(posamezna itevi
-7. -h ■	^ Jù&nkk **•/*?
'SS? •/•■ ^ -f -i-	,
9fcročnina listu: Celo leto 80 din., pol leta # din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Jnen Jugoslavije: Celo leto 140 din. Insegali ali oznanila se zaračunajo po dogovorni nri večkratnem Inseriranju primeren popust SpraArmštvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.

Neodvisen političen list za slovensko
Poštnina plačana v gotovini»
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta ši 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113.
5^. štev,	Maribor, dne IO. m&ja. 1924.	X"VI.
0 nepravem in pravem nacionalizmu.
Nacionalizem vodi sedaj žezlo v Italiji. On obvladuje vse javno življenje, duševno in materieino, moralno in gospodarsko. Njegov malik je Mussolini, kojemu dela častno in varnostno stražo 200.000 pretoriancev fašistovske milice. Mussolini je prisilil Italijane, da morajo verovati, upati in ljubiti ne tako, (kakor zapoveduje 'katoliška vera, marveč kakor veleva fašistovska politika. Po svojem političnem prepričanju je Mussolini pristaš Macchiave-lija, koji uči, da je v politiki dobro in dovoljeno vsako sredstvo, samo da mu je blagor in veličje države in domovine cilj. Veličina Italije, čast in prospeh Italijanov: to je cilj, ki ga ima Mussolini pred očmi. V dosego tega cilja je dovoljeno vsako sredstvo, ker nacionalizem posvečuje vsako, tudi najslabše sredstvo.
Tako pojmujejo nacionalizem fašisti, tako ga opredeljujejo teoretično, tako ga izvajajo praktično. V imenu nacionalizma je dovoljeno pretepavati in pobijati ljudi, poškodovati tuje imetje, krasti tuje blago, rušiti in paliti hiše. Nekdanji glavni tajnik fašistovske stranke Giunta je zapaiil Narodni dom Slovencev v Trstu, pa ga nihče ni pozval na odgovornost, četudi se je s tem zločinom hvalil in poveličeval kot z največjim dejanjem svojega življenja.
Za fašistlovski nacionalizem torej ne postoji deset božjih zapovedi. Mussolini je (svoje pristaše in z njim italijanski narod dispenziral od izpolnjevanja božjih zapovedi, brez katerih je vsaka, tudi samo naravno dobra morala izključena. Za njega sploh niso merodajni principi katoliške morale, marveč samo tista načela, ki jih on sam deducira iz svojega nacionalističnega principa.
Kakor povodenj je fašizem prodrl po Italiji ter s svojimi nasilnimi vodami poplavili Italijo in Italijane. Ena sama stranka je še v Italiji, ki se uspešno ustavlja tej duševni poplavi, in to je italijanska ljudska stranka (popolari, od latinskega populus — ljudstvo).
Njen duševni vodja duhovnik don Sturzo je nedavno izdal knjigo z naslovom »Popolarismo e fascismo..« V tej knjigi opredeljuje nacionalizem kot nacionalistični princip, ki obsega sposobnost za tvorbo države na nacionalni podlagi in je torej princip javnega prava. O patriotizmu pripominja Sturzo, da se dostikrat smatra kot nacionalizem, ker mnogi dandanašnji istovetijo narod in domovino (patria). Taka zamenjava pa vodi do n esp or ažurni je nj. 'Domoljubje ini monopol ene stranke in ene struje. Ni tudi odvisno od večjega ali manjšega domoljubja, kako še naj sodi o sredstvih, ki najbolj služijo dobrobiti domovine, in o sistemih, ki najbolj odgovarjajo politični in socialni organizaciji naroda. Domoljubje je v udanem p odrejen ju pod domovinsko (disciplino v trenutku, ko legitimna (zakonita) odločitev najrvišjih mest vsakemu predpisuje pravec ravnanja. Ne gre za neplodni spor o patrito-tizmu. Treba je prav presoditi sredstva in sisteme za razvoj moralnih in gospodarskih 'sil vsake dežele 'in določiti, ali stremljenja in dejanja strank odgovarjajo' moralnim zakonom človeštva.
Pravi pomen nacionalizma je dandanašnji v tem, da pomenja politični sistem, ki bolj povdarja idejo nacije, povzročuje strujo v javnem življenju ter vodi do ustvaritve politične stranke pod naslovom nacionalistične. Don Sturzo označuje ta sistem tako-le: Nacionalizem je histo-rično-sintetični produkt, ki dela narod za središče in podlago državnega sistema. Za preroke to- in onstran Alp je narod živo etično in duševno bitje, narod je vse? je več kot podlaga države, je absolutno. Nacionalizem smatra narod za ‘boga. Nacionalisti iščejo kakor svojčas pristaši liberalne demokracije nekako formulo absolutnega. Ker odklanjajo principe o ljudski suvereniteti ter svobodi, jim je nacija absolutni namen, kojemu se morajo podrediti poedina osebnost, ljudstvo in država.
V resnici pa nacija kot naddržavni, živi in delavni organizem ne obstoji. Vprašanja iredentizma in nacionalizma se ne smejo presojati z absolutnega vidika, marveč te istega stališča kakor vsa druga vprašanja, ki se tičejo moralnega in gospodarskega razvoja naroda. Ako se to ne zgodi, se more nacionalni egoizem potencirati (pomnožiti) tako daleč, da vodi do, neprestanih sporov in neozdravljivih nasprotij.
Teorija in praksa nacionalizma nasprotuje morali, ker zametuje bratstvo in svobodo narodov, hoteč lastni narod poveličati ter ga povzdigniti kot absolutno dobro dn ga tako napraviti za malika. Temu maliku bi naj služile vse sile skupnosti, vse duševne in materieine silè, tudi kultura in religija. Nacionalizmu torej manjka moralna podlaga, ki je splošno človeška, kakor na krščanski morali temelju joči moralni zakoni. On je zasidran v egoizmu in sili, ne pa v morali in pravcu.
Don Sturzo stavi v svoji knjigi tri vprašanja. Prvo je stavljeno državniku: »Ali nacionalistično gibanje odgovarja politični realnosti, ki je v posesti tajnosti o bodočnosti?« Drugo je stavljeno narodnemu gospodarju: »Ali -ima nacionalizem razvojnosposobno gospodarsko podla-
go?« Tretje je stavljeno moralistu: »Ali je nacionalizem v protislovju z načeli javne morale in s krščansko moralno tradicijo?« Odgovor na prvi dve vprašanji slove: Ne, na tretje pa: Da.
Sturzova izvajanja o pravem pojmu nacionalizma in patritotizma in o zablodah modernega nacionalizma so jako zanimiva ter zaslužijo splošno pozornost. Nacionalizem dandanašnji ekscedira ne samo po Italiji, marveč po vseh državah, tudi po itasi državi. V naši državi eksistirajo struje in stranke, ki so si prilastile patent nacionalizma ter vse druge obsojajo in psujejo kot brezdomovince. To pa je kakor v Italiji .in povsod, tako tudi pri nas samo krinka za egoizem, za 'Strankarsko in osebno sebičnost. Nacionalizem ima samo eno solidno podlago, in ta je krščanska morala. Brez te podlage je nerealen in nestalen, dobiček za poeđinca, za skupnost in narod pa nesreča.
Politični položaj.
Davidovičev mandat. DavMovič je konično dobil mandat za sestavo poslovne vlade in s tem so ovržene trditve, da bo po dosedanjih poskusih za sestavo vlade Pašič dobil volilni mandat. Davidovič se je po parlamentarnem Običaju posvetoval glede sestave koncentracijske vlade tudi s Pašičem kot predsednikom najmočnejše parlamentarne skupine, a to posvetovanje je bilo brezuspešno. Do Pribičevičevcev se Davidovič sploh ni obrnil. Radikali se sedaj na eni strani trudijo, da kakega poslanca podkupijo, na drugi strani pa naprej intrigirajo ter skušajo na dvoru dokazati, da imajo oni večino.
