Leto ifll, štev. 252 Ljubljana, nedelja 31. oktobra 1926 poštnina pavšaiirana. Cena 3 Oin Uhaja ot» 4. zjutraj. otane mesečno Din as—; za inozemstvo Din to-— neobvezna Oglasi po tanfu. Uredništvo i Ljubljana, K.nafiova ulica Stev. 5/I. Telefon štev. 72, ponoči tudi Stev 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko OpravniJtvo: LJubljana, Prešerno*« ulica St. s*. — Telefon št. 36. inseratni oddelek: Ljubijai.;«, Prešernova ulica št. 4* — Telefon št. 49« Podružnici: Maribor, barvarska ulic« it 1. — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu. Ljub jana it 11.84» - Praha čislo it.iir Wien.Nr 105.141 Silen ciklon, toča in nove velike povodnji v Sloveniji V Gornji Savski dolini porušenih 8 državnih in 14 privatnih mostov, več hiš in gospodarskih poslopij. - Težka opustošenja v Kranju. Razdejanja v Savinjski dolini. - Zaloška ravnina zopet pod vodo. Včerajšnji dan in včerajšnja noč ostaneta nedvomno pač vsakemu leta in leta v spominu. Kajti taka groza in tak strah, kot smo ga preživljali včeraj, se vtisne v spomin in pusti sledove. " Že dopoldne so se kopičile pod nebom strahotne mase ob'akov, ki so se podile od juga proti vzhodu in jih ni bilo ne konca ne kraja. Pihal je močan, a tako topel veter, da so se ljudje na ulicah pošteno potili pod pretežkimi suknjami. Izpod neba ie samo zdajpazdaj zapršelo. toda samo za hipec in veter je zopet osušil zrak. Zvečer je pričelo pobliskavati, sprva od daleč izza Polhograjskega pogorja, zadaj za Krimom i:i nad'gorenjskimi vc-likami. Nekako ob 22.30 se je prignal od juga sem močnejši veter, ki ie dirjal s silno brzino proti severovzhodu. Počelo se ie bliskati in zavit, svetlobne kače so hip na hip švigale ter reza e kopice črnih oblakov, ki so visele nizko nad zemljo. Po 23. uri so butali ob mesto novj mogočni vetrovni valovi, se odbijali od hiš in si delali pot skozi mestne ulice. Yih.tr se je razvil v strahovit ciklon, kakor ga Ljubljančani menda sploh ne pomnijo. Veter je divje tulil, pod strehami je žvižgalo, okna so se trgala s tečajev, šipe so žvenketa e na tla, s Sireh se je jeia trgati opeka in med iirušcem iit truščem padati na ccstni tlak. Strahoviti ciklon, ki se ie gnal s Hitrostjo 25 do 30 in na sekundo, je grozil, da poruši vse, kar je stalo na prostem nezavarovano. Ljudje so prestrašeni planili s postelj, prižigali luči in strmeli skozi okna v temo, ki so jo od hipa do hipa trgali vid jemajoči bliski. Javni lokali so se v hipu spraznili, vsakdo je hitel domov. Na ulicah so se nudili opazovalcem kaj pisani prizori. Vse se je stiskalo k zidovom hiš. kajti opeka je padaia s streh in nevarno ogrožala vsakega posameznega pasanta. Koliko klobukov je veter strgal z glav, je težko reči. sigurno pa je. da je veliko za-poznelcev prišlo domov brez pokrivala. Okrog 23.30 se je zločesti vihar za hipec umiril, nenadoma pa ie pretrgal nebo mogočen blisk, da se je Ljubljana videla kakor v dnevni svetlobi. Vmes je udaril votel grom, nakrat pa so se odprle nebeške zatvornice in vlila se je silovita ploha. Strašen naliy se je po preteku četrt ure izmiril v težak dež, ki je padal skoro do !. ure. Vmes je grmelo in se bliskalo, da je bilo strah. Nenadoma pa se je vlila znova silna ploha, ki se je pretvorila malce nato v strašen orkan. Na zemljo jc udarila toča,- sprva drobna, nato debelejša. Zdelo se je. kakor da so zbesnele vse naravne sile. Bilo je. kakor da se bliža konec sveta. Vse je čakalo, kaj bo iz tega. Groza in strah sta objela vsakega posameznika. Siloviti orkan je divjal nemoteno dalje in sc izmiril šele proti 2. uri ponoči. Bila je strašna noč, polna groze in pošastnosti. Šele, ko se je zdanilo, je bilo mogoče pregledati divje razdejanje. Po ulicah in cestah je bilo videti v dolgih vrstah ob obeh straneh na tleli vse polno opeke. Na mnogih hišah so bile v oknih razbite šipe ali je veter odtrgal cela okna, ki so ležala na tleh. V Šiški je raz tri strehe odnesel vihar dimnike. Tudi v Rožni dolini ie poškodovanih več hiš. Veter je deloma raztrgal strehe hiš. pometa! na tla opeko in odnesel žlebove. V Rožniškem in Šišenskem gozdu je orkan zruval ali zlomil veliko smrek, nekatero do meter v obsegu. Vihar, ki je ponoči tulil med redkimi drevesi pobočja grajskega hriba, se je zapletel med drevjem na Golovcu, podrl na Gradu nekaj dreves, nad Šte-panio vasjo pa zmetal več d.belih smrek križem kražem, ki so padle čez ciektrične žice in jih potrgale. Potrgane so žice tudi na Ižanski in deloma na Dolenjski cesti proti Rudniku. . Pa tudi centrumu Ljubljane siloviti orkan ni prizanesel. V Zvezdi je vetrovni val izruval mogočen kostanj in ga vrgel na podstavek bivšega spomenika Ra-deckega. Burja je potrgala s kostanjev poslednje listje, katero je raztrosila vse naokrog po mestnih ulicah: a niti prosto deblo se ni moglo upirati strašnemu vrtinčastemu pritisku razbesnele burje. Dalje je na vrtu Pajhlove hiše na Rimski cesti orkan zlomil debelo smreko, ki je padla preko ograje in pretrgala električno žico. V Zrinjskega ulici je orkan na hiši št. 5 odnesel nad stanovanjem univ. prot". dr. Arturja Gavazzija del strehe, tako da je deževnica prihajala celo že v stanovanje. Največjo škodo v mestu pa je vihar prizadejal poslopje ženske bolnice na Stari poti za Leoniščem. Vihar je okrog 1. ure ponoči privzdignil na srednjem traktu de! pločevinaste strehe, nato pa raztrgal večji kos. S strehe sta padli dve težki okni in zgrmeli na tla. Sledil je kamin, razdivjani element pa je zavil nato še večje kose ploščnate strehe in nakrat je z velikanskim truščem odletelo vse skupaj na tla v kot dvorišča. Pločevina je pobrala s seboj mnogo opeke, nekaj pa je je padlo na tlak v podstrešje. Zlomljen je tudi strelovod na desnem traktu objekta. Skupna škoda, ki jo je strašni orkan prizadejal poslopju, znaša okrog 30.000 Din. Škodo si je včeraj dopoldne ogledal inšpektor za zdravstvo, g. dr Vuk e-vič. Ženski bolnici ie treba prisk čiti nujno na pomoč z izdatnim kreditom. Človeška žrtev Strašni ciklon, ki je divjal ponoči, je okrog 23. ure zahteval tudi č.oveško žrtev. Ko se je ob omenjenem času vračal krojaški pomočnik Eerd nand Breznik, stanujoč v Vodmatu, domov, je tiakrat začul na dvoriš.u Pečarjeve hiše krik človeka, kateremu ie sledilo obupno stokanje. Hitel je za glasom in naše! hip nato na dvorišču na tleh U že-če^a nezavestnega človeka, vsega v krvi. Breznik je skočil na cesto in priklical stražnika Antona Rusjana, ki je spoznal v ponesrečencu 2 let^e^a Pe-čarjevega hlapca Jaki ba VHkar.a. Omedlelega težko po kolovanega Vol-karja so odpeljali v bolnico, kjer ie ostal nezavesten vso noč. Po iznovrdi natakarice Pečarjeve gostilne. Marije Trček, je Volkar zleze! iz hlevskega podstrešja na strehe, hoteč nriti na ta način na hodnik stanovanjske hiše. kjer ie hotel povasovati. Vihar oa ga je zagrabil in ga vrgel na tla. Vo'kar ie pade 4 m globoko ter dobil pri padcu težke notranje poškodbe. Kakor v mestu je divjal vihar tudi v ; okolici. Podil se ie z blazno >"ag'ico čez Ljubljansko polje in podrl tamkaj več kozolce«;. Tudi v Mesenem lo^ru ie podrl vihar več dreves in deloma razkrit nekaj š,up. Več kozolcev je n'-d tih tudi v okolici;" Št. Vida in na Vi "maršem polju.,V gozdov:h leži deloma izruvani'i. deloma pa zlomljenh mnogo s^rek, med'temi tudi take z orjaškimi de'li. Povode?! i pri 7a!oi?u Ogromne vodne mase. ki j:h je povsod bregove prestopajoča Sava nosila z gorenjske strani, so se doli od Sne-berij in Berlčevega razlile po vsej ravnini tja do Dolskega tako da ie pos a a vsa ravan veliko iezero. ki naprav.ja na potnika, vozečega se v vlaku proti Zidanem mostu ali narobe, vtis groze in strahu. Pri Zalogu je pove ala /ata-strofo še Ljubljanica, ki je od M st dalj.' očividno naraščala. Vsa ravan kak h 5 do 8 km na širino je pod vodo. Leseni most, ki vodi pri Zalogu čez Ljubljanico. je bil dopoldne pod vodo in tudi del ceste proti Lazam. Ob železniškem nasipu stoječe hiše so stale do 1 m pod vodo. Prebivalci, zlasti trije mlinarji, ob drugače mirnem potočku Zadobrovšci, ki teče na desni strani Save ter se izl va v Ljubljanico, so bili v največji nevarnosti, ko so opazili silno naraščanj; Save, ki se je mahoma razlila po p< lju in travnikih. Začeli so takoj spravljati najnujnejše stvari in živino na varno. Naravno. da jim je noč. temna in viharna, ovirala reševalno delo. Zateči so se morali v svoje višje stoječe prostore ter med velikim strahom in obupom pričakovali, kaj jim prinese beli dan. Opolnoči, ko je ciklon najhuje d vjal. so se stisnili pod strehe. Ojup se jih je pola-ščal, ko. so videli, da jim je zopet vse uničeno, vse, kar so letos pridelal z največjim trudom in kar jim je os.alo, da se skromno prežive čez zimo. Ob poto.ku Zadobrovšci stoje tr je mlini, ki so prejšnja le a prav dobro uspevali, ker jih ni nikdar tako ' ata-strofalno ogrožala naraščajoča Sa a. Prvi mlin. najvišji, ie last posestnika Primarja, p. d. Perlesa. drugi je last posestnika Janeza Plečnika, p. d. Mic r-nika in tretji last posestnika Janeza Ste-leta. ki je ob vsaki povodnji v resnici najbolj ogrožen, kajti proti njegovemu mlinu prodira tudi naraščaioča Ljubljanica. Ko se je zdanilo, so vsi trije skušali rešiti predvsem živino ter jo prepeljati v Zalog na varno. B'le pa so velike težkoče. Ob 7. zjutraj je tu Sava dosegla višek ter proti poldnevu zače'a padati. Mlinar Plečnik je z večjim čolnom skušal spraviti na varno na zaloško stran tri prešiče. V čolnu so se vozile tudi štiri osebe. Čoln ie daleč od mlina sredi vode zadel ob drevo ter se prevrnil. Ljudje so se k sreči rešili na ta način, da so sp'eza1i na drevesa ter čakali pomoči. Tri.ie prašiči so pa padli v vodo. To veliko nevarnost sta zapazila brata France in Herman Štele ter prihitela na pomoč. Rešila sta dva plavajoča prašiča ter ju potegnila z las no nevarnostjo v svoj čoln, dočim je postal tretji prašič žrtev valov. V čolnu pri Steletu Vaš poročevalec je imel popoldne priliko, da si ogleda divjanje naravnih sil sredi ogromnega jezera. S čolnom sta ga prepeljala brata Štele na njiju dom, k ie* je povodenj napravila neprecenljivo škodo. Prizor .ie grozen in nepopis-ljiv, samo fotografska kamera bi lahko nazorno predočila čitateljem pretresljive momente, kako divjajo vodne mase oko:i tega mlina. Lepo poslopje je okrog in okrog obdano z vodo. l'os i e žrtev vr's. Shrambe za poljske prid'.'Ne pod voTi. Ostalo mu je le pr svetom. Vse hiše ob Radovni, ki ,'c tokrat narasla in divja, kakor nikdar, sm v nevarnosti. Tržič, 30. oktobra. V Tržiču je divjal ciklon z nezmanjšano silo od 6. zvečer do 2. ponoči. Raz strehe je pometal nebroj opeke, pobil šipe, lomil drevje in prevračal kašče. Električne centrale so imele polno dela, da so mogle sproti čistiti korita, pa se niso mogle ubraniti nezgode. Predii-niške centrale so stale do polovico noči. Bornova pa je tudi to noč prebila vzorno. Padajoča opeka je v trenutku pobila vse cestne svetilke, da je biia po sicer prav lepo razsvetljenem Tržiču tema kakor v rogu. Ob 11. ponoči sc je viharju pridružil še velikanski tialiv. ki je moral biti posebno močen v sve-toanskem kotu. Potok Mošenik ie namreč silno narastel ter je prišla več posestnikom voda v hleve. Kovač Dornik je odgnal živino v županov hlev. Koliki> je napravil vihar škode, se ponoči ni dalo ugotoviti. Šele jutro ie pokazalo gola rebra hiš. Posebno prizadeta .ic streha meščanske šole, ki jc bila tokrat v glavnem toku viharja. Dalie ima posestnik Markelj čop strehe popolnoma odkrit. Sicer pa na trgu ni hiše. kateri ne bi odneslo s strehe vsaj 20 opek in pobilo vsaj nekaj šip. Škoda je precej velika, pa se je bati še poplave, kajti včeraj je zopet deževalo, kakor Ja bi lilo iz škafa. Bistrica in Mošenik sta skoro tako velika kakor leta 1923.. ko je Amanu odneslo dvakrat zapored škar-po, ki je bila še v delu. Kljub tej nesreči pa Trščani lahko zahvalijo Boga. da ni prišla nad nje ona moč elementov, ki ie divjala, sodeč po nebesnih znamenjih, drugie. Ozračje je bilo namreč tako čudovito natlačeno z nečim groznim. da so ljudje instinktivno trepetali za one. ki so prišli pod mlinske kamne vremenske katastrofe. Včeraj so bili Tržiču kljub dežiu zidarji in kleparji na strehah, da popravijo nastalo škodo. Tudi steklar je imel posla čez glavo. Grozna noč v Savinjski dolini Celje, 30. oktobra. Celje in Savinjska dolina je letošnjo leto nenavadno prizadeta po pogostih poplavah. Komaj si ljudje rr.alo odJah-nejo od ene. že nastane druga. V petek že v popoldanskih urah je nastal precej hud južnjak, ki ni obetal ničesar dobrega. Popoldne je sila vetra naraščala od ure do ure. Zvečer je pihal pravcat «široko». Od časa do časa se je zaganjal vroč val in temni oblaki so se kopičili nad vso dolino. Pravcati vihar pa je nastal po noči, tako da ie kar buealo okrog oglov. S treh hiš je metalo opeko, lomilo veje in ruvalo drevesa. Po ulicah so ležale zdrobljene šipe, kakor ob eksploziji. Velika ploha in pa planinska voda sta napolnila strugo Savinje, ki je ob jutranjih urah prestopila bregove ter poplavila vso okolico. Že popoldne je vihar zagnal en splav pri Pe-trtjvčah ob mostno oporo in ga popolnoma razbil. Trdi se. da sta pri tem našla smrt dva "splavarja, vendar se dosedaj to še ni dalo ugotoviti. Tudi danes v soboto je vreme zelo viharno in deževno ter se je bati še večje povodnji. dasi je voda v strueri že precej padla. Ponovno se kaže nujnost izvedbe regu- lacijskega načrta, ako nočemo doživet; v Celju in okolici katastrofe, kakršne še ti kraii niso doživeli. Ljubno ob Savinji, 30. oktobra. Kakor Poljansko dolino, je tudi našo dolino obiskalo grozno neurje dvakrat zaporedoma. Ni še minil teden od zadnje poplave, že nas je doletela v noči od petka na soboto druga, še občutnejša katastrofa. Po dvadnevnem silnem viharju so se zbrali nad zgornjo Savinjsko dolino težki oblaki. Med Lučasnj in Solčavo ali nad Logarsko dolino se je utrgal oblak. Ob pol 11. uri ponoči smo zaslišali iz severozapadne strani votlo grmenje, katerega je spremljalo nepretrgoma bliskanje. Nihče ni upal leči k počitku. Slutili smo, da doživljajo Luče in Solčava nekaj groznega. Po celour-nem bobnenju je nekoliko poleglo, a okoli polnoči je pričel divji ples znova. Lesni trgovci in splavarji so hiteli k Savinji reševat splave, toda divje naraščajoča Savinja, ki je podirala jezove, strugo, drevesa, brvi in mostove, jim je splave iztrgala naravnost iz rok. V Lu-čah je bilo alarmirano gasilno društvo, prebivalcev se je polaščal strah in obup, nastaia ie panika. Ne ve se še, kaj je s Solčavo. Promet med Ljubnem in Lučami je prekinjen. Poštni avto je pripeljal samo do Ljubnega. Četrt ure od Ljubnega proti Lučam je Savinja raztrgala in odplavila cesto v dolžini 30 m. Tako ste obe vasi, Luče in Solčava odrezani od prometa. Na mestu, kjer je Savinja odplavila cesto, stoji zidana koča, kateri grozi ista usoda. Proti jutru je Savinja zopet nekoliko padla, a ker se znova vlivajo silne plohe, zopet narašča in ako se danes ne obrne na bolje, se je bati najhujšega. Mozirje, 30. oktobra. • Danes ponoči je divjala v Savinjskih planinah huda nevihta, ki je povzročila naglo naraščanje Savinje in njenih pritokov. Povodenj je povzročila velikansko škodo na objektih okrajne ceste ter razdrla mostove, brvi, jezove in porušila obrežne naprave. Promet z vozovi med vasmi Ljubno, Luče in Soičavo je popolnoma nemogoč. Posebno ogroženi sta vasi Grušovlje in Št. Janž, kjer je velika nevarnost, da odnese voda vse žage in mline. Ogrožene so tudi hiše in gospodarska poslopja. Jez ljubljanskega škofa v Nazarjih je voda popolnoma porušila. Istotako tudi grablje, ki so bile nad jezom za lovljenje plavnega lesa. Škode še ni mogoče preceniti Nevihte razsajajo še vedno naprej. ■V Mariboru ni večje nesreče Tudi Maribor ie imel v petek zvečer nenavadno močen vihar, kakršnega že dolgo ni bilo. Raz strehe je letela opeka, tako da je bilo nevarno hoditi po ulicah. Najhujše je razsajal vihar v parku in okoliških sadovnjakih, kjer je ru-val debela drevesa in lomil vejevje. Včeraj zjutraj je bil prav žalosten pogled na mestni park, ki ga je že zadnji sneg na vseh koncih in krajih nalomil. V Kopališki ulici ie podrl vihar veliko lipo na vrtu g. Tavčarja. Ulice so bile posejane z zdrobljenimi opekami in od-krušenim zidovjem. Tudi električno podjetje je moralo prekiniti tok. Med petkovo burjo se je vsula v okolici Maribora tudi nenavadno debela toča. Vihar pa ie bil tamkaj tako močan, da je odnašal hišam cele strehe, stare plote pa je veter kar pomedel. Včeraj popoldne je po toplem dnevu nad Mariborom zopet zadivjala nevihta z gromom in bliskom. Neurje je bilo čisto posebne vrste. Ravno, ko se je razvila večerna promenada, so švigali bliski nizko, kakor da bi odskakovali od tal. Po kratkem nalivu pa se je ozračje zopet pomirilo. Današnja številka obsega 24 strani in stane 3 Din. Prihodnja številka izide v sredo zjutraj. Cik-cak politika SLS Ljubljana, 30. oktobra Že ponovno smo letos opazili, da se po-lašča vodstva in cele SLS neprijetna notranja nesigurnost. Danes se zaleti v eno smer, jutri se umika, danes koketira z Moskvo, jutri ji grozi z Zaloško cesto, danes poje republika, jutri vsiljiv monarhizem. Sedaj se kriči o principu, v drugem predam pa se pridiguje o potreb; realne gospodarske politike. SLS se je polastil cik-cak, v kofiem ji more samo g. Radič še tekmovati. Tako smo poslednjih 14 dni doživeli umik avtonomizma. SLS je ta nauk maskirala v izjavo, da treba predvsem reševati »gospodarska vprašanja«. Kmalu nato smo culi zahtevo SLS po oblastnih volitvah in končno sramežljivo izjavo g. Korošca, da se ustava priznava in da se bo spoštovala tudi od SLS. O kakem pridržku, da se bo naprej zahtevalo njeno revizijo v avtonoml-stačni smeri, ni g. Korošec niti črhnil. in vendar bi to bilo čisto naravno in logično, ako ni hotel izzvati nasprotnega utiša. G. Korošec je izjavo dal, da bi se SLS pozvalo na tej podlagi v vlado. Medtem pa je nastopila nova situacija in g. Korošec Je moral spoznati, da se je brez protidajatve poda! predaleč v ospredje. Vsakdo in tudi vsa SLS ga je tako razumela in kakor so prej pridigovall klerikalci o avtonomiji, so sedaj hvalili samouprave in že so v svoji neizmerni drznosti začeli dolžiti SDS, aa je le ona kriva, da oblasti še nj in da te celo proti njim, SLS pa da se je od nekdaj zanje navduševala . . . Čim pa je g. Korošec videl, da je stopila SLS iz taktične rezerve brez sigurnosti, z drugo besedo, da je šla eksemplarno na led, je zatrobil na umik. Isti hip, ko je SLS od-klenkalo glede vlade, je začela pobirati, kar je prej odvrgla. Prav tako kakor smo vnaprej prorokovali, češ da so SLS programske zahte/e samo igra. Danes poje glasilo SLS zopet: »Nikdar«, »Nikdar ne bo SLS podpirala takozvanega julijskega sporazuma z radičevci.« Besede »nikdar« niso sicer doslej poznali v klerikalnem leksikonu, oziroma se jo mora razumeti drugače in to pač v smislu: »do prihodnje prilike se uriiriti v vlado«. Prazno besedičenje o kmetu, ki je v dolgovih in tovarnah, ki stoje, na vsem tem ne more nič spremeniti. Gospodje so se kasno in prekasno spomnili na to, potem ko so 6 let gnali lajno avtonomizma in sta jim bila kmet in delavec deveta briga. Za skledo leče so avtonomijo hoteh zavreči oziroma so jo že zavrgli za samo nado na to skledico. S svojim najnovejšim umikom se je SLS osmešila in onemogočila še bolj. Če je včeraj avtonomizem odslovila, ne more danes od nikogar resno zahtevat!, da se zanj še vnema in nanj prisega. Le tako naprej s cik-cakom! Nam se zdi, da celo klerikalni voKlci začenjajo misliti in da bo marsikdo začudeni vprašal, zakaj SLS »mrtvaca« koplje zopet iz jame, da ga proglasi za »svetinjo* katoliškega ljudstva. Zaman ie ves ta trud. Mrtvih obujati n! mogoče. Alarmantne vesti o izpremembi vlade Zakaj je prišel v Beograd g. Balugdžič? — Verzija o izvenparla- mentarni vladi. Beograd 30. oktobra, p. Popoldne so se v političnih krogih jele širiti alarmantne vesti o skorajšnji izpremembi v vladi. Pravijo, da se kralj prav kmalu jx>vrne v Beograd, in da je lahko pričakovati za prihodnje dui odstop vlade. Širijo se celo glasovi, ki pa imajo malo verjetnosti, da ni izključena ne-parlamentarna vlada. Nekateri spravljajo prihod poslanika Balugdžiča v Beograd ne samo z zunanjim položajem, ampak tudi z notranjo politiko v zvezo. Centrumaši so pridno na delu. da utrdijo svojo pozicijo in jo zavarujejo pred pašičevci. Zato se je, kakor kažejo razni znaki, glede nettunskih ikonvencij in ureditve agrarnih odnošajev v Dalmaciji -dosegel sporazum, in sicer v tem* smislu, da pridejo konvencije pred parlament v dosedanji obliki. Naglaša jo, da ni mogoče izpremeniti ničesar ua neltunskih konvencijah. Tudi o tem vprašanju se opravlja v zvezo prihod poslanika Balugdžiča v Beograd. Z druge strani menijo nekateri, ia se njegovo bivanje v prestolnici nanaša na novo grupiranje evropskih velesil in na gotove zelo važne dogodke na vzhodu Evrope do katerih mora baje prav kmalu priti. Čuje se, da je vse to v zvezi 7. našimi odnošaji do Rusije. Obrisi bodočih dogodkov še niso jasni, vidi pa se. da zadobiva notranja in tudi zurUtnja politika novo obliko. Akcija za skupen nastop opozicije Prizadevanje za priključitev samostojnih demokratov demokratski zajednici. — Vznemirjenost radikalov radi kolaboracije celokupne opozicije. — Klerikalci popolnoma osamljeni. sledujejo z velikim zanimanjem deloma tudi s precejšnjo vznemirjenostjo te pojave v vrstah opozicije in se nadejajo, da bo težko Beograd, 30. oktobra r. G' včerajšnji seji Narodne skupščine politični krogi mnogo razpravljajo. Sami radikali ostro obsojajo nastop predsednika vlade, ki je obtožil opozicijo, češ da vodi obstrukcijo. Zlasti se je tudi opazilo tesno sodelovanje med davidovičevci in SDS. Samostojni demokrati so dajali ton borbi, davidovičevci pa so podpirali v skupščini predloge SDS brez običajne ljubosumnosti. Dejansko so člani opozicije v stalnih' medsefio.inih stikih in pri vseh strankah se skušajo odpraviti težave, da bodo sposobne za čim tesnejše sodelovanje med seboj. Takozvani ožji opozirijo-nalni blok skuša obdržati svojo pozicijo tudi brez enega člana (skupine dr. Korošca). Zato zbira vse opozicijonalne poslance okrog sebe, da se organizirajo za skupen nastop proti vladi. Živahno prizadevanje gre za tem, da vstopijo v demokratsko za-jednico tudi samostojni demokratje. Ni še znano, v kolikor je doslej dozorelo to nastajanje. Vsekako naglašajo demokrati, muslimani in zemljoradniki, da je že skoro gotov sporazum glede skupnega nastopa vseli teh strank v plenumu zbornice. Radikali za- prišlo do ustanovitve enotne opozicijonalne skupine, kakor to želi opozicija. Popoldne so bile važne konference na stanovanju Nikole Pašiča. Najvažnejša je ona, ki jo ie imel g. Pašič s predsednikom Narodne skupščine Trifkovičem, ki je zopet ozdravil. Vaš dopisnik je opozori! ministrskega predsednika na današnji uvodnik, ki ga pri-obču.ie »Slovenec« pod naslovom: »Nikdar«. Uzunovič je dejal, da po taki pisavi lista ni mogoče več verjeti v odkritosrčnost klerikalcev in da bodo Koroščevi poslanci še bolj jjopustliivi Eden aktivnih ministrov, ki ie posredoval med vlado in dr. Korošcem, je iziavil vašemu dopisnikn v stvari pisave »Slovenca«: >,Ako je tako, potem ne bo nič z vstopom klerikalcev v vlado. Sicer pa tudi drugače ne stoje baš dobro«. Klerikalci so se sedaj zamerili tako radikalom kakor demokratski zajednici. Danes so povsem izo liram in izgubili menda zadnji kredit, ki so ga še imeli. Katastrofalen proračun za kmetiisko ministrstvo Minister Pucelj se je podvrgel diktaturi finančnega ministra. — Pravi, da mu Radič v interesu sporazuma ne pusti demisionirati. Beograd, 30. oktobra, r. Kakor znano, je minister Pucelj na eni zadnjih sej ministrskega sveta zapreti! z demisijo, ker je minister financ zahteval, da se proračun za ministrstvo poljoprivrede in voda reducira na 75 odst. Sedaj se doznava. da minister financ redukcije pri ministrstvu g. Puclja nj opustil ter da je že odposlan v Sarajevo v tiskarno silno reduciran proračun za ministrstvo poljoprivrede, kar dokazuje, da je minister Pucelj popolnoma podlegel napram finančnemu ministru, ni pa izvajal nobenih konsekvenc in tudi demisije ni podal. G. Pucelj se sedaj opravičuje, da je imel resen namen podati ostavko, a se je hotel prej sporazumeti s Stjepa-nom Radičem. Zadnji pa ie stal na stališču, da bi mogla demisija Puclja škoditi sporazumu, zato je zahteval od njega, da opusti misel demisije, kar je gospod Pucelj tudi storil. Posledice redu-ciranega proračuna bodo za kmetijstvo naravnost katastrofalne. Razume se. da je minister Pucelj prevzel nase strašno odgovornost, ker mu ie bilo več za radičevski sporazum kot pa za varstvo interesov kmetijstva. Nemška politika ni zanesljiva Vprašanje irancosko-nemškega zbližanja radi nemške tradicijo-nalne neodkritosrčnosti je še daleč od končne rešitve. — Dočim prevladuje v Parizu dvom, se v Berlinu zanašajo na svojo pre- tkanost! Pariz, 30. oktobra, d. Časopisje razpravlja o poeetu nemškega velejx>sianika pri Brian-tiu in mu ne pripisujejo posebnega pomena, kakor to delajo berlinski listi. V službenih krogih v Parizu postopajo v tej stvari zelo spretno, izjavljajo pa, da se politika sporazumevanja med obema državama giblje v programu, določenem v Thoirvju, čeprav ni Hosch prinesel s seboj preciznih predlogov. , ki stoji blizu zunanjemu ministru, pravi, da sta Hosch in Briand še enkrat obravnavala ves kompleks vprašanj, pri čemer se ni pojavil noben bistven moment. Znane težave obstojajo še nadalje. Sedaj se bodo morali sporazumeti obojestranski izvedenci. Tako na nemški kakor na francoski strani so izrazili trdno voljo, da se thoirvska politika na vsak način nadaljuje. Preosnavljanje sovjetske Rusije Soglasna odobritev Buharinovib izvajanj. — Nadaljevanje boja zoper opozicijo. — Važna pravica inozemskih članov komunistične internacijonale. — Značilne zahteve Rykova. Moskva, 30 oktobra d. Na 15. konferenci komunistične stranke je poseglo v debato o poročilu Buharina več ruskih in tudi inozem skih komunistov. Govorili so deloma o stabilizaciji, kapitalizmu, deloma pa o tem, kak šno stališče zavzema do tega vprašanja opo žirija. Soglasno sprejeta resolucija odobrava izvajanja Buharina o dinamiki mednarodnih razmer in priporoča sovjetski delegaciji v komunistični internacijonali, naj nadaljuje borbo proti skrajnim levičarskim in desničarskim strujam. Nadalje obsoja delovanje Zmovjeva in ugotavlja, da ne more več stati na čelu internacijonale. Buharin le naglaša!, da imajo v bodoče vodilna mesta v tretji internacijonali tudi inozemski članL To smatrajo kot željo sovjetov, da ne bi kandidira! za predsednika internacijonale Rus, ampak inozemec. Kot kandidati prihajajo zlasti v poštev Th51matm, Smerai in Treint. Na včerajšnji večerni seji je podal Rykov poročilo o gospodarskem položaju Rusije. Njegovo poročilo je bilo precei optimistično. Potrdil je, da je Rusija v stadiju gospodarske in zlasti industrijske preosnove, ki ji mora biti geslo: preskrba potrebnega kapitala z lastno močjo. Izjavil je, da smatra večina stranke vse to za popolnoma mogoče, dočim bi opozicija rada kapitulirala pred težavami te preosnove in socialistične strukture. Opozicija predlaga za odstranitev sedanjih težav take mere, ki morajo dovesti le do desorganizacije stranke in nesoglasij med delavci in kmeti, ne pa do ureditve razmerja med njimi. Rykov je končno ob ve likem odobravanju konference iiolemiziral z raznimi nazori opozicije glede ruskega go-sjrodarstva. Včerajšnji seji konference so prisostvovali vsi opozicijonalni člani osrednjega odbora, niso se pa priglasili k besedi. (Glej članek na 2. strani. Ured.) Potres na Filipinih Manila, 30. oktobra, (ri.) Na Filipinskih otokih je bil včeraj silen potres, ki je po« vzročil mnogo človeških, žrtev in ogromno materi j alne škode. Klerikalni denuncijanti na deiu Radi volitev v Zbornico za trgovino, obrt jn industrijo SLS zelo boli glava. Da se osveti, i,, ta stranka začela z de-nunciran.iem proti naprednim obrtnikom. ki so agitirali za stanovsko listo. Ves aparat SLS je na delu, da javlja za državnega pravdnika siuča.ie, kjer bi se agitacijo dalo očrniti kot nedovoljeno »zbiranje^ glasovnic. Večinoma so ovadbe zlagane in izvite iz trte. kakor je to pri klerikalcih navada. Kakor čujemo, je državno pravdništvo vsled teh denuncijacij v nekaterih slučajih predlagalo sodnijski postopek. Bilo bi bolje storilo, da vse skupaj vrže v koš; kajti nastale bodo samo pisa-rije brez končnega uspeha. Dokazno breme Seveda pripada obtožbi in se bodo prizadeti lahko branili s tem, da so agitirali za volitve, kar ie pač svobodno pravo vsakega državljana. Ako je kdo izročil listino agitatorju, da jih pregleda, ali so pravilno izpolnjene in da jih odda na pošto, ne bo noben sodnik mogel videti v tem ka.i nedopustnega. Vse to so osnovne državljanske pravice, ki nam jih hoče sedaj ukratiti ista SLS. ki se toliko pritožuje, da je premalo svobode v naši državi. Kdor bi bil od klerikalne ovadbe prizadet, naj to javi tajništvu SDS v Ljubljani radi pravilne obrambe in potrebnih nadaljnjih korakov. V tem oziru nam piše somišljenik z dežele: Zaslišan radi prestopka po členu 22. uredbe o volitvah v Zbornico za TOI sem najprej vprašal, česa sem ob-dolžen. Ovadba trdi. da sem zbiral izkaznice in glasovnicc. Jaz sem izjavil, da sem pač agitira! pri volilcih. to pa na popolnoma zakonit način. Nai se mi dokaže, kaj sem napačnega storil. Iz pravniškilj krogov se nam o tej stvari piše: Čudimo se državnemu pravdništvu, da ie nasedlo ovadbam SLS. Uredba o reguliranju volilnih predpisov za Zbornico za TOI ie samo uredba nP pa zakon. Po čl. 8. ustave se kazni morejo uvesti samo z zakonom. Po-oblastilni zakon, s katerim ie utemeljena citirana uredba, ne daje ministrskemu svetu pravice uvajati kazenske predpise o volitvah v Zbornico, temveč le predpise o organizaciji in volilnem redu. Kazensko določbe v varstvo volilne svobode so predmet za sebe, za koji bi bilo potrebno posebno pooblastilo zakonodajalca. Sicer pa tudi, čP bi novi kazenski predpisi držali, se imaio razlagati striktno in po pravem svojem namenu. Prevod uredbe je slab in bo treba vzeti original v roke, če se bo hotelo pravilno razlagati. Čl. 12. uredbe veli, da ni dovoljeno zbirati izkaznice, ter jih oddajati ali pošiljati skupno. Agitacija je zabraniena samo v volilnem poslopju. Hotelo sP ie preganjati pošiljanje glasovnic v skupni masi. Zbiranje samo še ni prepovedano, Če mu ne sledi iudi skupno oddajanje. Kaj pa jP zbiranje, kie je meja med agitacijo in zbiranjem. Če agitator obišče volilce, če jim izpolni glasovnice in če v sporazumu z njimi odda poedino glasovnico na pošto, potem ni možno videti kaj nedopustnega. Volilni postopek je zelo kompliciran in je naravno, da se volilci obračajo za pomoč bolj poučenim osebam. Cela določba g. Kraia-ča ie sploh jako na slabih nogah in Je uredba sestavljena v kazenskem delu zelo naivno tako, da pravzaprav ni jasno, kaj je g. minister mislil in s predpisom 4. alineie čl. 12. V skrajnem slučaju, kdor je po sporazumu z volilcem prevzel ekspedicijo glasovnice, ne more biti »zbiratelj« v kaznjivem smislu te nove besede. Vsekakor se nam zdi. da famozna Kraiačeva naredba pri striktno mislečih pravnikih ne bo dobro in častno prošla. Naj nihče ne pozabi zoper eventualne obtožbe ali sodbe pravočasno vložiti pritožbe. Mi bi pa tem izvajanjem dostavili samo obči nasvet, naj vsak, ki bi b'l zaslišan, samo v obče trdi. da je zakonito agitiral in zanika klerikalno denunciia-cijo. Naj prilezejo denuncijanti na dan kot priče, da bomo videli, kdo so in kaj vedo. Ni treba jim pomagati vnaprej. Naj dokažejo, potem se bomo branili. Politične beležke Panika v vodstvu SLS Kakor smo že poročali, je v vodstvu SLS pred par tedni zmagala oportunistična stru-ja, ki je od dr. Korošca zahtevala, da vse stori za vstop v vlado. Ko je pretekli teden začelo iz Beograda prihajati, da so se začela pogajanja, se je polastila neizmerna radost vseh velikih in malih vodij SLS v Ljubljani in po deželi. Od vseh strani se nam v tem pogledu z dežele poroča prav zanimive stvari, kako so začeli neki gospodje dvigati glavo in pretiti. Vse je bilo že sigurno in ko je g. Korošec dal znano Izjavo o ustavi, je vsakdo od SLS razumet, da je ta dan pokopana avtonomija. Pričakovali so samo še depeše o imenovanju ministrov. Prepirali so se, katere portiel.ie naj vzamejo. Kakor strela pa je naenkrat do-šla vest, da so klerikalci bili potegnjeni. Prvič se je imelo-pokazati, ali SLS kaj drži na program in solidarnost opozicije. In že prvič je pred vsem svetom dognano, da je SLS čakala samo na žvižg, a ni bila tako oprezna, da bi bila opazila, da se žvižga lz lovske piščalke. Razburjenje nad nepričakovanim preokretom v levičarskem taboru SLS je velikansko. »Slovenec« je pod tem pritiskom danes priobčil članek »Nikdar«, ki naj vrne SLS nazai na zatajeni program. Kritike na račun »Jugoslovanskega kluba« so obče in brezobzirne. Zanimivo je, da mnogj branijo g. Korošca, da je on svaril, da pa so gospodje Kulovec, Sušnik in drugi zmagali. Vsaj zvrača drug drugemu k::v-do. A blainaža je ogromna. Seja anketnega odbora Beograd. 30. oktobra, r. Dopoldne je a.i kelni odbor zaključil čitanje aktov o aferi dr. Korošca iu njegovih naročil v Ameriki. Iz dosedanjega dela odbora izhaja, da je bilo mnogo zlorab pri nabavkah, kakor tudi pri sprejemu blaga, ki je bil večinoma pokvar-jen. Odbor je skleuil, da zasliši načelnika ministrstva socijalne politike Blagoje Iliča in da se zahteva od sodišča rešitev o tožbi bivšega ministra dr. Krstelja, ki jo ie vložil on proti članom komisije za sprejem tega blaga. Prihodnja seja bo v torek in pride ua duevni red interpelacija klerikalcev proti dr. Žerjavu, na katero je gosp. dr. Žerjav že poda! sijajno obrambo. Blagor narodnim manjšinam v Rumuniji Bukarešta, 30. oktobra, d. Ravnatelj manj šinske sekcije Društva narodov. Erik Co U ban, je potoval te dni po Erdeljskem in do= spel v četrtek semkaj. Novinarjem je izja» vil, da se je odj ravii na to pot, ki nikakor ni oficijelna, na povabilo ministrskega pred sednika Averesca in zunanjega ministra Mi« tilir.ea. Colban jc dejal, da Rumunija seve« da ne more dopustiti ničesar, '^ar bi imel-o količkaj značaj odrejene preiskave. Posetil je nad 40 krajev z narodnimi manjšinami in povsod našel prijateljsko razmerje med njimi in rumunskimi oblastvi. Izjavil je v nadalnjem poteku razgovora novinarjem, da je s stanjem, ki <ljskega premoga v inozemstvo. Novo posojilo Poljski London. 30. oktobra, d. Tukajšnje vele= banke razpravljajo o velikem posojilu, ki naj bi se dovolil Poljski. Kot jamstvo pri« haja v poštev zastava veleposestev poljske visoke aristokracije. Posojilo bi spravile sku paj angleške, ameriške in francoske vele= banke. Rumunska kraljica še vedno v Ameriki Bukarešta. 30. oktobra, d. V sredo je bilo uradno na kratko objavljeno, da odpotuje kraljica Marija poprej, kot je namerava, iz Amerike, ker da je precej utrujena. Po po« slednjih poročilih se je pripeljala kraljica v Montreal in Ottavvo v Kanadi. Nadalnji načrti potovanja doslej še niso znani. Urad= no se zanika, da bi bila izprememba progra; ma kraljičinega potovanja v kakšni zvezi z zdravstvenim stanjem kralja. Konferenca britanskega imperija London, 30. oktobra, d. Zadnje dni je bi« Io v okvirju imperijalne konference več taj= nih razgovorov, v katerih so razpravljali o političnem programu, zlasti pa o odnošajih dominijonov do Anglije. O podrobnostih teh sestankov se ne more nič izvedeti. London, 30. oktobra. (Io.) Imperijalna kon ferenca je izvolila juridičen odsek, ki ima nalogo proučiti locarnski pakt. Spominjajte se ljudje Antiin Kristan: Kako naj se zida? V zadnjih tednih je zopet vprašanje: »Kako in kdo naj zida hiše« na dnevnem redu naše javnosti. Prav potrebno je, da se čujejo mnenja, da se razpravlja o njih in da se najde ono, kar bi odgovarjalo praktičnemu življenju. V Ljubljani se je v zadnjih letih zidale sorazmerno prccej, seveda ne dovolj, da se usodi potrebi, ki postaja že prav kričeča. Zidali so v prvi vrsti: a) interesenti sami z lastnim denarjem iti s posojili; b) stanovanjske oziroma stavbne zadruge in c) mestna občina. Najcenejše zidajo praviloma interesentje sami, ker jih vsak izdatek direktno boli, Ker vsako in sploh vse delo stalno, pazljivo mi skrbno kontrolirajo in ker imajo pred očmi svoje potrebe za takoj in one, ki šele pridejo Interesentje pritiskajo na zidarja., mizarja, tesarja, krovca, slikarja, pečarja itd., da le-ti znižajo svoje zaslužke na najmanjšo mero. Mnogi imajo prijatelje m znance, ki jim pomagajo pri dobavi cenejšega materijala, pri dovozu istega itd. Obrtnik; tudi,, uvidevni kot so, prav radi gredo do skrajne mere vštric vsem mogočim željam in prošnjam hišnega lastnika. Posamezniki tudi veliko dela lahko sami ali s pomočjo sor.idnikov in prijateljev napravijo. Interesent sam zida po navadi eno ali dvo-stanovanjsko hišo, ker ima pred očmi svoio in svoje družine prihodujost. Okrog lii-šicc si napravi vrt. Geslo vlada skoro prt vseh: moja hišica moja srečica. Ideal v vsem svetu je lastna hišica. Tudi stanovanjski kongresi (naj opomnim.samo na zadnji na Dunaju v .septembru tek. leta) se izrekajo za zidanje malih hišic z vrtovi in za tkzv. vrtne kolonije. Sorazmerno poceni zidajo tudi še zadruge svoje zadružne hiše. ker lahko na podobne načine kot posamezni interesent pritiskajo na podjetnike, obrtnike i.n rokodelce. Seveda pridi"o zauruge redko kdai v položaj. da zidajo zadružne hiše, to le v slučajih, ko se zidajo vrtne kolonije in je treba vsled krajevnika razmer i.n predpisov, radi ulic in cest držati se določenih oblik stavbnega redu iii pa kadar grade v mestih na kompleksih, kjer se ne dovoljuje malih oziroma manjših stavb. Po navadi stavbne zadruge preskrbujejo svojim zadružnikom ce-nen kapital, stavbno vodstvo, nasvete 111 vso moralno in intervencijsko pomoč. Prccej dražje ie zidanje, kadar stopijo v akcijo občine, država in razni privilegirani skladi ter podoone ustanove. Vzrokov za to jc vse polno. Podjetniki in rokodelci oziroma obrtniki gredo malemu človeku na roko iz najrazličnejših vzrokov: pri delih, ki iih pa oddajajo javne ustanove, pa vedo, da bo treba položiti najprej kavcijo, preskrbeti si načne, čakati na izplačila itd. Zato praviloma zaračunajo vse te predvddevne stroške in ofertaine cene. Potem pa pravi— loma gori navedene korporaciie zidajo velike stavbe, kjer mali rokodelec in man :>od;etnlk ne pride v poštev. Večja podjetja pa imajo vse drugačne režije in seve njih delo je tudi dražje in pa eksaktne.iše itd. Občine, država, ustanove itd, se morajo ozirati na vse one momente, preko katerih gre tnali človek. Občine se praviloma drže pogo Ib, ki sc jih sklenile delavske organizacije s podjetniki, vsled tega plačujejo uidi iiedseboino pogojene cene. Potem jc ponavid v veljavi načelo: vzeti v obzir najsolilncjše podjetje in ne najcenejše. Pri javnih zgradbah iungira vse polno komisij, ogledov in pregledov. .lavna kontroia zahteva, da je povečini vsaka malenkost komisijsko ugotovljena. Kdo nai torej zida jn kako se zida? Kaj je najbolj priporočljivo? iz /gorai omenjenega ie jasno, da je dosedanja praksa to žc pokazala in da Jc iskati vedno odgovora na vprašanja v življenju. v praktičnem vrvenju vsakdanjosti — manj pa \ učenih razpravah ljudi, ki bi hoteli imeti svet in ljudi po svoji domišljiji. Praksa kaže, da zidajo največ tisti, ki so potrebni; danes že zida malokdo iz špekulacije ah zato. da bi iz stavbe imel kake dobičke, aij da bi vložil v stavbo denar radi boljšega obrestovanja. Stavbne zadruge pa so nastale edino zato. da pomagajo zidati posameznikom. ki so potrebni stanovanj in pa pomoči pri njihovem početlu. Praksa kaže dalje, da zidajo ustanove (Sre-dišnji zavod za zavarovance, okrožni uradi tega zavoda, pokojninski zavod itd.), ker .iim njih karitativna naloga imperativno zapoveduje zidanje lasitnih poslopij in stanovanjskih hiš za svoje uslužbence. Denar teh ustanov je tedaj že via facti namenjen za hipotečna posojila, in nžravno za zgradbe, k: so poleg tega še v direktno korist njim samim in njih osobju. Praksa nam kaže, da zidajo ob&ine v prav obilni merj iz raznih razlogo\. Na Dunaju vidimo, da se zida iz prave potrebe po stanovanjih; zato zidajo ogromne komplekse iz sredstev, ki jih jim da v to svrho vodena občinska finančna politika. V Pragi so uporabili tudi dunajski način ,ali konstruirali so tudi svoi lasten. Fna tamošniih mestnih hranilnic je začela graditi vrtno stanovanjsko kolonijo: tisoč hišic. V Bratislavi so sezidali od prevrata do danes: posamezniki 3865 stanovanj, zadruge s pomočjo države 1110 stanovanj, mesto pa samo 550. Kakor kje kaže in kakor se more. Pri nas za enkrat se je razvijalo delovanje kakor se je pač moglo. OTžava se tega vprašanja ni dotikala . . . Občine so tedaj bolj malo zidale, zadruge po možnosti, največ pa seve ljudje sami, potrebni stanovanj. V bližnji prihodnosti je lahko znatno boljše. Ne da bi kakšni modrijani iznašali kake nove leke. Ne! Ne in ne! Ampak nad namd visi preteča nevarnost prenehanja stanovanjske zaščite. Kmečke in seljaške partije čutijo med svojim; volilci te potrebe; zato ie tudi eden od vodij HSS g. dr. Ba- sariček predložil nainesrečnejši dodatek, da se vse one stranke, ki se z gospodarji ne bodo do 1. novembra 1927 dogovorile radi stanarine, lahko delož.rajo. Zidati morajo tedaj občine. Morajo, ker je to njih socijalna in kulturna dolžnost,- ter gospodarska potreba. Stanovanjskim ln stavbnim zadrugam bodo morale občine z garancijami pomagati, ker je to zanje najcenejša. pa tudi najbolj ugodna in najsmi-selne.iša pomoč občinarjev, ki jo pa imajo ti polno pravico zahtevati od nje. Povsem zmotna je misel, da prevzamejo občine s takimi garancijami bogve kakšen riziko. iz mojih izvajanj je razvideti, da zasebni interesent zida najcenejše, da praviloma zida po svojih močeh in da da tudi svoje prihranke in svojo delovno moč (tudi delovno moč sorodnikov in svoje družine) v svojo hišico. Malo bo slučajev, da bi garant (občina) prišel v položaj, da prevzame hišico v svojo last In če pride ;ak redek slučaj, bo li premoženje občine bolj prikrajšano s prevzet.icm stavbe, ki je bila takorekoč pri ustih pretrgana in z znojem sezidana — an pa s stavbo, ki io danes vse dražje sama zida?! Po mojem mnenju je sistem občinskih garancij v vsakem oziru priporočljiv in ga jc izvrševati, kjerkoli je to mogoče. Pa tudi država bo moraia priti na pomoč. Za svoje urade bo morala gradit lastna poslopja. Zadrugam ,pa bo morala dati posojila po zmerni obrestni meri ali pa prevzeti garancije po že omenjenem načinu za posojila pri hipotekamih zavodih. Obligacije, loterije in vse ostale take prireditve ie pozdravljati. Vse. kar se naredi, je dobro; ali da bi se z njimi dalo kaj sistematičnega napraviti, nj verjetno, ker narn dosedanja praksa o tem ni pokazala nič pomembnega. In česar nismo oraktično preizkusili, tega ne moremo vzeti za nadomestilo onega, kar se je izkazalo kot dobro in priporočljivo. Kako tedaj naj se zida jn kaj naj se zida? Tako kot doslej in pa. če je mogoče, še z malo večjo širokogrudnosiio in z navadno človeško pametjo. Občine naj podpirajo težnje posameznikov notom zadrug, v katere naj pošljejo svoje odposlance v svrho popolne kontrole: občine nai zidajo, kolikor le premorejo njih finance. Čc sc tudi za-dolže, nič zato. ker po sedmih stihih letih ie vedno prišlo sedem tolstih in obratno. Država naj sodeluje ter naj da posojila zadrugam. Le-te naprej posameznikom, vse pod kontrolo občin in zadrugarjev. Karita-tivne ustanove naj prav tako pomagajo — ■in seve ljudje sami pa naj se ravnajo po starem, doslej še vedno v praksi uveljavljenem redu: Pomagaj si sam in Bog ti pomore. Le krepko na delo; za modrijane in kritike bo še tudi dovolj časa in prostora. Stavbe bodo pa tu in se bodo muzale, ljudje pa bodo zadovoljni. niki stoje tako nesrečno in zmrcvarje-no, da lahko vsak lajik spozna, da je bil spomenik postavljen tamkaj pač-samo radi tega, ker je bil slučajno prazen prostor. Na sedanja mesta ne spadajo nrti idejno, še manj pa z vidika harmonične celote — razen Valvazorja in dveh portretov pred opero. Za enkrat pa tem nedostatkom ni odpomoči. Pa tudi novemu spomeniku se najbrž ne bo godilo bolje, ker se bodo morali delati na vse strani mogoči in nemogoči kompromisi. Za spomenik kralja Petra bi prišli v poštev samo trije prostori, in sicer: Kralja Petra trg, Kongresni trg, ali pa prostor pred magistratom. Trg Kralja Petra bi se moral v ta namen popolnoma in čisto radikalno preurediti. Miklošič bi se moral prestaviti kam drugam, drevesa za spomenikom posekati, pota preregulirati, postaviti eventualno še dva ogelna jambora, novi spomenik s centralnim podstavkom visokim najmanj 7 m, pa postaviti v sredino. Okrog po parku bi morala biti zasajena samo nizka drevesa. Spomenik s takšno okolico bi ne bil kol izgubljena ovca, ampak center vsega parka. Vse to bi bilo sicer združeno z znatnimi stroški, toda s takim trgom bi Ljubljana mnogo pridobila na lepoti. In tu še nekaj! Baje so nameravali prvotno postaviti na bivši cesarjev spomenik kip kralja Petra. To bi bilo popolnoma zgrešeno, ker bi vsakdo lahko gledal na Ljubljano z zaničevanjem, češ tako so ponosni na svojo svobodo in velikega kralja, ne privoščijo pa mu niti novega podstavka. In čeprav imajo nekateri z Miklošičem svoj neokusen «hec», je vendar ta podstavek za enkrat čisto dobro izpopolnjen, kajti Miklošič ima končno s podstavkom ravno toliko Ljubljana ima senzacijo: „MACISTE MED LEVI" sedem dejanj iz življenja ogromnega svetovnega cirkusa. Velikanski uspeh pri včerajšnji premijeri! — Pri nobenem filmu ni publika tako zadovoljna zapustila kino «DVOR» kot pri tem velikem «BALKAN*» filmu. Predstave v nedeljo in na praznik ob: pol U. dop. in ob 3.. poj 5., 6.. pol S. in 9. Mladini vstop dovoljen samo ob pol 11.. 