Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6*ž)0 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30"— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 217. Telefonska številka 65. Celje, v soboto, 24. septembra 1910. Čekovni raCan 48.817. Leto II. lavni ljudsRi shodi »Narodne stranke" se vršijo to nedeljo 25. septembra: 1. v Središču ob 3. uri pop. pri Zidariču.Govori deželni poslanec dr. Vekoslav Kukovec. 2. v Trbovljah ob 3. uri pop. pri Kukenbergu. 3. v Družtuirju ob 3. pop. pri Basistu. 4. v Kostrivnici ob 8. uri dop. pri Ogrizeku. Dnevni red za shode: 1. Obstrukcija v štajerskem deželnem zboru in spodnještajerski Slovenci. 2. Slučajnosti. Somišljeniki, pridite mnogoštevilno na shode! »Neutralni* delovni program — Das Fortwiarsteln. V Celju, 24. sept. Po poročilu klerikalnega graškega dnevnika se bode vršila v pondeljek seja klubovih načelnikov, v kateri se bode šlo za rešitev sedanje krize v štajerskem deželnem zboru. Ker se očividno kravje kupčije ni dalo skleniti za malenkostne koncesije, katere so zahtevali slov. klerikalci, misli sedaj nem-škonacijonalna večina, da bode šlo z »neutralnim« dnevnim redom in »neutralnim« delovnim programom. In morda bi se še poskusilo na tihem kaj ma-zati, saj gotova črna gospoda ima vedno pred očmi načelo, da »non olet« — tudi iz nemških židovskih rrok za — klerikalno zadružništvo. Načrt z »neutralnim« delovnim programom sicer ni zrastel na graškem nemškonacijonalnem zelniku kakor sploh nobena dobra ideja ne. Dasi je »Ta-gespost« še pred dvema dnevoma vneto zatrjevala, da ni niti sence podobnosti med razmerami na Štajerskem in Češkem, »ne v dobrem, ne v hudem smislu«, se skušajo vendar nemški nacijonalci s praško formulo, z »neutralnim« delovnim programom, spraviti iz luže. Vprašanje je sedaj, ali bo to na Štajerskem šlo ali ne? Pred vsem si moramo biti na jasnem, da se pravi brez slave in brez vsakega najmanjšega zunanjega uspeha končati obstrukcijo, ako privolijo slov. klerikalci na ta »neutralni« delovni program. Nemci so bili toliko nerodni in so se izdali, kaj bi radi imeli v tem »neutralnem« delovnem programu: nič manj ko proračun in »finančne predloge«, to se pravi, zvišanje splošnih deželnih doklad in pa doklad na pivo. Ako slovenski klerikalci v to privolijo, potem nima obstrukcija nobene možnosti za eksistenco več — in nacijonalci bi se jim smejali v pest. Kajti njihove »zahteve« ne vsebujejo ničesar nujnega in aktualnega — kakor bi tudi, odkrito povedano, od sedanjih klerikalnih zahtev spodnještajerski Slovenci ne imeli pravzaprav ničesar. Zadnji boj slov. poslancev v štaj. dež. zboru nam je vsaj prinesel šentjursko kmetijsko šolo, — ta pa bi nas samo obvaroval dveh krivičnih šele vloženih in neobravnavanih nemškonacijonalnih predlogov. Glede autonomije pa še nismo storili niti resnih pripravljalnih korakov; stvar je za sedaj samo fraza za shode, a v resnici še nezapočeto dete. Jasno je že danes, da z neutralnim delovnim programom ne more biti ničesar. Kajti tako privoljenje bi značilo faktično za slov. klerikalce popoln poraz in bi jih potisnilo še v odgovornost za zvišanje deželnih doklad. In te so sedaj skoraj neizogibne — dasi se ni niti dalo učiteljstvu treh miljonov kron, da bi imeli klerikalci za svoje zabite volilce vsaj je-den plauzibel izgovor! Ampak plačevalo bi se dosedanje založene in nezaložene dolgove in vprašalo bi se lahko tudi g. Robiča, zakaj se nikoli nič ne sliši protesta iz njegovih ust proti nedovoljenemu in lah-komišljenemu zadolževanju? Zakaj nam gospod dež. odbornik ni nikoli ničesar povedal o Stiftingtalu? — Res je, opravil ne bi ničesar, ali — qui tacet, con-sentire videtur! Vsi ti vzroki bodo torej klerikalce odvračali od sprave na podlagi »neutralnega« delovnega programa. Danes še sicer ne izključujemo možnosti, da bi sprava ne bila mogoča; ali poseči bi morala vmes centralna vlada in obljubiti klerikalcem različne cukerčke na Dunaju, Štajerskem in Kranjskem. Potem bi se morda duhovništvo podalo v težki boj — zagovora pred razdraženim ljudstvom. Neki člankar je izrazil včeraj mnenje v »Nar. Dnevniku«, da bi bil morda razpust še najboljše sredstvo za rešitev krize. Slovenski naprednjaki bi ne bili nezadovoljni z njim: saj bi imeli mnogo lepih gesel za nove volitve, samo nekoliko računati bi morali s faktičnimi razmerami in resničnim mišljenjem ljudstva. Nove volitve bi zopet osvežile ozračje in razživele ljudi. Toda verjetno ni, da bi došlo do razpusta že sedaj. Nemški nacijonalci nimajo prav nobenega povoda, da bi se zavzemali za njega. Tudi bodo gotovo računali s tem, da bo morda po jesensk. zasedanju parlamenta lažje govoriti s slovenskimi klerikalci... Računiti torej smemo s tem, da se bodo gospodje v Gradcu še nekaj časa pogajali — potem pa se lepo razšli in pripovedovali svojim volicem, da so jih rešili vsakovrstnih velikih nevarnosti. V deželnem dvorcu pa se bode začelo zopet tisto lepo in komodno življenje, ki se imenuje »das Fortwursteln«. Nemškonacijonalna stranka se je že čudno postarala in ni sposobna več niti velikih preobratov niti posebnega razburjenja. Ce pride za njo v deželi vesoljni — gospodarski potop, kaj briga to bančne upravne svetnike, barone in na mehko postlane tovarnarje? Rojaki, spominjajte se prepotreb-nega Sokolskega doma v Brežicah. GLASOVI O ČEŠKEM DEŽELNEM ZBORU. Glasilo poljskih demokratov, »Reforma«, pravi o praškem sporazumu med drugim: »Po dveletnem mirovanju dela v češkem deželnem zboru in po iz-stradanju dežele, so sprejeli Čehi pogoje Nemcev. Nemška obstrukcija je torej zopet zmagala, njvno tako kakor poprej v parlamentu. V tem leži velika nevarnost. Poljaki obžalujejo, da so Čehi z napačno taktiko in precenjevanjem lastnih moči dosegli ravno nasprotni učinek. Tudi na Dunaju je doživela njihova politika fijasko. Baron Bienerth bode pričel v najkrajšem času 3. leto svoje vlade in Slovanska jednota išče izhoda, kako bi došla iz obstrukcije v opozicijo. Posledice take politike so istinito fatalne. — Nemci imajo danes zborovanje vseh svojih poslancev v češkem deželnem zboru, kjer se bode podal referat o pogajanjih s Čehi. POSL. KLOFAČ O ENOTNEM ČEŠKEM DRŽAVNOZB. KLUBU. Na nekem shodu v Pragi je govoril posl. Klofač o enotnem češkem državnozborskem klubu in podal te-le misli: Cilj te solidarnosti bi naj bil padec sedanje vlade. Misli, da bi bila vlada sedaj pripravljena dati Čehom nekatere portfelje in izjavlja: cilj Čehov ne more biti razpust drž. zbora, ker bi moral slediti nemški absolutizem, ampak vlada, ki bi sprejela tudi nekatere točke češkega programa — torej sprememba sistema. KHUENOVE VOLITVE NA HRVAŠKEM. Danes velja že za gotovo, da bode šla hrvaško-srbska koalicija proti banu dr. Tomašiču v volilni boj. Ban je že postavil v več okrajih svoje kandidate in jih obdaril s potrebnim drobižem; »Pokret« in »Obzor« poročata, da je že pričelo po gostilnah teči »volilno vino« ... Nekateri koalicijonaški volilni shodi so bili že prepovedani, a najnovejši dogodki kažejo, da hoče ban tudi poseči po težjih represalijah. V četrtek so zaprli brez pravega povoda zopet učitelja Petra Petroviča, ki je bil v veleizdajniškem procesu obsojen na 5 let težke ječe. Aretacija se je bojda zgodila zaradi tega, ker se je Petrovič brez dovoljenja odstranil večkrat iz svojega bivališča, kar se ne bi smelo zgoditi, ker veleizdajniški proces še pravzaprav ni končan, temveč se nahaja v stadiju-mu predpreiskave. Njegov branitelj je že vložil ugovor, ker bi se smelo Petroviča zapreti le v takem slučaju, če bi bila nevarnost, da zbeži. V resnici pa hoče ban s tem činom ustrahovati volilce srbske samostalne stranke. RAZŽALJENI SVETI OČE. Rimski svobodomiselni župan Nathan je imel dne 20. sept., ko je preteklo 40 let, kar je prišel sveti oče ob svojo državo, govor, v katerem je razžalil LISTEK. Institutka. ->3 Roman. Spisal Fedor Gradišnik. Od tistega dneva, ko je našel v skrivnostni mi-znici grajske biblioteke sliko svoje matere, mu je leglo nekaj težkega in mučnega na njegovo dušo ... Vedel je, da eksistira na svetu samo ena materina fotografija in ta je last Kamilova ... Po njej je dal