporoča v najtančnejše izvrševanje 4 ' vseli v brivsko in vljasuljarsko obrt
_ spadajočih del. Postrežba je uljudna in J| vsestranski pozorna.
Brata Appe
izdelovatelja lončenih pečij ^JÍ**
y Kandlji pri Novem mestu J^ ^
(na Dolenjskem) priporočata
in vseh v ^njih stroko
lepo svojo ^?trpežnoPavajgnjn/-¡zalogo ^^ Vdelanih predmetov po 1	prav nizki ceni. — Zaloga
^	* Ljubljani je v Židovskiulici,
V zastopnik g. Kališ na Prešernovem trjt_u._
| Zaloga rezilnega orodja U 0 H
0 EB 'n klrurglčnih Inštrumentov
« Alojzij Vanino
priporoča prečastiti duhovščini in slav-| nemu občinstvu nože, ikarje, britve
i I itd. iz najboljšega jekla po nizki ceni. i 1 Brušenje in poprave izvršuje točno.
gaMtssamMaaa^^
P5H5H5B5HSB5H45H5HSraSfHSH£
g Franc Pavšner ^^^
L 44»	44» nasproti c. kr. gimnaziji
♦ se priporoča preč. duhovščini in si. občin- ♦ [Jj stvu v naročila na duhovniško in ol- [{] nj vllno obleko po poljubnem kroju, zago- m ln tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno fu
postrežbo in kar možno nizko ceno. Q'HSaSHSHSHSH5»H5HSaSH5HSE5[i-
Največja in najcenejša
tvornica stolov in kiopij
za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. Itd.
Andreja Boucona
v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče
O
o >
a rt
s. IÍ
_ ja rt
P
p-
°	S
E	C
n	»Fi
"	»d
rt	r—I
^	Z
>	o
b
I LUKA VILHAR	|
Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne
priporoča svojo zalogo
I
^ ^ I
zlatih in srebrnih	^
žepnih ur,	f
nihalnih, stenskih	J
in ur budilnic	|:
po najnižjih cenah.	^
i Poprave Izvršuje natančno In točno. £
| ^reuao	|
| pleskarski mojster, t Ljubljani, Rimska cesta 91
J se priporoča preč. duhovščini in si. ob- i J činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- £
tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri » novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo f J incen6.Prenavljatudiobrabljenepredmete. J
| Fr. Šiška ded. ^^^ |
Marije Terezije cesta it. 6
a	. .	*
a se priporoča v podkavanje konj in razno- a
* vrstnih voz, ima tudi v zalogi	^
| raznovrstne voze in sani f
J ter jih izdeluje po najnižji ceni.	J
? FR. T(»MEC *
s? pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14
GABRIJEL 0ZELJ
J tapetar v LJubljani, Tržaška cesta št. 19 |
ffi se priporoča preč. duhovščini in si. ob- ffi i
V činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko V
A spadajočih predmetov, kakor: garnitur, 4 | divanov, žimnatih in modrocevna peresih j
^ itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po
M najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci-J ranje ln dekoriranje dvoran in sob, ka- {
^ tere tudi špalira. Osobito se priporoča za
X	delo na deželi.	%
se priporoča preč. duhovščini in si. ob-31 činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del
\ *sé¡¡mi		Dežnike ¡ in
!	¿0T	solnčnike ¡
		največji izberi 1
i i		priporoča 1
L. MIKUSCH, Ljubljana, Mestni trg 15.;		
in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, ^ . križevih potov, podob svetnikov itd. za- f 5 gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. £
Alojzij Erjavec pr. Zor
čevljar — Ljubljana, čevljarske ulice 3
se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje
raznovrstnega obutala
katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cenó.
mizarski obrt ln zaloga pohištva v Ljubljani
Dunajska cesta v Medjatovi hiši
I priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno
zalogo divanovf %im-nic, omar, stolov, postelj itd.
Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago.
Anton Presker
krojač v LJublJ anl, Sv. Petra cesta 16
priporoča se čast.duhovščini in sl.občinBtvu
za izdelovanje vsakovrstne obleke.
V zalogi ima
narejene obleke IfrS-
za gospode in dečke, dalje površnike, ne-premočljive haveloke. haveloke iz veljblo-dove dlake (K ain eelh aar), mantile in plašče za gospe itd.
Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo »e točno in po poljubnem kroju. Za dobro blaeo se jamči.
NJega Svetost
papež LEO XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Lapponl-ju g. lekarnarju G. PICCOLI-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za do-
poslane Jim stekleničice
C Tapetniška kupčija %
OBItniKA
% v Ljubljani, Šelenburgove ulice 1 %
i dobroznana preč. duhovščini, priporoča i svoje izvrstne
modroce na peresih
\ (Federmatratzen) po 10 gl., nadalje ilm-ntoe, dlvane ln vsa v tapetnliko obrt spadajoča dela
V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri
sVS'Jakobu Zalazniku
dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štrukljl, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. Priporoča se za naročila ob primicljah, svatovščlnah, imen-dneh in raznih slovesnostih.
za
(Oana Jednl ateklenlčlcl 10 kr.)
želodec.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim
Piccolijevo želodčno tinkturo,
katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje.
Naročila točno izvršuje proti povzetju
. O. Piccoli,
lekarnar „pri Angela"	j
t Ljubljani, na Dunajski ccstl. [[
Herbabny-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 26 let i naivečjim uspehom rabljeni, prani sirup raztaplja alez, upokojuje kaiolj, pomanjšuje pčt, daje alaat do Jedi, poapeioje prebavljanje in redllnoat, telo Jačl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno ta narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apneno soli, ki so v njem. pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostlj.
Cena steklenici Je 1 gld. 25 kr., po poŠti 20 kr. ve« za zavljunje.	668 20—2
m^^SM Svarilo! llŠJuVZ
pojav)ia'o pod jcdaskimi ali podo-j-uimi ime r a ko vendar "osvoji sestavi in svoje» nolrku popolnoma različne < 1 n.;;ega originalnega f6 let obstoječega pod-fosfornasto Hlslega apneno-ioleznega t rupa. Zahteva n?i te torej vselej lzrečno He.-babny-jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tadl na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokolirana varstvena znamka na vsaki stekleulol in prosimo, ne dajte Te zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbel
Dunaj, lekarna „zur BarmhcrzJgkelt"
VII/l, Kaiserstrasse 73 in 75.
Zaloga tudi skoro v vseh lekarnah.
J. Bendik-ova
v Št. Valentinu na Nižjeavstrijskem
maščoba za
njurnjs
je najboljše sredstvo
za ohranjenje usnja
in se dobiva v Ljubljani
le pri tvrdki
M. Supan
na Dunajski cesti. Pred ponarejanji svari se si. občinstvo. 112 25—24
B ■)
so kot dobri in oenl dalječ znani!
Nikelnasra remont, ura 8 gld. 50 kr ; srebrna remont. "°°/l000 6 gld. ; zapinjača, spir. brequet. 15 k. lu g d ; s 16 k. 1 šaton, sistem (ilashiitte" 12 gld.; budilriik z za p.njačo, sveté-, I. vrste 1 gld. 70 kr.
Regulater:
1 dnevn. bilo 5 gld 75 kr., 10 „ „ 8 „ 60 „ Ceniki s podobami o urah, verižieah, regulatorjih, o zlatnini in srebrnini do najtinejega dela brezplačno in franko. - -Kar ne ugaja, zamenjamo ali denar vrnemo.
Evg. Karecker, tovarna za ure,
77, Bregenz am Bodensee. (743 12-5) Jamčimo dve leti. "£XE
je kot
primes k bobovi kavi edino zdrava
kavina pijača.
