Leto LXXO., št. 43 a
LJubljana, sreda ti. februarja l<m
Cena Din L-
Iznaja  vsaK dan popoldne izvzemal nedelje in praznike.  —  Inseratl do 80 petit vrst a Din 2. do 10U vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrst & Din 3, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej   — j Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Dtc 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani St. 10.351
Razgovori v Bukarešti:
Popolna solidarnost balkanskih držav
Optimistična izjava romunskega zunanjega ministra Gafenca o pomenu in nalogah Balkanske zveze Konferenca štirih zunanjih ministrov bo za ključena drevi
BUKAREŠTA, 22. febr. e. Rumunski zunanji minister Gafencu je sinoči sprejel novinarje in jim podal naslednjo izjavo:
Lahko trdim, da poteka delo konference Balkanske zveze v najprisrčnejši atmosferi, štirje ministri Balkanske zveze morejo po dosedanjih razpravah še enkrat na najbolj kategoričen način potrditi, da vzdrževanje in poglobitev te zveze ni samo življenjska potreba za ohranitev interesov menih članic, temveč tudi dragocen prispevek k ureditvi splošnega evrop-kega miru. Imel sem priliko, ugotoviti z največjim zadovoljstvom, da je bila Balkanska zveza po razburljivih dogodkih preteklega leta še ojačena Na konferenci so vsi štirje šefi delegacij podali ekspozeje o splošnem evropskem položaju in o vseh vprašanjih, ki se predvsem tiče'o držav Balkanske zveze. Ti ekspozeji so dokaz, da obstoja glede splošnih političnih smernic najlepše soglasje  med vsemi štirimi na-
rodi. Sedaj bomo formulirali sklepe, osnovane na ekspozejih, ki sem jih omenil, in ti sklepi bodo seveda predmet političnega komunikeja, ki ga bom popoldne izročil predstavnikom tiska. Vsi štirje ministri bodo podali dopolnilne izjave o delu te konference.
Ker je prav tedaj prišel v zunanje ministrstvo bolgarski poslanik, ki je zaprosil za sprejem, je zunanji minister Gafencu pristavil: To pomeni, da smo bili ves čas konference Balkan-ke zveze v stalnih stikih s Sofijo. Sprejel bom bolgarskega poslanika v imenu Balkanske zveze. Smatram sam za potrebno, da smo stalno obveščeni o evoluciji bolgarskega stališča, o delu konference sploh pa vam lahko zagotovim, da imam vse razloge za najboljši optimizem.
Grški minister za tisk in propagando Papadakis je k izjavi znnaniega ministra
UREDNIŠTVO tS UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica Stev. 5
TelefoD: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26
Gafenca dodal: G. Gafencu je tako dobro očrtal delo konference, da ne čutim potrebe, da bi še kaj dodal. Za vsak primer samo poudarjam, da obstoja med Rumu-nijo. Grčijo in Turčijo popolno soglasje, tudi v vseh podrobnostih, ki so bile predmet razprave na konferenci sveta Balkanske zveze. Ta sporazum odobrava v polni meri tudi Jugoslavija.
O priznanju vlade generala Franca
BUKAREŠTA, 22. febr. e. Kakor se je zvedelo, bo politični komunike o konferenci na kategoričen način poudaril soglasje držav Balkanske zveze, zlasti pa njena načela. Glede predloga o kolektivnem priznanju vlade generala Franca. Balkanska zveza smatra, da je to zadeva vsake vlade posebej, zaradi česar si bodo vse štiri države pridržale •rebodo. da po so-
glasnem sklepu priznajo vlado generala, ko bo najugodnejši čas.
Obisk turškega zunanjega ministra
BUKAREŠTA, 22. febr. e. Nocoj ob 23. bo odpotoval iz Bukarešte grški min. predsednik in zunanji minister Metaxas, z njim pa tudi jugoslovenski in turški zunanji minister. Vsi trije bodo prišli v Beograd, vendar pa se Metaxas ne bo ustavil, temveč bo krenil naravnost v Solun Turški zunanji minister bo en dan v Beogradu gost jugo^loven^ke vlade, Metaxa<= pa bo v Solunu počakal nanj in bosta nato skupaj odpotovala v Atene, kjer bo turški zun. min. nekaj dni gost grške vlade, nakar se bo vrnil v Ankaro. Popolnoma naravno je. da bodo ministri na svojem potovanju še pretresali vprašanja, ki zanimajo vse balkanske države.
poiUleni ol|ct*il
O premestitvah, in upokojitvah drž. uslužbencev
Pišejo nam- Pod tem naslovom je objavil »Slovenski .VaroJ« dne 18. februarja t. f. vest, da je predsednik vlade in notranji minister Cvetkovič izdui odtok, po katerem se morajo v roku osmih dni popraviti vse krivice državnim uslužbencem, ki so glasovali za dr. Mačka, in jih vrniti na ona službena mesta, ki so jih zavzemali pred volitvami v državni, banovinski in samoupravni službi. Ta vest ie gotovo razveae-lila vse. ki so bili pri/:\deti v L /VJ<v. Kaj pa oni izza dobe v letih /915—/939? — Smo mnenja, da spadajo tudi vsi ti v dobo vladanja dr. Stojadin</\iča!. . . Gotovo jih je precejšnja vrsla v vsakem resoru iz Slovenije, Hrvatske in Srbije, a v nobenem r.e f oliko ki:kor na področju ministrstva za presveto. Sedaj je čas. da se prične akcija* akaj sedaj ie \ saj upanje, da klic po reparaciji ne bo ostal glas vpijočega v puščavi. Za duiics kličemo samo: Fiat! —
m   4- z
„Tragična Urivda slovenskega duhovnika in laiha"
Bogo iirujenauer razpravlja v reviji »Dejanje« v članku »Odlomki   o slo\vnskem polc.žr.ju« o kulturnem življenju med Slo-venci  in obsoja, da se skuša  »v kulturno življenje vriniti politično odločanje in raz-bijalno in  inkvizitorsko delo ljudi,  ki se skrivajo anonimno za nekaterimi skunina-mi.r V tem članku ugotx\>!ja Bogo Grafen-auer: »...Zasluge (duho\-ščine) za razvoj slovenske kulture in  za narodni preporod so v resnici  neprecenljive.    Zato je bila »farška gonja«  v začetku  našega stoletja težek narodni greh. Toda dejsh'o  je. da duhovniki, ki so bili v predmarčni dobi ie zaradi socialne strukture slovenskega naroda domala edini narodni delavci med Slovenci, tega dela. ki so ga zaceli prisiljeno po naravnost prirodni nujnosti slovenskega položaju, ni.s o znali laikom prepuščati takrat, ko so bili ti že na razpolago. Se vedno so hoteli vse sto\ensko javno življenje obvladati popolnoma sami. Jeranov primer v slovenski kulturni zgodovini ni osamel primer, ampak nannmost tipičen vzor. Značilen odlomek ir tega prostora je tudi boj za kritiko, pri katerem se je zgodilo, da je »duho\ščina smatrala kritiko duhovniko vega mnenja v prosi etnokulturni zadevi za napad zoper duhovščino sploh« (W, Gra-jcn.iuer). Enako lahko vidimo tudi napačno zvezo katolicizmu s politiko... Na ta način so verne ljudi iz. političnih in podobnih motivov porivali na proticerkveno in protiversko pot. Intelektualistični katolicizem, ki ga je zastopal tudi Anton Mah-tiie\ je prej pospeševal, kakor pa preprečeval nevarnosti političnega katolicizma, o katerih govori Lallement v delu »Principes catholiuues daction civique<x takole: »Tako imenovana    katoliška stranka* bi povzročala dvojno škodo, ker bi se na eni strani zdelo, da smatra za katoličane druge vrste tiste iskrene vernike, ki ne bi delili njenega političnega mišljenja, in ker bi na drugi ttrani v vseh negotovih ali celo p omanjkljivih zadevah stranke Škodovala katolištvu v očeh ostalih občanov.* Dejstvo, da so se nekateri slovenski duhovniki na nekoliko neroden način izpostavljali v strankarski organizaciji in sicer v borbi za izrazito kmetsko, torej nujno enostransko usmerjano politično stranko, je položaj le še poslabšalo, saj vidimo n. pr.. da je M ah nič zahteval, naj se liberalna stran ka. torej stranka, ki je zajemala večino slovenskega meščanstva, ali brezpogojno podvrže katoliški ideji, ali pa javno prestopi v tabor liberalnih Nemcev in Židov (Rimski katolik l 466). Tudi Krek je pred svoje smrtjo obžaloval   slovensko pofitično strukturo, ki je dala oblast v roke stranki, ki »ima premočno obeležje enega samega stanu«... V vseh teh momentih leži tragična krivda marsikaterega slovenskega duhovnika in laika, ki se še danes na splošno  ne  zaveda,  da se  moremo katolični uspešno uveljavljati v kulturnem življenju samo z zdravo tekmo, in ki Se danes ni spoznal, da je pomenil najplodnejši pol slovenskega katoliškega gibanja Frančišek Lampe in ne Anton Mahnič. Rezultat vsega tega nespretnega in povsem zgrešenega presojanja in ra\manja je usoden tako t verskega, kakor tudi z narodnostnega stališča: slovenski meščani in delavci, ki jim ie bila pot v kmečko stranko zaprta že zaradi  njihovih   drugačnih  socialnih zahtev, so se v veliki meri oddaljili od katolicizma in od svojega naroda...« — Vse to smo desetletja dokazovali, pa so nas zato proglašali za brezverce, izdajalce in odpadnike. Veseli nas, da je prišel sedaj do istih /ktjučkov katoliško misleči intelektualec Bogo Grafcnauer!