napraviti svoj medaljonček ... Kako pride torej materina slika v miznico »privatnih zadev« gospoda Erazma? ... To mu je biia uganka ... Kamilo mu je ni dal, to je gotovo — preveč je ljubil svojo mater, in nemogoče je, da bi dal od sebe edin spomin na njo ... In kak interes bi imel Kamilo od tega, da bi bil izročil materino sliko baš Erazmu, s katerim je tako malo občeval .... Saj je niti svojemu lastnemu bratu ni hotel dati ... In Oskar je začel razmišljati in razglabljati ... V samotnih urah se ga je lotevala čudna melanholija .. ozrl se je nazaj v svoje bedno življenje in bilo mu je včasih, kot da se mora razjokati nad svojo nesrečo. Pripovedoval ni o tem nikomur ničesar — tudi Heleni ne ... Toda sklenil je, da ji nekoč pove vse, pove zato, da bo vedela, kako ga je osrečila ona, ki je edina svetla zvezda njegovega življenja ... In menda izve pri tem tudi kaj o fotografiji v Erazmovem skrivnem predalcu, morda mu bo mogla Helena kaj povedati o tej skrivnosti ... Erazem je star ■— mogoče se je kdaj križala njegova pot z ono njegove matere ... vse je mogoče ... Ah, in izvedel bo novosti o življenju svoje matere, izvedel vse, prav vtc, Vse svoje življenje se je trudil in prizadeval — a bilo je vse zastonj... Niti o njej, niti o svojem očetu ni mogel izvedeti natančnejših podatkov... Vedel je samo toliko, da je mati umrla, oče pa da še živi.. Kako bi bil srečen, ko bi sedaj naenkrat stala vsa preteklost njegovih roditeljev jasna in čista pred njegovimi očmi... ko bi mu postalo naenkrat vse znano, kar je zastirala doslej megla in temota-- To je bilo eno, kar mu je kalilo njegov srčni mir, drugo je bilo to, da mu je Helena pretrgala prijateljstvo z njegovim bratom Kamilom ... Kakor mu je bilo p,rijetno in dobro pri duši, ko mu je Helena povedala vzrok, zakaj je odslovila Kamila, tako ga je bolelo in skrbelo, ko je natančneje pomislil, da je kriv on, in edino le on tega krutega udarca za svojega brata ... In pričel se je boj v njegovem srcu, strašen in neizprosen boj... Na eni strani ljubezen, gorka, vroča in strastna ljubezen do Helene, ki je žrtvovala svoje najdražje in najljubše, kar je imela; prijateljstvo do Kamila — njemu ubogemu, bolnemu študentu, njemu in njegovi ljubezni... Kakor mu je laskal in ugajal ta korak Helenin, s katerim je pokazala, da ji je mnogo mnogo več za njegovo ljubezen kot za Karnilovo prijateljstvo, — tako ga je na drugi strani bolelo, da je baš on vzrok, da je Kamilo sedaj sam in zapuščen, oropan edinega, kar je imel. Ljubil je svojega brata, ker ga je moral ljubiti, ker mu je moral biti hvaležen za marsikatero dobroto! Bilo je tisti dan, ko se je odpeljal Kamilo prvikrat zopet na Erazmov god po onem zanj tako strašnem dnevu ... Oskar je šel roko v roki s Heleno po grajski stezi, ki je vodila tja k tistemu skrivnostno tihemu in prijetnemu kotičku, kjer je tako zvonko in prešerno šumljala voda bistrega studenčka ... kjer je bilo tako prijetno in nebeško lepo ... Krasen jesenski popoldan je bil in med visokimi, vitkimi smrekami grajskega gozdička je bilo tako hladno, da je legal ta hlad na Oskarjevo dušo s toliko silo, s toliko močjo, da so se mu širile prsi in je z vsemi pljučami vsrkaval vase ta nebeški aroma, ta balzamični vzduh nebeškega drevja... Za hip se je porodilo v njegovi duši čudežno razpoloženje. Vstala je njegovi notranjosti misel, ki jo je pa takoj v prihodnjem trenutku tudi že zavrgel... Kmalu bo konec njegove prostosti... že mu je pred očmi ona mala, ozka sobica v zaduhli predmestni ulici... visoko tam gori v tretjem nadstropju ... in ko se je spomnil vseh tistih težkih dni in bridkih ur, ki jih je preživel tam gori, tedaj se je oklenil tesneje Helenine mehke roke... obstal je za trenutek ter se nalahno privil k njenemu telesu ... »Oskar!...« je dejala Helena tako mehko in nežno, da je hipoma pozabil na tugo in žalost, ki ga še čaka... »Oskar,... jaz čutim, da si resno bolan, tako mrzla je tvoja roka ... in tako bled je tvoj obraz ...« Helena mu je pogledala v oči... globoko, globoko je prodiral pekoči ogenj njenega pogleda v njegovo notranjost... in Oskar je čutil ta trenutek in zasmehoval papeža. Papež je vsled tega poslal — generalnemu vikarju pismo, v katerem je izrazi: svojo nevoljo in ogorčenje nad Nathanovim govo rom in je pozval italjanske katolike za pričo, kaj si vse upajo italj. posvetne oblasti proti njemu — celo že v Rimu. Štajerske novice. Taktika slov. klerikalcev v štajerskem deželnem zboru glede obstrukcije in pogajanj je v resnici — občudovanja vredna. »Slovenec« je priobčil v četrtek telefonično poročilo o situaciji v štajerskem deželnem zboru. Poročevalec — po tonu notice sodimo, da je do sitega znani dr. Verstovšek — pravi, da so dosegli klerikalni poslanci velik uspeh s tem, da se hoče nemška večina sploh takoj pogajati! «Tgp.« odgovarja na to zelo resno, da manjka slov. klerikalcem očividno vsaka resna volja za rešitev krize v štajerskem deželnem zboru. Ergo — so krivi žalostnih in neurejenih razmer v deželi ne morda nemški nacijonalci, ki se pošteno trudijo za spora zum, temveč si. klerikalci, ki na tako otročji način izzivajo in dražijo kot slabejši nemško večino v deželi. Tako bodo sklepali Nemci — in tako bodo sklepala vsa višja in najvišja mesta. Ni zadosti, da so klerikalci s svojo »taktiko« neumne bahavosti zavo-zili na Dunaju in nas diskreditirali povsod, sedaj se ponavlja tista otročja in škodljiva igra tudi v Gradcu. Vsak resen politik bi govoril o stvari kot je obstrukcija v štaj. dež. zboru tudi tako resno in zmerno kakor stvar zasluži. Tako bi storil tudi vsakdo, ki čuti težko odgovornost poslanskega mandata. Tako sc storili tudi — nemški nacijonalci, dasi imajo moč v rokah in zaslombo do najvišjih mest. Ali gotovi politični otročaji v klerikalnem taboru mislijo, da so na svojih odgovornih mestih vedno na shodih svojih backov, kjer jim vsled smrtne nevarnosti ne upa nikdo odgovarjati in jih zavrniti v prave meje. Ali g. Robič in Korošec, kterima vendar pripisujemo več političnega takta ko dr. Verstovšku, ne vesta, kaj se dela s takimi poročili in s takim otročjim političnim bramabarziranjem? Resnično, ta obstrukcija se je slabo pričela, še slabše vodila in se bo temu primerno tudi končala. Nezaupnica »Straže« — klerikalnemu železniškemu odseku. V »Straži« se nekdo iz kozjanskega okraja bridko pritožuje nad tem, da železniški odbor za kozjanski okraj — prav nič ne dela. Odgovornost za to se nekako vali na rame sedanjega kozjanskega župana. Dopisnik je pač udaril po znanem nemškem pregovoru: den Sack schlag ich, den Esel mein' ich! Kajti v tem odseku morata imeti vendar prvo in glavno besedo oba »ljudska prijatelja« in delavna poslanca dr, Korošec in dr. Jankovič! V toliko torej popravljamo »Str.« nezaupnico, da ne bode kake nepotrebne zamere in nesporazuma. Kie }e pri ljubljanskem »Slovencu« slovenska meja? »Slovenec« je priobčil v včerajšnji izdaji sledečo novico: »Prememba posesti ob slovenski meji. Od gospoda Ivana Kranjca v Št. Ilju pri Velenju je kupil gospod Ogrin veleposestvo vredno 80 tisoč kron in tako preprečil, da posest ni prišla v nemške roke. Gospod Ogrin, rojen Vrhničan, se je povrnil iz Brazilije, kjer si je pridobil precejšnje premoženje in ima zdaj tvornico za izdelovanje kož.