OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE ¥ AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
Vol. XXXVII.—leto xxxvii.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), FEBRUARY 3, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 23

Anton razinger
Po dolgi in mučni bolezni je preminil na svojemu domu Anton Razinger, star 67 let, stanujoč na 18601 Shawnee Ave. Do-tna je bil iz vasi Begunje, fara Begunje na Gorenjskem, kjer Zapušča tri sestre: Ano, Rozo in Johano, brata Loj za in več so-Wnikov. V Ameriki seje nahajal 44 let. Zadnjih 10 let je delal v Carlings pivovarni. Bil je član društva Kras št. 8 S.D.Z.
Tukaj zapušča soprogo Mary, dojena Kolenc, brata Franka in ^eč sorodnikov. Pogreb se vrši ^ petek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri nato na pokopališče Calvary.
ROSE CREVAR
Po dolgotrajni bolezni je %%rla v ponedeljek zvečer v državni bolnišnici Rose Crevar, rojena Zupan, stanujoča na 3634 E. ^0 St. Doma je bila iz sela Kamniška Iva na Hrvatskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 33 ^eti. Bila je članica društva Brat sloga št. 15 S.N.F.
..Tukaj zapušča soproga S;.^ •^Uela, sinova Myron in Luban, ^tiuke in brata Josipa v West ^arku. Pogreb se vrši v petek Zjutraj ob 8.30 uri iz pogrebnega ^avoda Louis Ferfolia v cerkev Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
MOSKVA JE V TRGOVINI DRUGAČNA KOT V POLITIKI
MOSKVA, 2. februarja—Moskovski hoteli so zasedeni po inozemskih trgovinskih delegacijah. Najmočnejše je zastopana britanska industrija vseh vrst. Vsaka večja britanska industrijska panoga lahko izvaža za $10,000,000 svoje produkcije. Če ne gre z Združenimi državami, naj gre z vzhodno Evropo, v prvi vrsti s Sovjetsko zvezo, tako pravijo britanski trgovski zastopniki.
Tito gre z Zapadom
_ Beograd, 2. februarja—List Cominform Yournal," glasilo ^oininforme, ki se tiska v Bu-^^rešti, objavlja pozive na jugo-^Wansko ljudstvo, naj se pre-'^^ientira do Sovjetske zveze in ^9j obnovi svoje stare vezi s komunističnim svetom.
Jugoslovanska vlada je obja-svoj sklep, da se njena zu-^anja politika ne bo spremenila da bo Jugoslavija še naprej Ostala v vrstah svojih doseda-prijateljev, ki so na Zapa-
du.
Uradno stališče britanske vlade, ki gleda na to trgovsko akcijo kot na akcijo privatnikov, je itak to, da se britanska trgovina širi na vzhod. Britanska vlada naprtuje sicer vse odgovornosti za korake privatne industrije in trgovine nji sami, na tihem jo podpira.
Britanski zastopniki trgovine in industrije izjavljajo, da zastopajo skoraj sleherno veliko industrijsko panogo Velike Britanije. Vsaka ima odveč produkcije v vrednosti deset milijonov dolarjev. Najraje bi trgovali z Zedi-nj enimi državami; ker pa radi ameriških zaščitnih carin to ne gre, je treba dobiti trg za angleške produkte kjerkoli je to mogoče. Kajti posel je posel in treba ga je realizirati.
Rusi in trgovina
Medtem ko se v Berlinu lomita dva bloka in je sovjetski zunanji minister neuklonljiv, trdovraten, ko gre za politično vprašanje Nemčije, so Rusi, tako izjavljajo angleški trgovski zastopniki, na j olju trgovine drugačni. ]iaVargo\-:;kem polju se z njimi lahko pogaja kot s katerokoli drugo nekomunistično stranko. Morda celo lažje. V trgovini povedo naravnost kaj hočejo in če se sklene trgovska pogodba, se Rusi te do potankosti držijo. Tudi plačajo. Če ni ruski izvoz krit ruskim uvozom, se torej več uvaža, kakor pa izvaža, potem Rusi plačajo razliko v zlatu. Tako trdijo angleški trgovci, ki zastopajo kakih 30 velikih britanskih kompanij in gre tako za eno najmočnejših trgovskih delegacij, kar jih je Velika Britanija po zadnji svetovni vojni sploh poslala v Moskvo.
HžNE SODBE ZA .
Delavstvo
Washington, 2. februarja ^Vrhovno sodišče je v delavskih vprašanjih razsodilo, da de-5^ec, ki ne plačuje redno svoje ^lanarine delavski uniji, vsled . Sa ne more izgubiti tudi svo-staleža (seniority) v pod-Delavec se lahko pogaja ^ novo službeno mesto, ne da bil pri tem v kaki zvezi z uni-Če se unija v podjetju pogodi ^ višjo mezdo, mora to povišanje iti avtomatično tudi v prid '®tim delavcem, ki niso člani 4nije.
^^fedna seja
^ četrtek ob 7.30 uri zvečer J® Vrši izredna seja Kluba Ljub-lana v Ameriško jugoslovan-centru na Recher Ave. Se-je sklicana v svrho predpri-j^^v za proslavo 25-letnice na 30. ^зја. Vsi člani in članice so pro-da pridejo na sejo.
Komunisti v ofenzivi
SAIGON, Indokina 2. februarja—Komunisti nadaljujejo s svojo ofenzivo in so se boji razvneli praktično na vseh linijah treh sestavnih delov te francoske kolonije. Generalni štab francoske vojske v Indokini je bil prisiljen, da j C 1 posebni komunike, v katerem pravi: Komunistična ofenziva je dokaz, da komunistom ne gre samo za to, da si osvojijo celo Indokino, marveč celo južno vzhodno Azijo.—Hudi boji se vršijo v pokrajini Laos ki je ena izmed treh, ki sestavljajo francosko Indokino. Zopet se povdarja, da domačini, ki so se sedaj bojevali na strani Francozov, prehajajo na stran komunistov.
AMERIKA JE POLNA NASPROTIJ
"Privatna korupcija ni tako nevarna, kakor je korupcija celote. Osnovna pomanjkljivost in slabost ameriškega ljudstva obstoja v tako imenovanih kolektivnih posebnostih.
Ameriški narod individualno, vsak sam zase, prihrani mnogo denarja. Toda ta prihranjeni denar ne more uživati sam, ker mu ga zapravijo vlade.
Kaka država se lahko stroši v svoji lastni prospe-riteti. Tč idejo je sprožil Anglež Keynes, ni se pa uporabila tam, kjer je bila rojena, namreč v Angliji, marveč se skuša realizirati —v Združenih državah." To je mnenje gospodarskega strokovnjaka Raymonda Moleya iz Chicaga.