Sorzna poročila.
Curih, 22. februarja. Beograd 10.—. Pariz 11.645, London 20.61, New York 439.69, Bruselj 74.05, Milan 23.13. Amsterdam 235.30, Berlin 176.45, Praga 15.075, Varšava 83.12. Bukarešta 3.37.
ćitoite „Slovenski Narod"!
Anglija mora biti močnejša nego kdajkoli
Churchill o vojaških pripravah za ohranitev miru
LONDON, 22. febr. AA. Snoči je v parlamentu Churchill čestital finančnemu ministru k velikemu trudu za zagotovitev finančnih sredstev za oborožitev. Časi, ki jih preživljamo, je dejal, niso oblačno vreme miru, temveč nekrvave vojne in želimo, da bi ostala tudi dalje takšna in da bi se v kratkem pojavil mir. Osnovne važnosti v sedanjem položaju je, da se moč Velike Britanije uporabi za najvišje namene. Zato je prav, če finančni minister uporablja močna sredstva angleškega kredita v čim večji meri v ta namen. Gotovo je, da je sprejetje zakona o financiranju oborožitve znak velikega zaupanja parlamenta in faktor varnosti napram inozemstvu. Nekrvava vojna postaja čim dalje bolj srdita. 2rtve, ki jih doprinašamo, bodo pokazale ne samo finančno moč našega naroda, temveč tudi zdravje njegovih ustanov, njegovega družabnega reda in njegove civilizacije. Brez dvoma je. da lahko prenesemo vse te žrtve, mnogo lažje kakor katerikoli narod na svetu. Prihodnje finančno leto mora pokazati veliko oja čenje naše resnične moči in naše tovarne letal bodo delale z isto polno paro in z istim efektom kakor nemške.
Velika želja angleškega naroda je. da ne samo pomasa, temveč celo prisili vlado k vsem tem žrtvam.
Churchill je nato zahteval od predsednika vlade Chamberlaina. naj imenuje ministra za prehrano vojske. Mislim, je dejal v svojem nadaljnjem govoru, da so v Angliji splošnega mnenja kakor v Ameriki, da se bo mir najbolje ohranil, če napadalce prestrašimo. Sklepi, ki smo jih mi sprejeli glede financiranja oborožitve, so najmočnejši činitelji miru. Sovražniki miru se teh činiteljev najbolj bojijo. Prvo, kar moramo storiti za okrepitev miru, je to, da postanemo močni. Tudi francosko-angleška solidarnost je močan činitelj pred katerim imajo napadalci strah. Gotovo je, da ne bodo v primeru če bomo prisiljeni stopiti v novo svetovno vojno, Anglija in ostali deli imperija sodelovali v tej vojni samo s pomorskimi, letalskimi in finančnimi silami, temveč bodo sodelovali vsi narodi britanskega imperija. Ves narod bo zahteval v primeru napada iz zraka, naj mu damo orožje. Narod ne bo hotel gledati pobite ženske in otroke, ne da tri zahteval orožje. Tudi ne bo zahteval miru. temveč bo njegova želja po orožju postala še močnejša. Proizvodnja vojnih potrebščin bi morala biti že davno v takem obsegu kakor bo potrebna v primeru vojne Mi moramo že vnekoliko mesecih imeti jačjo vojno silo. nego smo jo kdajkoli imeli.
Razorožltvena konferenca nima smisla
LONDON, 22. febr. e. Min. predsednik Chamberlain je imel včeraj v spodnji zbornici velik govor o velikih nalogah Anglije za oborožitev. Obenem je omenil, da je tekmovanje v oboroževanju noro razmetavanje denarja, ki bo vse države spravilo v bankrot, vendar pa Anglija za sedaj ne vidi možnosti za sklicanje razorožitvene konference, če pa bi bilo mogoče, bi jo sam takoj sklical. Nadaljeval bo svojo politiko mini in svetuje vsem. naj ne verujejo vestem o razpoloženju za vojno, ki ga širijo drugi.
Kakor poroča »Evening Standard«, piše Chamberlain knjigo o svojih akcijah za ohranitev miru v Evropi. Knjiga bo najbrže izšla že čez nekaj tednov in bo prevedena v več tujih jezikov. Naslov knjige Be ni določen, vendar se bo naslanjal na
dosedanje Chamberlainove govore o njegovih naporih za ohranitev miru v Evropi. To bo prva knjiga, ki jo bo Chamberlain napisal v svojem življenju. Po informacijah lista bo obsegala okrog 80.000 besed.
LONDON, 22. febr. AA. Na svoji snočn-i seji je parlament s 310 glasovi proti 127 odbil predlog delavske stranke, da se kredit za narodno obrambo zmanjša od 800 na 799 milijonov funtov šterlingov
Angleški pomorski orjak
NEW CASTLE, 22. febr. e. Kralj Jurij VI je včeraj prisostvoval svečani splovit-vi največje angleške vojne ladje »Kralj Jurij V.« Največji pomorski orjak Anglije ima 35.000 ton in je še večji in hitrejši kakor znana velikana »Nelson« in »Rodnev«. ki imata po 23 vozlov brzine na uro. Novi dreadnought bo imel 10 topov kalibra 14 palcev, ki so nameščeni v treh stolpih, in 16 topov kalibra 5.5 palcev, razvrščenih v 8 stolpih, opremljen pa bo tudi še z drugim orožjem. Na krovu »Kralja Jurija V.« je katapult za start letal. Posadka bo štela 1500 mož. Ladja bo imela značaj kraljevskega admiralskega broda. Stroški za tega bojnega orjaka so bili ogromni in so znašali 8 milijonov funtov šterlingov. kar je v naši valuti približno 2 milijardi dinarjev.