3., pol 5. in 6. Kino «DVOR» Telefon 730 Pride: «DANSE MACABRE» Pride! zveze, kakor vsakdo drugi. V drugi vrsti prihaja v poštev Kongresni trg. Ker pa ta trg ni zaključena enota, se mi zdi mnogo manj pripraven. Tu mislim prostor, oziramo prosti tri-kot pred cerkvijo. Tu bi moral stati spomenik ogromnih dimenzij, da bi držal ravnovesje z mogočno cerkveno fasado. Sedaj pa tretja možnost: Magistrat namerava baje iz prometnih ozirov prestaviti spomenik Sv. Trojice pred kavarno «Evropo» na Kongresni trg pred nunsko cerkev. Mislim, da bi bolje odgovarjalo svojemu namenu, če bi se Robbov vodnjak, ki je tudi močnejši in monumentalnejši, prestavil izpred Ro-tovža na Kongresni trg. Na mesto vodnjaka naj pa pride spomenik kralja Petra. S prestavitvijo bi bila sicer tradicija ranjena, na vsak način pa ne bi bilo napačno, če se pomisli, da je magistrat centrum mesta, da se je tu takorekoč pričela in od tu širila politična moč slovenskega naroda. Tu bi spomenik dosegel svoj namen in bi kot tak prišel tudi do popolne veljave. Pokazal sem na tri možnosti. Mero-dajntiii činiteljeni pa svetujem, da naj, predno podvzamejo glede spomenika kaj pozitivnega, skličejo anketo strokovnjakov, da se tako določi primeren prostor. Za spomenik sam naj se pa razpiše natečaj med slovenskimi kiparji. .... . . ( Ljubljanska «Zvezda» po viharju v noči od petka na soboto. Kostanj, ki ga je vihar podrl na podstavek nekdanjega Radeckyjevcga spomenika. Spomenik Ivana Kromarja, kovača v Črnomlju, ki je bil radi denunci* jacije ustreljen po prekem sodu na Suhem bajerju v Ljubljani. Spomenik jc izvršil iz belokranjskega apnenca, sanvoukskamnosek hluhonemi Jerman iz črnomaljske okolice. Akad. kipar Tine Kos: Spomenik kralju Petru I. v Ljubljani Pred kratkim je bilo čitati v dnevnikih, da namerava Udruženje rezervnih oficirjev forsirati postavitev sjx»men;ka kralju Petru v Ljubljani. Tudi sicer je postala ta ideja že javna potreba in ni izključeno, da se misel uresniči že v bližnji bodočnosti. Ker pa je javen spomenik vsesplošna zadeva, mislim, da ne bo odveč, ako se o tako pomembnem spomeniku prej stvarno in pozitivno razpravlja. Glavno in najbolj kočljivo je vprašanje. kam naj se spomenik postavi in v kakšnih dimenzijah. (Te so seveda končno odvisne predvsem od denarnih sredstev.) Osvobojenje iz tisočletnega robstva je v zgodovini našega naroda tako velik in živ mejnik, poosebljen ravno v kralju Petru, da pač zasluži temu primeren spomenik. Bolje nič, kakor beraški spomeničič. Ljubljana skoraj nima povsem pripravnega prostora za monumentalen spomenik, ker se pri večini regulaciji ni nikdar na to mislilo. Vsi sedanji sporne- J Prodajalke nadrobnih vencev in krizanten na ljubljanskem trgu Ljubezen do domovine in Slovenci Ljubljana, 30. oktobra 1 Rno najbolj agilnth ljubljanskih kulturnih društev »Soča« ie otvorilo danes svojo jesensko. oziroma zimsko sezijo z velczanl-mivim predavanjem, ki ga je zbrano občinstvo v dvorani Levove restavracije na Gosiposvetski cesti poslušalo z naravnost pobožno pozornostjo. Tema predavanja Jc bila prekrasna: »Ljubezen do domovine in Slovenci«. V besedah izbornega predavatelja predsednika društva dr. P u c a so čutili zbrani Sočani ravno tako, kakor predavatelj sam. Gospod doktor je v svojem govoru izčrpno orisal postanek narodov, s posegom nazaj v ipredzgodovino, v postanek jn tvorjenje človeštva. družine in narodov. Pričaral je poslušalcem svet kot je bil v pradavnih časfli m jih popeljal v čas, ko so se naselili v sedmem stoletju v naših krajih Slovenci. V lepem opisu ie podal boj na*oda z nemškimi knezi, samostani in pozneje z graščaki, ki so se umikali pred turško nevarnostjo, dočim je naš narod stal v dolini, obdeloval svojo zemljo in lahko branil z lastno krvjo svoje tlačatelje. Prišli so časi verskih bojev Trubarja in Dalmatina, ki nam je dal tiskano slovensko besedo, a samo s j>oseb-nim ozirom rta vero. Sledila je doba francoske revolucije, ko so se razgibali vsi zatiranj narodi in vzkliknili po prostosti, med njimi tudi naš. Pojavil se je Napileon in strnile so se slovenske dežele. Ilirija vstan! je zaklica! Vodnik, ki ga je k temu poilžgal baron Zois. A ta je poznal samo kranjsk, jezik. Vendar pa se je že tedaj jel utrjevati narodnostni čut. Ozrli smo se čez mejo in videli, koliKo več nas je, kot se je kdai sanjalo Kranjcu. Prišel je Gaj in ta doba nam je dala tudi največjega slovenskega poeta Prešerna. Leta 1S4S. je izbruhnila v Avstriji revolucija in Kranjci, Primorci, Štajerci in Korošci so se začutili Slovence. Einspieler in^ Maj ar sta govorila že o Jugoslovenstvu. Toda narodna zavest se je pričela zopet krhati, pojavili so se nemčurjii in italijanaši. Te je negovala avstrijska oblast in jim delila svoj blagoslov. Narodnostna ideja pa je vendar tlela, v letih 1S60— 70 je prišla doba taborov in na Hrvatskem se je dvignil vladika Strossmayer in zakll-cal, da smo Hrvati Ln Slovenci en narod in ista bodočnost nas čaka. Po 50 letih je beseda postala resnica. Prišla je svetovna vojna in 1. dccembra leta 1918 smo se združili s Srbi in Hrvati v eno mogočno državo. Že leta 1903, ko se je peljal Peter iz Švice v Beograd, so se zbirali slovenski, hrvatski, srbski in bolgarski študentje na Dunaju na kolodvoru in mu vzklikali: Živel jugoslovenski kralj! Sedaj živimo v jugoslovenski državi, a marsikak naivnež si je mislil spočetka, da bo živel takoj spočetka kakor v raju. Nekateri državljani so pozabili, da je volna pustila razrvana polja in da je treba delati. Za mejo imamo velik in najbolj inteligenten del našega naroda. Velika naloga nas še čaka v bodočnosti in vsi, ki čutimo z domovino, se zavedamo, da se je prava zgodovina Slovencev pričela pisati šele s. 1. decembrom leta 1918. In ta zgodovina naj bo za nas častna! Trgovska bolniška blagajna v Ljubljani pred razpustom? Poročajo nam: Ze nekaj časa se šušlja, da se namerava Trgovska bolniška blagajna v Ljubljani razpustiti. Danes pa čujemo, da se je v bolnicah že ukinil II. razred, to je ona udobnost, ki je članstvo na boln. blagajno najbolj vezala. Smatramo, da če se to obdrži, da Trg. boln. blagajna nima več eksistenčne možnosti! Svoj čas je g. dr. Gregor Žerjav kot minister socijalne politike ukrenil vse potrebno, da ta boln. blagajna, ki je vsem trgovskim krogom skozi 90 let najbolj pri srcu, ostane. Gotovi krogi, ki imajo na likvidaciji interes, so se s to odredbo momantano zadovoljili, sedaj pa smairajo trenotek za razpustitev kot najbolj ugoden. Krivo je tudi vodstvo boln. blagajne, ki že 4 leta ni sklicalo občnega zbora. Tako Osrednji urad v Zagrebu pač misli, da za to blagajno ni nikakega interesa! Privatni in trgovski nameščenci pa hočejo to boln. blagajno držati za vsako ceno. Kot čujemo, skličejo ljubljanske organizacije trg., industrijskih, bančnih in drugih nameščencev za sredo dne 3. novembra protestno zborovanje. Kot smo informirani, bodo zahtevali takojšnjo vrnitev II. razreda v bolnicah, takojšnjo sklicanje občnega zbora in pa od ministra soc. politike, da naj že to pereče vprašanje končno uredi. Ze danes pa kličemo: Roke stran od zavoda, ki sta je naše trgovstvo skoro 90 let z vso požrtvovalnostjo vodilo v splošno zadovoljnost. Občni zbor naj pokaže soglasno zahtevo članstva, da ono svojo bolniške blagajne ne pusti uničiti! Kapital za gradbo jadranske železnice zagotovljen Split, 30. oktobra. Vaš dopisnik se je razgovarjal z bogata* šem Nikom Petrinovičem iz Južne Amerike. Rekel je, da je kapital za gradbo jadranske železnice, ki znaša štiri do pet milijard di* narjev, zagotovljen. Ta kapital so ponudili Petrinovič in nekateri drugi jugoslovenski izseljenci iz Južne Amerike skupaj z neka« terimi ameriškim in angleškmi bančniki. Konzorcij je pripravljen sporazumno z vi a« do graditi Jadransko železnico po oni pro« gi. ki bi bila najbolj rentabilna. Pripravljen pa je v sporazumu z vlado graditi tudi druge proge. # 251etnca tržiškega dobrotnika dr. Otona Havline Tržič, 30. oktobra V človeškem življenju so najrazličnejši jubileji, ki jih je treba proslaviti na ta ali oni način. Ce pa je kdo 25 let izvršujoči zdravnik, je to dogodek izredne vrste. In dr. Oton Havlina, tržiški okrajni zdravnik, deluje kot zdravnik 25 let in to izvečine v Tržiču. Radi tega je prav, da počastimo jubilanta s člankom, ki naj mu bo znak naše globoke zahvale za vse, kar jc za naš kraj dobrega storil. Rodil se je 12. novembra 1876 v Havrki na Madžarskem. V Konjicah jc obiskoval osiio\no šolo, v Celju gimnazijo, v Gradcu medicino. Kot zdravnik je nato služboval 5 let v Celovcu, dve leti v Litiji in od leta 190S dalje živi in deluje v Tržiču. Med vojsko ie služil prj našem ljubljanskem pcšpol-ku, s katerim ic odšel na laško, potem na rusko bojišče, naposled pa je bil komandant vojaške bolnice na srednji tehnični šoli v Ljubljani. Tako govora suhe številke. Kaj pa pravi o tem službovanju življenje? Bil sem še prav majhen deček, ko sem zagledal mladega dr. Havlino lepega dne v Litiji. Nastavljen ie bil kot tovarniški zdra\-nik litijske« predilnice. Izvrševal je tud; zasebno prakso. Vedno je imel klijenteie zadosti, kajti njegova ljubezniva prikazen je vsakogar nase priklenila in Litiji je bilo žal, ko jo je zapustil in odšel v Tržič. Tu si ie ustvaril svojo ljubko, skromno domačijo. Poročil je hčerko iz ugledne Po'akovc družine. ki mu vzreja troje otročičkov. kaierc je veselje pogledati. Dr. Havlina jc zdravnik iz notranjega poklica in nagiba Svoto službo vrši z ono izredno požrtvovalnostjo, ki io dandanes tako redko najdemo. Nikdar ni vprašal, koliko je ura. nikdar ni pobaral, kakšno je vreme, nikoli stavi! vprašanja, kdo in kaj je bolnik, kdo bo plačnik, temveč vzel je svojo zdravniško torbico pod pazduho, sedel na voz ali šel peš. kamorkoli te bilo treba ob vsakem času. ob vsakem vremenu. Cista ljubezen do trpečega mu ie bila vodnica in največkrat »bohlonei« plačnik. O tem bi lahko napisal cele knjige. Zato pa je v našem kraju tako splošno priljubljen ko, nihče drugi. Narod mu je globoko hvaležen za vse, kar mu je dobrega storil. In da je kdo mcgel leta 1920. izmeriti sočutje in žalost, ko ie dr. Havlina zbolel, ta bi gotovo dokazal, da ljudska hvaležnost ni prazna beseda, temveč da je to' nekaj takega. kar se spremeni ob svoiem času tudi v dejanja. Huda bolezen ie ohromela našega ljubega doktorja, ki ie po dolgem času toliko okreval, da vrši svoio težko službo nekako tako, kakor jc to vršil pred sto leti baron Žiga Coiz. Na vozičku se vozi po *vojl ordinacijski sob; in zdravi 11 udi prav s toliko ljubeznivostjo in požrtvovalnostjo Divna ljubav lepega mladega vojmka ki še lepše mlade devojke! DANSE MACABRE V glavni vlogi ljubljenec vseh dam John Gilbert. Veselo življenje za fronto, posebno če je mlada devojka črnih, smehljajočih oči, naklonjena ljubimcu. — Težka ločitev je pri odhodu v brezkončnost, nekam daleč, kjer na vsakem koraku preti smrt, vse to prikazuje ta film z izpopolnjeno tehniko 1 kino «1 Pripravlja in živo naravno igro. ezniva !n skrbna ženka in mat!. K tej bi morale hoditi tako nevidno vse žene, ki niso »menda« božane od usode, da bi opazovale, kakšna naj je žena in mati v svojem poklicu. Hipoma bi spoznala, da za-tnore resnična in globoka ljubezen do rodbine delati večje od svetopisemskih čudežev. Ne bili bi povedali vsega, če bi zamolčali še eno važno reč. Dasi rodom Nemec, se dr. Havlina ni nikdar nadjonalno zoper Slovence pregrešil. Govori izvrstno slovenski, njegova družina se vzgaja v slovenskem duhu, skratka dr. Havlina je mož, ki je v vsakem oziru vreden vsega spoštovanja. V dnevih njegovega izrednega Jubileja mu izireka Tržič svoje prisrčne čestitke in mu kHče: Na mnoga leta. naš veliki dobrotnik, in iskrena hvala za vse! Požar v Cerkveni ulici Ljubljana, 31. oktobra. Včeraj, okrog 10.30 dopoldne je nastal v hiši št. 1 v Cerkveni ulici v Trnovem veli« kanski ogenj, ki se je širil z nevarno naglico in ogrožal že tudi sosednja poslopja. Priče« la je goreti mrva v podstrešju. Plamen je prva opazila skozi okno gospa Gabrova, ki stanuje v sosednji hiši na Trnovskem pri« stanu. Opozorila je takoj na ogenj sosedo Gnezdovo, ki je hitela klicat ljudi v sosed« njo Naglasovo tovarno.S stražnice so pos tem še telefonično obvestili gasilno postajo. Bil je tudi že skrajni čas, kajti ognjeni zublji so zajeli že skoro vse podstrešje. Pr« vi so prihiteli na pomoč čevljar Planinšek, delovodja BuTger in premikač Janez Čema« žar, vsi iz Razpotne ulice in delali ter re« sevali z brezprimerno požrtvovalnostjo. Na kraju nesreče so sc zbrali tudi vsi stražniki krakovske stražnice in se z vnemo vrgli na reševalno delo. Iz goreče hiše so znosili opravo vdove Hieg. Vdova sama je pogra« bila svoj šivalni stroj in ga le s težavo »pravila na cesto. Medtem so prišli na po« moč gasilci iz mesta z obema motornima brizgalnama in trenskim vozom. Gašenje ognja je bilo močno otežkočemo, kajti ogenj je zavzel velike dimenzije in širil du« sljiv dim in smrad. Gasilci so delali še po 12. uri, kajti pod preperelo mrvo je še ved« no tlelo. Zgorela je skoro vsa mrva in de« telja ter celo leseno podstrešje. Škoda, ki jo je napravil požar lastniku hiše, gospodu Francu Trtniku, uradniku Mestne hranilni« ce, znaša okrog 100.000 Din. Kako j« ogenj nastal, šc ni točno ugo« tovljeno. Belokranjski Čaruga aretiran Ta hudodelec je bil zadnja štka leta strah vinogradnikov Dobličke gore, Maverlena in Stražnega vrha pri Črnomlju. Prijeli so ga dne 25. oktobra čnnomeljski orožniki v Kočevski Reki pri Kočevju. Piše se Josip Ml-hič in je rodom Kočevar. Star je 43 let, samski in rojen v Novih Lazih pri Kočevju. Ml-hič ima razen roparskega umora Matije Ko-betiča v Dobkčkj gori, o čemer ie »Jutro« že poročalo, na vesli še štiri roparske umore. Žrtve so bile ženske, ki so same stanovale na samoti v gori imenovanih vinogradih iu so dobivale od svojih v Ameriki bivajočih sorodnikov dolarje. Mihič je znal svoja hudodelstva dobro skriti. Sprejemal ]e le deio črednika in bil sam s čredami na planinah. Nikdar pa ni nikdo vedel, kdaj se je od črede odstranil in kdaj se je zopet vrnil. Pri njem so našli še okoli 10.000 Din ln nekaj dolarjev v gotovini. Seveda je ta denar izviral očividno od zadnjega roparskega umora. Ob Sotli in Savi Lepi dnevi preteklega tedna so me izvabili in mahnil sem jo ob Savi proti Zagrebu. Ustavil sem se pri bratu učitelju na Do-bovi in od tu napravil par krajših izletov v okolico Sotle in Save. Dobova je sicer sama na sebi mala vas, toda ima veliko cerkev, katero je pred dobrimi šestdesetimi leti dal zidati bogabo-ječ župnik, kateremu se ie žalibog na stara leta otnračil um. Cerkev se vzpenja visoko nad vaškimi hišami in obrača nase pozornost potnikov, ki se vozijo z mimo hitečimi vlaki, s svojo črno, zapuščeno zunanjostjo. Zdaj cerkev belijo in .io prekrivajo. To delo pa je že zahtevalo svojo žrtev. Z visoke strme strehe je zdrsnil na tla kleparski vajenec Franc Štilar iz Trbovelj In se ubil. R. Badjura navaja v svojem »-Vodiču kroz jugoslovenske Alpe« pri Dobovi izlet v Čatežke toplice, ki leže onstran Save pičlo uro od Dobove. Catežki vrelec ima veliko zdravilno moč. Toplice so znane kot najmočnejše indiferentne akvatoterme (50* C) v Sloveniji, toda so žal precei slabo urejene Rabijo jih pri ženskih boleznih, pri boleznih goltanca in želodca, posebno pa pri revmatizmu in ischiasu. Poset Je kljub slabo urejenim razmeram zelo velik, posebno iz Zagreba. Jaz sem šel iz Dobove po brežiški cesti do Mosteca, tam zavil na levo k Savi, £e prepeljal z brodom čez reko, šel še kakih deset minut čez prod in med grmovjem hi že sem stal sredi topliškega dvorišča. Po novih par čednih zgradbah sem spoznal, da gre tudi tukaj počasi na bolje. Žal, da so bile toplice že zaprte. Šel sem k čuvaju, ki mi je razkazal, kar je mogel in mi natočil iz vodnjaka vrč vroče vode. Voda je zelo pitna in popolnoma brez okusa. Pravijo, da je kot pijača dobra pri želodčnih boleznih, ker vsebuje nekaj litija. Iz Toplic sem šel naprej v Čatež in dalje k Krki in čez krški most proti Brežicam. Pred savskim mostom sem stopil z nasipa na livado in krenil po nji ob Savi čez Krško polje proti Trški gori. Solnce je tako ljubko sijalo in zlatilo gorice In belilo vasice, raztresene po širokem polju, da se človeku ni nič kaj mudilo, ampak se je ustavljal pri vsakem ovinku in na vsakem gričku ter se ozira! po Jesenski prl-rodi. Onstran samotno stoječe cerkvice svetega Urha za vasjo Vihre se mi je pridružil mladenič, ki je šel v svoj vinograd na Trški gori. Pravil mi je o marsičem, da Je letos radi deževja slaba letina, da bodo vina dobili komaj tretjino lanskega, da bo pa zato dvakrat močneiše in drugo. Ko sva stopala proti Tumskemu gradu, tnl pokaže z roko čez Savo na griču gradiču podobno stavbo in zraven cerkev: »Vidite, to hišo in cerkev si je sezidal upokojen župnik, potem je bilo vse prodano in zdaj hranijo v cerkvi seno in poljske pridelke!« Povabil me je v zidanico. Ko sva šla mimo starega Turnskega gradu, me Je peljal v klet in pokazal velikansko stiskalnico za grozdje, kakršne še nisem nikjer videl Njegov vinograd Je na Mladovini, nekdanjem gradišču, enem najstarejših v Sloveniji. Odprl je zidanico In mi natočil maioliko dobrega, že trpkega letošnjega vina. Ko se je solnce že skrilo za goro, sem se poslovil in med potjo v Krško sem si še ogledal stari Turnški grad in obiskal mavzolej nad gradom, v katerem počiva nemški pesnik Anastazij Griin (Auersperg) sodobnik našega Prešerna, oni »Zelenec«, ki ie prinesel v nekdanji kranjski deželni zbor par v robec zavezanih knjig, češ: »Vidite, to je vsa slovenska literatura!« O mraku sem prišel v Krško in obiskal pesnika Toneta Gasparija, ki mi je razkazal, kolikor je bilo mogoče, pri mesečnem svitu zanimivosti Krškega mesta. Med drugim sva si ogledala hišo, v kateri Je umrl Valvazor. in obiskala grob pisatelja dr. J. Mencingerja. Drugi dan popoldne sem šel čez Sotlo na vrh k Sv. Križu, ki kraljuje nad goricami in je baje najstarejša cerkev na Hrvaškem Odtam sem šel iz vasice v vasico, se pogovarjal s seljaki in se še enkrat prepričal, da Sotla ne deli Slovencev od Hrvatov, da med tema dvema deloma jugoslovenskega oziroma slovanskega naroda sploh ni mogoče najti nobene ostro začrtane jezikovne meje, temveč da se tudi tu, kakor povsod drugod, preliva polagoma ena govorica v drugo. Požar v Rigoncah pri Dobovi V noči od petka na soboto okoli 23. UTe je izbruhnil v Rigoncah pri Dobovi obširen požar, ki je upepelil docela dve hiši in pet gospodarskih poslopij. Poleg tega pa je divjanje elementa skoro zahtevalo tudi človeško žrtev. Posestnica Marija Ciruški je za-dobila nevarne opekline in so Jo prepeljali v bolnico v Brežice. Osem gasilskih društev je s svojimi člani komaj omejilo požar. Škoda, povzročena po požaru, znaša domala pol milijona dinarjev. Zavarovalnina ne bo pomogla dosti. Prizadeti posestniki so obupani in si ne vedo kako pomagati. Božji mlini... Na nepokritem peronu Pesnice se je trla šolska mladina, ki pohaja v mariborske šole. Živahno je med seboj kramljala ter bila dobre, tuintam tudi slabe volje. Pojemajoči jesenski solnčni žarki, ki so lahno božali na postaji okusno razvrščeno in umno negovano cvetje, so ji namreč dali novo življenje . . . Med to pestTo skupino naše bodoče narodne generacije je stal onemogel starček. Opiral je svoje orjaško telo na težko palico ter gledal navidezno nemo, topo predse. Pa vse poteze na njegovem nagubanem obrazu so glasno pričale, da se je mož nekam globoko, globoko zamislil . . . Ta postavni sin krasnih Slovenskih goric, sin popolnoma slovenske matere, je sigurno stal med to v slovenskem jeziku kramljajoče bodočnostjo na tujih tleh, med tujim narodom Tudi on je nekoč kot dijak s slastjo srkal v Mariboru duševno hrano, pel še po maturi nekaj časa s tovariši »Od Urala do Triglava«, postal s časom narodno indiierenten, končno pa prodal za neko voditeljsko mesto svojo mamico in njeno mehko govorico, postal renegat, strasten slovenski janičar . . . Radi tega je pač jasno, da ga je pognala ob preobratu slaba vest v Avstrijo. Na srečo Slovenije je vzel s seboj tudi svoj potujčeni zarod . . . V tujini se je mož poprijel z vso vnemo svojih novih poslov, pridno tudi prepeval s pristnimi Germani »Deutschland uber . .«, a vse to ga ni moglo rešiti bridke usode narodnega grešnika. Ko so namreč pošteni ljudje spoznali, da Je im-portirani pedagog iz »dežele« klopotcev, porinili so ga v pokoj . . . Tako Je torej . . . Tam vsiljiv tujec, tu zoprn tujec, tam nič, tu nič . . . Ja, Ja, božji mlini, mlini ... Z. M. Rojaki! V petek, dne 12. novembra je šesta obletnica žalostnega Rapallskega dne. Tega dne je bila sklenjena pogodba, ki je odtrgala od nas okrog 600.000 naših bratov v Primorju. Naša dolžnost ie, da se v teh dneh spominjamo bratov in sester pod vlado Italije, ki žive tam v težkem in brezpravnem stanju, in da dvignemo svoj glas proti nekulturnim krivicam, ki jih trpijo ljudje našega rodu pod vlado in pritiskom brezobzirnega fašizma. Pod vlado italijanskega fašizma Je izgubil naš narod vse svoje pravice. Naš jezik je izgnan Lz šol. naš tisk se omejuje in uničuje z vsemi sredstvi, naši ljudje se preganjajo: skratka, italijanska vlada izdaja uradne odloke, s katerimi hoče na mah zatreti vsako sled naše kulture in našega jezika, vse, kar si je naš človek tekom stoletij vstvaril z lastno močjo in pridnostjo. Radi teh vnebovpijočih krivic moramo prav vsi in odločno izjaviti, da svojih zasužnjenih bratov ne moremo in ne smemo pozabiti in da nobena državna meja nima moči in pravice, da bi izbrisala kulturno, narodno, jezikovno in krvno sorodstvo. Mi vsi smatramo, da krivice, ki jih oficijelna in neoficijelna Italija dela pripadnikom našega naroda v Prmor-ju, niso le krivice, prizadete primorskim Hrvatom in Slovencem, ampak krivice, prizadete celokupnemu našemu narodu. Radi tega na noben način in nikdar ne moremo priznati prijateljskega sporazuma med državama toliko časa, do. kier ne bo Italija postopala napram na šim bratom taKO. kakor je to dolžnost prosvitljene in kulturne države. Zato naš narod mirno in dostojanstveno zahteva človeških pravic tudi za svoje neosvobojene brate ter hoče tP pravice s svojim neumornim in smo-trenim delom tudi doseči. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani prosi vsa kulturna in narodna društva širom domovine da se s predavanji spomnijo ob priliki rapallskega dne naših zasužnjenih bratov in sester. Kot spominski dan je določena nedelja 14. novembra 1926. Ta dan naj bodo po vsej Sloveniji, tudi v njenih najoddaljenejših gorskih krajih, spominski govori o zasužnjenih bratih in sestrah. Jugoslovenska Matica prosi da se ta dan priredi v celi Sloveniji narodna zbirka pod naslovom «dinarski dan». Vsakdo, ki čuti narodno. naj daruje ta dan vsaj en dinar za narodno-obrambne namene. Podrobna navodila slede Rojaki! To vam sporoča ob šesti obletnici rapallskega dne Jugoslovenska Matica s prošnjo, da z besedo in dejanjem podprete njeno delo. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Ob svežem grobu Dr. Korošec: Radi nas si se rodila, radi nas živela in radi nas umrla! V zadoščenje Ti naj bo, da radi Tebe umiramo tudi mi. Iz Kranja r— Člani Vodnikove družbe dobijo knji« ge v knjigarni «Sava». Istotam se sprejema« jo novi člani in se plačuje članarina za leto 1927 v iznosu 20 Din. Obnovite članari« no in pristopajte novi v čim večjem šte= vilu! r— Nedeljska kronika. Danes ob II. do« poldne priredi Poslovalnica ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljudskem domu predavanje s filmom o hi« gijeni in socijalnem zavarovanju. — Po« novno opozarjamo občinstvo na vprizoritev c plomatsko službo noče več stopiti V Dolnji Lendavi ustanavljajo nekak Na. rodni svet. Cilji ustanoviteljev nam niso dovolj jasni, načrt sam pa sprejemamo s precejšnjo skepso, ker je mnogo prekasen. Dosledno izvajanje programa SDS nudi do« volj garancije vsem nacijonalistom. aku ni« majo postranskih ciljev. Šport Finalna hazenska tekma za prvenstvo Slovenije SK Ilirija : I. SSK Maribor ob IS. uri na igrišču Ilirije. Današnja finalna tekma za prvenstvo Slo« venije v hazeni, ki bi se imela vršiti na igrišču Atene ob 11. uri dopoldne, se pre« loži na popoldne ter se vrši ob 15. uri ua igrišču ^Ilirije mesto nogometne tekme lli« rija : GAK. Tekma se vrši ob vsakem vre« menu. Občinstvu je na razpolago krita tri« buna, da bo moglo prisostvovati tekmi ne« moteno tudi ob slabem vremenu. Podsavez je določil minimalne cene. tako da bo vsa« komur omogočen poset. Ložni sedeži 15 Din tribunski sedeži 12 Din, navadna stojišča 8 Din, dijaška stojišča 6 Din in mladinjska stojišča 3 Din. Tekma nam obeta ogorčeno borbo, do poslednjega momenta, pri tem pa prvovr« sten šport, za kar nam jamčita obe družini, ki sta momentano v izvrstni formi. Delati prognoze v naprej ic nemogoče, ker so mo« či obeh klubov prilično izenačene. Družini nastopita v svojih najmočnejših postavah. Za to najvažnejšo tekmo - letošnje sezone, vlada umevno velikanski interes med vso našo športno javnostjo. Podsavez je določil 50 odst. čistega do« bička te tekme v korist našim najbednejšim poplavljencem, ki so baš te dni zopet utr« peli novo veliko škodo. Dolžnost vsega na« šega občinstva je, da tekmo sigurno poseti. Današnje nogometne tekme ASK Primorje : SK Slovan Danes, v nedeljo, odigrata navedena klu« ba prijateljsko tekmo, ki se vrši v znamenju nekake revanže. Vsled tega je pričakovati, da se bosta moštvi potrudili ter predvedli res lepo igro. Pri Primorjaših bo nastopil Š. Poduje, v obrambi pa Pečnik. Tekma se odigra na igrišču ASK Primorja ter prične ob 14. uri. Jutri, v pondeljek, si bosta stali nasproti ob 13.30 uri I. moštvo in rezerva ASK Pri« morje. SK Ilirija rez. : ASK Primorje rez. Ob 10. uri dopoldne nastopita na igrišču ASK Primorje najboljši naši rezervni mo« štvi, in sicer v prvenstveni tekmi. Obe mo« štvi imata enako število točk, vendar pred--njači rezerva ASK Primorja. in sicer vsled boljše goldiferencc. Pred prvenstveno hazena tekmo se vrši ob 13.30 nogometna tekma Hermes : Disk. Službene objave LNP. (Seja u. o. 27. X. 1926.) Vzame se na znanje prijava SK Mladike in SK Disk (Domžale) ter se oba kluba sprejmeta za začasna člana LNP. Izreka se zabrana igranja z ozirom na dopis SK Slovana in SK. Slavije, ker niso poravnali članarine svojemu bivšemu klubu za tekoče leto, sledečim igračem: Rem. ir Rinaldo Zuccato te- Viktor Banu. \ zame se na znanje dopis SK Ilirije z dne 25. in 26. t. m. Vzame se na znanje dopis SD Rapida z dne 22. t. m. in izjava igr. Matije Losch« nigg. Vzamejo se na znanje sledeči dopisi: JNS št. 27, 28 in 37 ter dopis SK Reke z dne 22. t. m. — Tajnik I. Gostovanje graškega Athletik SK nd= povedano. SK Ilirija je vsled skrajno sla« bega vremena odpovedala za danes in jutri napovedani tekmi z graškim GAK. Službeno iz LNP. (Seja k. o. 30. X.) Ukine se zabrana igranja igr. Jurkas. Izre* ka pa se zabrana igranja igr. Okrupa (SK Jadran) in Lah (ŽSK Hermes). ker se nista odzvala pozivu k. o. LNP. — Tajnik II SK Slovan. (Težko atletska sekcija). Seja sekcijskcga odbora v torek 2. navem« bra ob 20. uri v Narodni kavarni. Vsi in točno! — Načelnik. Seppl Brandstadter v Zagrebu. Grad« janski se pogaja z znanim srednjim krilcem Rapida in večkratnim reprezentativnim igra« čem Avstrije S. Brandstadterjem. da bi pre« vzel mesto trenerja našega državnega pr« vaka. Nemški noeometni savez šteje 6300 klu« bov z 850.000 verificiranimi igrači. G. Dubra\-čič, kapetan ZNP. Na zadnji seji ZNP je bil za kapetana Zagrebškega nogometnega saveza soglasno izvoljen znani nogometni sodnik g. Dubravčič Plače avstrijskih profesijonalnih w-go« metašev. Avstrijski nogometni savez je d<>« ločil maksimalne plače za profcsiionalcc I. lige, in sicer 250 šilingov (2000 Din) me« sečno. Poleg tega dobivajo igralei honorar 20 šilingov za vsako tekmo in 20 šilingov za vsako zmago. Na potovanjih dobivajo dnevnice po 50 šilingov. To maksimiranje plač so sprejeli vsi klubi razven Hakoah. NCX,AViC£ -KLJUČ na jboljŠe ,najtrp ežne/še, zato najcenejše, Domače vesti Mrtve in žive duše Skoro da ni slučaj, da se baš v času «vseh mrtvih« omenjata Tegetthof in Radetzkv, dva tradicionalna poveljnika vojsk Habs» burgovih Kajti v dveh vrstah ljudi še živi tradicija in se je ne morejo iznebiti. Črnožolti niso opasni, melanholično sa» njajo med nami o lepih vojaških in civilnih uniformah in naslovih Učinkujejo že kot komične figure. številnejša in za tvorbo povprečnega jav» nega mnenja pomembnejša je druga vrsta, večinoma klerikalna, včasih pa tudi napred« na. Iz tradicije, kakor pred 30 leti Iskreni ljudje so to, dobre duše, zanesljivi, idealisti, ki ne morejo zato. da jim lokomotiva vča* sih uide s tira, ker jim je današnji tempo prenagel. Tempo misli in čustev, kakor niso njihove noge več za čerlstn. Včeraj sem prisostvoval debati takšnih gospodov. — ki jih v ostalem odkrito spo» štujem. Govoril smo o Tegetthofovem spos meniku, in je starejši gospod obžaloval od= j>or, češ, saj je admiral res tolkel Lahe, re; šil «naše» morje, nad katerim danes gospo* dari Lah. Na ugovor, da velja isto za Ras • detzkega, je stari gospod logično pravilno odgovoril, da tudi res obžaluje, da so «ti frdamani Primorci« odstranili oba «Radec» kita« (v Zvezdi in pred Tivolskim dvor« cem), češ, tudi on je bil reprezentativen zmagalec nad Lahi. Previdno je še dostavil, da je teh spomenikov škoda tudi še, ker so umetniško prvovrstni, češ. Fernkorn .. Odgovarjal mu je drug gospod, ki je tu= di /c Abrahama videl: «NTo, naj bi že, ta» korekoč, obveljala, toda vsaj za Maribor ne. Čisto gotovo Maribor ni prikladen! Le spomni se še par let nazaj! Za drugod bi ie dalo govoriti.. .» \Tdjub svoji poštenosti, iskrenemu, prists nemu in preizkušenemu rodoliubju oba do= brodušna narodnjaka še sedaj ne razumeta, zakaj se mora takšno mišljenje odkloniti Spomeniki ne stoje generalom, ker so shis čajno tega leta pri tem kraju nabili to ali ono vojsko. Spomeniki so vtelešenje in sim= bolizirar.ie ideje. Radetzkv in Tegetthof ni» sta tolkla onih Lahov, ki stoje danes na= sproti nam. marveč tiste, ki bi danes stali na naši strani. Tam, kjer so Lahi stali 1866., stojimo danes mi, in tam, kjer so takrat stali Radetzkv in Tegetthof in Franz Jo^ seph, tam stoji danes Mussolini Zakaj ne postavimo spomenika Franzu Josephu, naj= hujšemu sovražniku Lahov? Gospodarju slava, ne hlapcu! ' Da bi pa imenovana feldmaršal in admi* ral hotela braniti zgolj našo zemljo zoper laški imperijalizem (nc pa avstrijski impe« rializem zoper revolucionarno demokratsko nacionalno idejo) — tega ti gospodje sami ne verjamejo. . Dušice, dušice, mrtvim ni pomoči, žive pa naj se zbude. Zato vam prižiga to skromno svečico MAC + Tagore v Jugoslaviji. Prejeli smo: Kakor oznanjajo časopis;, namerava obiskati indijski pesnik Rabindranat Tagore tudi Beograd in Zagreb. Znano nam je, da so nekatera njegova dela prevedena na srbohrvatski jezik, ali največ prevodov imamo mi Slovenci. Pri nas je prevedel pisatelj France Bevk «Drobne povesti;, pesnik dr. Alojzij Gradnik pa petero del: «Rastoči mesec®, «Vrtnar», »GitandžalU, »Setev« in -Ptice selivke«. — Če že pride Tagore v Beograd in Zagreb, zakaj ne bi obiskal še Ljubljano oz. Slovenijo, ki se. je še v v e č j i meri oddolžila njegovemu geniju. N a j m a n j e, kar moremo pričakovati in od merodajnili čini-teljev tudi zahtevati (če že ne od Društva slov. književnikov, pa od Prosvetnega oddelka pri vel. županu v Ljubljani) je, da poklonijo velikemu pesniku v Zagrebu ali v Beogradu tudi vsa njegova na slovenski jezik prevede,ia dela s primerno kratko spomenico o Slovencih v angleškem jeziku. Slava naše mornarice. Danes slavi naša mornarica svojo slavo v spomin na 31. oktober 1918. ko so prvič na bivših ao. bro-dovih zaplapolale naše trobojnice kot znak osvoboditve naše Adrije. Posebno svečano .se bo proslavila slava na področju lil pomorske obalne komande v Boki Kotorski. koje komandant je kontreadmiral g. Metod Kccli, ki ie bil kakor znano prvi poveljnik ase mornarici, in torej tudi njen šef na zgodovinski dan 31. oktobra 1918. Dopoldne se vršijo v krogu 3. pomorske letalske komande v Kumborn cerkveni obredi in vojaška oarada, zvečer pa priredi kontreadmi-ral Koch kot domačin v Oficirskem domu v Tivtu tovariški sestanek, kateremu bodo poleg zastopnikov vseh mornariških iedinic prisostvovali tudi mnogi odličniki iz celega območja III. obalne komande. Našim junaškim pomorcem tudi iz Slovenije prisrčne čestitke združene z iskreno željo, naj naša slavna mornarica raste iti se razvija v čast ':t slavo domovine! * Promocija. Dne .30. t. m. sta promovira-na zagrebški univerzi za doktorja vsega zdravilstva, uolgoietna in agilna člana »Triglav;'.« Stane Škulj iz Ljubljane in Boris Malerič, bivši predsednik -Triglava« iz Črnomlja čestitamo! * Iz poštne službe. Poštni uradnik Josip Černovšek ie iz Mute premeščen v Maribor * Iz policijske službe. Pomočnik komisarja pogranične policije na Rakeku, g. Veče-iluv V. Montani. je imenovan za policijskega pripravnika sreza Bosanska Gradiška v vrbaški oblasti. * Nova presenečenja za državne uradnike Sarajevska »Večernia pošta« poroča: Novi državni badžet za proračunsko leto 1927-28. :n pripadajoči finančni zakon se trska v sarajevski državni tiskarni. Kakor smo dozna-li vscbuie finančni zakon nekoliko, prese- netljivih odredb, ki se tičejo državnih uradnikov. Dosedanjih 30 let profesorske in učiteljske službe se zviša na 35, a za vse ostale državne uradnike, izvzemši deloma prometno osobje, od dosedanjih 35 na 40 let. Uradniška osebna dragmjska doklada bi se imela znižati za 25 do 35, a v nekaterih slučajih celo za 50 odstotkov. Pravica do oseb ne pokojnine bi se dosegla šele z 30 leti službe. * Razvoj naše civilne avijacije. Na seji beograjskega Aero-kluba, ki se je vršila te dni v prisotnosti vojnega ministra generala Dušana Trrfunoviča. so bili storieni važni sklepi. Ze početkom leta 1927., najpozneje pa prihodnjo pomlad, se na bežanijskem aerodromu, kjer bo taborišče eskadrile lovskih avijonov, ustanovi tudi pilotska šola Oni, ki se bodo prijavili za tečaj prlotaže, dobe koncem uspešnega tečaja tudi svojo diplomo mednarodne veljave tako da bodo takoj sprejeti v našo avijacijo in bodo mogli tudi napredovati v karijeri. Razen pilotske šole se istodobno ustanovi v Beogradu mehainiška šola. Absolventi te šole se bodo sprejemali v naše zrakoplovtie komande. * Stanje bolnikov v naših bolnicah Po uradnih podatkih je bilo prejšnji teden v bolnicah Slovenije 2941 bolnikov in sicer: v splošni bolnici v Ljubljani 540, v bolnici za ženske bolezni 120. v bolnici za duševne bolezni na Studencu 412, v blaznici-hiralnici v Ljubljani 228. v bolnici za duševne bolezni v Liubliani 2fi6. v iavnih bolnicah v Mariboru 292. v Celju 211. v Brežicah 85, v SIo-ven.igradcu 77. v Murski Soboti 88. v Ptuju 46, v ptujski hiralnici 120, v vojaški hiralnici 179, v ženski bolnici v Novem mestu 50. v bolnici v Kandiji 60. v Krškem 59 in v Čakovcu 79. * Dvojna mera. Iz učiteljskih krogov nam pišejo: Komaj ie ministrski svet sklenil, da se javnim nameščencem in upokojencem zni žajo draginjske doklade. so izdala finančna oblastva nalog, da se že s 1. avgustom izvede redukcija Za nakazilo znanih 7 mesečnih razlik se pa finančnim oblastvom prav nič ne mudi Kadar je kai vzeti iavnim nameščencem, takrat ie za vlado nujno, ima pa »vremena«, če bi jim bilo treba kai dati Pripoznano ie po zakonu, da izplača vlada upokojencem nastale selitvene stroške. V Sloveniji ie že nad 100 učiteljev, ki so bili upokojeni, nekateri že skoro pred dvema letoma in so takrat takoj vložili prošnje za podelitev selitvenih stroškov. Ti stroški so se od vlade pač po zakonu dovolili, a izplačali se pa še do danes niso. Učitelji so I morali že pred 4 meseci dotične priznanice podpisati ter jih oddati finančni delegaciji, a i denarja še do danes niso prejeli Reklo se j je, da se pošljejo priznanice v Beograd likvidirat. Morda tam pač ne bodo rekli »Saj ste potrdili, da smo vam plačali.« Vsi učitelji, kater so se preselili, so se morali zadolžiti in imajo še sedaj, dotične dolgove- Vsak pa komaj čaka, da bi svoj dolg poravnal. Vsled tega pa tudi komaj čakajo, da se jim priznani zneski vendar že enkrat izplačajo. Damam se pn o-oea n?kup najmoderne š h d;irrsk h p>a-šeev dimahkh in parš*ih modelov pri tvrdki fran Lukič pred škofijo 19. lilegantneiši in cenejši kot domač i/delek. za svilo in volno v oiii Oie dritte Eskadron1 Zopet smeh v kinu ..IDEAL1 * Izpremembe voznega reda. Pričenši s 1. novembrom izostane na progi Čakovec-Dolnja Lendava mešani vlak št. 7236. ki odhaja iz Čakovca ob 12 uri 37 minut in prihaja v Dolnjo Lendavo ob 13. uri 35 minut; na mesto tega pa vozi od 1. novembra dnev no redno mešani vlak št. 7240. ki odhaja iz Čakovca točno ob 12. uri in prihaja v Dolnjo Lendavo ob 13. uri 7 minut. * Most čez Soro pri Medvodah. Z merodajne strani doznavamo. da prične gradbena direkcija še tekom tega tedna gradbe-Medvodah na mestu porušenega mostu čez Soro lesen provizorični most. ki bo dograjen v 40 delavnih dneh. S tem bo vsaj zasilno vzpostavljena važna komunikacija preko Sore, ki jo je prebivalstvo po zadnji poplavi težko pogrešalo * Anketa o stanovanjskem vprašanju. Na-čelstvo gradbenih zadrug v Ljubljani ie na svoji sej' dne 29. t m. definitivno sklenilo, da glede na protivna mnenja, ki se pojavljajo v iavnosti skliče anketo o pereči rešitvi stanovanjske bede na soboto dne 6. novembra t. L ob 16. (4. uri) popoldne v sejno dvorano na mestnem magistratu. Povabljeni so vsi merodajni kakor tudi prizadeti faktor ji, da se je udeleže in pojasnijo svoje stališče, da se zadobi iasno sliko o možnosti realnega načina rešitve stanovanjskega vprašanja (zidanje hiš itd.) Kdor se razen teh želi vdeležiti ankete, nai javi po dopisnici svoj naslov, da se mu po razpoložljivosti prostora dopošlje vabilo, ki bo upravi-čevalo do vstopa. * Himen. Poročil se je dne 27. t. m. na Br.ezjah g. Viktor Dovgan. drž. uradnik, z gdč. Angelco Oblakovo. Bilo srečno! * Ravnateljstvo državnega zdravilišča v Rogaški Slatini nam sporoča, da ie licitacija zdraviliškega avtobusa preložena na nedoločen čas. * Knjige Goriške Matice za I. 1927. Vsled nepričakovanih tehničnih zaprek so se publikacije zakasnile in se bodo razdeljevale šele koncem novembra ali v začetku decembra. Vsi naročniki nai blagovolijo neprostovoljno zamudo oprostiti. ZIMSKE SUKNJE ir. druga oblačila nudi v največji izbiri in najceneje 2. Maček, Ljubljana Aleksandrova cesta 12. * Direktna telefonska zveza Zagreb-Ma-ribor-Brno. Glede na gospodarske in prometne interese se je pokazala potreba direktne telefonske zveze Zagrcb-Maribor-Brno. Med interesiranimi državami Češkoslovaško, Avstrijo in Jugoslavijo se je že dosegel sporazum in pričelo se je že s tehnično izpeljavo načrta. Dočim st-a Češkoslovaška in Avstrija že opravili potrebne priprave, se je v Jugoslaviji že pričela izgradnja proge Zagreb-Maribor. Ker tudi to delo hitro napreduje, je upati, da bo nova direktna zveza v treh mesecih že izročena prometu. * Železniška proga Rogatec-Krapina. Posebna komisija, odrejena po direkciji državnih železnic, je v zadnjem času pregledala in odobrila traso projetirane železniške proge Rogatec-Ktapina. Trasa je izdelana za 14.5 km. Gradbeni troški so proračunani na 28 milijonov dinarjev. * Državna splošna bolnica v Ljubljani.. V splošno bolnico v Ljubljani je bil 25. avgusta oddan 30 do 40 letni gluhonem moški, o katerem niso znani nobeni podatki. Kdor bi o njem kai vedel, naj javi upravi bolnice. V bolnico ga je oddala orožniška stanica na Vrhniki. * Iz Slov. Bistrice. Knjige Vodnikove družbe so prispele. Člani jih dobe pri svojem poverjeniku g. Z. Kristanu v Vošnjako-vi knjižnici. Ima še nekaj izvodov pravkar izdane knjige na razpolago. Sprejemajo se člani za prihodnje leto. V sosednem čreš-njevcu izdaja knjige in nabira nove člane tamošnji učitelj g. Božidar Tomažič. * Lov krajevne občine Poljane oddam za dobo od 1. januarja 1927 do 31. marca 1932 v zakup potom javne dražbe. Dražba se bo vršila v soboto dne 4. decembra ob 10. uri v občinskem uradu v Škofji Loki. Zakupniki, sozakupniki ali podzakupniki lovišča motajo biti le osebe, ki dokažejo, da so organizirane v Slov. lovskem društvu. Zakupni in dražbeni pogoji so na vpogled v mojem uradu med navadnimi uradnimi urami. — Srezki poglavar Znidaršič Glavna igralka v današnjem ruskem vele* fJmu «SiB.RIJA» Pri vseh predstavah sodeluje originalni ru« ski pevski zbor in balalajkaorkester. ELITNI KINO MATICA Telefon 124. * Elektromonterski tečaj. Strokovna zadruga koncesi.ioniranih elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani namerava prirediti šestmesečni tečaj za elektromonterje, ako se prijavi zadostno število kandidatov. Opo zariamo vse interesente, da se prijavijo na gorenji naslov in sicer pismeno do 7. novembra, ustmeno pa v soboto 6. novembra od 18. do 19., ali pa v nedeljo 7. nov. od 10. do 12. ure pri zadružnem načelstvu v Ljubljani Lepi pot št. 12. (v bližini tobačne tovarne.) * Razpisana službena mesta. Veliki župan mariborske oblasti razpisuje mesto okrajnega sanitetnega referenta v Čakovcu s sedežem v Strigovi v 9. do 7 skupini I. kategorije .er mesto okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Ptujska gora z letno plačo 2000 Din tn pripadajočimi draginjskimi dokladami Razpisanih ie tudi več oficijant-skih m poduradniških mest pri okrožnih sodiščih v Novem mestu, Celju in Mariboru ter pri okrajnih sodiščih v Brežicah in Kostanjevici. Interesente opozarjamo na razpis v »Uradnem listu.« * Pozor na poštne znamke! Kakor smo že poročali pridejo jutri v promet nove poštne znamke z zvišanimi cenami, ki ostanejo v veljav: le do konca novembra. Doklada k nominalni ceni znamk je namenjena za podporo oškodovancem po povodnji. Z jutrišnjim dnevom izgube do konca novembra veljavo dosedanje poštne znamke in se bodo pisma in druge pošiljke, na katerih bodo nalepljene dosedanje poštne znamke, smatrale za nefrankovane * Brežiški združeni pevci bodo peli na Vseh svetih žalostinke ob pol 15. na starem pokopališču pred grobom dr. Radoslava Razlaga, oh 15 pa na novem pokopališču. 31. X> m 1. XI* ob 15. nri mednarodne nogometne tekme JOOOCTJUC XO(>WCXXXIC»QOOCCiOOOOaX 3C»>XJCCC£OX»X)OC V korist akcin Rdečega križa U244. popiiavljence v Sloveniji. * Neposredna telefonska zveza s Sušakom Kakor se nam poroča, je zaposlenih več telefonskih uslužbencev z ljubljanske glavne pošte z napeljavo telefonskih žic do Sušaka. Delo lepo napreduje, zlasti kjer je pripraven svet za postavitev drogov, ter ni treba raz-streljevati skal in pečin. * Na meščanski šoli v Mežici bo vpisovanje v prvi razred v četrtek dne 4. novembra ou 8. do 12. ure v prostorih meščanske šole. Pogoj za sprejem: uspešno dovršeno četrto šolsko leto, kar je treba dokazati s šolskim izkazom. K vpisovanju se morajo zglasiti tu di oni učenci, ki so se že prijavili za prvi razred in so Izkaze že predložili. Začetna šolska maša je v petek ob pol 9. Pričetek pouka in vse, kar se tiče nabave šolskih potrebščin, se razglasi učencem po inaši v šoli. * Male nezgode in nesreče so v Tržiču na dnevnem redu. Ni dolgo tega, kar je krož na žaga poškodovala roko g. Uršiču Francu, žagarskemu podjetniku v Tržiču, v torek pa je kleparski stroj za stiskanje dimniških cevi stri tri prste kleparskemu vajencu Leopoldu Krašovcu v delavnici g. Bocaka. V prvem kot drugem slučaju se je zgodila nesreča, krivda ni niti na napravah niti na osobju. Pri strojih je pač na mestu velika pazljivost, sicer ie nesreča takoj tu. Izvirne francoske pastilje Valda moti nahodu, kašlju in katarju. Pr'daiaio vse lekarne in drogerite * Defravdaclja dveh železniških blagajni-čark. Osješka policija je v petek aretirala Darinko Ma^etič in Ivanko Jančar, blagajni-čarki na tamkajšnjem državnem kolodvoru, ki sta poneverili 43.000 dinarjev državnega denarja. Defravdaciji sta vršili na ta način, da sta denar, ki so ga sprevodniki nabrali od potnikov, zadržali za-se, potrdila kon-dukterjev pa sta uničili. * Odlikovanje. Medna: odna razstava v Rimu je odlikovala sledeče tvrdke: Fatiy Seljak, Modes - Robe«, Ljubljana, z zlato kolajno in palmo velike časti. G Besednik in drug, Ortoped ica, Ljubljana, z zlato kolajno in z grbom velike časti. Jakob Kavčič, parna pekarna, Ljubljana, zlata kolajna in križ velike nagrade. Peter Semko. krznar, Ljubljana, z zlato kolajno in z grbom velike časti. Franc Majdič iz Kranja, trgovec, z zlato kolajno in križ velike premije. Lojze Kristan, tovarna, žapuže, z zlato kolajno in križ velike nagrade. Anton Brajer čevljarski mojster, Ljubljana, z zlato kolajno 1409 * Pri pokvarjenem želodcu, slabem okusu v ustih, bolečini v čelu, mrzlici, zapeki ali driski učinkuje že ena čaša »Franc-Jožefo-ve« grenčice sigurno, hitro in prijetno. Znameniti zdravniki strokovnjaki svedoči.io, da se izkaže »Franc-Jožefova« voda za prehra njevalno pot, preobloženo z jedjo in pijačo, kot prava dobrota. Dobi se v lekarnah in drogerijah Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri I. Medved, mamifaktura. Ljubljana. Tavčarjeva ulica 7. * Najboljše čevlje »Karo« dobite v Mariboru. Koroška cesta 19, od 1. oktobra tudi Aleksandrova cesta 23, v trgovini St. Čer-netič. 