Sovjetska zveza ne more pozabiti
na žrtve zadnje svetovne vojne!
Novi uradniki
Na letni seji Slov. nar. čitalnice na St. Clair Ave. so bili izvoljeni v odbor za leto 1954 sledeči: Predsednik Frank Zorich, podpredsef^'iik Joseph Skuk, tajnik Joseph Šircel, blagajnik Ivan Babnik, zapisnikarica Rose Ret-tar, nadzorni odbor: Louis Mr-har, William Candon in Anton Wapotich, knjižničarja: Andrej Križmančič in Anton Eppich.
Redna seja
članice krožka št. 1 Progresivnih Slovenk so vabljene na redno sejo v četrtek zvečer v navadnih prostorih Sk)v. del. doma na Waterloo Rd. Seja se prične ob 7.30 uri in prosi se članice, da so točne, ker ob 9. uri nastopi govornik od "Cleveland Better Business" urada, ki bo predaval. Na predavanje se vabi tudi ne-članice in moške.
RAZNE VESTI S SVETA
Važen dogodek za Cleveland je bil prihod predsednika turške republike Celala Bayer j a. Bayer je dejal, da je Turčija strogo v zapadno evropskem taboru velik branik demokracije na srednjem vzhodu, v gospodarskem loziru pa pripravljena, da do-Ivoli tuje investicije. Zadnja turška zakonodaja je celo olajšala te investicije. Bayer je iz Cleve-landa odpotoval v Toledo.
KOLIKO JE V RESNICI BREZPOSELNIH
MIAMI BEACH, Fla., 2. feb- ša na $1.25. Problem Amerike je
ruarja—Izvršilni odbor delavske unije A.F.L. je izdal za javnost poročilo, ki vsebuje važne splošne ugotovitve. Federalna vlada je priznala, da je v Ameriki tre-notno 2,359,000 brezposelnega delavstva. Unija A.F.L. pa po zbranih podatkih trdi, da jih je v resnici 3,350,000. Za toliko je padlo število zaposlenih delavcev od lanskega junija.
Unija A.F.L. zahteva enako, kakor unija C.I.O., da se najnižja mezda na uro 75 centov povi-
problem kupne moči delavnega ljudstva. Zato naj se nemudoma povišajo podpore za slučaj brezposelnosti, kakor tudi čas, ko se te podpore dajejo. Namesto enega milijona zgradb, naj se gradi dva milijona hiš na leto in to s federalno podporo. Naj se pri tem ozira na družine, ki imajo nizke ali srednje prejemke. Z zniževanjem davkov bogatašem naj se preneha. Kar je fondov za javne podpore na razpolago, naj se v resnici dajo in naj se •začne z akcijo takoj.
KAVA IN CENE V PREISKAVI
NEW YORK, 2. februarja— Danes seje začelo uradno raziskovanje odkod narastle cene kavi. Kljub uradnim in privatnim sporočilom iz Brazilije, da tam ni dovolj kave na razpolago, ker sta pridelek kave leta 1953 zelo zmanjšali suša in slana, se v Združenih državah nadaljuje s preiskavami ali ne gre za golo špekulacijo.
V New Yorku je začela z raziskovanjem o imenovanem vprašanju posebna 'komisija, kateri je na čelu šef federalne trgovske komisije. Njemu so dodeljeni
razni gospodarski strakovnjaki.
Istočasno se je začela raziskava tudi v posebnih odborih senata in spodnje zbornice v Wash-ingtonu.
Odpor zoper povišanje cen kavi je splošen. Nekateri politiki poživljajo konsumente, naj se v protest zoper visoke cene odrečejo pitju kave tako dolgo, dokler ne bo padla cena nazaj. So zopet kraji, ki v svojih restavracijah in kavarnah ne bodo povečali cene kavi, pač pa bodo znižali kvantiteto tako, da skodelica kave pač ne bo polna do roba.
V	ameriški zunanji politiki je važen dogodek za nj^no razmerje do južno ameriške republike Guatemala. Guatemala se smatra za centralo komunistične propagande v Južni Ameriki. Predsednik sam, ki ni komunist, je za ujetnika komunista. Ker sta v tem smislu poročala dopisnik New York Timesa in N.B.C. sta bila danes izgnana iz Guate-male.
V	Clevelandu se je imenoval v zvezi s tajno prostitucijo na 3821 Prospect Ave. tudi policijski poročnik Alfred Weber. Včeraj so našli Weberja nezavestnega v garaži zadaj za njegovim domom na 5219 Ira Ave. Prenesen v bolnico, je prišel sicer k zavesti, ni pa mogel dati nobenih pojasnil. Župan Celebrezze je bil celo noč ob njegovi postelji. Zdravstveno stanje Weberja danes zjutraj je dobro.
Stanley Krupinski, star 37 let, je izstopil iz brivnice na 603 Literary Rd., ko je bil naenkrat ustreljen v srce in se je zgrudil na pločniku mrtev. Policija je prijela šest osumljenih, tudi brivca, kot dejansko pričo. Sumi se, da gre za obračun sovraštva med sosedi.
Ameriška vlada je poslala 500 svojih pilotov tehnikov, da pomagajo francoskemu letalstvu Indokini. Francozom gre v Indokini vedno na slabše. Današnja poročila javljajo o novem prodiranju komunistov v pokrajino Laos. Ameriški piloti-teh niki ne bodo sodelovali v borbah, marveč služili francoskemu poveljstvu kot tehnična upravna pomoč.
Družinsko razmere med bivšim egiptskim kralj eni Farou-kom in zadnjo njegovo ženo Nar-rimanovo, seje dokončno rešilo na ta način: Narriman seje odpovedala svojemu dvoletnemu sinčku, ki ostane pri očetu. Narriman ne zahteva nobene prev-živnine. Njun zakon je šel popolnoma narazen.
TAJNA PROSTITUCIJA V CLEVELANDU
Danes so mestni organi iz grabenega in zdravstvenega oddelka pregledali hišo na 3821 Prospect Ave., last Joeta Crema-tia, kjer je policija včeraj odkrila tajno prostitucijo.
Pritožbe zoper Crematia, ki je oddajal svojo tronadstropno hišo v namene tajne prostitucije, so se ponavljale od leta 1950 dalje. Policija je prijela Crematia, 13-letno dekle, s katero naj bi živel Cremati v ljubavnem razmerju, prostitutko Leono David in štiri dejanske priče moške, katere je dobila v posameznih sobah. Kako se je razvijal obrat?
Leona David, stara 25 let, sicer na stanovanju tudi na E. 82 St. je pri policiji navedla, da je Cre-matiu plačala $10-$15 za enkratno uporabo sobe. Imela pa je sedem ali osem "strank na noč" in je sama zaslužila $50-$100.