Zedinjene države za obrambo demokracije
Ameriški kongres odobrava Rooseveltovo politiko močnega oboroževanja
\VASHINGTON, 22. febr. e. V reprezentančni zbornici je bila včeraj živahna debata o kreditih za vojno mornarico. Predsednik mornariškega odbora je zahteval, naj se spričo nevarnosti, ki grozi Zedinje-nim državam, na vsak način odobrijo krediti, ki jih je predlagal Roosevelt. Poslanec Windstone je imel pomisleke proti zgraditvi letalskega oporišča na otoku Gua mu, vendar pa so naleteli na splošen odpor, češ da Amerika ne sme gledati samo na svojo obrambo .temveč mora zaradi nevarnosti, ki ji preti od totalitarnih držav, braniti tudi demokracijo vsega sveta, ker bi v nasprotnem primeru propadla.
Predsednik zunanjepolitičnega odbora v ameriškem senatu senator Pittman je včeraj v ostrem govoru zopet napadel politiko totalitarnih držav in ie izjavil, do bodo Američani v potrebi za obrambo demokracije žrtvovali vse. Naglašal je. da se hočejo Italija. Nemčija in Japonska polastiti latinske Amerike in se je na koncu \ izrekel za Roosevelto'.'o politiko, ki jo ;e treba odločno podpirati.
Vznemirljiva poročila
\VASHlNGTON. 22. febr. e. V službenih krogih še ne vedo ničesar zanesljivega o pravih razlogih bojazni Rooseveita zaradi i razvoja položaja v Evropi, Iz najbližje Ro- | oseveltove okolice poročajo.    da je dobil <
predsednik direktna zaupna poročila, ki so bila zelo vznemirljiva. Vsebina teh poročil ni znana, domnevajo pa, da gre za napoved resnih dogodkov. Te vesti niso prispele po običajnih diplomatskih potih. V političnih krogih smatrajo, da so Roose-veltu poslali ta poročila ameriški veleposlaniki iz raznih držav.
Katastrofa osmih ameriških letal
PENTAKOLLA, 22. febr. i. Sporedno z velikimi manevri ameriškega brodovja je ob Floridi priredilo tudi letalstvo svoje manevre, pri katerih pa se je pripetila huda nesreča. Včeraj se je dvignilo 12 eno-krovnih lovcev na kratek polet, letala pa so nenadno zašla v gosto meglo in hud vihar. Letalci so izgubili vsako orientacijo in so letala nad pet ur krožila v zraku ter iskala primeren prostor za pristanek. Naposled jim je zmanjkalo bencina in so bila prisiljena pristati. Pri tem se jih je osem popolnoma razbilo. Dva letalca sta se ubila, šest pilotov pa je že preje odskočilo s padali. Ostala štiri letala so srečno pristala. To je ena izmed največjih nesreč, ki je zadela ameriško letalstvo v zadnjih letih. Pogrešanih letal sprva niso mogli najti, naposled pa so jih našli popolnoma razbita.
!li
Berard o svoji misiji
Odnos" med Francijo gih držav — Ugoden
SAINT JEAN  DE L L" Z, 22. febr. AA.
Na po>ebno vprašanje dopisnika Havasa je j senator Berard izjavil: Ne morem dati no- t beno posebne izjave. Želim samo povedati, j naj javnost ne tolmači napačno mojega po-slanstva. Priznanje nacionalne vlade de jure po Franciji, je stvar francoske vlade I in njene svobodne opredelitve. Ne more to-rej biti govora o pogajanjih za tako priznanje Francija ne bo postavila nobenih pogojev. Navzlic temu se pred ureditvijo normalnih diplomatskih odnošajev med obema državama pojavljajo mnoga vprašanja, za katera je treba najti rešitev, zlasti zato. ker gre za dve sosedni državi, ki imata skupno mejo. Med Francijo in Španijo obstojajo vprašanja, ki jih ni treba reševati z drugimi državami. Obstojajo gotovi nesporazumi, ki jih je treba proučiti in odstraniti. To je glavni predmet mojega poslanstva in namen razgovorov, ki sem jih imel v Burgosu. Francoska delegacija smatra, da bo uspeh pogajani dober in da se bodo nadaljevala
PARIZ, 22. febr. AA, Senator Berard se bo šele jutri ponovno sestal z Jordano. Pri dosedanjih razgovorih ie šlo v glavnem za tehnična vprašanja, kakor so repatriacija beguncev, francoski interesi v Soaniji, zlato španske narodne banke, ki je" deponirano v Franciji, španska lastnina v Franciji itd. Podajanja glede vseh teh vprašanj so imela zadovoljive rezultate. Francova vlada ni postavila nobenih pogojev za priznanje.
RIM, 22. febr. e. V zvezi z misijo senatorja Leona Berarda v Burgosu smatrajo italijanski krosi, da je zunanji minister nacionalistične Španije general Jordana od- : klonil vsako francosko-angleško posredo vanie za ustavitev sovražnosti Poudaril je. naj predsednik republikanske vlade Negrin ako se hoče vdati, pošlje parlamentarce z ; belo zastavo na mejo. Prav tako zatrjuje-
in Španijo se ne tičejo dru-potek pogajanj v Burgosu
jo, da general Franco ni pristal na zahtevo po splošni amnestiji republikancev kot pogoj za predajo, ker si je pridržal pravico, da bo sam odločeval o varnosti države in o režimu. Ker se potrjuje vest. da bo general Franco odložil predsedstvo vlade in ostal samo poglavar države, smatrajo italijanski listi, da je s tem zadan končen udarec vsem težnjam za vzpostavitev monarhije v Španiji. Tudi to je neuspeh fran-cosko-angleške politike, ker je bivši španski kralj, kakor zatrjujejo, popolnoma pod vplivom francoskih in angleških krogov.
Angleško-nemška trgovinska pogajanja
LONDON, 22. febr. e. Službeno je bilo objavljeno, da bosta trgovinski minister Stanlev in minister za prekooceansko trgovino Hudson obiskala Berlin od 16. do 17. marca.
Nov atentat v šanghaju
PEKING, 22. febr. e. Marc Si, vnuk slovitega Li Hung Canga, bivšega podkralja iz prejšnje kitajske dinastije je bil ubit v mednarodni koncesiji v Sanghaju. To je že osmi ugledni Kitajec, ki je bil ubit v mednarodni koncesiji, zaradi sodelovanja z Japonci. Ubili so ga kitajski nacionalisti.
Izrecen ribji lov
London, 22. febr.   A A.   Po poročilih iz ! East-Londona v Južni At:iki so ujeli v mor- ' ski globini 73 m ribo, o kateri mislijo, znanstveniki, da je izumrla že pr-*l 50 milijoni 1 let. Dolga je 5 m. tehta 127 funtov in nima koiti. Njeni organi in oblika telcea so zelo primitivni in podobni fo>iIijam. kakršne so našli kot očvarnnine v mnogih nahajališčih na severni polobli   Kiba pripada vrsti krosopteridov. kakršne so živele pred 100 milijoni let.
Sestanek konklava 1. marca
Rim. 22. febr. \v. Sestanek konklava za izvolitev novega papeža je bil končno veljavno določen za l. marce.