27 Slovite TRIFOLIUM v 24 raz iCnih vrstah do >e se po Din 6*— komad iu7Sa Drogeriji Sanitas Celle, L ubljana, Prešernova ulica o i * Ali veš, da so samo ene »PEKATETE« na svetu? Te slovijo vsled svoje okusnosti. tečnosti in redflnosti. * Krasen pes na prodaj. Glej mali oglas. 1417 * Pa naj še kdo trdi, da je draginja. Berite inserat Tekstilbazarja na Krekovem trgu 10, razpisuje letos zopet reklamno prodajo za 14 dni. Za mal denar se oblečete od glave do nog. 1415 * Ustna voda «Poppaea» je najboljša ustna voda sedanjosti, ker je napravljena iz najučinkovitejših sestavin, ki zabranjujejo gnitje in izpadanje zob ter bolečine, čvrstijo dlesno in svežijo zbog svoje prijetne vonjave usta. Ustna voda je najpopolnejši in najmodernejši pisalni stroj. Zahtevajte brezplačno prospekt in brezobvezno razkazovanje. Generalno zastopstvo An! Rud. Legat & Co„ Maribor, Slovenska uli-.-a 7, telefon 100. Krajevni za.-topnilu se iščeio. 9« * Pozor! Vsakovrstne ure popravlja precizno, hitro z jamstvom, cene zmerne D. Marinko, urar, Florjanska ulica 31. Ljubljana. 1418 * Sadjarji! Arborin, priznano sredstvo za jesensko zatiranje sadnih škodljivcev izdeluje Chemotechna. družba z o. z., Ljubljana. Mestni trg 10 (na dvorišču tvrdke A. & E. Skaberne). 1420 * Zahvala. Za težko in dobro uspelo operacijo, kateri sem se mogla podvreči na gra-ški kliniki, se gospodu dr. Majeenu tem potom najprisrčneje zahvaljujem. Istotako za veliki trud. ki je pospešil moje okrevanje. — Ivana Ko5ieek. 1421 lz Ljubljane u— Pouk glasbe na učiteljiščih. Ker je ministrstvo prosvete s provizomitn učnim načrtom skrajšalo pouk glasbe na učiteljiščih za polovico odmere časa, je sklicalo Društvo učiteljev glasbe za Slovenijo za včera anketo vseli zastopnikov kulturnih društev v Ljubljani, da zavzame stališče napram r.cvemu načrtu, ki je na veliko škodo vse' naši glasbeni vzgoji tn umetnosti. Po temeljitem razmotrivanju novega načrta in njegovih zlih posledic za našo glasbeno prosveto, je sklenila anketa soglasno, podpirati Društvo učiteljev glasbe pri njegovem de lu za izboljšanje glasbenega pouka. Tetm-sklepu so se pridružila vsa kulturna društva iz Maribora. Obširneje poročila in sklep: bodo objavljeni v prihodnjih dneh. u— Pogreb železniškega uradnika lial-derinana Rudolia bo danes ob 13.30 iz deželne bolnice k Sv. Križu. Oblastni ouboi Udruženja jugoslovenskih narodnih železn'-čarjev in brodarjev poziva ljub:ske tovariše, da se pogreba vrlega našega tovari.su sigurno udeleže. — Oblastni odbor UJNŽB u— Današnja mladinska predstava ZKD Ljubljana. Ponovno opozarjamo občinstvo na današnji mladinski predstav ', v prostorih kina Matice, Predvajali se bodi. poučni r rimi o gobah, čebelah, lovu krokodilov bisernic ter poleg tega še lep nazoren zdravstveni film o pravilni negi teiesa. Predstav« bo zadovoljila vse občinstvo, zlasti pa priporočamo obisk iste šolski mladini :tt diia-štvu. Cene so izredno nizke ter zn:;šajo sedeži na vsakem prostoru zgol.i 2 Dii. z., osebo. — Prva predstava bo 9.15. druga ob 11. dopoldne. Posetite obe predstavi pol-noštevilno, ker se tu spored predvaja dam-s zadnjikrat u— Izreden jubilej dela. Une 27. t. u:. i. praznoval g. Jernej Žargi žeiezostrugar pri sedanjih Strojnih tovarnah :: "varm-i.. t-reden praznik dela: 55 letnic. , odkar e v službi pri velikem podjetju Rodom z !>>:,■.. se je izučil svoje obrti pr' tvrd.ii Tounies. pri kateri službuje že od leta lti7! :;enre"'-goma. Kljub trudapolnedu delu in visoki >::.-rosti — ima že 75 let. je jubilant še vedi!., čil in zdrav ter polu humor'... Uraduištvo kakor tudi delavstvo Strojnih tovarn je na dan jubileja okrasilo Žargijev stro- s cvetjem, letnica Zargijevega vstopa v poujet\ pa je bila razsvetljena / elektr. žarnicam:. Jubilanta so pozdravili člani uprave poaleti. kakor tudi zastopniki delavstva ter uu izročili darila, čeprav mu je popolnoma zusi&u-ra-na starostna preskrba, pa se sbilant še sedaj noče ločiti od svojega stro;a. Ki ikl c že več kot pol stoletja nalzvesteiši tovariš. G. Žargi uživa tako pri vodstvu podjetja, kakor tudi pri svojih tovariših velik u Jed. Jubilantu kličemo ob njegovem izrednem 11-bileju: Še na mnogn leta! u— Zahvala. Podpisani se kar i::.;tskre zahvaljujem za darila in čestitke ob priliki svojega jubileja. Posebno zahvalo izrekam g. Čergon.ii, višjemu delovodji, gosj). Ber-gantu te-r gg. delavskima tovarišema Komi in Zatlerju. Najlepša hvala vsem! lerne Zargi. u— Ljubljanskim pevskim društvom in zborom župe JPS! Ne pozabite, da je v pondeljek dopoldne ob 10.30 v Glasbeni M, -tiči skupna vaja moških zborov z.a uagror-nice. Partiture pesmi »Oj Doberdob- se J< -be pri pevskem društvu LSc!il.V:>\: Zv..i. po dinarju. — Tajnik Ijubli. žun. JPS u— Predavanje v »Soči«. Snoči e ivv otvoritveno predavanje društva -Soča.. ?t<. daval je dr. Dinko Puc o predmetu: Liu-bezeia do domovine in Slovenci. Razložil j«, pojem domovine ta kako se je razvila ideja nactjoeaiizma zlasti pri Slovencih izza časov francoske revolucije. Vodnik 'e pei >e v kranjskem jeziku Za njim je prišla ilirska doba, ki je razširila obzorje, dasi ideje Gu-jeve niso jjrodrle. L. IS4S prinaša borbo z.. Slovenijo, a istočasno se poraja.io stik. s Hrvati in Srbi in v Pragi že nastopa jugo-slovenska skupina. V dobi taborov se je ta misel že utrdila in tedaj najdemo v časopisju že besedo Jugoslavijo. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano in ;e bilo sprejeto / velikim navdušenjem. Z;: tem se je razvi animiran družabni večer. u— Vič. Ker je za nocojš.'>> predstavo * Sokolskem domu »Spavaj moja deklica« zanimanje veliko, priporočamo priiateljeni n.-šega odra, da si pravtfcasno preskrbe vstop niče To čelo. ki se je že enkrat predvajali na našem odru. je občinstvo tako zelo zadovoljilo, da se ie že tedaj splošno izrazi!., želja po ponovitvi. Vsled raznih oko!išči:, pa se vrši to šele sedaj v deloma novi zasedbi. Na prenovljenem odru z uporabo no-vourejer.ih lučnih efektov, bc prišla tragedija Kostrtajskiiev do popolne veljave. Ker se ta igra predstavlja na našem odru zadnjič priporočamo vsem. .'. ?e te po: nihče r.c zamudi. Opozttri.iitt pričeta f<.tl- eh S. uri. u— Skupščina /.ui-- -kavtdv /a Slovenijo se bo v ršila v nede 14. novembra ob • Io. dopoidt.s na realki. Vabimo vse člane in prijatelje skavtizma, da se je udeleže. Dnevn red običajen. Tajnik. 1419 Snežni čevlji in galoše Najboljše 'namke - na nižia cena ,Voika, Ljubljana nasproti Mestnemu domu Zunanii odjemalci dobe brezplačno naš iiustrovani cenik. u— Promenadni koncert muzike Dravske divizijske oblasti bo danes ob 11. uri v »Zvezdic. Dirigent višji kapelnik- dr. Jos. Čerin. Spored: 1) Mozart: Uvertura »Don Juan« 2.) Dvorak: »Dimitrij«. 3.1 Wagner 2aiobna godba iz muzikalne drame »Božji somrak« 4.) Jaki: »Odmevi iz naših krajev« 5.) Hengartner: »Rio Negro«. 6.) Cerin »Delaj, dekle, pušeljc!« marš. Žrebanje nepreklicno 1. novembra 1926 Kupujte srečke v prid Sokolske-mu domu v Šiški u— Klavirski koncert Antona Trosta. Brez dvoma najoddičnejši slovenski koncert ni pianist profesor Antoa Trost priredi v pondeljek, clne 8. novembra v Filharmoničiii dvorani klavirski koncert, na katerem sporedu so zastopani sledeči komponisti: Rani eau s tremi karakterističnimi plesi, Beetho ven s svojo sonato op. 109, dalje izvaja Marxov preludii, Debussyjev Ples snežink in umetalni ogenj ter Segedillo iz Albenizo-ve Španske suite. Siavni Chopin ie zastopan s svo<}o balado op 47 in s tremi poljskimi pesmi v Llsztovi predelavi. K sklepu nam umetnik poda še IX. ogrsko rapsodijo, ki aosi običajno naslov Peštanski karneval. Spored ie izredno pester in bogat, oseba umetnika pa nam jamči za njegovo prvovrstno podavanje. Vstopnice za ta klavirski koncert bodo od 3. novembra dalje v prodaji v Matični knjigarni. Občinstvo opozarjamo, da bomo med tednom priobčili notice, v katerih bodo podane vodilne misli o posameznih kompozicijah, ki se izvajajo 3001 u— Tov. pevci! V torek dne 2. novembra t. i. ob pol 7. uri se bo vršila redna pevska vaja mešanega zbora pevske sekcije »Preporoda«. Točno in vsi! — Odbor. u— Restavracija Kolezija, toči od danes naprej prvovrsten štajerski mošt ter gorka in mrzla jedila. 1407 u— Šentjakobčani uprizore danes v nedeljo ob 15. popoldne Drtaklerjevo štšride-jansko pravljico s petjem, godbo in baletom »Pogumni krojaček«. Zasedba ista kot pri premijeri. — Predprodaja vstopnic v kavarni Zalaznik na Starem trgu. u— Čajanke vsako sredo in petek ob pol 10. zvečer ter nedeljo ob 4. popoldne moderni plesi — tango, blues, boston, foxtrot —charleston.— Godba: originalni dunajski duo, družabne igre, ples med steklenicami boj za stole, ples z jajci, konkurenca v modernih plesih, ples z balončki, karikature modernih plesov. Orig. amerik. charleston. Cene kavarniške, obleka promenadna. Ode-on, Poljanska cesta. Opozarjamo občinstvo na današnjo čaianko, ki se prične ob pol 10. zvečer. Izpopolnjen originalni program. 1413 u— Usmiljenim srcem. Revica s štirimi otroci, katere mož ie že več mesecev brez službe in vrh tega bolan, prosi usmiljena srca nai ji priskočijo na pomoč z denarjem ali blagom. Darove sprejema naše upravništvo v Prešernovi ulici. Restavracija ..Pod skalco* Mestni trg št. 11. Dnevno koncert od 20. do 1. Sporočam svojim ceni. gostom, da sem dobil zopet eno specijalno vino «Cvet ljubeznih, katerega pijejo z slastjo dame ln gospodje. u— Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški opozarja vse razpečevalce svojih srečk, da najkasneje dne 1. novembra dopoldne obračunajo prejete srečke, ker se na poznejša plačila ne bo oziralo. Denar in neprodane srečke se sprejemajo danes in v pondeljek dne 1. novembra v društvenem lo kalu pri bratu Stepiču po pooblaščenih bratih. Kupujte srečke po trafikah v Ljubljani, Mariboru in Celju! Sreča Vas išče pri nas je doma! Pomagajte graditi naš dom! — Zdravo! u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 pretep, 1 nezgoda, 4 prestopki cestnega policijskega reda. 1 prestopek ka-ljenja nočnega miru, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 1 prestopek izzivanja. Predvčerajšnjim je policija ob priliki racije na berače poloviia 13 moških beračev in 9 žensk. Dalje sta bili aretovani še 2 osebi 1 radi pretepa in 1 radi tatvine. u— Oba sta jo izkupila. Na Vodnikovem trga sta se v petek dop. srečala delavca Alojz Štrukelj rn Ivan Marinko, ki sta se začela nenadoma obdelovati s pestmi. Skočila sta za neki voz, in se pričela daviti in metati drug drugega ob tla. Končno ie prišel do nji stražnik, ki je oba pozval naj mu sledita na stražnico. Sfrukelj ga ie res tudi ubogal, dočim se je po obrazu potolčeni Marinko vlegel na tla in kričal, da ne gre nikamor. Odzvati se tudi ni hotel pozivu, naj si gre izprat in obvezat rane na rešilno postajo. Uda! se je šele sili. Oba koraižna pretepača bosta imela sitnosti pri sodišču. Alojzij Lombar Spodnia Siš&a, Celovška cesta 53 Krojaštvo za gospode in dame, Lastna zaloga prvovrstnega in modernega blaga Nafnlije cene! 3)ame gotovo si ohranite lepoto, ako vztrajate pri u— Svedrovci na delu. V noči na soboto so svedrovci obiskali tudi Tabor. Splazili so se čez žično ograjo na telovadišče in si s pomočjo ponarejenih ključev pomagali in dru štvene prostore stare stavbe. Tam so prerezali telefonsko žico in odprli nato vse omare ter prebrskali vse predale, iskaioč za denarjem. Odnesli so dva nabiralnika: enega pločevinastega z napisom »Skrb za mladino«, ki ga je gospodar France Vrečar našel zjutraj na dvorišču, seveda izpraznjenega. Zlikovci so odnesli tudi več raznega blaga. Imeli so le to smolo, da niso iztaknili večjega zneska, ki je bil spravljen v stekleni omari. Vlomilci so po izvršenem vlomu izginili brez vsakega sledu. u— Drzen tat V petek dopoldne je trgovec Orehek v Kolodvorski ulici opazil, da mu je neznan predrznež odnesel s kljuke izpred trgovine 240 Din vreden dežni plašč. Uro pozneje je bil aretovan v veži hiše št. 4 na Krakovskem nasipu 45 letni postopač Ivan Zabjek, ki .ie malo preie prodajal tamkaj železolrvarju Kernu z vso vnemo popolnoma nov dežni plašč. Kern, ki sta se mu zdela Žabjek in njegov mladi tovariš sumljiva, je hitel po stražnika. Temu se je mladenič s plaščem izognil z begom, dočim je Zabjek ostal tamkaj in pričakal stražnika. Tako ie pravi tat odnesel pete in svoj plen, Janez Zabjek pa, ki je že 58 krat sedel v zaporu, bo moral notri devetinpetdesetič, ker mu je pri kraji bržkone pomagal. Iz Maribora a— Poškodovan Narodni dom. Predsnoč-nja nevihta je odnesla vrh stolpa Narodnega doma. Slučajno pa se pri tem ni zgodila nobena večja nesreča. a— Ljudska knjižnica v Narodnem domu uraduje odslej tudi ob torkih popoldne. Ta teden so bile že izgotovljene nove stopnice do 1. nadstropja tako, da bo dohod v knjižnico udobnejši. a— Novi kažipoti in občinske table. Ker se v večini občin že v začetku vojne malo brigajo za javno orijentacijo in vsled tega zanemarjajo občinske table in kažipote, pripravlja mariborski veliki župan zelo umestno akcijo, da si vse občine nabavijo nove table iz litega železa v enotni oblika in slič-nim napisom. S tem bi imele občine znatno manjše stroške. Zadeva je velike važnosti, ker občinske orijentacijske table ne kažejo samo razumevanja občin za potrebe in razvoj tujskega prometa, ampak so obenem tudi jasno spričevalo občinskih odbornikov, koliko smisla imajo za red. a— Koncert Tržaškega kvarteta. Pod okriljem Glasbene Matice priredi dne 5. novembra Tržaški kvartet koncert v GotzovJ dvorani z izredno lepim programom. Občinstvo že danes opozarjamo na izredni dogodek. Na sporedu so kvarteti od Haydna, Beethovna rn Debussyja, s katerimi so po vsem svetu želi najsijajnejše uspehe. Več na lepakih. a— K pogrebu Miha Serneca, ki bo danes v nedeljo ob pol 16. v Rušah, gre mariborski Sokol v kroju. Zbirališče ob 13. na glavnem kolodvoru. Predsedstvo sokolske župe pa poziva tudi ostala sosednja sokolska društva, da se udeleže pogreba korporativ-no v kroju. a— Iz življenja naših španjelov. Zadnjič smo poročali o lepih uspehih, ki so jih dosegli naši lovci na mednarodni tekmi psov-španjelov, ki se je vršila v soboto in nedeljo v Mariboru. Včeraj so nam sporočili sle' deči zanimiv dogodek iz življenja naših španjelov: med viharjem je primariju dr. Ro-biču po noči v temnem mestnem parku veter odnesel klobuk. Dr. Robič vsled teme ni videl, kam mu je odneslo klobuk. Nagnal je svojega psa, da ga mu gre iskat. Špa-njel je odhitel in res čez en četrt ure prinesel klobuk nazaj. Iz Celja e— Izprememba posesti in iz poslovnega sveta v Celju. Gsundovo hišo na Kralja petra cesti med Kolenčevim in Rakuschovim poslopjem je kupil g. Fr. Fazarinc, trgovec v Celju Hotel »Pri kroni« na Ljubljanski cesti je izdražbala dne 30. t. m. mestna občina celjska za 450.000 Din. Kakor čujemo namerava preurediti dosedanje prostore v poslovne lokale in v stanovanja. V Gaberju pri Celju nasproti Aleksandrovi vojašnici sta otvorila vrtnar Miha Kokošinek trgovino s cvetlicami, semeni in z zelenjavo, čevljarski mojster RudolI Tkaičič pa svojo čevljarsko delavnico. e— Občni zbor »Streljačke družine« v Celju. V petek zvečer se je vršil v mali dvorani Celjskega doma ustanovni občni zbor »Streljačke družine«. Udeležili so se zbora aktivni in rezervni oficirji, člani Or-june in Sokola. Predsedoval je g. dr. Ervin Mejak. Polkovnik g. Naumovič je razložil v vznešenih besedah pomen Streljačkih družin za obrambo domovine proti vsem sovražnikom. V imenu pripravljalnega odbora ie poročal g. Krajnc, da se je glede odbora napravil dogovor med aktivnimi oficirji, rezervnimi oficirji. Sokolom in Oriuuo. Pri volitvah je bil izvoljen predsednikom g. polkovnik Naumovič, podpredsednikom lekarnar g. Arko, tajnikom poručnik Slekovec blagajnikom knjigovodja g. Ivan Krajnc, odbornikom gg. Drago Sirec, dr. Milko Hra-špvec, Adolf Sadar in Lojze Rihteršič. e— Celjsko poverjenlštvo Vodnikove družbe naznanja članom in ustanovnikom, da lahko dvignejo svoje knjige vsak dan, izvzemši nedelje od 8.—12. dopoldne in od 15. —19. pop. v Tujsko prometni pisarni (Podružnica Prve hrv. štedionice) v Kolen-čevi ulici. Prosi nadalje, da vsak član istočasno že poravna članarino za i. 1927, da ne bo imel poverjenik pozneje z nabiranjem čla riaršne preveč dela. Vsak član nai prinese s seboj potrdilo, s katerim se bo legitimiral. V Celju ie došlo knjig za 6 ustanovnikov in 469 članov. e— Proračunska seja celjskega občinskega sveta se ne bo vršila v petek, dne 5. novembra, kakor so listi napačno poročali, ampak šele teden dni pozneje. V petek, dne 5. novembra ie samo redna mesečna plenarna seja, na kateri se bo razpravlialo o poročilih iz posameznih odsekov. Iz Trbovelj t— Vpisovanje v meščansko šolo se bo vršilo v ravnateljski pisarni dne 5. in 6. nos vembra od 9. do 12. ure. Učenci naj se zglas se v spremstvu staršev ali njih namestnis kov ter prcdlože zadnje šolsko izpričevalo, krstni list. izpričevalo o stavljenih kozah in domovnico. Pričetek rednega pouka se bo objavil kasneje. * t— Evidenčni urad zemljarinskega katas stra v Celju bo- sprejemal naznanila o po* sestnih razmerah v dneh 11., 12. in 13. no= vembra. Program Kino Sokol Trbovlje V soboto 30. in v nedeljo 31. oktobra: V « • <| pustolovina, — napeto, — razburljivo in ?? t— K pasjemu kontumacu v Trbovljah. Prejeli smo: V Trbovljah je med ljudstvom utrjena vera. da mladim, do pol leta starim psom ni treba nositi nagobčnika, dasiravno je veljaven za občino Trbovlje kontumac. Posledica tega so številne kazni, ki jih nas laga okrajno glavarstvo. Ker se vrste spe« cijalno glede mladih psov kazni in globe, bi bilo zelo v prid občanov, da bi se kons tumac z vsemi potrebnimi določili javno razglasil. Ob tej priliki bi bilo tudi dobro, da bi Društvo za varstvo živali predlagalo gotov termin, do katere starosti smejo psi prosto tekati. Kajti če je res potreben tudi psom izpod šestih mesecev nagobčnik, ali ni tu že nepotrebno trpinčenje živali. t— Pobegnil s konjem in vozom. Tomaž Planinšek. posestnik na Klcnovem, je zašel v velike dolgove. Te dni se je vršila v La« škem sodna dražba njegovega posestva, kas tere bi se moral udeležiti tudi Planinšek. Posestvo z vsemi premičninami je kupil Cis ril Skalič iz Belovega pri Sv. Jederti. Ko je ta prišel na posestvo, jc takoj ugotovil, da mu je v istem času, ko se je vršila dražs ba. odpeljal Planinšek konja in voz. Plas ninška zasledujejo sedaj orožniki. Zasledos vanje pa je otežkočeno, ker se ne ve, v kas tero stran se je odpravil. Nekateri govore, da v Savinjsko dolino. Zelo ugodni nakup. Blago za ženske plašče, ter blago za moške obleke in zimske suknje v največji izbiri po znižanih cenah priporoča tvrdka Jos. Snoj Ljubljana, Prešernova ulica 3 Palača mestne hranilnice. 114 4- a Iz Novega mesta n— Tukaj je umrl v nedeljo zjutraj, zas det od kapi. šele 27 let stari sin posestnika in gostilničaeja Ivana Košaka «žan». Pos kojni Žani je bil miren in značajen fant, zato tudi od vseh spoštovan. Blag mu spos min! n— Tatvina. Pri mesarju Dolencu je do sedaj še neznani uzmovič pokradel v noči od sobote na nedeljo pomočniku Dolence* vemu bratu vso obleko, perilo, zimsko suks njo, dežni plašč ter nekaj šunk in salam, in mu napravil za več kot 5000 Din škode. Treba je paziti, ker dolgi zimski večeri so najbolj prikladni za tatove, zato pozor. n— Napad. Dne 18. t. m., dan pred sejs mom, je bil napaden na Ločenski cesti gos spod Franc Bele, davčni uradnik od dveh roparjev. Govorila sta hrvatski in zahtevaš la denar z besedami: «Daj novac. Ti si trs gpvac!» Ker g. Bele ni imel ničesar pri sebi, sta mu vzela lc uro. n— Obrtno nadaljevalna šola. Pouk je začel oktobra. Vpisanih je okrog 130 učens cev in učenk. Kakor povsod se tudi pri nas ta šola vzdržuje z beračenjem; nekaj dajo zadruge, obrtno društvo, županstvo, trgovska zbornica in država, a vse skupaj je precej malenkostno. Edino pravilno bi bilo, da se vse te šole podržavijo, ker ima tudi ona vsestranski dobiček, ako ima v vsem verzirane obrtnike. Trgovski grernij je' letos otvoril za svoje učence in učenke gremijaino šolo. ločeno od obrtne. Naši onstran grame Najboljše obleke inozemskih tovaren se do-bi'"o tudi na obroke brez fovišanja čen 0. Jerrutovič - Z)Mm Predno kupite zimsko blago oglejte si manufakturno trgovino I. Tomšič Sv. Petra cesta štev. 38. ki Vam nudi veliko i2biro trpežnega blaga po najniž ih cenah. H46Sa Izvrstno portugalko toči restavracija Hotel Štrukelj. Boks Din 163 — zmerikanski ali polšimi nasproti Mestnemu domu. najboljših švedskih in norveških tvrdk v največji izberi in na,ceneje dob ti- pri tvrdki usn A. ŽI3ERT, Prešernova ulica p— Odšel je v Češkoslovaško gospod župnik Hradek iz Novakov v Istri. Vztrajal je na svojem mestu še po vojni, ali slednjič je moral odrti, kakor so odšii že drugi čes škoslovaški duhovniki. Hladek je bil za žups nika v Novakih 26 let. Ljudstvo ga bo težs ko pogrešalo, ker mu je stal na strani v vseh težavah. p— V Kobaridu priredi pevsko društvo za zahvalnico dne 14. novembra koncert z obširnim vsporedom v prostorih občinske vojašnice. p— Iz Idrije .ie odšel fašistovski politični tajnik Vlahovich, ki je bil več let zelo mo» gočen gospod Storil je Slovencem marsis kako krivico. Na fašistovskem zborovanju v Gorici je nekoč zahteval, da se morajo po javnih lokalih izvesiti strogi opomini, da mora vsakdo govoriti ie italijansko. Precej čudno je. da je nepričakovano demisijonis ral in odšel. p— Umrl je v Trstu g. Ivan L'me k v vis soki starosti 89 let. Bil je vedno zvest sin svojega naroda. Naj počiva v miru! p— Vojni invalidi, ki dobivajo invalidsko podporo, imajo po izjavi udruženja za zas ščito vojnih invalidov pravico do brezplačs ne zdravniške pomoči s strani občine. p— Ka tri mesece ječe je obsojen Anton Poberaj iz Solkana, ker ni naznanil političs ni oblasti, da ima doma puško. p— Z vilami se je spustil na orožnika Fran Vončina, ko mu ie prinesel opomin, da mora plačati pri občinski blagajni neko denarno kazen. Vončina iz Idrije je dobil inescc dni ječe in sto lir globe bo moral odšteti. p— O podzemskem bogastvu Istre piše «Istarska Riječ». Trdi, da pod siromašno po vršino tičijo zakladi, ki bi se morali raci« jonelno izrabiti. Premoga je izkopalo dru= štvo «Arsa» na leto lo3.(>70 ton. kar znači vrednost 22,914.000 lir. V rudnikih pri Sv. Nedelji se je dobilo lani okoii oO.OOO ton boksita, ki je prvovrsten. Kazalo je, da- se rudokopi v Istri razvijejo ugodno, ali nes nadoma je vlada ustavila nadalnjc delo, češ, da rudiniki povzročajo škodo poljedels stvu v deželi. Nekateri pa trdijo, da je kris va neka milanska družba, da sc je delo ustavilo, oziroma zmanjšalo. V spominu nam je še tudi, da v Italiji niso hoteli nas kupovati istrski premog. Čudno je to ravs nanje z deželo, ki bo s kmetovanjem, kas kršno je sedaj, popolnoma obubožala. V zemlji pa so na razpolago rude. ki bi lahko krepko pomagale Istri do boljšega življenja. Ali Istra ni vredna, da se jo smatra za italis jansko provinco? p— Proslai'a na prosla\'0 se vrši v Italiji, komai je minilo slavje fašistovskega pohos da v Rim. je že tu proslava zmage. Italis janski planinci iz Julijske Krajine so pris pravljeni na izlet na Krn (2245 m), da se tam slovesno spomnijo onih. ki so padli v vojni za odrešenje. Svečanost na Krnu ho v pondeljek. seveda če bodo mogli gospodje sploh priti gor. Ob takih prilkah se na visos kem gorovju povdarja \oj poseben način pokopavali odlične svoje mrtvece: od prazgodovinskih gomil in kur« ganov preko staroegipčanskih piramid, dovskih «v skalo vsekanih grobov«, rimskih •.arkotag-cvv in mavzolejev pa do srednjeve« ških epitafov, — vsepovsod najdemo do« kazov in znakov, kako so svojci in prijatelji rajnikov prevzeli kot svojo častno dolž« uost, na odlikujoč način zaznamovati po« tomcem kraj, ki spaja zemsko pot smrtni« kovo t. kraljestvom duhov. Iz vrste v srednjem veku redkih monu« mentalnih spomeniKov se po svoji zanimi« vosti in po svoji umetniško samos vojski ob« delavi dvigajo le nagrobniki naših hrvat« ■kih in srbskih bratov. Ogromno je število teh spomenikov, ki jih naziva ljudstvo «ka« men, biiign, «stečak» ali «mramor», tudi »bogomilsko« ali «grško groblje®; samo v Hercegovini so jih našteli do 22.000, cela Bo sna jih pozna in srbsko Podrinje, v Črni gori so pogosti .-lasti v okolici Nikšičev. So tc često skoro edini arheološki svedoki, ki nam malo več povedo o naši domači sred« njeveški kulturi. Da so to po večini vlaste« linski grobovi, dokazujejo velikanski mono« iitni kamni v obliki enostavne plošče, tum« be. sarkofaga, obeliska: zelo redka pa je, oblika križa. Ljudska tradicija pripisuje ta grobišča stednjeveški sekti bogomilov. dasi to ne odgovarja vedno resnici. Bogomili, pataren« ci, tudi babunci zvani. je krščanska, mani« hejcem sorodna verska sekta, ki se je po« javila med balkanskimi Sloveni najpreje med Bolgari za vlade carja Petra (927 — 969). Njen postanek se veže kot se zdi z legendarnim imenom popa Bogomila. Velik del te sekte napada cerkve z njihovim sija« jem in ceremonialom in sc zlasti protivi kul« tu in češčenju podob Radi tega so Grki pristaše te sekte na/ivali «čiste» ali «prave Kristjane« (patarcne). Slovani pa anologno, uje okolnost. da je bilo v Bosni, kjer je bila glavna njihova moč. tako malce odpev ra proti osmanskemu pomuslimanjevanju in so tako bogomili s turško okupacijo v XV. stoletju obenem tudi izginili. Kakor rečeno tako zvane bogom ilske grob« lje niso dovoljno preiskane, jasno pa je, da niso nikaka izključno bogomilska posebnost. Ti «stečci» imajo sigurno svoj pralik v ostankih starorimskih sarkofagov, ki so iih priseljeni Sloveni dalje in na poseben umet« niški način preoblikovali. Ker se postanek teh spomenikov naslan ja deloma na rimske tradicije, zato je razum« ljivo, da posnemajo včasih tudi rimske vzorce, a se naslanjajo še na neke stare, obledele spomine umetnosti iz dobe prese« Ijevanja narodov z izredno bujnostjo in raznolikostjo ornamentalnih motivov. Razen često prav naivnih figuralnih podob obsto« ia skulpturno okrasje večinoma iz geome« trienih motivov, vijug, spiral, vitičja in tr« tičja, heraldičnih likov, krožnic, rastlinja, arhitekturne ornamentike in stiliziranih cve« tov, ki izpolnjujejo praznine. Ta slednji motiv se je poleg krožnic in deteljnega li« sta ohranil na bosenskih lesenih rezbarijah do današnjega dne. Obrisi figur in ostalih ornamentalnih likov so ali vdolbeni ali pa izdelani v povsem ploskem reliefu. Večji del teh spomenikov spada v razdobje med XII. m XV. stoletjem s svojim viškom v XIV. stoletju. Prihod Turkov in podjarm« Ijenje dežele je zaustavilo nadaljnji razvoj te domače umetnosti. ! Na vrtu sarajevskega muzeja je pred et« uografs..im paviljonom nameščena skupina teh srednjeveških stečkov, katerim na če« lu stoji ogromni spomenik iz Dolnje Zgo« šče. Spomenik je bogato okrašen z orna« menti in skulnturami in je najlepši komad te vrste v Bosni, po bogastvu izdelave so« deč je bil to nagrobnik kakega posebno odličnega velmoža, ako nc bana. Na proče« lju tega ogromnega sarkofaga je prikazan na strmi steni grad z vrati in kulami ob oglih. Pred gradom sedi aban» na prestolu, levo in desno od njega pa dva dvorjanika. Na enem od stolpov sedi na odprtem bal« konu gospoda ter opazuje prizor. Izpod te kompozicije držita hlapca dva osedlana konja, pripravljena, da jih gospoda zajaše. Desna stran je razdeljena v dva prizora: v gornjem pasu jezdi petorica z mečem in kopjem oboroženih in oklopljenih vitezov, v spodnjem delu je pa predstavljen lov v gozdu. Na enem kraju pričakuje lovec z napetim lokom jelena, ki mu ga doganjajo psi, zraven drugi lovec, ki s težkim kopjem napada medveda, na koncu pa je ob drcve« su privezan leopard, ki so ga v srednjem veku uporabljali pri lovu kot pomagača, nad njim pa je upodobljen leteči zmaj. Ta lovski prizor se odigrava v gozdu, ki ga predstavlja troje stiliziranih dreves. Nekam nenavadna ie tudi vsebina skulp« tur na te vrste nagrobnikih. Kajti niti eden od njih ne jemlje s kakršnokoli simbolično ali alegorično pripombo v misel verskih na« zorov o posmrtnosti. Življenje se slika tu le od njegove prijetne strani pri lovu, boj« nih igrah in kolo«plcsu mož in žena: čuv« stvo žalosti je tem spomenikom skoro po« polnoma neznano. Pa tudi redki napisi ne izražajo nikdar tuge in jadikovanja za rajni« kom: smrt smatrajo le kot vrata v lepše življenje. Omenjajo se le dogodki iz življe« Ijenja in odnosi do spomenika, o kojem se povdarja. da leži na plemeniti zemlji ali baštini in ki se naj čuva in ne razdira. Na primer: Ase leži Dabiživ' Draškovič' na svoei zemli na plemenitoi. Kada hteh' po« biti tada i umrjeli. Sječe na me kami Mi« lutin u Goduši. Napisa Nikola Dragolcvič'. — Drug napis veli: Ovo legoh' na svojo plemenitoj odmirači, te je maka blaga. — Zopet na tretjem čitamo: Va ime oca etc. Se leži Vigan' M a lose vi č, služi banu Stipa« nu i kralu Tvrtku i kraiu Dabiši i kratici Grubi i krala Ostoju. I u to vrime doide i svadi se Ostoja kral' s hercegom" i z Bos« nom' i na LTgre poe Ostoja. To vrime me« ne Vigna doide kon'čina i legoh' na svom' plemenitom' pod' Kočerinom' I molu Vas nc nastupaite na me: ja sam' bil' kako vi este, vi čete biti kako esam' ja. Sličnih napisov si niso postavljali le pri« staši verske ločine bogomilov (dasi je ta sekta v srednjem veku v Bosni prevlado« vala in to baš med velikaši, ki so si omi« sijali te kamenite gorostase za nagrobnike), marveč pogosto celo tudi pravoslavci in ka« toliki. Na te spomenike in napise je bil po« zoren tudi sloviti slovenski potopisec, Gor« njegrajčan Benedikt Kuripešič, ki je 1. 1530. potoval kot tolmač s poslanstvom kralja Ferdinanda preko Hrvatske. Bosne in Srbi« je na turški dvor v Carigrad. Opera: Drama Obsk predstav po vsem svetu ie vedno v slavnostni ob'eki;:smoking, frak! Tudi nri nas bi bj!o to mogoče, ker j h tvrdka Drago Schwab preskrbuje pač najbolje in tiaiceneie \% življenja in Pred novimi čudesi moderne tehnike? fizik dr. Coolidge. nastavnik Da Pranklinovetu institutu v Filadelfiji, dela v zadnjem času nove poskuse s katodnimi žarki, ki so v znanstvenem svetu znani pod imenom »Lenardovi žarki*, ter nosijo ime po heidelberškem profesorju Lenardu, ki jih je odkril. Coolidge je namreč skonstruiral cev, ki omogoča koncentrirano izžarevanje Lenardovih žarkov. Coolidge uporablja pri svojih poizkusih tok z visoko napetostjo 350.000 voltov. Napeljal je elektrone, katerih brzina zaostaja le malo za svetlobno hitrostjo, skozi okenčasto odprtino cevi ter .iih usmeril na predmet, ki ga ie hotel izpostaviti vplivu teh žarkov. Uspehi, ki jih je dosegel pri tej proceduri, so naslednji: Žarki pretvarjajo sladkor v kislino, pospešujejo rast las, ubijajo bakterije, odstranjujejo pline ter izpreminjajo barvo raznih tekočin. Profesor Coolidge je dosegel med drugim, da se je acetilen pretvoril v rumen prah. Trdo obliko je dobilo tudi ricinovo olje. Prozorne kristalne soli so postale črne, bakterije so poginile kakor muhe, voda pa je dobila rdečkasto barvo. Mnoge rude so izpre-menile barvo in so dobile neverjeten sijaj. Zajčja koža ie kakor izgorela, dlaka je izpadla, toda čez dva tedna je na novo pognala ter bila mnogo gostejša in daljša kakor prej. Njena barva pa je bila bela. Mleko je bilo v par trenutkih pasterizirano, dobilo pa je neužiten okus. Eksperimentator si obeta od teh rezultatov še mnogo novih odkritij, predvsem pa upa. da se bo njegova metoda zelo obnesla pri lečenju raka. Učinki izžarevanih elektronov so enaki učinku par gramov radija. »lata. Charlie Chaphn bo sedaj lahko insceniral nov »Lov za zlatom«. Boj podganam! Podgana je v naravoslovju navidez krotka žival, kakor je krotka vsaka stvar, dokler je gledamo zgolj s teoretične plati. Cim pa preide v prakso, dobi liodgana čisto drugačno vlogo. V velikih mestih je že od nekdaj navada, da podgane pobijajo, da se ne bi zaredile v preobilnem številu. Kajti preobilje podgan ni opasno samo ljudskemu imetju, temveč tudi človeškemu zdravju Po vzorcu drugih mest. ki od časa do časa prirejajo lov na podgane, se je odločil tudi dunajski magistrat, da priredi v bližnji prihodnjosti takšen lov. k: bo uspešen posebno radi tega. ker se bo vršil istočasno v vseh okrajih. Poglavitna pozornost bo ob tej priliki posvečena donavskemu kanalu. V njegovi bližini se namreč nahaja toliko podganje zalege, da je proti njim vsako sredstvo brezuspešno. V zadnjem času j so postale podgane tako predrzne, da vdirajo v vlažna stanovanja ter napadajo otroke. Veliko opasnost tvorijo podgane tudi radi tega, ker prenašajo bacile, ki jih razširjajo s tem, da načenjajo razna živila. Pred kratkim je napadla neka podgana celo dunajskega stražnika v Pratru m sicer s toliko predrznostjo, da je moral stražnik potegniti sabljo ter razsekati zver na drobne kose. Pogon na podgane se bo vršil z ve- belgijska kraljica v sanitetnem letalu Preteklo nedeljo so napravili na aerodromu v Everu (Belgija) poskus, kako funkcijo« nira sanitetsko letalo. Poskusu se je podvrgla belgijska kraljica, ki so jo privezali v nositnico in položili v letalo. Aeropian je nato krožil nad letališčem in se srečno zopet spustil na tla. Najlepša angleška devojka je mis Peggy Lamont, rojena v Crovdonu na Škotskem pred 21 leti. Dobila je na na« tečaju za najlepšo Angležinjo, ki se ga je udeležilo 400 dam, prvo nagrado. Mis La« mont ima kostanjeve lase ..., ki si jih še ni dala ostrici. Zlata polja na Švedskem Prebivalstvo v provinci Norrland na Švedskem so zadnji teden razburile vesti. ki so izzvale med domačini pravcato paniko. V Norolandiji namreč kopljejo razne rude in kopači so naleteli na tem terenu na zlato žilo. Poklican je bil takoj šef švedskega geološkega društva. ki je ugotovil, da se na poljih v bližini. Gelmsteaa resnično nahajajo zlata zrna. Zrna so pomešana v žveplo-vem kršcu, bakreni rudi in arzenovi rudi. Najvažnejše polje, na katerem so zasledili zlato žilo, vsebuje 31 odst. žvepla, 3 odst. bakra, 9 odst. arzenika in 12 grammov zlata na tonu. Na podlagi strokovnjaškega mnenja švedskega geološkega društva bo družba pridobila z vsakim metrom kopanja v globino 13 do 14.000 kg bakra in najmanj 350 kg i j tnc Wiihelm pruski, najstarejši sin bivšega nemškega kronprin« ca, ki je s svojo udeležbo na zadnjih nem« ških vojaških manevrih povzročil odstop generala Sceckta Acropiani na vo Angleški vodilni zrakoplov R 33 je pred dnevi na poskusnem poletu iz aerodroma v Pulhamu v Cardington vzel seboj dva aeroplana, ki sta bila privezana na ogrodje zrakoplova, kakor prikazuje naša slika. Med vožnjo je aeroplana spustil v polet. Poskus se je izborno posrečil. (Pulham leži v grofiji Suffolk, južno od mesta Nonvich, Cardington pa se nahaja v grofiji Bedford, iinih zrakoplovih 5 kilometrov od mesta Bedford. Razdalja med Pulhamom in Cardingtonom znaša 120 kilometrov.) V praksi bodo letala ščitila zrakoplove na daljših poletih pred napadom s strani sovražnih aeroplanov. Angleška admirali« teta upa, da bodo, če se poskusi obnesejo, zrakoplovi lahko vzeli seboj celo eskadriljo zaščitnih aeroplanov. sveta Hkim hrupom in truščem, pri čemer bodo zabavežel.ini Dunajčani gotovo prišli na svoj rač!!'i Vladimir Levstik' Hišica z vrtičkom Ponižna zgodba. Enega tistih sinjih dni, s katerimi nas je obdarila letošnja jesen, me je 7ane« sel izprehod do nove stanovanjske na« selbine za mestom. S slastjo sem opa« zoval lične hišice, nekatere še v delu, druge pravkar dodelane, tretje že polne ljudi, ki se jim jc na licih poznala ra« dost, da smejo živeti pod svojo streho, sredi majhnega vrtička, polnega solate, ohrovta in cvetlic. Deset korak rv od mene se je bila ustavila mlada dvojica, morda uradnik z zaročenko, morda študent s svojo drago, kdo ve? ° koprnečo zamaknje« nostjo sta zrla na to veselo spletanje gnezd. Na obrazih jima je bilo zapisa« no, da obračata ves prizor nase, na ti« he, tople želje .• mojega lastnega srca. In ko je dekle kakor ponevedoma pri« jelo spremljevalc za desnico ter meh« ko uprio oči v zamišljeni pokoj njego« vih črt, je bilo v tetr. stisku roke in v tem pogledu toliko ganljive vere v sre« čo, da sem se tr homa spomnil dveh drugih mladih ljudi. Tudi moj znanec Dore Brodnikom njegov* Zorka sta kdaj tako strmela na ognjišča, ki so rastla drugim iz tal. Tudi onadva sta se držala za roke in sta vrooe verovala v to, da mure ljube« zen zapreti vse prepade in odvaliti vse gore, ki jih jf usoda nostavila med no« nižno človeško hrepenenje in med nje« govo izpolnite . . Ko sta se seznanila ... ali sta se res kdaj seznanila? Tako nemogoče se ji« ma je zdelo, da ne bi bila hodila že od prvega dne s"ojt^.. življenja roko v roki, kakor sta hodila do poslednjega dne. Bila sta oba otroka našega mesta in oba siroti; morda sta se srečala ne« štetokrat, morda sta na oko že davno poznala drug drugega, morda sta se ce« Io pogrešala in skoro že ljubila, ne da bi vedela drug drugemu ime. Ko sta se naposled sešla, sta z mirno samoumev« nostjo zaživela svojo skupno usodo, kakor bi nadaljevala nekaj, kar je bilo že davno, davno, lahko da že prav od začetkov sveta . . . Dore je bil tedaj mršav in temnook filozof v šestem semestru, Zorka pa sloka osemnajstletna kontoristinja s svetlimi lasmi, nekam preveč polnimi ustnicami sredi belega obrazka in vda« nimi višnjevimi očmi. Izprehajalci, ki ljubijo samotne stezice, so ju tisto po« letje vsak dan srečavali v Mestnem lo« gu, za Rožnikom in na Gradu, zavero« vana v večno isti tihi sen o svoji bo« dočnosti. 1 Dve sta vrsti ljubezni na svetu. Eni, ki je porojena iz trenutka, se hoče s trenutkom tud: nasititi, ker ne veruje v to, da bi doživela jutrišnjega dne; dru« ga pa, ljubezen, ki ne prizna konca, ka« kor niti svojega začetka ne pozna — ta ljubezen misli že od prve minute na pot, katero naj ubere, da se bo bolje in širje razgledovala po vseh lepotah sveta. O tem, kaj i>j in kje se skrivajo le« pote sveta in cilji našega hrepenenja, ima vsak človek in vsaka ljubezen člo« veških bitij drugačne nazore. So ljudje z neutešnimi željami in so ponižni ljudje, ki ne zahtevajo od življenja dru« gega kakor možnost, odslužiti drug drugemu srečo, da se imajo. Zorkini in Brodnikovi znanci so mislili, da je v njunem primeru celo ta skromna, po mnenju mnogih ijudi siromašna in kla« vrna možnost tako majhna, da je ško« da govoriti o njej. Kaj je, prosim vas, kontoristka z mesečno plačo, ob kateri ni moči ne živeti ne umreti? Gotovo ne partija za mladega moža, ki hodi stradat in prezebat v tuje mesto, da bi si ustvaril teme'i boljše bodočnosti; prav gotovo ne partija za Doreta Brod« nika, ki je njegovo šibko zdravje od le* ta do leta bolj klonilo pod bremenom bede! In res je Dore tik pred srečanjem z Zorko na tihem že izprevidel, da ne more več. Ko oa je začutil njo ob svo« ji strani in je pomislil na to, da priča« kuje od njega vsega, kar bo njen delež poslei, mu srce in ponos nista dala, da bi priznal svojo onemoglost. Toda ona je slišala v njegovih obetih in naklepih nepravi zvok. Vseprodirni oogled lju« bežni ji je odkril, česar Dore ni hotel povedati; in jeseni, nekaj večerov pred tistim, ki ga je ">il določil za svoj odhod na Dunaj, mu je izlaskala resnico .. . »Nikoli,« mi je pripovedovala potem, »nikoli si ne bi mogla odpustit' misli, da se je žrtvoval . . . Saj nisem ničemurni« ca! Ali mar potrebujem naslovov in časti? Ničesar, prav ničesar nočem, razen njega samega, pa naj bi bil še tako si« romaš .n, še tako neznaten in zaniče« van . . Kakor da jih ne živi na tisoče brez vseh teh puhlih, nepotrebnih stvari!« Dore jc je poslušal in jo je ljubil za« to tem bolj. Dobil je v Ljubljani službi« co in je izračunal, da bi ju utegnila rediti, če bi živela zelo, zelo pametno in bi si odrekla v e, kar ni v pravem po« menu uesede vsakdanji kruh. Drugo pomlad je bila svatba, imenitna in go« sposka, kakor so svatbe ščinkavcev pod Tivolskim gradom. Vsi smo majali z glavami. Toda šlo je. Brodniku so kmalu po« višali plačo, ne glede na to, da si je na« šel nekaj postranskega zaslužka. Sive bede je bilo zdaj konec in Dore je za« čutil potrebo, potolažiti svojo mlado ženo zastran bodočnosti. »Zdaj bova lahko mislila na zibelko, Zorka,« je začel nekega večera. »In na to ... in na ono . . . Ce Bog da, se na« ma bo kmalu godilo bolje kakor marši« kateremu, ki je doktor in kaj vem, kaj še . . .« Ko pa je silil vanjo, naj mu pove ka« ko željo, da ji napravi veselje — prvo, odkar sta bila poročena! — se je tiho nasmehnila. »Čemu? Pri tebi sem in tvoja sem — večjega veselja ne more biti .. . Kaj bi mi vse drugo, Dore? Kvečjemu .... kadar bova mogla . . . veš, dragi, česa si želim? . . .« Želela si je hišice: mirnega, svetlega gnezdeča, v katerem bi bila sama s svojo srečo. Že vse te čase je na tihem sanjarila o njem; kolikorkrat je zaprla oči, tolikokrat se je vzdignilo pred njo, novo, gotovo, pripravljeno, da ju sprej« me vase. »Tam kje na robu mesta bi stala,« je jela razlagati »Na travniku, med žele« njem, s kakimi drevesi v ozadju. Okoli hiše, vidiš, bi bil vrtiček: tu rože, tu zelenjava, tu hladnica z najino klopjo. In hiša bi bila takšna in tolikšna ... tu spalnica, tu moja kuhinja... tu tvoja Deca, ki je vzrasla med volkovi .Angleški škoi iz Calcutte pripoveduie o čudni najdbi, katero je odkril v Mid-napiirju. Prišel je do volčje jame, iz katere sta prilezla volk in volkulja, ki sta kazala tolikšno podjetnost, da so ju morali ustreliti škoi je bil na moč radoveden, koliko mladiče, imata zverini v brlogu, in je ukazal spremljevalcu, naj začne kopati. Ko so razrili duplino, so našli v rovih dva volčja mladiča in dve dekletci. eno dve leti, drugo pa osem let staro. Otroka sta bila docela podivjana. Hodila sta po štirih in sta lajala. Zbežala sta v gozd in so ju morali vloviti. Škoi se je za otroka zavzel, toda mlajša deklica je kmalu umrla. Starejšo pa so začeli vzgajati. Dosegli so pri tem neke uspehe. Lajanje je zamenjala z govorico in tudi vede se že napol človeško. samo tega je ni mogoče odvaditi. da ne bi lenarila po cele ure. Ker se je prve čase samo valjala po tleh. so ji morali napraviti obleko, katere nekaj časa sploh ni slekla. Prve čase je tudi jedla kar z ustmi s kiožnika, in otroci, ki so jo dražili, so kai kmalu občutili moč njenega zobovja. Otrokove navade so zelo čudne, tudi kar se tiče svetlobe. , Še zdaj živi dekletce ra.iše v temi, kakor na svetlem. Tudi ognja se boji in mu hodi s pota. Izredno oster je pri deklici vonj in sluh. dočim je tip skoro popolnoma zanemarjen. Deklica se še sedaj najraje pajdaši z živalmi, otrok pa se izogiblje in iih ne mara. Stvar bi se nam morda zdela neverjetna, toda pripoveduie io katoliški šk-i in njemu bo pač treba zaupati . . . Sofija Luiza Thyra, princezinja Švedska, rojena v Stockholmu dne sedemnajstega novembra tisočdevetstopetega. stanujoča istotam, mladoletna hči Njegovega Kr. Veličanstva Oskarja Karla Viljema, dednega kneza Švedskega, vojvode Gotlandskega, generala švedske armade, polkovnika kraljevega regimenta Vestgota in kraljevske garde na konju, dr. med. h. c. vseučilišča v Upsali, predsednika švedskega Rdečega križa, viteza SeraiinsKega reda. komandirja reda Vaze z velikim križem, viteza kralja Karla XIII, komandirja Leopoldovega reda z velikim križem — in Njenega Kraljevskega Veličanstva Ingeborg Šarlote Karoline Friderike Vestergotlandske, rojene princezinje Danske, bivajoče v Stockholmu.« Pač oznanilo, odgovarjajoče po množini naslovov, številu stopnic, ki ločijo ubogega Zemljana od obličij teh kraljevskih veličanstev! 0 čem ne smeš pisati Tudi novinar je čestokrat v nepriliki. Ne radi tega, ker ninta česa pisati, temveč ker ne sme pisati o vsem. Neki ameriški list je razpisal anketo, o čem se zlasti dandanes ne more pisati, rn ie iormuliral odgovore, ki jih je prejel na io vprašanje, tako-le: Pisati ne smeš o ljubosumnosti: ker ni ljubosumnost več moderna. Pisati ne smeš o dražesti te aH one dame; ker te utegnejo obsoditi, da pišeš iz subjektivnih ozirov. Pisati ne smeš o ljubezni med moškim in žensko: zakaj ta ljubezen že davno več ne eksistira. Pisati ne smeš o dobrih manirali in o taktu, kajti danes so na površju ljudje, ki nimajo ne manir ne takta. Pisati ne smeš o najnovejših pridobitvah mode. ker te potem takoj žigosajo za frivolnega. Pisati ne smeš o kratkih laseh, ker so moški in ženske o tem pov edali vse. kar so vedeli in znali. Pisati tudi ne smeš o dolgih laseh, ker jih ženske že davno več ne nosijo. In končno ne smeš pisati več o poštenju, zakaj tako pisanje spada v bajke in v preteklost. Iz navedenih razlogov so današnji časopisi povsem drugačni, kakor so bili pred leti. Kilometerski naslovi Belgijski princ. prestolonaslednik Leopold in švedska princezinja Astrid se v kratkem poročita.-Službeno naznanilo njune poroke se bo glasilo tako-le: a oče. Stari Avstriji je sledila Portugalska z 12.1 odst.. Švedska z 11.5. Francija z 6,8, Nemčija z 8.7. Italija s 5.9. Švica s 4,4, Anglija s 4. Rusija z 2.7, Nizozemska z 2.5; predvojna Srbija pa je bila s svojim 1.1 odst. na zadnjem mestu. Kar se še posebej tiče bivših avstrijskih dežel, je bilo uradno dognano, da je največ nezakonskih mater v nemških deželah, dočim je bil v slovanskih pokrajinah odstotek nezakonske dece najnižji. Po vojni so se tudi v avstrijskih deželah razmere izpremenile. Statistika .ie 1. 