Uradniki ZN
NEW YORK, 2. februarja— Glede uradništva Združenih narodov velja princip, da naj ga bo iz vsake države članice ZN sorazmerno toliko, kakor to odgovarja plačanim prispevkom za vzdrževanje te organizacije. Rusija bi imela pravico, da ima od 116-155 uradnikov, svojih državljanov. V resnici jih ima samo 22.
Združene države, ki največ prispevajo za vzdrževanje te organizacije, bi imele pravico do 332-443 mest. V resnici imajo zasedenih 310 mest.
Sovjetska zveza je začela z akcijo, da bo svoja mesta, ki ji gredo pri ZN tudi dejansko zasedla. Znak, da se hoče uveljaviti v notranjem aparatu te velike mednarodne organizacije.
Dospela iz starega kraja
Zadnji teden je s parnikom dospela Mrs. Olga Arsić, katere mož je umrl par dni preden se je ona podala na pot v Ameriko. Dasiravno obveščena o smrti svojega moža, je vseeno nastopila dolgo pot iz Beograda v Cleveland. Sedaj stanuje pri svojih prijateljih.
V soboto pa se je z avijonom pripeljal iz Zagreba mladoletni Ivica Mesić k svojemu očetu Mr. Ivan Mesić na 1251 E. 79th Str. Vse potrebno za' potovanje je preskrbela tvrdka Hollander. Dobrodošla v naši naselbini.
V	Californijo
Danes zjutraj ste se podali na obisk v Fontano, Calif., poznana Mrs. Louise Ursič iz Aetna Rd. in Mrs. Agnes Planisek iz Nicholas Ave. Tam nameravate ostati par mesecev. Želimo jima obilo zabave in razvedrila in srečen povratek!
V	staro domovino
Preteklo soboto sta se na jugoslovanskem parniku "SRBIJA" odpeljala iz New Yorka Mr. Karl Marinčič v Veliki Gaber na Dolenjsko in Mr. Janko Smiči klas v Zumberak na Hrvatskem Oba imata namen tamkaj za stalno ostati. Potujeta s posredovanjem t v r d k e Kollander. Srečno pot!
ŠTEVILKE NEMŠKEGA DIVJAŠTVA GOVORIJO!
BERLIN, 2. februarja—"Mi ne moremo pozabiti, da je bilo vsled Hitlerjevega napada na Sovjetsko zvezo v zadnji svetovni vojni porušenih, več ali manj poškodovanih 1,710 ruskih mest, 70,000 ruskih vasi in da znaša celotna škoda Hitlerjeve okupacije sovjetske zemlje $128,-000,000,000." Te številke je predočil sovjetski zunanji minister Molotov trem zapadnim zunanjim ministrom, ko je bil zoper zedinjeno Nemčijo, kakor si jo to zamišlja Za-pad.
V svojih izvajanjih je Molotov obdolžil Združene države in Ve-likb Britanijo, da ustvarjate mednarodni sistem vojaških oporišč vse okrog sovjetskih meja-
Molotov hoče razbiti skupno zapadno evropsko obrambo in Severno atlantsko zvezo. Zapad-na Nemčija v tem bloku je enako agresivna.
Molotov še enkrat predlaga, da naj se sestavi vlada zastopnikov Vzhodne in Zapadne Nemčije in sicer številično v enakem razmerju. To pa kljub temu, da ima Vzhodna Nemčija 18, Zapadna Nemčija pa 48 milijonov. (Taktika kako si je znala Sovjetska zveza s takimi vladami končno osvojiti vso oblast v državi, je znana iz polpretekle zgodovine sovjetskih vzhodno evropskih satelitskih držav.)
Ta vlada bi pod nadzorstvom štirih velesil sestavila načrt mirovne pogodbe z Nemčijo in naj bi se enkrat pozno jeseni vršila mirovna konferenca, ki naj sklepa o osnutku te mirovne pogodbe.
Kakšna bo Nemčija
Nevtralizirana, po sovjetski zamisli. Ne sme pripadati nobenemu političnemu ali vojaškemu bloku. Mora priznati vzhodne meje kot so. V notranjosti ne sme imeti druge oborožene sile kot lokalno varnostno policijo.
Še ena poteza Molotova je bila važna. Namreč direktni poziv Francozom, naj se zopet orientirajo proti Vzhodu in se odvrnejo od Zapada. (Ideja francosko — ruske zveze tako pri Rusih, kakor tudi pri Francozih ni tuja. Ko se je pred prvo svetovno vojno varila velika trozveza Velike Britanije, Francije in Rusije, je prišlo leta 1897 naj prvo do francosko—ruske prijateljske pogodbe, nato pa leta 1907 s posredovanjem francoske diplomacije do enake pogodbe med Veliko Britanijo in Rusijo. Ta trozveza je stala kot blok zoper tedanjo
Nemčijo in Avstrijo v prvi svetovni vojni.—Francoski kapital se je v bivši carski Rusiji živahno investiral. Francija je bila ob nastopu boljševikov, ki so sklenili, da se inozemski upniki krat-komalo črtajo, najbolj prizadeta, tako visoko je bil namreč francoski kapital naložen v ruski zemlji.)
Poskus z Avstrijo
Na splošno vlada prepričanje, da nemško vprašanje na tej konferenci ne bo rešeno. Zavezniki bodo poskušali pripraviti tla, da se reši vsaj avstrijsko vprašanje in se sklene z avstrijsko republiko prava mirovna pogodba. Ovire glede Avstrije niso tako velike, kakor one z Nemčijo. Glavno je vprašanje vojne odškodnine, katedro naj plača Avstrija Sovjetski zvezi. V tej točki pa je zopet sporno, kaj je prava avstrijska imovina in kaj se smatra imovina Hitlerjevega režima kot ga je ta uvedel tudi finančno in z nemško marko v Avstriji. Razume se, da gre za tisto zono Avstrije, katero ima zasedeno Sovjetska zveza. Sovjetska zveza se je nedavno tega odrekla gotovi vojni odškodnini; tudi glede Avstrije ostane za So-vjete slej ko prej najvažnejše politično vprašanje. To pa bo delalo zapreke. Moskva smatra Avstrijo za strateško važno. Radi tega so se sestanki namestnikov zunanjih ministrov, ki jih je bilo do sedaj že čez 60 in ki so se razgovarjali o Avstriji, končali redoma brez uspeha.
SAMO TRI ODSTOTKE VEČ PLAČE
župan mesta Clevelanda Celebrezze je postavil občinski svet in mestno uslužbenstvo pred gotovo dejstvo: Mestna občina Cleveland s proračunom kot je, ne more plačati svojim uslužbencem nič več, kakor tri odstotke več plače. In to brez razlike na razne poklice.