Litvinov v nemilosti
PARIZ, 22. febr. e. Po vesteh iz Moskve, Litvinov ni bil izvoljen za delegata za XVIII. kongres kominterne. Izvoljeni so bili Kalinin, Vorošilov, Kaganovič in Mi-kaja. Stalin je bil že prej določen za delegata.
Snežne razmere
Poročilo tujskoprometnih zvez v Ljubljani  in  Mariboru,  SPD  in JZSS z dne 22. II. 1939
Kranjska gora 810 m: —9, delno oblačno 25 cm snega, si*en, sankališče uporabno,
Rat^oe-Planica 870 m: —8. oblačno. 30 cm snega. sren. prisojno prekopneva, drsališče uporabno,
Planica Slatna 950 m: —7, oblačno, aren. 45 cm snega, drsališče uporabno,
Peč Petelin jek 1440 m: —8. oblačno, osojno 50 cm snega, pršič.
Pokljuka 1300 m: —8, oblačno, 5 cm pr-siča, 70 cm podlage.
Bohinj »Zlatorog« 530 m: —4. solnčno. 15 cm snega, sren.
Dom na Kornni 1520 m: —11, solnčno, 175 cm snega, pršič.
Dom na Voglu 1540 m: —9, solnčno, 170 cm snega, pršič.
Doni na Krvavcu 1700 m: —6, solnčno, 10 cm pršića, 60 cm podlage,
Velika planina 1558 m: —6, solnono, 10 cm pršiča, 40 cm podlage,
Koča pri Sv. Treh kraljih 1191 m: _3
delno oblačno, 55 cm snega, pršić.
Koča na S m rek ovcu 1318 m: —4, oblačno. 70 cm snega, pršič,
Peca 1654 m: —1, solnčno. 55 cm snega, pršič.
Stran 2
»SLOVENSKI  NAROD«, sreda, 22. februarja 1939.
St#V. 43
Regulacija Trga svobode
v Mariboru
Na reguliranem trgu bo stal spomenik blagopokojnoga
kralja Aleksandra I.
Maribor, 21. februarja Te dni si je ves kulturni Maribor z zanimanjem ogledal slikovito.razstavo osnutkov za spomenik kralju Aleksandru I. in regulacijo Trga svobode Tudi šolska mla dina je posetila, razstavo, ob kateri se je mars-ičesa naučila. V splošnem je poudariti, da so bili Mariborčani ob razstavljenih osnutkih prijetno presenečeni in da niso štedili s pohvalnimi in priznalnimi besedami na naslov posameznih projektantov.; čutili so nekako zadoščenje, da je odnese1 prvo na^-ado Mariborčan ;nž. Jaroslav Čer nigoj. ki ie zasnoval izredno posrečeno regulacijo Trga svobode v zvezi s komVck som problemov, ki se porajajo ob vprašanju postavitve *Domcnika viteškemu kralju Aleksandru I. Ma-iborčani pa so se živo zanimali rudi -za osnutke drugih Mariborčanov, ki so 9c -odzvali razpisu s svojirm temeljitimi in strokovntasirmJ deli. Med dru o'm je zbujal posebno pozornost o<-nu tek Mariborčanov inž. Ježa in Humeka pod ges-Jrm »111«. Njun osnutek se tiče regulacije trea. dočim je osnutek spomenika delo KošaČana akademskega kipaTJa J. Sar-nitza.
Regulacija Trga svobode po zasnutku inž. arh. Ježa in Humeka upošteva vse želje razpi^ovatelja: ves trg je za tranzitni promet zaprt, pred »Pučnikovimi« lokali je predviden prostor . za parkiranje sezonskih
avtobusov, na vztiodm strani pa je omogočen dovoz vpil] k 2c ob^toječJm hišam. Po-
dajjvanje promenade do gradu in izločitev prosiva za parkiranje od ostalega trga pa omogoCa ustvaritev enotnega podolžncga prot^ra  za  namestitev spomenika.
Celotni trg ima po tem osnutku neknk enakomeren padec od Gregorčičeve ulice do Aleksandrove ceste. Srednji del je dvignjen za stopnjo od ostalega tiivoja promenade. Tlakovan je 7 betonskim tlakom, ki je s temnimi pasovi razdefien na 45 polj. Ta polja se perspektivno zožujejo v obeh smereh.. S tem je poudarjena globina, pa bu<65 tendenca proti centru — to je spomenik. Plato za spomenik je dvignjen za stop njo od prejšnjega. Ta oddelitev je še bolj poudarjena z 2 m širokim pa^om iz. grobo obdelanih kamenitih plošč, položenih v beton.
Osvetljava je V kotu podaljšana sedanja razsvetljava na aveniji s povsem enakimi
kandelabri. S tem je .ponori poudarjena tc->na povezahost trga s promenado. 'Na vsaki Stranj spodnjega dela trga je po pet kan-delabrov. na vsakem drugem polju pa po eejen. Nadaljevanje istih okoli <&pometiika predstavlja zelen pss. tako da fe spomenik osvetljen le z razp-«eno svetlobo. NTa južnem delu trga predvideva osnutek na vsak; strani za dva pa-ova trate z grmič jem, ki pa je nizko in ki se vzpenja le do take višine, da nasad ne moti gledalca, ko'prihaja bodisi po promenadi ali na z Gra.^kega trga in g1 cd a nfl s^rmenik. Obenem tvorita trati .zaključek obeh dovoznih cest. Zeleni ^as okoli spomenika je mišljen v dveh v_i-- ^inah in sicer n;/ji ,ria/-It \ : V-?---;^^.mjii>4 &a desni strani, vjšii^ j-^p^-^^ ie pa naj onieji^^i^^ i vcže Tur^k s nrSv/ikV v»<»- e^vfip^id^e-' -'iulai. Z zelenjem oŠ?|^mw]cii -hi\ se ■a-h .i rirek intimen prostof.:i-£ij nf" .p^tfj.'"-njen n$. po prometu in ne po nee*gtjšem 'iti juf
N'a^ijenost   po.dc-lžne . os*   trga ^nip»m
promenadni poti je izravnana s kamv^pfirn tlakom v višini promenade. Nas t ali trikotnik pa jc na koncu zaključen z inf^rumgij-skim Prtnikovim paviljonom za ob;ava- izletov, odhajanja avtobusov itd Med pa v:ijom in gradom pa je lom!.jeh pas zelc-ie
trate.
Dovozna cesta k obstoječim prehodom Dri h'*ah na vzhodni strmi "trga in p-av tako dovoz ter proefor za parkiranfc je izvršen v asfaltnem makadamu.
Spomenik sam je pr> osnutku situiran na' scve-nem delu trga. Po načrtu g Sami t/a predstavlja spomenik b^opokojnega -kra-lja Aleksandra I. z .dvign cJo..-d'-in;ce>- na konju Lik stoji na gran trem postavku, izražajoč oporoko »Čuvajte Jugosiav-ijo'* To geslo je vklesano »tudi. na vencu- treh lokov, ki tvorijo arhitekton-ski zaklju;&k tr<ja\ Viš-ina lokov prcviaduie v-šjn-or spomenika,-tako da ga od v-cb- strani vul-mo -tia lahkem velenem ozadja. ' ■
Pod-tavek naj bi bil votel, zciežobeton-ski kvader, obložen zunaj, z glad k u staknjenimi in motno zglajenimi pJo^amLiz če-' skega podfipskega granita, Jc/dec m konj. bi bila iz brona. I.oki /a spomenikom po iz železobetona ter so obloženi z belim umetnim kamnom.