Dobi aa povsod, pol kile ca 25 kr.
Srarilo.' Zaradi niivrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne aa-voje ■ imenom
Kathreiner

V lekarni se tudi Jubivu : Pristan franooako žganje v originalnih ■teklanicah po i!0 in 40 kr . med k»ujftk, med. m&l&fra, najboljši, vse po najnižjih cenah. Zelaz-nato kinaiko vino. aagr&da vino lodmjujuie) itd.
Lekarna A. Mardetschlaeger
„pri zlatem orlu" v Ljubljani, poleg železnega mosta
priporoča navlašč
]>ropariraiio
rilijc olje #
prijetnega vkusa in jako izvrstnega učinka. — Cena steklenici 1 krono, 6 steklenic 2 gld. 50 kr. — Postna nakaznica zadošča za naročitev.
To ribje olje dobiva se le v originalnih steklenicah s papirnato zaporko z rdečim tiskom, ter se naj ne zamenja z navadnim ribjim oljem. 723 10-5
r*KK«

768 20-20
Okič-evo 775 »-i
I IVorisliolsko Tormeiitil-iiiilo
ima res velikansk učinek. Ko sem je rabil petkrat, so se mi budo razpokane roke popolnoma zacelile, lued tem ko sem prej dva ineseea z raznoterim mazal in mazal, a zboljšanja nis-m dosegel. Odslej moja družina ne rabi ncbenega druzega mila za umivanje. Učitelj Albus v Sch:amberg-u Virtembeiško.
Dobiti bo povsod ; za sedaj naj se zahteva od vred-nika Oklč-a v Worishofen u, Bavarsko.
Dr. Bon balzam
'M.** I 4»fl «"«»
iz lekarne 47 26 — 19
B. FRAGNER v Pragi
je vže nad 30 let splošno znano domače sredstvo,
katero pospešuje slast in prekavljenje ter odvaja počasi in lahkotno.
Opomin! Vsi deli zavoja imajo poleg odtisnjeno oblastveno potrjeno varstveno znamko.
Clavna zaloga
Lekarna It. Fragner „pri črnem orlu" v Pragi,
Mala stran, na vogalu Spornerjeve ulice.
Velika steklenica velja 1 glcl., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. — Razpošiljanje sleherni dan. fW Zaloge v vseli avstro-ogcrsklh lekarnah. M!
Prodaja materijala od knežjega dvorca.
0d porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po nizki ceni
stavbinski in drugi materijal,
kit: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd. na lici mesta ali pa na svujeici domu V Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Val. Aeeetto,
554 62-49	zidarski iuo|stt-r.
100 m 300 EH.
na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod
brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščena državna pisma in srečke.
Ponudbo pod naslovom : „leichter Verdienst" Rudolfu Mosse, Dunaj. (747 10 2j
Domača tvrdka
AnaHofbauer
v Ljubljani.
Velika zaloga
cerkvene obleke, orodja in posode.
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd
sploh vse, ki>r se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, preuovljcnje stare obleke lu vsa popravilu. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečasiite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavliaje hitro in naipoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatijuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšiin spoštovanjam se priporoča
Ana Hofbauer, 160 45 40
imejiteljica zaloge cerkvcne obleke v Ljubljani. Gledališke ulice 4.
Samo sveže in uliusne izdelke.
P
C¡ i
>N
•M
m o Ü
cs
S:
o u

Jakob Zalaznik,
Stari trg št. iil
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo vedno svežih
slaščičarskih izdelkov
za sv. Miklavža in
v 1 v
kakor tudi	778 3—1
krasna darila za godove, najnovejše l>i.s<]uit za čaj, vino itd., naj razno vrstnej še iu najfinejše blago.
Pismena naročila se hitro izvršujejo.
t
, i n
o
«<
M
5
t
0 ®
et t
9 N<
JNizke cene.