ELIZABETA V AVSTRALIJI
SYDNEY, 2 februarja—Bri-tansika kraljica Elizabeta je prispela v Sydney. Sydney sam ima 1,910,000 prebivalstva. Za prihod Elizabete se je prebivalstvo pomnožilo za 750,000 ljudi, ki so prišli v mesto iz notranjosti Avstralije. Varnostna oblast je bila celo prisiljena, da je prepovedala nadaljnje valove ljudskega morja, da naj zagrnejo mesto.
(Elizabeta IL ne prihaja v Avstralijo kot britanska kraljica, marveč kot kraljica Avstralije. Enak položaj imajo tudi drugi britanski dominijoni, da vzamemo za vzgled Kanado. Elizabeta je tudi tam kanadska, ne pa britanska kraljica. S politične strani je treba povdariti, da je Avstralija angleška in da so politične stranke sestavljene po vzoru strank v Angliji. Kakor je
tam Labor Party, tako je tudi v Avstraliji Labor Party. Obe delavski stranki ste do kosti dina-stične in kakor je bil razumljiv pomp v Londonu ob priliki kronanja Elizabete dne 2. junija 1953, tako je razumljiv pomp v Sydneyu, ker pač sodeluje vse in kjer ni antidinastičnih strank.
Zdi se, da so Angleži začeli z veliko propagando v svetu. Kraljica Elizabeta je na potovanju. V Ameriko je prišla skupina gor-ske ekspedicije, ki si je osvojila ravno za dan kronanja Elizabete vrh najvišje gore sveta. Mount Everesta. Junak Hillary je tudi v Ameriki in se nahaja trenotno na propagandni turneji v glavnih mestih ameriškega severovzhoda ter prt dava in s slikami pojasnjuje svoj vzpon na Mount Everest.)


STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
''ENAKOPRAVNOST''
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)___________________________________________________________$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev) _____________________________________________ 6.00
For Three Months—(Za tri mesece) ____________________________________________ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
(Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) ________________________________________________$12.00
For Six Months—(Za šest mesecev) ____________________________________ 7.00
For Three Months—(Za 4ri mesece) ________________________________________^____ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
UREDNIKOVA POSTA
UČENJAK MIHAEL PUPIN
"Največji mož, ki je kdajkoli živel, ker je držal dano besedo." Tako je označil Abrahama Lincolna oče Mihaela Pupina, Srb iz Banata. Srbi v Banatu so imeli v svoji zgodovini posebno vlogo. Tudi višjo kulturo kot oni v pravi Srbiji. Bili naj bi branik sodobne civilizacije in kulture zoper morebitne turške vpade na Madžarsko in dalje v Evropo. Iz Banata je izšlo, da rabimo sodobni moderni izraz, srbsko osvobodilno gibanje, pa tudi srbska pros veta.
Vlada v Budimpešti ni držala danih obljub, ki jih je dala Srbom v Banatu. Pupinov oče, kakor Pupin sam, sta bila razočarana. Poznala sta vsaj deloma Združene države. Ko je bil Mihael Pupin v Pragi na študijah, mu je vstala znova pred očmi postava Lincolna in njegovo delo in Pupin se je odločil, da gre v Ameriko. Prodal je vse, kar je imel: uro, knjige, obleke, razen kar je imel na sebi, in prijadral v Ameriko s petimi centi v žepu. V Ameriki je Pupin prešel vso razvojno pot, ki jo pozna samo Amerika. Delal je na kmetiji, bil v službi kot pomočnik fotografa, šel na delo v tovarno, se pridno učil angleščine, pohajal večerne tečaje, a obenem bral in bral ter se na licu mesta podrobneje seznanil z Abrahamom Lincolnom in njegovimi principi. Te si je tudi osvojil.
Ko je imel nahranjenega nekaj denarja, je šel na univerzo Columbia. Talent kot je bil, je univerzo končal leta 1883. Dvoje lastnosti je dičilo Pupina. Prva—neuklonljiva volja, druga—jasno začrtana pot. To dvoje lastnosti ga je vodilo v Anglijo in dalje v Nemčijo, vse v študijske svrhe.
Leta 1892 je postal pomožni profesor, leta 1901 pravi profesor za elektrotehniko. Bil je imenovan tudi za člana Ameriške akademije znanosti. Pupin je gigant na polju elektrike. 2e v Evropi se je njegovo ime imenovalo v zvezi z odkritji Italijana Marconi j a na radijskem polju. Splošni izraz je brezžičnost. Toda ne v smislu, da bi Marconi učil Pupina, temveč Marconi je pobral, kar je Pupin v osnovah odkril, te osnove nadaljeval in jih prenesel v prakso. Oče "brezžičnih razgovorov in prenosov" ni torej Marconi, marveč Jugoslovan Pupin.
V Ameriki je znana Bell Telephone Co., v Nemčiji pa German Telephone Co. Obe družbi sta se razvili do svoje današnje popolnosti in brezhibnega poslovanja na telefonskem polju na podlagi iznajdb Jugoslovana Pupina, ki so tudi registrirane pod njegovim -imenom. Vsakemu od nas je znan X Ray. Principe je odkril nemški znanstvenik Roentgen. Kako se naj uporabljajo v kirurgiji, pa je pokazal pot Jugoslovan profesor Pupin.
Pupin je gorel za izoblikovan karakter, za človeka, za Ameriko, pa tudi za svojo staro domovino Srbijo. Zakopan je bil dobesedno v razne akademske častne naslove, ki so mu jih podeljevale razne evropske, pa tudi ameriške univerze. Kljub temu ni pozabil stare domovine—Srbov in Srbije. Leta 1912 se je začela balkanska vojna. Profesor Pupin je na univerzi Columbia organiziral med profesorji in študenti akcijo za pomoč Srbiji. Srbska vlada pa ga je imenovala za svojega častnega konzula v New Yorku.
Profesor Pupin je izdal leta 1922 svoj življenjepis v obliki knjige, kateri je dal naslov "Od izseljenca do iznaj-ditelja." Ko čitamo to knjigo, se čudimo njegovemu velikemu idealizmu, katerega je hotel prenesti v praktično življenje, vse v cilju, da se izkoristi narava z njenimi zakladi in da se olajša borba za življenje. Nesebičen do skrajnosti, strog do svojih učencev, radi njih in radi znanstva, kot človek {priljubljen na vse strani. Umrl je dne 12. marca 1935 v starosti 77 let v New Yorku.
