vse srečne se igrajo po plitvini
tople pribrežne vode,
s presrčkanimi repki sem ter tja veslaje.
Zato velike ribe, o Gospod, prešini
z ljubeznijo do uboge male ribje raje!
Naj dvigne se iz tajnosti voda,
ki so od vekomaj do vekomaj,
ta blagoslov k sinjinam večnega neba,
da bo rosil z višav
na hribe in doline naše zemlje,
kjer tudi silni šibkemu
vso radost, zdravje in življenje jemlje.
Janko Glaser: V mesečini
S sijajem, kot da od tebe, žena, blesti,
napolnila najino sobo
je mesečina s svojo belo svetlobo...
Zaprl sem oči —
in nenadoma, glej, se mi zazdi,
da v noč pred sto leti
ta mesečina sveti
in v najini sobi
drug mož, druga žena ležita objeta,
mlada, ravneta,
v isti svetlobi
kresne mesečne noči
kakor danes jaz in ti.
Zaprl sem oči —
glej, in v najini sobi
več nisA^a jaz in ti,
— o, od tega je sto že let! —
drug mož, druga žena spet
bedita v nji,
v isti svetlobi,
z isto skrivnostjo in z istimi sni
kakor danes jaz in ti...
V vedno istem sijaju
kres svetov plameni, kres življenja gori!
In nocoj vrgel iskro je v naju:
da z njim vred za hip dva plamena sva živa
da v njem izgoriva!