1919. dognala, da se v sedanji republiki Avstriji rodi približno 23 odst. otrok od nezakonskih mater. Seveda so razne dežele pri tem različno prizadete Največji odstotek nezakonske dece ^odpade na Koroško s 37 odst. Sledi Štajerska s 30, Salzburška z 28, Gornja Avstrija s 25. Dunaj z 19.75. Nižja Avstrija z 16.8 ter Vorarlberška s 6.S6 odst. Na prvem mestu pa je glede nezakonskih otrok mesto Gradec, ki pokazuje neverjeten odstotek 42,1. Če smemo sodrti različne države na podlagi statistike pridemo do zaključka, da nezakonska deca ni vselej plod pokvarjenosti in izprijenosti. Ljudska tradicija ima tudi izredno dalekosežno vlogo. Na Švedskem n. pr. vlada naziranje, da mora ženska, preden se poroči, dokazati, da je zrela. To pa dokaže s porodom, ki tvori nekako neizogibno prvo stopnjo bodočega zakonskega življenja. Razliko med nemškimi in slovanskimi kraji pa tolmačijo na ta način, da je pri Slovanih število nezakonskih otrok razmeroma majhno v glavnem radi tega. ker se ljudje ženijo in možijo zelo zgodaj. Mladi zakoni pa omejujejo število nezakonske dece. DANIŠ i 3, pol S, 6, pel 8, 9. DANES l SIBIRIJA najlepši največji m najmogočnejš rusk >eletilm ki ga isa tav. os žc nestrpna pr čakuje Predvečer ruske revolucije Strahovlada vsemočnega ruskega cara — Tiranstva carskih častnikov — Velikanski narod vzdihuje pod bremenom te strahovlade — Sibirske ječe se tresejo od silnega joka — okovj rožljajo — kozarci se polnijo, šampanjec se preliva, generali se zabavajo 'Kozaki dvigajo knuto in brezsrčno udrihajo po izstradanih plečih revnega ruskega mužika — Špijoni. izdajalci in tajna policija — Svetovna vojna in nje strahote — Smrtni ples — Revolucija - Konec carske strahovlade — Maščevanje naroda nad tirani — Beg iz Sibirije — Nepregledne sibirske poljane, gladni volkovi, strahovita borba na življenje in smrt. — V sredi vsega tega kot dehteča cvetka ljubezen, ki pretrpi vse skušnjave, vse boli. vse muke in si po trnovi stezi prebije pot k cilju Vse to je prekrasno prikazano v najlepšem velefilmu te seziie" ,,SIBIRIJA" Preskrbite si prav časno vstopu ce I I — Pri vseb pred stsvsb originalni ruski pevsk zbor in baialaka orkester. Elitni K ino Matica telefon 124. Dom spiritistov v Londonu Prošlo soboto je bil otvorjen v Londonu dom spiritistov. Stavba se nahaja v eni izmed glavnih londonskih ulic in palačo je kupil poseben odbor zdravnikov. Povdariti pa moramo takoj v začetku, da gre tu za posebno vrsto spiritistov. Spiritističnemu udruženiu pripadajo namreč pretežno zdravniki, ki so ustanovili društvo radi tega. da se bodo preko duhov lahko razgovarjali s pokojnimi velikimi lečniki. ki nai jim pomagajo zdraviti ljudi. Znani angleški spiritist Conan Doyle celo izjavlja da mora postati dom spiritistov svetovno središče za zdravljenje bolezni. Zdravniki se bodo v teh prostorih shajali dvakrat na teden, razgovarjali se bodo z umrlimi kirurgi, internisti in drugimi specijalisti ter bodo po njihovih nasvetih uravnali svoje postopanje v praktičnem življenju. Kadar pa bo kak pacijent umrl. ga bodo tudi lahko povprašali, kako se mu godi na onem svetu. j dovoljeno vršenje cerkvenih dolžnosti. I Zabranjena je vsaka športna prireditev, I in kogar bodo mestni biriči zalotili pri : tenisu, nogometu ali goltu. ga bodo občutno kaznovali. Vsa igrišča in športne naprave bodo zastražene s policijo. \V.-F Bryant v Nebraski pobija prestopke proti prohib;cijskemu zakonu s tem. da obsodi delinkventa na deset dni ječe pri kruhu in vodi. Še hujši je njegov kolega P.-J. Groh župan v Dovru (Nevada) Ta ie obsodil štiri osebe, ki so se pregrešile proti «suši» takisto na deset dni zapora, a z dostavkom da mora vsakdo od njih popiti dnevno najmanj štiri Irtre čiste vode Če obsojenec teea pogoja ne izpolni, se mu iet-ništvo podaljša za en dan za vsako pre-kršitev Tako se uteene kakemu trmastemu ietniku pripetiti, da bo zavoljo uživanja alkohola do smrti sedel v ječi. ker. recimo, njegov želodec ne prenese vsakdanje doze 4 litrov vode. Komentarji le tem odredbam so menda nepotrebni. Ameriške gluposti V Pittsburgu (USA), polmilijonskem ameriškem mestu, ki slovi po svoji velikanski železni industriji, je izdal župa i Charles H. Kline sporazumno s policijskim ravnateljem Jamesom M. člarkom odlok, ki je stopil v veljavo v nedeljo. 10. oktobra t. 1. Odlok ie bogme čuden in kaj malo v skladu z današnjo dobo, kar priča tudi dejstvo, da je bil prvič izdan že 1. 1794. in ga je Kline oživil takega kakor je bil brez dodatkov in sprememb. Glasom omenjenega odloka bo poslei v Pittsburgu zabranieno sleherno delo od sobote o polnoči do nedelje o p ino-či. Vsak meščan bo smel v tem Času opravljati le najnujnejše posle, potrebne za življenje, kot edino razvedrilo bo pa V duhu časa — Mihec, posle cinjič te vprašam: ali se hočeš učiti pisanja ali ne? — Se ne izplača. Saj mi bo paps kupil pi» silni stroj! Ko so Paržani jedli podgane... Pričujočo anekdoto izza obleganja Pariza (1. 1S70.-71.) ie pripovedoval pred nekaj dnevi umrli francoski pisatelj Pierre Decourcelle: Živila so jeia izginjati s trga in draginja je naraščala od ure do ure. Bilo je na starega leta dan. Mati je hotela prirediti za novo leto nekoliko obilnejše kosilo in ie odšla nakupovat v štacuno. Zagledala je na pultu ne baš velik hleb holandskega sira in zaskomi-nalo jo je: »Koliko?* je vprašala. -se bo do« bro . . .« O, kako svetlo so še vedne sijale nje^ ne sinje oči! »Vse bo dobro,« je vdano pritrdil Brodnik. »Spomladi zidava, di. veš ...« A ko je zapihala burja tiste pomladi, se je Zorka zjutrai mahoma obrnila v ! postelji in je izbruhnila vso svojo ubo« go zredčeno kri na raztrgano blazino — Človek bi mislil, da se je Brodnik ia« premenil odkar je spremil ženo k Sv. Križu. Kaj bi mu zdaj hišica, ko nima več nje. da bi gojila vrtiček in bi ob večerih sedela s svojim Doretom za svojo toplo pečjo? Pa se ni izpremeniL Tiho nosi svoj tovor, s pobešeno glavo se plazi po je« senskih ulicah. :n kadar pride v svoj pusti stan. zaklene vrata in obsloni nad hranilniško knjižico . .. Ko pojdem na Vseh vernih duš po« gledat grobove, me morda zanese pot mimo kupčka zemlje, pod katerim spi Zorka z vso svojo brezmejno vdanost« jo in z vsem svojim neizmernim hrepe« nenjem po hišici Ob grobu bo stal njen mož, ves potrt, ves upognjen in ves zamišljen, kakor sem ga videl že lani Nežno, ko da jo čuti v njih, bo tipal gole veje rožnega grma. ki raste iz njenih ostankov, in bo mrmral sani pri sebi. nerazumljivo mrmral besede. Kar jih še pomni iz ponižnih litanij te ljubezni: o tihoti___o žrfvi... o kruh« ku ... o hišici... In ko me zagleda poleg sebe. se mor« da bledo nasmehne, rekoč: «Vidiš. zdaj ji je dobro. Tu je našla začetek velike sreče... Ničesar ji ni treba pogrešati: šele tu ji ie dobro ...» «In ti. Dore?» ga vprašam nemara. «In ti? In vajina hišica z vrtičkom? Čemu sta se mučila? Čemu trpiš še da; nes ta dan?» Tedaj me Dore ponosno premeri z očmi, kakor že nekaterega. »Pojdi z menoj.» poreče, »pojdi, da vidiš!» In me povede drugi konec pokopa« lišča, k novi grobnici iz belega katnna. ki jo pravkar dodelujejo. Lepa je ta grobnica in v vsem. v belem marmor: ju, v lični kovani ograji in v gredici, ki je že nasuta ob njej. je nekaj milega in jasnega, nekaj svetlega in vabljivega, prav kakor da ne vidiš pred seboj mrtvaške rakve. ampak topel domek, pripravljen za dvojico srečnih liudi. «Evo ti hiš;ce z vrtičkom.® poreče moj znanec. «Priiazna je. mislim, in prostora bo v njej dovolj za oba___» Zapuščeni grobovi Stara pokopališča in grobovi so najzgovornejši spomeniki naše suženjske zgodovine. V bronastih sarkofagih in graviranih cinastih krstah mirno leže oblastniki v grobnicah samostanov, ki so jih ustanovili, da jim dan na dan in noč na noč izpirajo grehe z duš korali menihov v koru nad njimi. Stoletja poslušajo v stenP temačnih cerkva vzidani kamerutj vitezi v bogatih oklepih več- S pokopališča v Šmartnem pod Šmarno goro ne maše, brane na oltarjih z njihovimi grbi, za rešitev iz vic, opatje pa v velikem ornatu počivajo z mramornatimi blazinami pog glavo in čakajo angelov sodnega dne. Pod cerkvijo v vlažnih celicah nune, menihi in bogataši, ki pred velikim oltarjem opravljajo molitve o polnoči. Povsod grbi. krone in naslovi, nemška imena in časti, rimska dostojanstva in latinski slavospevi, povsod refleks zlata, iztisnjenega iz tisočev tlačanov od rodu do rodu. Samo zunaj na cerkvi se na skromni tabli čita domače ime onim notri poslušnega dušnega pastirja, ki je našel milost pred očmi svojega mogočnega patrona. Tlačan je strohnel na dežju in mrazu, kakor so zgnili leseni križi z imeni in so pohojeni grobovi onih, ki so izkopali temelje gradovom in zasuli jarke pod obzidjem s svojimi telesi. Preorani so grobovi naš'h prednikov, ki so v bitkah večali mogočnost gospodarjev, jim zidali cerkve in lomili kamen za nagrobnike, topili rudo za grbe in krone. Pokopališče v Št. Lambertu na Dolenjskem Naši kovači so kovali graščakom meče, da so jih strahovali, natikali grofom železne rokavice na pesti, da so jih tolkle po obrazih, naši kovači so varili verige in okove, brusili nože in ostrine za temnice in mučilnice, okrvavljene grobnice naših junakov. In kovali so močna omrežja na okna svojih ljubic in žena, da niso mogli grajski do njih. S srčki, nageljni iu tulipani so jih okrasili, z železnimi, da jih nikdo ni mogel potrgati. Svojim dragim so pa posadili na grobove križe brez boga, saj jf. bil tudi ta le gospodarjev hlapec. Še do današnjega dne so se v visoki travi po zapuščenih kotih pokopališč ohranili ti stari križi brez boga in imen. Redki so že, ker jih jp bilo malo Na pokopališču v Naklem na Gorenjskem med lesenimi in še te je snedla rja. Komaj da so križem še podobni, kakor čudne rože so, ki so pognale iz src na solnce. Ali pa kot listi čudovitih rastlin iz sanj, ki imajo križe mesto reber in žil. Kdo je pokopan pod križem s srcem v sredini, iz katerega so izrasle lili i P na vse štiri strani. Ali nevesta z vencem? Ali so ga postavile sirote materi? Odkod na belokranjskem grobu velik Iimbarjev cvet, saj vaški kovač S pokopališča v Šmartnem pod Šmarno goro pred sto leti gotovo ni mislil na liro, ker jo ni poznal. Križ izpod Šmarne gore je gotovo stiliziran križ v zarji, a narodni umetnik je iz njega ustvaril novo simbolično znamenje. Mesto pločevinastih žarkov, ki navadno nezadostno skušajo kopirati slikane žarke, je kovač zgostil svetlobo, ki obdaja križ, v linijo, ki je enaka s'lhueti cveta, posamezne cvetnP lističe je pa dosegel s posameznimi žarki in s po dolgosti neenako podebeljenimi, proti periferiji pa zaostrenimi črtami križa, ki jih je še podaljšal s Destičem nagelina podobnimi izrastki. Nastala ie čudovita simbolična roža, izredno podobna krizan-temi v japonskem grbu. simbolu solnca. Tako rožo imamo v naši umetnosti le šP na paramentih. vezen'h na platno s svilo v takoimenovani arabski tehniki, in pa na redk'h lesorezih Dorriiun. kulskih listkov in »hišnih žegnov« škofjeloških in kršk;h kanucinov. Tudi te male grafične umetnine so strogo or-namentalne stilizacije src rož. tulipanov, nageljnov in drugih motivov naše narodne ornamenfke Železni orna-menti in okraski pri pisavi so radi velike medsebojne podobnosti v težko razumljivi zvez! tudi pri drugih izdel- Turisti, SnortniKi, lovci in drugi prijatelji narave preskrbite se za tekočo se i jo s prvovrstnimi Brajerjevmi goj-zerci ali smu«kimi če vi p. J. Braier. L ubl«a»a Breo 6*. 1. Maurice Maeterlinck — B. Borko: Smrt Iz 1. poglavja knjige »La MorU. ... V našem življenju in na našem svetu ni za nas važnejšega dogodka od smrti. Ona je tista točka, ki se okoli nje osredotočuje in roti zoper našo srečo vse, kar se umika naši čuječnosti. Bolj ko se misli trudijo, da bi se ji od* daljile, bolj se zbirajo okoli nje. Bolj ko se je bojimo, bolj je strahotna, za* kaj smrt ne živi od drugega kot od našega strahu. Skušaj jo pozabiti — in že ti je napolnila spomin; beži pred njo in že jo boš srečal. Ona zatemnju* ie s svojo senco ves svet. Ali čeprav mislimo nanjo brez nehanja, se to do* gaja v naši notranjosti in se ne nauči« mo, da bi jo spoznali. Silimo pozornost, naj ji obrne hrbet, namestu da bi sto* pili k nji s povzdignjenim obličjem. Hoteč odvrniti od nje našo voljo, izčr* pavamo vso svoie sile, ki bi jih lahko zastavili v bran pred njo. Izročamo jo temni moči nagona in ji ne posvečamo niti ene ure razumnosti. Kaj čuda. čc ideia smrti, ki bi imela biti najpopolnejša izmed naših idej, ker je naj* vztrajnejša in najbolj neizogibna, osta« i a v ozadju kot najbolj slabotna in osamljena. Kako naj poznamo to edine stveno moč, ako ji nismo nikdar pogle« dali v obraz? Kako bi nas neki oškodo* vala z jasnostjo, če pa pred njo sveti* mo le zato, da ji zbežimo? Da bi izme« rili nje globini, čakamo trenutkov, ki so od vseh v življenju najbolj jadni in prazni. Na njo mislimo stoprav tedaj, ko nimamo več moči, da bi dihali, ka« nvoli, da bi mislili. Ko bi se vrnil med nas človek kakega drugega stoletja, ne bi brez težave razločil na dnu sodobne duše predstavo svojih bogov, svojih dolžnosti, ljubezni ali vesoljstva; dotlej pa, ko se je izpremenilo vse krog nje in ko je izginilo to, kar jo tvori in od česar zavisi, je ostala podoba smrti skorajda nedotaknjena, taka, kakršno so si ustvarili naši očetje pred stoletji, da, pred tisočletji. Naša razumnost, ki je postala toli smela in aktivna, je tu zastala, ni storila na podobi smrti, da tako povem, nikakega popravka. Tudi če ne verujemo več v muke pogublje« nih, se slednja življeniska celica naj* večjega nevernika med nami potaplja v strahotno skrivnost hebrejskega Che« ola, Hada poganrv ali pekla kristianov. To br:zno se odpira na koncu sleher« nega življenja, čeprav ne več ozarjeno s preveč jasnimi plameni; ker pa je .manj znano, je tembo'i grozno. Zato nam takrat, ko se približa ura, ki se je kih kovačev-umetnikov, n. pr. pri velikih ograjah in portalih. Edino veliki mojster Joža Plečnik je še v svoji mladosti pred tridesetimi leti spoznal lepoto železnih nagrobnikov, jih risal in nekaj takih risb tudi objavil, vendar pa do danes nimamo še niti enega shranjenega v naših javnih zbirkah. Rja pa neprestano in neovirano razjeda [e izginjajoče spomenike tlačanske in kljub temu estetsko visoko razvite preteklosti našega naroda. Vsi sveti v lovskem življenju »Pala, je pala slanica« in umorila poleg drugega cvetja še zadnjo vrtnico, ki se je že skozi nekaj dni otožno oz rala za hladnim jesenskim solncem. Nad praznim poljem, ki si želi počitka, se vlačijo dolgočasne sirve megle in šele sredi dopoldneva se posreči solnčnim žarkom prodreti do neveste zemlje. Toliko lepši pa je gozd. Preden zasanja, preden ga zaziblje mamljiv čarov, nik Cas v zimsko spanje, se obleče v svoio najbolj praznično obleko, v tisto, katero je hranil celo leto za slovesne dni. V tei lepi obleki hoče ugajati soln-cu ter si z njegovo pomočjo podaljšati vsaj za par dni življenje. A tudi solnce je omagalo, in ga iedva pomilovalno pogleduje. Kadar pa v ranih jutrih brijeta rezki sever in mrka burja, je gozd najlepši. V zadnjih vzdihih, preden omaga popolnoma. vrže na svojo praznično obleko srebrn nakit, poln draguljev, da se mu obleka kar iskri v žarkih ranih ur. Pa ne le pri nas, tudi tam gori na hladnem severu je potegnil mrzel veter in oznanil prebivalcem, da se bliža konec veselja. Za naravo je prišel čas počitka. Srečni tisti, ki jih je obdarila ve-. lika Stvarnica z lahnimi krili in lahko poljubno menjajo pokrajino ter odlete tja. kamor jih vleče srce. V dolgih jesenskih nočeh jih čujemo čebljati, žvižgati in pogovarjati se. Takrat jadrajo nad razsvetljenimi mesti k svojemu cilju. In ker je pri nas v jeseni lepo. doži-vimo včasih, da se jata popotnih ptic spusti na zemljo, kjer počiva. Umirajoča narava je prinesla tudi v naše duše otožnost, ki doseže vrhunec iia dan Vseh svetih in na dan Vernih duš. Takrat nas tako presune, da se ho-tč ali nehote spomnimo vseh tistih, katerim smo ob smrti obljubljali, da jih nikdar ne pozabimo, pa smo vendarle pozabili nanje. Pozabljali smo jih skozi celo leto, sedaj pa romamo na njihove grobove in iščemo utehe. Dopoldne sem bil tudi jaz med množico na pokopališču. In če sem bil dopoldne tam, kjer počivajo os anki rajnih, čemu ne bi šel popoldne tja, koder se sprehaja njih duh? Grem torej v tihi gaj, koder smo hodili z nekdanjimi prijatelji in kjer najdem svoje najlepše lovske spomine. Z zvestim fermačem stopava ob obronku domačih gozdov. Kraj. ki je bil pred dnevi še ogrnjen z velikim zelenim zagrinjalom. je danes pust Gozd je pro-zore i. Na tankih leskovih šibah vise še posamezni veliki rumeni tolarji, ki se ob lahnem jesenskem dihu morajo ločiti od vej in vejic ter tiho padajo v naročje pramatere Narave. Na tleh trojne in zdi se. da povsod diši po smrti. Kako se življenje naposled zlije v eno samo harmonijo! Moj spremljevalec ki pridno voha po grmovju, je postal nemiren. Neprestano iščoč hiti in brklja z glavo pri tleh. Hipoma obstane. Pogledam žival, ki stoji kakor kip. Život je nenavadno zlek-njen. vsi živci so v njem napeti. Vrat je steenjen. glava v pozoru. oči na nepremično gledajo v redek, obran jelšev grm Ej. da bi ga videl eosnod Ivan! Bi' je eden izmed najvnetejših lovcev na kljunače, pa nas je zapustil v nalepki dobi in se preselil v večna lovišča. Morda hodi tudi on v duhu z menoj... V tem hipu se nekaj zga~e. Iz grma iztrepeta velik rjav ptič. Tako me je iznenadil. da sem skoro pozabil na strel. Pomermi. Šele takrat, ko se vije in brzi kakor puščica med visokimi topoli in starimi vitezi borovcu stoječimi v zapetih usnjatih telovnikih, pokritih s širokimi sivozelenimi klobuki, šele takrat se zavem priložnosti. In zdaj je že prekas-no. Ptič jo je srečno odkuril. Moj spremljevalec pes je ovohal že sosednji grm in "redno mu sledim na cilj. se dvigne drug kljunač, ki pa ne odnese glave tako ceno kot prvi. Dvigne se skoraj navpično in med strelom stegne nožice, ki so mu med poletom skrčene. Spustil se je v hrastovo mejo, odkoder ga prinese moj spremljevalec mrtvega. Rahlo ga drži, sčde predme in čaka. da mu od-vzamem plen ter ga pohvalim. Prvi kljunač! Kateri lovec ne bi obstal in ga ogledoval. Dosti sem jih že imel v rokah, toda vedno na novo za-strmim, kadar izleti nov ptič. Njegove velike mirne oči mi segajo globoko v dušo: menda je ni živali, in sploh ne bitja, z bolj čarobnim pogledom, kakor je oko kljunača. Zopet naprej! Dolgo ne zasledim ničesar. Končno pa obstoji fermač pred nizkim brinjevim grmom in se stisne k zemlji. Velim mu naprej, in žival se previdno dvigne ter prestopi. Iz grma skoči dolgouhec, ki hiti in brclja ter, čeprav ima dolge krake, ne pride iz oblasti puške in ne uide ostremu strelu. Tako lepo je v jesenski naravi, da me kar nič ne vleče domov. Kako se prileže lovcu zvonenje na Vse svetnike, če ga posluša v otožnem jesenskem večeru! ln to hočem počakati tudi jaz. Obstanem kraj polja pod temnim smre-k«vim robom, ki dremlje vse leto in radi svoje zimzelenosti tudi zdaj v jeseni ne kaže posebne izpremembe. Solnce je že zašlo, toda hribi žarijo še dolgo. Žar preide naposled v višnjevo barvo, ki se končno pogrezne v globoko temno modrino hladne jesenske noči. Ob gozdnem obronku zapoje gozdni jereb svoj prijetni večerni cicicirici, na polju pa škrlika in kliče njegov polubrat, poljski jereb, ter zbira svojo čez dan razkropljeno družinico. Na večernem nebu je zakrožil prvi nočni sel. sivi netopir. V vaških linah se je zamajal zvon. in sedaj razliva čez pokrajino svoj pokojni Ave. Le-ta jih je dvignil iz smrekovega zatišja! Eden, dva — štirje dolgokljunci so zaplesali na žarečem horizontu in se takoj pogreznili v mrak, ki že gosto leži nad njivami. Od daleč je slišati strele; kakor čujem, tudi drugod pozdravljajo jesenske goste. Še eden! Ta je priplaval bližje in temu veija moj strel. Pes spremljevalec, ki je ves čas poleg mene sede nemirno čakal kaj bo, plane v mrak In mi prinese še zadnjega kljunača, plen dobrega strela. Zdrava Marija pa ta večer ne prinaša pokoja. Takoj za njeno pobožno pesmijo so se zvonovi ponovno razmajali in za-brneli tako žalostno, kakor le redkokdaj. In kakšne povesti so se dvigale iz njihove prostranosti. Glas se je družil z glasom, sosed je odgovoril sosedu in kmalu so peli vsi skupaj slično pesem. Med brnenjem zvonov naenkrat za-čujem mrmranje. Vedno bližje prihaja, dokler se ne pokažejo iz gozdne teme na mračno plan moške postave. Na Gorenjskem je namreč navada, da molijo doma med zvonenjem za Verne duše žene in otroci možje pa se zberejo, gredo po polju in skozi gozd, v prosti naravi pa pomolijo za svoje drage pokojnike. Kakor so prišli, tako so zopet izginili v noč in kmalu za njimi so tudi zvonovi onemeli. VI. K. Dva nagrobna napisa i. Odšii smo v sence t' cvetu mladosti — ne jočite: zdaj spimo v Radosti. Ne jadikujte glasno ob grobeh: nas teši molk cipres in lilij mili smeh. Ne zzljšajte grobov nam z znaki zlatimi, ne iščite nas med bogatimi, ne palitc voščenk nam bledih lic. mi ljubimo prostosi in sladki vonj c\etiic. Sklonite se, kjer spe pozabljeni, kjer tožijo osiroteli in pohabljeni Podarite najmanjšemu od vas gorak r.omin in bratovski obraz. Griša Koritnik. Spomenik i (Na stari način.) Obrni, potnik, sem oči, kjer drage moje prah leži. In če imaš še iti kam — pomisli name, ki sem sani. A če ljubezni ves si tuj, v sožaljem mojim odpotui. Angleški spisal Jolo Aneurin \T illiams Prevede/ Griša. Beseda o potovanju Potovanje je postalo v naših dneh pravilo, ki dopušča izjeme. Nekoč jc bilo izjema. B^Ij ko se civiliziramo, več se gibljemo. Ne v dobesednem smislu, zakaj gibali so se nomadi več nego so* dobni popotniki na sedežih v vlaku ali v spalnih vozovih. Civilizacija skrbi za to, da s kar najmanjšim trudom pre« magamo kar največ prostora. Pred do« brim stoletjem je bil svet daleko širši in večji. Ne po meri, ki se ne izpremi* nja, temveč po človeških pojmih, ki so edini odločilnega pomena. Človek, ki je takrat potovat s severa v Italijo, je moral vzeti nase veliko več tegob in stroškov nego dandanašnji. Zato ceno pa je tudi več videl in doživel. To jc psihološka razlika med nekdanjim in sodobnim popotnikom. Razlika, ki sploh označuje današnje ljudi: multuni non multe. Kdor gleda veliko, vidi ma* Io. Nekoč so ljudje znali manj, ali zato je bilo njih znanje globočje in jasnejše. Dandanašnji se je vse posplošilo in za* to poplitvilo. T,"'i potovanje je izgu* bilo značaj senzacije in notranjega obogačenja. Naš duševni aparat je ta* ko strojen, da nas trajno obogati samo to, kar si pridobimo s trudom. Bolj ko je potovanje udobno, bolj je površno. Vendar pa to ne velja o vseh ljudeh. Svet je to, kar denar: enim jc cilj, dru gim le sredstvo. Tisti, ki smatrajo potovanje za smoter, so zgolj športniki ali filistri. Oni. katerim jc sredstvo, so ali praktični ljudje, ki potujejo zbop kake potrebe, ali mladoporočenci na ženitovanjskem potovanju ali pa — umetniki in filozofi. Kakorkoli jc ta družba vrlo različna, jc vendar simpa* tičnejša od skupine globctrotterjcv in radovednežev, ki gredo »svet gledat«. Zakaj za svet sam jc človeku inaiu mar. Svet je icer tako pester, da ima našu radoznalost dovolj sočne paše. vendar pa je sam na sebi prazen in pust. Kajti njegova raznovrstnost ni v njem samem, marveč globoko v naši notranjosti. Koliko ljudi gre brez naj manjšega dojma mimo lepot, ki druge osupnejo in ganejo do solz. Prebival* stvo lepih p(dyjaiin se kaj malo zaveda njih lepot, l^Hhodkrivajo tujci. Vsa ka lepota z:^HJfdojcmljivost, ta pa ni izven čkT®?^ Najlepši cvet je za slepca enak kosu papirja. So tudi slep* ci čustev, ljudje, ki so v svoji notranjo* sti preveč prazni, da bi videli bogastvu prirodc ii. življenja. Kdor pa ima na* gnenje k sanjarijam, intuicijo in domiš* ljijo, torej element umetnosti, ima tu* di različen okus, ki venomer izbira med lepoto in lepoto. Okus v umetnostnem smislu. Oscar \Vilde je posvetil temu problemu morda najglobljo svojo knji* go • Intentions«. Kaj bi bila prirodu brez umetnosti? Ali bi se zdel svet člo* veku lep, če ne bi bilo umetnosti? \Vilde trdi. da je nebo nad Anglijo še* le od tistega časa modro, odkar ga opi= sujeio pesniki in slikarji. Nedvomno raste lepota prirode proporcijonalno moči umetniškega občutja. Zato je po= tovanje po svojem jedru odkrivanje človeka samega. Drugače si ne moremo razložiti po java, ki nam ga je češče po* kazala izkušnja, da so nekateri ljudje, ki so prepotovali 10.000 km, videli ob* upno malo sveta, medtem ko je Imanu« vznašala nad nami in h kateri si nismo drznili dvigniti oč., nenadoma zmanj« ka vsega. Dve ali tri neizvestne misli, ki smo se ob nje hoteli opreti, ne da bi jih bili preizkusili, se šibijo kakor vrt« niče pod težo zadnjih minut. Zaman iščemo pribeževališča med premišlje* vanji, ki so zmedena ali ki ne poznajo poti do našega rrca. Nihče nas ne ča« ka na poslednji obali, kjer ni nič pri« pravijeno — kjer ne domuje nič dru* gega ko groza. . . . Bilo bi prav, da bi si vsak izmed nas pripravil predstavo o smrti, dokler so njegovi dnevi docela jasni in je raz® i um pri polni moči. In da bi jo ohranil. ! Pa bi dejal smrti: »Ne vem. kdo si, si* j cer bi ti bil gospodar; ali v dneh, ko so | te videle moje oči boljše nego danes, sem spoznal, kaj nisi; to zadostuje, da ne postaneš moja gospodarica.« Tako bi nosil to neizkušeno sliko vtisnjeno g'oboko v spomin, in je ne bi mogle skršiti zadnje tesnobe. Iz nje bi črpali moč pogledi, ko bi jih napadli smrtni prividi. Namestu strahotne molitve umirajočih, ki je molitev brezdanjosti, bi bil šepetal iastno molitev, molitev višin svojega življenja, kjer so se dru« žile kakor angeli miru najbolj čiste in I jasne misli njegovega žitja. Mar ni to molitev v pravem pomenu besede? Kaj je zapravo resnična in dostojna moli« tev, če ne najbolj vroča in vseh oseb« nih koristi očiščena težnja po dosegi in umevanju Neznanega? * »Že zdavnaj,« je dejal Napoleon, »nadevajo zdravniki in duhovniki smr« ti bolestnost« »Pompe mortis magis terret quam mors ipsa«, se glasi Baco« nov rek. Učimo se vendar, da jo bomo videli tako, kakršna je v resnici, to se pravi, prosto od grozot domišljije. Iz« ločimo najprej vse, kar hodi pred njo in kar k nji ne spada. Tako ji podtika* mo muke poslednje bolezni; ali to ni pravično. Bolezni nimajo nič skupnega s tem, kar jih končuje. Pripadajo živ« ljenju, ne smrti. Z lahkoto pozabimo najtežje bolesti, ko se nam vrne zdrav« je; prva senca okrevanja izbriše' naj« bolj mučne spomine na izbo trpljenja. Toda pridi smrt: brž se zvali na njo vse zlo, ki je bilo pred njo. Ni niti ene solze, ki je ne bi prešteli in zapisali na njen rovaš, ne enega krika bolesti, ki ne bi postal krik obtožbe. Sama more nositi težo prirodnih zmot ali nevedno« sti vede, s katerimi so se zaman po* dalj sevale muke. v čegavih imenu ~ro= klinjamo smrt, ker jih je ugasnila. Pa zares: če so bolezni v oblasti pri* rode ali življenja, je umiranje, ki se nam zdi smrt, docela v človeških ro* kah. Kar nam vzbuja največji strah, je tisti mrzek končni boj, zlasti še tista poslednja, grozepolna sekunda ločitve, ki jo bomo nemara videli, kako se bo bližala po dolgih urah nemoči, da nas na mah strmoglavi nage, razoroženc. zapuščene od vseh in vsega oropane, v neznanost, ki je kraj samih nepremag* Ijivih strahot, kakor iih ni nikoli izku* sila človeška duša. Če naprtimo smrti bolest te sekun« de, ji storimo dvojno krivico. Videli še bemo, kako naj si sodobni človek, če hoče biti zvest svojemu mišljenju, za« misija Neznano, kamor nas vrže smrt. Premotrimo poslednji boj. Za koliko napreduje veda, za toliko se podaljšuje agonija, ki je najstrahotnejši trenutek, in, vsaj za one, k: so navzoči (zakaj često je občutljivost tistega, ki ga — kot pravi Bossnet — »lovi smrt« — že preveč otopela in ne zaznava drugega kot oddaljeni hrušč bolesti, ki jih do* zdevno trpi), najostrejši vrhunec člo* veškega trpljenja in groze. Vsi zdrav* niki so si edini v tem, da je njih dolž* nost, podaljševati kolikor se da naj* bolj divje krče nad vse obupne agonije. Kdo se ni, ko je stal ob postelji umi« el Kant na svojih izprehodih v okolico Konigsberga prehodil ves svet. Zaman iščeš v svetu kaj drugega kot že imaš v sebi. Potovanje ti lahko dozori za« rodke v duši, ne more pa te preroditi. Zakaj svet je eno, ti si drugo. On daje, ti sprejemaš, ali biti morata oba, kakor pri spolih: on in ona. Kot so v mičke« nih spermatozoidih skrite lastnosti bit« ja, ki jih daje, tako so v človeški duši zarodki vseh lepot in vseh notranjih doživetij, ki se na potovanju zobliku« jejo v resničnost. Ne gre za to, ali se vrti zemlja okoli svoje osi ali ne, mar« več za to, ali se človek obrača okoli lastne osi. Zato ni treba potovati po svetu, da vidiš svet, temveč je treba gledati vase, da vidiš ves univerzum. Kdor ni odkril vesoljstva na poti po domačem vrtu, ga ne bo odkril niti na himalajskih gorah. To so psihološke resnice o koristno« sti potovanja. Ne mislimo koristnosti v praktičnem smislu, marveč v notra« njem, duševnem smislu. Pravijo: pojdi v svet, da se kaj naučiš. Toda svet sam na sebi ni šola. Svet jo skoraj ka« otična raznovrstnost. Kdor se hoče kaj r.aučiti, mora Imeti načrt, metodo. Na« zor o svetu kot šoli dobro zavrača ljud« ski pregovor: Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba. Izkušnje, ki si jih prido« biš v svetu, so sicer več kot šolska uče« nost, ali le za praktično življenje. Za notranje življenje ti svet ne nudi dru« gega kot to, kar že imaš v sebi. Ali ne vzemimo tega dobesedno. Gr« čija, kakor si jo zamišljam v svojih sanjarijah, je nemara lepša od resnič« ne. Torej bi sledilo, da naj ne jemljem nase stroškov in napora potovanja. To« da potovanje je dolg kaleidoskop no« vih doživetij, intenzivno bavljenje s samim seboj in s svojo notranjostjo. Možnost, da sc realizira moja sanjarija, me navdaja s hrepenenjem in pričako« vanjem. Ni treba, da je resničnost ena« ka idealu. Ali treba jc, da obstoja ide« al, ker bi brez njega — brez njegove sence — bila resničnost brezokusna in prazna. Vsekakor pa tak ideal bolj oslajša potovanje nego na pr. Bacdc« ckcr, ki ga nosijo filistri v žepu in ki jim postane često višek potovanja. Ali je na potovanju potrebna spalna sraj« ca ali ne, je brezpomembno vprašanje. Toda nc pojdi z doma, preden nisi na čistem sam s seboj: potovanje brez globlje notranje vezi s ciljem, potova« nje, ki ni sredstvo k izživetju tvoje du« še, nc odtehta časa in stroškov in je greh proti tebi in ljudem. V besedi »izživetje duše« je podan najgloblji smisel hrepenenja, ki vzne« mirja našo notranjost in nas nepresta« no žene od sanj k resničnosti, od idea« lov k stvarnosti, od pristana na vzbur« kano morje, od časovnosti k večnemu. Zajedljivo vsakdanje življenje ustvar« ja v Človeški notranjosti neko nape« tost, ki prav tako kot telesne potrebe stremi po olajšanju. Hrepenenje po iz« premembah in naslada, ki jo čutimo pri tem, je v duševnem smislu izraz neke« ga večnega nezadovoljstva, ki nas podi okrog nedoumljivih obal Skrivnosti in Večnosti, v fizičnem smislu pa nemara iskanje individualnega izživetja, zado« ščevanje potrebe po nečem širokem in brezbrežnem — psihoanalitičen problem kdovekakih zaostalih čustev, ki niso mogla najti svojega objekta. Kakorkoli človek vc, da nosi vsepovsod samega sebe kot neodložljivo prtljago in aa ne more videti več kot mu dopušča to, ka ima v sebi, jc vendar potovanje po lepih deželah in med zanimivimi ljudmi užitek, ki ga ne more dati noben suro« gat. Potujoč z dojemljivo dušo po sve« tu delimo usodo samega človeškega življenia, ki o njem ne vemo, kdaj in na kateri neznani postaji bo treba sto« piti na hladen peron Večnosti. B. Borko. Radio-amater Električni tok Če galvanski element deluje, se pojavi na njegovih polih električna napetost. Če zve-žtmo pola s žico, začne teči v njej elektični lok od pozitivnega proti negativnemu polu. Iz tega bi sklepali, da ima pozitivni pol večjo napetost kot negativni; kratko, med pozitivnim in negativnim polom vsakega elementa vlada neka razlika v napetosti, ki pa jo enostavno imenujemo napetost. Električno napetost in električen tok nam lepo ponazori vodni model na sliki 2. Imamo dve posodi A in B, ki sta name-ičeni različno visoko. Zvezani sta s spojno cevjo v ki ima sjxxlaj zapiro Z. Iz spodnje posode vodi 1 v črpalko 0 in odtod cev 2 zopet v zgornjo posodo nazaj. Ves model je napolnjen z vodo. Črpalka zajne delovati, črpa vodo iz spodnje posode in jo potiska v zgornjo, kjer se voda dviga vedno višje. Ko pa je dosežena med vodnima gladinama v obeh posodah neka določena višina V, tedaj postane pritisk vode iz zgornje posode na črpalko enak pritisku iz črpalke v posodo; dotok iz črpalke prestane. Zapiro v spojni cevi S odpremo. Voda iz r^ornje posode začne iztf-kati, v cevi imamo torej vodni tok, iz zgornje posode v spodnjo. Voda v zgornji posodi začne padati, s tem pa ee zmanjša lud i njen protipritisk ua črpalko, ki zopet začne potiskati vodo navzgor, tako da kljub iztoku stoji ta v posodi vedno na isti višini. Med zgornjo in spodnjo posodo bo ostala vednoji^višinska razlika kljub odtoku vode J^^Hni cevi. To je sicer idealen slučaj, lS|^Bogoče bi bilo, da bi po spojni cevi odtenS^toliko vode. da jo črpalka ne bi mogla sproti nadomeščati. V tem primeru bi voda v zgornji posodi padla, višinska razlika V bi se zmanjšala, dokler ne bi pri neki manjši višinski razliki zopet nastopilo ravnotežje. Na take primere Slika 2 pa se mi zaenkrat ne bomo ozirali, nego bomo predpostavljali, da ostane višinska razlika V vedno neizpremenjena, pa naj bo iztok kakoršenkoli. Če bi merili vodo v spodnji cevi, bi se pokazalo, da jo izteče vsako sekundo neko določeno število litrov, ki je vedno enako. Torej bi lahko dejali: vodni tok v spodnji cevi ima jakost toliko in toliko litrov v sekundi in je popolnoma enakomeren, dokler ua vodnem modelu ničesar ne izpremenimo. Sedaj pa zamenjamo spojno cev z drugo, debelejšo, takoj se bo pokazalo, da je postal vodni tok jačji in sicer tolikokrat jačji, kolikokrat večji je prerez nove cevi. Dalje bi opazili, da se izpremeni jskost toka tudi v Slika 3 dveh ceveh enakega prereza, ki pa sta iz različnega materijala; ena na pr. je znotraj gladka, druga pa hrapava. Jakost toka v gladki cevi bo večja kot v hrapavi. Slednjič bo jakost vodnega toka pod istimi pogoji tem večja, čim krajša je spojna cev. Če vsa ta opazovanja združimo, bomo dejali: Sj»jna cev stavi pretoku vodo gotov upor. Čim manjši je ta, tem večja bo jakost loka — pri isti višinski razliki V seveda —, kajti če bi vzeli močnejšo črpalko, ki bi na pr. premagala dvojno višino, bi se tudi jakost toka podvojila. Torej je jakost vodnega toka v spodnji cevi odvisna 1.) od višinske razlike V vodnih gladin, in 2.) od upora spojne cevi. Pojiolnoma slično vodnemu toku se ponaša tudi električni tok. Tu nadomestuje črpalko galvanski element. Posodi A ia B sta tu pola elementa. Črpalka je spravila vodo v obeh posodah na neko gotova višinsko razliko. — Tu je vzbudil element na polih električno napetost. — Ko smo tam odprli zapiro, je nastal v spojni cevi vodni tok, — ee smo pa spojili pola galvanskega elementa s tokovodnikom, začne teči od pozitivnega pola proti negativnemu električni tok, ki teče odtod skozi element (črpalko) zopet k pozitivnemu polu nazaj. Ravnotako je tudi jakost električnega toka odvisna 1.) od napetosti iu 2-) od upora tokovodnika. Višinsko razliko pri vodnem modelu merimo v metrih, jakost vodnega toka v litrih; najietost elementa pa merimo v voltih in jakost tokn v amperih. Tretja količina, od katere jo odvisen električni tok, je upor tokovodnika, ki ga merimo v o h m i h. V kakšni medsebojni odvisnosti so električna napetost, električni tok iu upor, torej volt, amper in ohm, nam izraža o h m o v zakon, ki pravi: V amperih izražena jakost toka. I v kakem tokovodniku je enaka napetosti E na koncih tokovodnika (izraženi v voltih), deljeni z uporom R tokovodnika (izraženim v ohmih); formulirano I E R Obvladanje ohmovega zakona je jako velike važnosti in se bomo z njim pri obravnavanju prejemnih aparatov še natančneje seznanili. Slika 4 Ugotovili smo, da ima vsak element neko določeno napetost, ki je odvisna edino od sestave elementa. (Napetost uajbolj običajnih elementov se suče okoli 1, 5 volta). Če ima tokovodnik, s katerim spojimo pola elemn-ta, jako velik upor (recimo, da je to kaka zelo dolga žica), bo po ohmovem zakonu električni tok jako šibek. Povečati ga moremo le, ako zvečamo napetost. Če bi imeli, kar je isto, na vodnem modelu povečati višinsko razliko V, bi postavili nad zgornjo posodo še eno črpalko, ki bi iz zgornje posode vsrkavala vodo in jo dvigala zopet za višino. V, torej na dvojno višino. S tremi črpalkami bi dosegli trikratno višino itd. V tem primeru delujejo vsa črpalke zaporedno, to se pravi: ista vodna množina teče zaporedoma skozi prvo, drugo itd. črpalko. Slično zvečamo električno napetost, če posamezne elemente staknemo zaporedno, to se pravi negativni pol prvega elementa zvežemo s pozitivnim drugega, negativni pol drugega s pozitivnim tretjega in tako naprej. Prosta ostaneta le pozitivni pol prvega in negativni pol zadnjega elementa, med katerima pa je napetost enaka vsoti napetosti posameznih elementov Tako staknjene elemente imenujemo galvansko ali električno baterijo. Odslej bomo galvanske elemente shematično označevali kakor kaže stranska skica na sliki 2.) Zaporedno staknjeno galvansko baterijo, zgoraj stilizirano, spodaj pa shematično — kakor bomo baterije odslej naprej vedno risali —, kaže slika 2.). Vpliv električnega toka na okolico Okrog žice, v kateri teče električen tok, se eter deformira. Nastane posebna okolica, ki ji pravimo magnetno polje. Kakor električno polje, si tudi magnetno polje ponazorimo s črtami silnicami ali smernicami, katere nam s svojo smerjo označujejo smer, v kateri deluje magnetna sila, z. gostoto pa jakost polja na dotičnem mestu. Magnetne silnice se opredejo okrog tokovodnika v obliki istosrediščnih krogov s središčem v tokovodniku. V spiralo zvito žico — tokovodnik — imenujemo tuljavo. Ker v tuljavi električni tok primeroma majhen prostor tolikokrat cb-krožuje, kolikor ima tuljava ovojev, je jasno, da se bo v tuljavi razvilo zelo jako magnetno polje. Če tuljava, ki je pod tokom, prosto, vodoravno obesimo na nit, bo tuljava nekaj časa nihala semtertja, polem pa se umirila v nekf določeni legi, ki jo tudi po vsakem nadaljnem takem^ poskusu zavzame. Ustavila se bo namreS natan?no v smeri sever- jug, to je natančno v isti legi, kot jo zavzame tudi magnetna igla na pr. v kompasu, ali sploh vsak prosto obešen paličast magnet. Sklepali bomo, da se tuljava obnaša kot paličast magnet. Konec tuljave, ki se jo obrnil proti severu, je njeu južni, nasprotni konec pa, ki gleda proti jugu, njen severni pol. Slika 5 Če nato pola baterija obrnemo, tako, da teče skozi tuljavo tok ravno v nasprotni smeri, se bo tudi tuljava obrnila; zamenjala je svoja magnetna pola. Smer magnetnega polja v tuljavi jo torej odvisna od smeri, v kateri tečo skozi njo električen tok. Sličnost magnetnega polja paličastega magneta, na pr. magnetne igle iu magnetnega polja tuljave tudi uazorno lahko pokažemo. (Slika 3.) Položimo iu pO dolgem na papir in od vrha na lahko posujemo z drobnimi železnimi opilkl. Opilki krog magneta in tuljave bodo zavzeli drug proti drugemu neko prav značilno lego. Strnili se bodo v črte, ki se začenjajo na enem koncu tuljave oziroma magneta in v večjih lokih streme proti drugemu koncu odkoder se vračajo po notranjosti tuljave Oz. magneta k prvemu koncu nazaj. To so magnetna silnice, pravimo, da izstopajo iz severnega pola, to je iz tistega konca, ki se je preje obrnil proti jugu, ln s(> vračajo na nasprotnem koncu, t. j. na južnem polu. zopet v tuljavo ali 'magnet nazaj, in se po notranjosti zopet sklenejo v severnem polu. Indukcija To poglavje je eno uajvažuejžih in ga bomo pri opisovanju prejemnih aparatov pogosto srečali. Na sliki 4. teče iz baterije B, skozi tuljavo P električen tok, ki ga R stikalom T poljubno lahko prekinjamo. (Odslej naprej bomo tuljave risali vedno shematično, tako kot na tej sliki). V bližino prve tuljave postavimo drugo tuljavo S, ki je sklenjena skozi am-permeter A. Tuljavo, ki je priključena na baterijo, imenujemo primarno, ono t ampermetrom pa sekundarno. Stikalo T sklenemo. Skozi primarno tuljavo steče tok in tedaj opazimo, da se ani-permeter v sekundarni tuljavi za hip odkloni, a se takoj zopet vrne v prejšnjo lego nazaj kljub temu, da tok v primarni tuljavi teče še vedno. Ko pa v primarni tuljavi tok zopet prekinemo, se kazalec ampermetra za hip odkloni. Iz tega sklepamo, da pri sklopu in prekinitvi toka v primarni tuljavi nastane hipen električen tok tudi v sekundarni tuljavi. Pravimo, da primarna tuljava inducira v sekundarni tuljavi električen tok; pravzaprav napetost, kajti ta je bistvena. Kaj je pravzaprav induciralo v sekundarni tuljavi napetost? Že slika nam kaže, da razen magnetnega polja nimata primarna iu sekundarna tuljava ničesar skupnega. Torej mora bili lo magnetno polje primarna tuljave tisto, kar v sekundarni tuljavi inducira električno napetost. Ker pa se je kazalec ampermetra odklonil le tedaj, kadar smo tok v primarni tuljavi sklenili ali prekinili, moramo nadalje sklepati, da se električna napetost inducira le tedaj, kadar se magnetno polje, ki reže sekundarno tuljavo, stvar-ia ali izginja; splošno rečeno: kadar se jakost magnetnega polja, ki reže sekundarno tuljavo, izpreminja. še tole je važno pri indukciji, črtopične črte po sredi tuljav označujejo osi tuljav. Na naši sliki sta osi tuljav vzporedni. Če bi pa stali tuljavi pravokotno druga na drugo, tedaj magnetno polje jirimarne tuljave ne bi induciralo v sekundarni tuljavi nikake na-iiefosti. Bistveno za indukcijo je torej, da sta primarna in sekundarna tuljava vzporedni; oziroma če upoštevamo lo magnetno polje, morajo iti silnice v smeri osi skozi tuljavo. Če bi stikalo v primarnem toku zamenjali z avtomatičnim stikalom, ki bi primarni tok poljubno hitro sklepal in prekinjal, bi bila v sekundarni tuljavi inducirana napetost tem večja, čim hitreje bi stikalo delovalo. Dalje bi se napetost povečala tudi z močnejšo baterijo, t. j. z močnejšim tokom v primarnem krogu. Čim jačje je torej magnetno polje, in čim hitreje se njegova jakost izpreminja. tem večja bo v sekundarni tuljavi inducirana napetost. v največji izbiri ima stalno v zalogi FRANC BAR, LJubljana Cankarjeva nabrežja 5. T*lef 407 Kino Gerhardt Hauptmann in «Faust» Največja nemška filmska tvornica »Ufa« se je lotila ufilmljenja »Fausta«. Zakaj ne? Tudi Italijani so ufilmili »Di« vino Comedijo«. Toda Ufa Si je domislila bizarne ideje ia je prosila Hauptminna, naj ji napi": tekst za film. Zlobni jeziki zatrjujejo, da mu je namignila s primernim čekom. Dejstvo je, da je Hauptmann obljubil in tudi izvršil sedemsto četvercev, ki naj bi krasili ufilm* ljeno delo največjega nemškega pesnika. Danes Hauptmanna napadajo, da se je lotil dela, ki da je njega nevredno. Hans Kvser, stalni kinegraf »Ufc«, in a v« tor »Fausta«, je pred kratkim objavil od« prto pismo, v katerro roti Hauptmanna, naj se nikar ne ponižuje na nivo kinema« tografskega pisarja: »Dvignil sem ^c, Gerhardt Hauptmann. s tisto strašno prostoduinostjo, ki mi jo da« je zavest rcsnicc, in ti pravim kot udan prijatelj: V Pantheonu enodnevnih filmskih malikov je pač prostora za dovolj duhov, zate ne. Ti si prevelik, da bi smel pisati na« slove v filmih.« Zbor kolegov je pritrdil Kvserjevemu apelu. Koliko med njimi bi jih bilo odbilo »Ufino« ponudbo? ln zdaj vihte Goetheje« vo senco nad Hauptmannom. občinstvo pa. se sprašuje, kaka usoda je neki namenjena 720 kiticam, ki so bile dedoma že objav« liene v listih — dru^i pa ugibajo, kakšno je pač ozadje cele afere. Zakaj malo ver« jetno jc, da bi bil kinegraf objavil pismo brez vednosti svojih ravnateljev. Da li so sc ti poslužili tega diplomatičnega izhoda, da sc na lep način znebe nevšečnlh jim tekstov? Ali pa so se hoteli ubraniti očitka, da jim je Hauptmannovo ime služilo zgolj za reklamo? Ali pa oboje? Še najbolj verjetno. Zakaj danes io tudi Nemci priznavajo, da jo je Hauptmann polomil, a ne s tem, ker jc pisal za film, nc«o s tem, k a r je napisal. Hauptmann je lahko na jvečji sodobni nem« ški pesnik, pa mu vendar nihče nc bo za« meril, če mu ni dana, recimo, umetnost slikarstva, kiparstvu itd. A samo dotlej, dokler se v njej ne poskuša ... Film si do danes še ni mogel priboriti v umetniškem svetj ugleda. Ali čas ni več daleč, ko bodo umolknili tudi tisti vase za« ljubljeni »umetniki«, ki mu s svetim uvere« njem odrekajo na ves glas prostor na sOln« cu. V boju med »Faustom« in Hauptman« nom jc zmagal film, ker sc je, pesnik »po« nižal na nivo kinematografskega pisarja«. Kadar ne bo več poniževanj, no bo tudi zmag in poraz. In takrat se Hauptmarmu nc bo treba sramovati filmskih verzov in K v« serju ne bo treba priobčevati odprtih pi« sem... Cirkus Arthur \V. Kelly. podpredsednik in blagajnik ne\vyorške filmske družbe United Artits, je prišel te dni v Pariz, kjer je dal uredniku filmskega lista ;Mo film: zauimi-ve podatke o poslednjem Chaplinovem filmu »Cirkus:. Kellv je dejal, da je "Cirkus: brez dvoma najboljša komedija, kar jih je Chaplin izdelal. Premijera se bo vršila istočasno v Newyorku in Parizu, najbrž šele početkom leta 1927. Dalje je sporočil Kelly, da namerava januarja Chaplin odpotovati v Francijo, kjer bo 6iiimal eksterijerje za film -.Napoleon':. Naslovno vlogo bo igral komik sani. Chaplin se s to idejo bavi že dolgo časa, vendar ni pričakovati, da bo film kmalu zagledal beli dan. Sam je izjavil, da bo delal aa njem več let, ker hoče snov proučiti .lo vseh najmanjših potankosti. Potem je Kelly govoril o Chaplinovi delovni ntfetodi in je pojasnil, zakaj zahteva izvedba njegovih filmov toliko časa. Chaplin dela vse sam: ou je avtor scenarije, glavni režiser in nosilec glavne vloge. Tri njem je nekaj običajnega, da posname kak prizor dvajsetkrat iu šc več, preden je zadovoljen ž njim. Za »Cirkuse je na pr. porabil nad 100.000 metrov negativa, čeprav meri dovršena kopija Je 2500 metrov. Chaplin je improvizator. V tem se razlikuje od vseh svojih kolegov, ki si metodično uvede vse detajle sleherne scene, preden se lotijo snimanja. Zanj so njegove i>sebuos'i ičrnilo, s katerim piše na veliko polo papirja, ki mu v duhu preds'avlja projekcijsko ploskev.