Poslanik Baiugdžič, ki se smatra za posebno važnega svetovalca krone, je dal beograjski »Politiki« svojo izjavo, s katero spočetkom čisto pravilno omenja, zakaj je Pašič padel, potem pa pogrešno navaja, da Radič ni za sporazum s Srbi in da se bo treba končno zateči k izven-iparlamentarni vladi. Na to odgovarjata podpredsednika HRSS zelo mirno in lepo: G. Baiugdžič trdi, da je proglas »očividno dokazal, da vodja HRSS ne želi sodelovanja s Srbi« in da bi se vlada opczicionalnega bloka v glavnem naslanjala »na skupino, katere načelnik ne prizna temeljev današnje države.« Nasproti temu pa se začetek samega proglasa začne takole: »Hrvatsko narodno zastopstvo, izvoljeno ponovno 18. marca 1923, je pri. vsaki priliki naglaševalo, da se hrvatsko vprašanje najtemeljiteje reši z iskrenim, pravilnim in poštenim sporazumom z narodom srbskim.« V nadaljni vsebini proglasa je poseben up el na srbsko ljudstvo, ki se poziva na skupno borbo za kmetsko državo, vlado in upravo. Ne razumemo, kako se iz tega mere ustvariti prvi zaključek g. Bnlugdžiča, da vodja HRSS ne želi sodelovanja s Srbi. Kar se tiče druge trditve, da načelnik HRSS ne priznava temeljev naše države, mislimo, da je. v vsaki državi glavni temelj zakonitost in poštenje, parlamentarizem pa je bistveni faktor te zakonitosti, kar je v proglasu odkrito povedano, na-glasujoč pri tem posebno parlamentarno borbo in odklanjajoč vsako nelegalno boribo. Iz vsega tega sledi, da obstoja možnost da je Baiugdžič proglas HRSS napačno razumel, kajti mislimo, da ne spada B.alugdžič med one, ki mislijo, da temelji naše države niso In ne morajo biti zakonitost, poštenje in parlamentarizem.
Mednarodni pjoložaj in Pašičeva politika. Če bi bil Poincaré v Franciji tako zmagal, kakor so zmagali v Nemčiji monarhisti in nacijonalisti, bi stala danes Evropa pred največjimi nevarnostmi, tako pa imamo upravičene nade, da bo zmagala angleška miroljubna in spravljiva politika. Ped vtisom francoskih volitev niso samo diplomatični sestanki, ki se sedaj vrstijo, ampak tudi naša notranja politika., Gotovo je, 'da smo bili dosedaj popolnoma v smeri Poincaré je ve' politike ter tako več ali manj njegova ekspozitura na Balkanu z dolžnostjo, vzdrževati veliko vojsko ter drago plačevati vojni materijal iz Francije. To je bilo vse, drugače pa od Poincaréja nismo imeli nobene podpore, kör se je najboljše videlo v sporu z Italijo. Pašič kot eksponent dosedanje francoske politike se je pa*tudi v reševanju notranjih vprašanj ved!no skliceval na to, da je vsaka sprememba vlade nemogoča z ozirom na naš mednarodni položaj. Sedaj se je pa situacija tako spremenila, da. postaja Pašičeva vlada ravno z ozirom na med narodni položaj vedno bolj nemogoča ter velika nesreča za našo državo, ker ni niti najmanj podobna ideologiji angleške politike, KI bo podprta od nove francoske vlade, merodajna za celo Evropo. Pašičevi nazori, metode, ■njegovo razumevanje politike postaja sedaj ne samo težava, ampak pravi anahronizem, katerega cela Evropa vedno bolj pobija, smatrajoč ga za zapreko ureditve In zboljšanja gospodarskih razmer. Če bi se sedaj dala Pa-šiču v roke diktatura, bi bilo to nasprotovanje javnemu mnenju Evrope in intencijam velikih sil. Ko se v evropski politiki stopa na pot sprave in sporazuma, je ta pot še tembolj potrebna v notranji politiki naše države, ki že leta in leta silno trpi vsled nasprotnikov sporazuma in vsled polhikov, ki nimajo in ne uporabljajo evropskih političnih metod.
Burna seja ladikalskih poslancev. Seja radikalskega kluba koncem preteklega tedna je bila zelo kratka, pa tudi zelo burna. Hrup je začel, ko je vstopil v klub poslanec Nastas Petrovič. Podpredsednik narodne skupščine DragOvič je začel Api ti:* Nočemo poslušati izdajalca, ki že eno leto ruje proti klubu! Nato je vstal Ranlkovič z drugimi somišljeniki Petroviča, ki so klicali: Mi pa nočemo poslušati korupcijomstov! Iz tega so se razvili burni prepiri, da so po hodnikih, kjer je hrup odmeval, vsi iznenađeni letali žandarji in skupščinske sluge. Seja sploh ni prišla do nobenega zaključka. Pašičevi pristaši so zahtevali, naj se skliče posebna seja^ki bo razpravljala in sodila o postopanju poslanca Petroviča, somišljeniki tega so pa vedno ugovarjali, naj se rajši razpravlja in sodi o raznih korupcijonistih, ki sedijo na ministrskih foteljih. Pašič je bil vsega skupaj komaj 10 minut v klubu in ko se je hitro odstranil, je izjavil, da ‘bo prihodnjo sejo sklical po potrebi.
Radikalski odgovor na Davidovičeva razkritja iz Pašič ev e preteklosti. Na Davidovičevo pismo, ki razlaga, kako je Pašič izdajal svoje tovariše, prejel 40.000 din. cd kralja Milana ter glasoval proti zakonu o svobodi tiska in zborovanja, odgovarja sedaj glavni radikalski organ »Samouprava.« Ta odgovor je vreden Pašiča in njegove družbe. Trdi se najprej, da je Pašič izdajal svoje tovariše kot protidinastične, da reši stranko, potem naj bi bila ruski in avstrijski car posredovala, da se Pašiču nič ne zgodi, ko gredo drugi radikalski voditelji v zapor in pred preki sod. 40.000 din. naj ne bi bil dobil kot nagrado, ampak kot odškodnino po odredbi državnega sveta. Tistih 200 din. od te svete je dal rodbini pokojnega Protiča. Proti zakonu o svobodi tiska je pa glasoval zato, da »prepreči razcep v stranki,« — Torej vse je delal Pašič v korist stranke: izdal je svoje tovariše — v njeno korist, denar je prejemal v njeno korist, proti državljanski svobodi je glasoval v njeno korist in v njeno korist sta posredovala tudi ruski in avstrijski car.
ii i vi m ■uhm m iiiam i—
NOTRANJE-POLITIČNI POLOŽAJ V ITALIJI.
Ko je Italija dobila baje zadoščenje za nedavne dogodke v Nizza in Šibeniku od strani Francije in naše države in se je tako ohranilo francosko-italijansko-jugo-slovansfco »prijateljstvo«, se njena pozornost obrača važni mednarodni konferenci, ki jo je sklical Mussolini v Rim in ki se bo pečala s perečim izseljeniškim vprašanjem, ki daje misliti posebno italijanskim državnikom. Menda naj bi ta konferenca bila posledica ameriškega izseljeniškega zakona, ki znatno dn splošno omejuje izseljevanje v Ameriko in ki je težko zadel pred vsem Italijo. Na konferenci, ki se je bo sodeč po vesteh italijanskega časopisja udeležilo 40 narodnosti jo o svojih zastopnikih in opclmočnikih, ho imel vsekakor prvo vlogo ameriški delegat, ki je že v Italiji in pričakuje otvoritve.
Vsa notranja politika Italije se nahaja v znamenju predpriprav za otvoritev novoizvoljenega parlamenta. Kolikor je znano, bo prvo zasedanje namenjeno diskusiji o programu, ki ga bo začrtal italijanski kralj v svojem prestolnem govoru. Tako se bodo izluščila mišljenja posameznih strank v parlamentu. Sledila bo zaupnica vladi. Ob drugem zasedanju v drugi polovici junija se bo sukal ves parlamentarni razgovor okoli reform sedanje vlade. Parlamentarizem, ki doživlja danes globoko krizo, izloča v Italiji najzablodnejiše izrodke. V eni točki se je parlamentarizem odlikoval in se še danes odlikuje: kot kontrolni organ. V zakonodavstvu je doživel polom. Ali v Italiji izgleda, da hoče fašizem privesti parlamentarizem do absurdnosti in s silo preprečiti vsako kontrolo. Parlament bo odobril vse fašistovske reforme, odglasoval bo vladi zaupnico in se podal domov. Fašistovsko časopisje •odkrito izraža svoje •odklonilno stališče napram parlamentu. Diktatura je danes v modi.