Marljiva sokolska Igralska družina
Veseloigra „Matajev Matija" tretjič na odrskih deskah
v Racah
Maribor, 21. februarja Med vzorna sokolske igralske družine našega podeželja moramo v resnici šteti sokolske diletante v Racah, ki so na pustno nedeljo na splošno željo že tretjič uprizorili v nabito polni Šolski sobi veseloigro v treh dejanjih "Matajev Matija« v priredbi Milana Sltrbinška in v režiji neumornega br. Biezovška. Da je bila igra podana že tretjič je jasen dokaz priljub-lienosti igmlcev. upoštevanja njih truda ter zahteev kmetskega ljudstva po poštenem razvedrilu. Br. Brezovšek Oto v vlogi Matije ni le dober režiser, temveč tudi igralec. Hudopisk (br. Jare Ivan) se je zelo potrudil, le besedilo je tu in tam šepalo. Anka (s. Brezovšek Mara) je izvršila svojo nalogo kar najbolje, njej skoraj eiiakovredna Je bila Krajanova (s. Bukovec Jožica). Mlinar (br. Opelt) in Kmetec Hubert v vlogi Krajana, hčerka is. Medi-cova),- sin (br. Romih Miloš), Robičeva is. Bukovec Vida). Arnold (br. Mihurko), služkinja is.. Brezovšekova) in Mica Ko-barjeva fs. Bukovec Vida) so storili vse, kar je . mogoče, da zadovoljijo , občinstvo.
ki se je dodobra nasmejalo in nagradilo igralce z burnirfi 'odobravanjem. Z dobro voljo'dosežeš mnogo tudi ha podeželskha" odrih, ki -imajo pač v prvi. vrsti-name« zadovoljiti b.agajno in • nuditi" ljudstvu, žaba-, vo. To se jtv aeiitantom v Racah izboi-no po_ srečilo in so lahko na svoj uspeh ponosni, saj so privabili k tretji ponovitvi ne siamo ponovno domačine,  temveč celo -S0iLoio.;e. o tavce iz Pragerskoga in v večjem, šte-** vilu iz Tezna. Vst so bili zadovoljni ln plini priznanja' in pohvak delovanju kna Iji-vih diietantov. še bodo podprli ;rj»h d^o s svojim obiskom. Po igri je uHa v {'.oštilni* br. Jegliča sokolska m«6?:arftde, 'ic er ■n naravnost briljantno zabavnla številno občinstvo br. Brezovšak Oto. v\ /Jaie Ivaa v-komičnih vlogah Maksa      Mia;iwih,- "Po-liko o.ikriiega Braeha j© tele na pustno nedeljo malokje, kakor ga: je , bilo to?vrat v Racah. Posebno smo hv;iiež,ni mi iz pred^ mestja,    saj pozabimo peri taiHi na nprbe vsakdanjega življenja, vsaj za nekaj uric v zdravem kr.v.tskem humorju in o.lHJito-srč..osti. Zdravo!
Slovo Mariborčansv o?! Rifrenta
Višek predpustne^a rcijanfa fe bila vcžlka rebula
ISSK Marib^ira
^laribor, 22 februarja Vedri in ve?eli Maribor sc je snoči dostojno poslovi! od leto^nje^a Kurenta, ki mu je posveča' nemalo pozornosti z neste-. tirni prcdpuntnimi prireditvami in zaba\a-mi. V kavarnah je bilo razgibano pu^' rajanje, združeno z varietcjskimi programi in nastopi. Po večjih restavracijah in gostilnah so bile ma^karadc s plesom, pojedinami in ra/n-mi zabavami. Kdor je !e moj^el, je izkoristil pust za primerno sJovo od predpustnega veselja.
Višek 'karneva!6ke ra7ko-nosti in razigranosti pa je bila velika reduta ISSK Maribora v vseh dvoranab in prostorih Sokol-ske^a doma. Dekoracija, izvedena po načrtih slikarja Z. Mušica, je biia zasnovala izredno slikovito, izvirno in razkošno. Velika dvorana je bila vsa v blesku in sijaju
Kurentove^a prazmka. ki "je privabil v Sokolski dom elito Maribora, odličnike in številne predstavnike dru>tev, zlasti mariborskih športnih organizacij.
Številne maske so bile okusne in pestre. Korzo, ma.sk je. vti-ur! vsej. prireditvi;,pa-.-seben ' čar' princa Karnevala. Pripravljalnemu odboru cjre za^lu^a za prelep uspeh pri jetneqa. veselega večera-
Stara tradicija na:'e.a Maribora je. da ne skopari z veselim, .iazigtttflill) razpg-iože-njem. O tem .nas ie prepriJaJ tudi le tp^n j i pust z neštetimi veselicami, m zabavaipi« Na pepelnieno sredr* pa se Maribor r^av:d-no zbira h ki&li juhi* slaTvikovL pojedini in tradicionalni kuharski razstavi p-i Orlu, Tei svoji tradiciji se Maribor tudi Icto.s ni odreke-U -- • ■'■■   " • ' -T •■ ••
K tekmi SK Ljublfasia : SK Železnica*
Maribor. 21. februarja
2e po pni tekmi med SK Ljubljano in SK 2elezni5a"jem v Mariboru so nekateri časopisni poročevalci na.veliko omenili, da jc SK Ljubljana igrata s tremi rezervami. To naj bi bil neJcak izgovor za neodločen rezultat li^a s provincijskim klubom, ki naj si nikar ne upa domnevati, da je bil v tej borbi enakovreden protivnik.
Težko je določiti, kaj kdo smatra »brez ali z rezervam-"« Nastopili so pač trije igralci, katerih ni najti vedno v moštu, so pa nastopili tudi v »pravih« bgaških tekmah. Po mojem jih torej ni smatrati kar tako kot »rezerve«. Seveda jc, kot omenjeno, ta pojem «rezerve« zelo raztegljiv.
To poročanje pa bi še bilo razumljivo, češ, naj bo to opravičilo za 1 : 1.
Da pa SK Ljubljana v tako] sledeči rc-vanži ni dosegla boljšega' rezultata na svojem terenu, to pa že ni Slo v račune simpti-tizerekim poročevalcem.
Tako težavno sestavljenemu vodstvu SK. Ljubljane sigurno ni šlo za to. da bi nje-gori igralci igrali malo pred pričetkom spomladanskega dela državnega pivenstva
tekme, kar tako za razbistrilo po krokacju. Menim, da.je-tO ivaj^r.^e, ka^ si more-športnik privoščiti za izgo-vor.
Zdi se mi vse preje verjetno, da je vuo-stvo Uvidelo, da ima v mariborskih Železničarjih pripravnega partnerja za trening, zie-lclo pa se je najbrže tudi opravičiti prod svojimi simpatizerji z dobršno revanžo. \ ;-deti je bilo že po Spstavi moštva,, ki. je bilo sedaj menda boj j kompletno, brez tkzv »rezerv«.
Kdor ni bii na tekmi in jc čital nekatera poročila, bi si u- tvatll sliko približno takole: Igralci Ljubljane so igrali skrajno ležerno, kakor češ, kaj se usajas. mUruCkaj brniš tako okoli gluhega slona. Počakajte malo. saj w,m natresemo polno mrežo. Igralci Železničarja pa so se z *so požrtvovalnostjo, izredno voljo, borbenostjo $■ * vsem svojim malenkostnim znanjem skraj no potrudili, da omogočijo temu vzvišene mu nasprotniku »spehajanje« po igriŠ-ču.