« Čudno zares ,kake pojme imajo pri »najbolj« informiranem slovenskem dnevniku o »slovenskih mejah« na Štajerskem! Zadnjič so prestavili našo lepo Vuzenico v »tujino«, sedaj so pa napravili že pri Št. Ilju blizu Velenja, torej v trdo slovenskem kraju, našo narodno mejo! Ali morda zato, da bi opravičili klerikalnega bogataša Kranjca, če bi svoje posestvo po vzgledu nekega tamošnjega duhovnika prodal Nemcem? To poročilo res ne dela časti »Slovencu« ni ne g. Kranjcu. Jutri popoldan ustanovni občni zbor Ciril-Metodove podružnice na Bregu, združen z vinsko trgatvijo. Slovenci, vsi na Breg! Kegljanje na dobitke v »Skalni kleti«, katero so priredile celjske podružnice CMD, se vrši le še dober teden dni in se zaključi v nedeljo, 9. oktobra z malo domačo veselico. Opozarjamo na to kegljavce in kegljavke in primomnimo, da so dobitki prav lepi. Zato se naj vsakdo potrudi v korist CMD še parkrat v Skalno klet! Glas iz občinstva. Mestni ozir. okoliški občini sigurno ni znano, da je most, ki vodi čez Voglajno proti staremu gradu, že tako slab, da je človek, ki gre čez istega, v smrtni nevarnosti. Dosedaj sicer še ni bilo povodnji, a kljub temu manjka že nekaj mese cev del mostu na mestni strani. Morda se čaka, da bodo še stopnjice, ki so izvanredno trdneO), odpadle? Skrajnji čas bi bil, da se ta malomarnost odpravi ter gleda na to, da bode vsaj ena svetilka (saj več jih na celi poti itak ni) pri mostu včasih gorela! Več prizadetih davkoplačevalcev. Iz Gaberja pri Celju. Prijatelj, le glej, da ne pozabiš, kar si mi obljubil, namreč, da pojdeva v ne deljo, dne 2. vinotoka na veliko vinsko trgatev CM podružnice za Gaberje, katera se vrši v Sokolskem domu. Ker bode na tej veselici res neprisiljena domača zabava, glej, da ne bodeš zadržan in agitiraj pridno za obisk! Cenjenim naročnikom! Dan za dnem nam dohaja mnogo vprašanj, pa brez znamk za odgovor — na katere bi naj odgovarjali na naše stroške. Naznanjamo,da se v prihodnje ne bodemo več ozirali na vprašanja brez doposlane znamke za odgovor. Zategadelj, kdor želi imeti kako pojasnilo od tiprav-ruštva, naj priloži znamko za odgovor. Upravništvo »Narodnega Dnevnika«. Cenjene naročnike, ki še niso plačali zaostale naročnine, ponovno prosimo, da jo v najkrajšem času poravnajo. Upravništvo »Narodnega Dnevnika«. »Kmet. bralno društvo« na Ložnici pri Žalcu priredi v nedeljo, dne 2. vinotoka 1910 v gostilni g. Franca Jošta vinsko trgatev z godbo in plesom. — Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 30 vin. za osebo. Natančneje še poročamo. Ruška koča se za to leto zatvori v nedeljo, 2. oktobra. Isti dan se priredi v slovo tudi majhna planinska veselica. Petrovške in žalske napredne fante na vse načine obrekuje zadnja »Straža«, oziroma znani bojeviti kaplan. Odgovor bo že še prišel, za danes pravimo samo: kar ima kdo v srcu, to nosi tudi na jeziku. Navaden lump je vsak, ki piše in razširja take laži - o lastnih rojakih. Ali mislijo gg. duhovniki, da si bodo s tako umazanimi sredstvi pridobili kaj več prištašcv?,. .< Iz Kozjega. Klerikalni fantje pač ne znajo zaključiti nobene slavnosti, nobene dobre volje ob kozarcih vina kakor s tem, da napravijo »enega mrzlega«. Kjer se bliskajo noži, kjer padajo jjo hrbtih planke —tam im^jo zraven čisto gotovo svoje kremplje »IcdtdliŠko« vzgojeni fantje. Še ni dolgo, kar se je poročalo o klerikalnem poboju v črnem brlogu, v Koprivnici. In ni še se popolnoma posušila pretita kri1 v Koprivnici — že se nam poroča o drugem pretepu v kozjanski fari, pri katerem so cttega do smrti pretepli. Natančneje poročilo nam je obljubljeno. Res, ^lerijtalec, nož in kol — to drži vkup in tega ni nikakor mogoče razdružiti. Pfuj, Teufel! Iz Kozjega. Poročil se je g. Spitzer. — Obilo sreče! Drobne novice iz Hrastnika in Trbovelj. Ponesrečil se je v hrastniškem rudniku redar Jurij Pene. Dobil je težko rano na trebuhu in so ga morali spraviti v bolnišnico. — Rudar Švan si je dal v Trbovljah izplačati predujem in je potem z denarjem izginil. — 191etni rudar Obreza je z nožen zbodel minulo soboto rudarja Kovača tako, da je umrl. — Veteransko društvo v Trbovljah dobi v kratkem svoje stre-išče. — Materijalni oskrbnik Fr. Lapornik gre po 40 etnem službovanju v pokoj. Na njegovo mesto pride neki Killian s Polzele — znan nemškutarski agitator. Iz Podsrede. Vinske gorice letos obetajo slabo trgatev. In, tudi drugi poljski pridelki niso letos najbolj ugodni. Kje naj si vzame ubogi kmet denar za davke in druge potrebe? Kake olajšave ali podpore nam ni pričakovati — ker imamo za poslanca dr. Jankoviča in dr..Korošca! Javna zahvala. V marcu t. 1. mi je popolnoma pogorelo celo moje gospodarsko poslopje. Pri tem mi je požar uničil tudi večjo svoto denarja. Po prizadevanju državnega poslanca in dvor. svetnika g. dr. Miroslava Ploja mi je avstro-ogerska banka na Dunaju poškodovano svoto popolnoma izplačala. Za ves trud in dobrohotnost izrekam tem potom g. drž. poslancu najudanejšo zahvalo. Franc Štuhec, posestnik v Berkovčih, Sv. Jurij ob Ščavnici. Martin Juvan, Backer u. Hausbesitzer in Trlfail se šteje za Nemca in ima tudi nemško poslovno korespondenco, dasi je mož doma v popolnoma slovenski občini Aržišah na Kranjskem. Radovedni smo, kako bi živel v Trbovljah, ako bi Slovenci ne kupovali njegovih žemelj? V Braslovčah priredi v nedeljo 2. oktobra požarna bramba ob 3. uri popoldne pri Plaskanu ljudsko veselico. Čisti dobiček se porabi za nakup društvene zastave. Vabijo se na veselico tudi okoliška bratska društva. Lov občine Luče v Zgor. Sav. dol. se bode oddal potom javne dražbe dne 30. decembra 1910 ob 9. uri dopoldne v občinski pisarni na Ljubnem. Izklicna cena je 100 kron. Nadalnja pojasnila se dobe pri politični ekspozituri v Mozirju. Iz Gornjegagrada. V nedeljo. 18. t. m. je imela tukajšnja ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda svoj drugi redni občni zbor pri za naše razmere povoljni udeležbi. Podružnica ima 46 članic navzlic temu, da se je iz njenega delokroga izločila Bočna, kjer si v kratkem ustanovijo lastno podružnico. Iz blagajničarkinega poročila posnemamo, da je podružnica poslala glavni družbi letos že nad 300 kron, ter da bo v tem letu še odposlala najmanj 100 kron, kar kaže, da je podružnica v marljivih rokah. G. cand. ing. Franc Fischer je z lepimi besedami vzpodbujal naše narodno ženstvo k vztrajnemu delu za prekoristno družbo ter slikal nevarnosti, ki pretijo naši deci v narodno ogroženih krajih. Zel je za svoja izvajanja obilo priznanja. Vrlim in pridnim članicam naše podružnice pa kličemo: le tako naprej! Bočna pri Gornjemgradu. Morda vam moja okorna pisava, gospod urednik, ne bode poVSem ugajala, vendar si ne morem kaj, da vam ne bi poročal o našem slavju. Pravim o našem, ker šrtib se tudi mi vsi radovali tega veselega dogodka. Poročati-vam tedaj hočem, kako znamo spoštovati Svoje učitelje Bočani. Radi smo imeli ranjkega, dobrega gospoda Dediča, a da nič manj ne ljubimo in fcetilmo sedanjega g. nadučitelja J. Bizjaka, naj vam'dokažejo naslednje vrstice. V sredo zvečer, t. j. na predvečer poroke g. nadučitelja Jos. Bizjaka z gospodično učiteljico Fino Kodermanovo so zažigali možje topiče na griču, da je mogočno odmevalo od gora, vmes pa so visoko v zrak švigale rakete, katere ie za to slavje izdelal domači kovač. Medtem pa so prelepo zapeli naši pevci moški zbor »Eno devo le bom ljubil« in mešani zbor »Ne zveni mi«, katere je vodil s pretno roko g. učitelj B. Zemljič. Ko pa se je presenečeni, srečni par pokazal med pevci in mu je g. B. Zemljič v tem smislu častital, je iz grl mnogo-brojnih navzočih vaščanov, zbranih pred šolo, za-donel krepki »Živela« in »Živijo«. Kakor ta večer, so tudi drugi dan v času poroke krepko odmevali poki topičev po dolini. — Naj tedaj te besede, zadostujejo kot dokaz, kako znamo Bočani ceniti svoje učitelje, katere marsikje drugod v svojo in narodno škodo preganjajo. Bočan. Iz Ormoža. Posestnik Franc Marin je tako pretepel svojo ženo, da je vsled hudih notranjih poškodb umrla v ormoški bolnišnici. Nečloveškega moža so zaprli. Vzrok: alkohol. dvojno, kako nespametno, kako neumno je ravnal ves čas svojega bivanja na Erazmovem gradu.. . »Ne, ne, Helena ... zdrav sem, popolnoma zdrav, saj si ti pri meni, je rekel Oskar... mislil si je pa drugače, ah, kako drugače!... Saj je dobro vedel, saj je dobro čutil, kako pojemajo njegove moči od dne do dne bolj... videl je, kako izgleda vedno slabeje... in v prsih ga je bolelo in hud, suh kašelj ga je mučil posebno zadnje dni, toda Heleni je prikrival vse, kolikor je mogel... povedal ji ni ničesar in v njeni navzočnosti se je vedno premagoval, kolikor je bilo pač v njegovi moči... Danes zjutraj, da danes zjutraj je bilo, ko se je prebudil... Sanjalo se mu je nekaj tako čudnega, nekaj, česar si ni mogel nikakor razložiti.. .Videl je samega sebe na mrtvaškem odru... Bled, prepadel, sama kost in koža je ležal na beli, kakor sneg beli blazini... roke je imel sklenjene na ozkih in slabih