Morda bo kdo omenil, da se o tem Jugoslovanu ne sliši preveč. Ne pozabimo pa, da Pupin živi in bo živel večno. Ne samo v svojih znanstvenih razpravah, tudi v praktičnih iznajdbah. Televizija, radio in telefon so tu v Ameriki del splošnega standarda življenja, naša vsakdanja potreba. Kadarkoli se jih poslužujemo, se moitemo spomniti krvi naše krvi—Mihaela Pupina.	L.Č.
Peto poročilo prispevkov za ambulanco
BROOKLYN, N. Y.—Za Šen-trupertsko ambulanco je naša kampanja prav dobro oživela. Posebno se je zahvaliti našim rojakom po naselbinah, ki požrtvovalno nabirajo prostovoljne prispevke za ta teško pričakovani rešilni voz.
Od zadnjega poročila so še darovali sledeči:
Po $25.00: John Breznik ar Jr., Oakland, Calif., John Simon-cic, St. Albans, L. I., Leo Stru-ke, Hempstead, L. I.
Po $2.00: Al. Videtic, Cleveland, O., Mario Kolenc, Cleveland, 0.
Po $10.00: Anton Perse, Cleveland, O., Frank Drear, Cleveland, 0.
Po $5.00: Joseph Lap, Cleveland, O., John Simoncic, Cleveland, O., Frank Kondric, Cleveland, O., Dominik Dekleva, Cle-land, O., Frank Udovich, Chicago, 111., Otto Fuel Co., Hempstead, L. I., Joe Ceglar, Samsula, Fla., Gabriel Tassotti, Maspeth, L. I., Ant. Tomsic (Big Tony), Oakland, Calif., Društvo Tabor Slovanov, SNPJ, Calif., Louise Petach, Oakland, Calif., Anica in Frank, Oakland, Calif., Frank Ramoush, Oakland, Calif.
Po $3.00: Antonia Marold, Oak Lawn, 111.
Po $2.00: John Cech, Cleveland, O., Crist Mandel, Cleveland, O., Joe Skrabe, Brooklyn, N. Y., Val. Orehek, Hollis, L. I., A. Kukman, Chicago, 111., Ursula Zattch, Springfield, 111., Ant. in Antona, Springfield, 111., Cernomelčan, Brooklyn,: N. Y.,
Po $1.00: (Vsi iz Oakland, Calif.), Andrew Lakson, Joe Fabian, John Barich, Anthony Kastelic, Ludvik Sporar, Bab Minarich, Dan Walace, Frank Sagar, Anton Miller, Albert Hrast, Frank Vidmar, Frank Kash, oJhn Svetlin, Brooklyn, N. Y., Anton Mose, Broooklyn, N. Y., Mrs. Higham, Hempstead, N. Y., Fanny Strukel, Hempstead, N. Y., Neimenovan, Brooklyn, N. Y., Viktor Kova-cic, Cleveland, O., John Urban-cic, Cleveland, O., Ed. Miller, Cleveland, O., Ray Campa, Cleveland, O., Sarah Munkchy, Cleveland, O., Mihael Lah, Cleveland, O., Richard Althabers, Cleveland, O., Luis Greer, Cleveland, O., Pete Marcelotta, Cleveland, O., Johana Brinocar, Springfield, 111., Jaha Vrbais, Springfield, 111.
Po 50c: Ludvik Sever, Oakland, Calif.
Vsem darovalcem kakor tudi onim, ki ste žrtvovali čas ter nabiranje prispevkov zaključi nu odbora najtopleje zahvaljujem, kakor tudi v imenu onih nesrečnih, ki jih bo ta "Rešilni voz" prevažal.
Na zadnji odborovi seji se je sklenilo, da se kampanja, kakor nabiranje prispevkov zaključi, najkasneje 15, marca t. 1. Na ta dan odpošljemo vsa imena v Šentrupert, ki jih mislijo uvrstiti v neko ploščo (tablo) za spomin Amerikancev. Kdor misli in žsli prispevati, za to tako človekoljubno stvar ima čas. čim večja bo svota, boljši bo rešilni auto! Vsa imena in s vote bodo točno objavljene pri zaključku v teh časopisih. Prošnjo za carino in prevoz, da se oprosti, smo že poslali na jugoslovansko vlado ter čakamo odgovora.
Z hvaležnim pozdravom vsem
John Sitar, (blagajnik) 254 Ridgewood Ave., Brooklyn, N. Y.
Rojakom iz postojnske okolice
MIAMI, Fla.—Pod tem naslovom bom poročala o naših uspehih pri zbiranju prispevkov za zvočni kino-projektor, za katerega nas naproša Poverjeništvo za prosveto v Postojni. Prvi dopis o tej akciji je bil priobčen 15. januarja.
Nabranega je bilo do tedaj $76.—Do danes sem pa prejela osebno in po pošti $154.—Zato naj poročam kako sem prejela drugo polovico te vsote.
Pri nas se je ustavil prijazni Detroitčan, prekupčevalec zemljišč (real estate-man) Joe Jershy (Jerše) in ko mu raztol-mačim vso stvar, me boječe vpraša: "Ali bi smel tudi jaz dati $10.—Mislil je namreč, da ker je Gorenjec, doma iz št. Urške gore pri Kranju, ne more biti pri tem uključen. aP še s kakim ve-_seljem vas uključimo med nas Notranjčane!
Naš dobro poznani prijatelj Pennsylvančan Michael Kumer je prečital dopis s prošnjo in videl končno vsoto $86.—Malo pomisli in našteje celih $14—da je tako napravil zaokroženo vso-je tako napravil zaokroženo vsoto $100.—Michael je tukaj rojen fant, sin Gorenjca, iz Gorenje vasi nad Škof jo Loko, ne bi bil obli-giran, pa ker je fant od fare in obenem dobra duša, ne more prezreti prošnje, kjer se gre za do-broit ljudstva.
Enako je storil tretji Gorenjec, vsem dobro poznaiii in velikodušni Peter Benedict iz E1 Cayo-na, Cal., ki mi je poslal $5.— Vsem trem prav prisrčna hvala!
Prvo pismo sem prejela iz New Yorka od Jerry ta Krajec s $5.—in piše: "Ker sem osebno poznal pok. Etbina Kristana in povrhu tega sem doma iz Cerkniškega jezera, me dolžnost veže, da se pridružim dobrodušni ideji. Potrudil se bom dobiti še kakega kandidata." Prosim, Jerry, poskusite.
Caljforničan Andy Sprohar mi piše dolgo pismo in se name hu-duje takole: V dopisu apeliraš na Notranjce, Kraševce in Pivčane. Kaj pa mi Brkini? Ali nič ne štejemo? Tudi mi spadamo pod isto okrožje. In J. Krebel in Jennie Wick sta tudi od tam.