Na drugi strani pa stoji partito popolare, zagovornik resnega parlamentarnega dela in demokratizma. •V njegovem ozadju se zopet pojavlja genijalni Don Sturzo, o katerem piše danes vse italijansko časopisje. Govori se, da ima don Sturzo v Vatikanu svoje zagovornike in da ga pričakuje imenovanje apostolskim poslanikom. »Giornale d’Italia« sicer pravi, da nimajo te vesti zaenkrat nobene podlage, ali vendar se čuti v italijanski politiki, da stopa Don Sturzo zopet v ospredje pozornosti. Po kratkem bivanju v Monte Cassino se bo podal Don Stur-žo na veliko zborovanje katoliške stranke v Rimu. Na njegovo mesto bo prišel baje Meda, odličen prvak v partito popolare. Veliko pažnjo je obrnil nase članek, ki ga je nedavno objavil Don Sturzo v »Popolo«, kjer stavi koaliciji uzurpacije' delavstva, ki se v političnem boju bori zoper vsako* monopoliziranje in za prardeo dela, ter koaliciji bank in veleindustrije nasproti program italijanske ljudske stranke, ki hoče boljših zakonov, mednarodne solidarnosti in krščanskega duha. Izražale so se pobofene želje, da se je Sturzo za vselej umaknil iz politične pozornice. Med tem, ko potuje v triumfu Mussolini po Siciliji, je sicilski duhovnik Sturzo namenjen v
Rim in razvija v članku program, ki pomeni za fašistov-sko stranko vojno napoved. Fašizem je zazijal v silrtem presenečenju.
V gornjih plasteh fašizma «e med tem nadaljuje razčiščevala i proces. Mussolini odstranja vse antipatične tovariše v ministrskem svetu. Najprej se je število ministrstev skrčilo od 20 na 10; podtajništva so se malodane odpravila. Za vse slučaje se število fašistovske milice množi. Kolonije naj bi bile zasedene izključno po milici. Vojnemu ministru Diazu to sumljivo postopanje ni bilo po volji in se je odločno postavil temu načrtu po robu. Posledica je bila, da je moral Diaz podati demisijo in Mussolini je pritegnil v delokrog za vojnega ministra Giorgija, ki je velik prijatelj vse-fašistovskega pokreta. Pričakovati je bilo vsled demisije popularnega Diaza razburjenje v italijanski javnosti. Zato je fašistovsko čašo- s pisje že predhodno pripravilo ugoden teren s članki, češ, da je treba izločiti nepoverljive elemente in da je trebav zaupati Mussoliniju, ki je najboljši poznavalec potrebnih zmožnosti in ki zna zbirati svoje moči. Del laškega časopisja pa je takoj razglasil, da so se nasilja in brezzakonje nehala s fašizmom, ustvarjajoč s tem dualizem fašistovske vlade in fašistovskega pokreta, ker si to časopisje ni upalo odkrito povedati Mussoliniju svojega mnenja.
Čujejo se glasovi, da je prišlo do nasprotja med Sfussolinijem in finančnim ministrom de Stefanijem. V javnosti se poroča, da ima to nesoglasje svoje korenine v tem, da je de Stefani privrženec liberalizma, ki brez-usmiljeno uničuje in grabi, Mussolini pa zagovornik gospodarske politike po posredovanju države. De Stefani da je iluzijonističen in varljiv. V ozadju pa so gotovo in poleg nasprotja privatne gospodarske inicijative (Stefani) in gospodarske državne kontrole in .sodelovanja (Mussolini) gotovo tudi osebni momenti. Temu pojavu, ki odriva Mussolinijeve nepoverjenike od ministrskih stolčkov, je italijanska javnost dala lepo zveneč naslov: revizijonizem.
Rumunj ja ne dobi angleškega posojila. Na seji ru-muhskega ministrskega sveta je izjavil finančni minister, da so se pogajanja romunske vlade z angleškimi finančniki glede dovolitve državnega posojila in pa še posebnega posojila za mesto Bukarest razbila. Londonska borza je celo sklenila, da odvzame rumunski renti koto na londonski borzi.
Nemški ppotest poljski vladi. Nemška vlada je potom svojega poslanika v Varšavi protestirala pri poljski vladi proti zatiranju Nemcev v poljskem delu Gornje Šlezije. Nemška vlada sicer prizna, da je uprava Gornje Šlezije ■izdala neke odredbe v zaščito Nemcev, a ima razloge dvomiti, da bi se te odredbe tudi izvrševale. Poljski zunanji minister je izjavil, da se čudi, kako more Nemčija protestirati proti nečemu, kar se še ni zgodilo. On trdi, da še ni nobenega slučaja, da bi se Nemcem v Gornji Šleziji ogrožala imovinska dn osebna svoboda. Nemški poslanik je ta odgovor sporočil .svoji vladi v Berlin in sedaj se pričakuje, da bo nemška vlada iznesla konkretne slučaje.
Izvanredni kongres frantioskih socialistov. Stalni odbor francoske socialistične stranke je sklenil za 1. in 2. junija t. 1. sklicati izredni strankin kongres, da določi stališče stranke napram novemu parlamentarnemu položaju. Mišljenje socialističnih voditeljev glede sodelovanja z meščanskimi levičarskimi strankami v novi vladi je različno. Leon Blum se je izjavil proti sodelovanju, Paul Boncour pa za sodelovanje. Radi tega vprašanja preti francoskim socialistom nov razcep.
Boji v Tripolitaniji. Italijanske čete so do malega u-dušile upor Senusijev v Girenajiki. Boji so se vršili približno dva mesca in je bilo 25 večjih spopadov. Sovražnik je imel 150 mrtvih ter je pustil na bojišču do 10.000 govedi, 100 kamel in velike množine orožja in drugih potrebščin. Italijani so imeli 8 eritrejskih vojakov mrtvih in 42 ranjenih. — Operacije proti braškemu plemenu so trajale mesec dni ter jih je vodil polkovnik Ronchetti. V 12 bojih so Italijani upornike zmagali. Padlo je približno 300 upornikov, vladne čete so imele 15 mrtvih in 78 ranjenih, vse sami vojaki-domačinti. Nekaj plemen v pred-puščavskem. pasu je še neupokorjenih, a upati je, da se iz strahu pred vladnimi sankcijami prostovoljno kmalu podvržejo.
Izid volitev na Japonskem. Nova japonska zbornica, v kateri bo imela levica večino, še sestane okrog 20. junija t. 1. Večina bo sklenila uvedbo demokratičnega parlamentarnega režima — dosedaj je bila vlada odgovorna samo mikadu — in splošno volilno pravico. To pomenja za japonske razmere velik preobrat in je vprašanje, ako se bo dal gladko izvršiti. Doslej imajo volilno pravico na Japonskem samo tisti, ki plačujejo najmanj 5 jenov direktnih davkov. Ako se uvede splošna volilna pravica, bo narastlo število volilcev na 13 milijonov. Dosedanja vlada je imela v parlamentu od 460 poslancev samo 140 glasov zase; vsi ostali poslanci so tvorili močen opozicijski blok, ki hoče izpremembo ustave. Vlada je bila prisiljena, da parlament razpusti in razpiše volitve, pri katerih je popolnoma propadla.
Novi priseljeniški zakjon Amerike je sprejela reprezentančna zbornica s 308 proti 58 glasovom. Ta zakon stopi v veljavo 1. julija t. 1. Tudi senat je ta zakon sprejel z 69 glasovi zroti 9 glasovom.
Posledice kriz in nedelavnosti parlamenta.
Vladne krize prehajajo pri nas iz tedna v teden, iz mesca v mesec, lahko pa tudi rečemo, da imamo krizo parlamenta, ki traja že celo leto. Če ni skupščina odgođena na določen čas, potem se odgodi na nedoločen, če vlada ni v pravi krizi, potem se kriza pač pripravlja in tako se vedno nekaj najde, da parlament ne more rešiti silno vaznih in potrebnih stvari v upravnem in zakonodajnem pogledu. Če se piri nas ministrske krize ne vlečejo v brezkončnost, imamo pač kaj drugega, da se v parlamentu ne dela, kar še povečuje gospodarsko krizo, ki itak davi celo Evropo.
Pri nas je centralna organizacija popolnoma odrekla in sedaj, ko se izvaja nova organizacija uprave, vlada v uradih največja zmeda. Kar je centralizem novega u-vedel, to tlači sedaj kot silna mora javno in-gospodarsko življenje. Ko se novotarije raznih vrst skušajo izvajati, se kažejo tako strahovite pomote in zapreke, da bi bili celo centralizatorji v Beogradu hote ali nehote v marsikaterih ozirih dostopni za spremembe, a do tega ne more priti, ker je kriza in ker je delo v skupščini odigodeho. Tu imamo n. pr. novi zakon o taksah in pristojbinah, ki se izvaja in kaže pri tem take pogreške, da bi morala vsaka količkaj uvidevna-uprava priti na to, kako potrebne so spremebe. A kaj pomaga, če bi tö i vlada v Beogradu uvidela, ko pa ni parlamenta, da bi stvar predrugačil. Zakon o pristojbinah in taksah je tak nestvor, da nima primera in o tem ve seveda največ povedati tisti, ki njegove določbe sam preizkusi in občuti.