Oni pa. ki je tekmi prisostvoval, menda, ni imel povsem tega vtisa Saj bo moral priznati, da se je Ljubljana, posebno v dru-
gem polčasu, prav temeljito trudila, da bi dosegla številčen uspeh.
Prihajam do zaključka, da se > takim poročanjem vsemu slovenskemu nogometnemu sportu ne. pomaga.
SK 'Ljtfbljane naj Mrnt postavlja na stališče neomajnega mojstra. »Kdor visoko leta, nizko pade«. Treba je svoje mojstrstvo drugače dokumentirati. Na druai strani pa sigurno ne vpliva ugodno na dru<ja moštva, ki bi-;jim -bil tak^* uspeh-vzpodbujajoč pri nadaljnjem del*. Ni potrebna nikaka posebna hvala. Želeti-bi bilo le več objektivne kritikc,-ki jc vedno potrebna in dobro-
doŠa. Poročevalci naj se zavedajo svoje naloge, ki naj bi obstojala v tem, da ob-iektivno (zelo nag'.ascno) odkrivajo slabosti OBrega ali drugega ter pohvalno omenjajo dobre strani. Ncsportne pojave pa naj najenergičneje grajajo, ne pa jemati jih kot izgovor za svojega miljenca. S tem mu nikakor ne bodo koristili, partnerju pa rudi ne.
Kdor pci ne more biti objektiven, naj ne poroča v dnevnike, ki imajo resno športno rubriko, ampak naj ptušlje taka poročila v humorističen list, kamor bi se kelikor toliko spadala. — Starašma (»ustav
Pet liuđi v tesni lesssii kolibi
Dva kričeča primera bede 2n pomait|kanja na periSerifi
Maribcsra
"~       MaritjOr, 21. februarja*
Na ulici me sreča pravi tip Cankarjeve proletarske ž^ne .bolnega moža in matere več otrok. Naj bil. ji .preskrbel kaj zaslužka s pranjem ,in pomivanjem ali s čimerkoli že, samo. dk zasluži \^nj za kruh ubo-.m otrgkom.
Dal sem ji n/pkaj naslovov na <.Iobrrxiel-na društva in na ppsamezne milosrčne g-o-spe. kruh — star. ki sem ga nnberačil za Ličke — pa -smo si -r-razdelili. In obljubil sem ji, da pridem v .-krate ni sam pogledat to revščino.
Pustno nedeljo popoldne grem iz svojo ^Sibirije« nad Di avor pa jo mahnem proti Ptujski cesti. Letos še pozna kriza tudi na pustno nedeljo' v te^ sicer živahni okolici. Skoro prazne "gosiime; le otroci na cesti so nekam živahnejši.
Pri hišni-StevUkl 130 desno in 119 levo.
začenja meja mestne obCirie. Napis na V0-gfakd hiši (grostilha/ ,$:t\-nik) levo me opozarja, da sem pr\0\ v novo selo Dobravo, cbčiria Hoče. Leve ir- de«»no ob državni co-
sti" stoje Še zadnji* ostanki nekdaj lepeg"a grozda, darie^ * je'tu W gpSČa ali celo le še Šuma, vmes pa za silo. skrčene male parcele in na njih eno^iaimo iz protja zgTa-j ne in z, ilovico ■'Ramazane ni^lce brez vsakega načrta tuctl -g-leJe bodočih uiic itd. Na lov: proti ^traa&Soski' gošči opaziš tega nai-elja še?vee'- kafcoi i desne strgan.
J Za to pot sem. .moral zarumivej£» levo
* straa še oj.ložiti, kej moji novi »klijenti« ' ap. Cankarjevo aoeialiio . ustanovo b;vajo ' n«..- vem še kje na desni strani. Skozi malo
£oščo pzidem na sirovo obdelano jasen do kolibe s stpv.194   ZaJka,; ta hišna številka,.
• Saj tU ni n&jer jPC-- *? vprašam tam y pred kolibo stoječtl: dva moška., >Pač. to
je našja'*>hisa<:, le^dglejte 8i jo' od zno-traj'.«s Vstopim "in s&~ primem za glavo. Ali je to mogtHSSf" V* le^enf koiibi v izmeri 3x4 metFč in' 1.80,:*!rr"visoki »prebiva« pet ljudi: mož. žena iavtnje otroci. Mali štedilnik je prazen. »Danes je pustna nedelja, kaj, boste ,dome^aV^apravili? c  >Nič, saj
nimamo niti kruha!* — pa so drugi tam na oni strani še večji reveži.
Kar vse sem tu še zvedel, ni nič več novega: vse je bile že do podrobnosti opisano. Toda vide> sem in slišal sem, da je bilo vse to opisovanji premalo za nekakšen uspeh, preveč le opisanega, a premalo praktično nasvetovanega! Tu je cehi vrs-stfl prvobitnih, socialnih. gospodkrskfh, kulturnih, narodnih verskih in državnik prob.emov, katerih vsak zase in vsi ^kukaj glasno kliče jc- po rešitvi ne le od eoe, marveč od vseh sLiani predvsem pa od strani mesta Maribora in okoliških občin. Grorjc Maiiboru če bo še nekaj časa tako brezbrižno kakor doslej gledal na to novo i->Abesinijo<.. naselbino sicer pridnih lju-i in one druge njej pouobne naselbine žt- Lik pod vznožjem Pohorja.
Našel sem stanovanje Pipenbaherjeve druž ne — take namreč se pišejo moji no.
vi »klijenti^. Tan na hi^ni fitevilkj 1W s> mi   refcll, si   Pipenbachei'   gradi fevojo
kočo. tam nekje v gošći. No, si mislim, potem ne do tako hudo. Stopim V BtaSDVa-nje (v ćedm enouad.stropni hi3: ve'ika izjema v »Abesiniji«) in kaj najdem in izvem? Srečm graditelj svoje koče na posteči, kamoi so ga malo pred menoj prinesli iz gošče izpod razvalin njegove toli zaželjene lastn-- strehe Vs-;, kar je imel in naprosjačil. je vtaknil v zgradnjo sa-ojc koče, delal je zadnje dni vsako prosto uro in zadnjo noč skoro vso. da dovrši vse potrebno za čim prejšnjo vselitev. Še prej? so bili pii njem otroci in sosedi, potem pa, je ostal sam pri svojem dolu. Naenkrat pa
*e zni*i 6 m dolga in 4 m Stroka že z opeko pokrita stavba in bi ga bila popolnoma pokopala pod.sobo*, da se ni — sam ne ve
kako — v zadnjem hipu rešil skozi okno. Ni pa mogel več stopiti na noge. Tudi sicer je ves potolčen in na obleki raztrgan.
Ko sem od reveža odhajal, še sam ni vedel, ali je noga zlomljena ali le nalom-Ijena. Tudi jaz še ne vem. kako bi se dalo pomagati tej in vsem tem rodbinam v »novi Abesiniji« Hvaležno delovno polje za Cankarjevo socialno ustanovo!
v"
Vep0Mcne misli na pustni tsrek
Napisano S^eđi piistaega torUa — Norčije v likvidaciji
K&njai&ktiura in žetve
-.  Maribo^ na pustni torek 193'J
Ali ni čudna-Jfeportnža,'pisati »meiiita-cijet. na pepelničp.p-. ^redo- sredi pustnega torka? . pustni t orel;, je vendar od p.amti-
' veka samozvan roednarodni svetovni praznik« pod pa^rbnanco princa Karneva-
' la,' buikeža Kuienfa in neugnanca Pusta. V raznviroma letos zelo kratkem pred-
' pustnem času so "razna 3fuštva uporabili sobote in. necl'-ljv*^ večer? Tn npći, da dajo > dostojen* tribdt^ria račiin Fašenkas, k^ je če>trt-i naziv princa Karnevala",:
Ta »Fallfefut« jizposojenka o3" onom:-jaškega -Paschingat',. u na5i drevni Pričici .se tega naziva- korenit^ drže...