Le potolažite se, Mr. Šprohar. Jaz poznam te in še druge iz te okolice, kot Jennie Drobnič, Frances Legat, Malko Božeglav in še druge, toda ne morem vseh navajat. Se bodo že sami oglasili, samo malo potrpljenja je treba.
Dalje piše Andy: Tvoja gesta, da darujemo za projektor, mesto za cvetje za našim velikim Kristanom, je vse hvale vredna in upati je, da bo stvar dobro uspela. Kristana sem poznal osebno skoro 40 let. Prispevam žal le dva dolarja, kar je vzrok premalo dohodkov in večletna bolezen v družini.
Andy, Vašega pisma sem bila zelo vesela in sem ga poslala g- Liliji, da bodo vedeli kako zbiramo za njihov projektor. Sicer bom pa ohranila vsa pisma. (Andy tudi še ne ve, da naši Podnanosci kuhajo nekaj zelo velikega v Clevelandu, kot sem čitala v Enakopravnosti v dopisu Andy Božiča.)
Bratranec mojega moža, John Gorjanc iz Clevelanda in doma iz Sajevč mi piše: Strinjam se v celoti z idejo, ter prilagam moj delež $10.—Lansko leto je biJ John tam na obisku.
Mary Levar iz Cairnbrooka, Pa., je doma tudi iz Sajevč in je hodila v Orehek v šolo in ker je tudi za to idejo, mi pošilja svojih $5. Torej Erjevče so zastopane že po dveh rojakih. Hvala obema.
Iz Toledo, O,, mi pošiljata Jakob in Anna Škerjanc $5.—ker se strinjata z nami, toda ne navajata iz katere vasi prihajata. Važno je, da vemo katero vas zastopata.
Mathew Karnelj iz Somerset, Colo., mi pošilja $5.—v ta namen. ter želi, da bi se vsi rojaki iz postojnske okolice oglasili s prispevki. Doma je iz Radohove vasi. V Postojni in v Postojnski jami je bil že večkrat, a od tega je že 48 let.
Olga Ritona iz Library, Pa., doma od Tolmina, s Primorskega mi pošilja $2.—Piše, da živi njen sin v Miami in ko pride na obisk, se bova seznanili.
Sorodnik Frank Ipavec iz Clevelanda in doma iz Orehka, po šil j a $3.—za dober namen. Hvala, Frank in Mary.
Včeraj sta se zglasila Joe in Malka Jereb iz Miami, Gorenjec in Dolenjka in pustila $2.—v ta namen.
Tudi Ljubljančan Frank Zaje iz Miami mi je prinesel $2.—z željo za uspešno kampanjo.
Pred par tedni je umrla Mrs. Mary Milavec, mama dobro poznanih Milavčevih deklet, Josie Levstik in Vere Slej ko, mojih prijateljic. Mesto cvetja bom prispevala v ta namen $5.—Vsej preostali družini pa izrekam naše globoko sožalje. Iskrena hvala vsem dosedanjim prispevate-Ijem.
Tončka Simcic,
839 N. W. 76 St.,
Miami 38, Fla.
Vabilo na plesno veselico
EUCLID, Ohio—Prazniki so minili in dnevi se daljšajo, približujemo se prazniku sv. Valentina, ki je patron zaljubljenih.
Zima sem in tja še vedno pritiska in se moramo držati večji del v dobro zakurjenih domovih. Ker pa človek tudi pozimi potrebuje razvedrila, so se naše Progresivne Slovenke pri krožku št. 3 zavzele, da prirejo plesno veselico, na katero prijazno vabijo cenjeno občinstvo. Priredili bomo namreč Valentinov ples s srčkami in vrši se v nedeljo, 7. februarja v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Zabava se prične že ob 4. uri popoldne.
Splošno je znano, da Progresivne Slovenke vedno pomagamo za dobre namene, najsibo tukaj ali za našo staro domovino. Ker smo pa bile precej radodarne v preteklem letu, se je naša blagajna izčrpala in tako potrebujemo zopet vaše pomoči. S tem, da pridete na našo veselico, nam pomagate in indirektno tudi dobremu delu, ker bomo v stanju še naprej vršiti naše humanitarno delo.
Kar se tiče postrežbe na naši zabavi, bo prvovrstna. Ker je ravno pred pustom, tudi okusnih krofov ne bo manjkalo. Grabnarjeva godba bo pa igrala vesele poskočnice, da se bo vse korajžno vrtelo.
Torej, še enkrat vas prav vljudno vabim v imenu Progresivnih Slovenk, da nas posetite v nedeljo, 7. februarja. Na svidenje!
Louise Derdich.
ZNAMENITI AMERIKANCI
Robert E. Lee (19. januarja 1807—12. oktobra 1870): Robert E. Lee iz Virginije, vrhovni poveljnik konfederativnih sil tekom zadnjega leta civilne vojne, je bil odličen vojak in državljan. Ko je dovršil vojaško akademijo Združenih držav v West Point-u, je služil v mehikanski vojni 1846-47) in kasneje na raznih vojaških postojankah v državi Texas, kjer je branil njegov polk naseljence pred napadi Indijancev. Ko je izgledalo, da bo civilna vojna razdvojila deželo, se je moral Lee odločiti, na kateri strani bo vihtel svoj meč—severni ali južni. "Ne morem si predstaviti za deželo večje nezgode kot je razpad Zveze," je pisal 1. 1861. Ko mu je predsednik Lincoln ponudil poveljni-štvo Zvezne armade, je Lee to s spoštovanjem odklonil in odpovedal službo. Imenovan je bil poveljnikom sil države Virginia v Konfederaciji. Tekom naslednjih štirih let je izvojeval mnogo sijajnih zmag. L. 1865 je bil imenovan poveljnikom vseh konfederacijskih sil, spomladi tega leta ga je pa popolnoma premagal general Grant, kateremu se je vdal 9. aprila v Appomattox Court House, Virginia. Ko je bil premagan je bil Lee ravno tako odličen kot ko je zmagoval. Postal je, prvikrat v 40 letih, zaseben državljan in sprejel mesto predsednika Washington zavoda v državi Virginia (sedaj Washington in Lee vse učilišče) ker, je rekel, "da misli da je dolžnost vsakega držav Ijana v sedanjem položaju dežele storiti vse, kar je mogoče, da zavladata zopet mir, soglasje.' Umrl je v starosti 63 let, ljub Ijen in občudovan od ljudi dežele, ki je bila razdvojena, katero je pa za vedno zjedinila vojna med državami.