Dogajajo se stvari, ki presegajo meje verjetnosti. Vzemimo par slučajev: Upnik hoče zarubiti svojemu dolžniku razne vrednostne predmete v poravnavo' dolga od
800.000	din. Naenkrat se pa oglasi neka družba, da so eksekuciji namenjeni predmeti njeni in ne dolžnikovi. Ker ne /gre drugače, vloži družba tožbo radi motenja posesti in mora po novem pristojbinskem zakonu za to vložiti takso, ki znaša 5% predmetne vrednosti, kar pride z drugimi stroški vred v tem slučaju najmanj na 30.000 din. Kako naj potem še kdo toži radi motenja posesti? Do svoje pravice nadalje tudi ne morejo priti oni, ki se pravdajo s kako zavarovalno družbo. Vzemimo slučaj: Kmet je visoko, zavarovan, ko mu hiša zgori, se pa zavarovalna družba brani plačati zavarovalnino. Kako naj sedaj širomašni pogorelec teži in pride do svoje pravice, ko nima težkih tisočakov, da bi jih vložil s tožbo vred kot odstotno takso od cele zavarovalnine! Drugi se zopet smrtno poškoduje in vdova hoče tožiti za odškodnino. Kazensko sodišče jo pošlje na civilno sodišče, a občina 'ji ne more izdati po predpisu novega pristojbin-skega zakona ubožnega spričevala, ker'plačuje nad 10 din. letnega davka. Žena hoče tožiti za 100.000 din., a ker ne debi ubožnega spričevala, bi morala vložiti 4000 din. kot takso obenem s tožbo. Ker nima denarja, ne more tožiti in izgubi pravico. Sto in tisoč takih siromakov trpi na podobne načine in čaka ter končno tudi propade, ker so krize in ker ni parlamenta, ki bi spremenil razne gorostasne in krivične določbe.
Pred enim letom je bilo upeljano koncesijoniranje akcijskih družb. Zagrebški list »Morgen«, nam prav «dobro razlaga,« da pomeni to v praksi pri ustanovitvi akcijske družbe deset- in desetkrat večje stroške, kakor pa pred enim letom. Med ustanovitelji in voditelji družbe morajo namreč biti »zanesljivi državljani.« Ped temi se razumejo prijatelji referentov. Najboljše je, da se te sinekure razdelijo na referente in druge uradnike ministrstva. Pa v krizi še to ne pomaga, ker se iz ministrstev ne dobi podpisov in tako že mesce nobena akcijska družba ni začela delovati, ampak se jih je mnogo razšlo.
Tudi glede zakona -o pridobitvi državljanstva ni izgleda na nujno potrebno rešitev. Pred enim letom se je razglasilo, da bodo državljanstvo redno oni dobivali, ki bivajo počenši od 1. decembra 1918 sedem let stalno na našem ozemlju. Tedaj se je zdel ta rok zelo dolg in tudi krivičen, ker se je za Srbijo štelo sedemletno bivanje od dneva, ko se je prosilec naselil, sedaj bi pa bili mnogi srečni, če bi se sploh kak zakon o pridobitvi državljanstva uveljavil. To že radi tega, da se odpravi nevzdržno stanje, p© katerem se ljudje, ki že deset- in desetletja -ali skozi par generacij živijo v naših krajih, trakti rajo kot nadležni tujci.
Tudi interfconfesijonalni zakon je že davno napovedan, a ga še vedno ni ter vladajo radi tega zlasti glede porok nevzdržne razmere. Imamo namreč na sto in sto ljudi, ki so po- eni konfesiji poročeni, po drugi pa ločeni, Poroke, ki so veljavne o Novem Sadu, se onkraj mosta v Petr-ovara-dinu smatrajo za konkubinat. Vse to in še drugo bi se moralo z zakonom urediti, a ni nikogar, ki bi tak zakon izdal.
Gospodarske in trgovske kroge silno tlačijo tudi določila prisilne, poravnave in pa pomanjkanje zakonito določene obrestne mere. Glede prvega je sedaj sklenil gospodarski kongres v Skoplju, da mora trgovska zbornica v 30 dneh izdelati primerni zakonski načrt. Pa kdot naj spravi ta zakon skozi, ko parlament ne dela in ko traja ministrska kriza? Glede obrestne mere ve pri nas vsakdo, da se 5—6%no -ebrestevanje ne more obdržati. Ve in razume se pa tudi to, da se mora neomejenemu obre-stovanju in zaračunavanju provizij postaviti zakonita meja. Za to pa seveda zopet ni parlamenta.
Žalostna vrsta pomanjkanja zakonitih določil bi se lahko raztegnila, gospodarstvo se ruši, eksistence propadajo in če kmalu ne bo v Beogradu vlade, ki bi imela ■smisel za velike in nujne potrebe naroda in države, bodemo prišli tako daleč, da se tudi na naše kraje raztegnejo kaotične balkanske razmere, kjer v dobi brezzakonja nastopa samovolja.
Dnevne novice.
Umrl je, poslanec dr. Franjo Suđarevič. V četrtek
zvečer je umrl v Subotici po dolgi bolezni narodni poslanec dr. Franjo Sudarevič, član Jugoslov. kluba in zastopnik bunjevaške stranke. Smrt ga je zadela v 57. letu, po poklicu je bil zdravniki in je skozi 35 let požrtvovalno deloval na narodnem polju v težkih bojih z Madžari. Pred dobrimi 20 leti je oisnoval v Subotici v svrho gospodarske pomoči in osamosvojitve Bunjevcev kmetsko posojilnico,, na katero so pa Madžari navalili s tako silo, da je imel njen ustanovitelj precej izgube. Kb-t prvak Bunjevcev je bil pokojni vstrajen in neustrašen ter je celo svoje življenje z blagim srcem delal za svoje sonarodnjake. Kot poslanec je bil izvoljen v začasno narodno predstavništvo ■in je do smrti obdržal to čast. Žal da mu ni bilo danq, da vidi zadovoljne svoje narodne brate, za katere je toliko delal. Čast njegovemu spominu!
Železničarsko gorje. Naši železničarji, ki so zvečine po preobratu ostali , v naši državi in bili od iste tudi rade-volje prevzeti, so se nadejali v svobodni domovini uresničenja svojih upravičenih želj. Prva leta po prevratu sicer ni bilo mogoče tudi pri najboljši volji vsega doseči, kar bi danes v šestem letu pia že moralo biti in bi tudi lahko bilo, ako bi se tam doli v Beogradu zavedali, /kaj pomeni to, imeti vzorne železnice in preizkušeno, zvesto in pošteno osobje. Neštetokrat so se že priobčili najrazličnejši nedostatki železniške uprave, pritožbe občinstva, a največ pa pritožbe in obupni klici- našega osobja sploh in posebej še sedaj, ko je južna železnica prešla v last države. Imamo brez števila pritožb najrazličnejših vrst in dan za dnevom -s-e vršijo nove atake ,in napadi na stare in samoumevne pravice železničarjev. Čuje se, da ne namerava železniška uprava več izdajati službenih oblek, saj ima itak še sedaj in -vselej prazno skladišče, in ko pride zima in termin delitve tolikanj potrebne in težko pričakovane obleke, bodo pa zopet tolažili, da bo na - spomlad in poletje itak -dovolj in še- preveč toplo. Obljub je vselej -dovolj,, samo da niso porabne za obleči in za pojesti. Zraven večnih neizpolnjenih obljub pa so začeli ’.uvajati še poseben sistem varčevanja. Ta sistem varčevanja pa se ne bo- izvajal od zgoraj doli, temveč od1 spodaj navzgor, namreč pri najnižjih in najmanjših, ki bodo «tedili in varčevali z materijalom celo leto, da prištedijo -svoto, ki jo rabi kak visoki gospod za cigarete in kavo. ■Ko tc-rej vsak dan prinese1 kakšen nov ukaz, odredbo ali -sličen ferman, da je z dne tega in tega štev. tolika in ta ukinjena in omejena ta in ta ugodnost iz leta n. pr. 1907i -okrožnica št. toliko, se vpraš.uje osobje in pravi: Še to in zdaj bo pa konec, ikar -ostane, bo ostalo! Kaj še! Veriga presenečenj in razočaranj je še dolga, mogoče še bolj dolga, kakor pač borno železničarsko življenje. Ali ste že kedaj videli kitajskega bulija, ki je oblečen v same hlače, Jbois, živi od pesti riža in smrdljivih rib, dela za beraški drobiž celi dah kot živina in spi zvečer med svinjami in p!si na trdem tlaku!? Takih kulijev je na Kitajskem vse p-oino in ker se Balkan rad prišteva Aziji, je gotovo, da bi naši kruhodajalci in njih zvesti pomagači radi ustvarili tudi pri nas nekakšen tip kulija, in,sicer najprej seveda na železnici. Z drugimi besedami in bolj jasno in določeno povedano: Naš železničar, naj bo čez recimo 10 let, popoilnoma brezpravno in prezirano in zaničevano bitje, v strgano, izberačeno- uniformo odet -dninar, ki ga nobeden ne bo maral pod streho, ki se ne bo mogel seve nikoli oženiti, ker si bo vsako dekle stokrat premislilo, plreden se odloči za bedo, revščino in lakoto. Tudi bivša Avstrija je hotela tako delati, pa je morala -odnehati in s-e «udati zahtevam osobja in javnosti in tako se bode morala tudi naša uprava, čeprav nerada, učiti pri sosedih, da je najboljše, imeti vzorne: železnice in dobro plačano osobje in da ravno prometne naprave najmanj morejo pre-našati balkanske upravne metode, ki se prej ali slej povsod bridko maščujejo. — Železničar.