prsih... in po šest sveč je gorelo na vsaki strani... Slab, dušeč vzduh je ležal v zraku... krog in krog njega pa so cvele rože... bohotno in prelestno cvetje je raslo ob njegovem ležišču... In on je vse videl: videl je sebe, bledega in prepadlega. .. videl je rože in videl je cvetje... in videl je sveče, ki so brlele ob njem... Naenkrat pa se je odprlo nebo visoko nad njim ... zablisnilo je in zagrmelo... sredi med nebeško trumo krilatih angeljev pa je priplavala nadenj njegova mati____Spoznal jo je iz daleka... dvigniti se je hotel k nji... a imel ni moči, ker je bil mrtev.. .Toda srce mu je bilo živo... čutil je na- tanko, kako mu utriplje, kako mu bije urno in šumno, toda dvigniti se ni mogel in poljubiti ni mogel nje, ki je vse svoje življenje koprnel in gineval po nji... (Dalje sledi.) Sobotno Kramljanje. Jesen se bliža, jesen je že tu. čas zorenja in umiranja, računa, sodbe; čas oblačnih dni, sitnega nahoda, sitnih prehlad in suhoparnih jesenskih nalog, ko sivolas profesor že bogve vkolikrat diktira študentom svoj priljubljeni tema o jeseni in ko študentje v potu svojega obraza kujejo melodijozne stavke: Dnevi so krajši, dolge noči... Listje rumeno pada z dreves, kmetič na polju pobira plodove letnega truda. In jesen je podoba človeškega življenja; simbol tiste naše poti, ki gre navzdol, ko postaja življenje gladka filozofska misel in se preliva njega smrt v šepetajočo predsmrtno simfonijo sprave in tihega slovesa... Zares vesoljstvo se skrije v pozabljeni kotiček duše, zvezde bledijo in mesec nima več tiste čarobne moči kakor v blagoslovljenih julijskih nočeh. Hudičku se polomi rogovje, ponižen in mehek se pripravlja na pokoro ... Ljubezni žar pojenja v otožnem hrepenenju, žalost se spreminja v belo, paradno rožo, pijanost v zategle pesmi sluteni in — mutatis mutandis — slovenska književnost se bogati s pikastimi romani, katerih drugo poglavje vrholiči v pornografski sceni dvoje perverznih ljudi. Priroda jemlje v roke zakrivljeno palico starke, in vse, kar je z njo, roma šepajoč onemoglosti in propadanju naproti. Ali ni modri, obzirni, duhoviti in veličastni Salomon ležal pod palmo in gledal v večerno jesensko nebo? Ali mu ni pela carica od vzhoda visoki ditiramb: O Salomon, ti lepi žid ... Pa Salomon gleda v jesensko nebo in spleta človeštvu jedke ironije bič: Vanitas vanitatum! Tako pišejo študentje, če si upajo. Pa nič ne pomislijo, da se jim godi velika krivica, ker se začenja njih vzgoja, njih dresura v jeseni... Ti naši študentje! Razred se menda imenuje tista soba s tremi ali štirimi okni, z golimi klopmi, kjer dan na dan posedajo mladi, živi, veseli in nenačeti ljudje. Veliko jih je in različni so. Po prvih klopeh so raztrošem od-ličniki in štreberji, bodoči škofje, prelatje, birokratje in politični dezerterji, na sredi zelotje, pritlikavci po duhu, nesamostalni revčki, ki stegujejo vratove in prepisujejo naloge, od prednjih prepisujejo, od zadnjih prisluškujejo — generacija hribovskih župnikov in Cankarjevih učiteljev, polinteligentni balast družbe in naroda. Od zadaj — prosim pozor! — r>a sede uporniki in pesniki, zarotniki in reformatorji, idealisti od kuštrave glave do raztrganih in pošvepanih pet. Le tem se prorokovati ne more ničesar, niti vislice niti krona Petrarke, a nad vsemi stoluje na katedru, včasi studenec modrosti in eduktivne zgovornosti, včasi suha in dolgovrata karikatura, obrita ali neobrita, z naočali ali pa tudi brez naočal, in kar je najhujše, s hudobno in večno sitno muho na nosu... Jesen se bliža, jesen je že tu! In ne začenja se le s šolskim letom, zavijanjem šolskih knjig, z vriskanjem žalostnih rekrutov, ki gredo služit železnega Iz Maribora. Pevski odsek »Čitalnice« naznanja, da se vršijo redne pevske vaje a) za moški zbor vsaki petek od 8—9 zvečer, b) za ženski zbor vsako soboto od pol 8 do pol 9 zvečer in c) za začetnike vsaki torek od 8—9 zvečer v čitalničnih prostorih v Narodnem domu. Vodstvo vseh treh zborov je v rokah strokovnjaka gosp. Hinka Druzoviča Vse pevke in pevce prosimo, da se redno in točno udeležujejo vaj. Prva vaja je bila v petek 23. tm. Iz Dobove. Na našem postajališču službuje zelo priljubljeni g. Jelnikar. Usoda pa je hotela, da se je zameril žel. inženirju, ki je povzročil njegovo pre-meščenje. G. Jelnikar se ne zaveda nikake krivde in je dosedaj odmerjeno mu službo točno izrševal. — Sicer se je pritožil na višje mesto, pa kakor se zdi. zastonj, ker vrana vrani ne izkljuje nikdar oči. Morebiti je dobil inženir majhen nosek, a bo ostalo radi autoritete vse pri starem. Jelnikar si je ravno vse uredil in ima še na njivah razne pridelke, ko trešči v to urejeno gospodarstvo in življenje glas o pre-stavljenju. Če se bo prestavljenje res izvršilo, bomo dolžni južni železnici mnogo zahvale in se je bomo pogostokrat spominjali v časopisju. Za danes beležimo samo to krivico, drugič pa hočemo govoriti jasneje. V Zaprešiču je umrl nek tujec, katerega smrt je povzročila baje kolera. Gostilna, v kateri je umrl, je že zaprta. Šolsko vodstvo pr? Svetinjah izreka c. kr. poštarju, trgovcu in veleposestniku Lovru Petovarju v Ivanjkovcih najiskrenejšo zahvalo za to, da je šoli za vse leto podaril potrebno črnilo. L. Šijanec, nadučitelj. Ljubeznjivi nemški šolski nadzornik. Za neko izpraznjeno učiteljsko mesto na eni izmed' nemških ljpdskih šol je kompetiral med drugimi tudi nemški učitelj v Vojniku, Weixler. Minule dni se je srečal z nemškim nadzornikom Stcringom v Mariboru in ga je vprašal, ali dobi celjsko mesto ali ne? Stering mu je zafrkljivo odgovoril, da ne, ker je premale postave... Ta ljubeznjivoijt nemškega šolskega nadzornika napram nemškemu učitelju nas sicer dalje nič ne briga — ali značilno je za duh, ki vlada med gotovimi nemškimi mogotci napram svojim — sužnjem. Zanima nas, ali si hoče Ambrožič po vzorcu ranjkega Friderika napraviti iz velikih učiteljev telesno stražo? Tvrdka Weicker in Hempfing na Nemškem Češkem ima potnika, ki takorekoč s prevaro izvabi naročila. Govori in govori kot raztrgan Žid in sili v človeka, da je ogabno. Razpečava namreč moško perilo, a ne proda drugače, kot hlače in srajco skupaj ter pove izrecno, da stane en par toliko in toliko, a ko se naročnik podpiše, mu reče, naj samo še napiše »per Stiick«, in naročnik je lepo opeharjen, namesto izračunane svote mora plačati še enkrat toliko. Priporočamo to tvrdko, posebno še, ker ne , mara popraviti storjene krivice po njenem zastopniku. Za geslo pa naj bo v bodoče vsakemu: Pokažite vrata vsakemu vsiljivcu, posebno če žlobudra nemško. Druge slov. dežele. Klerikalci se boje za Belokrajino. »Jutro« poroča: »Mandat v Belokrajini je za klerikalce v veliki nevarnosti. Ko bi narodno - napredna stranka količkaj napela sile, bi Gangl gotovo zmagal nad Jarcem. Nevarnost za klerikalen mandat pa je celo tako velika, da so morali klerikalci seči po skrajnem sredstvu in izsiliti od vlade zopetno izjavo o belokranjski železnici. Vsi deželni inženirji, ki jih Lampe pošlje v Belokrajino merit ceste, niso torej rešili »jara-ca«, kakor pravijo klerikalnemu kandidatu kmetje. Vesti, ki krožijo sedaj po listih, da se bo v kratkem začela graditi belokranjska železnica, je zopet čisto navaden volilni manever; saj je znano, da so že 1. 