ŠKRAT
Raznoterosti
Evropa ima kakih 610 milijonov prebivalcev. Statistični podatki kažejo, da umrje v Evropi vsako minuto 12 ljudi, rodi pa se 16 otrok. Vsako uro ima torej Evropa 240 ljudi več. Njen prirastek prebivalstva znaša torej 5760, ali na leto 2 milijona 102,400, Prirastek prebivalstva na ostalih kontinentih pa je še mnogo večji.
Največji otok na svetu Gron-landija je pokrit z večnim snegom in debelo plastjo ledu. Ledena odeja je debela 500 do 1500 m. Znana je pod imenom iglan-dis in obsega 84% površine Grenlandije. Na tem otoku pa so posamezne gore in drugi deli, ki niso pokriti z ledom.
William McKinley (29. januarja 1943—14. septembra'1901) : petindvajseti predsednik Zdru ženih držav, se je bojeval v vrstah Zveze ko je bil še zelo mlad. Po vojni je študiral pravo in je odprl pisarnov važnih odborih in deloval, da se je potom postave določilo visoko carino, da se tako obvaruje "mlado obrtni jo" dežele. Njegovo vstrajanje v zadevi carine mu je odprlo pot k predsedništvu. Ko je služil kot državni glavar v Ohio, je bil imenovan republikanskim kandidatom za predsednika 1. 1896. Njegov demokratični nasprotnik je bil William Jennings Bryan, kateri je zastopal v pi-vi vrsti zemljiške zadeve Zapada in Ju ga. Izvoljen je bil McKinley. Iz-vanreden dogodek tekom njegove uprave je bila vojna s špansko, kateri se je hotel ogniti. Na podlagi mirovnega dogovora ,je morala prepustiti Španska Združenim državam Porto Riko ;n Filipinsko otočje. (Filipini so sedaj neodvisna republika. Por to Riko je pa postala samovlada s svojo zvezo z Združeni mi državami.) L. 1900 so repub likanci zopet imenovali McKin-ley-a in njegov demokratični na sprotnik je bil tudi takrat Bryan, kateri je, poleg drugega, nastopal proti "republikanskemu imperijalizmu." McKinley je za vrnil proti-impeiijalistične doka^ ze s tem, da je omenjal ugodno stanje doma in "polno skledo pri kosilu." Bil je zopet izvoljen in to z večjim številom glasov kot 1. 1896. Meseca septembra I901 ga je obstrelil anarhistični tero-irist. Umrl je teden dni kasneje. Njegovo mesto je prevzel Theodore Roosevelt, podpredsednik.
(Common Council)
REGULARLY

Žane iz Ljubljane
mi je postal sledeče v objavo:
Delniška seja je minula.
Prav dobro je bila obiskana. Vršila seje meseca Januarja štirindvajset'ga.
Dobra so bila poročila, da dost' ni več dolga;
če le mogoče, čez leta dva Jednota bo lahk' plačana.
Kot po navadi na taki seji, nov direktorij se tud izvoli, da za Dom deluje in skrbi za dobi kratkih dve leti.
Ker časi se spreminjajo, apelira se na mladino,
za njih bodočnost naj skrbijo, za 'Dom' naj pridno delujejo.
Pa se zgodi en špas takle, nominacijo mlad mož sprejel Jo je,
ko minule so volitve,
ni prišel do svoje zmage.
Občinstvo ugiba kako to, mlad mož direktor še ne bo. Pa sam pove kar tako v brk, da komaj šteje sedeminštiri-deset.
Potem takem se lahko sodi, da kdor hoče iti v direktorij, mora šteti tol'ko let, da lahko rečeš šestdeset.
Pa ne zamer'te, direktorji, ker to pišem bolj za špas. Ko bom jaz štel že tol'ko let, penzijo bom h'tel imet'.
Za zaključek to dodam, da lačen ni šel nobeden vstran-Zahvalim naše kuhar'ce,
ki so napravile tako fine sendviče.
Ko se naješ, si žejen tud', za baro delat' ni majhen trud, s korajžo so Vam nalivali naši pridni bartender j i.
Ko človek ni žejen, ampak sit, še hoče malo zavrtit,
zato je godba pihala do jutra ranega.
Žane.
Jurček in Jožek sta bila bratca. Ker je bil Jurček starejši, P raoral paziti na mlajšega Jošk&i kajti Jožek je strašno rad plezal na drevesa. Jurček je Jošku, bi mu dokazal to nevarno počet' je, čestokrat zabijal v glavo, Če& padel boš z drevesa in se ubil. To besedo si je Jožek dobro zapom' nil, toda od plezanja po drevja za gnezdi in sladkimi sadeži le ni odnehal. Ko se je ob neki pri' liki Jurček oddaljil od njega, P bil Јоадк že na drevesu in, kot nalašč: veja se mu je odlomila pa je padel v mehko travo in s^' veda ostal cel in 'zdrav. Jurček, ki je slišal padec, je prihitel veS preplašen, na tleh ležeči Jože^ pa ga je žalostno vprašal: "Dragi bratec, povej mi no, če som s® sedaj res ubil."
Bogat skopuh na smrtni pO' stelji narekuje svojemu notar-ju oporoko: "In vsakemu uslužbencu, ki je bil zaposlen pri meni dvajset ali več let zapuščam deset tisoč dolarjev."
"To je pa zelo velikodušno' vzklikne notar.
"Kaj še" odvrne skopuh. "Veste, pri meni ni nihče delal dlje kot leto dni, toda v časopisu ss bo lepo bralo."
^кф upt m>mn t«ok
Uoln th#
ground observer corps
CALL.CIVIL DEFENSE '
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
SHASTA DAM--DRZEN TEHNIČNI PODVIG
V Kaliforniji, deželi vzhodno I največji jez na svetu. Shasta od San Francisca, je America-1 Dam je visok 180 m, na vrhu je ftom uspelo spremeniti 800 km dolgo pokrajino Central Valley v
eno najdonosnejših in najbogatejših pokrajin Združenih držav. Ko je pred dvema letoma tamkaj začel delovati zapleten sistem jezov, nasipov, prekopov in hidroelektrarn, je prišel čas, ko so reke le s premaknitvijo Vzvoda spremenile svojo že od nekdaj določeno pot. Tako so se Uresničile sanje, ki so jih skozi 60 let rodile suše in poplave.
Toda preden so tamošnje reke spremenile svoj tok, so bili farmarji iz doline Central Valley žrtev podnebnih in geografskih muhavosti narave. Ne sa-ftio da je deževalo v tistih letnih časih, ko dež ni bil potreben, ampak je deževalo tudi tam, kjer ne bi bilo treba. Dežela ni mogla napredovati in njeni prebivalci so Zahtevali odločnih ukrepov. Ko So se inženirji lotili dela, jim namakanje pokrajine ni bil edini cilj. V načrtih so upoštevali še marsikaj drugega: možnost za gradnjo elektrarn, preprečevanje poplav, oskrbo mest z vodo, niisliir pa so tudi na rečno plovbo v prihodnosti.