k aaaaaaaaA^AAAAAAAAA^V^A^ AJ
Zadruga pekov in kolacnikov
v Ljubljani in Spodnji Šiški
je od 1. decembra 1896 nadalje za pečenje in prodajanje kruha sledeče prenaredila:
Domač (privatni) kruh se bode pekel in sicer komad brez razločka po 2 kr. od klg., denarni procenti pri prodaji kruha bodo odpadli in se bode dajalo po 20% v blagu.
Svežih žemlj d;ijfilo se bode 6, starih 7 za 10 kr., stari kruh se ne bode jemal nazaj.	762 3-3
kAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA *
d ■
1
A
W A
Sf
I
I s

Velika izbera lepih,porabnih daril za božič in novo leto! A
M
ure p nami
Popravila zanesljivo pod jamstvom. Največja zaloga verižic, uhanov in prstanov.
Zaloga Styria-koles in raznih drugih zistemov.
Mehanična delavnica na Poljanah št. 31 v lastni hiši. ryi Ceniki so franko na razpolago.	L J
Novost: 0W Stenske (Pendel-) ure z godbo
po jako nizki ceni.	711 7 ■ ■
Fr. Čuden, urar v Ljubljani, Mestni trg, nasproti rotovžu.^^
V^Ti."
Najbolje priporočena
m preskrblienje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Wien,
I Bezirk,
U h t h ii (< v 1J u uo 1 e111 1870.
Izdelava perila
za gospode, gospl in otroke
na debelo in diobno.
Cena in blago brez konkurence.
Srajoa za groapode,
beli chiffon, gladke na prtih, brei OTrntnikn, brer. maniet, 87 Tr«t Jedn» od gld. 110 do t-:» ieat „ „ 6'8A ., 15— Srajoe za dečke, t 4 velikostih, eicer kakor gornja jedn» od gld. I — do 140 ,. „ 675 „ 7-7S Svltloe za groapode, 6 Trat
Jedne 80 kr. do gld. 1-10 'ost gld. 4 50 do gld. 7 50 Dvanajat ovratnikov od gld. 180 do 8-80. Dvanajat maniet t od gld. SS0 do 4 60. ¡1 13 predlog: J (VorhenJen) J
v od gld. S'85 do5*— J --*
Z» kroj brez graje in za točno postrežbo
jamei tvrdka
J. O Hamann
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. In kr. častnikov in o. In kr. mornarloo.
JtJT Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 8 48
Na prodaj »ta
dva križeva pota
jeden 95 cm. visok, velja gid. 65—, drugi 150 „ visok, velja „ 250'—
pri Fr. Toman-u, podobarju in pozlatarju v Ljubljani na Križevniškem trgu št. i. 745 6-6
31
S 11
"il ribl^ifâ?
f rjtÎ' )
'■-•Ccik.I'^: ¡1
m dmtme novosti mm nm i
Dannerbauer: Praktische« Geschäftsbuch filr den Curat-Clerus Oesterreichs. Zweite, veränderte und vermehrte Aullage. — 1531 stranij, velika 8°. Vezano v polusnje gld. 12'—.
Ebenhoch: Wanderungen durch die Gesellschaftspolitik. - 279 stranij v 8°, gld. 1'80.
Haldinger's Selbstadvokat. Sechzehnte, vielfach vermehrte und verbesserte Auflage. — 1039 stranij, velik» 8". Vezano gld. 5-40. Potreben in praktičen pripomoček za vsacega.
Karlin: Zgodovina razodetja božjega v stari zavezi.
—	144 stranij v S", z zemljevidom sv. dežele. Vezana gld. I-—.
Kržič: Zbirka lepih izgledov. I.—V. snopič (Angelji
—	čudeži). — 8U8 stranij v 8°, gld. 3 —, za naročnike „Duhovnega Pastirja" gld. 150.
Lesar: Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Četrti popravljeni natis. — 188 stranij v 8°. Vezana gld. 1-15.