----Odbor zal Malgajev splomenik v Guštanju nam piše,
da se vrši dne 29. maja t. 1. v Guštanju velika narodna nadstrankarska manifestacija vseh jugoslovanskih kulturnih društev s sledečim sporedom: 1. Sprejem gostov pri vlakih. 2. Ob 10. uri slavnostna sv. maša na trgu, katero služi monsiig. dr. Anton Medved z nagovorom. 3. Po sv. maši povorka z vojaško godbo k spomeniku. 4. Pozdrav predsednika, nato odkritje spomenika s petjem. 5. Slavnostni govor g. generala Majstra. — Po slavnostnem govoru petje in drugi govori. (Govorniki, ki želijo nastopiti, naj se z navedbo snovi priglasijo odboru do najkasneje dne 24. t. m., da se more določiti vrstni red; običajni kratki pozdravni nagovori so dopustni tudi -brez poprejšnje prijave). 6. Povratek v Guštanj h kosilu. 7. Ob treh popoldne velika ljudska veselica na prostem s petjem, godbo, govori, kjer 'bo prilika za nastope pevskih zborov in godb. Za vsakovrstna okrepčila je zadostno poskrbljeno. Polovična vožnja na vseh železnicah je že dovoljena; tozadevne izkaznice se bodo na zahtevo poslale. Posebni vlaki bedo vozili Maribor—Guštanj, Celje—Guštanj in Celje—Maribor, ki -vozijo zvečer zopet nazaj. Vozni red se še objavi v časopisih. Dosegle so sé torej vse ugodnosti za posetnike. Slovanska javnost pa mora z obilno udeležbo pokazati, da smo in bodemo složni brez razlike strank, kadar bo -ogrožena svoboda naše lepe skupne domovine!
OASPD je izletel v nedeljo, dne 18. t. m., po v »Planinskem Vestniku« opisani poti iz Vuzenice čez Malo na Veliko Kopo ter se vrnil čez Hudi kot v Vuhred. Partija je krasna, udeležba je bila lepa in sicer osem oseb, med temi dva iz Zagreba. Tekom prihodnjega meseca se izlet ponovi. — Opozarjamo ponovno, da izleti odsek redno vsako nedeljo, brez da razpiše svoje ture. Kdor se zanima, izve izlet pri načelniku.
Kako se režimski pretepači rogajo n a trdnemu zastopništvu. Od srnaocev na shodu ' napadeni zemljoradnišM

Stran 3,
■poslanec Vujič je kralju in potem tudi listom opisal vse podrobnosti napada. Kakor znano, so se tega nasilstva udeležili tudi državni in občinski funkcijonarji-radikali. •Najprej so pretepli par kmetov, ki so pripravljali shod ter jih zaprli. Ko je prišel poslanec, so 'se vrgli vsi nanj, policisti so pa mimo gledali ter se potem eden za drugim pobrali v občinsko hišo. Ko je napadeni poslanec klical policijo, je občinski zdravnik, ki je bil glavni napadalec, odvrnil: Mi smo policija, da te naučimo pameti. — In potem, ko so ga tepli, je isti še diodah Naj ti sedaj pomaga poslanska imuniteta! — Po pretepanju so mu še žepe izpraznili, kakor pravi razbojniki in z največjo težavo se jim je iztrgal.
Razmere v južnih krajih. Vladni šef javne »bezlbedno-sti« (varnosti) Žika Lazič je zopet enkrat obiskal Mace-donijo ter je potem iz notranjega ministrstva izdal uradno poročilo, da je stanje v južnih krajih »zadovoljivo in da se popravlja.« Macedonski dopisnik beograjske »Pravde« pravi, da diši ta izjava po banketih in dobrih obedih, katerih se je šef varnosti v varnih južnih krajih udeleževal, mesto da bi tja pogledal, kjer je stanje v pravem pomenu besede neznosno in strašno. V južnih krajih, pravi »Pravdin« poročevalec, ni več govora o bolgarskih banditih, katerih akcija je popolnoma zaspala, pač pa je govor ■ o slabem stanju, ki izhaja iz.slabe uprave, ki pov- ■ zreča silno nezadovoljstvo med narodom. Lažje je, razkropiti bolgarske komite in razbojnike, kot pa uvesti dobro in pošteno upravo. Najprej radi tega, ker se proti razbojnikom porabljajo vsa sredstva in ker prebivalstvo Samo varuje svojo imovino. Drugič je pa pobijanje korupcije med uredništvom veliko težje, ker so to sami režimski ljudje, ki mnogo delajo za svojo stranko, pa imajo zato zelo malo smisla za državne interese. Odtod izhaja vsa mlačnost in popustljivost višjih napram korupciji. Visoki oblastniki pustijo korumpirane uradnike in korupcijo, da ne bi trpelo delo za stranko in sama stranka. Mogoče tudi nekateri čakajo, da bodo nastale med prebivalstvom južne Sfbije tudi proti korupciji organizacije, kakor so nastale proti raznovrstnim hajdukom. Narod se najbolj pritožuje proti občinskim in policijskim organom, ki vse' svoje korupcijske želje družijo in vežejo s svojo oblastjo ter narodu nalagajo strahovita bremena. Tako je v Novem Selu pri Strumici občinski predsednik-radikal začel vse svoje stroške in potrebe nalagati ljudstvu kot davek. Enkrat je šel v neki strankarski zadevi v Beograd in je petem stroške svojega potovanja, 20.000 din., iztirjal cd prebivalcev. Tožbe proti takemu postopanju sploh ne pridejo na pristojna mesta, ker v južni Srbiji višji uradnik-korupcijonist podpira in varuje nižjega, in ker končno tudi gospoda v Beogradu gleda v funkcijonarj.ih južne Srbije samo .svoje strankarske agente. Bolj ko se kdo pritožuje, bolj ga pritiskajo in slučaji čisto razbojniškega izsiljevanja prehajajo v brezštevil-jiost. Ljudje so razdeljeni v dve vrsti državljanov: s pravico in brez pravice,, prvi delaje, kar hočejo in kakor hočejo, ker so kot radikali »državotvorci», drugi so pa brez pravic, izven zakona in morajo vse prenašati, ker so kot nasprotniki režima — »protidržavni.«.
Brzina glede izročitve odlikovanj. Mestnega predstojnika v Derventi je odlikoval naš kralj z redom s.v. Save
IV.	razreda leta 1920, ko je potoval skozi Dervento v •Sarajevo. To odlikovanje je bilo objavljeno v »Službenih Novinah« in red sam je bil odjposlan iz Beograda 1. sept. •1920. Od ravnokar omenjenega dne pa do 14. marca 1. 1924 je preromal* red vse predale radikalnih uradnikov ■ in najdalje se je mudil pri velikem županu v Banjaluki. Veliki župan kot radikal se ni strinjal s predajo odlikovanja in to radi tega ne, ker je odlikovani član muslimanske stranke. To odlikovanje bi še niti danes ne bilo izročeno, da niso blizu volitve in v tem času mora tudi najvišja gospoda pregledati predale, ker se boji odgovornosti . . .
Lep zaslužek. Radikalni advokat v Derventi Risto ■Božič je kupil leta 1919 hišo, ki je stala s prenosninami vred 104.000 K. Leta 1920 je prodal pevskemu društvu -»Zrinjski« nezazidani prostor pri hiši za 60.000-K, a kmalu za tem je prodal eden del te hiše višjemu popu Jerkoviču za 160.000 K, tako je ostalo stanovanje g. Božiču zastenj in povrh je še zaslužil 116.000 K čistih. 'A ta zaslužek je bil za radikala še premalenkosten in ponudil je preostali mu del hiše beograjski vladi za 4 milijone K. Minister za pošto in brzojav je v času, ko to pišemo, to hišo gotovo kupil za težke miljone, a ni vredna niti četrtinko zahtevane svote. Pred nastopom bloka se ' izurijo radikali na vse mogoče načine, kako bi napolnili žepe svojih pristašev z iz ljudstva izžetim državnim denarjem.