1907 klerikalci in tudi vlada razglašali kot gotovo, cesarja in vsemogočnega »frajtarja«, z vsemi tistimi zunanjimi spremembami, ki jih vsi vidimo in čutimo, ampak tudi s slučajnostmi pri posamezniku. Meni in še mnogim drugim rojakom je umrl prijatelj; jesen ga je vzela in ne vrne se več, v domači zemlji počiva, on popotnik, on pesnik; njegovo srce je mirno, njegove oči so zaprte, solnca svetlobe in belega dneva ne ugledajo več. Kako prazno zvene te besede, a vendar jih pišem s trudom, z žalostjo, z razočaranjem. Saj je bil pokojni France Kopriva tako dober fant, zlata duša, ki sem ga prišteval k onim redkim drugom, na katere mislim, kadar se hočem ra-dovati v spominih. Izza vseh oglov in kotov preži smrt na nas nemirne popotnike, zdaj v podobi globoke razjedajoče žalosti, viharne razposajenosti, neskončne ljubezni in hrepenenja, zdaj v podobi neme praznine, ki pije mozeg ali pa sili v roke mo-rilno orožje... In naenkrat pride tista jesen* o kateri je zapel ljubljenec srbskega naroda, Branko Radiče-vič, svojo najlepšo pesem, svojo labodnico... Lisje žuti veče po drveču, lisje žuto dole veče pada, zelenega više ja nikada videt ne ču! Glavo klonu, lice potavnilo, bolovanje oko mi popilo, ruka lomna, telo izmoždeno, fi. a kleca mi slabačko koleno: Dodje doba, da idem u groba! da steče železnica najkasneje 1. oktobra 1910. Prvi oktober je pred durmi, železnice pa še ni in je tudi ne bo. Sicer je že bilo toliko inženijfjey,, pplirjev in komisij v Belokrajini, da bi za stroške^ jej so se za to izdali, že pol železnice lahko zgradili. Samo eno pa je res, da sedaj še ene lopate zemlje niso dvignili za belokranjsko železnico in da je bilo vse to, kar so storili, le pesek v oči lahkovernih volilcev. Klerikalcem pa se letos ne posreči več tako potegniti Belokranjcev kot so jih leta 1907. Mi nimamo nobenega vzroka lagati kot delajo to klerikalci. Zato povemo odkrito resnico.« Aretacije radi lahonskih demonstracij 4. septembra v Trstu. Doslej je aretiranih 31 oseb radi demonstracij in napadov. Pri aretiranih so se izvršile hišne preiskave. Našle so se popolne garibaldinske uniforme, razni dekreti, s katerimi je bil ta ali oni imenovan za kako voj. šaržo z naslovi brigadir, poročnik, stotnik itd. Kdo pa je imenoval te poveljnike morebitnih prostovoljcev? Našlo se je tudi mnogo pesmi, in še veliko drugega jako kompromitujočega materijala. Konec logaške afere. Na priziv državnega pravdnika je višje deželno sodišče v Gradcu Francu Hladniku zvišalo pri porotnem sodišču v Ljubljani prisojeno mu kazen in sicer od 7 mesecev na 15 mesecev težke ječe. Prisojeno mu kazen bo Hladnik odslužil v kaznilnici v Gradiški. Priznanje. Ministerstvo za javna dela je izrazilo g. Boleslavu Bloudeku, c. kr. stavbenemu svetniku v Kranju pohvalno priznanje za njegove velike zasluge, ki si jih je pridobil s previdnim in smotrenim vodstvom del pri stavbi savskega mostu pri Kranju. Realni gimnazij v Celovcu. Naučno ministerstvo je sklenilo, ustanoviti v Celovcu realno gimnazijo. 2e letos ustanove tri razrede, ter jih priklopijo kot pa-rarelke državni gimnaziji. — V naslednjih petih letih ustanove vsako leto en razred. Tako bo imel Celovec leta 1915 poleg gimnazije tudi čelo realno gimnazijo. Istrske občine za hrvatstvo na Reki. Reški mu-nicipij je zabranil v reškem mestnem območju nošenje vseh hrvaških znakov. Nato so se dvignile mnoge istrske občine in sklenile protest proti temu odloku. Sedaj je storila to tudi občina Volosko - Opatija in zahtevala, da reški magistrat umakne gornjo prepoved, inače stori volosko - opatijska občina enak sklep proti italjanskim znakom. Na šolah Ciril - Metodove družbe v Trstu je vpisanih v tekočem šolskem letu 1465 otrok, na stotine pa jih je moralo iti v laške in nemške, ker na družbinih ni bilo več prostora. Pa za vso to množino šolskih otrok si morajo Slovenci sami vzdrževati šole. Če kaj, potem to jasno kaže, v kako pravični državi živimo! Medzletna tekma Slovenske Sokolske Zveze se vrši v nedeljo 25. t. m. v Ljubljani. Priglasilo se je krog 150 telovadcev. ' 70. rojstni dan praznuje 5. oktobra znani slovenski skladatelj, glasbeni ravnatelj g. Fr. Gerbič. Ljubljansko barje je vsled zadnjega deževja zopet poplavljeno. V Brdu na Ziii so pri občinskih volitvah zmagali v dveh razredih Slovenci, v enem nemškutarji. Kolera. Stvar postaja resna. Že bližnji kraji Ogrske in Hrvaške so okuženi. Izvemo, da so naše politične oblasti izdale na podrejene kotporacije (občine itd.) stroge odredbe glede kolere. Nujno pozivamo vse poklicane činitelje, da se strogo po odredbah ravnajo. Evo nekoliko poročil: Budimpešta, 23. septembra. Tudi Ogrska vlada je končno odredila primerne sanitarne odredbe glede kolere. V MohaČu se kolera strahovito širi. Umrlo je že vsaj trikrat toliko ljudi, kakor javljajo oficijelna poročila. Raba vode iz Donave in iz vodnjakov je prepovedana. (Cela tuja zemlja sprejme mrtvo srce. Srečen, kdor najde zavetja pod domačim solncem. Jaz mislim tako, ali ni tako, France? Ali ne slišiš Savinje, kako šumi v otožnih jesenskih nočeh mimo Tvojega groba, Savinje, lepe naše reke, ki nam jp je Bog postavil v našo najlepšo dolino, da ji izberemo sladko ime iz sladkega našega narečja? Ali ne čuješ pesmi savinjskih splavarjev, ki drčijo na belih splavih daleč dol do plodnih slavonskih ravnin in oponašajo nazaj grede vesele ciganske poskočnice? Ne privoščim dvomov nikomur in verujem trenutno zaradi sreče! In vendar, brate moj, kedaj pojdemo zopet na naše počitniške veselice? Da sedeva tam na sod vina in zapojeva, da pokramljava, da pokritizujeva, midva »majhna« one »velike« na našem Olimpu, da si oznaniva najine načrte* in vsa srečna priplujeva v * Kaj je z njegovo literarno zapuščino? bogato carstvo sanj, ki mu ni konca do zlatolase jutranje zore! Molčiš in mene je strah! Koliko bi rad povedal o Tebi, pa rajši ne, da se ne spodtikajo bedaki nad nami »nenormalnimi«, kadar hrepenimo in čutimo, kadar pojemo in ljubimo, in kadar umiramo — mladi. .Zato Te diskretno upletam v kramljanje, ki je nesoviSlo kot mračna jesenska razpoloženja. Vedno nižje se spušča jesensko nebo in svet postaja tesna kletka, v kateri se stiska duša kot žalostna trepetajoča ptičica. Iz daljave pa prihaja zamolkli zvona plač, pogrebni sprevod se vleče po blatni cesti. A. Novačan. . V, H v:.:f: J. I.;; . . : Donava je okužena po kolerabacilih. Op. ur.). V Mohač so odšli državni zdravniki iz Budimpešte. Pariz, 23. septembra. Vlada je prepovedala uvoz ogrskega sadja na Francosko. Mohač, 24. septembra. Tukaj je včeraj nanovo na koleri obolelo 8 oseb, od katerih sta dve takoj umrli. Oblastva so brez vsake moči. Vse sanitarne odredbe ne zadoščajo. Došlo je vojaštvo, da podpira sanitetna oblastva pri izvrševanju njih posla. Budimpešta, 24. septembra. Trgovinski minister je odredil, da se morajo vsi donavski par-niki in ladje, ki vozijo v Budimpešto, ustaviti pred mestom in se tam podvreči kontroli posebnih sanitetnih parnikov, ki jih natančno preiščejo. — Včeraj so tukaj nanovo obolele 4 osebe na sumljivih znakih kolere. — Včeraj je tukaj aretirala policija neko služkinjo z imenom Roza Horvat radi kraje. Ko so jo privedli na policijo, je Horvat nenadoma zbolela in dognalo se je, da ima kolero. Petrograd, 24. septembra. Kolera na Ruskem očividno pojema. Dočim je v času od 7. do 14. septembra obolelo na Ruskem na koleri 13.330 oseb in jih umrlo 6187, je v času od 14. do 21. septembra obolelo na koleri le 7551 oseb, umrlo pa 3557. Od prvega začetka pa do danes je zahtevala kolera na Ruskem 83.702 žrtvi. Racz Almas, 24. septembra. Včeraj je tukaj obolela neka 64 letna žena na koleri. Madyar Kanizsa, 24. septembra. Tukaj je obolel nek kmet na sumljivih znakih kolere. Zagreb, 24. septembra. Bakterijološki zavod je konštatiral včeraj prvi slučaj azijatske kolere na Hrvaškem. V Vukovaru je zbolel 19. t. m. neki Imbro Knežek, kočijaž, na simptomih kolere. Bakterijološka preiskava njegovih v Zagreb poslanih dejektov je dognala azijatsko kolero. Vlada je takoi izdala za Vukovar in celo Hrvaško potrebne stroge odredbe. V Vukovaru se je pozneje konštatiral nov slučaj pri neki deklici. Dognalo se je, da sta Knežek in ta deklica pila vodo iz Donave. Dopisi. Za nakup gostilen in trgovin, velikih in manjših se nudi lepa prilika. 