Pesch: Christliche Lebensphilosophie. Zweite Auflage.
—	604 stranij v mali 8" Vezano gld. 2"82. ~ V tej knjigi podaje pisatelj, jeden največjih in najbolj spoštovanih katoliških modroslovcev, vsem olikanim kri-stijanom prelepo zbirko dragocenih biserov krščanske modrosti. Tako dobro premišljenih, vabljivih in koristnih knjig le malo izide. Vsa v kratkih jedrnatih stavkih, jasno in resnično, spodbujajoče k premišljevanju. lahko pomljivo, — misli, katere enako žarkom razsvetljujejo sedanjost in večnost.
Ratzinger: Die Volkswirtschaft in ihren sittlichen Grundlagen. Zweite, vollständig umgearbeitete Auflage.
—	641 stranij, velika 8°, gld 4-80.
Schneid - Sachs : Grundzüge der Metaphisik im Geiste des hl. Thomas von Aquin. Zweite, vermehrte u. verbesserte Auflage. — 253 stranij v 8°, gld. 1'80.
Šmid Krištof: Spisi, XI. zvezek. — 78 stranij v mali 8°, gld. —-20, kartonirano gld. —'30.
Tesniere: Handbuch der Anbetung des heiligsten Altarssakramentes. Dritte Auflage. — 2 dela v mali 8", skupaj vezana gld. 3' — .
Veliki katekizem ali krščanski nauk. — 224 stranij v 8°, gld. —-40.
KATOLIŠKA BUKVARNA
v Ljubljani, Stolni trg štev. 6.
737 3-2
Večna molitev pred Jezusom v zakramentu ljubezni.
— 624 stranij v 12°; v usnje vezano gld. 150, z zlato obrezo gld. 1-80 Weber: Dreizehnlinden. Vierundsiebzigste Auflage. — 382 stranij v mali 8°, vezano gld. 4-08. — Ima pesnikovo, kakor tudi število natisov priča o jedrnatosti in ljubkosti tega lirsko epskega speva. Weiss: Sociale Frage und sociale Ordnung oder Handbuch der Gesellscbafislelire. Dritte Auflage. — 2 zvezka, 1162 stranij v 8°, gld. 4'80. — Po obsegu majhno, po vsebini veliko delo. Neusahljiv vir in veren kažipot za vsacega, kateri hoče kot voditelj nastopati v krščansko-socijalnem gibanju. Ziegler : Euharistia. Die Geheimnisse der Liebe Jesu Christi im allerheiligsten Sakramente. Dritte, vermehrte und verbesserte Auflage, — 392 stranij v mali 8°; gld. 1-20. Zimmerer: Kräutersegen. — 463 stranij v 8°, s 56 barvanimi slikami rastlin. Okusno vezana knjiga gld 4 80. — Pisatelj opisuje v poljudnem načinu pomen naših domačih zdravilnih zelišč, kakor tudi njihovo korist v gospodarskem obziru. Knjiga, katero krase in pojasnujejo dobro izvršine slike, ima namen v stvareh slaviti Stvarnika, kar pospešuje tudi pobožni duh, ki veje v njej.
Zupan : Cerkveni obredi. Tretji popravljeni natis. —
¿4 stranij v mali 8°; gld. —-20. Zupan : Krščanski nauk za prvence. Sedmi natis. — 40 stranij v mali 8°; vezan gld. —10.
Izbrana in jako bogata zaloga knjig vsake vrste slovstva, posebno pa Uturglčnih, kakor so: Mlssale Romanam, Mlssae pro defunotis, Bre-vlarlum Romanom, Horae Dlurnae, Rituale etc. Bogoslovna književnost. Pridige, legende, knjige za premišljevanje ln spodbudno življenje. Molitvenikov največja izbera. Spisi za mladino.
fiV Izvršujejo se najtodneje vsa naročila na avstrijske in inozemske časopise.