« Star filmski običaj ie, da v opasnih scenah uo nastopi glavni igralec sam, nego podtakne kakega svojega manj slavnega kolega ali pa celo poklicnega akrobata, in publika občuduje v njen spretnost svojega ljubljenca, ne da bi prišla prevari na sle 1. V »Cirkusu; pa igra Chaplin sam vse scene, tudi tiste, ki niso brez nevarnosti za igralčevo življenje. V ta nameu se je moral podvreči pravcatemu treningu in se izuriti v akrobatiji iu drugih cirkuških disciplinah. Med drugim nastopa v filmu kot plesalec ua vrvi, kot krotilec divjih zveri itd. rajočega, hotel dvajsetkrat vreči k njih nogam ir. jih prositi Usmiljenja; a se ni vrgel nobenkrat. Tako so polni si« gurnosti in službe, ki jo izvršujejo, da« je tako malo prostora najmanjšemu dvomu, da od solz zaslepljeno usmilje« nje in razum tlačita lasten odpor in se umikata pred onim zakonom, ki ga vsi priznavajo in obožujejo kot najvišji zakon človeške vesti. • Nekega dne se nam bo zazdel ta predsodek barbarski. Njegove koreni« ne tiče v nepriznanem strahu, ki so nam ga zapustile v srcih mrtve religije, ki so že zdavnaj ugasnile v človeškem raz« umu. To je krivo, da zdravniki pošto« pajo tako, kakor da bi bili prepričani, da jc vsako znano trpinčenje boljše od onega, ki nas čaka v neznanem. Zdi se, da menijo: Slednja minuta, ki jo izbi« jejo za ceno najbolj neznosnih muk, jc iztrgana neprimerno hujšim mukam, ki jih pripravljajo ljudem tajna ono« stranstva; in izmed dveh zel izberejo tistega, k: je resnično, da odvrnejo onega, ki vedo o njem, da je izmišljc« no. Če zadržujejo na ta način konec trpinčenja, ki je, kakor je dobro dejal Seneca, najlepše, kar ima trpinčenje v sebi, podlegajo zgolj splošni zmoti, čije krog postaja s slehernim dnem jačji: podaljšanje agonije poveča smrtno grozo in smrtna groza zahteva podalj« šanje umiranja. s . . . Ne prihod smrti, marveč odhod življenja je grozen.Vplivati moramo na življenje, ne na smrt. Ne napade smrt življenja, marveč življenje žaljivo kiju« buje smrti. Ob njenem prihodu se zbi« rajo z vseh strani tegobe, toda smrt jih ne kliče; in če se nakopičijo okoli nje, vendar niso prišle z njo vred. Ali dol« žite spanje, če vas premaga utrujenost, ki ji ne morete odoleti? Vsi boji in pri« čakovanja, vsa nesigurnost in vse pro« kletstvo sc še nahaja na tistem po« bočju, ki se ga krčevito oklepamo, ni« kakor pa ne na oni strani. Vse je za« pravo zgolj slučajno in trenutno ter poteka iz naše nevednosti. To. kar ve« mo, nam ni nič v prid; naša smrt je šc bolj bolestna neg^ pri živalih, ki nič ne vedo. Napočil bo dan, ko se bo ve« da sama zoperstavila svoji zmoti in se ne bo več obotavljala skrajšati naše nesreče. Napočil bo dan, ko sc bo opo« gumila in bo postopala odločneje. Živ« ljenje, ki ga je prožela modrost, bo odhajalo s tihi:~i koraki ob uri, ki mu bo zapisana, zavedajoč sc. da je pote« kel njegov rok; tako človek odhaja po« tihoma vsak večer, vedoč, da je izvršil svoj posel. Ko se bosta zdravnik in bolnik naučiln. tega, kar se imata na= učiti, ne bo več ne fizičnega ne meta« fizičnega vzroka, da ne bi bil prihod smrti prav ta.:o blagodejen kot pri« hod sna. Nem: ca sc bo nekoč — ko se ne bo treba na nic ozirati — obdala smrt'z najglobljo opojnostjo in z naj« lepšimi sni. ,V vsakem primeru pa ji lahko že danes, če jo razbremenimo tega. kar hodi pred njo, lažje in brez strahu pogledamo v obraz . . > Dr. Fr. Zbašnik: Na Vseh svetnikov dan Grobovi so si nadeli praznično, skoro svatovsko obleko. Razkošno cvetje vsepovsod! Kakor bi sc ne bližala starka zima, ampak bi se bila nepričakovano vrnila deviška spomlad. In med cvetjem tisočero lučic, katerih plamenčki se vi-jejo in trgajo proti nebu kot vzdihi in želje src, ki jih je zagrnila črna zemlja!. Turobe dan in vendar tako malo solznih oči! Kako lahko se sprijazni človek s tem, kar se izpremeniti ne da! Kako hitro so se umirila prsa, ki jih je še pred kratkim polnil obup! Semtertja še vztre. peta v rssničnl boli srce, semtertja se še vzbudi žaloben spomin, a vse to utone zopet v veselem šumenju pestrih množic, ki se prerivajo brezčutno med grobovi s frivolnim usmevom na ustnih... Zakaj mnogo je takih, ki jih je privedla zgolj radovednost semkaj in morda celo želja po razkazovanju in spogledavanju. Svojevrsten užitek je pač, veseliti se življenja med mrtveci, vdajati se med trohnobo nasladi!... — Toda ni povsod hrupa, ni povsod veselega vrvenja! Kotiček je na grobišču, kamor zaide le malokatera stopinja in še tista se hitro odmakne, kotiček, ob katerem se le malokateri pogled za hip pornudi, da potem plah in prestrašen odbeži... kotiček prokletih in zavrženih. ki so storili sami svojemu življenju konec in so zaradi tega izobčeni iz blagoslovljene zemlie. Kotiček, ki ga je sama zapuščenost, sama žalost! Nikogar ni, kj bi se spomnil »esrečnežev, ki so umrli mučeniške smrti — mučeniške smrti zaradi tega, ker jim je kruta usoda naklonila več bridkosti, kot jo je inoglo prenesti njih ubogo srce, naložila več bremena, kot so ga zmagovale njih šibke ram6... Grob sameva tu poleg groba, brez nakita, brez spomenika, brez bledih rož in brez lučic, ki bi odsevala ljubezen is njih... Nikogar ni. ki bi se ustavil tu in ' bj se drznil, pomoliti k neskončno usmi- ljenemu Bogu očenaš za enega izmed tistih, ki so našli tukaj svoj pokoj! Zakaj prokleti so in zavrženi in takim ne hasne molitev! Zaničevani so ti grobovi in še svojci onih, ki trohnijo v njih, se jih sramujejo in ogibl.iejo... — En edini grob dela izjemo! Šopek svežih cvetlic leži na njem, med ovenelo travo, ki je preraščen z njo, ob strani pa mu stoji kot živ spomenik mlada, bleda žerla in strmi, strmi pred se... Nepremično zre na borni kup zemlje, ki krije njeno najdražje, in joka, joka, da se ji stresa in zvija kakor v krčili lepi život.. »Mirko, Mirko, zakaj si to storil?... O odpusti Mirko!« Kakor refren pretresljive žalostinke se glasi venomer: »Odpusti Mirko!« In kakor bi hotela izsiliti odgovor iz nemega groba, vprašuje vedno in vedno: »Mirko, Mirko, zakaj si to storil ?« Pred očmi pa ji vstaja vsa strašna zgodba in čim bolj se ji sučejo misli okrog nje, tem manj more razumeti kako je moglo priti do tega... Začelo se je bilo tako lepo! Rada sta se imela in iz gole ljubezni sta se bila vzela. Kako bosta izhajala, za to tisti-krat nista mislila. Brezskrbno sta zrla v bodočnost. Njena dota ie bila sicer majhna in njegova uradniška plača še zelo pičla. Toda on je bil poleg tega pisatelj in oba sta si obetala, da si s pisatelje- Pokopavanje ali sežiganje mrličev? Sežiganje ali pokopavanje? Ze pri liajprimitivnejših narodih in divjaških plemenih, stoječih še na jako nizki kulturni stopnji se pojavi pač v zvezi z raznimi nejasnimi verskimi idejami in tsivstvi skrb za njihove mrliče. Ze pradavni človek v ledeni dobi jih ni več puščal v nernar. A tudi tam. kjer raizna plemena puste. . razpadejo sami po .sebi. da zgnijo prosto na polju, kjer jih obešajo na drevesa, jih mečejo v reke in morje itd., sc >ne godi to brez globočje izvirajočili motivov, ki postanejo takoj pro/.orni, če izvemo, da so mrliča potopili v sveto reko, ali ga izročili svetim krokodilom ali svetim jastrebom v končanje. Pri vseh kulturnih narodih sredozemskega kroga pa od pamtiveka prevladujeta dva načina mrliške oskrbe: pokup in upepelitev. Mnogokrat sta sc tekom stoletij pri enem in istem narodu te dve metodi menjavale, mnogokrat tudi obstojale druga ob drugi. Dokler je stari paganski Rim obvladal tedanji kulturni svet, so mrliče po večini sežigali na grmadah in altariili. Ko je pa isto mesto postalo žarišče kristijanov, je pokopavanje sežiganje vedno bolj izpodrivalo, in ga končno docela izpodrinilo; Kristijani so žc zato, da se ločijo od poganov. odklanjali sežiganja kot poganski običaj. Tudi jim je bilo mnogo na tem, da ohranijo ua tisoče trupel svojih junaških mučenikov, ki so šli za svoje prepričanje v smrt, tako, da je končno v minulih stoletjih cerkev sežiganje zatrla popolnoma in uveljavila pokop kot edini pogrebni način za krščanskega človeka. Iz tradicionalnih in morda tudi drugih vzrokov stoje tudi še danes vse krščanske cerkve na sežiganje mrličev odločno odklaniajočem stališču, dasi niti ena ne uči. da bi bil ta način končnega uničenja človeškega trupla nemoralen Ln pregrešen. Če se ne oziramo na tradicije in globoko ukoreninjene običaje, iai preiskujemo zadevo samo, ier se vprašamo: katera obeh metod je prikladnejša, čed-nejša. boljša, iz življenskih in drugih ozi-rov priporočljivejša. ali sežiganje ali pokopavanje, se moramo odločiti za prvo. Pokopališča modernih velemest in naraščajočih velikih mest, v katerih gre vedno tesno za prostor, potrebujejo ve-velikamske in dragP areale, ki omejujejo prosto razširjenje mest v izdatni meri. Razvijajoče se mesto pa, dasi leže pokopališča ob času prvega uporabljanja navadno daleč zunaj na periferiji, skoro vedno doide in obzida iz naselbinami, še pred.no je stopilo izven veljave, kot to vidimo v Ljubljani s pokopališčem pri sv. Krištofu. In v petdesetih letih se domnevno novemu pokopališču pri sv. Križu ne bo nič boljše godilo. Venkaj iz obroča hiš in tovarn se bodo blesteli križi in spomeniki. Pri tem je pa še pomisliti, da je mnogo grobov, za katere se ni k do ne briga, tako da jih prekoplieio. napravijo s tem zaseden prostor svoboden in varčujejo na ta načert ž njim. V peščenih in gramoznih tleh v približno 7—10 letih razpade človeško truplo do neznatnih ostankov. Preduo se pa to zgodi. gn;je. Obredna dvorana s kataialkom za krsto in z balkonom za pevce v krematoriju v Pardubicah. zid iz opeke ■ f:I peči v krematoriju v Pragi od strani i I Profil peči od spredaj V truplu samem in izven njega živeče bakterije opravijo ta nečedni posel razkrajanja, in razen mrčes ga pozneje podpira v njem. Ta perspektiva že iz estetskih razlogov menda ni za nikogar vabeča, ki se zaveda kaj se zgodi nekoč ž njim. Mrlič pa poleg gnojilnih bakterij vsebuje prav pogosto tudi bolezenske, posebno take, ki so povzročile bolezen, na kateri je človek umrl, n. pr. bacile tuberkuloze, tifusa, kolere itd. Dasi so svoj čas mislili, da taki grobovi pomenijo veliko okužilno nevarnost /.a svojo okolico, vemo, da je bil tedanji strah silno pretiran. Razne bakterije, kot n. pr. bacil tuberkuloze, se sicer ohranijo pod ugodnimi pogoji celo celo vrsto let. tudi ni izključeno, da bi iih moča in talna voda ne zanesla za nekaj metrov na desno ali levo. toda v splošnem se o kaki direktni večji infekcijski nevarnosti ne more govoriti. Antično sežiganje mrličev na grmadi in žerjavici gotovo ni nudilo estetskih užitkov, kot si to vsak sam lehko naslika samo z nekoliko fantazije. Pred vsem pa ie bilo nepopolno in nedostatno. odvisno od vremenskih prilik, kvalitete in množine kurivnega materijala itd. Ostanki so bili tudi v najboljšem primeru opeke tako druga na drugo, da se med vsako nahaja precej praznine. Druga sobica pa ima mesto tal rešetko, pod katero leži nekaka majhna klet. Do* stop k rešetki dovoljejo posebna vra-tica, in večja vrata pa v klet. V- prvo sobico vodi kurilni plin debela cev, ki pa sama leži v še širši cevi, ki vodi zrak v sobico. Princip je isti kot pri Bunsenovem gorilniku, ki jih vidimo nastavljene po laboratorijih. Če prižgem na takem gorilniku plin, vsesava pri izstopu iz svoje cevi iz svojt okoli« ce zrak. ki oddaja svoj okisanec plino« vemu plamenu in ga stopnjuje do več« tisoč stopinj vročine. Prav tako se godi z gorilnikom v krematoriju. Huda vročina razbeli opeko do beline, skozi špranje iz luknje pa prehajajo plini in zrak skozi okence v zadnjo sobico, kjer najdejo krsto z mrličem, postav« Ijeno na rešetko, skozi katero padajo potem ostanki, iz večine sam pepel v posodo, nastavljeno v kleti pod re« šetko. Mrlič se torej sežge v gorečih plinih, najprvo izsuši, vname in upe« peli. Gotovo najlepši način razkroja človeškega telesa, v procesu, ki zado« voljuje v vsakem oziru in izvrši v par urah brezhibno to, kar izvrši zemlja komaj v desetletjih, časih pa tudi v ti« sočletjih ne. j Rdini resni, dasi povsem izredne pri-I iik,, \ mislih imaioč ugovor je ta, da ! zbog sežiga ne bi bilo popreje mogoče I ugotoviti eventualnosti zločinov na Krematorij na Olšanih v Pragi mešanice ostankov mrliča in kuriva. Od modernih sežigalnih naprav pa je treba zahtevati, da ne žalijo v nobenem oziru pietete in estetike in da so higijensko na višini. Samo ob sebi leži na dlani, da taka sežigalna naprava, kateri velimo krematorij, ne zavzema mnogo prostora, kakor tudi ne pogosto ji prizidanc kapelice in shrambe za preostanke v posebnih prostorih, opremljenih z viša-mi in podstavki, v kater,, svojci vlagajo in na katere postavljajo preostanke svojih ljubljencev v žarah. V modernem krematoriju tudi nc sežigamo mrličev direktno morda na lesu in premogu, ampak indirektno v vročih plinih in vročem zraku. To se pa zgodi tako«le: Mislite si hišico, sezidano iz opeke, odporne proti hudi vročini. Hišica ima samo dve sobi, eno prednjo in eno za« njo, ki jih loči stena, da prestopa zrak iz prve v drugo. V prvi so zložene mrličih, recimo zlomov lo&anj, nosnih ran, zastrupljenj itd. Ta ugovor pa posta»e ničev, če se zakonitim po« tom vpelje obligatna obdukcija za vsa« kega mrliča, katerega naj se upepeli. V vsem ostalem pa, kakor so poka« zala naša izvajanja, ne more biti dvo« ma, da mora sežiganje mrličev tako intelekt kot čustvo modernega elove« ka dokaj bolj zadovoljiti, kot drago« ceno, nehigijensko in neestetično po« kopavanje. Vpepelitev Krematorij v Pardubicah Dvorana pred vpepeljevalno pečjo z vozičkom za krsto. V dobi velike francoske revolucije je bilo v Parizu 1. 1794. sežgano na Marsovem polju prvič po dolgem času mrtvo truplo zdravnika Beauvaisa z Mont-peliera. V tej dobi je nastal tudi pokret za splošno seiMHnje mrličev. Ta pokret pa je bil ome^^B najožji krog najbolj prosvetljenih^BPr Sčasoma pa si je pridobilo to ^roanje toliko pristašev, da so voditelji morali misliti na zgradbo posebnih poslopij, v katerih bi se naj sežigali mrliči. Tako so nastali kre-matoriji, kar bi se po naše reklo vpe-pelišče. Da se ta pokret ni mogel tako razviti, kakor bi se lahko spričo dejstva, da je vpepeljenje v higiienskem in estetičnem oziru mnogo bolj priporočljivo, kakor pokopavanje, je kriv predvsem odpor cerkvenih krogov raznih konfesij. Kljub temu odporu pa se je pokret za sežiganje mrličev mogočno razširil pri vseh narodih in danes imajo že vse prosvet-liene zapadne države svoje krematoriie. Vsi ti krematoriji so zgrajeni po sistemu inženjerja Friederika Siemensa. Krematorij obstoji iz treh različnih delov: Iz peči, iz rekuperatorja za razvijanje pregretega zraka in iz posebnega prostora za krsto. Peč se kuri s koksom, vpepeljenje pa se izvrši samo s čistim razbeljenim zrakom. Pod rešetko generatorja se nahaja rezervoar z vodo. Pod vplivom vročine se voda izpariva vanjein prisluži toliko, da bi z vsem drugim vred zadoščalo za primerno življenje. No. motila sta se! Izdatki so bili večji, kot s;a računala z njimi. Potem je prišel še otrok in potrebe so se množile, a tistega postranskega zaslužka, ki sta se tako zaupljivo zanašala nanj, ni bilo od nikoder. On se ie trudil in delal večer Ua večer pozno v noč, a uspeha in priznanja ni hotelo biti. Semtertja je bila natisnjena kaka manjša njegova reč, a z nagrado, ki so mu jo plačevali za te literarne malenkosti, si ni mogel opomoči. Večje stvari pa so mu redno vračali. Navzlic temu ni obupal. Imel je nekaj samozavesti in znano mu je bilo, da se stavijo vsakemu začetniku zapreke. Bil jc zatrdno prepričan, da prej ali slej pro-dere in uspe. Toda nekoč se je zgodilo nekaj, kar je učinkovalo porazno nam Čil in isti dan je dobil od dveh različnih strani dva rokopisa nazaj, ki je stavil vse svoje upe nanja. Kakor bi se hotela kruta usoda norčevati iz njega! Če bi bilo to sploh možno, bi bil mislil, da se je zgodilo po dogovoru iz same zlovolje sovražnih mu ljudi. Toda to jP bilo nemogoče in tem huje je občutil udarec, ki mu ga je zadalo naključje. Zdaj prvič je začel dvomiti o svojih zmožnostih!... Kakor bi bilo treščilo .vanj, tako mu ie bilo, ko je položil poštni uslužbenec obe pošiljatvi pred njega. Prijel se je za mizo, da bi se ne zgrudil in plaho se je ozrl v ženo, ki je bila pristopila. Tudi ona je takoj znala, kaj to pomeni. Bil je strašen udarec. Koliko sta pričakovala od teh dveh njegovih del, ki jima je bil posvetil vse svoje moči, ki sta ga stali nadčloveškega truda! Bila sta tako trdno prepričana, da to pot ne izpodleti, da sta delala že načrte, kako porabita denar, ki mu ga pošljejo kot nagrado. Zdaj je šlo vse po vodi!... — Oba sta molčala. Ona je morala zbrati vso svojo energijo, da se je premagala in ni izrekla pikre besede. Sicer ji je neki glas rekel, da bi ga morala tolažiti, a kako bi bila to mogla, ko je bila sama tako silno tolažbe potrebna in ji je bilo tako trpko pri srcu! Molčala ie. svoj jezik je brzdala, a čutila je. da je njen pogled sovražen. Ni je strpelo doma. Odšla je, da bi se vsaj raztresla, če ne bi že pozabila. Zavila je k svoji najboljši prijateljici, pri kateri se je že tolikrat razvedrila. Toda danes ni imela ta njena dobra prijateljica nič boljšega opraviti, kot da ji je svoje toalete razkazovala. Njej. ki se je zavedala., da je slabo oblečena, je bilo, kakor bi jo kdo s trniem zbadal. Poslovila se je in je odšla še bolj potrta, kot je bi!a prišla. Dolgo je begala okrog in zvečer se je vrnila utrujena in izmučena domov. Tudi zdaj se je še premagovala, tudi zdaj je še molčala, dasi jo je stalo največjega napora, da ni na dan izbruhnil njen gnev. Šele po večerji, ko si je on nažgal sve-tiljko. da bi šel v svoj mali kabinet delat, menda bolj iz navade kot iz razpoloženja, ie prekipelo v njej: »Ali boš še vedno žgal luč? Ko bi vsaj to imeli, kar smo po nepotrebnem izdali za petrolej!« Presunljivo jo je pogledal. »Mara. imej usmiljenje z menoj!« »Ko ga imaš ti toliko z menoj! Koliko sem jadikovala, koliko prosila! Vse moje prijateljice so dostojno oblečene, moja obleka pa je oguljena in ne bo dolgo, ko bo strgana.« »Povei, Mara. kaj naj storim?« »Kar drugi! Poprimi se kakega pametnega posla poleg svoje poklicne službe, pisateljevanje pa pusti!« »Prizanesi mi. Mara! Vsaj nocoj mi prizanašaj, zakaj ti ne veš...« »Treba je, da ti pove kdo resnico v obraz!« »Mara, Mara!...« V njej pa je še bolj zavrelo. »Ne kliči me po imenu!« »Mara. ti me zaničuješ! O...« Ves se je tresel, kakor bi se ga bila hipoma lotila mrzlica. S pogledom blaz- neža je segel v miznico, potegnil revolver iz nje in se je ustrelil v glavo. Zgodilo se je tako naglo, da se prvi hip niti zavedala ni in je morala šele razmišljati... A ko ga je videla v krvi na tleh, se jp vrgla čezenj in pretresljivo je jek-nila: »Mirko, Mirko, zakaj si to storil?« Sosedje so pridrveli skup, a ko so videli, da ne more nihče pomagati, so se zopet razpršili. Ona pa je slonela ob njem in neprestano klicala: »Mirko, Mirko, zakaj si to storil?« — dokler niso prišli in ji ga niso vzeli... Od takrat jo je grizlo in peklo ... Očitala si je, da je ona kriva njegove smrti. Očitala si je tem bolj, ker ji ni bil še nikdo obrazložil, kaj so živci, nikdo povedal, da je postala tudi sama žrtev njih razdraženosti in da torej ni odgovorna za svoje besede... Črna, grozljiva noč je bila legla na zemljo. Le semtertja je vzirepetavala na kakem grobu še posamezna lučka, katere svit se je dušil v gosti, nepredor-ni megli. Že davno je bila zamrla zadnja stopinja, ko je tam v neblagoslovljenem kotu še vedno ponavljal slab glas: »Mirko, Mirko, zakaj si to storil? O, odpusti Mirko!« Nenadoma pa se je zrušilo nekaj in tudi ondi je zavladala smrtna tišina... Peter vitez Grasseli, bivši župan ljubljanski: Kako sta prišla "Mlinar in njegova hči" v Ljubljano Dolgo, dolgo vrsto let smo že vajeni, da se 1. novembra na praznik Vseli svetnikov predstavlja v gledališčih in na odrih igra »Mlinar in njegova hči«. To ljudsko igro je spisal eden najplo-dovitejših nemških dramatikov svoje dobe Ernst Raupach. Radi lepega jezika, ki ga je pisal Raupach v svojih neštetih delih, in radi romantične vsebine so postala njegova dela zelo popularna. Kljub temu. da je nastopila proti njegovim delom ob koncu romantike ostra kritika, ositane vendarle pribito dejstvo, da je bila publika zlasti z žaloigro »Mlinar in njegova hči« zadovoljna in da je trumoma drla v gledališča, ki so jo dajala. Na Nemškem in na Dunaju so predstavljali imenovano igro na praznik Vseh svetnikov. L. 1862. so dajali to igro na vseh večjih in manjših odrih dunajskih. Januarja 1. 1863. pa so podajali v enem dunajskih gledališč nekako kroniko dogodov preteklega leta v v komični obliki, kakor so običajne sc- in pare ohlajajo rešetko, da je ogenj predčasno ne raztopi Sicer se vodne pare razkrajajo, ko prehajajo preko razbeljenega koksa, vodik pa še zvišuje tako vzniklo vročino. Na .rešetki generatorja se ogenj naj-prvo zaneti z drvmi, katerim se postopoma prideva koks. Cim je zaneten v peči ogenj, se spusti v njo razgreti zrak in plini iz koksovega generatorja zgore v peči popolnoma brez dima in saj. Uporaba premoga pri vpepeljenju bi bila cenejša, kakor uporaba koksa, toda koks ima to prednost, da gori brez dima in saj in ne zamašuje zračnih kaminov in kanalov. Temperatura v peči znaša 1200 do 1300 stopinj Celzija. Ta temperatura pa ne služi naravnost za vpe-pelienje. marveč je predvsem potrebna za to, da se vse stene in kamini v samotnem zidu rdeče razbelijo, kar traja približno tri ure, preden je peč k prvemu vpepeljenju pripravljena. Nato se generator zapre in sc ne pridava nobenega kuriva več. Ako se kljub temu plini še razvijajo, se napeljejo po drugi poti v pečni kanal. Nato se otvorijo oboja vrata peči, zunanja dvokrilna železna in notranji šainotov zaklopek ter se z dolgimi vilami krsta, na posebnem vozičku nameščena, porine v notranjost. Tu se namesti na rešetki, obstoječi iz šametovih drogov. Čim je krsta na svojem mestu, odpro zaklopko do kraja h kaminu in regulirajo pristop razpalje-nega zraka, ki prihaja preko vijugastih kanalov rekuperatorja, v toliko, da temperatura ne presega 1000 stopinj Cel- zija, ker bi višja vročina sicer pospešila vpepeljenje, kosti pa bi ostekienele in očrnele. Razpalieni zrak polagoma razkraja mrliča in proces spaljenja se izvrši brez vsakega dima in brez vsakega duha. Oblaček dima se pojavi edino v trenutku, ko se krsta sesuje. Cinkova krsta se razkroji in zgori v nekaj minutah, krsta iz mehkega lesa pa v četrt ure. Hrastov les je nedopusten, ker zavira proces vpepeljenja. Vpepeljenje dorasle osebe primerne telesne težine traja, kakršnega sistema je pač dotična peč. od tričetrt ure do poldruge ure. Drobci pepela padajo skozi rešetko in se na spodnji poševni plošči v gorečem vzdu-hu popolonma izžgo. Pepel krste, obleke in cvetlic je tako lahek, da ga puh odnese v kamin. Na koncu ostane od mrliča eden in pol do dva kg pepela. Pepel ie bel in tako lahek, da se ga lahko, ne da bi se ga dotaknil z rokami, mehanično spravi v kovinasto žaro. ki se jo nato zatvori in označi s številko, ki sc vjema z vpisom v mrtvaški matriki. Peč ie navadno dva in pol metra široka, štiri in pol do pet metrov dolga in 4 in pol metre visoka. Taka peč je stala pred vojno 12.000 kron. leta 1921. pa je stala taka peč v Olšanskem kre-matoriju v Pragi okroglo 170.000 čK. Za prvo razgretje peči in prvo vpe-peljenje je treba okrog 350 kg koksa, za drugo vpepeljenje okrog 150, za vsako nadaljno pa postopoma manj. konec lepote in vsega minljivega, kar ima Arabka na tem svetu. Arabec Arabec jc že po svoji zunanji opremi vse drugačen, kakor ona. Ženske se oblačijo v črna odela, on pa v galalije najpestrejših barv in najrazličnejše kvalitete, S tarbušem ali turbanom na glavi pomnožuje slikovitost ozkih ulic iu bazarjev. Jaro Hilbert; Dve arabski študiji Kairo, IS. oktobra 192G. Arabska žena Arabska žena nima duše. Tako je dejal veliki prorok Mohamed in tako so rekli vsi njegovi nasledniki. Zato mora biti res, kakor je res tudi to, da arabska žena že iz davnih dob ni človek, marveč nekaj med človekom in lepo živaljo. Tudi Arabec sam ni nič boljšega, marveč je še slabši. Žena je vsaj lepa. O. kako so nekatera dekleta mična, gotovo najlepša med svojimi vrstnicami na vsem svetu. To je velik phis, ki ga imajo arabske žene nad moškimi in zato so nam ljubše, dasiravuo nimajo duše. Ampak lepe so samo. dokler so mlade. V tisti dobi. ko naša dekleta šele postajajo iletua, so Arabke že stare in odcvc-tele. In potem? No, potem jih'gledamo kakor — oprostite — coprnice. Verjemite. da so nekatere stare Arabke zares podobne coprnicam, samo s to razliko, da so od glave do pete obložene z zla- tom. Nosijo zlate uhane, krožke v nosu, nekoliko ogrlic, zapestnic, pet, šest na vsaki roki, istotoliko na nogi, pajčolan je obšit z zlatim denaajfah— celo premoženje nosi arabsMBBa na sebi. Okras je njeno edino ve^ffie. In mož jo vedno obdaja z zlatom, dasiravno žena zanj nima vrednosti. Mlade se možijo. Komaj 12. 13-lctne. Pravzaprav se prodajajo. Kupiš .io — joi, kako so nekatere poceni! Po 5 funtov! So pa tudi take za stotakc in tisočake. In čim je v moževi oblasti, si zakrije obraz in ie nihče ne sme videti. Ah, kako so smešne! Presenetil sem jo pri kopanju. No, nič hudega, šel sem mimo ob Nilu, a ona si ie bliskoma z rokami zakrila obraz — ha, ha — in stala ie pred menoj krasna kakor mlada Venera z zakritim obrazom. Ne bom pel o beli košuliici. ne! Ugajala mi je nenavadna kretnja z roko, ki js naglo privi-hala spodnji del lahkega oblačilca in zakrila obraz. To skrivanje obraza pa ne traja dolgo. Tudi Arabka ga pokaže, a ne samo pokaže, tudi zakoketira. A ne samo zakoketira, marveč tudi... — kaj bi pravil! Tega ne sme nihče videli in vedeti! Arabka mora biti oprezna. Gorje, če jo zasači Arabec! Saj zadostuje, da mu kdorkoli denuncira njeno nezvestobo. Spodi jo — kaj mu je žena. ko lahko kupi r.ovo? Kam naj gre potem izgnanka? Domov ne more. ker jo oče lahko umori Danes je to sicer zabranie-no. a se vendar še dogaja Zato so Arabke oprezne, Arabci pa domišljavi, meneč, da so jim žene zveste. Toda ženska je mačka in posebno Arabke znajo biti ne-!e oprezne, marveč tudi hinavske. Mi to vemo. Arabec pa ne. Vsekakor pa ie usoda arabskih žen težka. Vedno zakrit obraz stisnjen nos, na čelu širok, oster prstan, ki najbrž zelo reže. Zvečer, ko se možje vesele po kavarnah in barih in beznicah z evropskimi dekleti, ždiio njihove žene doma za rešetkami. Arabska žena zvečer ne sme na ulico. Revne žene izvršujejo svoje opravke, bogatejše pa se dolgočasijo. Citati ne znajo. torej jim ne preostane drugega, kakor ležati, jesti in de-beliti se. So pa trenotki. ko si tudi Arabka najde zabavo. Pst! prosim samo tiho. da ne pride možu na uho! Ker Arabka nima duše. tudi ne sme v tnošejo in ji ni treba moliti. Zavidanja vredno! V eno rnošeio pa smejo, kjer prosijo nečakinjo modrega Mohameda. Zenab, da jim pri vsemogočnem Alahu izprosi — deco. Gorje, če ta prošnja ostane neuslišana! Ako si zaradi dece ne usmili veliki Allah. se je tudi njen mož ne usmili, in neplodna sirota mora na cesto. Druga važna, zelo važna vloga Arabk je v tem, da odganjajo duhove Duhove? O. koliko jih je pri teh paganih! Arabci čvrsto verujejo v zveličanje po smrti, zato pa je treba odgnati vse zle duhove, ki bi zveličanju nasprotovali. Zato so žene jako primerne. Treba jih ie precejšnja četa. ki vpije in joče ob krsti mrtveca. K pogrebu pa si svečano namažejo obraz in roke z modro barvo, ali pa tudi z navadnim blatom, ter za krsto vpijejo, cvilijo. vriskajo in klatijo z rokami nad glavo. — zli duhovi pa beže. bežijo v strahu pred temi strašili. Vidite, da žena nima duše. sicer se jih zli duhovi ne bi bali — in. hvala Alahu, rajnki je zveličan. Samo možje so tako srečni, da jih nadlegujejo zli duhovi, ki mu jih ob smrti odženejo žene. Pokop Arabke pa je bolj enostaven, kakor mačke ali kanarčka. Malo peska in kamenja, pa je Pa je preko polovice teh galalij strašno umazanih, raztrganih, iz raznih kosov sešitih, zelo prijetnega duha ter jako pripravnih za rejo uši in druge golazni, ki najde na telesu umazanega Arabca zadostno hrano. Celo obraz takega umazanca je jako pripraven za rendezvous muh. katerim se zelo dobro godi v očnih jamicah, pod nosom in v ustnih kotičkih teh dobrotnikov, ki jih ue ubijajo in ne odganjajo. Tudi muhe so pod Alahovo zaščito! Čudno všeč ti je. če najdeš Arabca v jarku ob cesti slečenega, pa si obira uši in jih polaga zraven sebe tako oprezno, da jim ne polomi drobnih no-žic. In uš seveda počasi odleze nazaj, odkoder je prišla, saj ima dovolj časa, včasi ves dan. Arabec enostavno sedi in se obira in se mu nikamor ne mudi. Za boga. čemu bi delal, saj se mu tudi tako dobro godi! Najlepše se dan prebije sede in v premišljaniu. Delati ni treba, iesti Da domala tudi ne. Smešna malenkost najmanjši denar zadostuje za ves dan. -v V^f 1] Toda niso vsi lenuhi. Arabec ie v stanu z lastno silo podreti in prenoviti hišo, ie pa tudi v stanu, ako se mu hiša podira, živeti v teh razvalinah nemoteno dalje — in je ves zadovoljen v svoji lenobi. Arabci radi vpjjo in po.io. Eden poje, drugi mu slede, samo z refrenom, vedno ploskajoč, dajoč si ritem. Imenitna stvar je, da ima tudi najbolj umazani Arabec vedno čiste Čevlje. Lahko so raztrgani, toda vedno na-biksani. Še pometači cest toliko da nimajo lakastih. Arabec, pometač, samozavestno gleda pred sebe. ko mu otrok snaži čevlje — on. pometač. pa ceste. Oba skrbita za snago — samo da mali bolj pošteno — za snago cest pa že poskrbijo psi, mačke in jastrebi. Pometač pobira samo papir, ker v Egiptu še ni živali, ki bi tudi papir pobraic za svoio hrano. Ker ie na arabskih cestah obilo prahu, spada čiščenje čevljev k glavnim potrebam vsakdanje toalete. Celo oslom snažijo kopitea. Srečni osli! V splošnem pa je umazanost nujna — kaj bi se sicer umival Arabec preden vstopi v mošejo k molitvi! Z vodo si mora odrgniti roke in noge. kar je sicer hvalevredno, a nič več. Noge si umije, a kje so šele kolena in ostalo telo! Pa čemu bi se Arabec umival, tudi po ostalem telesu, ko niti koran tega ue zahteva? Arabci se včasi tudi radi pokoljejo med seboj. Tega Mohamed ni zabranil, ker je vedel, s kom ima opravka. Zatorej jim je dovoljena pretepaška gimnastika, da vsaj včasih izurijo svoje lene ude. V splošnem pa so zelo pobožni. Ko se oglasi muezin z minareta, skoči Arabec z voza, se ustavi tudi sredi ceste. vrže malo slamnato preprogo na tla in tnoli. Mimo njega drdrajo vozovi drugovercev, a on moli sredi ceste. Niti šauviš (policaj) ga ne sme motiti pri molitvi. Često se zgodi, da radi takega molečega Arabca zastane ves promet in da se morajo ustaviti tudi tramvaji. Povejmo še besedo o odnošaju moža napram ženi. Bajke o haremih so končale. Položaj arabskih žen se polagoma izpreminja, zakoni jih ščitijo. Vendar pa gorje, ako se katera pregreši! Tu ni usmiljenja. Mož jo izžene iz hiše kakor psa. brez sodišča. Zgodi se pa tudi. da se možu zopet stoži po izgnani ženi in jo hoče nazaj. Toda zakon tega ne dovoli. Arabec ne sme znova poročiti izgnane žene. brez skrbi pa lahko vzame ločeno ženo kakega drugega moža. Za bakšiš se poroči njegov prijatelj z njegovo izgnano ženo Samo za bakšiš. No. kmalu nato se najde priložnost, da jc izžene tudi prijatelj. Sedaj, ko njegova izgnana žena ni več njegova, marveč izgnanka njegovega prijatelja — kdo mu more zdaj braniti, da je ne bi zepet sprejel v svojo hišo? Ako pa se zgodi, da se njegov prijatelj vendarie resno zaljubi v izgnano ženo. in je niti za bakšiš noče več izgnati, nastane strahovito sovraštvo, ki se konča s krvjo. Zgodilo se ie nedavno, da sta dve lepi ženi z zagrnjenima obrazoma gotovo nič hudega sluteči dobili od dveh dijakov na cesti poljub. To se je zgodilo opoldne, ko ie največ ljudi zunaj. Nastala je huda bitka. Hitro sta se formirala dva tabora — dijaki na eni. Alahu zvesti na drugi strani. Šauviš ie kričal in miril, med tem pa je tekla kri in zadeva se ie končala pri sodišču. Moška mladina je tudi v Egiptu svobodnejša in predrznejša. Marsikaj sc ie že itak izpremenilo. odkar je Mohamed umrl. Danes pa se tudi med Arabci kar prevračajo verski in moralni nazori. Arabci svojih žen sicer še ne maraio kazati, pač pa se arabska dekleta kažejo sa-ra in so v družbi svojih izvoljencev prav tako srečna, kakor so Arabci srečni v družbi evropskih privandrank. Križanka „Križ" Pomen besed. Vodoravno: 1. pesniška oblika, graJbe-ni mateTijal, električua merska enota, otočje v Koralsketn morju, Shakesperov junak, drevo, 3. zabavišče, časovna enota, dijaška organizacija, 4. število, veznik, povratni zaimek, predlog, igralca karta, l-:r-t-uo ime filmskega igralca, 5. krajevni prislov, začimba. G. prebivalec neodrešene^a ozemlja, akademski naslov, nota, Arcita-ševov roman. 7. reka v Jugoslaviji, politična bolezen, tijialka, me?to v Letonski. 8. boii-ca, Prešernova vpraševalnica, vprašaini zaimek. turški plemič, datumska kratica. geometrijski pojem, 9. grška boginja, medme'., žuželka, prebivalec Južne Afrike, ziočin?;-. grška črka. 10. romanski veznik. zdravilo, vpraševalnica, veznik. It. sesalec, predlog, kratica krstneca imena, bes, 12. datumska kratica, egiptovsko božanstvo, predlog, datumska kratica. 13. Prešernov veznik, sadež, de! celote, pomožni srlaeol. 14. bivša sioven ska politična stranka (oznaka), predlog, pridevek slehernega bi'ja. isto kakor 13 prva beseda, kraj pri Ljubljani, lo. zvezda, poljski pridelek. 1'3. zveza, moško krstio ime. 17. šaljivi vzdevek ameriškega prototipa, kvartaški izraz, števnik. števnik. 18 svetišče, drevo, umrli slovenski slikar. 19 osebni zaimek, svetopisemski prerok, dei sobe. prefiks. označujoč -novi. 20 obljub Ijena dežela, antični modrijan. Navpično: A. ocenjevalec. Trenkov voj-ščak. B glas. reka v Španiji, mesto v Jugoslaviji, sorodnik, C prebivalec dela svet;-.. otok v Jugoslaviji. slovenski roman. Č grška crka. ploskvna enota, medmet, krstio ime filmske dive, D. rimski pozdrav, rastlina, E. sorodnica. žensko krstno ime, ho-mersko mesto. F. vas na Gorenjskem, akademski naslov, moško krstno ime. G. sveto-pisemska oseb", t ro boi ni m jp-ncko 'me 'H [ rimsko ime (ok;\), pomožni gl:'goL z zlob-| nim uamenom izbivuo skrivališče, reka v Letonski, J. sorodnik, junak, iz liijade J. pritrdilnica. eua izmed štirih poslednjiii stvari, brezžični klic ua pomor. K. del obraza, reka na Češkem, L. kemični znak za lahko kovino, predlog. uiesto v Jugoslaviji, predlog, M. del živalskega tele-.i. siovensl i gledališki igralec, kras moškega obraza. N. žensko krstno iui<\ fporlca kratica, državi kot blagajnik. O. Ershilov junak, pevka, lepa čednost, P. industrijska rastlina, divjaško orožje, K. prislov kraja, zemljiška mera, grška crka, dej leta, S. častnik, otrok \ Jugoslaviji, umrli slovenski igralec, Š. vre! nosini papir, moško krstno ime, morska riba. veznik. T. Thibauiovo krstno ime. prebivalci kraja pod 14. poslednja beseda. Listnica uredništva V zadnjem času dobivamo iz vrst ?o'.;u!-nikov obilo prispevkov, med uiiini proce sen del takih, ki jih vobče ne moremo pv-rabiti, drugi pa bi sicer bili primerni za objavo, a jih je treba opiliti in ^korigirati. V vednost vsem križankarjem pouavljamo torej še enkrat, kar smo na tem mestu že zapisali: Križanke morajo biti godn- za kli-širanje. torej lepo zrisaue ua risalnem papirju, na posebnem (navadnem) papirju d finicije besed in posebej rešitev križank(-Pišite le na eno stran! Kar ne odgovarja tem pogojem, ere brezpogojno v kc-— Rokopisov uredništvo ne vrača, glede objave nepopolnih in požrešno sestavljen: u križank pa si pridržuje svoje pravice. Spominjajte se daj podobne revije iz važnih preteklih dogodkov. Aranžer je pripovedoval skupino dogodkov, nakar se je pokazala na odru slika, o kateri je prej govoril. Ko je prišel komik v svojem pripovedovanju do meseca novembra je napravil strašno žalosten obraz rekoč: Prsi dan meseca novembra lanskega leta je bil za Dunai sila žalosten dan Zgodilo se je nekaj naravnost neverjetnega. Umrl jc ta dan na Dunaju neki oče s svojo hčerko dvanajstkrat po vrsti... Nikdo iz vrst občinstva se ni spomnil, kaj hoče povedati predavatelj. On pa ie še žalostne.ic nadaljeval: Bi! je to »Mlinar in njegova hči-. V dvorani je seveda nastal nepopisen smeh in aplavz. Že to nekako dokazuje, da so se ljudje iz imenovane igre tudi norčevali. Pri posvetovanju o repertoarju za predstave Dramatičnega društva v Ljubljani je nekdo nasvetoval, da bi bilo dobro spraviti »Mlinarja in njegovo hči« tudi na naš oder. Ljudje so večkrat povpraševali, čemu r.e daje slovenski oder tako popularne predstave kakor ie igra ^-Mlinar in njegova hči.« K sreči je bil igro že pred nekaj leti prevel Malavašič in nikogar ni bilo tu, ki bi mogel braniti pravico do rokopisa. Ker ni bilo torei nobenega zadržka, smo začeli pripravljati igro. To nas je tembolj mikalo, ker je vprizoritev obetala tudi dober gmoten uspeh. Baš v istem času smo iztaknili go- spodično Jamaikovo, ki je bila jako solidno, pošteno in izredno lepo dekle. Šivala je rokavice pri Horaku v Židovski ulici. Bila jP nežnega, milega obraza, in mehkih, črnih las. lepe bele polti in sila izrazitih, živih oči. Odbor Dramatičnega društva ie bil takoj vse pripravil. Gospodična Horakova. (poznejša voditeljica slovenskega ženstva, gospodična Marija Murnikova nam .io je pomagala pregovoriti, da je vstopila v Dramatično društvo, kjer se je z vso resnobo in pridnostjo poprijela dela) ie postala v kratkem času najlepša in najbolj priljubljena naša sentimentalna ljubimka. Bila je zvesta odru do možitve. Nekaj let na to je umrla na jetiki. Ne spominjam se, da bi bila Ljubljana za kom drugim tako žalovala, kakor jc za njo. Ker je bilo že takrat mnogo igralcev, ki se niso nikdar naučili svoje vloge, je bilo potrebno tudi za »Mlinarja in njegovo hčer* mnogo vaj. Zlasti jp urg'ral uprizoritev igre blagajnik Dragotin Žagar izjavljajoč, da je z igro že vse v redu in da je blagajna prazna, ter da se bo napoluila po tej predstavi. In tako se ie vršila v Ljubljani predstava na praznik Vseh svetnikov 1.1780. Bila jc prva tragedija, ki se je teraia na slovenskem odru. Liudje so drli v trumah s pokopališča Sv. Krištofa naravnost v teater, ker se je predstava začela že ob šestih. Vedeli so, da ne bodo mogii dobiti vsi prostora in ie šlo torej za: Kdor prej pride, prei melje. (Nemci so to igro v Ljubljani že večkrat igrali in so jo Ljubljančani zato prav dobro poznali). Že iz gole radovednosti. kako jo bodo predstavljali Slovenci, je tudi nemška publika in ona slovenska, ki jo je že videla v nemškem gledališču, hitela pred slovenski oder. Dirindaj med občinstvom je bil tolik, da policija ljudi sploh ni mogla ukrotiti. Po galeriji se je občinstvo križem pretepalo. Čelo zunaj pred vrati na Kongresnem trgu so postavili stole in zlezli na nje, da bi skozi sirom odprta vrata gledali na oder. Ko se Je predstava pričela je nastala med ljudmi. od katerih še marsikdo nikdar v gledališču ni b'1, grobna tišina. Zanimanje za isrro j„ raslo od dejanja do dejanja. Igralcem so na vse pretege aplavdirali. Sploh je bil to za Ljubliano dogodek prve vrste. Ko je bila predstava zaključena, bi bili gledalci nairaje celo igro Še enkrat videli od začetka. Ob raportu bagajtrka so s« g. Žagar-iu oči zaiskrile od veseli« Poročilo se jc glasilo, da ie ta večer, ko se je nred-vajala tragediia na slovenskem odru nesel 244 goldinarjev in 5 kraicerjev Nem«ka Dredstava ie vrgla preišni' dan Ie 60 goldinarjev 4? krajcarjev Vsakdo ie mora' torej nrifrditi. da ie storilo Dramatično društvo pravilno, ker^ ie snreielo iero v svoi renf>r','1ar. _ Večii dohodki so bili v eledal:«ču edino še ori dobrodelnih predstavah kier Ip vstopnina prostovoljno prepla evaia. Od tega leta se je predstavljala igra po Ljubljani vsako leto, ne da bi bil upadel interes občinstva. Gledališče je bilo ob »Mlinarju« veuno popolnoma zasedeno. S prvo predstavo je bila zadovoljna publika, pa tudi kritika. Največ slave je žela gdčna Jamnikova, ki je s svojo zunanjostjo in s svojo posebno spo* sobnostjo za vlogo mlinarjeve hčerke izredno uspela. Bila je sploh izredno vestna in zelo hvaležna igralka. Občin« stvu sc jc tako priljubila, da je bila zmaga predstave žc tu, če jc nastopila ona. Pri prvi in naslednjih predstavah ljudske igre «Mlinar in njegova hči» je nastopal v vlogi Konrada ljudsko=šoI» ski učitelj Smid. Bil je lep fant, ki pa je svojo lepoto preveč cenil. Igral je pridno in dobro, sicer pa ga je bila sa« ma rutina. Bil sem takrat predsednik Dramatičnega društva, vendar sem vedno tudi nastopal, to pot sem pa igral duhovnika. Pri predstavah «Mlinarja» je prišlo večkrat do smešnih in veselih inciden« tov. Tako nekoč v prizoru, ko gredo duhovi čez pokopališče. Duhove so igrale večinoma ženske, ki iih ie ori« ginalni inšpicijent Igl nabral proti ho« norarju 35 kraicariev za posameznika. Duhovi.ženske so bili oblečeni le na« lahko. Običaino ie obstojala vsa car« deroba iz spodnie obleke in velike rju« he. Tako so masirati preko odra- Med temi duhovi je bila tudi neka lepa 16 letna ljubljanska punca, po Ljubljani vsem znana kot slab denar. Gredoč preko odra se je ozrla v publiko. po« kazala obraz in tisti hip je pretrgal zamaknjenje vzklik začudenja: Ho»ho« ho. Žabja mošnjica! (To jc bil njen priimek.) Dvorana je bušnila v smeh. inšpicijent je zapodil duhove za kulise, igra pa je šla naprej. Da pa je bila od tega momenta štimunga med gledalci za vse drugo prej kot za tragedijo, se razume. Omenjeno dekle ie napravilo kasneje izredno karijero. Po nekaj« letnem udejstvovanju v Ljubljani jc odšla za zaslužkom v Trst in v Egipt, kjer je napravila jedra Ljubljančanka sijajno karijero. Ko sem čez nekaj let srečal v Ljubljani na ulici sila našamars jeno košato damo. vso v svili in baržu= nu, obloženo z zlatom in dragulji, sem takoj spoznal v njej nekdanjega duha pri predstavi «Mlinar in njegova hči« Ona pa je ob pogledu na bivšega pred sednika Dramatičnega društva samo lahno zardela. Postala je neverjetno bogata ženska, o kateri nisem slišal, da bi se še kedaj vrnila v "Liubljijno. V poznejših letih so nastopali v igri "Mlinar in njegova hči» pač skoro vsi slovenski igralci v I.jubliani in vsi blagajniki so se ic veselili. Tudi videli so to strašno ginljivo tragedijo, ki tu» di Slovencem že 56 let izvablja solze žalosti in — veselja, gotovo vsi dora= sli Ljubljančani Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20. uri zvečer. Nedelja, 31. oktobra: Joy. Izv. Ponedeljek, 1. novembra: Hamlet. Znižane cene. Izv. Torek, 2. novembra: Macbeth. D. Sreda, 3 novembra: Skopuh. C. Četrtek, 4. novembra: zaprto. Petek, 5.novembra: Drugi breg. B. Sobota, 6. novembra: ob 16 Skopuli. Dijaška predstava Znižane cene Izv. Ljubljanska opera. Začetek ob pol 20 uri zvečer. Nedelja. 31 oktobra: Tantihauser. Znižane cene Izv Ponedeljek. 1. novembra: Brivec sevilj- ski. Izv. Torek, 2 novembra: Zaprto. Sreda. 3 novembta: Gthello. A. Četrtek, 4. novembra: Boris Godunov. Gostuje znameniti baritouist Sigmund Za-levski Izv Petek, 5 novembra: Brivcc Seviliski. E. Sobota, 6. novembra: Terezina. Premijera. Opereta. Izv Mariborsko gledališče. Nedelja, 31.: «Dnnes bomo tiči». Pondeljek. 1.: «Grofiea Marica«. Šentjakobski gledališki oder Nedelja, 31.: uPogumni ■krojaček*. Ob 15. Daues v nedeljo se uprizori t ljubljanski drami Galsworthyjeva igra , v operi pa se poje \Vagnerjeva velika opera •-Tannhauser-- po znižanih cenah. V pondeljek je v drami t Hamlet*.-, v operi pa »Sc-vilski brivec: v sledeči zasedbi: Lovšetova, Betteto, Bauovec. Bukšek, Zupan. Slami svetovnozuani bariton Sigmuid ZaleTski v Ljubljani. V Četrtek, dne 4- m>-vembra gostuje v ljubljanski operi eden naj-boljših ruskih baritonistov Sigmund Zalivski, ki vživa svetoven sloves. Znan je v v.-eh velikih mestih Evrope, stalno pa na-slopa kof gost v največjem italijanskem gledališču. v Teatru Scuia v Milanu. Tu g v ?iuje navadno pod taktirko najodličnejšega italijanskega dirigenta, Toscaninija. 