Ko tole pišem, .je pustni terekv a.*auĐaj vlada prav. pustu sreme. ■ Svi^ol^nje prezgodnih ia pre^il.asmh znanilcev pomladi je. prekinil nenadiai- ai^eg in po-lomnih lokalih so ljudje ugibali one letnice, ko je ravno, tako bik)..«
SI ari modreci ~so citirali pravilo o godu sv. Matije, "ki led -razbija, če ga pa ni — pa ga baje naredi, čisto na- lepem,' brez .ozira na trubadurške podvige kosa in dru-,.gih    znanilcev  božanstvene   in zapeljive Vesne! — -
Nedvomno ^o stiure norčije in nori je že likvidirane, ako- se danes 'ne pripeti kaka večja ■'- nerodnost, osobito na deželi, ko imačltori« ali po -kranjsko maAkare sebe "zakrinkajo, - da poravnajo v objemu teme. kak star nečeden račun z ne/em. krepelr cem<sdi kamnom...
Priznati si moramo, da teh surovih pod-' vlgov letos skoro manjka, kar pa ni razlog, da bi morali biti žalostni, ali prleško čemerni«...
Prcdpustne norije so tedaj z današnjim dnem ali s praznikom resne pepel-nice pred stvarno likvidacijo, kakor je pač vsake stvari enkrat konec...
Kljub temu, da so nekateri »modrijani že »prebrodili krizo«, kar jim je treba brezpogojno verjeti, je letošnji pred-pusf zahteval mnogo žrtev!
Marsikdo, Mp sicer nima, da bi se pošteno najedel, plačal zaostali obrok najemnine, oskrbel otroke s potrebno obutvijo, je srečno dosegel nesrečni »predujem^ (katerega je neki strogež, ki se je sam ustrelil, imenoval doslovno po nemškem »VorSCbuss«: predstrel...) S tem --predstrelonv: se je našemila žena, mož si je izposodil maske in kostume v izposojevalnicah, a deca je gladovala doma in bila tepena od našemljenih staršev.
Zdi se, da je tisti modrec, ki je dal Karnevalu, Kurentu, Pustu,   Fašenku svobodno pot, Že takrat pomislil, da bo dobro i uvesti 40-dhevni pest za pokritje in zbri-• sanje grehov malo trajajoče norčave dobe!
In Pustu sledi pepelnica . .. Geofkev ima obred pepeljenja ... Iz pepela oljčnih vejic se delajo križi na čelo vernikov z resnim opominom: »Spomni se, človek, da si prah in da se v prah povrneš .. !«
Jurij Pika
M£2ft*6f$ks In okoliške novice
— Ljudska "univerza v Mariboru. V četrtek t. m 'T?o tolmačil dr. Andrija gtampar, načelnik min. v p. film o Kitajski, ki ga je pbatn!] sam na obs/žnih potovanjih, ki jih je abS(».v::arpo mHogn han-kinike vlade tudi v riajbblj oddaljene pokrajine Kitajske. Fimi prikazuje živI.h n. e kitajskega kmtta. delo na obnovi' Kitajske in Slike najznamenitejših starih gradbenih spomenikov, urno dejanje filma p:i-lcazuje vživljen'je lam v nekem Ubetanakem Samostanu. V patek predava isti predavatelj o Novi Ameriki na osnovi skioptiemh 'slik in filma.
— 'Maritcr-ko ženstvo je v ponedeljek 20. t. m. popolnoma zesedlo dvorano Ljudske univerze, kjer je v okviru materinskega tečaja predavala dr. Prijateljeva o zunanji negi telesa =an Zdravi kozmetiki. Med drnsim se.je pomudi!a tud: pri Sončenju in- je -nagiašaia. da se mora sončenje izvajati po&topoira. Podčrtala je velik pomen zračne kopeli in vodne kopeli. Za pravilno nego telesa pa je važen tudi sport, telovadba, pravilna hoja, zlasti pj smučanje in plavanje. Tudi kozmetika je važna. Alkohol-in nezadostno spanje škodujeta koži. prav tako vsakodnevno pu-dranje. Pač pa je priporočljiva pravilna masaža. Predavateljica je žela toplo .pri-znanje navzoč.h-. Drc-vi pa. predava P. Ilcčevarjeva o delu ž:ne za. ženo in otroka. V sredo- 1. marca pa na sporedu predavanje dr., C-cale o temi Našim .rodbinam msnjka očei;:*.
_ Iz gledali?fia. Premiera --Prodane neveste« je dol-Cera za s' erto 20. t. nt
— Na delovnem trgu. Tukajšnja B r-za dela išoc- tri orodne ključavničarje, enesa . milarja*. dva . viničarja, krojaškega pomcčn'ka -in £ konjarja.
— Slovcn-iegcrJske novice. Mehaniku Urbanu Toplaku iz Sv Lenarta v Slovenskih  goricah so  ukradli  novo  kolo. Po
dolgem iskanju so ga našli nekje pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah. — Tudi pri Sv. Lenartu smo proslavili letos Kurenta na običajen način, v znamenju prijetne zabavnosti in vedrega razpoloženja.
^ O tem in onem. 12 gramofonskih plošč je izginilo s podstrešja v Jezdarski ulici 20 upokojenemu železničarju Josipu Ermeneu. — Tovarniški delavki Ivanki Cvetko iz Studencev so odpeljali z dvorišča žensko kolo znamke -Jug« z evid štev. 2-126545-19. — Zlat prstan je izgubil na poti cd glavnega kolodvora do gradu zasebnik Dragotin Antolek. Prstan je vreden 300 din. — Liningerjev avtobus je zadel na Glavnem trgu v kandelaber, s katerega je radi močnega sunka padla obločnica in se na tleh razbila. Mestno električno podjetje ima radi tee;a 500 din škode. — V tukajšnjo boinico so prepeljali 28ie:nega kmečkega dninarja Bernarda Petka iz Drstija št. 26. ki so ga s koli pobili na tla. Ima težje poškodbe nad levim očesom. — Na dvorišču je padel in si zlomil levico 3Ietni delavčev sin Vinko Vuk iz Radvanja 36. Zdravi se v bolnici. — Kamenje priletel v oko kletnemu Simonu Ilrasniku iz R:bnice na Pohorju. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ugotovili težje poškodbe na levem očesu. — S kolesa je pacre! 81etni Zlatko Aprisnik iz Prešernove ulice 15 ni Tez-: em. Zlomil si je levico. Zatekel se je v bolnico. — 241etnega hlapca Riharda Ste-vana iz Mcškanjcev je skupina fantov napadla in tako hudo zmikastila, da so g3 nezavestnega spravili v bolnico. — 191et-nerriU Valentinu MatjaŠiču iz Krčevine je konj zlomil desno nogo. Matjašič se je zatekel v bolnico.
— Učiteljska vest. Upok jena je Mimi-ca Lukman, učiteljica na Pobrežju.