1. V nekem večjem slov. kraju blizu Maribora je na. prodaj velika gostilna s tremi hišami, novimi gospodarskimi poslopji, ameriška ledenica, kegljišče, ribnik. V dobrem prometnem kraju ob drž. cesti Dunaj-Trst. Vsa poslopja so v dobrem stanju. Gostilna ima popolno koncesijo, trafiko, žganjetoč, kotel za kuhanje žganja. Pošta v hiši. Za prevažanje pošte dobi na leto 1400 K. Kmalu se upelje med to gostilno in Mariborom avtomobilni omnibus. Koncesija že dana. Prostori za mesarijo, trgovino s poljskimi pridelki, senom itd. Rodovitnega sveta 15 oralov. Cena 49 000 K, plačati le polovico. — 2. V nekem mestecu na Spod. Štaj. kjer še ni slov. trgovine, a jo Slovenci komaj pričakujejo, je na prodaj za trgovino pripravna hiša. — 3. V nekem velikem trgu na Kranjskem je na prodaj velika stara trgovina špecerije, manufakture, že-leznine itd. Lepa 1 nadstropna hiša in precej sveta. Cena 50.000 K, plačati le kakih 10.000 K. — 4. V slov. kraju Koroške je na prodaj velika gostilna s trgovino in kmetijo. Pošta v hiši. — 5. Velika restavracija z dvema 1 nadstrop. hišama in gospodarstvom ob Vrbskem jezeru. Sloveče letovišče. Cena 70.000 K, plačati le polovico. — 6. Gostilna s trgovino in lepo kmetijo (35 oralov rodovitnega sveta) ob Dravi in drž. cesti na Koroškem. Cena le 15.000 K. — 7. Gostilna s pekarijo in 10 oralov sveta v Kanalski dolini. Cena 14.000 K, plačati le 2000 K. — 8. V obmejnem kraju Koroške gostilna s trgovino, 2 hiši in 6 oralov sveta. Cena 22.000 K. — 9. Tik Celja 4 gostilne, cene od 7000 — 100.000 gld. — 10. Dvoje velikih posestev pri Mariboru. Pri enem je 200 ha starega smrekovega gozda. Cena 140.000 in 300.000 K. — Vsa potrebna pojasnila daje Ante Beg, potovalni učitelj v Ljubljani. Gledališka sezona v Mariboru za leto 1910/1911 se otvori v nedeljo 2. oktobra. Predstave se bodo vršile trikrat na mesec in sicer prvo nedeljo zvečer, drugo nedeljo popoldan in tretjo nedeljo zvečer. — Novosti: Gangl: »Sin«. Drama. Gangl; »Sad greha«. Drama. Schwayer: »Red iz nravnosti«. Tragedija iz dijaškega življenja. Schu-bert: »Žetev«. Drama. Bazzet: »V znamenju križa«. Zgodovinska slika. Kraatz Neal; »Olimpijske igre«. Detektivna burka. Krsnik: »Testament«. Narodna igra. Jurčič: »Tihotapec«. Narpdna igra. Meško: »Mati«. Drama. Walter in Leon: »Gospodje sinovi«. Burka. Rob de Flers: »Ljubezen bdi«l Komedija. LQkay: »Hrošček«. Veseloigra. Starogorski; ^Petkov Tone«. Ljudska igra. Starogorski: »Gospod Janez«. Igrokaz BrandonThomas:»Charlejevateta«.Gluma. * * * »Robert in Bertram«. Burka. Gavault: »Gospodična Josette, moja žena«. Veseloigra. Engel in Horst: »Pereant možje«. Veseloigra. Zeel: »Rezer-vistova svatba«. Burka. Nestroy: »Danes bomo tiči«. Burka. Bracco: »Izgubljenci«. Drama. Kadelburg: »Dva srečna dneva«. Veseloigra. Lauff: »Vražja misel«. Burka. Rauchenegger: »V krvi«. Ljudska igra. Stech: »Prostozidarji«. Veseloigra. Jelene: »Erazem Predjamski«. Drama. Gorner: »Pepelka«. Čarobna igra. Ptotz: »Janko in Metka«. Bajna igra. Mosenthal: »Deborah«. Narodna igra. — Reprize: Govekar: »Legijonarji«. Narodna igra. Covekar: »Rokovnjači«. Narodna Igra. Govekar: »Deseti brat«. Narodna igra. Govekar: »Martin Krpan«. Dramska pripovedka. Nestroy: »Lumpacij Vagabund«. Čarobna burka. KraatzNeal:»Veleturist«. Burka. Forster: »Krasna Lida«. Velika burleska. Freudenreich: »Graničarji«. Igrokaz. Ernst: »Odgo-jitelj Lanovec«. Veseloigra. — Pri predstavah sodeluje orkester »Glasbenega društva v Mariboru«. — Gosti iz Ljubljane: Gospa Bukšekova, gospici Thalerjevain Wintrova. Gospodje: Bohuslav, Nučič, Povhe, Skrbinšek in Verovšek. — Važne opombe! Ako se bode priglasilo najmanj 40 abonentov — sicer se radi obilega dela z zaračunanjem to ne izplača - se bodo izdajale tudi letos vstopnice na abonirane sedeže veljavne za celo sezono po sledečih cenah za predstavo: Foteljski sedeži 2'40K, sedeži L—IV. vrste 1'80 K. V—VIII. vrste T30K, IX.—XII. vrsle 80 vin., galerijski sedeži 60 vin. — Abonentom se z ozirom na to, da vstopnico lahko odstopijo komur hočejo, zaračuni vsaka predstava. Pri gostovanjih so te vstopnice veljavne le proti doplačilu na normalno ceno in se sedež lahko proda, ako ni bil doplačan do napovedanega začetka predstave. — Ako abonent še pred zaključkom razprodaje, to je pred večerorr. na dan predstave da svoj sedež na razpolago in se le ta proda, se mu pri obračunu znesek odračuni. — Abonement se plačuje v naprej za 20 predstav ali pa v 3 obrokih in sicer 1. oktobra, 1. decembra in 1. marca. Eventualne razločke bodemo koncem sezone izravnali. Predznambo na abonirane sedeže sprejme do 25. septembra t. L gospod V. Weixl, trgovec s papirjem, Zgornja gosposka ulica. — V tej trgovini se bodo tudi dobivale v predprodaji vstopnice za vse predstave in prireditve v letošnji sezoni. Pripomnimo še. da se na rezerviranje sedežev v predprodaji radi večkrat nastalih zmešnjav — pogosto so ostali taki sedeži celo prazni — ne moremo ozirati in se sedeži, ki niso bili pred otvoritvijo blagajne plačani, prodajo. Abonenti naj blagovolijo sprejeti svoje vstopnice od 27. sept. do 2. oktobra v trgovini gospoda V. Weixl-na. Uljudno prosimo slavno občinstvo, da pridno po-seča predstave, ker le tako bo mogoče našemu gledališču, ki se bori z velikanskimi težkočami, zagotoviti obstanek. Odbor »Dramatičnega društva v Mariboru«. Dnevna kronika. Polet čez Simplon se je ponesrečil. — Avijatik ponesrečil. Včeraj je avijatik Chavez s svojim aero-planom preletel Simplon. Dvignil se je ob velikanskem navdušenju i^činstva ob 1 uri 29 min. v Brigu, je pasiral ob 1. uri 48 min. Simplon in je nadaljeval polet čez Gabid do križišča Bourge, je preletel potem višino Gondo in je plul nad ravnino Domodo-sola ob 2. uri 10 min pop. v višini, ik je kontrolna štacija ni mogla določiti, ki jo pa imenuje »bajno«. Ker so kontrolni komisarji in avijatik Duray, ki so čakali na prostoru, kjer bi se imel Chavez spustiti k tlom, uvideli, da iz te višine Chavez tega prostora ne more opaziti, so ga skušali z znamenji nanj opozoriti. Chavez je imel namreč samo za eno uro bencina. Naenkrat so opazili, da se je začel aparat s silno naglico spuščati in ob 2. uri 14 min. je treščil z vso silo ob tla ter se razbil. Chavez je bil v sredi podrtije in je imel zlomljeno levo nogo. Drugo se mu ni zgodilo. Zdravniki pravijo, da bo v 20 dneh ozdravil. Dalmatinski železniški svet. Jutri 25. t. m. se vrši ustanovni in obenem prvi letni občni zbor dalmatinskega železniškega sveta, ki se je, kakor znano, ustanovil zaradi zgradnje dalmatinskih železnic. Zagrebški jesenski sejm je obiskalo 98.640 oseb. Dohodkov je 48.500 K, izdatkov pa 47.000 K, tako da je 1.500 K čistega dobička. Društvo za pospeševanje tujskega prometa »Zagrebački zbor«, ki je priredilo sejm, je sklenilo takoj začeti s pripravami za sejm prihodnjega leta. Njujorški župan Gaynor je, kakor se poroča, ozdravel v toliko, da prevzame v nekoliko dneh županske posle. Izjavil je, da se hoče v prvi vrsti lotiti reorganizacije njujorške policije. Ponesrečen avstrijski avijatik. Dunajski avijatik Simon, ki se je produciral v Belgradu s svojim aeroplanom, se je ponesrečil. Z aeroplanom vred je padel s precejšnje višine na tla. Klerikalci v Bosni opuste svojo dosedanjo organizacijo? Zagrebška »Hrvatska Svoboda«, organ dr. Mile Starčeviča, javlja, da namerava sarajevski nadškof dr. Stadler, ozlovoljen vsled neuspehov pri sa-borskih volitvah, razpustiti svojo organizacijo, ki je nosila ime »Katoliške Udruge« in izdati ukaz, naj njeni člani vstopijo v fuzionirano klerikalno - fran-kovsko strako, ki se je 15. t. m. osnovala v Zagrebu. VJnska letina na Hrvaškem je, kakor povsod drugod, jako slaba. Vinogradniki, ki so lani pridelali 300 do 400 hI vina, bodo letos pridelali komaj 50 do 100 hI. Mošt bo letos po 40 do 42 K hI, ko je lani stal 16 do 18 K. Dunajski in budimpeški veliki trgovci so bili o pravem času opozorjeni in so že pred meseci pokupili v hrv. Zagorju 80.0000 hI vina. Nov veleizdajniški proces na Hrvaškem? Učitelj Peter Petrovič v Zgornjem Skadru, ki je bil radi ve-leizdaje pri zadnjem zagrebškem veleizdajniškem procesu obsojen na 7 let ječe, vsled odloka septem-viralnega stola zagrebškega pa pogojno izpuščen na svobodo, je bil včeraj, ker se je brez vednosti preiskovalnega sodnika oddaljil iz svojega bivališča in ker je imel baje zopet nove veleizdajniške govore, vnovič aretiran, ter izročen zagrebškemu sodišču. Po svetu. Razburjeni Vatikan. V vatikanskih krogih vlada veliko razburjenje, ker se je o priliki proslave 40-letnice osvoboditve Rima po italjanski armadi rimski župan Nathan v svojem govoru dotaknil tudi papeške nezmotljivosti, češ, da ta nezmotljivost po-menja bojkot vsega človeškega napredka. Nov francoski poslanik na turškem dvoru. V Carigradu so razširjene vesti, da bo na mesto dosedanjega