7alev-s.ki je edini Boris Godunov, ki nastopa v tej vlogi v tem znamenitem gledališču. Njegove pevske iu igralske vrline so naravnost velikanske in Zalevski sam smatra vlogo Borisa za svojo najboljšo kreacijo. Kritiki trdijo, da je Zalevski polog £alja-pina najboljši ruski Boris Godunov. V t i j vlogi nastopi v feirtek ludi na naši operi. Predstava se vrši izven abonmana in so vstopnice v predprodaji od danes naprej pri dnevni blagajni v operi. Pesnik in politika vEvropeau Predse j« vprašala Thomasa Manna, kaj meni o problemu, ki dobiva zadnje čase nekako obeležje* splošnosti: da literatura, kakor tudi druge panoge umei-nosti, propada in da se premika težišče človeške nadarjenosti drugam. Komauopisec je odgovoril takole: »Nedvomno stojimo danes na razpotju. Voliti nam jc med umetnostjo iu socijaliz-mom. Po moji sodbi pa je umetnost večno-sten, ue zgolj prehoden pojav. Tip umetnika bo vedno živel, ker je že tako urejeno, da morajo vedno biti ljudje, ki ne vplivajo z dogmami ia z načeli, temveč s svojo osebnostjo in s simboličnimi dejanji. V niih se zrcali duša naroda iu duh dobe: njih vpliv je velik posebno na mladino. Navajam za primer vloge Štefana Georgesa v Nemčiji. Od takih mož izhajajo idealne smeri, katere moraio ubrati pozneio politiki. Človeštvo ne bo moglo nikoli živeli brez umetnikov, kajti v nasprotju s Platonovo trditvijo so umetniki pravi voditelji človeštva. Da se pa to udejslvovanje ne kaže zgolj v leposlovju, glasbi, slikarstvu, kiparstvu in arhitekturi, je popolnoma jasno. Tudi pri Fordovi tvor-nici lahko govorimo o umetnosti. Zeppelin. ki plava po zraku, je nedvomno lep. Pa bi ja z ozirom na ta dejstva morali že govoriti o neki izpremembi kakor, na primer postavim, da bi bil Shakespeare, Se bi živel danes, veleinusrijalec, ne }>a dramatik, to se mi vidi vse preveč' spenglersko. Evropa očituje neko utrujenost v lepem slovstvu. Mislim, da tudi v slikarstvu ni drugače. Velika rusko-francoska generacija Tolstega, Dostojevskega, Flaubertja in Balzaca je minila. Čeprav ne ostanejo nekateri pisatelji naše dobe, na priliko Knul Hamsun in Bernard Shaw, nič za velikani 10. stoletja, je vendarle povprečna višina kvaliteto zelo padla. Toda baš radi tega se ne morem sprijazniti z mislijo, da bi bil ta pojav simptom prehod nosi i. Naš čas ni niti prvi, ko se pojavljajo take stvari Poslej je takemu stanju še vselej sledilo pomlajenje in mi nimamo pravice zavreči upanja, da sa i ----------.iiant^.-3BBWTn — Anton Mikuš: Kako zavreti propadanje slovenščine risalelja Levstika člaiek »Misli o sl iu je 7eIo brižno spremljal literarno in politično življenje v vzhodnih deželah. Posebno jc Pulmieri študiral rusko in poljrko filozofijo ter jjolUiko. Objavil je večje razprave o Solovjovu, Dostojevskem in Mickie-vviezu. Deloval fe-tudi za jugoslovensko - italijansko kulturno vzajemnost. Slovar psevdonimov pripravlja ruska Akademija znanosti v Lieningradu. Bibli.i-graf T. V. Bikov ie ie pripravil gradivo, ki bo obsegalo imena vseh ruskih psevdonim-uih pisateljev. tiskarne se ne smejo ustrašiti novih Izdatkov za te pomočnike. Brez njih sodelovanja bomo vedno globlje zahajali v pisavo, ki ni ničemur podobna. Niti slovstvene revije ne pišejo več korektne slovenščine, kaj šele druge! Kakšen je bil »Planinski Vestnik« v prvi dobi- Vzornost mu je priznal sam pokojni profesor Leveč, ki mu je pač šla sodba n jeziku. Dandanes mu je jezik postranska stvar. Germanizmi ga nič ne motijo. Knjižnim podjetjem bi svetoval, ca j ne 'iskajo spisov, dokler jih niso dali v pregled kakemu jezikovno izobraženemu slovstveni-ku. Pisatelji pa naj tudi ne mislijo, da pišejo vsi Bog ve kako pravilno in gladko! Tudi Cankarju, prvemu tašemu stilistu, je ušla marsikatera napaka, ki jo je bilo treba iztrebiti v prid 6ipisu in njegovemu ugledu. Dr. Vidic sicer graja take popravke, a po krivdi. Sloga ni Cankarju nihče prenare-jal, saj ga niti ni bilo mogoče, tako je bil izklesan. Sedanji pisatelji so še tem bolj uverjeni o svoji nedotakljivosti. Čim manj imajo povoda za to. Kot primer iz svoje korektorske prakse naj navedem pismo znanega iu uglednega književnika, ki sem mu bil popravil očitne napake »Gospod, če bi bili Vi mož vsaj s povprečno omiko ln oliko, bi se opravičili zaradi netaktnosti, s katero ste se lotili moje knjitre. Če si pa domišlja-ie, bi bila moja dolžnost, molčati na Vaše barbarstvo ter lepo držati, dn kritik« zar»-ii nje udarja po meni ti), čigar ime nosi knjiga, se korenito motite. In se bom vedno odločno branil vsakega takega Vašega atentatu! Pustite pri miru moja dela!< Kritika bi bila pač po njem udarjala, ko bi bil jaz v knjižici, namenjeni otrokom, pustil očit™ nnoake in neprimerne izraze kakor »kankan«. Gospod Levstik pogreša pripomočkov za Disanje pravilne slovenščine. Imamo res nekaj dobrih slavistov, a nobeden se ne gane. da bi spisal toliko potrebno sintakso, fraze-nlogiio i. t. d. Ko bi bili vsi profesorji slovenščine tako marljivi kakor prof. Podkraj-šek. ki je poleg drugih mnogih popolnoma novih knjig za obrtno šolstvo sestavil z mnogoletnim trudom tudi izvrstno .Terminologijo« za obrte. trgovino, tvornice in železnice, bi bili že zdravnaj imeli dovoli nriročui-kov, V kratkem dobimo vendarle ispod oe-resa prof. Koštiala tudi »Jezikovni brus<, ki izhaja že celo leto v listu »Mladiki«. V tem prepotrebnem spisu so naštete vse jezikovna napake, ki jih zagrešuiejo naši listi, in je navedeno pravilno izražanje. Kdor ga bo čital, s« bo jako okoristil pri pisanju. Miran Jarc: Blaisse Cendrars Pravkar vzbula veliko pozornost roman-cler Blaise-Cendrars, ki se je s svojimi umotvori upravičeno povspel na stopnjo modernega svetskega romanopisca. Ze v svoiih prvencih Iz let pred 1914. »P5ques«, *Le Transibčrien« le osupnil po spevih daljav in razgibanosti, ki jih tačasnl sodobniki niso bili vajeni. Vplival ie v veliki meri na sorodne mu: Paula Moranda, Maca Orlana, Delteila. Ce ie bil nekoč Cendrars osamljen pevec, pa jc zdaj občudovan in povzdigovan, ker ga ie doba odkrila in spoznala v niem glasnika dinamizma dvajsetega veka. Njegova duhovna antena sprejema najod-daljenejše tokove in valove iz vseh delov sveta. Niegovi romani so istočasno pesnitve, drame m matematika. Pred njim ni nihče izrazil tega življenja, ki vemo zdaj zanj. Poznejši Cendrars je že odiočno upodobljen v iJ' a; tue«, >,Profond aujourd' hui« in »Panama« (vse prej letom 191$.!): to jc in-ternacijonalize.il, bliskovita bežnost podob, filmska napetost in svetovljanstvo. Skrajna zgoščenost odlikuje njegova dela, ki so pravzaprav nekak dnevnik pesnikovih romani križem sveta. Vojna je bila zanj Kroženje med bedo Moskve in blcščobo Brazilije. Jeklenjakom je bil svetovni pokol; prav tako zanimiva in gigantska borba, ki-kor jo očituje razpaijenost in mrzlično.st industrijskega življenja, to ie zbliževanje in odbijanje narodov, ki so jini usoda sovraštvo ali pa medsebojne potrebe. Cendrars je na tisoče milj daleč od -.nora-liziranja in pridigarstva. Predstavnik ie onega pravega umetnika, ki jc preko dobrega iu zlega, ki se samo »čudu vsemu, in ki izraža ta videnja. Ob veliki cesti njegovih romani leže krožišča: Berlin, Moskva, Newyork, Pariš, Roma, Dakar itd. Cendrar-»ovo celotno delo jc brezkončno hrepenenje polastili sc življenja, zemlje in človeka v vseh oblikah in barvah. Lansko leto ie napisa! kakor čez noč dvoje velikih umetuin, po katerih je zaslovel po vse! Lvropi; to sta romana Zlat o« (L'Or) in »Moravagine, drug od drugega tako različna kot da sta ju napisala dva tuja si pisatelja, kajti Cendrars jo jinogoiik. »Zlato« je pustolovska zgodba mogočnlka Suieria. ki je bil nekaj časa nekak oblastnik v Kaliforniji, usoda pa ga jc do kraja strU in uničila, ko ju odkril na svojem ozc:nl:u bogate rudnike ziats. Roman ie pisan z redko jedrovitostjo, kakor da naj služi iilmskemu režiserju kot nn-vodilna knjiga, prizor za prizorom sc odigrava v pripovedovalcem sedanjiku. Dogodki sc v rstljo v premi črti z bliskov itosi-io i:i smotrenostjo. kakor jo zamore izvesti člevek, ki zna čudežno objektivirat! vzgib vsake misli Su nihaj vsakega čustva. Cendrars lirik pa se jc Izkazal v >.Mo-ravagine*, ki naj bi bila nekaka povest, ali pa vrsta zgoub rueče, črno, zeleno in žol-io barvanilL Ta povest jc zares novodobna mojstrovina, zlitina poezije in humorja, pesnitev romanj, ki so bogata presenečeni, bar-vitosii in obzoril. (Po članku A. Sc;stevensa v L. Nouv. Littčr, 206.) Rud.Badiura: fa HdŠ ttirlZ€IH I. ATfove«(a Karouik-Solčava-Prevalje. Prigovor s turist, stališča. V času, ko križem Slovenije tudi brez elementarnih nezgod neusmiljeno propadajo naše nekdaj tako lei>e, bele, gladke ceste, ko ne dohaja redno državna podpora niti za borih 12 kin ceste na pohlevnem svetu Slovenskih goric pri Št. llju, v takih časih poganjati se za veliko, novo alpsko transverzalno avtocesto skoti trdi život Savinjskih alp in Karavank, to je težak posel, lvajti poleg v sega drugega čujem še iz naše strani obupne .prikrite glasove ne samo iz Škofje Luke, Cerknice, kočevskih Novih sel, Kokre, Kostanjevih, temveč kar buči mi od vseh strani enodušen, ogorčen klic: »Potegnite se rajše. da se vsaj že zgrajene ia za počele ceste popravijo in dokončajo! Kam gre naš denar? Tako kakor zadnjih sedem let, ne bo.šlo več dalje — ali nas mora vse skupaj vrag vzeti!i Da tak, prav tak je danes žal položaj v fetini na naših cestah iu atmosfera v deželi tazvite industrije iu turizma, v najbolj obdavčeni Sloveniji. Narod stoče, godrnja a vse nič ne izda, kajti Bog visoko, Beograd oaleko. Kam pn naj še potožimo to neznosno stanje? G. urednik me že pozivlje k redu. k temi, torej začnimo. V Kamniku so ustanovili lani poseben odbor, ki hoče vzajedno z državno podporo seveda — zgraditi cesto čez V o 1 o v I j e k1 v L u č e .Malo zanimanja je bilo doslej za to cesto. Marsikdo celo pri nas tudi sedaj ne pripisuje tej akciji večjega pomena, misleč: eh kaj zopet samo lokalni interesi Kamnika in Luč, kakor da nimamo -»ličnih |«i deželi še drugod na stotine. Ta očitek bi veljal, če bi šlo res -a ni o za lo. da se preložiti in nekoliko popravi dosedanji nerodni kolovoz č^z Volovljek, ia ne bi bilo treba par kmetom iz Krivce-v e g a' iu P o d v o 1 o v 1 j e k a- pehati se v (>o I u svojega obraza in mučiti se volom tokraj iu onkraj klanca čez Volovljek To pot mislim, da gre za nekaj več! Xe gre samo zi skromno občinsko cesto iz Kriv-čevega do Luč ob Savinji, marveč za važno avtocesto, ki naj spaja n a 5 e P o s a v-j e in P o d r a v j e prav blizu in vzdolž državne Kvstrijsko-jugoslovenske meje, za pomembno cesto, o kateri je težko odločno izreči, iz katerega vidika nam je bolj nujna in potrebna: ali iz strateškega ali iz narodnogospodarskega. Cesta kam ni k-Volovljek-!.uč.e je prva, južna etaj*i k uresničenju poslednjega pro boju Savinjskih alp iu istočnili Karavank zu dohod do Drave in le tako nam je vso to zadevo pravilno tre-tirati! Ono veliko gospodarsko praznino stani v Solčavo in iz Luč čez Volovljek v Kamnik? Ker je bil avstrijski Herrenvolk v Gradcu i. dr. v principu nasproten vsakemu našemu kulturnemu in gospodarskemu napredku. Nikoli se niso Nemci pobri-nili, osobito pa takrat ne, kedar bi utegnila kakšna koncesija biti v prid samo izključno našemu prebivalstvu. Čemu se neki prebegniti za slovensko Gornjo Savinjsko dolino, so si mislili v Gradcu, mar zato, da se bodo gospodarsko opomogli? Zato, da bo razmahnil tam tujski promet na škodo poteze na karti čez naS divrd Gorenjski kot nam kažejo vso vehemenco nekdanjega nemškega pritiska na morje, lam vidite na kotraj 75 km Širokem pr istoru od Trbiža do Jezerskega, da so prebili Nemci 5 prvovrstnih prometnih žil (Pre-deljska in Korenska cesta, Karavanški predor, Ljubeljska in Kokre ka cesta), a ves sosedni pretežno večji, nad 115 km široki pas med Jezersko cesto ln Mariborom ob južni železnici, prepreza b a m o ena prometna žila droge vrste t. j. Dravograjska Solčavska cerkev SW Jota Eimsrar Gornje štajerske, Salzburške in Tirolske? Seveda, kar na stežaj Savinjčanom vrata odpreti, da bodo še lažje prišli v stike z narodnimi hujskači slovenske metropole v Ljubljani! Ne! — Za to je že skrbel nemški Volksrat. t Bili so pa še drugi oziri, mnogo resnejši nego zgornji Ti so prihajali i/ Nemčije; Luče Foto Joža lxuaaver med Kokro iu Mi=liujo treba iz|*>Uiiti, vpeljati vanjo več življenja, oni nerodni plot, ki ovira, onemogočuje sleherni gospodarski razvoj, turistovsko iu drugo gibar.je, treba na gotovih mestih enkrat za vselej podreti. Ta projekt ni nov. Dovolite, da pogledamo nekoliko nazaj. Ta |>okrei se je pojavil že 1. 1875 (pred 51 leti), takrat ko je počel vseufiliSni profesor dr. Johannes F r i s <• h-a u f3 iz Gradca odkrivati naše Savinjske ali Kamniške alpe. opozarjati širni svet na »krite njih lepote ter energično dregati vse mogoče avstrijske oblasti, da začno i tam gradili ceste in odpravljati »antidiluvialne razmere< v Gor. Savinjski dolini. Čim »e je torej pričela akcija za zgradbo ceste Ljiibuo-Solčava, že je tudi vznikla jasneje na dan želja pri Lučanih za spoj s Kamnikom in istotako onkraj Ržduhe pri Me-žaucih želja za zvesto ua Solčavo iu Prevalje-Veliko se je trudil Frischauf. Od 1. 1900. po zgradbi ceste »Ljubno-Solčava . se je specijefao potegoval za zgradbo ceste iz Luč v Kamnik čez Volovljek seveda to pot že ni nič ve« dosegel. V zahvalo za njegovo koristno delovanje so Frischaula njegovi lastni prijatelji in rojaki razkiičali za >Ehrensk>veivet in >£in Varkampfer des PanslavismtMt ter ga pri oblastvih doma-popolnoma onemogočili.1 Zakaj' pa »e je Avstrija tako proti vila ce- i Volovljok 1029 m je preval med dolinama Kamniško Orno in P o d v o-1 o v 1 j e k o m. ua jugoistočni strani pod Veliko planino 1666 m nad Kamnikom, 40 min. pod Malo planino 1468 m. IstoČJM nad Volovijekoui (Kranjskega Raka ni več) sc dviga iz Ljubljane dobro vidna črna gorska kopa Kranjska rčber 143S m (ne Kranjski reber). i Kri»4evo 636 m je vas v K a m n i š k i Črni, tam kjer se odcepi kolovoz s ceste na (iornji Grad proti Volovljeku. 5 km i*o&-no od Stahovice pri Kamniku. » Podrolorljek ffi)0 m je majhno selo severno onkraj Volovljek«. 7 km južno od Luč. i V trajen spomin za njegove zasluge in prijaznost napram Slovencem nosi naša planinska »Frischaufova koča< njegovo ime. i GI. najnovejšo knjiep: Fr. Ko«b««k. km USUBL »Drang nueh dem Siidem^. Še en most na Jadrati. Silno razviti trgovini in industriji v Avstriji, posebno pa v Nemčiji, ki je imela tudi že cvetoče kolonije v Afriki, en sam most čez Gradec-Ljubljano v Trst in Reko ni več zadoščal. Slutili so morda tudi že, da bi jim v danem slučaju lahko ta proga tudi kaj nagajala in ue utegnila gladko funkci-jonirati.. . tam v Savskih tesneh od Zagorja do Zidanega mosta! Zato so si želeli popolnejšo, gladko in še krajšo pot iz Rajha na Jadran. Tu kajpada ni mogel priti v poštev tako daleč v zaledju ležeči projekt skozi gotski svet iz 1'revalja v Kamnik, tudi ne iz Železne Kaple ali čez Ljubelj v Kranj, treba je bilo iti še bliže proti zapa-du. In niso prav nič dolgo mečkali, kakor n. pr. pri nas s Kočevsko progo na Jadran. Hitro so našli to žilo: Miinchan-Salzburg-Beljak-Jesenic-e-Trst. Niti 100 km (zračne linije) od Beljaka do morja, najkrajši nemški most do morja — in kakor nalašč — lepo vzdolž italijanske meje, tam za Triglavom. To se je namuznil takrat Hotzen-dorf! Ali mislite, da ni že on vedel: italica fides — nulla fides ... In so prevrtali Nemci goram skozi život okrog 30.000 km! — Tam gori imajo namreč neko eudotvorno mašino, ki ji pravijo »Arbeitemc. Mi tega 6troja žal še nismo dobili iz nemških reparacij! Zanimivo je videti kako se ponavlja danes ista ali vsaj slična igra. to pot na z a-padni strani Triglava, kako točno kopirajo naši najboljši zavezniki nemški načrt turške železnice, da izvrtajo svojo Predelj-s;:o železnico in mnogo, mnogo drugih stvari. To pa seveda ne za revanšo onim. ki so jim dajali lekcije pri Kobaridu, temveč zgolj samo za pospeševanje tujskega prometa z Jugoslavijo ... Oprostite g. urednik, da sem se malo oddaljil. Hotel sem namreč le mimogrede dati en primer, kako se je včasih drugim kaj j mudilo, kaj so žrtvovali za svoj napre- j dek Nemci, kako delajo Italijani za Trigla- i vom in za Snežnikom, a kako je pri nas težko kaj koristnega zvrtati, ker nema vre- j mena. nema pare. Sedaj nam bo tudi bolj jasno, zakaj so i Nemci eni veliki prostor med Kokro in Mi slinjsko dolino pustili bolj vnemar. Njih ! glavno južno težišče je pnč nihalo takrat za j enkrat čez zapodile Karavanke ia prometne proga skozi MisJinjsko dolino. Ne bi hotel, da me kdo napak razume, češ da hočem v tem članku prikazati, da je »Prevalje-Ljubljana-Kočevjec izmed vseli najvažnejša črta v naši državi. Smek> pa trdim, da ni ena takih, da ne bi ji trebalo posvečati malo večje pežnje, kakor se je to doslej godilo. Ali naj mar za večno ostane ta prometna praznina, kakor so nam jo o stavili Nemci? Oni so imeli svojo politiko, svoje cilje, mi pa imamo zopet svojo brige in potrebe. In ena naših glavnih potreb (poleg Kočevske železnice na morje) na severu Slovenije je ta, da izpeljemo skozi ono praznino med Jezersko cesto in Mislinjsko dolino pošteuo pjometno žilo skozi Luče in Solčavo od Save do Drave. Ozemlje Savinjskih alp in istočnih Karavank se vendar ne razteza nekie v sredini naše države daleč proč od vsake meje. niti ni vsa ta obsežna čeprav gorska pokrajina med Prevaljeni in Kamnikom sam krš in gola, neobljudena pustota, in kakor da ne bi nam mogla ničesar nuditi in ki naj bo zato pripuščena sama svoji usodi, kakor pod Avstrijo! Umestno bi bilo zato, da ee naša država pobliže seznani s potrebami in razmerami Gornje Savinjske in Mežiške doline, potem se bo tudi lahko kmalu uverila, da bi mogla investicija za zgradbo oest v tem predelu državi le koristiti in da je čas, da se prične d e 1 a t L S početka je že bilo omenjeno, da je cesta »Kamnik-Luče-Solčava-Prevalje tako iz strateških kakor gospodarskih razlogov enako nujno jx>trebna. Za prvo tu ni primeren prostor, da bi se to in ono namigavalo in se tudi kot nestrokovnjak ne bom vtikal v to. Saj ima naša vojska dovolj odličnih mož, ki so si pridobili bogatih izkušenj iz zadnjih vojnih časov. Na nje se lahko popolnoma zanesemo. Tudi kar se gospodarskih interesov tiče, sem prepričan, da bodo lokalni faktorji po Savinjski in Mežiški dolini ter iz vseh prizadetih krajev, ki gravitirajo na omenjeno cesto, v zvezi z gospodarskimi veščaki iz-nesli vse težnje in opozorili na-vse koristi te ceste. Moja želja je le, opozoriti po svojih močeh v naslednjem, da ne bi se izpre-gledalo: kako močno da je interesi ran pri zgradbi omenjene eeste tridi nai turizem. Turizem v Sloveniji preživlja težke ča-" se. Vse kar pride v naše Alpe se res divi io čudi nad našim svetom. Vsi brez izjeme: Hrvati. Srbi, Čehi, Nemci in Francozi in Angleži. Vse je res polno hvale o lepotah naših krajev — a samo od te hvale žal našim tujsko-prometnim interesentom ui mogoče niti živeti niti napredovati, rad od a r-nost države pa jih doslej žal tudi še ni preveč presenetila in razvadila. Potemtakem je ostalo skoro vse pri starem v prejšnjem primitivnem stanju. Sto in sto projektov s pobožnimi, neutešenimi željami čaka. kako bi mogli bolje postreči in številnim gostom iz tu- in inozemstva nuditi ugodnejše bivanje in potovanje po naši zemlji. Eden teh projektov je tudi cesta, seveda avtocesta čez Volovljek zaenkrat do Luč in potem dalje tje do prevalja. Naš turizem stavlja velike nade v to cesto. Rajše bi jo imeli danes nego jutri. Premišljujmo, kaj bi pomenilo to za naš turizem? Tujski promet v Grintovcih tei" istočnih Karavankah bi vidno, mogočno r a z m a h n i 1. Turistična centra Ljubljana, Zagreb, kakor tudi ostali tu- in inozemski turisti (pravkar je stopila v veljavo konvencija o turistični nevtralni coni z Avstrijo) dali bi temu ozemlju jeseni novo življenje- Mnogo živahnejši premet turistov-pešcev, kolesarjev, motoristov, nvtomobili-s!ov in letovišnikov bi blagodejno vplival ne samo na K a m n i k, glavno južno izhodišče Kamniških alp. temveč predvsem tudi ua Črno, na Podvoldvljek in Podvežo,1 na vso Gornjo Savinjsko dolino z Logarsko in Zadrečko5 dolino tja doli do Rečice ob Paki in gori do državne meje, po zgradbi ceste iz Solčave v Mežiško dolino pa tudi na vse kraje, ki teže na to cesto do Prevalja. I. Logarska dolina iu trristi — pešci. Pred dvema letoma so popravili cesto iz Solčave tja do Piskernikovega3 doma SPD v Logarski dolini in vpeljali državno avtu-pošto iz Rečice ob Paki do Solčave. Že koj 1. 1925. je promet v Logarski dolini vidno poskočil. Opazili smo pa tudi,, da ta e d i n a severovzhodna prometna žila ni bog-vekako blagodejno vplivala na Ljubno, Luče in Solčavo in celo na Logarsko dolino ne tako, kakor so si nekateri želeli. To pa iz povsem naravnega razloga, ker ta lini-j a jRečica-Solčavat nima pravega, večjega turističnega centra za seboj v Podravju. Maribor je preveč od rok. Rogaška slatina, Dobrna i. dr. ne pridejo v poštev (drug karakter gostov), majhno mestece Celje samo pa, dasi res z veliko vnemo poseča Logarsko dolino, vrže vendarle prav majhen kontigent turistov in istotako prav malo letovisčnikov po gornje-savlnjskih letoviščih. Povsem drugače pa bo začela vtripati ta aki ileb. Ali dalje ne gre in ne gre. razven na dopustu. Zakaj pa ne. ko je vendar tako lepa Logarska dolina? Seveda je lepa, am pak drugi dan ob 8. uri moraš biti v uradu in glavni kontingent turistovske peš.i-dije pa se tudi še vedno rekrutira iz ljudi, ki ne striže jo — kuponov. Ako imam za seboj 6—10 ur hoje ali še več. ue morem kar naprej v eni sapi z Jermanovih vrat še čez Okrešelj do Piskernika in nnzaj isto pot v Kamnik, tudi nc čez Luče in Volovljek ali čez škarje in Konja v Kamnik, kajti dragi moj to je zopet debelih 13 ur jiovrii. v drugem in tretjem slučaju pa še mnogo več! Ali naj ubijem celo noč, prenočujem v Kamniku in se drugi dan pripeljem s kamniškim ekspresom nazaj ves poteftan? Ali pa naj si špogam iz Solčave luksus ovinka z avtom do Rečice in po železnici skozi Celje in Zidan most nazaj, ali z izvoščkom >po bližuici: čez Gornji grad in Črnelec do Kamnika? Na povratek iz Logarske doline alt Solčave ob nedeljfkii) izletih torej n i m i-s 1 i t i pri sedanjih prometuih zvezah. Kaj radi pa si bodo turisti privoščili povratek iz Logarske doline z avtobusom, čim bo zgrajena nova cesta čez Volovljek, kajti tak potniški avto iz Logarske doline skozi Solčavo. Luče in Volovljek v Kamnik ue bi rabil več nego dve uri in pol. Ta ugodnost, katero bi radi še doživeli — bi pomenila naravnost fenomenalen preokret v turističnem gibanju po naših Grintovcih. Svinčnik v roke in računajmo! (Glej tabelo na str. 3.) Ta tabela nam torej kaže kako ugoden je sicer prehod iz Posavja v Logarsko dolino. Nobena tura — razven nerodnih zve/, mimo Doma na Krvavcu pod 4) in 5) — ni predolgotrajna, niti za netreniranega turista premučna. ako se potrudi turist na predvečer vsaj do prve dolinske ali višinske p.»-stojanke in prikrajša na ta način tudi del pota (2.30 do 5.30) za drugi dan. NB! Proti Bistrici se lahko prikrajša še 1 ura hoda z vozom do Stahovice! Drugič pa nam kaže ta tabela kako radi bodo turisti iz Ljubljane in Zagreba posečali Logarsko dolino, seveda: ako in kadar bo s02 1-30 1-30 1-30 i-30 1-30 3 1-30 1-30 2 3 Skupne boje do Piskeraika v Logaraki dolini v urah 6 9-30 • 10 15 17 11-30 (10-30) 8-30 (7*0) 11-30(10-30) 10-30 (9-30) 10 (9) * To pot je mogoče skrajšati za 1 uro hoda t vozom ali avtomobilom do Stahovice. W Povratek z avtobusom Iz Logarske doline Iti Volovjek v Kamnik 2 ure 30 fH da izrazim Še eno nado: Upam — in to vendar še smem — da bo do tedaj tudi že malo bolj dozorelo spoznanje med našimi brati Hrvati in Srbi, da so naše Alpe istotoliko hrvatske in srbske, kakor naše. In ker ja to danes hvala Bogu res, in ker imamo že vsi turisti po naših kočah iste pravice, upam da bo vzniklo tudj vsaj delno prepričanje: da naj imamo istotako tudi vsi skupaj iste dolžnosti in da skušajmo pri najvažnejših turističnih akcijah vei vzajedno in sporazumno prijeti za delo, ne pa samo SPD in to — ako pač nikakor no gre drugače _ vsaj dotlej, dokler ne bo deležno stalne, izdatne državne podpore tudi SPD kot največje turistiSno društvo . na slovanskem jugu, ki n a j v e 8 dela, ki ima največ potreb in ki bi iz srca rado še bolj in v večji meri postreglo U6 zgolj slovenskim, temveč istotako hrvatskim in 6rbskim turistom, kakor tudi vsem drugim. Vsi turisti naše državo brez razlike in tudi naš parlament mora dospeti enkrat do spoznanja, da je vsaka turistična stavba v naši državi, osoblto one v naših Alpah Ob italijanski in nemški meji, kjer se že leta in leta giblje velik internacijonalni promet, neke vrste reprezentant države in da je vsak naš planinski dom izpostavljen tudi strogi internacijonalni kritiki. Tudi po naših kočah nas presoja inozemski turist šn ostali, nič manj nego po naših cestah, železnicah i. dr. javnih napravah! Tujec ima lin čut in dober okus. No bo se tako hitro obdregnil In napravial hrupa radi kakšne zanikrne krčme ali gostilne, ki je ne zna držati v redu kakšen poedinec. Pač pa budnim okom motri tujec naše turistično koče, o katerih v6, da jih ne postavlja kakšen pcsameenik ali špekulant, marveč nacijonalna društva, narod sam, njegova notranja kulturna sila in narodna zavest, favorizirana po v9eh drugih državah z dTŽ. podporami. Po tej sodbi naših koč se uravna svet krog nas in po teh vidikih meri, tehta in ocenjuje on tudi našo državo in njeno zmožnost. Sam slovenski planinski davek ne zmore vsega na tako prostranem in težkem alpskem svetu Slovenije. Pomislite na oskrbo 42 planinskih stavb, na stotine potov, na vremenske in druge elementarne nezgode... in na naš bori milijon duš! Zadnja leta ss toliko zabavlja onstran Sotle čez Čehe kot turisle. Toda vprašam: kdo drugi izmed naših bližnjih bratov se je še kedaj izkazal in pojmil bratsko vzajemnost tudi v dejanjih — no samo na jeziku _bolj nego ravno bratje Čehi'? Leta 1900. so že postavili svojo, od vseh tedanjih na naših tleh najličnejšo Češko kočo in slovenskim turistom še do danes ni prišlo na um, da bi se zgražali nad njimi, češ ker so morda kakSeo krožnik za to. kočo prinesli iz daljnje Češke ali če je privlekel kdo izmed njih kos češke salame iz svojega nahrbtnika, nego smo jim danes in za vedno iz srca hvaležni za njih dokument resnično iu pravilno pojmovanega bratstva. Pa pustimo Cehe in poglejmo Nemce! Tudi ti so se preklali med seboj Bavarci, Saksi, Prusi, Avstrijci in drugi. A kedar je šlo za planinsko stvar, hitro so bili zbrani potrebni tisočaki mark skupaj in njih planinske koče so rasle kakor gobe po dežju v naših in sosednih Alpah. Skoro vsako večje mesto je smatralo za svojo čast in nacijonalno dolžnost, postaviti posebno ob državnih mejah svojo lastno kočo. Berliner-hutte, Hannoverhaus, Diisseldorferhutte, Er-ferterhutte, Kolnerhiitte, Hamburgerliutte, Osnabruckerhutte, predolgo bi bilo tu vse naštevati. — A bogati Zagreb, srečni Beograd in dr.? Še nimamo »Zagrebačkog dema«, ne »Hrvatskog«. Jaz bi oboje iz dna srca pozdravil in vsi slovenski turisti tudi in prav nič nas ne bi bodla v oči hrvatska zastava na njihovem domu v naših planinah, bodite kar brez skrbi. Tudi Srbom ne bi bilo treba radi Hrvatskega planinskega doma uganjati prav nobene »fovšije«, kajti v Julijskih alpah, Karavankah, Savinjskih alpah, kakor tudi na našem Pohorju in v Kozjakovem pogorju in drugod je še toliko sveta na razpolago za »Beograjski«* ali »Srpski dom« ter sploh toliko neobdelane Iedenine na vsem našem turistovskem polju, da jojmene! Kako bi takle Hrvatski ali Beograjski dom pri nas ob meji moralično podprl naše ljudi in učinkoval na naše sosede, to si laliko mislimo! Krasni Robanov kot — kaj te še vse ne čaka! Skoro bi kmalu pozabil poudariti še na eno nadaljno veselje turistov - pešcev. Ne-broj novih potov se jim bo odprlo ob novi cesti. Doslej nepoznani, ponositi orjaki, kakor Vel. Rogatec 1557 m tam za Vel. planino, R i d u b a 3065 m za Robanovim kotom sad znamenito Iglo in 01 Seva 1930 m, ki se tako lepo ozira na Solčavo in v Logarsko dolino, vse te mikave višave se bodo kar same od sebe približale posavskim turistom za en cel dan bliže. Takrat, ko boš v dveh urah iz Kamnika lahko z avtobusom v Lučah ali pred Solčavo, boš šel tudi lahko pogledat, kaj delajo naši slovenski Korošci : Koprlvci in Mežanci. Opazoval boš lahko od blizu sivo Peco, v kateri spi kralj Matjaž in čaka, a 2veČer istega dne boš že lahko tudi dcma. Potemtakem se bo meja cone turlstovskega gibanja za nedeljske Izlete Iz Posavja pomaknila z Jer.nauovili vrat daleč na sever, na druge) gorsko IiflIJO, na Zgornje Sleme med Olševo in R a d u h o, oziroma tja do mičnega gorskega sela mežiškega Št. Jakoba, kjer pase svoje ov-čice g. župnik Hojnik in tudi sanja ln tuhta, kako b! prevrtal skozi Sleme, da bi se lahko z motorjem popeljal v Solčavo. Poleg starih uglajenih stezio fci potov vabilo bo turiste izletnike in amater • fotografe, slikarje, naravoslovce, kinooperater-je, folkloriste in vse mogoče druge vrste titristovskih pijonirjev ln narodnih delavcev kar celo novč Omrežje doslej nepoznanih potov, kakor: 1. Vel. planina — Prag — Lučka Bela — Podvoldvljek; 2. Mala planina - Vo!6vljek — Kranjska rčber; reč tako, da se za daljšo progo porabi več bencina, kakor za krajšo. In Imam menda po te] strani svoj prav. Ka]t! cesta £ez Vo« lčvljek v Luče lu Solčavo bo mnogo krajša in se bo torej porabilo manj ben< cina, kakor pa na oni dvomljivi bližnlcl iz Črnelca čez Gornji gTad, nad katero sem se že prej enkrat Izpodtaknll. Takoj po temu računu pa mi Je šinilo > glavo — o še več bo one motovilske nad lege, še mnogo več kakor doslej! Tega zle ga se ne bomo ubranili, pa tudi branili ne. Turistovska pešadija se bo morala kakor doslej izogibati. Tisti pa, ki bodo ob novi cesti zidali, naj že sedaj mislijo na prah In smrad in naj ne postavljajo svoj* hiš čisto kraj ceste. Ta nedostatek bomo že utrpeli in nekateri še prav radi. Naš turizem v Slo veniji mora prenašati še v s e h u J S e, usodnejše nadlege nego oni momentant smrad in prah Zadušili so nam n. pr. Ruie, za-cementirali so nam Mojstrano, »za*vulfrali so nam Kamnik Itd. itd. Mene to mnogo boli boli! Toda nad tem se Iraesem drugič bolj podrobno. Torej zaradi bencina bomo že radi zamižali in odjenjali, ko se bomo sami v avto busu prijetno razgledovali okrog po novo odprtem svetu. Poprej sem bil zapisal, da bo avtobus v 234 urah iz Kamnika pri Piskerniku v Lo garski dolini. Lukiusni avto še prej. Z lahkoto. Naši inženjerji se bodo gotovo potrudili in cesto v zložnih ključih prevalili čez Volčvljek do Rosca, od tam naprej pa je itak lepa zelena dolina in bo treba samo stari kolovoz temeljito popraviti do Luč. Težava bo obstojala pravzaprav le pri prvih 7—8 km od Krivčevega navzgor, kajti do Krivčevega Je Že cesta iz Kamnika. Kako d o 1 g a bo ta cesta Iz Kaitmlka do Luč? Iz Kamnika do Krivčevega je 10.4 km. Od Krivčevega na VolOvljek Je dolg sedanji kolovoz 2.5 km. Ako računam, da bo treba Izpeljati več' ključev, ki naj bi se tudi ne sukali tako naglo kakor n. pr. s Crnelca doli v Orno, marveč pO legnatih, kakor vidimo to na Jezerski cesti, potem moramo menda že premakniti še enkrat toliko. Torej bo Krivčevega na Volovljek recimo 5 km. Z Volovljeka do sela Podvol^vljeka do gostilne »Pri Jurčku« (Pečovnik) je sedaj tudi samo 2.5 km. Vzemimo, da bo tudi tod še žaltava radi strmine, pridajmo tudi tukaj še enkrat toliko. Torej tudi z Vol6vIJeka do Pcdvol^vliaka 5 km. — Mislim, da sem dovolj primaknil. Sicer pa, radi enega kilometra gori ali doli, se menda vendar ne bomo kregali. S PodvolOvljeka do Luč pa je 7 km. Cela nova cesta s Krivčevega do Luč bi bila torej po mojem dolga okrog 17 km. Sedaj pa poglejmo in primerjajmo števil- ijvt^jAn« a Podvolovljek — Velik! Rogatec — Luče; 4. Crneiec — Gornji grad — Vel. Ro« gatec — Podvol6vljek; 5. Podvol6vliek — Lučka Bela — Kamniška Bela; 6. Korošica — Robanov kot — Rogo-vilec; 7. Korošica — Planinšek — Luče; 8. Korošica — Šibje — Lučka Bela — Podvol6vjek; 9. Luče — Riduha — Solčava; 10. Luče — Raduha — Travnik —■ Mo-zirska koča; 11. Robanov kot — Škrbina — Logarska dolina; 12 Robanov kot — Knez — Logarska dolina; 13. Solčava — Sleme — Št. Jakob mežiški; 14 Solčava — Št. Lenartski vrh — 01-ševa; 15. Piskernik — Kopališče Bela — Jezersko. Torej bogata nova izbira potovl Všeč bo najbrž posebno onim, ki tolikanj godrnjajo, da zbog številnin turistovsklh karavan zdaj že ne najdejo več steze v naših Alpah, kjer bi lahko nemoteno uživali gorski mir in prostost itd. — Vseh teh doslej očrtanih ugodnosti se bodo torej lahko posluževali nedeljski izletniki iz Posavja (od sobote čez nedeljo), turisti na dopustu pa še bolj, to se razume. Da ne bom več vzbujal dvoma, da se vlečem Ie za turiste, le za turistiko, alpinistiko (pred nekaj leti so mi šteli to v velik greh), r.aj povem, da so mi tudi vsi ostali turisti, koje vere bili in narodnosti, enako pri srcu. Tudi oni, ki puščajo smrad za seboj, kar mi pravzaprav ni všeč — dokler mi pač Ford ne pokloni avtomobflčka-vandrovfikal Neid der Besitzlosen Klasse — i no ja seveda... Naj pride torej na vrsto II. klasa turistov: II. Kolesarji, motoristi, avtomobilisti, »Ja, al; so to tudi turisti«, poreče kdo? Seveda so. Vse kar leze ino gre ali $e vozi ogledavat naše lepe kraje, so turisti. Tudi avtomobilisti, samo bolj petični so, zato jih urejam pod posebno »klaso«. Ze sem hotel reči, oziroma potolažiti turiste, da bo potem, ko bo stekla avtocesta čez VolOvjek, manj smrdelo po bencinu — sutBaa suoraiarum vzeto. Računal sem nanj- »H..8 t: loeeoo -t DBiAVMA **l,A ■ (lUlntl I 0®»TBJ|i| CISTI C««IJI*» NOVMCCSTA -----1 lUMJIUjollIljUlU IUT. -— f • »0»0£»* J»lS«**TI*tHA ke nove ceste z drugimi cestami v Luče in nadalje do Logarske doline, a) Kamnik - Gornji grad - Radmir- Je - Luče 43.3 km Kamnik • Vol6v]jek - Luče 27.4 » Torej ie iz Kamnika v Luče čez VoIOvljek za 15.9 km bliže nego iz Gornjega grada. b) Rečica ob P. - Ljubno - Luče 30.7 km Kamnik - VoI6vljek - Luče 27.4 » torej Iz Kamnika v Luče za 3.3 km bliže nego iz želez, postaje Rečica. c) Rečica - Ljubno - Solčava 40.1 km Kamnik - Volovljek - Solčava 36.8 » torej iz Kamnika v Solčavo za 3.3 km bliže nego iz želez, postaje Rečica. Iz Luč skozi Solčavo do Piskernikovega dcma je 16.1 km, iz Ljubljane do Kamnika je 21 km, iz Celja do Rečice na Paki pa 22.5 km. Primerjajoč torej posavska in po-dravska najbližja turistična zaledja z ozirom na Logarsko dolino, dobimo končno naslednje razmerje: Rečica - Luče - Logarska dolina (Piskernik) 46.8 km Kamnik - Luče - Logarska dolina 43.5 » Celje - Luče - Logarska dolina 69.3 > Ljubljana • Luče - Logarsak dolina (4£ » Te številke govore jasno, da bo enkrat Logarska dolina bližja Kamniku nego Rečioi, bližja Liubliani nego Celju. Nova pot v Logarsko dolino ta avtomobi-liste in druge bo iz Ljubljane le nekoliko daljša kakor n. pr. na Bled (53 km). Vse druge atrakcije, kakor n. pr. pot iz Ljubljane čez Trojane v Celje (75 km), na Bohinjsko jezero (78 km) ali v Kranjsko goro (SS km), bodo še vedno bolj oddaljene nego Logarska dolina (69 km) v osrčju Grin« tavcev. Z gotovostjo torej lahko računamo, da bo na novi cesti skozi Kamnik čez VoJOvljek v Gornjo Savinjsko in Logarsko dolino iz Posavja — če bo cesta primerno vzdrževana. in ne kakor so ceste sedaj pri nat — vozni promet zelo živahen. Nada, da se bo (škrat pojavil celo avtobus, ki bo vozil direktno iz Ljubljane v Logar« sko dolino, morda al ravno pretirana, saj vozi cela potniška avtobuskolona1 celo iz Benetk v Cortino d' Ampezzo! 1 Zračne črte okrog 130 km, po cesti mnogo daljše! Še No, in potemtakem se zna res zgoditi, da bo prehitela kamniške kunktatorlo ta Ironija usode: da si bodo hodili mnogi turisti Iz Posavja prej od zadaj ogledovat Kamniške alp« z avtomobilom po ovinkih iz Logarske doline, a ne kakor bi bilo bolj naravno, tudi že kar naravnost skozi Kamnik iz mnogo bližje Kamniške Bistrice. Seveda, čemu neki Iz naravnost — okoli treh pik v žep je bliže. Bog dal, da b: cesta čez Voi6vIjek kmalu stekla, morda bo to izdalo, da se odpro enkrat Kamni-čanom oči, da Je že čas, da steče tudi avtocesta — onih borih 7 km v Kamniško Bistrico! Ca« biti... Tudi o tem enkrat pozneje kaj. Toda Bog ne daj, da bi radi tega Kam-r.ičani sedaj odbor za zgradbo ceste čez VolOvlJek razpustili. Na to ae cikam. III. LttovIMa. Novo živahnejše turistov« sko življenje in promet čez VoIOvljek skozi Luče in Solčavo pa bo sprožilo, kakor povsod drugod, tudi tod naravno nadaljno posledico, da sa bodo dvignili ti kraji v vseh ozirih. Sloves takorekoč na novo odkritih krajev, ki se bodo nam Posavcem za cel dan približali In postali tako lan ko pristopni, bo šel med svet. Povspela se bosta obrt, trgovina itd. Ni dvoma pa, da bodo prišli potem boljši časi tudi za Solčavo, Luče in Ljubno kot letovišča. Le nikar ne mislite, kakor da bo dirjalo vekoma) vse samo skozi1 in naravnost k Piskerniku v Logarsko dolino. Čim bodo v Solčavi, Lučah, Ljubnem in drugod gostilne, hoteli in stanovanja boli kakor sedaj v redu, se bodo tudi v vseh teh krajih radi ustavljali potniki in letovlščnikl. O tem nI dvoma. Seveda bodo morali ti kraji marsikaj preurediti in se na letoviščnike primemo pripraviti — »najprej Štalca, potem kravca« pravi stari narodni pregovor. Samo devet sob za tujce v Solčavi, samo ena soba pri Rogovilcu in samo 9 sob v Lučah, kakor izkazuje približno današnje stanje, s takim številom se ne bo dalo takrat operirati. Treba ga bo za prvi čas najmanj pomnožiti s številko 5, potem se bo pa že poznalo. Povpraševanja po letoviščih, kjer so cene znosne, solidne in kjer vlada čistost In vljudnost, je bilo že v sedanjih sezonah dovoli. Tudi v Solčavi, Lučah in Ljubnem ne bo manjkalo gostov pod omenjenimi pogoji, saj Je znana slikovitost teh krajev, njih romantična ©kolica ter izredna zvežost planinskega zraka vse Gornje Savinjske doline. Za reklamo bomo že drugi radi poskrbeli. O tem zato ne bomo izgubljali nadalj.nlh besed. Poleg Logarske doline, Solčave, Luč, Ro-govilca, Ljubnega pa se mi zdi, da bo nova cesta še na en kraj blagodejno vplivala, ki je sedaj mnogim znan komaj po imenu. To je gorsko selce Podvolovljek. Ta kraj v onem pozabljenem kotu med Vel. planino in Vel. Rogatcem, na vratih pred romantično Lučko Belo, ima tako prijazno izbrano, idilično, mirno lego, višino 650 m (kakor Mojstrana ln Bohinj), kakor nalašč za letovišče. Obdajajo ga duhteče solnčne seno-žeti, za njimi -temnogosta širna jelovina, ima izvrstno pitno vodo, je dosedaj brez industrije, bo najbližji kraj iz Kamnika po novi cesti, najbližje izhodišče za Ojstrico in druge ture, ima torej vse pogoje in se bo lahko razvil v letovišče. Zal pa ima danes ta kraj samo eno gostilnico in ne nudi še turistu razven polič vina prav nič drugega, nego kar mu razkošna narava naokoli ponuja. To pa, kakor vsi vemo, za današnji razvajeni svet ni več dovoli. Bilo bi torej prav umestno, da začno va-ščani tega prikupljivega sela (posebno oni, ki bodo postavljali nove stavbe ob novi cesti), misliti na to, da uravnajo svoje sedanje in bodoče stavbe tako, da bo tudi še kaj prostora za mimo potujoče turiste in pcletl bivajoče letoviščnike ostalo na razpolago. IV. Zimski šport. Tako smo torej pre-bredli domalega vse hribe in doline naših večnolepih Grintavcev in se površno zamislili v razmere za tisti čas neposredno ob otvoritvi tako zaželjene nove planinske ceste čez Volčvljek v Luče. Ugotovili smo, da bi bila ta pridobitev res pravi blagoslov tako za vso mnogošteviluo turistovsko v zimskem času poleg že same blagodejno mogočnosti običajnega prometa Iz Posavja v Gor. Savinjsko doliao? Sicer pa, bodimo natančni In previdni in objektivni ter vprašajmo se najprej, aH nam ne bi utegnilo tukaj kaj nagajati, škodovati, kajti zima Je neka) drugega? Cesta in pasaža čez VolOvlJek bi bila varna pred plazovi. Seveda bodo zameti na Voldvljeku. To Je pa povsod na vsakem vrhu in vratih, da se mora kidati. Ker tu ne bo hujšega, smo torej lahko brez skrbi radi varnosti potniškega prometa v normalnih razmerah. Sedaj pa dalje. Kaj se dviga nebu pod oblake tam zapadno nad Vol6vljekom? Poglejte, prosim, na speeijalno kario (1:79.000 Elsenkappel — Kanker). Točno 2 km — reci in piši samo dva kilometra — zapadno nad Volovljekom ali nad bodočo avtocesto leži planinski stan Mala planina 1468 metrov. A severno za njo? Prostrani, obsežni planinski svet, na kilometre odprta, aa leveroiztoku t Jelovkio zaščitena goljava, najlepša ln največja slovenska planina, poznana vsem slovenskim, hrvatskim In tudi že nekaterim srbskim turistom pod imenom Velika planina 1666 m nad Kamnikom. Na tej veliki planini ždi majhna, skromna turistovska Koča na Vel planini 1550 m. Nekam čudno zgodovino Ima za seboj v turistovskem pogledu ta Vel. planina. Narod sam Jo je krstil za »Veliko«, da Jo natanko loč' od vseh drugih manjših planinskih kompleksov v Grintovcih in ker je pač hotel povdaritl njeno razsežnost. Tudi vsi objektivni turisti, ki so se potrudili spoznati jo v vsem obsegu, kakor tudi druge planine, vedo, da Je to n a j o b s e i -n e J š i in najidealnejšl s m u š k i svet v Orintovclh. Seveda pri nas se prav lahko zgodi, da postane to, kir je veliko in Je velikega pomena — majhno, omalovaževano in brezpomembno, ako to zahteva trenotna sila gotove, nikomur odgovorna turistovske partije pri istočasni reorijentlianostl ostale turistovske mase. In tako smo doživeli, da Je Velika planina podlegla Krvavcu, takrat, ko se je tolikanj kričalo in povdarjalo, da gre za nov planinski dom, ki naj bi nudil turistom pciez velikih ugodnosti v letni sezoni obenem tudi največje ugodnosti za zimske turiste, smučarje itd. Kljub temu žalostnemu dejstvu, ki bo zabeleženo za vedno v kroniki slovenskega smučarstva ln zimske turistike, pa seveda Velika planina na svojem pomenu ni prav nič Izgubila za. bodočnost in mirno čaka. Prišel bo čas, ko se bodo važna turistična vprašanja razmotrivala v zvezi s splošnimi narodno-gospodarskimi vprašanji in ko se bo bolj natanko tehtalo splošne in lokalne turistične interese in previdnejše odločevalo v kakšne svrho na) se vlaga take velike kapitale, kakor je znesek Din 800.000! Ko bo izpeljana cesta čez Volovljek, menda tudi ne bo dolgo trajalo, ko bodo nakopali tudi cestico na Malo in Veliko plaumo in postavili nov primernejši dom za turiste na tem pomembnem svetu. In takrat bomo primerjali obisk in rentabilnost tega nove-! ga doma z drugimi! Cesta na Malo planino ne bo v tehničnem oziru prav nobena posebna tefkoča. Drugod so izvedli že kaj več in se ukvar-i jajo s povsem drugimi turističnimi problemi (Jungfraubahn, vspenjača na Zugspitze, avtocesta tik mimo vrha Grossglocknerja iz Dravske doline na severno stran), kakor pa je takle komadlč 3 do 4 km cestice preko dveh gozdnatih rebri od 1029 m n^ 146S m v pohlevnem, proti plazovom varnem hribovskem terenu. Celo pri nas se je med vejno že izvršil dokaj težji problem v mnogo bolj kočljivem terenu čez Vršič 1611 m v Trento. Ta cestica na Malo planino bi bila velike važnosti tako za domače okolišno prebivalstvo (lahek dohod in dovoz za ljudi in živino. Izvažanje in izkoriščanje sedaj gni-jočega lesa, melioracije planin za zboljšanje paše, moderna 9irarna in mlekarna itd.), kakor tudi za turizem. Ze za prvi čas, tudi ko še ne bo vozil av« to do Male planine z Voldvljeka, bo pridobitev te ceste na Voldvljek za turiste velika. Marsikdo se ne bo več hotel pe^ ——-----■l«'»rj» llLtlMKI , tll»l ' •MMINH »ojiamui NOVlcWt;ŽulZNtc* množico z letoviščniki vred, kakor tudi za tuiskoprometne interesente, ki žive od prvih. Upoštevali pa smo pri tem do sedaj samo dobo letne sezone. To pa ni še vse — Turizem drugod in celo pri nas že tudi, ni več zgolj samo pojav poletnega časa. Naša skrb Je, da se podaljšajo sezone in da se izkoristi tudi zima. Predno se torej pevrnemo nazaj iz Logarske doline v Kamnik, ustavimo se še malo na Voldvljeku in pomislimo še na zimo. Ali se bo dalo kaj iztakniti na tej novi cesti, kar bi imelo tudi kaj večjega pomena Tako so Kamničani misHIi in zato tudi do danes niso Še izpeljali dobie vozne poti v Kamniško Bistrico, ltati po zimi pet do šest ur ali tavati še veS ur ponoči proti Krvavcu. Po dohodu popoldanskega vlaka iz Ljubljane in avtobusa ali voza na Volovljek bodo dospevaJI turisti eni od Zage pred Krivčevem mimo Pod-krajnika v dveh urah, drugi komodnejšf pa iz Vol 6 vi i e k a v eni uri hoda v novi turfstovskl hotel pri Mali planini To bo nekaj vse drugega! Tu si boš lahko privezal želodec, opral, morda v tem domu že celo tudi okopal ht pošteno naspal, a drago jutro boš I z p o -čit in skozi cel božji dan užival In užival, se duševno odmori! za ves pretekli teden in gibal, treniral in JaČil svoje kite za večjo odporno« telesa. Tedaj, to bo pravo, blgljensko športno rajanje na« lih in velikih, mladih in odraslih — eiia sama visoka pese.ii zimskemu planinskemu solncu vseh za zdravje in lepoto narave vnetih, po blestečih, čistih, snežnih poljanah Male in Velike planine! — ln povratek — en smuk z Male planine do Volovljeka, .ili pa na sankah do Volovljeka ali celo kar doli do Črne, kakor bo koga veselilo, in potem gledko z avtom ali vozom v Kamnik ter zvečer v Ljubljano ali Zagreb domov. Da, take so skomine z Velike planine, — bodočega našega Malega Semmeringa! No, in pozneje, ko bi avto vozil do Male planine? Pojavil bi se možakar, zdravnik ali kdo drugi in bi postavi! na primernem mestu s a n a t o r i j. Zdravilišče za razne betežne, ki jim ie potrebna promena zraka n okolice, čist gorski zrak brez bacilov. Dom za rekonvalescente po operacijah ali drugih prestanih boleznih. Zatočišče bolnih na pijueih i. dr., lečišče za tuberkulozno de- co v zdravilnih žarkih planinskega solnca in tako dalje. Vse to bi bilo lahko mogoče takrat tudi pri nas in ne bi bilo potrebno našim bete-žnim delati mučnega in dragega, daljnega pota v inozemska lečilišča v Švici (Arosa i. dr.) ali v Avstriji (Stolzalpe, Semmering i. dr.)