Afejta vojnega materijala pred sodnijo. Preiskava goljufij, poneverb in tatvin vojnega plena, ki je ostal ob koncu vojne v državi, je končno po dolgih letih le tako daleč, da je sodišču izročena tožba proti večjemu številu aferašev, ki so skupaj poneverili, pokradli in drugače samovoljno zapravili vojnega plena v vrednosti 26,457.399 din. Glavna kontrola je vložila to tožbo pri beograjskem sodišč«. Toženi so v enem delu oficirji in vojaški uradniki, ki so imeli nalogo zbirati in deponirati ta vojni materijal, v drugem delu pa mnogi trgovci, tvrdke in banke iz Srbije, ki so si materijal na nedopusten način nakupile ali so ga pa razprodajale v državno škodo in svojo korist. Toženih oficirjev je lepo število in njim na čelu je polkovnik Milan Katanič, ki je bil komandant vojaške komande za vojni plen v Gradiškem. Vsi obtoženi oficirji bodo solidarno odgovarjali za škodo od okroglih 980.000 din. Med obtoženimi trgovci pa odgovarja eden sam, neki Djurovič, za skoraj 4,000.000 din.
Industrijalci, obrtniki in trgovci! Že ponovno smo objavili v listih, da nameravamo nastopiti maturanti državne gimnazije v Mariboru po maturi naučno potovanje po naši državi, ki naj bo nekako propagandno potovanje za
slovensko industrijo, obrt in trgovino ter za naše kulturne in gospodarske razmere sploh. Zamislili smo si namreč na svojem potu predavanja o teh naših razmerah, ki bi jih po možnosti tudi ilustrirali s skioptičnimi slikami in filmi. Zato smo se obrnili dio naših podjetij za podatke o njih obratih in za skioptične slike. Ker pa so zamišljena predavanja združena z velikimi stroški, smo bili prisiljeni zaprositi jih tudi za denarne podpore. Žal pa nas večina njih ni razumela, ampak je menda smatrala naše tozadevne dopise za vsakdanje prosjačenje brez globljega namena ter se našim dopisom ni odzvala, tako da obstoja nevarnost, da ne bomo mogli izvesti v celoti začrtnih si predavanj, ki bi bila vendar tako velikega pomena za našo mlado industrijo, obrt in trgovino. Le nekaj podjetij je pravilno razumelo našo idejo ter se odzvalo z zaprošenimi podatki in denarnimi podporami. Dozdaj so nam poslali: Ljudska posojilnica, Maribor, 1000 din., G. J. Rosenberg, Maribor, 500 din., I. Hrv. Štedionica, Maribor, 250 din., Po 200 din.: Vrt Džamonja i drugovi, Maribor, Glavna hranilnica Št. Lenart; po 100 din.: Zlatorog, Maribor; zvonarna ing. Bühl, Maribor; usnjarna V. Freund, Maribor; bombažna predilnica in tkalnica, Tržič; g. Lojze Kristan, Lesce; po 50 din.: »Konserva«, Maribor; g. Goričar, Mozirje; »Teksbilia d. d., Ljubljana. Tu omenjenim tvrdkam se na tem mestu najtopljeje zahvaljujemo za njih razumevanje, ravnotako tudi darovalcem privatnikom, katerih imena bomo ob priliki objavili. Žal pa prispele .svote niti izdaleka ne zadostujejo za predvidena predavanja v onem obsegu, kakor smo mi to zamislili. Zato prosimo ponovno vsa naša podjetja, tudi ona, katerim nismo mogli poslati tozadevnih dopisov, da nam pošljejo do početka junija podatke o svojih obratih in eventualno tudi skioptične slike ter nas podprejo s primernimi denarnimi zneski, ker se bomo morali v svojih predavanjih v prvi vrsti ozirati na ona podjetja, ki se bodo odzvala tudi s primernimi denarnimi podporami. — Maturanti drž. gimnazije v Mariboru.
Skrb in težave Baranje. Vojvodina se skrajšano označuje tudi z BBB, kar pomeni njente tri dele: Bačka, Banat in Baranja. V razliki od prvih dveh delov je tretji že sam po sebi siromašnejši in gre posebej še sedaj vedno večji revščini' nasproti. Baranjlsko prebivalstvo: Šokci, Nemci in Madžari, pridno in trezno ljudstvo, ne nosi nobene krivde nad vedno večjo revščino svoje domovine. Baranjske vasi ■— v celi Baranji ni nobenega mesta — so vsako leto ubožnejše in vedno več ljudi se izseljuje v južno Ameriko. Nekdanje premoženje Baranje je tvorilo svetovnóznano baranjsko vino. Vinogradi so dajali prebivalstvu dovoljne dohodke za vse druge potrebe. Sedaj pa vinogradništvo v Baranji propada, ker vina ni mogoče spraviti v promet. Po kleteh leži še predlansko vino in kmetje nimajo za nove pridelke posode, ker so v zastoju vinske trgovine že davno porabili vse svoje prihranke. Cela pokrajina z delavnim prebivalstvom je v najtežjem položaju tudi radi tega, iker se nesrečna, „milo rečeno nerodna uprava sikezi pet let ne briga za baranjske ceste. Baranjske ceste — če sploh zaslužijo to ime — so za vožnjo uporabne samo par mescev v poletju, drugače se pa sploh ne da misliti, da bi se po njih moglo prevažati vino. Nove in popravljene ceste se obljubljajo vedno pred volitvami, a te obljube se doslej niso držale. Tudi ureditev prometa čez Donavo med Bačko in Baranjo je bila že davno obljubljena, a se kakor po navadi v tem oziru ni ničesar storilo. In tako se obavlja ves promet severne Baranje samo preko Sombora, kadar vozi brod med Batino in Bezdanom. Po zimi pa brod ne vozi in tedaj vse počiva. Ta ibrod pa prevozi na dan največ po 20 vozov in često se nakopiči na obali par sto vozov, ki čakajo po celi teden, predno pridejo na vrsto. To so posebnosti, ki jih nima menda niti notranja Aziija in te posebnosti bodo Baranjce spravile še na beraško palice.
Organiizitr'anje Srnalovcev. Ob nastopu Pašič-Pribiče-vičeve vlade so začeli radikali z vso vnemo pripravljati se na volitve in glavni del vseh priprav je organiziranje sr-naovcev. Pri vpisovanju člar.ov v to fašistovsko društvo je zaposlena tudi policija in po policiji je vpisanih v to organizacijo okrog 200.000 Srbov. Srnao ima namen, (napadati in pobijati vse, ikar ni za Pašiča. Ker so se Pri-‘bičeviču izneverile mnoge podružnice’ Orjune radi njegovega uskoštva v velesrbski blok, je Pribičevič začel svoje ožje pristaše dirigirati v Srnao. To v prvi vrsti radi tega, ker hoče imeti tudi on svoje teroristične legionarje, drugič pa, ker se boji, da bi Pašič tudi proti njemu naperil celo Srnao.
Ponarejanje angleških funtov, že dalje časa je policija v srednjeevropskih državah opažala, da cirkulira v prometu mnogo ponarejenih angleških bankovcev. Falsifikati so 'bili zelo podobni pravim, da so jih celo v bankah težko prepoznali. Dolgo časa je bila cela zadeva za policijo iajinstvena, dokler se ni posrečilo v Zagrebu aretirati enega člana družbe, ki je nato izdal vse svoje tovariše. V neko zagrdbško banko je prišel menjat neznan tujec ipetfuntski bankovec. Blagajnik, ki je sumil, da je bankovec falsifikat, je dal tujca takoj aretirati in ta je po kratkem obotavljanju priznal, da se zove Josip Mavrič ter je po zanimanju železniški policist. Izdal je tudi svojega tovariša, železniškega policista Franja Čebrom, s katerim sta skupaj razmenjevala denar. Oba sta priznala, da jima pošiljajo bankovce iz Trsta. Tje se je takoj odpeljal uradnik zagrebške policije in s pomočjo tržaških detektivov se je posrečilo zajeti celo družbo ponarejevalcev. Zaplenili so tud stroje za tiskanje. Družba je bila zelo pisano sestavljena, njeni člani so bili Italijani, ‘Nemci, Grki, Turki ‘itd., same priznane korifeje na polju ponarejanja. Sled je vodila tudi na Dunaj in tamošnja policija je aretirala pet oseb, ki so imele nalogo razpečavati ponarejene funte v vseh mestih Evrope.