francoskega poslanika na turškem dvoru imenovan za poslanika bivši francoski minister Del-casse. Užaljeni severo-ameriški poslanik. Severoame-riški poslanik na turškem dvoru Straus je hotel potovati v Rusijo. Ker je Zid, je stavila glede tega potovanja ruska uprava enake pogoje, kakor jih zahteva od vsakega židovskega potnika. Poslanik se bo moral javljati pri posameznih nižjih ruskih uradih in si tam oskrbeti potni list. Zaradi tega je poslanik užaljen, ter ne bo potoval na Rusko. Bati pa se je, da pride vsled tega rned obema državama do nespo-razumljenja. Iz ruskega naučnega ministerstva. Petrograjsko »Novoje Vremja« poroča, da odstopi ruski naučni minister baron Schwarz ter da se imenuje za njegovega naslednika Musin Puškina, ki je — kakor njegov prednik — strogo konservativnega mišljenja. Ogerska išče posojila na Nemškem. »Miinchner Neueste Nachrichten« so poročale, da je skušal ogrski finančni minister dr. Lukacs pridobiti na Nemškem znano ogersko posojilo v znesku 560 miljonov kron.Ogerski finančni minister dementira te vesti. Odpuščeni delavci v Nemčiji. Zveza nemških kovinskih industrijalcev je sklenila, da odpusti iz svojih tovarn 60% pri njih u službenih delavcev, vsled česar pride 420.000 delavcev ob svoj zaslužek in kruh. Do tega koraka se je zveza odločiia radi tega, da prepreči, da bi kovinski delavci ne mogli podpirati stavke delavcev v nemških ladjedelnicah. Veliki vezir Hakki - paša odstopi. Berolinski »Lokalanzeiger« poroča iz Carigrada, da v mlado-turških krogih velja za gotovo, da sedanji turški vezir Hakki - paša odstopi in da bo njegov naslednik Said - paša. _ Najnovefša brzojavna in telefonfčna poročila. DVA NOVA SLUČAJA KOLERE NA DUNAJU. Dunaj, 24. septembra. Na neki donavski ladiji iz južnega Ogerskega je zbolel kurjač Štefan Bogdan na koleri. — Na neki drugi ladiji je zbolel krmar E-manuel Krulovič na koleri. Oba so spravili v epi-demijsko bolnišnico, ladiji ste pa v karanteni. CESAR V MARIJINEM CELJU. Marijino Celje, 24. septembra. Cesar Franc Jožef je dospel danes ob 11. uri v svečano okrašen trg. Pri sprejemu je bil tudi navzoč štajerski namestnik. * VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA. Rostov ob Donu, 24. spetembra. Na vladikavka-ški železnici sta trčila skupaj osebni in tovorni vlak. Mnogo oseb je ubitih in ranjenih. TOVARNA ZA SMODNIK ZLETELA V ZRAK. Vratislava, 24 .septembra. V Rotenweilerju je zletela v zrak tovarna za smodnik. 2 hiši ste porušeni, več delavcev težko ranjenih. GRŠKO NE KUPUJE OLKOPNIC. Atene, 24. septembra. Grška vlada uradno zanika vest, da bi v inozemstvu kupovala oklopnice za svojo vojno mornarico. KOLERA V CARIGRADU. Carigrad, 24. septembra. Tu so zbolele na koleri 3 osebe. ZA UVOZ ARGENTINSKEGA MESA. Praga, 24. septembra. Mestni svet praški je brzojavno sporočil zborovanju nižjeavstr. obrtne zveze, da se strinja z uvozom argentinskega mesa na Dunaj in Prago. IZSLEDENA ROPARSKA ČETA. Krakov, 24. septembra. Pri obmejni postaji Sosnovice je neka ruska roparska četa prijela in o-ropala mnogo ljudi. Sedaj so pa prijeli nekega obmejnega policaja, ki je imel vodstvo te čete. Hmelj. HMELJSKE CENE V NORIMBERKU. Norimberk, 24. septembra. Dovoz 1.200 bal, prodano 400 bal, mirna kupčija, 60—130 mark za 50 kg. Žatec, dne 20. 9. 1910. Mirnemu, skoro medlemu razpoloženju je sledila od nedelje živahnejša kupčija, katera sicer ni spremenila cene, vendar je povzročila, da ista za srednje in slabe vrste ni padla še nižje. Medtem ko je minoli teden vsakdanji promet znašal povprečno le 100 bal, prodalo se je v nedeljo 500 in včeraj (pondeljek) celo 900 bal. Kupovali so večinoma Nemci. Za slab hmelj se je plačevalo od 104—110, za srednji od 115—125, za dobro blago 125—140 in za p: ima od 140—150 K za 50 kg. Tujega hmelja je le malo ni tuk. trgu; za hmelj iz Ouštja se je plačevalo od 105—120 K, za onega iz Duba 90—100 K za 50 kg. Na kmetih je postala hmeljska kupčija še živahnejša. Sodi se, da je našega letošnjega pridelka že polovica prodanega, kar dokazuje imenitno kakovost našega blaga. — Prej kakor slej je vso zanimanje za lepo zeleno blago, za katero se plačujejo najvišje cene. Neka pivovarna iz Saksonskega je pokupila 1000 starih stotov hmelja po 116—126 K. Pričakujemo še druge pivo-varje, kateri si bodo sami preskrbeli potrebno množino hmelja. Konečno razpoloženje je nekoliko boljše, pri nespremenjenih, pa vzdžujočih se cenah. — »Saazer Hopfen- u. Brauer-Zeitung«. Tržne cene. D a na j, 23. sept. Bor?, a zakmetijske pridelke. Tendenca je tu trdna; rž se je za 5 vin podražila. Ječmen se je trdno držal, koruza se je podražila za 5. oves za 10 vin. Bndimpešta, 23. sept. Žitna borza. Pšenica za oktober K1011, pšenica za april K 10'48, rž za oktober K 7'30, rž za april K 775, oves za oktober K 7'98, oves za april K 8'36, koruza za maj K 5'69. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca trdna, promet 30 tisoč met. stotov, pšenica v efektivu za 5 v višja, rž in oves trdno, termini se držijo Vreme hladno in deževno. Trst, 23. sept. Sladkor. Centrifugal pilčs prompt K 38 do K 381/2 za dobavo K 32 do K 327/g. Tendenca mirna. Praga, 23. sept. Sladkor. Surovi sladkor prompt K — —, nova kampanja K 25'50. Tendenca: stalna, /reme lepo. B u d i m p e š t a, 23. sept. S v i u j s k i sejm Ogrske stare težke 148—149, mlade težke 152—154, mlade srednje 154—158, mlade lahke 160—164 v kilogram. Zaloga 35.732 komadov. Budimpešta, 23. sept. Mast. Svinjska mast 174, namizna slanina 148. Samo jedna metoda je, da se zamore odpraviti kongestija, pritisk krvi v glavo, ki je sledeči: Uredi svojo prebavo! Slaba prebava se ne more odpraviti na bolj rahel, prijeten in stalen način, kakor se to zgodi z rednim zavživanjem naravne Franc JOŽef-ove grenčice (vsak dan pol kozarca na tešče). Franc Jožef-ova grenčica je prikladna posebno pri slabi prebavi povzročeni vsled oslabelosti črevesa. Od zdravniških avtoritet priporočena v več kot 1000 izpričevalih kot izvrstno, lahko in brezbolestno odvajalno sredstvo. Rizglas. Prostovoljna razprodaja gozdov v Socki, kateri so bili poprej last Zaloške grajščine, se bo vršila v četrtek, 29. septembra ob 8. uri dopoldne in sicer se prične prodajati v Brezovem in Klavževem grabnu, kjer je posebno debelo bn-ko*o, hrastovo in borovo drevje. — Zbirališče pri Mostnarju 473 -13 545 2-1 Opravilna številka E 102/10, 4. Dražbeni oklic. Po zah te vanju Franceta Krašovica, trgovca v Št. Jurju pod Taborom bo dne 5. oktobra 1910 dopoldne ob 11. uri, pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 1, dražba nepremičnin, in sicer: 1, vi. štev. 181 k. o. Prekop, obstoječe iz starega fabriškega poslopja v Ceplji z vodno silo ter iz zemljiške parcele v obsegu 1 ha 35 ar 84 □ m (njive in travniki); 2. vi. štev. 75 k. o. Tešova, obstoječe iz njive v obsegu 1 ar 73 □ m s pritiklino vred, ki sestoji iz v cenitvenem zipisniku z dne 4. avgusta 1910 navedenih reči. Nepremičninama, ki ju je prodati na dražbi je določena vrednost na 15.602 K 50 h, pritiklini na 425 K. Najmanjši ponudek znaša 10.685 K: pod tem zneskom se ne prodaja. C. kr. okrajna sodnija Vransko, odd. I. dne 20. avgusta 1910. Lepa vila v okraju Ptuj, v lepi legi, 4 johov dobrega posestva, obstoječega iz vrta z 400 žlahtnimi drevesi, ograjo z vinske trte, travnika, njiv in gozda, se zavoljo smrti takoj proda iz proste roke za 16.000 K z vožnjo živino in z vso žetvijo. — Ponudbe na „Vila A. S.", Maribor, poste restante. If SA se kupijo najcenejši in naj-■Vje boljši čevlji? Dni Štefan Stpašeku v Celju ■ ■ 1 v Kovaški ulici! Zaostali letni čevlji, posebno sandali, damski pariški in platneni čevlji v vseh barvah se prodajo globoko pod pravo ceno. 504 10-8 Sprejmeta se takoj 2 učenca močna, poštena in z dobrimi šolskimi spričevali pri tvrdki Andrej Krošelj, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, Dobova pri Brežicah. 541 3-3 V toplicah na Dobrni pri Celju se proda zaradi prevzetja drugega podjetja, dobro idoča z lepim posestvom. Posestvo je posebno pripravno za penzijoniste. — Več pove Karba v hotelu „pri Belem volu"'. 