! Moglo Di se navesti še marsikaj, toda mislim, da zadostuje že to, kar smo navedli, da izpoznamo: kako velike važnosti je za nas omenjena cesta ne glede na vse druge gospodarske in strateške koristi. O dalo dalo bi se pri nas marsikaj napraviti v Sloveniji, v tej tako bogati deželi neizkoriščenega, mrtvega, turističnega kapitala — a kaj se stori? Kaj pravite, koliko let bo treba, da dobimo teh borih 17 km ceste z Volov-ljek v Luče in ono kratko kočevsko železniško zvezo na naš Jadran? Lovstvo in ribištvo Sovir Kjer iii masti, belijo z lojem, — in kjer nima lovec sove * uharice za svojo strelno kolibo, lovi .ua eukac, kakor pogosto pravijo le » tega večjemu sorodniku, našemu -uvirju (strix aluco). Sov katerikoli vrste ni dosti videti po dnevi, izvzemši čas parjenja, ko jim ue-mirna kri ne da niti ob svitlem solncu spati. Pa tudi pozneje, ko imajo z nego in vzgos jo mladine posla ir je treba neprestano polniti lačne kljune, jih je videti sem ter tia v poznih jutranjih in zgodnjih večer* r.ih urah. Siccr pa čepe, kimajo, dremljejo in mežikajo po duplih in kotanjah, ali stis* njeni k deblom dreves glumijo nabrekline skorje in grče n njih, tako, da jih nevešče oko, celo če si opozoril gledalca nanje, ko maj opazi. Če se jim čisto ne približaš, se sploh ue zmenijo zate; žde nepremično kot okameneli, računajoč na to, da so dobro skriti in da jih samo pregibijaj lahko izda. Mnogokrat se ti zgodi, da se taka zaspa* iia gospa niti ne zgane, če suvaš s škornjem v deblo ali trkaš s puškinim kopitom obenj — češ. »što me brigajo varaždinske toplice«! Se najbolj živahen med našimi manjšimi ovarni je naš sovir. Navidezno dolgočasen m zaspan, se tudi podnevi več kot ostalo sorodstvo njegovo zanima za dogodke v -voji okolici, se večkrat preokrene, raz--mahne, steguje vrat, kloni in vrti v kro* gih glavo in motri svet okoli sebe. Filozof* stoik spominja v miru sedeč na kakega za* mišljenega starega muca, ki spada tudi med modrijane med sesavci; fe se pa guglje in /viva pa ua opice v perju H komiki teh prigibljajev stoji v čudnem kontrastu po* časno in trudno zapiranje vek nad velikimi. Temnimi, žalostnimi očmi. Omenjena živahnost našo ptico za lov pred kolibo celo bolj usposobi ja. kot njegovo mnogo večjo, ic radi tega boljše in bolj daleč vidno teto — ubi.rico. Posebno nekatere uharice so neskončno flegmatične in lene ]X> dnevu, ne da bi popustile kaj na svoji čmernosti in vedni pripravljenosti na odpor in boj. Skoro vsaka uharica ostane divja in nepr ist opna ves čas svojega živ* ijenja celo napram svojemu gojivcu. Naš fant pa, mlad vjet, se privadi človeka, mu mnogokrat sledi na poziv in žvižg, mu seda na roko ali ramo, jemlje hrano iz rok. se veseli svojega gospodarja, če ga zagleda, in se naravnost dobrika, če mu brodeš pre* vidno po perju in mu ga rahljaš, posebno po hrbtu in glavi O našem ptiču gre glas, da je povsem nedolžen mišji lovec in da kake druge div* iačine še ne pogleda. Da so njegova vsak* Janja hrana žab,:, miši in krti, to je že res; da bi pa mož zametaval mlade zajčke in jerebic«, ee si jih more prisvojiti. — tako malo okusa pa naš sovir nima. Močnejši šibkejšega — ta zakon velja v naravi in tudi naš ponočnjak se sa drži. Jako poučen je sledeči primer. Nekje so imeli po* polnoma udomačenega sovirja, ki je ime! n;i vrtu napravljeno iz desk in lubja pri* merno hišico, v kateri je stanoval navadno samo ob slabem vremenu, ob lepem je pa raje čepel pritisnjen ob deblo mogočnega kostanja pred hišo. Vsak večer se ie dal poklicati, priletel z vrha navzdol, sedel gospodarju na rame ali se spustil na kak kol ali kako klop v bližini in prijel kakega ubitega vrabiča ali tudi kosec mesa, za* pažeuega v kurje perje, iz gospodarjeve roke. Če sc je pozabilo nanj, je priletel na kuhinjsko okno in z glasnim kivitanjem za* hteval svojo večerjo. Sempatja seved3 se ;e šel potepat, tako da ga po par dni ni Silo, potem pa se je zopet vrnil in posedal ■ia izbrani veji. Tretje leto pa se je pri gen dilo, da je fantin vedno pogosteje izosta* ;al m da se, če je bil doma. ni hotel več na poziv zglasiti in tudi ne prileteti h gospo* darju. Parkrat je pa priletel, a ni maral je* -ti. V istem času je pa začelo zmanjkovati golobov v bližnjem gospodarjevem golob* njaku. Vsako drugo noč je zginil golob, ne .. PRAGA 20.: Orkestralni koncert, petje in recitacije. Torek, 2. XI. DUNAJ 20.05: L. Soeser: «Botra smrt». Mi« sterična drama. BERLIN 21.: Poljuden orkestralni koncert. LIPSKO 19.45: Začetki časopisja. (Predava, nje). FRANKFURT 18.45: Edina Beethovnova opera. (Predavanje.) 19.: Beethoven: KO 20.J0: Poljuden orkestralni kon. cert. ERANKFURI 20.15. Vi-jer opei iu arij-21.15: Moliere: «Namišljeni bolnik«. MONAKOVC 20.30: Dežele in narodi. RIM 21.: Vokalni in instrumentalni kon. cert. Četrtek., i. XI. DUNAJ iy.: Zborovski koncert: A. Bruck* ner: Maša, A«moI in 150 psalm. BERLIN 20.30: Solnčne pege in njih vpliv na našo zemljo. (Predavanje.) LIPSK 19.45: Obisk najvišji hiši sveta. (Predavanje.) MONAKOVO 19.20: Mesečni pregled »ve« tovne p<: se. 20.: Filharmonični koncert in recitacij?. PRAGA 20.: Koncert iz velike dvorane «Ra* dio«palače» Petek, 5. XI BERLIN 20.: V Bellini: «Norma>.. LIPSKO 20.30: Sinfonični koncert. FRANKFURT 2015: Koncert frankfurtske« ga društva komorne glasbe 21.15: Operni koncert (Bariton in or* kester). MONAKOVO 19.30: Staro=itaiijanske pes= mi. Peti spev iz «Božanske komedije«. Heinejeve jjoczije. 2105: BeIlini«Puccini«Rossini. (Orkester in solisti.) PRAGA 20.: Orkestralni koncert. BRNO 20.: Nastop pevskega društva »Foer. ster». Sobota, 6. XI. DUNAJ 19.40: «Madi» Opereta v 3 deja* njih. BERLIN 21.: Koncert orkestra na pihala. FRANKFURT 20.15: Sinfoničen koncert. 21.15: Koncert frankfurtskega orkestralnega društva. Rešitev zadnjih dveh križank Rešitev križanke »Grozdov list«. Vodoravno: 1. pik, 4. parafin, 6. Pan, 9. Parana, 11. Razor, 15. teran, 16. pop. IS. Akon, 20. to, 21. gadi, 22. ob, 24. oven, 26. srakoper, 29. sir, 31. ki, 32. Boris, 34. Kokra, 37. Riga, 38. Kairo, 39. orala, 41. vi, 43. on, 44. oseka, 45.vez, 46. so, 47. mak, 48. seno, 49. rt, 51. tamburin, 52 Ciper, 55. Roza, 56. emirat, 57. one, 58. od, 59. rok, 60, val. 61. se, 62. si, 63. as, 64. sak, 66. va. — Navpično: 1. para, 2. Ivan. 3 Kan. 4. Paros, 7. ar, 8. na, 9. pet, 10. Epir. 12. za, 13. oko, 14. rov. 16. papiga. 17 Odesa, 19. Nekar. 21. gorila, 22. os, 23. bik. 25 ni, 27. ab. 28. korak. 30. rok, 33. Arizona, 35. Kaos. 36. rinoceros. 39. osat, 40. reka, 41. Ventzelos, 42. Mercedes, 44. Om, 45. Verona, 48. surov, 50. tim, 53. pir, 54. raki. 58. Osaka. 65. ave. Rešitev križanke »Vinski sod«. Vodoravno: 1. republika, 8. t. m., 10. osa, 11. zid, 12. po, 14. moje, 15. Nana, 17. pet, 18. oda, 20. Ag, 21. ali, 22. tiran, 24. le, 26. reka, 27. oni, 28. Apel, 30. gama, 31. Al, 32. io, 33 terna, 35. ohe, 36. akt. 38. ho, 40. nio, 41. oba, 42. tro-, 43. obla. 45. Vič, 46. Kreta, 48. m, 49. os, 50. Bled. 51, par, 52. Io. 54. greh, 55. mg, 56. kdaj, 58. karat, 60. pr, 61. tat, 63. Ra, 64. nad, 65. Leon, 66. 1. s., 67. mahaTadža. — Navpično: 1. Renault, 2. poni, 3. U S A, 4. Ba, 5. Ize-ra, (Isere), 6. kita, 7. a. D., 8. tja, 9. mega-lomaniia. 12. Popocatepetl, 13. od, 14. me-lanholik, 16. alt, 17. pika, 19. aristokrat. 22. tema, 23. ne - le, 25. ep, 36. rano. 29. ej, 30. grič. 31. ahat, 34. Eris. 35. obed, 37. Kr„ 39. ob, 41. oreh, 44. It, 45. volk, 46. klet, 47. angina, 50. brada, 53. od, 54. grah, 55. mrož, 57. ar, 59. Ana, 60. ped, 62. as. Ofepša Vas fobiraio v ta namen svoje avtonomne doklade. prispevati pa ima že p) zakonu tudi deželna samouprava — deželni < .jbor. in sicer na bivšem Kranjskem dve •retjini. na bivšem Štajerskem pa do šestdeset odstotkov k celokupnim vzdrževalnim stroškom, in to iz svojih avtonomnih deželnih doklad. Ko je prišel preobrat 1. 191S., tedanji merodajni faktorji niso imeli nujnejšega posta, kakor da so deželno avtonomijo uničili, toda niso. žal, obenem ukinili tudi deželnih doklad Tako se te doklade z vso hvale vredno vnemo naših finančnih eblastev naprei pobirajo. toda te se pa ne stekajo v deželne avtonomne blagajne, ieniveč izključno v dr-žaVno blagajno. Vsak normalen človek b'» orepričan. da je s pobiranjem deželnih doklad državna blagajna prevzela tudi dolžnosti bivših deželnih odborov napram avtonomnim cestnim korporacijam. saj je ta dolžnost utemeljena v zakonu. Toda v vseh S letih od našega uiedinjenja ni bilo o tej zakoniti dolžnosti mogoče prepričati merodaj-ne beograjske kroge, čemur se pa ni treba baš čuditi že glede na dejstvo, da imamo tudi v Sloveniji merodajne fiskalne kroge, ki so vsaj deloma istega mišljenj;:. Ka.' je bila posledica tega .-mentaliteta*. da se poslu-žim te danes pri nas priljubljene besede? Ta. da so bili do predzadnjega državnega proračuna vnešeni vanj popolnoma nezadostni cprinosi samoupravnim tel ima.- za njihove ceste, v tekočem proračunu za 1926-/27. so pa ti prinosi popolnoma izostali. Vpraša * sedaj samo. zakaj imamo sploh zakone o deželnih in okrajnih cestah, če jih državna uprava ne respektira"? Končni efekt temu je. da državna blagajna ua račun zakonitih prinosov za samoupravne in železniške dovozne ceste do konca meseca marca 1926. dolguje cestnim okrajnim odborom, oziroma okrajnim zastopom okroglo že 16.25 milijona dinarjev. Ali se bo ta vsota kedaj izplačala cestnim odborom in okrajnim zastopom"? Nekateri so baje že vložili civilno tožbo proti državni upravi za izplačilo teh dolžnih prinosov. Po zakonu morajo sevela ožbo dobiti, toda s tem še nimajo denarja, ker državna uprava se baje niti ne more eksekvirati. Jasno je, da pri teh razmerah noben cestni odbor, oziroma okrajni zastop svojih < est ue more tako vzdrževati, kakor bi rih moral in kakor bi jih tudi lahko, če bi imel vsa zakonito zajamčena sredstva na razpolago. Zato so trdi vse zabavljice. ki lete nanje in ostale tehnične organe radi slabih cest. neupravičene. To je finančna stran naše cestne mizerije. Imamo pa še tehnično, ki je glede na vedno naraščajoči promet prav tako važna, oziroma kriva našim slabim cestam. Obče znano je. da se je promet na naših : estah v zadnjih letih neprimerno pomnožil. Vzroke temu je iskati v izredno veliki eksploataciji uaših šum, katere posledica je naraščajoča intenzivnost piometa z navadno živinsko vprego in pa tovornimi avtomobili. Vsa ta vozila nakladajo prekomerne množine blaga, in to do 3000 kg na voz s parom konj, na tovorne avtomobile pa seveda še več. Poleg tega 6e posebno na bivšem Kranjskem vozi s kolesi ozkih platišč, s katerimi se cestišče, ki vobfe nima nikakega teme-Ija.^nora popolnoma razrezati in uničiti. Poleg tega gredo naši vozniki baš ob dež:u največ na cesto, ker takrat ne morejo lahko svojih kmetskih del opravljati, tako da se od dežja razmehčano cestišče še hitreje uniči. Seveda bi se dalo temu v veliki meri od-pomoči s širokimi plastišči koles, toda ce-stnopolicijski red za javne neerarske ceste na bivšem Kranjskem predpisuje take samo v primeru priprege. Danes pa nihče ne vozi s priprego kljub prekomernemu tovoru, raje trpinči živino, samo da več zasluži, ker vozi v akordu. Se slabše posledice nastanejo od tovornih avtomobilov s še večjimi tovori, ker zadnja kolesa, po katerih se prenaša vsa gonilna sila. cestišče razkopl jejo. kakor bi s plugom oral. Kratkomalo naše avtonomne ceste niso sposobne za tovorni avtomobilski promet, ki zahteva popolnoma drugo konstrukcijo '3-stišča. Zato se v Ameriki in zapadnoevropskih državah že davno grade posebne avtomobilske ceste, na katerih je animalski vozni promet izključen. Jasuo je, da pri nas na gradnjo takih cest vsaj v doglednem času še niti v sanjah ne moremo misliti in bomo morali biti zadovoljni, če se nam posreči, da vsaj to, kar imamo, v primerno dobrem stanju ohranimo. Če že ni mogoče tovornih avtomobilov z avtonomnih cest odstraniti, potem W jim bilo predpisati primerne posebne priaose k cestnovzdrževalnim stroškom, za kar daje možnost cestni zakon, za navadne vozove ca je predpisati kolesa s širokimi platišči, v kateri namen naj se sspecijelno za bivšo Kranjsko primerno izpremeni cestnopolicij-ski red. Končno je še eno dejstvo, radi katerega posebno v zadnjem ča=u trpe vse naše ceste, namreč od nalivov in povodenj. Mogoče je res. da so v zadnjih letih nalivi intenzivnejši, toda nalivi so bili vedno tudi v prejšnjih časih, morda redkejši, vendar pa večkrat tudi obilni, ki se pa niso tako občutili, kar niso povzroča.]; tako hudih posledic. Danes je pa že skoro vsak močnejši dež katastrofalen, ki poleg domov in rodovitnega polja uničuje tudi ceste in mostove. Zaradi ponovnih katastrof so struge na nekaterih mestih tako zasute, da voda takoj udari preko njih. Brezdvomno ie vsaj deloma vzrok tem povodenjskim katastrofam v zadnjih letih tudi prekomerna eksploatacija naših šum. Gozd namreč zadržuje do dve tretjimi padavin in s tem omili in podaljša odtok voda: kier pa, šume ni več. tam vsa padavinska voda takoj odteče in baš pri večjih in daljših nalivih povzroča take katastrofe, kakor smo jih zadnia leta že ponovno in jih bomo bržkone tudi še v prihodnje doživeli. Pri tej priliki opozarjam za primer na baš vršeče se sekaoie lesa v Kokri, kar ie menda predvideno zn več let in kier bodo zato v kratkem nastale prav znatne goličave; sicer lepa kokrska državna cesta je pa radi izvoza tega lesa že danes prav temeljito raz-orana. Ko bo še šuma posekana, je ob kakem večjem nalivu računati s slično vodno katastrofo, kakor smo iih že drugod ponovno doživeli. Vsi ti nedostatki čakajo na nujno rešitev, katero pa naj po mnenju tistih, ki pobirajo danes deželne doklade. donesejo samoupravni faktorji. Toda vprašanje je, kdaj bodo samoupravna oblastva sploh začela funkcionirati. ker jih danes sploh še nimamo. In vendar drži. da naše ceste tega samoupravnega odrešenika ne moi-eio čakati, ker pri sedanjih obupnih prilikah v kratkem času naših cest sploh ne bo več. Takojšnji in temeljiti protiukrepi s0 neodložljivi, so pa tudi mogoči, če imaio sedaj poklicana me-rodajna mesta iskreno volio. da. pristopijo k rešitvi V ta. name« bi bilo treba: 1) Da državna uprava cestnim okrajnim odborom in okrajnim zastopom takoj izplača vse zaostale zakonite nspevke iz deželnih doklad. ki jih sama pobira in da te prispev ke tudi v prihodnje relno izplačuje; 2.) da se cestncpolicijski red glede -ozil sedanjim primerno novelira in ro mogočnosti vsaj za Slovenijo izenači in 3.) da se — četudi je to navidezno morda boli sekundarne važnosti — eksploatacija šum uredi po šumskogosoodarskih načelih in da v posledku šumska policija vrši svojo colžnost po zakonu energično in brezobzirno. Obenem bi bilo seveda skrbeti za pošum-ljenje goličav in zagradbo hudournikov. S stališča snlosnosti bi bilo priporočati, da bi vsi poklicani faktorji, in sicer od poslancev do zadnjega upravnega mesta, skušali takoj doseči potrebne ukrepe v navedenem smislu Zadnia ura bije. sicer bo pre-kasno! Padec svetovne draginje v prvi polovici 1926 Skoro v vseh državah je prva polovica letošnjega leta zabeležila majhen padec cen v trgovini na debelo. Zlasti so cene popustile v drugem četrtletju t. 1. Kolikor nam ie mogoče ugotoviti, so se neznatno okrepile eeae v omenjenem času samo v Danski. Za primerjavo navajamo stanje zlatih indeksov cen na debelo v raznih državah (prve številke indeksi v juliju, v oklepa tih v januar ju): Norveška 161 (163). Anglija 153 (159). Švica 146 (155). Švedska 143~ (149), Danska 142 (140), Nizozemska 141 (153). češkoslovaška i39 (142). Zediniene države 137 (149). Jugoslavija 135 (145). Nemčija 134 (141). Italija 125 (148). Francija 115 (125). Najdražja država v primeri s predvojno dobo je Norveška, kjer je nivo cen za 61 odstotkov nad predvojnim nivojem. Potem slede v istem vrstnem redu kakor gori navedeno ostale države Najcenejši državi sta bili v juliju t. 1. Italija in Francija radi padanja lire in franka, ker cene, kakor je običajno. nikdar ne naraščajo v istem razmerju, kakor padajo valute. Spričo zadnjega porasta !ire in francoskega franka se je seveda nivo cen v obeh teh državah po zlatem indeksu zopet znatno dvisaail. Indeksni številki, ki smo ju navedli za Jugoslavijo, sta samo približni: preračunani sta po indeksu Privre 1-nega Preska na podlagi tečaja dinarja v Curihu. Pri nas so bile torej cene v juliju t. 1. za okroglo 35 odstotkov nad pred vojnim nivojem. Ljubljanski trg Minuli teden cene niso pokazovale znatnejših sprememb. Blaga je bilo vedno dovolj. Včerajšnji trg je bil kljub slabemu vremenu precej dobro založen in dobro obiskan. Zlasti mnogo je bilo na trgu sadja ii» zelja (glav). Tudi gob je še vedno dovolj, največ slabših vrstf jurčki, katerih letos ni mnogo, imajo izredno visoko ceno. Krompirja na vozovih ni bilo. Cene so bile naslednje: Meso in mast: goveje meso 15—18. telečje 18—20. svinjsko 19—22.50. slanina 18—21, mast 25. prekaie-no meso 30—32, koštrunje meso 13—14, jag-njetina 20, konjsko 6—8. suhe kranjske klobase 67 Din kg. Perutnina: piščanci 15—25. kokoši 25—35. petelini 25-30. race 20—25 Din komad. Ribe: krapi 25—30. ščuke 35, postrvi 55—60. pečenke 15 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 250—3 Din liter, sirovo maslo 40. čajno 55. kuhano 45 Din kg. Jaj ca: 1.75 Din komad. Sadje: jabolka 2—8, hruške 3—10. domači kopanj 3. maroni 8 do 10. grozdje 12—16 Din ka. špererija: kava 42 —74. sladkor, sipa 13.50. kocke 15.50. riž 7—12 Din kg, olje 18—20 Din liter. Mlevski proizvodi: pšenična moka <0> 5.35. kaša 6—7, iešpreni 6—8. ješorenjčok 10—13. turščična moka 3.50—4. lurščični zdrob 4—5. pšeninčni zdrob 6.50. ajdova moka 8—9. ržena 5 Din kg. Kurjava: premog 42 Din metrski stot, drva. trda 150, mehka 75 Din kubični meter. Krma: sladko eno 100. posladko 80. kislo 75. slama 50 Din metrski stot. Zelenjava in podobno: aiserica 7. endivija 5—6. motovileč 10—11, zelje 1—2, rdeče 5. kislo 3.50. ohrovt 2. karfiiola 9—10, čebula 2—2.50. česen 5—7. krompir 1.25 do 1.50 Din kg. Mariborski trg Kliub slabemu vremenu je bil včerajšnji trg dobro založen in obiskan. Cene v glavnem nespremenjene. Slaninarji so pripeljali 48 voz s 156 zaklanimi svinjami, ki so se trgovale po 10.50—27 Din kg na drobno in po 14—17 Din kg na debelo po komadih. Krompirja so pripeljali 32 voz ter ga prodajali po 1.50—2 Din kg. Zelja je bilo 52 voz. Ostale cene: Perutnina: kokoši 30—45. piščanci 15—35. race 25—35. gosi 55—90. purani 50—85 Din komad. Z.denjaTa in podobno: česen S—16. čebula 2.25—3. kislo zelje 3—3.50. kisla repa 2—3. paradižniki 3—4 Din kg. ohrovt 1—2. sveže zelje 0.50—1. endivija ^1—2 Din komad. Sadje: jabolka 250 do 6. hruške 4—8. breskve S—12 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2—2.50. smetana 12—14 Din liter, maslo sirovo 38—10. čaino 55—65. kuhano 50 Din kg. Jajca: 1.50—2 Din komad. Med (strd): 25—30 Din kg. Fižol: 2—2.50 Din liter. Zaradi slabega vremena je bilo na trgu zelo malo krme. Km«He so pripeljali le 2 voza sena in 2 slame. Cene: seno 75. slama 40—45 Din za 100 kg. Tržaa poročila Novosadska blagovna borza (30. t. m.). Pšenica: baška. 75 kg. 2%. 4.5 vagona 292.50; baška. 75 '76 kg. 4~vagoni 295. Turščica: baška, v staržfli. 1 vagon 90: sremska. nova, 3 vagoni 126; sremska. sušen3, jKiriteta Ruma. november - december. 10 vagonov 162.50; sremska. sušena. 2 vagona 165: banatska. stara. 1 vagon 165. Moka: baška. «fe. 1 vagon 297.50; baška. c7». 1 vagon 180: baška." «8», 1 vagon 140. Fižol: baški. beli, prebrani, 2 vagona 180. Tendenca nespremenjena. Dunajska borza za kmetijske produkte (29. oktobra). Tečaji v Ameriki in Budimpešti so se le neznatno spremenili. Tudi aa dunajskem tržišču se je razpoloženje pomirilo. Kupci so postali malo reserviraneiši. Uradne notice so ostale nespremenjene. Notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v" šilingih: pšenica: domača 40.50—41.50. Tisa. 79 80 kg; t u r š č i-ca: mešana 27 —28; oves: domači 26 do 26.50. = K propadu SlaTenske banke. d. d. v Zagrebu, smo prejeli naslednji dopis: :Iz zanesljivega vira smo doznali, da izvršuje Slavenska banka. d. d v Ljubljani, izplačila. Interesirani mali vlagatelji žele od pristojne strani tozadevnega pojasnila, ali so ta izplačila v skladu s sedanjim položajem banke ter izvršena sporazumno z državnim sekve-strom ali ne. Kaj pravi odbor upnikov na to? Ali mu je kaj znano o tem?» V tej zadevi smo na pristojnem mestu poizvedovali in dobili zadovoljivo pojasnilo v naslednjem smislu: Slavenska banka, d. d- ne vrši od 25. septembra 1926. to je od dneva odsvoje-ne zabrane zagrebškega trgovinskega sodišča nikakih izplačil razen onih. ki so dovoljena od sekvestra. To so razen režij za vzdrževanje obrata (razsvetljava, kurjava, najemnine itd.) samo izplačila zneskov, ki jih je banka prejela po 25. septembru za račun oseb. ki ji nič ne dolgujejo. N. pr. za tvrdko Ja banki ne dolguje, pride po položnici denar. Banka nima pravice nanovo se zadolževati, zaradi tega mora take zneske izročiti strankam. Da bi se vršila kakšna druga plačila, se odločno zanika in bi moralo biti razvidno iz knjig. = Naraščanje konkurrov v Srbiji. Po uradnih podatkih je tilo tekom meseca septembra razglašeno v Srbiji 43 konkurzov. V svrho predočenja ogromnosti te številke navajamo. da je v prvi polovici t. 1. bilo v Srbiji samo 40 konkurzov. Od 43 v septembru razglašenih konkurzov v Srbiji pride 29 na trgovino. Te številke so dokaz, da se nahaja tudi v Srbiji gosjjodarsko življenje v kritičnem stanju, čeprav Srbiia plačuje znatno manjše davke kakor Slovenija. = Načrt zakona o industrijskih obveini-cah. Kakor poročajo iz Beograda, je v ministrstvu za trgovino in industrijo izdelan načrt zakona o industrijskih obveznicah. Načrt se je predložil vsem ministrstvom in zainteresiranim industrijskim korporacijam. - Jesensko zasedanje Mednarodne donavske komisije se je dovršilo v petek v Bratislavi. Posvetovanj se udeležujejo zastopniki donavskih držav \Viirtlemberga. Bavarske, Avstrije. Češkoslovaške. Madžarske, Jugoslavije, Rumunije in Bolgarske, kakor tudi delegati Francije. Anglije in Italije. Zasedanje, petnajsto tekom obstoja te korporacije, bo trajalo najbrže dva tedna. Obsežen dnevni red obsega celo vrsto tehničnih in administrativnih vprašanj. Važno je med drugim vprašanje revizije predpisov za spscijaluo službo ob Železnih vratih: glede tega vprašanja obstoji razlika mišljenja med Jugoslavijo in Rumunijo. katerih organi opravljajo službo na tem važnem odseku reke. = V trgovinski register so se vpisale v Sloveniji nastopne tvrdke: M. Kramar, trgovina z manufakturnim in galanterijskim blagom v Kamniku: Maks Petovar. umetni mlin in oljarna v Ormožu: Franc Arih. lesna trgovina v Srednjem vrhu: Matilda Stoki as. trgovina z vinom pri Sv. Andražu v Halozah; Rudolf Lorber. trgovina z vinom in žganjem v Gornjem Jakobskem dolu. = Znatno znižanje gibljive uvozna carine na žito t Avstriji. Zaradi močnega podraže-nja žita v zadnjih tednih se je v Avstriji zelo znižala gibljiva uvozna carina na žito. Postavka bo za dobo od 1. do 15. novembra t. L znašala 0.3 zlate krone (doslej 1.3 zlate krone). = Naš premet preko Trsta je znašal po italijanskih uradnih podatkih v prvi polovici t. 1. okrog 123.000 ton blaga. Kakor sodijo v poučenih krogih, bi lahko šlo vse to blago skozi naša pristanišča, če bi bila zadostno opremljena z vsemi potrebnimi napravami. Razen tega bi morala tudi naša tarifna politika v večii meri im?ti za rili pospeševanje prometa preko domačih pristanišč. = Položaj ua češkoslovaškem hmelj>kem tržišču. Kakor poročajo iz Žatca. je bilo zadnje dni tamkaj močno povpraševanje po vseh vrslah hmelja. V sredo se je prodajal hmelj srednje kakovosti po 3800—4050 Kč. prvovrstni hmelj pa po 4100—4300 Kč za 50 kg. Tudi Oušteku je povpraševanje znatno. V tamošniem okrožju se nahaja še samo 10 odstotkov letošnjega pridelka v prvih rokah. Cene v Oušteku so povprečno za preko 500 Kč nižje kakor v Žatcu. še nižie so cene v Dubi. in sicer zaradi tega. ker je dubski hmelj slabše kakovosti. Povpraševanje je veliko tudi po tem hmelju. V začetku minulega tedna so cene v dubskem okrožju istotako pokazovale naraščajočo tendenco. = Likvidacija. Nabavna zadruga državnih nameščencev in upokojencev v Radovljici se ie razdružila ter prešla v likvidacijo. Upniki naj se prijavijo likvidatorjem. = Ustavitfv obrata v največji ansleški sladkorni tvornici. Iz Londona poročajo, da je največja angleška tvornica sirovega -korja Tate and Lvle v Londonu, ki za po- brez spremembe. V Vojni škodi ie bil več-: nromet. Promptno blago se je trgovalo hi 328—330. — Italija je danes v Curihu močno oslabela, pa ii je zaradi tega tudi v Zagrebu padel tečaj na 242. Pariz se ie trgoval v Zagrebu po višjem tečaju 183 Tudi" Nevv Vork ie čvrsteiši. Ostale deviz- nespremenjene Skupni devizni promet 4.2 milijona dinni-jev. Notirale so devize: Dunaj izplačilo 798.25—801.25. Berlin izplačilo 1347—135«. Budimpešta 0.07922— 0.07052. BukareŠ':. 30.75—31.25. Italija izplačili _J1.1T 243.1" London izplačilo 274.49—275.29. N'ew Yor! kabel 56.785—56.983. ček 56.525—56.725. Pariz izplačilo 182—184. Praga izplačilu 167.55 do 168.35. Švica izplačilo 10925—1095.5: valute: dolar 55.825—56.025: efekt i: ban' ni: Eskomptna 100—100.5. Jugo 95—96. Pra-liediona S65—8675. Ljubljanska kreditna 150—0. Narodna 4250—0: industrijski: Slavonija 33—33. Trbovlje 3>«»—0. Vevčf 102—0. šečerana O.-iiek 430— 44*1: državni" Vojna škoda, promptna 330—3305. za november 333—333.5. za december 334—3345. kasa 331-332. CURIH. Beograd 9.145, Pariz 16 30. London 25.155. Nevv Vork 518.62. Milan 22.10, Praga 15.36. Dunaj 73.20. Budimnešta 72.65. Berli i 123.30. Bukarešta 2.92. TRST. Deviz«: P.eograd 41—42. Dunaj 325—340. Praga 69—70. Pariz 73—74. London 113.50—11450. New Vork 23.40—23.6(1. Curih 450—460. Budimpešta 0.0320—0.033". Bukarešta 12.50—13.50: valute: dinarii 40.75—42. dolarji 23.20—2350. 30 zlatih frankov 93_.-»8. zlata lira 431.42. Vremensko poročilo MeteoruiosK umi. . ..usnsia 30 oktoora 192? Višina uaionieiia o'0t>. Krai Cas i 3arom. Temaer. 1 Preprirajte se Vssm znancem, prijatelje in cenj. potujočemu občinstvu vljudno naznanjam, da prevzamem 1. novembra t. I. Miniti "i m I B Zagotavljam, da mi bo vedno največja skrb postreči točno in solidno s prvovrstno kuhinjo in pijačo, priporujoč se z odličnim spoštovanjem Alojz Majcen, sedaj hotelir na Bledu. I « Hll 1*1 11270 J Zahvala. 11457 Podpisana Rozi Božič vdova po obratovodji elektrarne Zagradec se tem potom narprisrčneje zahvaljujem Vzajemni zavarovalnici, ker■ mi je nad vse kulantno Izplačala celotno zavarovalnino po mojem pokojnem možu. Vsled česar jo vsakemu najtooleje priporočam. Rozi Božič. Pravi n Sidol" Otvoritev Mine! Uljudno naznanjam, da sem danes v soboto dne 30. oktobra t. L otvoril v Hrenovi ulici št. 19. TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM ter se prijazno priporočam naklonjenosti. Solidna postrežba po konkurenčnih cenah. 31319a Z spoštovanjem Malko Soklfč ml. Cvetličarno Pavel Šimenc Sv. Petra cesta 33 pokopališki vrtnar, Sv. Križ sprejema in izvršuje naročila za šopke, nagrobne vence, trakove z napisi, okrasitev grobov in druge rastlinske dekoracije Kr'zanteme za Vse svete. Vsak dan sveže cvetje. Postrežba s'rogo solidna. Se priporočam PAVEL ŠIMENC, pokopališki vrtnar. fi9oe> R.GAN TRAPEZ' Rusko - Švedske salose m snežni ceuiji TRAPEZ 1906 R.G.A? ^TRAPEZ so doftu. -mm Kvaliteta in fazona ie edinstvena. Dobijo se pri: A. KRISPER. Ljubljano Mestni trg St 6 nosi na vseh steklenicah in tubah ime ,,Sidol" Odklanjajte ponarejene znamke S Znižane cene m največje skladi i če dvokoles, motorjev, otroških »•ozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih de lov, ineumatike. Posebni oddelek m popolno popravo emajlira-nje in poniklanie dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih stro-,ev itd. Prodaja na obroke. — Ceniki franka „TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska cesta 4 Proti Vam nudim izborno protisredstvo. Točna navodila v knjižici, ki je priključena pri brezplačni vzorčni pošiljki. Pišite mi samo dopisnico s točnim naslovom! Moj preparat namenjen za domače zdravilo, je prijeten za uživanje ne škoduje želodcu in odstranjuje in preprečuje razvoj sečne kisline. Zdravniki in profesorji ga priporočajo, bolnice in sanatoriji ga uporabljajo uspešno in ptejel sem že nebroj zahvalnih pisem iz raznih delov sveta. 11376 flllfilKT M a D 7 K P BERLIN-Wilmersdor«, H U U U J I ndRLIlC) Bruchsalerstrass? 5. Abt.: 307 15'/a Havre - Newyork samo 6 dni čez morje. Cie Chargeurs-Reunis, Sud Atlantique, Transport-Maritimes rs pomorske votnje v Južno Ameriko, Avstralijo, Ar-gentlnijo in Kanado. Tozadevna pojasnila in vozne listke daie zastopnik Ivan Kraku. Ljubljana Kolodvorska ulica št 35. J l se prehlada Nosite vedno trpežno obutev! Dobra obutev, zdrave OBUTEV ie dokazano naitrpelnejia OBUTEV ohrani lepo obliko naleteli časa OBUTEV slavi po rahlem lalefju noge OBUTEV ie dejansko najcenejša. leksandrova c. štev. 1. Breg štev. 20. Prepričajte se sam? sn zahtevajte cenik! Ker najcenejše dobite ure, zlatnino, srebrnino, itd., pri eksportni tvrdki MARIBOR, Aleksandrova testa 27 r, iofty a Pazite na zgornjo zaščitno znamko pravega Trapistovskega sira K' se proizvaja že 50 žet samo v trapistovskem samostanu ,,Marija Zvezda", Banja Luka, Bosna. Pri kupovanju trapistovskega sira zahtevajte vedno samo Trspistovski sir „Mari g Žvezria" y Bosni, ki je opremTen z gornjim zaščitnim žigom „-« BAMSKE PLAŠČE I elegantno izdelane v veliki izbiri od Din 55' do 780, kakor tudi najfinejše modne ve-lourje za plašče po Din 150. nudi P. in I. GORIČAR. Ljubljana Sv. Petra c. 29 Ž Puške, pištole tjezdimna mumcija originalna ča-huri, pišto'ska mun c ia 2 Generalno zastopstvo tvorničko sklada! šte «« f»IRA O., Zagreb ■J 8. cesta 19-a nežne ceuiie sprejema v popravilo tvrdka M, TR23AR, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 6 ll D Zl Za jesensko in zimsko sezono se priporoča v jzdolavnje površnikov in zimskih oblek po najnovejši modi M. CASERMAN aški mojster, 11 Ljubljana. Kette-Murnova nlica 9. Zahvala. Sabuia Serajnikova se v svojem in v imenu vseh orodnikov iskreno zahvaljujem za mnogobrojne izraze prisrčnega sočutja ki sem jih prejela povodom nenadomestljive tzguDe svo-'■ega nepozabnega brata gospoda BENA SERAJNiKA Posebno zahvalo izrekam prečastiti duhovščini v Celju in Konjicah, predvsem gospodu arhidiiakonu za ganljivi nagrobni govor, obema gg. tovarišema za poslovilne besede, uritel stvu v Žalcu, Celju in Konjicah, ugledni obsteli1 Janičevi v Celje, lovskemu društvu v Celiu, vsem darovalcem cvetja in vencev, pevcem v Celju in Konjicah in vsem prijateljem in znancem, ki so mojega ljubega brata v tako častnem številu sprem.li na njegovi zadnji poti. V Konjicah, dne 26. oktobra 1926 Za gospode in dame! Na vsestransko željo letos zopei reklamna prodaja? Za mali denar se obiečete od glave do nog samo z garantirano dobrim blagom. Ta ba na cena za tako množino dobrega blaga traja zopet samo 14 dni! Vse to samo Oin 785 — 1 elegantna moška snknena moderno izdelana obleka ali za 1 zimsko mo .i;o sukoo finega čisto volnenega Double sukna, 1 ceilrasta aii flanelasta srajca iz dobrega perilnega blaga 2 zravsn pripadajoča ovratnika, I krasno svilnato kravato ali samoveznico, 1 par spodnjih hlač iz parhanta ali finega belega platna, 1 par finih V o i k a nogavic, 1 par finih Voika čevljev, Za dame ista ceni Din 785*- za 1 fini Velonr-?lašč najboljšega velonrja ali elegantno iz- gotovljen plašč, kakor si sami izberete. za 1 obleko najboljšega čisto volnenega modernega sokna, 1 par finih „Voika" nogavic, 1 par finih „Voika" čevljev in 6 komadov finih žepnih robcev. Vsak si labfeo po volji obleke ali blago sam Izbere. Prijatelji ali Vam more kdo še kaj ugodnejšega nuditi? Ne, to Vam nudi skozi 14 dni zopet samo Tekstiibazar v Lfubljani Kre o v trg 10. Prodaja se v pritličju in v prvem nadstropju. Iščemo elektrikeria 11-76- (VVarter) za trajno službo v naši elektrarni. Zglasijo naj se ie samostojne in izkušene moči pri tovarni »Titan4 d. d. Kamnik 5DEE NOVE Vreče iMBLJENt vse vrste ma vedno na /alog ei ih prodaj* po lainižiih cenah dobro/.nana fvrdka tfsRKO MLAKAR L ubliana Krakovski nasio 14 •jtotam -e iedm Kupuje" rabljene vreče R©umatizem Izjava zahvalnosti. Gosp. D-rju I. Rahlejevu, Beograd, Kosovska ul. 43. Veleučeri gospod dok or Jaz sim pieiela od Vas Vaš le; ..RADIO BALSAMiKA" ,a moiega sina ki c trpu' na reumai zrnu o-em h t n deset mesec-v n stooil na n m I j-j tn i.osita sem ga na rokh Rad, te^a se Vam, gospod ioi-tor, prisrčno .a".»a. u trn za Va.e zdravilo, ki |e zvr=t o delo.atj S i'ozdravom hvaležna Zora Bi skup. Gor R'jeka pr Novem Msroiu, (Hrv. Zagorje. Lek ,,RADI3 BALSAMIKA" izdelti e prodaja in razpošilja z doplačilom po povzetju i borator:; RADIO SSu SAMIKi. Dr. I. in Al, Rahleje«, Beograd, Aosovska ul. 43. Ocarinjenje vseh uvoznih izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarif RAJKO TURK. earinski posrednik, Ljubljana, Masarvkova 9 nasprotr glavne carinarnice — Vse informacije brezplačno 0»CD«CDiC3«<=>BCD«CZ>aC3SCDeCD ZAHVALA. Si rko Premelc se v svojem >n v imenu svojega sinčka Bogot^ ;ei ostalih sorodnikov najiskreneic zahvaljujem za mn>gobio;ne :zraze prisrčnega sočutja, Ki sem nh preje povodom preiane bridke izgube svoje nepozabne soproge m mamice, gospe Helena Premic ei za poklonieno ii obilno prelepo cvetje in vence. Posebei se zahvaljujem za mnog bto|no čaščeče spremstvo na njer: :adnji roti ceni. uradništvu Direkcn J rž. železnic in Mestnega magistrata zastopnikom prof. oziroma učit. ..bor.-. Tehn. srednje šole in njenemu dijaštvu, dijaškemu društvu .Preporod", pev -kemu društvu ,Zvon* iz Smartn. pri Litiji in .Slogi' iz Ljubljane, vsem prijateljem n znancem, ter končno vsem mnogobioinim pevcem Ljub j župe J. P. S. za v srce segajoče in lostinke. Vsem m vsakomur tem potom po novno naiiskrenejša zahvala s prošnjo da jo ohranite v najlepšem spominu Sv. maša zaduštrca bo darovan? v sredo 3. novembra «b 6. uri zju traj v župni cerkvi v Trnovem. V L ubPani, dne 31 okt bra 192« Modn z klobuk t llttnnr LJUBLJANA Sv. Petra t. 2i vileg hotela TratniJ« priporoča svojo bogat< zalogo fi!c in laržunastif Mobuko^ >o najnižjih cenal Jopravila Snatri oblik, v L'rekro-.er . za nakup motornih koles sledečih znamk: Motto Guzzi 3' 2HP. -Motto B. S. A. 4 Ht' z električno razsvetljavo Motto B. S. A. 23/4 H O. H. V. Supperspurt. -Motto B S A. 6 IV. s prikolico in ena prikolica zs motorno B s. A o' 5 H? — Vsa omenjena motorna kolesa so v najboljšem stanju te. po ugodni ceni naprodaj Na ogied pri tvrdki J. KOOBČ & Co- -lubljara, Bieiwsiicwč c. 52 M A. STRUPI orodaja trboveljskega premoga in dr. Ljub Ijr na, Pokopališka ul - I I I ; : Kupu;em madžarske .lemški n avstr |Ske obveznici prioritete državne dolgove, in mestna po^opla itd. itd. Banani po»rtdovaie, ARNOLO EHRE TLU Budapt-l V. Saš ucca 28 POZOK ženini in neveste Žimnice ma iact posteljne ni. -e, železne postelje izlo--Ij vet, otomane divant n apetnške zde 'k. nudi najcencjie Rudn> Radoi'?n apetnil-Krekov trg stev i •oien Mes m-oa dom :! GClClCDGZDOaD^Z: ■"gnnnnr.in:.- J. StjeouS-n 2o Sisah t prlporcCo OOljŠr tatn duru* »ti u Dh partita-re. k»U «rj OfUsi«- t"l> tr*»bUior ta v** oila « - — sessesaoBfs jiiSoslGvensko Sokolstvo se ne udeleži odiiritjo Strossmoyerjeuega spomenika Neverjeten fanatizem irankovcev in radičevcev. K odkritju vabijo le hrvatske separatistične Sokole, jugoslovenske pa izključujejo V nedeljo, 7. novembra, odkrijejo v Zagrebu spomenik velikemu biskupu Josipu Juraju Strcssmayerju, največjemu sinu hrvatskega naroda in enemu prvih in največjih Jugoslovenov. Kaj bi bilo bolj naravno, kakor da se ob tej priliki poklonijo njegovemu spominu vsi Ju?osloveni? A nesrečno zasiepljeni radičevsko-frankovski krogi v Zagrebu tudi ob takem slovesnem trenutku ne morejo zatajiti svojega sovraštva do vsega, kar je jugoslovensko. Prepovedali so dostop jugoslovanskim Sokolom. Starešinstvo JSS je radi tega izdalo proglas, ki pa ne potrebuje nikakega komentarja in se glasi: NARODU IN SOKOLSTVU! Dne 7. novembra 1926 se vrši v Zagrebu, v tem našem kulturnem centru, odkritje spomenika velikemu in modremu sinu našega naroda, vtadiki Josipu Juraju Strossmayerju. ki je s svojimi deli pripomogel, da ie nostnl Zagreb to. kar je danes in kar znači danes v kulturnem svetu. Ta dan bi moral združiti okoli njeg> voga kipa vse sinove našega uaroda brez ozira na pleme in vero. da ravno na tem mestu vsi brez razlike manifestirajo veličino njegovih idej in da s svojo prisotnostjo dokumentirajo oživotvorenie teh idej v uje-dinjeni državi. Ta dan bi moral zbrati pod svetlo podobo neumrlega velikana vse naše nacij> nalne organizacije, med katerimi je pr-o naše Sokolstvo. tako po svoji preteklosti, kakor po sedanjosti, ker je po svojem delovanju in svojih težnjah najvernejši naslednik idej in teženj slavnega vladike. On, človek širokega pogleda, globokega razuma in širokogrudnega shvačanja, je v svojem življenju visoko cenil Sokolstvo, cenil za to, ker je bilo od svojega postanka nosilec velike slovauske ideje, za katero je baš on z vsem poletom svoje velike duše najbolj težil. Dokumentiral je to i s svojo besedo i s svojim obolusom, ko se je pri nas na jugu, v Ljubljani, osnoval prvi Sokol. »Južni Sokole, matica današnjega sokolstva v državi. Že takrat, pred več ko šestdesetimi leti, navdušen, da je ludi na naši strani vsajena slovanska bilka Sokolstva, je pozdravljal tisti trenutek in ga blagoslavljal: >. . . ker Sokolstvo mora postati faktor, ki bo ujedinil vse brate iste krvi in istega jezika.« In Sokolstvo, ki se je vselej globoko klanjalo senci velikega rodoljuba, ki se tudi danes z globoko hvaležnostjo spominja njegovih velikih del. noseč v svojem srcu zlate besede: . . . >da mora biti faktor, ki bo ujedinil vse brate iste krvi in istega plemena/, to Sokolstvo je ustvarilo veliki ideal svojega velikega narodnega dobrotui-ka, ujedinivši brate in sestre v jedinstveui organizaciji »Jugoslovanskega Sokolskega Saveza«. Pa vendar se 7. novembra pred spomenikom Josipa .Turaja Strossmayorja nc bodo zbrale čete jugoelovenskega sokolstva. ne bodo se mu klanjali sokolski prapori, polni slave in zgodovine, moči in ponosa, ne v črnino zaviti prapori zasužnjenih bratov, ki so našli zavetja v svobodnih domovih ju-goslovensekga Sokolstva. Da, ne bodo se mu klanjali! Toda ne zato, ker se nočejo, ker se ne morejo, marveč zato. ker tega nočejo oni, ki so prevzeli aranžma in organizacijo slavnosti v svoje roke. »Poživljajo se izključno le hrvatska društva, da pridejo polnoštevilno, vsa ostala pa naj pošljejo samo svoje zastopnike. Jti-Eoslovensko Sokolstvo nam ni prijetno, da ne bi radi znanih razmer v Zagrebu prišlo pred očmi kralja do neljubih incidentov.« Tako se glasi službeno obvestilo prirediteljev. Visoko spoštovanje do posvečene osebe Vladike, uašega prezvišenega Pokrovitelja in važnost momenta, v katerem se odkriva spomenik velikemu sinu našega naroda, nam narekujeta, da sprejmemo to sporočilo in dajemo nanj s-imo sledeči odgovor: Mrtvi vladika Strosrovz'jo U272 [ Primi dr. fr. zopet redno ordinlra Ljubim, Komenshep ul. f Proda se: na Vranskem. „Hotel Slovan" z obširnimi stanovanj skimi in gospodarskimi poslopji, mesarija, sušilnica za hmelj, prvovrstne s hmeljem zasajene njive, doraščeni goz dovi in lepi travniki. Pojasnila daje deželni sodni svetnik dr. Pernat v Laškem. "316 Za jugoslovenska patenta 11362 a štev. 1979 od 1. avgusta 1923 na: „Postupak za vučenje stak* lenih tabla" (sVerfahren zum Ziehen voa Glastafeln») in št. 1988 od 1. avgusta 1923 na: ,,PosiupaSc za izmenu savi-jajučeB valjka kod vlačečih strojeva za staklene ploče" (»Verfahren zum Auswechseln der Biege-walze bei Ziehmaschinen fiir Glastatehu) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Ceni. ponudbe na inž. MIlan Šuklje, LJubljana Še-lenburgova ulica št. 7. jOs. suem I m SatiriCno psihologitn! obrazi Kart Din 24 — Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica E I K E T E AM P I L J E mi.tmv Ljubljana Gospod želi spremeniti sedane službovanje Je absol -en: tig akadem je v Gradcu, vešč več ino zemskih jezikov, vsestransko naobražen. z doleoletno orakso v veleoodjetju. ^rvovrs'en korespondent ter knjigovodja. Najraje banka ali veleood etje Ponudbe z navedbo plače pod .Zanesljiv 52* na ogl. odd. Jetra 11468 Smerekov ln brezov okrogel les 11435a in les za papir kupim. Plačam takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod »Smre kovina 12.345.« jaaDnnnnnnnnnnnant .oannnDnDpnp Izložbeno stojalo ponikljano, kompletno, ter posamezne dele (postavke) za aranžiranje modnih in galanterijskih predmetov se kupi. Cenj. ponudbe pod , So jalo 9" na upravo Jutra' 11459 s Predno kaj kupite, oglejte si poprei ravnokar dospele krasne angleške štole in velourfe za plašče in kostume v novem lokalu trgovine Marije Rogelf, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 26 i080> Ifiiiioa delavnica Anton Kozina Ljubljana, Cegnarjeaa ulica štev. 12 (blizu deželne bolnicei Izdeluje i razne nžen erske tei solske pripomočke Popravlja: geodetske, hydrometrične, lote aparate, ris. oiodje in izvršu e vsa v pr. Javna dražba krasnega pohištva se vrši v sredo, dne 3. nov. ob 2. uri popoldne v skladišču šped. tvrdke Ran-zinger v Ljubljani, Vojaška ulica. Na-prodai med drugim: kompl. spalnica z 2 posteljama, elegantna spalnica z 1 posteljo, krasna jedilnica, pisarniška oprema, usnjeni fotelji, slike, preproge, posamezni deli pohištva itd. Interesenti za bol še pohištvo se vablfol ■■■■»■■■■■■■■HUMHaanm Sprejme sc lM53-a družabnik s kapitalom k že dobro vpeljani žitni trgovini. Ponudbe pod ..Strokovnjak" na oglasni oddelek „Jutra". Za moške! a izgubljeno moško moc in jakosi dobite ponovno t O KAS A Errecton pastilami od prof. Dr med. Lahusetu. Uspeh nemdkrlljlv. Neitetc prima-niče. Pojasnili se poiiljajo direktno. Pilloiite dinar-s ko znamko. Dr. V. Marin, Zagreb, Opatovim b da Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam sem komisijeko prodaio „PEKO" čevljev opustila ter aa imam na zalogi čevlje domačih in Inozemskih tovarn prvovistne kakovosti po konkurenčnih cenah. — Za obilen poset se cenjenim odjemalcem priporoča tvrdka SEL3AK, Ljbbliana, Prešernova ulica 52. I Iz^la j© Blasnikova VELIKA PRATIKA ca navadno leto 1926, ki ima 365 dni „VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini m slikah. Opozarjamo na davčne spise, koje mora vsak čitati, da bo vedel, kaj smo plačevati nekdaj, kai in koliko mora plačevati danes zlasti Slovenija Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri J- Blasnika naslednikih tiskarna in .ilograftini zavod L ublšana Breg 'iev. 12. dalje priznana trpežna obutev najelegantnejše oblike po izredno nizkih cenah samo pri tvrdki Aleks. Oblat, Sv. Petra cesta 18. Vsak bo iahko spa! „a toah i2 finega puha 11423 " ako si bo naročil puh pri eksp. firmi za Jugoslavijo BRflčA HOUANDER. SUBOTICA. Na ceneje perje in špecijelni puh za blazine. Zahtevale cenike In vzorce I ieleiou 98( pisalni stroj dosege* svetovni slo je s nad 2,000.000 strojev v prometu in rab Zastopstvo uUDVIG BARAGA, LJUBLJANA Seienburgova ul. 6 U 27 a leleion 980 naznanilo otuoritue Slavnemu P. n. občinstvu vljudno naznanjamo, da sva otvorila i ia8S a moderno opremljeno razi Sprejemamo v generalno popravljanje vseh vrst automobile, motocikle kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela po izredno nizkih cenah. — Za vsako po nas ltvrfteno popravilo, da eno primerno iamstvo. — Se priporočamo cenj. gosp. automobilistom ter drugim športnikom in beležimo Z najodličnejšim spoštovanjem J. KlolaC 4 Comp., Ljubljana, Bleiweisova cesta 52 Vse te lepe stvari: lepa čeveljčke, torbice in draga darila lahko kupite, ako najdete* milu „Gaezla" samo en zlatnik. V vsak tisoči komad našega priznanega mila vtisnemo namreč po 1 zlatnik in ako imate srečo ga bodete sigurno našli. Vpoštevajte to ter pridno perite le z milom »»Gazela" bt se odliknie po izreano oblini peni ter /ako temeljito ta hitro očisti perilo. |2 li [i | za g. mojstre in pomočnike. Začetek tečaja * I 8. novembra. Vse informact e daje g. J. Steinman i i str. uč. in vodja tečaja, Ljubliana, Poljanska c. 13. ■ 1H70 Naznanilo. Cenjeni publiki uljudno naznanjam otvoritev zaloge pohištva združeno z tehnično pisarno v Ljubljani, Dvorni trg I (nproli Židovske ulice). Tovarna pohištva A. AiDonn, Tržič. Goreo sko Advokat 11339 dr. Hlbin Smole naznanja, da je svojo odvetniško pisarno iz dosedanjih prostorov v Sodni ul. št. 9 preselil v Dalmatinovo ulico št. 5 pritličje na levo. Klub Primork javlja, da plesna vaju vsied praznika prihodnji ponedeljek odpade. in bo prihodnja 8. novembra. St razišče pri Kranju Sokolski oder vprizori v nedeljo, 31. oktobra 1926 ob 4. Tiri pop. »Zemljo*, življenska komedija v treh dejanjih. Iz prijaznosti sodeluje orkester Narodne čitalnice v Kranju. Predprodaja vstopnic pri hišniku, pol ure pred predstavo pri blagajni. — Preskrbite si vstopnice pravočasno! — Odbor. 32489 Litija V nedeljo vsi v Sokolski dom v Litiji, kjer vprizori Udruženje vojnih invalidov (krajevni odbor ljubljanski) dramo v treh dejanjih «Tužna ljubav» Začetek ob . uri. Ker je čisti dono; te prireditve namenjen podpornemu skladu vojnih žrtev. prosimo obilo udeležbe. — Odbor. •12591 Strojno pletenje s S stroji, zelo dobro vpeljano, s stalnimi odjemalci, prodam. Ponudbe pod iifro ip^etenje Ljubljana-- na o?!, ©ddeiek »Jutra». 32463 Frizerski salon «VenuS» Sv. Petra cesta 25 .tvorim 3. novembra. Moderno striženje, frizira-nje. manikiranje. pedikira-nje. masaža, negovanje polti in barvanje las. Izposo-juje lasulje in prevzema maskiranje za gledališke odre. Za naklonjenost >e vljudno priporoča Ivan Ka- Kolarstvo -t o ječe že 00 let, poprav-.. in izdeluje vsakovrstne "Zove in tovorne avtomobile po naročilu. Prevzema udi kovaška dela. Franc Zanoškar. kolar v Ljubljani. Tržaška cesta štev. 17. 