Roparski umor pod Šmarno goro. V okolici Ljubljane se je v kratkem času dogodil že drag krvav roparski zlo-
čin in sicer to pot pod Šmarno goro, blizu vasi Vikerče. V gozdu poleg vasi sc našli ležečo v krvi in mrtvo posestnico Marijo Zevnik. Glavo je> imela popolnoma razstreljeno. Sum je takoj padel na posestnika Janeza Kristan, ki je mnogo občeval z Zevnikovo. Izkazalo se je, da je umoril svojo žrtev iz roparskega namena. Ker je Zevnikova živela v prepiru s svojim možem, znanim pijancem, se je posrečilo Kristanu pridobiti njeno zaupanje in pregovoril jo je, da je sklenila z njim pobegniti v Ameriko. Kristan tega načrta ni nameraval izvesti, glavni namen je bil, da izvabi iz Zevnikove denar. Dala mu je najprej 30.000 K, da bo nabavil potrebne dokumente. Ker pa to ni tako hitro uredil, je postajala Zevnikova nadležna in sklenil je, da se je popolnoma iznebi. Pod pretvezo, da bodeta ponoči odpotovala, jo je zvabil v gozd tpr jo ubil. Mrtvi je oropal ročno torbico, v kateri je imela večjo svoto denarja. Zločin bi bil mogoče še dalje časa ostal neodkrit, da ni pred odhodom Zevnikova zaupala neki prijateljici, da namerava s Kristanom odpotovati v Ameriko.
Samomor radi slabe vesti. Te dni si je končal življenje v reki Vrbas banjalučki sednik Dimitrij Popovič. V smrt ga je gnala zavest, da je v preiskavi o nekem zločinu vsled nepazljivosti zanemaril neke važne okolnosti. To ga je tako grizlo, da .se mu je najbrž omračil um in v hipnem (napadu blaznosti je skočil v silno narastlo reko Vrbas. V vodi se je najbrž zopet zavedel svojega dejanja, iker je plaval skoraj celi kilometer ter klical na ■pomoč, predno so mu opešale moči.
Štrajk pekovskih ptomtočniMov v Zagrebu. V zagrebških pekarijah je izbruhnil štrajk pomočnikov, ki pa je le samo deloma uspel. Štrajkujoči zahtevajo 50%no povišanje plače, na kar delodajalci niso mogli pristati. Del pomočnikov je radi tega ustavil delo, dočim so nekateri še vstrajali na delu. To je štrajkujoče razdražilo in prišlo je že do več napadov na štrajkolomske delavce.
Obspdbtì kapetana Carlierija. Dne 16. t. m. se je končal v Beogradu znameniti proces proti francoskemu kapetanu Raymond« Carlieiri, ki je obtožen umorstva trgovca Iseliija. Proglasitvi razsodbe je prisostvovala masa ljudi, med njimi tudi mnogo zastopnikov inozemskega časopisja. Carlieri je kljub tajenju obsojen na 20 let ječe ter na povrnitev sodnih stroškov in stroškov za prevoz •Isellijevega trupla v Švico. Sodišče je pri proglasitvi razsodbe naglašalo sledeče okolnosti, ki obremenjujejo kapetana Cartiera: Iselli, intimen prijatelj Cartiera, je po prihodu v Beograd, kjer sta se oba nastanila v Palace-hotelu v isti sobi, obolel na želodcu in zdravniki so dognali simptome zastrupljenja..Ko sta se nahajala, Iselli in Carlier sama v sebi, je bil prvi ranjen iz samokresa v ‘glavo, toda ni umri vsled rane, ampak vsled zasirupljenja •z arzenikom, katerega je Carlieri nabavljal v neki lekarni. Carlieri je Iselliju za časa njegove bolezni lastnoročno prinašal v sobo jedila, v katera je namešal arzenika. Obsodbo je sprejel Carlieri popolnoma mirno, vložil bo pa pritožbo na apelacijska seflišče.
Kongres producentov in veletrgovcev z žganjem. Posledice, ki jih je ustvaril zakon o trošarini, ki je stopil v veljavo dne 20. novembra 1923 s 'tem, da je oprostil trošarine žganjekuho za domačo potrebo ne le iz surovin lastnega pridelka, ampak tudi iz kupljenih ali drugače pridobljenih surovin in hkratu oprostil take žganjekuhe tudi vsake kontrole, ise vedno bolj kažejo v poostreni konkurenci, pod katero trpi ne le trgovina, ampak tudi žganje-kuharska industrija, ki sta ostali še nadalje pod strogo •kontrolo. Žganjarski industriji je ta zakon onemogočil vsak razvoj, uspeva pa zakotna trgovina z nezatrošarinje-nim žganjem. Da opozorijo na velike težave in neprilike, katere jim povzroča novi zalkon, so sklicali producenti in trgovci z žganjem na dan 25. in 27. maja t. 1. v Beogradu kongres, ki se vrši oba dni od 10. ure dalje v prostorih »Centrale industrijskih korporacij«, Kolarčeva ulica 1. Prvi dan bodo zborovali interesenti sami in sklenili primerne resoludije, drugi dan pa se predlože resolucije in sklepi kongresu, na katerega se povabijo tudi zastopniki ministrstva financ in ministrstva trgovine in industrije. Vsi interesenti se vabijo, da se zanesljivo udeleže kongresa in s tem pripomorejo, da se akcija čim impozantnejše izvede.
Mednarodni vzorčni sejem v Padovi. Za razstavljalce in posetnike VI. mednarodnega vzorčnega sejma v Padovi, ki se bo vršil od 5. do 19. junija 1924, so italijanske državne železnice dovolile znižane cene za vozne karte za tja in nazaj in sicer: od Postojne do Padove in obratno do Postojne: I. razred za razstavljalce 126.80 lir, za .posetnike 107 lir; II. razred za razstavljalce 87.20 lir, za posetnike 72.40 lir; III. razred za razstavljalce 53.60 lir, za posetnike 42.80 lir. Od Podbrda do Padove in obratno do Podbrda: I. razred za razstavljalce 128.20 lir, za posetnike 108.10 lir; II. razred za razstavljalce 88 lir, za posetnike 73.10 lir; III. razred za razstavljalce 54.10 lir, za posetnike 43.55 lir. Od Reke do Padove in nazaj do Reke: I. razred za razstavljalce 148.70 lir, za posetnike 126.30 lir; II. razred za razstavljalce 102.30 lir, za posetnike 85 lir; III. razred za razstavljalce 62.70 lir, za
Pravo
Schichtovo
■ < z znamko Ulilo »Jelen« varuje Vaše drago perilo. Pri nakupu pazite na ime »Schicht« in na znamko »Jelen«!
posetnike 5G.40 lir. Znižane cene veljajo za vožnjo v Padovo od 15. maja d-o 19. junija, za obratno vožnjo pa od 16. maja do 12. julija. Karte za tja in nazaj se bodo izdajale v vseh obmejnih postajah (Postojna, Podbrdo in Reka) in v vseh agencijah od 1. do 24. junija in imajo vrednost 30 dni. Za prevoz izložbenega blaga je dovoljen 50%ni popust normalne tarife.
Zakbn o volilnih imenikih in zaHon o občinskih valitvah v Sloveniji. Ta dva zakona je ravnokar iztdala tiskarna sv. Cirila v Mariboru in sicer skupaj V enem zvezku. Stane komad 5 dinarjev. Naroči se v tiskarni. Kdor še teh zakonov nima, naj si jih takoj naroči.
Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter knjigovodstvo (zasebni pouk) začnejo na zasebnem učilišču Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 2. junija t. ‘1. ter trajajo štiri mesece. Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.	292 9—1
HSSlHS8BBBre^SgSl
iz Maribora.
Kat. slov. izpbifhž. društvo v Studencih pri Ma|rib|o|f!u vabi vse svoje člane in prijatelje društva na zanimivo predavanje, ki se vrši v nedeljo, dne 25. maja ob pol 4. uri popoldne po večernicah v društveni Isobi. Predava mortsig. dr. Anton Medved. — Odbor.
Tombola v prisd otroške bolnice. Čisti dobiček tombole znaša 19.786 din. 65 p. Od tega smo sklepom od-borove seje kupile za »Posvetovalnico za matere« v Štros majerjevi ulici plenice za revne dojenčke za svoto 1416 din. 80 p., ostalo sveto 18.369 din. 65 p. smo pa naložile k zbirki za otroško bolnico. — Izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so sodelovali pri našem delu. Zahvaljujemo se mestnemu županu g. Grčarju za sodelovanje, mestnemu magistratu za postavitev odra, Požarni hrambi za sodelovanje, vsem cenj. šolskim vodstvom in ravnateljstvom za pomoč pri razprodaji kart, istotako vsem trgovinam in trafikam, ki so nam v tem oziru pomagale, kakor tudi posameznim našim članicam. Zlasti se pa še ponovno zahvaljujemo vsem cenj. trgovcem in trgovskim podjetjem, ki so nam s svojimi veledušnimi darovi omogočili prireditev tombole. Zbirka za zgradbo otroške bolnice je s tem dosegla 145.599 din. 85 p. — Svojčas nam od tvrdke liber obljubljeni voz premoga nam je sedaj podarila naslednica te tvrdke, transportna družba Interkontinental, za kar bodi izrečena cenj. tvrdki naša prisrčna zahvala! — Mariborsko slov. žensko društvo.