— Z Dravskoga polja. V Hočah in okolici se je pojavil sumljiv ženin, ki se je izdajal za vek stnika Pri sebi je km I prstane, zapestnice in druge dragocenosti, s katerimi si je hotel pridobiti zaupanje najlepših d k      Ko    i mu pa po
la tla prevroča, jo je -ženin- brž popihal v neznano smer. Sedaj se zanimaj o zanj orožniki.
— Pohorske novice. V L b niči pri Rušah je 20 hiš brez pitne vode. To vprašanje je treba vendarle rešiti, ker ne zuhi -va tega le tujski promet, ampak predvsem zdravje domačega prebivalstva.
— Iz Studencev. Jutri v četrtek ob 19 bo predaval g. Viktor Acimovič o svoj h doživljajih v južni Srbiji. Skioptične sV-kc. Pred tem tedenske novice v sliki in besedi.
— Maribor r-ka   gasilska tete
24. t. m. svoj 68 redni občni zbor, ki b^> v dvorani Gasilskega doma na K »roški cesti 12. Na dnevnom redu Je med drugim volitev poveljnikoveea namestnika in volitev dveh predstavnikov za župsko skupščino.
_ Ol liubil sakon. da je ■•vrbil drrar.
Mariborska policija je aretirala 401etnega čevljarja Ivana Soriaka na prijavo nemških oblastev v Gradcu, ker je I
obljubil  neki ženski  zakon  in   brv tbU od nje pod to pretvez^ 800 nei      -1  m rl Za ta denar si je kuml S ' ' > i-r
verižico in kolo. Z ostankom pa je trgoval s fižolom.
— r.iuribr-t-ska podstrešna podgana na varnem. Včeraj je mariborska policija aretirala 23ietnega delavca oz. čevljar
ga pomočnika Josipa Po5a s Pobrežja ker je nujno osumljen, da je že dalj Časa vlamli:d po podstrešjih raznih hiš Aretirani Pos je pri prvem zaslišanju že priznal neka i takih vlomov, odločno pa
ji, da bi bil v zvezi z vsemi vlom!, ki so
bili izvršeni v zadnjem času po mariborskih podstreSjih.
— NCSrečGfl parter. V-"  cemn^t,>;,i tleli
je padla 521 trm |0VCUiiiŠka deT -' 1 1.....■
ja KJobuearieva z Rad van jake «* ^ tako nesrečno, da sri je nalomila hrDtenioo in preties'a možgane. Prepeljali njo y bolnico, kjer se se ni zaveJlri. Njeflo »tanj« je kritično.
Sreda. 22. februarja: Zaprto. Četrtek, 23. februarja, ob 20. uri: *Na ledeni plošči«. Red A.
★
Prvu t'oška narodna glasbena ves*■! — tako je ustanontelj češke narodna glasbe, Bedrich Smetana ftamtalfl svoje glavno delo in v glavnem pod to označbo je njegova opera »Prodana nevesta« po ki. predstavi 1S66 v pragi nastopila s\'ojo slovočo in 3e danes mladostno živo pot preko vseh odrov kulturnega sveta. In tako se ta opera že konec tega tedna spet oglasi na mariborskem odru.
Tsženske novice
2 letošnjimi pustnimi priredi:vami tli&O naši c<o tilničarji nič kaj zadovoljni. Vsi VC-mo. kje jc kri % da. — Kakor čujemo, bo tovarna »Kovina« zapos'ila le kakih !0 di . i cev. Kaj bo pa z vajenci? Ah jih bodo tu di odpustili - ali pa v*aj nekatere pripustili k predčasnemu pomočniškemu izpitu? — Tudi odpuščeni dviavci »Splošne- težko kaj«>. da se spet vrnejo na delo. l'^panjc Se imajo naši delavci. Vatfrdo je prepričani da bo kmalu spet poklican na delo. — Te dni je bila prva >cja odbofS M e'^dnjo zavetišča. Perečo je vpeaaaojCi kje ta kako dobiti potrebna sredstva. — P. p eve za ustanovitev društva »Rdeči kri/ so v polnem teku. Posamezni Člani pripravlja! odbora so prejeli tozadevne nabiralne | Ne odklanjajte pristopa k tej dobrodelni in potrebni akciji! — V soboto "večer nas je presenetila na cesti čudna četn »kaznjencev«, ki je izvedla po nekaterih lokalih celo nekaj skupinskih vaj. Tak humor celo v prcdpu6tu ni bil nepotreben. — Mnogo govoric jc še vedno za-adi pokopališča. Posebno so razburjeni obrtniki, ki ne uvidijo, da bi sopeino poacopavanje mničev na nekdanjem pokopališču bilo v k\ar razvoju kraja. Pa bodo imeli prav.
Iz Celja
—c O čea^o^l°vaske ('.n.avc v tf!<u
stoletij bo predaval g. prof. Janko Orožen "v četrtek 23. t. m. ob 20. v veliki dvorani Naiodnega doma. Predavanje bo priredila Jug-slovenska češkoslovaška liga v Celju, obiščite zanimivo in poučno- preda« vanj«' v oim večjem številu!
—c Skakalna leKnui v Lisci !j odpovedana. Za nedeljo 26. t. m. dol skakalna tekma v Liscah je zaradi pomanjkanja sn.ega odpavedana.
-—c Zarajj uboja sta ee zagovarjala v torek pred tričlarssliim senatom okrožnega s^duV.'a v Celju 24-etni posestnikov sin Fran- Jazbec in 26letni delavce Franc Ce-rovšek, oba iz Rakovca pri Giobei: em. Obtožena sta bila, da sta lani 24. julija v Cerovcu pri Šmarju v prepiru napa da Cirila Novaka in ga zabooia z nožem v de-s-.o stian vrata pojag g<»ltanca. Novak je 17. novembra v celjski ooinici podlegel posledicam p:£kodbc. Oba obtoženca sta se udeležila srepada, vendar se ni dalo U -r.o ugotoviti, ali je zadal Ncvaku smrto-no:ni vbodljaj Jazbec ali Cerov^ek. Sodišče je obszdilo Jazbeca na 1 leto in tri mesece, Cerovška pa na 1 let<> st zapara. Oba morata plačati Novako/im dedičem l.o(>0 din za pogrebna in druge stroške, celjski. b )'r.ici pa 570 din za No. vakeve oskrbo v bolnici.
— c S Kolesa je pfldel 181etni kljujuvn^-čai.-k! pcanočnik Alojzij Klar.fnk iz t. b pri Mozirju in si najornil cosno loko. Klan-čnik se z^m\*i v celjski bolnici.
1% P^liean
— Otroška preiM^va. šolski otroci v Studencih pri Poljčanah so v nedeljo pc-poldne ra Šolskem odru prav ljubko vpri-zorili spcvofgio v treh dejanjih Pofitelski zaklade Režiser učitelj Stefancioza je igral edino cJrarlo vlogo Martinka capin-ka in 80 se mu mladi in stari iz s*xa nasmejali, tako debro se je vživel v vlo^o. Tudi vsi ostali mladi igralci so svo'e vloge zadovoljivo rešTi. Vloge so se nekateri kaT predobro naučili. Igrica je za podeželske cdre zelo primerna. Nastopn-fo palčki, vi'e. psstirji, pastiriee ter je ^15^a prav pestra, vsebina pa pcučna. Igrica je, k^t ročeno dobro uspela, nekateri skup: • vstopi bi seveda na večjem odru prišl-' Se bolj do veljave. Prav tako bolj bi učinkovala močnejša lazarvetljavai Učiteljstvu gre za trud vse priznanje.