Najhitreje oskrbljevarvje slovstvenih rečij iz raznih strok in vseh jezikov.
nrajvJlS J gi/tvra
BI3gB||SEElS P30 jglTKlfa EflTtvffii töl/Kl
^r^r«M .a«lil A ..i it
5
161 45-40
iz lastne opekarnice,
za katere izvrstnost jamči ter oddaje po najnižji ceni.
Na žslio daje tudi nasvete in tudi posreduje pri nakupovanja stavbenega prostora ali vže obstoječih stavb.
flV Vseskozi praktični načrti in proračuni na željo točno.
M
K M
M
Valentin Aceetto,
zidarski mojster v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14,
priporoča se slav. občinstvu in prečast. duhovščini, podjetnikom in društvom v vsa v
zidarsko obrt spadajoča dela
bodisi že v izvršitev novih stavb, oerkvenih ln zasebnih poslopij ali v popravljanja, prenavljanja, dozldavanja ali povečavanja starih _ poslopij, vzidavanja in postavljanja lončenih štedilnih ognjišč, J^j polaganje vsakovrstnega, osobito oerkvenega tlaka, vse po najnižji — ceni, zagotavljajoč zanesljivo, strokovnjaško izvršitev z uporabo dobrega materijala: Priporoča se nadalje tudi v odjemanje
51 vsakovrstne stavbinske in strešne opeke
ML
priložnostna darila!
Hoffmann,
«rar.
105 24-22
na Dunajski cesti v Ljubjani,
priporoča svojo zalogo vseli vrst
ir žepnih ur
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu "
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in budilnih nr
in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah.
Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro ln solidno izvršujejo.
! > ti n a j g k a borz a.
Dn6 27. novembra.
Skupni državni dolg ▼ notah.....101	gld
Skupni državni dolg v srebrn ... .	101	,
Avstrijska zlata renta 4%......122	,
Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron .	100	„
Ogerska zlata renta 4%.......122	.
Og^rska kronska renta 4*, 200 kron . .	99	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	936	,
Kreditne delnice, 160 gld......364	,
London vista...........119	.
Nemlkidr*. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.	58	.
80 mark ........................H	.
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci ........45	.
C. kr. cekini......................5	n
Dne 27. novembra.
35 kr. 4 % drlavne srečke i. 1854, 250 gld. . .	144 gld.	—	kr.
30 .	5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .	156	.	—	„
50 . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........190	.	50	„
85 .	4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	.	—	.
30 . Tišine srečke 4%, 100 gld.......137	„	—	,
10 .	Dunavske vravnavne srečke ... .	131	.	—	„
— .	Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	„	60	„
50 . Posojilo goriškega mesta.......112	,	—	„
85 , 1% kranjsko deželno posojilo..........99	.	25	„
82%.	Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4%	99	„	30	,
74 „	Prijoritetne obveznice državne železnice . .	223	.	—	„
53 .	„ , juine ieleznice 3* .	173	„	50	.
17",	„ , mžne železnice 5* .	127	„	75	„
68 „	„ , dolenjskih železnic 4*	99	,	50	„
Kreditne srečke, 100 gld........
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
Waldsteinove srečke, 20 gld.....
Ljubljanske srečke........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn.. lOOOgl.st. Akcije tržaflkega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........127
198 gld.		75 tu
140		— „
18		—
22		—
69		75 „
71		
60		—
22		75
153		75 .
3380		
425		-
95	•	
63	M	
85		05 „
155		50 .
127	n	62 .
Vakap in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za z gube pri žrebanjih, pri izžrebani»
najmanjšega dobitki. Kalantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„JI E R C U
«ollziile it. 10 Dunaj, liriahiltiritrasii 74 8
66
Pojasnila "£S v vsen gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoi|tkih vrsdnestnifc papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogolie visocega ibrestovanja pri popolni varnosti agr naloiouih 1 ii v u i o.