32329 Damski klobuki Baržunasti klobuki po Din 120, 130 in 150. filcasti po Din 100 in 120. Vseh vrst popravila zelo poceni izdeluje takoj in se priporoča J. Stemberger Rež. Dunajska cesta 9. 32407 Modistka Ž. Mahnič - Gorjanc Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 sprejema vsa popravila bar-žunastih in filc klobukov, kar točno in ceno izvrši. V zalogi baržunasti klobuki od 120 Din in filc od 90 Din naprej. 236 Vozovi V zalogi imam različne ročne. tovorne in vozove na peresih (vzmetih). — Dobro vpeljana kovaška in kolar-ska obrt. Prevzamem vsa naročila in popravila Točna in solidna postrežba — cene ugodne! Proti računu se vzame tudi kolarski les. Se priporoča Matija Terlep. SiŠka (Ljnbljan* 7X Sv. Jerneja cesta 217 Avtomobile vsakovrstne in motorna 60-Lesa popravlja najbolje, najhitreje in najceneje Fior-jančič. Karlovska cesta 22. pus. 32*>24 Sode in sodar. dela vseh velikosti in vrst izvršuje najceneje, točno ter dobro Fran Kepič. sodareko podjetje. Liubljana-Tmovo petnic [.tikate, sri«er8tvo 'j | SITAR *SVETEIC| LJUBUANA ■p* Vulkanizira vse vrste g u m M a parna TtiH-anitarija P. 8 k a1 . t T Ljubljani Bimska c U. 270 Lastni izdelki! Nizke cene! Smučarske obleke kompletne po 850 dinarjev, telovadne oblačilne potrebščine in modni salon za gospode priporoča c. občinstva in društvo tvrdka Brata Capuder prej Pero Capuder Ljubljana. Vegova olica 2. 24S dobe Gospodinjo dobro, inteligentno in samostojno. srednjih let — veščo tudi kuhanja, sprejme samostojen gospod za boljšo hišo v provinci. — Reflektantinje naj se osebno zglase v nedeljo, dne 31. oktobra dopoldne v hotelu c51on» pri portirju. 32233 Potnikom ki obiskujejo tudi hotele, menze. bolnice itd... se nudi pri razpecavanju v takih podjetjih dobro vpeljanega jn poznanega predmeta, lahek' zaslužek. — Naslove s kratko ponudbo in označbo blaga, katerega prodaja, je podati na Aloma Companv v Ljubiiani t>od šifro »La-hek zaslužek*. 32090 Izurjene pletilje dobe proti dobri plači stalno delo na dom. — Ravno tam sprejmem izvežbano pletiljo v trajno delo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 32636 Hotelskega slugo s prakso in letnimi spričevali sprejme hotel c31on> v Ljublzani. 32612 Zastopnike išče proti mesečni plači 1500 frankov in visoki proviziji Milarna '. spričeval in zahtevki j so naslovit! na: Ravnatelj Egon Srebre. Zagreb, pošt. pretinac 249 32557 Kontoristinjo zmožno samostojnega knjigovodstva, nemške in slovenske korespondence ter stenografije, sprejme trgovsko podjetje. Ponudbe z navedbo dosedanjega služ-bovanja in referenc ter zahtevkom plače pod značko »Knjigovodja* na podružnico »Jufra* v Celju. 324<">9 Čevljar, pomočnika izvežbanega za razna boljša dela, sprejme s hrano in stanovanjem v hiši Andrej Gradišar. Križe na Gorenjskem. 32436 Iščem kuharico katera razume nadzorovati vrt in poljedelstvo. Ponudbe pod »Posestvo* na podružnico cJutra* v Celju. 32376 Oskrbnico za manjše posestvo sprejmem. Ponudbe s spričevali na podružnico - Jutra» v Celju pod značko »Vrt*. Čevljar, pomočnika takoj sprejmem v -talno službo. Hrana in stanovanje v hiši. — Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod Služkinjo pridno in pošteno, U /na poleg vseh gospodinjskih del nekoliko kuhati, sprejme majhna družina. Starost 20—30 let. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek cJutra* pod cPoštena 325*. Plača in nastop i r»od značko »Za-nesljiv št. 47>. 32413 Mesto gospodinje pri boljšem gospodu želi gospodična, ki zna šivati, kuhati itd. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Varčna*. 82652 Kakršnokoli službo iščem za takoj. Imam šest gimnazij ter sem tudi sposoben orglanja. Sprejmem vsako službo, neglede na predizobrazbo. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 32664 Prodajalka začetnica, želi službe v večji špecerijski trgovini. Gre tudi na deželo. — Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod šifro c Marljiva moč 62*. 32662 Mlad trgovec ki je primoran radi družinskih razmer opustiti trgovino, išče službo v večji trgovini kot skladiščnik, potnik ali slično. Gre tudi izven Slovenije. Ponudbe na podružnico «Jutra* v Celju pod cAgflen*. 32690 Vajenca za sedlarsko obrt sprejme po dogovoru Ivan Križnar, sedlar. Lipnica. p. Podnart. 32497 Perfektno kuharico in služkinjo obe pod 30 let — samo s spričevali sprejme družina 3 oseb. Naslov v oglasnem oddelku cJutra* r>o<5 značko cSubotioa-- 32537 i4k iščejo Kinooperateur late mesta za takoj. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celiu pod »Zanesljiv*. 82246 Krojalkj pomočnik dober, išče tlužbo proti majhni plači. Ponudbe rod »Vešč* na oglasni oddelek .Jutra*. 32200 Plačilna natakarica zanesljiva moč, išče službe v restavraciji ali kavarni. Nastopi s 15. novembrom t. 1. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Plačilna* 31895 Natakarico z 20110—3000 Din kavcije, sprejmem v dobro idočo gostilno ua deželi. Naslov v oclasnem oddelku Jutra. 32491 Plašče ta.ie.uje šivilja po 125 iu Din. Naslov v oglas. ©čKlelku cJutra*. 32595 Dobro pekarno s celim inventarjem dam ooemu. ki mi posodi 10.000 I^m za, pol leta zastonj, potem več let proti majhni najemnini v najem. Ponudbe pod »Zastonj 85» na ogl. Kolesa, pisalne in šfvatae stroje. registrirne blagajne itd. popravlja najbolje, najceneje Flor-jančič, Ljubljana. Nunska uKca št. 3. 215/1 Pozor, krojači, šivilje in nešivilje! Krojenje za krojače, šivilje — poseben pouk ta dame, gospodinje, uradnice itd. Pouk je urejen, da ga lahko obiskujete v popoldanskih ali večernih "urah. Pričetek tečaja 8. novembra. Krojni pouk potom pošte s sto venskimi učnimi zvezki. Revnejšim in uradniškim slo jean tečaj ceneje. Kroji po meri. Učenci z dežele imajo zveze z vlaki. — Absolventom preskrbimo tudi službe. Izdaja slovenskih modnih listov. Krojno učilišče v Ljubljani. Stari trg 19. 32521 Uprava veleposestva išče za delo na polju nadglednika srednjih let. veščega v vseh panogsh kmetijstva. V poštev pridejo samo resne in energične osebe z dolgoletno prakso. Reflektanti naj ?e blagovolijo oglasit: v nedeljo, dne 31 oktobra dopoldne v hotelu »Slon> pri portirju. 32233-a Sobarico pridno in preprosto. vajeno pranja ter likanja perila, sprejmem takoj. Ponudbe s prepisi spričeval in plačilnimi zahtevki na oglasni oddelek cJutra* pod šifro »Trrovina 89* 32589 Učenko z boijšo šolsko izobrazbo sprejmem v modno trgovino v Ljubljani. — Imeti" mora vso oskrbo pri starših. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 32605 Stalno službo dobi kdor posodi 15.000 Din proti dobrim obrestim. Nastop službe takoj. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod <3taIno 1500*. 32615 Čevljar, pomočnik dobi stalno mesto z vso oskrbo pri Al. Negro. Ljubno, pošta Podnart. 12590-a Za kemično čiščenje oblek vsake vrste, sprejmemo moškega ali žensko. — Ponudbe na ogl. oddelek cJutra* pod c Dobra moč 44. kemično čiščenje*. 32644 «Dober stroj 60>. 32635 Brivskega pomočnika mlajšo in dobro moč s-prejme takoj proti ted. plači 200 Din JoŠko Kalčič. brivec v Ribnici 32566 Mlinarja samostojnega in izvežbanega za valjčni mlin. po možnosti neoženjenega. sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mlinar*. 32461 Dva vajenca za električno podjetje, s primerno šolsko izobrazbo sprejme M. Leben v Ptuju. 32547 Strojnika samo prvovrstno moč sprejme »Tekstilana* tovarna supna. d. d. v Kočevju. Močno dekle pridno, ki zna tudi kuhati sprejmem za vsa hišna dela k 3 damam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Sombor*. 32537 Kuharico po možnosti starejšo, sprejme žanaarmerijskn staniva na Dolenjskem. Nastopiti je takoj. Ponudbe na ogl. oddelek cJutra* pod šifro cPoštena 99*. 32499 Zlatarskega vajenca sprejme Danijel Zupane v Ljubljani. Wolfova ulica 6. 32563 Čevljar, vajenca in dva pomočnika sprejme s hrano in stanovanjem v hiši Šenk. Maribor, Tržaška cesta štev. l. 32551 Trg. pomočnico iščem, ki je vešča v trgovini mešanega blaga in ki ima 10.000—15.^00 t)in kavcije. Nastop takoj. Pismena ponudbe na podružnico cJutra* v Mariboru pod ePomočnica*. 32549 Službo hišnika želi zakonski par brez otrok v stari ali novi hiši. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra* pod cHišnik 26*. 32558 Krojaško delo prvovrstno — sprejmem na dom. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 32541 Korespondent in knjigovodja, perfekten, z znanjem jezikov, vešč vseh pisarniških poslov — prvovrstno akademsko izobražen. z večletno prakso, išče mesta v trgovini aL industriji kot šef korespondence, knjigovodja, pomočnik šefa itd. — Dopise na oglasni oddelek cJutra* pod cVesten in marljiv*. 32488 Bivši trgovec mlad. išče mesto kot trg. potnik, skladiščnik ali slično. Dopise pod «F. B.* na oglasni oddelek cJutra*. 32464 Trg. pomočnik starejša moč. sprejme mesto pomočnika ali skladiščnika v manufaktunii. modni ali galanterijski trgovini Ponudbe na ogl. oddelek ood cTakojšen nastop 93». 32693 Absolventinja trgovske šole želi mesta. Gre tudi za blagajničarko. Ponudbe pod cMarljiva 62* na oglasni oddelek . 32522 Vrtnar z večletne, prakso ieli premeniti službo vrtnarja. —• Ponudbe na upravo v Mariboru pod šifro cMir-. služba- 32553 Trezen mlinar išče službe. Pismene ponudbe na upravo v Mariboru pod cffiiaar S6>. 32554 500 Din dam on^mu. ki mi preskrbi službo šafflrja aK kaj sličnega. Ponudbe n« uprav. cJutra> v Mariboru * Dol c£afer». $2555 Natakarica vešča nekoliko šivanju ki bi opravljala tud! ,!ruga hišna dela. ilče službo. — >"»etttpi lahko taioj. Xask>v v oglasnem oddelku Jutra. 32567 Strojnik in šofer Ieli premeniti službo Event. gre za šoferja ali pa za strojnika k parnemu stroju J«m1ov v oglasnem oddelku 100 gl " vsaka juha r~ i prikuha re- snejša in o-kusnejša, če se doda \-> kavne žličke Juhana. Velik prihranek na denarju. Do-•;va se povsod 32650 Dva avto-kožuha in nožno vrečo prodam po ugodni ceni. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 32355 Zimsko suknjo novo. za normalno osebo, iz angleškega blaga, ugodno proda Pollak Josip. Slomškova ulica 23 — med 12. in 2. uro. 32586 Lep, črn pliš gladek, prodam 3 metre. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 32124 Otroški voziček ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 32597 cJutra*. S2304 Natakarica stara 25 let, poštena, iz dežele, išče službo. Delala bi tudi vsa domača dela — vajena tudi kuhe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 32263 Trgovski sluga išče službe: gre tudi za kaj drugega. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra* v Celju pod iifro »Zanesljiv*. 32496 Elektr. svetilka namizna, z medenim podstavkom ueodno naprodaj v Študentovski ulici št. 111. 32631 Poceni prodam: vzidan štedilnik. 2 glinasti peči. ročni voziček z diro na 4 kolesih, ročni vozi-ček na vzmetih, na dveh kolesih in čajno mizo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 32621 Tula dozo lepo. srebrno, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Razne predmete Omare, lesene in železne postelje, vojaške nočne omarice, velik železni štedilnik, kotel za proizvajanje pare, cementne in lesene kadi, pl^tovoz. koleselj. 2 nova komata, škripec za dviganje teže do 1500 kg. telefonska aparata. 2 električna števca, kontrolno uro. železne peči.« Olson* luči, stružno mizo. Schapiro-graph. Opalograph in drugo prodam. Zahtevajte ponudbe t>od naslovom: Poštni predal št. 5. Ptuj. 326M Žagino garnituro lokomobilo. polnojarmenjk in transmisijo prodam po zelo ugodnih pogojih. Naslov v osiasnem oddelku »Jutra*. 32356 Znamke prodam iz zapuščine: 300 ierij Slovenija 5 p do 10 Din. nerabljene samo 5, 25 p in 4 Din rabljene. 100U serij amerikanska izdaja 3 p do 10 Din rabljene, 100 serij invalidnih proviz. rabljenih. 100 serij Aleksander rabi j., 10 parov 15 n 20 kr. nerablj., 100 serij časopisn. dunajski tisk nerablj.. 400 serij časopisn provizorij. nerablj.. 15 zvezkov po 200 različ. Jugoslavija. 400 serij Bosna atentat nerablj.. vse skupaj za špekulacijsko ceno — samo 11.500 Din. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod »Zapuščina*. 32516 Kopalno banjo prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 32571 Austro-Fiat 7sedežni, 24 HP, v dobrem stanju, takoj za voziti, nova pnevmatika, pripraven za tak-ametar ali lahki tovorni avto. po zelo nizki c-eni naprodaj. — Ogleda se nri Barešiču na Dunajski cesti 12. 32345 Čebelnjak (za 24 A. L. panjev) 8 A. Ž. panjev obljudenih (lipov les)", 11 A. Z. panjev praznih, 5 polovičarjev (export) ter več amerikanskih in kranjskih panjev. 1 nova trčalnica za med. 1 stiskalnica za vosek. 2 omari za sar.nice in 150 satnic, ter raznovrstno čebelar, orodje proda F. Žust. Unec. pošta Rakek. 32332 Sadno drevje vseh vrst, 1. slovenske drevesnice proda Dolin šek. Št. Pavel. Saviniska dolina. 32330 Čevljar, šival, stroj dobro ohranjen, oroda radi smrti za 1500 Din Ivan O s o 1 n i k. Domžale 33. 32323 Gorkodar je pločevinast nastavek na lončene peči in štedilnike. Gorkodar ogreje takoj vsako sobo ali kuhinjo Gorkodar rabi polovico manj kurjave. Gorkodar oglejte in naročite pri Mi-helič in drug. Ljubljana — Dunaj-ka cesta 41. Telefon št. 777. 32305 Drva hrastove odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni n a d o m parna žaga V Seagnetti. Ljubljana, za gorenjskim kolodvo rom. — Pri odvzemu večje množine znaten popust 193 Železna peč znamke »Phoebus* naprodaj pri tvrdki Ivan Perdan nasledniki v Ljubljani, Krekov trg 32423 Pohištvo stalnico in jedilnico, zelo lepo. iz slavonskega hrasta, novo. ra^li odpotovanja za polovično ceno prodam v Šiški. Celovška cesta 117 32403 Ugodno naprodaj: osebni 4sedežni avto. 12/14 HP ter majhni tovorni, po 15 000 Din. stoj-č bencin-motor. A HP. 2000 Din. se-saika za avto <'Fridmanel-aparat), 6cilindr-ki magnet, trivrstna harmonika, vijoli-na in jcitre. vse v dobrem stanju. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* Dod značko »Uerodna cena*. 32372 Pozor, peki! Stroji za del. testa (Teigte: linaschinen) za ročni in parni pogon, patent Au-stria. 25—30delni (Umleg-zilinder) z izboljšano noževo glavo. stroji za mešanje 'Misch- und Knetma^ehinen) stroja za drobtine za ročni pogon, velikost A B, iz znane "tovarne pekovskih strojev ing. Emil Pleva, \Vien XVII se naroča pri tvrdki Ivan Komatič zastopstvo in prodaja strojev v Ljubljani. Gradišče št. 11. — Zanesljivim plačnikom na obroke. 9189 Peki, pozor! Stroj za mešanje in umesenje (umesi 20u kg testa naenkrat), popolnoma nov. ceno proda Ivan Komatič. Ljubljana. Gradišče št. 11. 31523-a Siv kostum s kožuhovino. lep, jako ceno prodam. Na ogled od 15.—18. ure. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 3266S Pohištvo Postelje z žimnicami in odejami, omare, umivalnik, zavese, preproge itd. prodam skupaj ali posamezno. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra*. ~ 32675 Zbirko znamk jugoslovanskih ugodno prodam. Zbirka je lepo urejena po izdajah in barvah. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 32679 Svileno obleko in moški kožuhovin. ovratnik. popolnoma nov. prodam. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 32678 Stelaže omare in namizni telefon, vse dobro ohranjeno, ceno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 32715 Otroško posteljico železno, dobro ohranjeno, z mrežo prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 32697 Nov lestenec na 5 žarnic, v les izrezljan in antično pozlačen, prodam. Na ogled pri tvrdki Pengov, Kolodvorska ul. št. 20. Ljubljana. 32634 Elektromotor 10 HP za 150—300 Volt. kompleten in v najboljšem stanju, ceno naprodaj- — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 32608 Turbino popolnoma novo. padec 3 do 5 m. 8—10 HP. po zelo nizki ceni prodam. Več ustmeno. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Tribuna 31205*. 32610 Spalnico popolnoma novo. še nerabljeno, iz trdega lesa, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 3265S Kožuhovinasti plašč dobro ohranjen, otroški voziček. otroško košaro in 2 postelji poceni naprodaj na Sv. Petra cesti štev. 17/L 32666 D O Š L A je partija novib francoskih dvokoles s prostotekom in francosko Ia pnevmatiko. Izvanredna cena 1420 Din. — Tribuna F. B. L., Karlovska cesta 4 3149! Klavir, pis. stroj in pohištvo vse dobro ohranjeno, naprodaj na Karlovski c. 22. 32422 Voziček zapravliivček skoraj nov, na oljnate osi, nroda. Franc Oblak. Drenov grič. 32362 Krompir in jezice več vagonov, lepo in zdravo blago, po najnižjih dnevnih _ cenah proda takoj Alojzij 5 o t k o. trgovec v Žužemberku prj Stični. 27069 Sadno drevje visoko in srednjedebelno oddaja po zmernih cenab drevesnica Stopar — Velenje. 27993 Elegantne spalnice prvovrstne izdelave in razno pohištvo nudi najugodneje Matija Andlovic. Vi-dovdansks 2. 32667 Vozno pogrinjačo (plahto) kupdm. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Plahta*. 32250 Šivalni stroj • dobro ohranjen. najraje Singer. kupim. Dr. Cuder, Domžale. 32192 Škatlje različne velikosti prodaja P. Magdič. nasproti glavne pošte. 32096 Oder za majhno gledališče poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku .Jutra-.. 3»S8 Sobno opravo novo, kompletno, iz hrastovega lesa. po jako nizki ceni prodam. Kaslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 33513 80 zabojčkov » velikosti 80 X 30 X 25 ceno proda Elektro-Lm — Selenburgova 7U. 32502 Motor na surovo olje — Original Crosle? — sistem «(Sto»-Kanghester. 12.5 HP, prodam po urodni ceni. — SaslOT t oglasnem oddeiku 27032 Suhe gobe plima kvalitete oferirajte pO vzorčeno tvrdk; E Vajda Cakovec — Medjimtuje. SI £64 Stružnico za železo, močno, moderno, dobro ohranjeno in rezkalni stroj (Frasmaschine) kupim-.-. — Ponudbe na ogl. odde:ek cJutra. pod »Gotovina 900. 31900 Jesenov les okrogel ali v plohih, oa-ko množino kupimo. Ponudbe na ogiasni oddelek cJutra* pod »Gotovina 901» 31901 Stare vreče lahko strgane aS velike krpe. samo ne trhlene. kupi večjo množino Ed. Piš-ler. Vrhnika. S2429 Zlato, srebrne krone kupuje F. Čuden. Ljubljana Prešernova L 41 Stroj za kremplanje žime itd., na strojni ali ročni pogon, kupim. Ponudbe s ceno na oglasni odelek »Jutra, pod značko oddelek »Jutra». 32632 Pisarniško opravo amerik sistema, kupim. — Ponudbe na poštni predal št 85. Ljubljana. 322S1 Autogenični aparat rabljen, in 4 železna kolesa za voz. za prevažanje motorne cirkularne žage. kupim. Ponudbe pod »R K.» na oglasni oddelek »Jutra*. Zahvala. Kupoval sem izboru« -Doko» čevlje ln naletel sem, da sem b:! deseti kupc^ Prejel sem v dar par krasnih čevljev po lastni izberi Zahvaljujem ie tvrdk: Doko. (Iv. Čarmafi). Prešernova ulica štev. 9, dvorišče, ter kličem: nosite le «Dokoa obutev. Fran Farkič, rgovec Ig štev. 73 pr» Liutoliani. Od zore do mraku i \sakem vr-menu nos: e lahko .Doke* obute.', pa Vam bo tatovo naide! časa zdržala. Kupujte le .Doko' obutev. Trgovina je > Prešerno, ui>ci štet 9. (dvor.-če.) X Stare kovine baker, svinec, kositer, medenino. aluminij, cinkovo pločevino, akumulator plošče ete kupuje in plača najbolje Vere. Komercijal-na družba v Ljubljani — Kongresni trrr 9 32317 Šivalni stroj dobro ohranjen — najraje »Singer^ kupi dr. Ender. Domžale. 32192 Hlode hrastove in bukove kupuje parna žaga V. Seagnetti v Ljubljani. 252 Oblic (stružnico) (Diktenh obelmasc h ine). dobro ohranjen, kupi Tribuna F. B. L.. Ljubljana. Karlovska cesta 4. 32619 Usnjat suknjič rujav, že rabljen, kupim. Naslov v oglatnem oddelku »Jutra*. 32623 Zlatnike kupujem in plačam dobro. F Čuden — "Ljubliana, Prešernova 1 * 238 Omaro za led (Eiskasten) kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod »Omara*. 32661 Avtoomnibus v dobrem stanju. 10 do 12-sedežen z zračnicami, kupim takoj. — Ponudbe nn naslov: Zemljan, avtopod-jetnik. Trbovlje. 32ti99 Tračno žago (Bands&ge) in motor 4—5 PS kupim. — Ponudb- na Oglasni zavod Kovačič — Maribor. 32686 Oval aparat za izdelovanje ovalnih okvirjev kupim. — Ponudbe na oglasni zavod Kovačič v Maribora. :'-2687 Tovorni avto garanti ran d obr o obran;-, n. znamke Turinc- ali Avstro-Fiat, za težo 1000 do 1-»"« kilogramov. kupim. Po-nurdbe na postni predal št. 14. Žalec. Sloveni j:. »Posest" Realitetna pisarna dražba z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 24 proda. ^ 1 Lu c nonad stropno. : •. -stanovanjsko, po 3 robe. pritikline. L:.za gjav-nega kolodvora. 4 ;5.0t*» dinarjev. Letni ».ono^ di> tisoč dinarjev. VILO. enonaostropno. u -vozidano. 5 eor. kopal^i-a. pritiklinr. 3000 k. a •Iratnih metrov vr;* Poijansku predmestje. Ji tir-oč dinarjev. HISO. enonadstropno ;tanovan;-ko, sesteoln koufort. stanovanje kmai. prosto, vrt, tik tranna;* - 300.00U Din: HlsO, dvonadstropno-stanovanj, dvosobno t.« razpolago, vrt. dvorišče. 12U.UU0 D:n. HlsO, enonadttropu. štacuvanj. blizu iKjitriij--kega' kolodvora. 151.*.1 " ■ dinarjev HIŠO. dvonads-Tvp. o. r j-tanov«inja pj o K>be. ;•::-tik line, minut ud p--£>t-e. 225 tboč dinarje' . Hi^O. pritlično, 4 :taco' >>ki. a 30 in 5" 1»-.. za Bežigrad v m •• dinar j v v. po. 1 •. po 45 50 Din. tik Tran>lormatorja po '30 Di- Med pristni, namizni c«. nudi po Din 22.50 kg A Maček, velečebc^ar. Vr; nika »Stalna, služba 77 - c-"77 Ljutomerska vina sortirana prvovr-tna lanska, SO hI, vinski mo>t Burgundec in Svlvaner-Muskat. 23 % sladkorja — prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 3257> Želoda, fižola in krompirja imam vagonske množin-oddati. Ponudbe z navedbo cen na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Zfk». Seno Prodam 14.000 kg prve vratnega vrtnega, prešanega sena. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra: ~ 32630 Trg. ali gostiln, hišo gospodarskim ter majhnim posestvom. •• :arr.i vasi ali trgu tak' Kupim. N ari o v v oglasu-oddelku -Jutra*. ' Lepo posestvo i. gospodar>kimi po?!op.: ; glav zi-.ine, tik gia ceste in železnice oapro Gornji Log -5. TK-?ta Li*i. Moderno hišo ?redi Maribora. 19 m- i ' -vanib sob. letni čisti d-r. -65.00"» Din. proda za 1> 225.00" Zagorskf. M ur • - Tatenbabe-a ulr-a :v Nova hiša enona-l stropna ua ; -r.. nem prostoru, pripra- na peka ri jo. zajtrk o val nic • .-lično obrt,' naprodaj Naslov ••• v-zlasaem »Jutra- :'2i m Vili slično hišo kupim v Ljubljani ^li predmestju za 160.00»"« do 225.nr»o Din. Posredovalce izključujem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* rod »Zmožen plačnik*. 32511 Enonadstropno hišo v Sp šiški- z elektriko in vodovodom, radi družinski' razmer ugodno prodam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 32507 Enodružinska hiša izven Celja pri Bežigradu, v izredno lepi solnčni legi. moderno zidana pred dvemi leti, garantirano čisto suha s takoj razpoložljivim stanovanjem 2 sob. predsobe in kuhinje, z vrtom, je proti četrtltnemu predplačilu takoj za oddati. Pojasnila v oglasnem oddelku »Jutra* 32384 Pekarijo dobro vpeljano in opremljeno. s hišo in gospodarskim poslopjem ter 3 johi zemlja, sredi vači. proda do 15. novembra 1926 L. Florv. Sv. Lenart. Slo v en Gorice. S2468 Trgovsko hišo ■ '.-rez zal'-'g» n> Kr.-k- r polju — •.-lez ka:-r-zgrajena bodoča Zjjrrelr-k-elekrr. rrntz.v*. radi o-letovanja proda v- - -ventarjem .'. i-•?-.:•- ,:•• Al Eržen. Cerklje ob Krk . Hiša z mesarijo iia proraer-.d točki. bolezni lastnika Naslov v upravi c-Iurr.-f-Maribom U25 Hišo v Mariboru zamenjan? za hišo v L;u Ijan:. četudi za manjšo. -Naslov v oglasnem oddelk »Jutra*. ^ Stavbno parcelo krasno, oddaljeno 2 minu-od postaja žmarje ug no prodam Našlo- ~ og oddelku cJutra*. Posestvo v Pernici 44 pri Mariboru (7 km oddaljeno). 30 joho-gozda, njive in viuogra dvonad strope a hiša s kleij in gospodarskimi poslop; t-er ribnik prodasta za Di:. 300.000 Adam Lotspajb. ekonom v Pesnici in G j. Pat-telič, direktor Požarevačke zadruge v Požarevcu. 39410 JI meilteuf________, hfa..gjft?ervatiqri tlela i p; - : -SRPOSIE ,Jp& Ustna uada POPPHEH je najboljša ustna voda sedanjosti, ker je napravljena iz najučinkovitejših sestavin, ki zabranjujejo gnitje in izpadanje zob ter bolečine, čvrstijo dlesno m svežijo vsled svoje prijetne vonjave usta. — Ustna voda »POPPHEH" je vsled tega tudi najcenejša, ker stane steklenica (55 gramov vsebine) samo Dlll f8*— Steklenica ustne vode (,PDPPflEH" je iz finega stekla z nikljenim pokrovom in z gumovim zamaškom, je pripravna za potovanje, obenem pa kras toaletne mize. Negovanje zob in ust je nalbalj zdrava in najboSj poceni. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Depflt. Parfnmcrlje „P£fPPHEfl" kem. izdel. splošne kosmetike Dve novi hiši vibokopritlični, ugodno naprodaj v predmestju Ljubljane Dunajska cesta, Sto-7.ice — 3 eobe in pritikline — vse takoj na razpolago. Pojasnila daje F. Jerko. Črnuče, pošta Ježica. 32592 Kupim hišo v Kranju majhno in pripravno za obrt. Ponudbe z navedbo, ••ene pod šifro *Hiša Kranj 27 •• na oglasni oddelek 4 Jutra*. 32649 Alarstan, Maribor Rotovški trg 4. Več stanovanjskih in trgovsk. hiš, stavbišč v mestu in okolici, 1 mlini, o gostiln ugodno naprodaj, več posestev naprodaj, najem in zamena. 32711 Enonadstropno hišo sredi Maribora, z več lokali in skladišči — radi selitve poceni prodam. Lokal in stanovanje "takoj prosta.. — "Vprašanji na podružnico «J litra* v Mariboru. 32707 Hišo dvostanovaojsiko. z dalavni-<• o ali brez oddam za delj časa v najem. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra>. 32565 Sv. Petra cesta 18 (v novem lokalu) proda: H1SO, šentjakobski okraj, enouadstropna, stanovanje '■> sob na razpolago, i-če z garažo. 125 ti->o. Din. VILO pri Karlov.-ki cesti, dvodružinsko, stanovanje V" 4 sobe, krasen vrt. •"»•>:* tisoč Diu. HIŠO. Rožna dolina, eno-• lrninska,' 6 sob, 2 kuhinje, stanovanje 5 sob takoj prosto, vrt, 120 ti-Dio. TRGOVSKO H ISO. Trbovlje. 42 tisoč Din. TRGOVSKO HIŠO, Novo moto, cnonadstropna, 5 sob. najprometnejša točka. vse takoj pro.-to. krasni lokali, elektrika. 155 tisoč Din. gostilniško posestvo trg Dolenjske, najlepša ic-ka. lepi prostori, vrt, -50 tisoč Din. POSESTVO, Vič, 15 oralov, •'lionadsfcropna hiša, go-:-p'»ilarska poslopja, aron-dirano, 160 tisoč Din. 32670 Trgovino specerljo ali delikateso, na prometnem kraju v Ljubljani (blizu centra), s stanovanjem 2 do ;; sob s pritiklinami, kupim za gotov denar. Ponudbe na — oglasni oddeleke »Jutra« po i »Gotov denar — 94« 32194 Restavracijo prvorazredno, ki obstoja že več let in je dobro poznana. prodam. Potreben je v c j i kapital. — Agencija Ilic-Gašparac, Petrinjska 3, telefou 19-97. 28270 Trgovski lokal v sredini mesta, obstoječ po možnosti iz S prostorov: prodajalne, skladišča in ev. delavnice, iščem. Dopise na ogiasni oddelek «Jutra» pod •Lokal 15». 32311 Delavnico leno iu veliko, primemo iudi za skladišče, oddam. Karlov v oglasnem oddelku «Jutra» pod »Delavnica*. 32310 Lokal v Kranju zraven trgovine Golob takoj oddam za 400 Din. — Ponudbe na tvrdko Golob v Kranju. 32319 Pisarniške lokale v okolišu kolodvor—pošta (2 sobi) iščem za takoj ali februar. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra* pod značko •Pisarna 46». 32357 Večjo gostilno dobro idočo oddam v na->m proti odkupu inventarja. Kappel, Studenci-Mari-bor. 32553 Gostilno vzamem v zakup ali najem na prometni točki, po možnosti s trgovskim lokalom. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» pod šifro «Takoj-šnje plačilo 72». 32572 Sobo za pisarno iščem v sredini mesta. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod šifro •Pisarna 16». 32616 Lokal za pisarno v centru Ljubljane (3 večje ali 4 manjše sobe) iščem s 1. februarjem, event. že preje, morda tudi s 1. majem 1927, event. kupim hišo s prostimi pisarniškimi lokali. Ponudbe pod «Prima* na oglasni oddelek «Jutra» — kjer leži naslov reflek-tanta. 32613 Veliko delavnico oddam v sredini mesta — Poizve se na Starem trgu št. 11 a. H. nadstr. 32643 Medicinah drogerija v mestu Dalmacije z velikim prometom, z inventarjem vred prodam. Ponudbe pod «Drogerija* Da oglasni oddelek «Jutra*. 32654 Lokal prometni ulici oddam. — iaslov v oglasnem oddelku •Jutra». 32663 Gostilno v Mariboru in okolici, dobro idoče na prometnih krajih nudi v najem in naprodaj Marstan. Maribor. Rotovški trg st. 4. 32710 Stanovanje 2 sob in kuhinje dobi za več let v najem, kdor posodi 30.000 Din Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 32249 Opremljeno sobo lepo, oddam eni ali dvema gospodičnama Naslov pove oglasni oddelek «Jutra«. 32523 Dva dijaka so.-tanovalca sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek Jutra*. 3247-i 3 gospode ali dijake sprejmem na hrano in stanovanje po 580 Din. Naslov v ogl. oddelku «Jutra». 32533 Snažno sobo oddam 2 gospodoma ali gospodičnama. Naslov v ogl. oddelku -Jutra*. 32427 Zamenjam stanovanje z dvema parketiranima sobama in kuhinjo pri tobačni tovarni za manjše, ne daleč od sodišča. Ponudbe pod «Snažno 20» na ogiasni oddelek «Jutra». 32424 Stanovanje 3—4 sob in pritiklin. v mestu iščem s 1. februarjem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra* pod «Februar>. 32435 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo iu posebnim vhodom, oddam takoj dvema gospodoma ali gospodičnama v bližini bolnice. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra-». 32455 Konfortno stanovanje obstoječe iz 4—6 sob z vsemi pritiklin a mi, iščem za mesec, februar v sredini mesta. Ponudbe na poštni predal 39. 32540 Stanovanje 2 sob in kuhinje v Ljubljani, zamenjam z večjim v Mariboru. Reflektiram tudi na nezaščiteno stanovanje. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod značko «Do 5. novembra*. 32559 Gospodično ki je čez dan odsotna, sprejmem h gospej kot sostanovalko. Kodeljevo, vila Delak, I. nadstr. 32587 Sostanovalca z vso oskrbo sprejmem k uradniku. Naslov v oglas, oddelku «Jutra*. 32603 Stanovanje sobe in kuhinje išče na periferiji mesta vdova z 1 otrokom. — Ponudbe pod •Takoj 40> na oglasni oddelek «Jutra». 32596 Dijaka nižješolca sprejmem na stanovanje z dobro oskrbo v bližini I. drž. gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 32659 Sobo oddam boljšemu gospodu Soleg Kreditne bank6. — aslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 32671 Na periferiji oddam lepo, zračno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 32673 1 ali 2 dijaka gospoda alt gospodične sprejmem v sredini mesta na stanovanje in hrano. — Naslov v oglasnem oddelku •r Jutra*. 32676 Opremljeno sobo oddam v bližini gorenjskega kolodvora. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod •Vdova*. 32698 Opremljeno sobo takoj oddam enemu ali dvema solidnima gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*. 32696 Sobo oddam gospodu. Poseben vhod. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 32687 Opremljeno sobo lepo, v sredini mesta oddam takoj boljšemu, solidnemu gospodu. Naslov pove oglasui oddelek «Jutra>. 32715 Opremljeno sobo oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 32702 Dijaka sprejme takoj na stanovanje profesor brez otrok. — Skrbna vzgoja, obilna hrana, pomoč pri učenju, fran-cgska in nemška konverza-cija. — Pod «Profesor». 32703 Gospoda sprejmem poceni na stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 32712 Stanovanje 2 sob in kuhinje z vsemi pritiklinami v Novem Vod-matu zamenjam za enako ali večje v Ljubljj^ni. Ponudbe na oglasni oddelek •Jntra* pod značko cLepo majhno stanovanje*. 32683 Mirnega gospoda sprejmem kot sostanovalca Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 32640 Opremljeno sobo oddam boljši gospodični v Kolodvorski ulici štev. 34, pritličje, levo. 32638 Zračno sobo z dvema posteljama, prostim vhodom, v pritličju, v sredini mesta odda m boljši stranki s 1. novembrom. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*. 32609 Kabinet s hrano in vso postrežbo oddam v sredi mesta. Elektr. razsvetljava. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 32655 Gospod išče lepo opremljeno sobo s strogo separiranim vhodom in elektriko, event. tudi prazno sobo. Ponudbe pod značko «Strogo separirana 700> na oglasni oddelek «Jutra». 32583 Opremljeno sobo prijazno, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, oddam takoj mirnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*. 32599 Stanovanje 3 sob oddam takoj. Ponudbe na oglasni oddelek v Ljubljani. 32716 Kapital 25—50.000 rabim za organizacijo prvovrstnega zastopstva. Ponudbe za žiro-vanje kredita, posojilo ali udeležbo pod »Obresti« na oglasni oddelek «Jutra». 32677 ftpjriti Dama z rdečim klobučkom, ki je bila v petek, 29. t. m. v gostilni pri »Nacetu» na Martinovi cesti (zadnja soba), se pro«i za cenjeni naslov pod šifro .Simpatija 29» na ogl. oddelek Jutra. 32599-a Lojze D. Dvigni takoj pismo! Urama 32414 Gospa išče starejšega gospoda, ki ji posodi 1500 Din. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko cTiha prijateljica 40». 32539 «Doslednost 50» Dvignite pismo pri podružnici »Jutra* v Mariboru pod naslovno značko. 32538 Klarica Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra*. 32530 Katera samostojna, inteligentna dama bi mogla imeti sočutje z nesrečnim zakoncem? — Dopise na oglasni oddelek .Jutra» pod »Upanje 30». 32574 Dama nevsakdanjega'' izgleda in značaja, želi znanja s starejšim, dobro situiriinim gospodom Dopise pod šifro «Honny soit qui mal v pen-se» na ogl. oddelek »Jutra* 32440 «Breg» Ne inorem. Nujno zadržan. Oglasim 6e kmalu. Ne pozabiva. 32568 2 mlada golobčka želita z 2 golobičicama korespondence. Dvignite pe-rutice, na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro «Tujina». 32590 «Javornik» V petek, 5. novembra me pričakuj pri mostu med 8.-9. uro. 32444 Elza T. Dvignite pismo zaostalo. 32637 Istrijanka Dvignite takoj pismo v ogl. oddelku »Jutra». 32706 Zapisnik Me ni. In še sem! — Krf. 32669 Gospoda inteligenta od 32 let naprej želim spoznati, ki bi razumel biti mi prijatelj in po-mogel pozabiti, kar mi je naprtila usoda. Dopise prosim na ogl. oddelek .Jutra., Maribor pod .Duševno razvedrilo*. 32708 Oj zbogom, Fiki... Na Brezjah se zgodilo . . . Veselo ej, kako je bilo v družbi" glasni naši, ko fantje v šišk' na vasi smo vince sladko pili Oj. zbogom. Fiki. zlati časi. 32234 Samostojno dekle staro 22 let, s pohištvom In nekaj gotovine, se takoj omoži Prednost imajo drž. nastavljene! Le resne dopise, najraje s sliko, na oglasni oddelek »Jutra* pod .Možitev., 32340 Samostojen gospod veletrgovec in posestnik v lepem mestu Slovenije — srednjih let. simpatičen in dobrosrčen — v najboljših premoženjskih razmerah, bi poročil čim prej brhko gospico, blagega src? in dobro situirano Nudi se ji v vsa^ kem oziru izredno lepa bodočnost Ponudbe pod šifro .Velik dom* oa ogl. oddelek .Jutra*. 32477 Vdova stara 46 let, bivša gostilni* čarka, s pohištvom, se želi omožiti, ali gre k samostojnemu gospodu brez otrok za gospodinjo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Gospodinja^. 32493 Delovodja z 20.000 Din in stanovanjem želi poročiti simpatično dekle do 26 let staro, katera poseduje kuhinjsko in sobno opravo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko .Božični prazniki*. 32500 Posestnik in obrtnik v prijaznem mestu, želi poročiti premožnejšo gospodično »Ii vdovo do 35 let staro, katera bi imela veselje do trgovine. Resne, ne anonimne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod .Sreča 52». — Tajnost zajamčena. 32573 Katera gospodična ali mlada vdova simpatične in čedne zunanjosti, 20—30 let stara, bi se hotela takoj poročiti B čednim, simpatičnim mladeničem. Dopise pod šifro »Rešitev 1926» na oglasni ---- " 32581 Gospodična srednjih let, e premoženjem in obrtom, e« ieli takoj poročiti, najraje z železu, uradnikom ali sprevodnikom. — Vdovci brez otrok niso izključeni__Le reene ponudbe a »liko proti vrnitvi pod .Vesela bodočnost 21» na oglasni oddelek .Jutra*. Tajnost zajamčena. 32648 Kmetski fant srednjih let, s kapitalom, želi poročiti gospodično ali vdovo s primernim premoženjem. Dopfee na oglasni oddelsk »Jutra. pod šifro »Jupiter». 32364 r/73 Pouk jezikov Marija Orill, izprašana učiteljica, Kulodvorska ul. 11 poučuje angleščino, francoščino, Italijanščino, nemSči-uo ln klavir. 32343 Italijanščino in srbohrvaščino poučujem praktično ter poceni. Ponudb« na oglasni oddelek .Jutra» pod šifro .Adria*. 32651 Strojepisje ■irž. konces. zasebno uči-lišče G. Petač, Ljubljana. Valvazorjcv trg' 6 (nasproti Križevniške cerkve). 32094 Angleščina Dvakrat tedensko zvečer. Tečaj predvsem za dijake. Vpisuje g. Rozman, sluga gimnazije, Poljane. 32704 Francozinja poučuje francoščino — tudi začetnice. Nagla in lahka metoda. Pod »Francozinja*. 32705 Klavlrne citre jako lepe, zamenjam za dobro ohranjene koncertne citre. Ponudbe na cvetličarno Šimenc, Sv. Petra c. št. 33, Ljubljana. 32487 Kla lirje harmonije na obroke in posodo svetovno najboljše: Steinway. HOlzel. Bflsen dorfer. FBrster, Stingl original ete dobite le t veliki zalogi in izberi strokovnjaka in bivšega učitelja »Glasbene Matice« ALFONZ BREZNIK Ljubljana. Mestni trg it. S (poleg magistrata) 154/1 Klavirji! Tovarn, in zaloga klavirjev, prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za [»pravila. Oglaševanje in popravila za Glasbeno Matico, Kouser-vatorij in druge inštitute izgotavlja moja tvrdka. — Točna postrežba in zmerne cene. tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev R. \Var-binek, Ljubljana, Hilšerjeva ulica 5. 32600 Klavir dobro ohranjen, ceno prodani. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 32647 Klavir prodam za 500 Din. Zelo uujno! Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 32665 Harmoniko trivrstno, dvoglasuo, 11 ba-sovih tipk, popolnoma novo in 3 starinske okvirje za slike (eden iutarsijsko delo) ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 32660 Lovski pes se je zatekel v Stožice 50. 32564 Nemška doga izredne velikosti, 16 mesecev eta-r pes, izborno dresi-ran za čuvanje in osebno varstvo, naprodaj Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod »Velikan*. 32642 Nalspose > >i motoclkl svata! Nsjvečjo sigurnost v obratu Vam nudijo imenovani sve-tovnoznani amerikanski motocikli, sposobni za najslabše ceste, vsled svoje najiu.,jeniejše in najpopolnejše konstrukcije: 2 in 4 cilinderski motorji z kvačilom in prestavami v enem bloku — vžiganje z magnetom Bosch in Splitdorf, ločeno od razsvetljave, vsled česar je brezhibno delovanje motorja zajamčeno. — 3 prestave naprej, l nazaj, kakor pri automobilih. Najpopolnejše mazanje stroja, vsled česat je vsako specijalno olje nepotrebno. Kontrola z manometrom. Razplinjač Zenith z najmanjšo vporabo bencina. Brezslišno, mirno delovanje stroja brez stresljajev, jamči neu-trudljivo vožnjo. Avtozavoie. Vporaba z ali brez priklopnega voza Nlika nabavna cena I Najaovejfti nadeli dospo t kratkem t Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: O. 2UŽEH Liubljana. Tavčarjeva 11 Pes doberman rodovnikom, krasen, šest mesecev star, naprooaj. — Kolezija, Zelena pot St. 6. 32382 Pes nemški ovčar (volcjak), močan, z rjavim okovanim pasom okrog vratu, se jo zatekel. Pošten uajditelj naj Si proti nagradi izroči dr. Dunajska cesta 98 — za klubom «Primorje». 32618 Najditelja čruo-bele kokoši v Komen-skega ulici naprošam, da jo odda v isti ulici št. 8/1. 32682 Poživljam potnika kateri je v sredo, dne 13. oktobra 1926 ob 16. uri 15 minut na kolodvoru v Zidanem mostu prevzel v varstvo nov dežnik, in na kolodvoru postaje Trbovlje izstopiL ne da bi bil oddal dežnik sprevodniku ali pa kakemu sopotniku, da odda njemu poverjeni dežnik pri občini v Trbovljah. 32303 Pojasnila za pridobitev gostilničarske. obrtne, trgovske ali kake druge koncesije da cKodo*. Ljubljana VII, Aleševčeva. S2093 Cenj. obiskovalcem pokopališča se priporoča Dalmatinska vinarna v Bohoričevi ulici štev. 9. Za praznike in potem vsako soboto domače krvave klobase. — Se priporoča A Kraljevič. 32607 Kromat. harmoniko zamenjam za pisalni 6troj, za majhen skobelnik ali za stoječ motor od 1—3 HP — F. Kucler, Vrhnika. 32512 Krvavice Cenjenemu občinstvu priporočam svojo gostilno v Zeleni jami, kjer dobite vsako soboto in nedeljo zelo okusne krvavice. — Točim star ljutomerčan po 14 Din, štajersko po 12 Din in novo dalmatinsko po 11 Din liter Krisič, gostilničar 32505 Za jesensko saditev nudim pritlikavo sadno drevje in lepotično g r-m i č e v j e. Anton Ferant, trgovski vrtnar, Ljubljana. Ambrožev trg 3. 32486 Damsko perilo sprejmem v fino ročno vezenje in v izdelavo. Dopise pod «Vezenje» na oglasni oddelek «Jutra». 32453 j: JGnonnacnDDaDnnDGnDnDnGGDDGGnnc c,r B'r Prepričajte se tudi Vi* da postane Vaša obleka zopet kot nova, ako pustite isto kemično č stiti. plisirati in likati v tovarni □ □ □ □ □ □ □ □ 10$. REICH, Ljubljana, Poljanski nas d 4-6 Sprejemaliiie : Selenburgova ul. it. 3 Postrežba točna I03a Cene zmernt □a »ii mm o ji ojuuuuuLOJUUuunntJUJuu nt»11 n no ECO Velour Miš mt od Dm 122 napr& mt od . . . . Din *ZoO naprej v vseh barvah ?a domske plašča. Gričar Me)ač samo 2 Selenburgova ulica štev. 3. Znamke Kdor pošlje IU -^——i Din dob' moj ^ j baš izifili novi iSžStffll cenik inaok SjEj i čt 3 in k temu pjSa^J j 50 različnih bol -------* garskib znamk Izidor Steioer trgovina marata Brod na Savi 27848-a Domača klobase V Gostilni pri Bobenčku na Sv. Petra cesti št. 15 vsako nedeljo in ponedeljek doma če krvave in mesene klobase. 32369 Avto znamke »Pucb*, mali. 6tin-sedežen, zamenjam za močan dvosedežni avto Dopise pod <465* oa oglasni oddelek »Jutra* 31776 Gramofonske plošče rabljene, zamenjujemo in jemljemo v račun. A. Rasberger Ljubljana, Tavčarjeva ul. 5 231,1 Za svojo bi oddali boljši rodbiui 11 mesecev staro deklico. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 32498 Svarim pred nakupom pohištva, po-sode in šivalnega stroja v Kranju od g. Josefine Do-beršek, ker sem jaz lastnik. Adolf Mencin. 32319 Predtiskarija najmodernejših vzorcev. — Kompletna modema kuhinj-ska garnitura. 10 komadov, na močno rujavo platno 140 Din Najmodernejše zavese za okna. dolgost 2.70 m in širokost 1.80 m, 125 Din. — Za vse druge predmete od najmodernejšega do najfinejšega dela Zali tevajte cenik. Vsako neugajajoče blago se zamenja ali povrne denar. Ee priporoča Frančiška Urek. Sv Pavel. Savinska Dolina 32585 Angleščina Dijaka s popolnim znanjom angleškega jezika, iščem za prestave. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Sposoben*. 32681 Vato 10, 14.19. 28 za kg, odeje sprejemaui v delo in vato v cufanje. Rožna ulica 19. 32641 Oddajam salon za plesne šole in druge prireditve. Sprejmejo se tudi abonenti na hrano Danes sveže domače koline — Gostilna pri Lozarju. 32629 Zastopstvo iščem za dobro idoč predmet ali vzamem blago v komisijo. Imam lasten lokal z lepiuii izložbami v centru Ljubljane. — Ponndbe pod »Reprezentativen lokai* na oglasni oddelek »Jutra*. 32660 Primarij klrurgičnega odd. dr. Fr. Derganc zopet redno ordinira t Ko menskega ulici i. 1441 Gonilni motor 7—15 konj. sil, na oglje Iii plin, surovo olje ali bencin vzamem v najem za dobo treh mesecev, event. ca tudi kupim. — Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra* pod »Motor 69». Restavracija pri «Roži» Danes domače krvave ia jetrne klobase. Točim izborno ljutomersko vino. — Se priporoča A. Smid 32695 Domače koline izborne, vsak torek in !>"-tek v delikatesni trgoTini A. Prešern, Gledališka ul. št. 8. 32602 Sobo oddam. Nadov v ogla-nem oddelku »Jntra*. S234S ALBIN TERCON ANICA TERČON roj. CEGNAR poročena BREZJE, dne 31. oktobra 1926. L JvrJka fi. Šinkovec nasl. K. Soss DAMAM rokavi« S 1* „ podložene D 22 „ gUce 9 65 nogavice svil. flor 9 17 „ meU angl. I 19 M z ažuro l 25 vestice voln. 5 128 pralna svila 5 U pullover modni 9 198 svila za podloge l 54 tricot hlače S 27 crepe de cbine 2) 68 H svilene 9 110 rips za plaSce 2) 110 konbineža 9 54 y -Podunavska banka, Beo ranj in njene slovenske podružnice Ljubljana Maribor es&ontira menice« sprejema vloge na branilce knliice in tekoče račune, daje prednfme na državne papirje kakor: 7% investicijsko po-ratsc šteto, 470 agrarne obveznice ter vse kotirane papirje. Prodaja in knpnje dev.ie in vainte ter izvršuje aakaziia v tn- in inozemstvo najknlantnefe. Oitro».eioe fšeige des Cavennes 11377 s To je krema sestavljena iz soka naravnih limon in povzroča, da ostane ko?a čista kakoi b ser. Priporočamo jo proti premr-zlosti (Frostbeiile), tazpo-khnam. posebno dobro deduje pri piku Moskito-muh. Komarjev itd. S ^v^Jk traino uporabo dobite lep roke in lepo lice. Garantiramo, da tudi ne negovana koža rostane nežna in ctobi naravn1 beli izraz. Eesantni dobe neprispo-dobno belino iii mehko kožo. Ta produkt ne delali gornje kože. ne zamaže in je Drijetno par-fumiran z naravno limono. Priporočamo nadalje tu J ostale špecijalitete, ;\ -LLUIUIIAL za ozdr aijen e in lačenje bo ntga . s ca <1 ;e tjlavr.i vzrok izpadanja las | FriTnim -uničuje prhlit , nsjkrajtent c*s LLLlIUilHL prepreči zoadasje las m pri it ob--tuječi oleši vzbudi <>onovno lasi las ! FflTillill zposiljamo v dozah po 5i Din ALIIUIIHL 95 Din n sicei po povzetju LEČI TON AL £BV02 211 K0SHETK0 WIEf Glavno /-astoDstvo Zagreb Saim ^te 5H Usoce sem zavrgel, ker nisem vedno iupoval sukna 1 veletrgovini g. Stermec«f, Celje, št. 20 Katera Diodaia močno sukno Din 72'— Krasen ševiiot D n 77 —. lini kamgam Din 90 — 7 a Trgovci engro cene kovinska industrija mmm& Kompletna garnitura 12. kom '•akoi na sliki Iranko lom proti redp!ačilu ali povzetju Zaltteva"e gratis seniKe! UiSOKI COPAT! Ie 85-— Din v zalogi vseh vrst najfinejša obutev po najnižjih cenah Aleksander Oblst Sv. Petra cesta št. IS £