536 3-3 Proda se na najlepšem in prometnem prostoru na Bi- hiša z gospodarskim poslopjem in zraven okolu 5 oralov zemljišča. V tej hiši je dobro vpeljana gostilna in mesarija, kakor tudi za trgovino z vso upravo urejeni prostori. — V gospodarskem poslopju se nahajajo kleti, ledenica in hlevi ter je zraven tudi kegljišče. Natančneja pojasnila daje lastnik JOStp UrŠiČ, trgovec v Brežicah. 54-2 4.4 SI kom »vati Vam ne more, ako pišete takoj po nove vzorce od ženskega ali moškega blaga, katere razpošilja proti vrnitvi franko narodna vele-trgovska hiša R. STERMECSCI v Celju. in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno, Humpo-lec, Češko. Vzorci franko. v Zenitna ponudba. Ženin, mlad, s precejšnjim premoženjem, z neomadeževanim življenjem, vešč ekonomije in gostilniškega obrta, se želi oženiti z nevesto, ki ima obširno posestvo ali kako dobroidočo gostilno. Mlade vdove brez otrok niso izključene. — Ponudbe naj se pošiljajo če mogoče s sliko na naslov: „B. C. 4", Poljčane, poštno ležeče. Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, pulj enega 2 K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pulje-fcnega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13—, 14.70. 17'80 in 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki K 4'50. 5'20, 5'70; podpernica iz močnega rižastega gradlna. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 456 50-8 S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Šumava, Češko si* Y3eh vrst ZVEZNA TRGOVINA, CELJE ^i§§§§§! Superfosfat mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. — Za jesensko setev potrebno neobhodno. — Dalje amonijakove, kalijeve, solitarjeve in superfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih. 9 28-28 Bureau: Praga, Prikopi 17. Trgovci m Ne pustim potovati ker preveč stane, pač pa prodajam po ceni ker ne pustim potovati. — Obrnite se torej pismeno ali osebno in zahtevajte vzorčne pošiljatve narodna vele-trgovska hiša R. STERMECKI v Celju. neno seme, sploh vse deželne pridelke kupi Anton Koleno, ceije »Narodni dom" in Graška cesta. 1 Istotam se dobi vse špecerijsko blago, kakor žito in deželni pridelki, najcenejše, na debelo in drobno. — Premog v celih vozovih, debel K 210, droben K 140 100 kg na dom postavljen v Celju. .'. Drugam po dogovoru .'. 4 W ** ra Postrežba točnaI zajamčene odstotne vsebine dobi se po najnižji ceni 520 6-3 Na debelo izdaten popust! v veletrgovini »MERKUR" P. Majdič v Celju, kjer se dobe tudi vsa druga umetna gnojila. M Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. — Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. j prodni sliHar in plcjHaH P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da 1 izvršujem vsa v svojo stroko spadajoča dela, I kakor tudi cerkvena, sobna in dekoracijska, I slikarije, Črkoslikarstvo na steklo, les, itd. — I Prevzamem vsa stavbena in pohištvena pleskar-I ska dela, katera izvršujem vestno in po naj-I nižjih cenah. — Sprejmem takoj več zanesljivih pomočnikov. Mihael Dobrave, Celje, Gosposka ulica štev. 5. 4 N C wc € M 5 M d H [c N i d M rc b H rej H rc 3 — - T"' edina narodna trgovina | galanterijskega, norimberškega in modnega j* blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač g Celje Priča & Kramar ceije | D? Graška in Krožna ulica. 51135-7 p, U jiuiupjioioioiuior^ 11 i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 1 Delniška glavnica kron 3,000.000. v lastni hiši, Stritarjeva ulica št. 2. Rezervni fond kron 400.000. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. 14940-30 . 1 ' Sprejema vloge na knjižice in na tekoči Jff 1/ KuPuie in Podaja srečke in vrednostne račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih HP /2 j Ou papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. Postne hran. račnn st. 64.866. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine _ Telefon st. 48. - ============= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. .LASTNI DOM' registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 o © o Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ®o® dopoldne. ©©© 54 pet od sto (5%) sprejema hranilne iglfige od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavi j en ju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račan o © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © © Edino narodno K wešt;o podjetje tf Celin. g ?rla jttžntftajasfca HatnnosešKa Stavbena in nmetna kamnoseška obrt B strojnim ::: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov ldt. i z različnih kamen o v in ::: cementa. ::: Špecijalna delavnica in podobarski atelje ia umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnlc, kropllnlh in krstnih ::: kamnov itd. ::: Brušenje, poliranje in g gtrnganje kamena s troji. S 03 M > 03 t-Q- 1 V ttx 9» cx •a o co «-»- CD IS1< priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklenih in porcelanastih posod, svetilk, vsakovrstnih šip, ogledal in okvirjev za podobe. Cn tsg S ® tš o 53 > S N ji O CS o .2 S T3 'S m .o > cS OS > >o 111 O J-•j? ® » ca ca S ca >o 5 & g • S VI l-l Rafael Salmič trgovina z urami in zlatnino v »Narodnem domu" v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. igRsnm-t^tfr^^t&n * v Ne odlagajte z naročili na reklamne koledarje za I. 1911, ker so pozneje navadno vse najlepše številke razprodane. — Zahtevajte vzorce v Zvezni trgovini v Celju, katere Vam pošljemo franko ===== proti franko vrnitvi. ===== S Iv. Jax St Sin, Ljubljana Priporočata svojo bogato šivalnih strojev za rodbino in obrt. | Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. Nagrobne 5: vence ? v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina v Celju. NaroČila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojarni naslov: Zvezna trgovina, Celje. Ij m R. D1EHL, žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovi* e, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i«, domačega konjaka. Ivan Ravnikar Celje, Graška cesta. P1P1P1P1P1 fisffiR fiSiffifl fisffš ftsffš rtsfifi - Največja in najcenejša Mi ■9S99 zaloga špecerijskega in barvnega blaga. D ■ Prodajam pravi zabukovski premog po najnižji ceni Sprejmem takoj cele vozove in na drobno. učenca. Kupujem suhe gobe, oves, pšenico, sploh vse deželne pridelke. 471 52-7 Na debelo. Na drobno. Agro "Merkur - - v Ljubljani. - - Uradni prostori: Janez Trdinova ulica št. 8. Podružnica: Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in kleti v Trstu in Ljubljani. Agro-Merkur Je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupovanje blaga. DavavI Umetna gnojila, gallca, žveplo, krmila, JrUaUr« semena stroji in orodja. 17ifia 1 Štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, V HlCL • goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina. - - - - Sir, maslo, žito, moka, olje Itd. .... - - Agro-Merkur preskrbi vsako blago. - -Agro-Merkur kupuje vse pridelke in izdelke. 52-38 Cene najugodnejše, postrežba solidna. 29 Zahtevajte pravila, cenike. — — Ponujajte svoje pridelke. Zvezna trgovina v Celju Vi V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj. = Posreduje pri nakupih pisalnih strojev. = 83 48-34 a« ■ P li Južnoštajerska hranilnica u Celju m T u flarodnem domu. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. r Dosedaj 30.0 je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodue naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, poslužujte se 1«f7t!AŠfaforclfr hrattflfltr* Pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne JIMHUJlrtJU^ ali varovance in zahtevajte pri sodiščih, i^ii^u. WS«I1h«,a da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v jHZllQ)»a]w?l}Q uranillUtO. 43 52—37 31=11: slls (MILNICA POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 72.000 kron vplačanih deležev. POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. ■ Poštne hranilnice ček. št. 9579 ===== V lastni hiši ,Narodni dom' Telefon štev. 22 HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4 V2%. — Sprejema viožne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%» 51/2% in 5% obrestovanju. Nad 6 milijonov kron hranilnih vlog g S ^ad 332.000 kron rezervn. zaklada 13 52-38