■ Računski sklep|i mairibojrske občine. V smislu § 70 občinskega reda za mesto Maribor razglaša mestni magistrat, da so računski sklepi mestne občine za 1. 1923 in sicer: mestnega zaklada, ubožnega zaklada, zaklada meščanske imovine, mestnega vodovoda, mestne klav^ nice, ustanovnega zaklada, mestnega elektriškega podjetja, mestne plinarne in mestnega pogrebnega zavoda, dogotovljeni in občanom cd 15. do 28. maja t. 1. na vpogled v prostorih mestnega (knjigovodstva. O pravočasni) vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet.
Najrtovejše.
Beograd, 19. IV., ob 12. uri. Davidovič vrnil mandat. — Na vidiku so sedaj izven-parlamentarne kombinacije za izhod pri verifikaciji Radičevih mandatov. Slejkoprej pa je izključen volilni mandat Pašič-Pribičevič.
Dušica.
Reman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus.
(Dalje.)
14
»Čudno —!« je zamišljen dejal Déroulède. Aničina razburjenost se mu je zdela nerazumljiva. »Nimam zahrbtnih sovražnikov. Ne vem, če bom kedaj zvedel —■.« »Tudi Merlimi sem tako rekla.«
»Kaj —?«
»Da ne vemo, če bomo kedaj zvedeli, kdo te je izdal.«
»In — in kaj je odgovoril?«
»Nasmejal se je in me je vprašal, ali bi hotela zvedeti.«
»Upam, da si rekla ne!«
»Da sem rekla!« je odgovorila Anica. Odločnost se ji je vzdramila, s plamenečimi očmi je gledala Julietlo, ki je še vedno nepremična in molče sedela na svojem mestu in kakor otrpla gledala Anico. »Zakaj bi ne smela vedeti, kdo je tvoj sovražnik, Pavel, — zakaj bi ne smela vedeti, kdo je tako nizkoten in izdajalski, da si upa prodati tebe v roke brezsrčnim krutežem—!«
»Nikar tako ne govori! Razburjena si, Anica!« jo je miril in se smehljal proti lastni volji, da revica s toliko vnemo išče izdajalca. Zanj je bilo to vprašanje malenkostno.
»Kako bi ne bila razburjena?« je ugovarjala Anica z nežno otožnostjo. _»Kar mi je Merlin povedal, je tako odurno in grdo, da —.«
»In kaj ti je povedal Merlin?«
«Ni le samo povedal«, je tedaj dejala Anica skoraj šepetaje. »Dal mi je tale papir, — ovadbo, ki jo je prejel danes zjutraj. Rekel je, da bo morebiti kdo izmed nas poznal pisavo —.«
Umolknila je in mu je ponudila listič, ki ga je do-tedaj trdo držala v pesti.
Déroulède je stopil in stegnil roko — in tedaj je zagledal Julietto.
Vstala je pri zadnjič Aničinih besedah in stopila predenj.
En sam pogled, le dobro sekundo je trajal —. Déroulède je bral v Juliettinem obrazu zapisano krivdo —.
Ni vedel, le slutil je, slutil strašno, strahovito resnico. Njena duša se mu je zdela da stoji pred njim v vsej svoji nizkotnosti, odurnosti —.	<
In bilo je, kot da so se nebesa podrla in zasula pod seboj v prav njegov ideal, njegovo srečo —. Kot da je angel padel z nebes na trdo, neusmiljeno zemljo —.
Juliette, njegove Juliette ni bilo več —,
Kako da ni poprej mislil na to —?
Vsilila se je v njegovo hišo, gostoljubno ji je ponudil zavetje, zastavil je svoj vpliv, svojo _priljubljenost, da jo obvaruje ponižanja, morebiti celo smrti —. Ona pa mu je lagala, varala ga je, iskala priložnosti, da maščuje bratovo smrt —. Izdala ga je, kruto in brezsrčno, hladnokrvno izdala v smrt —.
Za leta se je postaral v tem enem trenutku. Vsa odločnost in možatost ga je zapustila, nobene volje ni imel več. Neme in brezizrazne so mu strmele oči. Mehanično je stegnil roko proti Anici.
»Daj mi tisti papir —! Morebiti poznam pisavo —!«
»Ni treba več!«
Počasi je izrekla Anica te besede, njene oči so pekoče strmele v Julietto. Tudi ona je brala v njih krivdo.
Papir je padel na tla. Déroulède se je sklonil, ga pobral in razgrnil.
List je bil prazen —.
»Saj ni nič napisanega na njem —!«
»Ne. Le zgodovina njenega izdajstva —.«
»Hudobno* zlobno je, kar si storila, Anica!«
»Morebiti. — Slutila sem resnico in hotela sem se prepričati, da je tudi res, kar slutim. — Merlin mi ni dal ovadbe. Sama sem si izmislila to prevaro, da bi —
j|
da bi ti pokazala izdajlko —.«
»Nisi poklicana, da sodiš druge! Tamle — materi je slabo! Njim pomagaj!«
Gospa Déroulède je nema in brezdušna opazovala prizor. Misli so ji otopele, odkar je smrtna nevarnost visela nad hišo in nad sinom. Bila je kot ne bi razumela, kaj se godi krog nje.
Anica je pohitela k njej.
Preprosto, neuko dekle je bila. Pavla je ljubila in bleda ljubosumnost ji je razjedala srce že vse tedne sem, odkar je bilo Julietta v hiši. In slutnja, ki ji je ljubezen dajala ostre oči, ta slutnja ji je pravila, da Julietta ne pomeni nič dobrega za hišo.
(Dalje prihodnjič.)
SPOSOBEN zavarovalni akviziter za eno največjih in najbolje upehanih zavarovalnih družb, ki se bavi z zavarovanji vseh vrst, se išče za okraj Maribor. Upoštevajo se le zanesljive moči z dobrimi priporočili, ki žele stalne namestitve. Ponudbe pod »Postranski zasiužek« na uprav-ništvo.	303 3— 1
ĐVA UBEGLA ROJA se naj oddata proti dobri plači I. Voll-r-ju, Lajteršberg 70.	302

Gumine pete in gumine podplate
Vam naj Vaš čevljar stavi na obuvalo, ker s tem ne samo, da si prihranite denar, ampak si čuvate tudi noge in obutalo.
Rrieno moko
frelo, popolnoma zìpavo
ponuja
skladišče „Baikan”, Zagreb, Petrinjska 77

Stropu mizarstvo
HOCHNEGER&WIHER
Koroška c. 53 MAfTBOR Koroška c. 53
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi.
Edini izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudi*. Postrežba točna!	Cene zmerne!
fr
fr
tt
fr
t
fr
fr
fr
fr
R
fr
Premog iz svojega premogekopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1—L	107
Širite „Stražo“!
Najcenejše in najuspešnejše
oglašujete
samo potom
Oglasnega zavoda
Voršič,
Harte, Slsmlkav trs 16,
Pojasnila brezplačno!
MkkiMMMi
Agitirajte
za
naš tiski
Rudarsko podjetje
na Hrvaškem
išče
izkušenih in veščih kopačev, oženjenih in neoženjenih. Naturalno stanovanje, konzum urejen. Pismene ponudbe ood „Rudar Za-2189“ na Pubüenas, oglasni zavod, Zagreb, Gunduličeva ti.
CUNJE
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah
A. Arbeiter,
Maribor, Dravska ulica 15.
Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino.
IVAN KOVAČIČ
Koroška cesta 10 MJIgtlllllf?
1‘1	"i nj i! ti' miM "1 li (il Ù UU ^ ®
Odlove tisk
Velika zaloga stekla, porcelana, šipe za okna, ogledala, vsakovrstne posode, svetilke itd. Vse po najnižji ceni. :—:	Točna in solidna postrežba! :
1111111 n i n 111 : i n 11 u 1111 n 111 ii i111 ni [ i * (j n i n) 111 j i1 > i1 n 111 ) 1111 n n 1111 u 11111111111 ;
Mina sl@y, tvrdka te stroke v Mariboru !
Poskusite in prepriialte se!