Še pred 100 leti je bila dolina Central Valley puščava do Zadnjega kotička te zapuščene pokrajine. Le postopoma so ameriški kolonisti naselili oze-nilje doline Central Valleya, po katerem tečeta reki Sakramen-to (na severu) in San Oakin (na jugu). Ljudi je bilo vedno Več in oskrba z vodo je postajala vse težja. Čez zimo in spomlad je bilo dežja dovolj, toda ljudje so potrebovali vodo poleti.
Šele po desetletjih so spoznali, da je treba čimprej zajeziti reke in v deževnem času zbirati vodo. Cenena električna energija pa naj bi služila za pogon črpalk, ki bi pošiljale vodo tja, kjer jo je premalo. Življenje v Central Val-leyu je bilo še težje zaradi tega, ker je reka Sakramento namakala takrat kar dve tretjini doline, tisti dve tretjini doline, kjer je bilo naseljenih najmanj far-niarjev. Večji del so se namreč ljudje naselili v suhi dolini reke San Oakin na jugu, kjer je ostalo le tretjino vode.
Pred več kot 20 leti so sklenili razdeliti vodo smotrneje po Vsej dolini. Sklenili so povečati i'azpoložljive količine vode predvsem v dolini reke San Oakin ter tako preprečiti suše. Ljudje niso Več hoteli gledati, kako Sakramento vsako leto razsipava dragoceno vodo, kako poplavlja, medtem ko je na drugi strani, na 34go vode premalo. Začeli so graditi velikanski jez Shasta Dam, ki predstavlja po velikosti drugi
dolg 1050 m.
Zanj so porabili toliko beto-
na, da bi z njim lahko zgradili meter široko pot ob ekvatorju okrog in okrog sveta. Shasta Dam zapira tok treh rek in zadržuje 550 milijonov kub. metrov vode. Zmogljivost hidroelektrarn, ki jih poganjajo vode ujete za velikanskim jezom Shasta Dam, znaša 375 tisoč instaliranih kilovatov. Ta ogromna količina električne energije, ki ni majhna niti za ameriške pojme in bi zadostovala potrebam polmilijonskega mesta, služi za prav posebne namene'. Energija elektrarne Shasta Dam poganja črpalke, ki črpajo vodo v 193 km dolg prekop Delta— Mendota. Iz tega prekopa se raz-teka voda v bogato nekoč suho dolino reke San Oakin.
Jez Shasta Dam, istoimensko elektrarno in prekop z vsemi stranskimi kanali so zgradili že pred desetletji, toda ta gradnja predstavlja še danes velik tehnični uspeh. Celoten sistem jezov in kanalov v dolini Central Valley služi namakanju 400,000 hektarov obdelane površine, ki prej ni imela dovolj moče. Dandanes so v nekdanji puščavi bogati nasadi bombaža in riža. Tu pridelujejo veUke količine paradižnika in krompirja. V nekdanji puščavi Central Valley so danes sočni pašniki, donosni vinogradi in lepi sadovnjaki. Vse pa kaže, da tamkaj še ni bila izrečena zadnja beseda tehnike. Na vrsti so namreč manjše reke, ki bodo dokončno spremenile "deželo obljub" v "deželo velikih uresničenj." Da bi ustalili vedno večjo uporabo vode v bazenih Central Valleya, pripravljajo načrte za izpopolnitev že zgrajenega namakalnega sistema. Ti načrti predvidevajo gradnjo novih 24 jezov in rezervoarjev ob vznožju kalifornijskih gorskih verig. Predvidevajo gradnjo novih elektrarn in prekopov, ki bodo omogočili namakanje 400,000 ha zemlje Central Valleya. Te načrte podpirajo in utemeljujejo doslej doseženi uspehi v nekdaj zapuščeni dolini. Central Valley v Kaliforniji šteje danes okrog milijon prebivalcev, letna proizvodnja pridelkov in sadja pa predstavlja vrednost okoli ene milijarde dolarjev.
B. J. RADIO SERVICE
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR
Pryovrstna popravila &a тввћ
Trst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
1363 E. 45 St. — HE 1-3028
ĆISTE, BELE IN MEHKE BOKE
Pozimi zahtevajo roke posebno nego. Velja pa pravilo, da je roke bolje prej zavarovati, kakor pa jih potem zdraviti. Prav tako velja tudi to pravilo, če opravljamo kakšno zelo umazano delo. Zato si roke zmeraj, kadar veste, da boste imele opravka s pisalnim trakom, premogom ali kadar boste čistile parkete, naterite z milom in počakajte, da se posuše. Z nohti potegnite po celem kosu mila, da s tem napolnite zanohtje.
Preden lupite sadje, zavarujte roke tako, da jih namažete z mastjo in namočite v kis. S tem se zapro lojnice in ni nevarnosti, da jih potem ne boste mogle očistiti. Po opravljenem delu umijte roke še z limonovim sokom in verjemite mi, da ne bo nobenega sledu po sadju. Krompir lupite zmeraj pod vodo!
Po pranju so roke izčrpane, zato jih zmeraj umijte s kisom ah liAionovim sokom. Kislina bo nevtralizirala lug in roke ne bodo tako puste, zlasti če jih boste potem še namastile z oljem— najboljše je olivno—ali pa namazale z žele-^kremo.
Nejevoljni ste, ko pogledate vašo sosedo, ki ima lepe bele roke, vaše pa so tako rdeče. Da boste to odpravili, jih kopajte v izmenoma mrzli in vroči kopeli. Vodi dodajte nekaj formalina. Če vam to ne pomaga, jih nama-žite s čopičem, ki ste ga namočili v topel parafin. Le-ta naj se na rokah strdi in naj na njih ostane kakih 20 minut, potem pa ga odluščite. Da postanejo roke bele, pomaga tudi masaža. To pa napravite tako, da primete s palcem in kazalcem zapestje in roko gibate med prsti. S tem poživite krvni obtok.
Zelo neprijetna stvar so potne roke. Večkrat jih umijte v mrzli vodi, ki ji dodate sol ali kis.
Z mokrimi rokami stopite pozimi na balkon, kjer obešate perilo ali karkoli pospravljate. Zvečer pa opazite, kako so roke postale hrapave. To pa odpravite, če jih kopljete v ovsenem sluzu, potem pa takoj tople namažete z glicerinom, v katerega kanite nekaj kapljic limonovega soka.
V UMOBOLNICI SE JE NAUČIL 16 TUJIH JEZIKOV
Francoski drnevnik "Le Pari-sien Libre" poroča, da so pred dobrima dvema mesecema izpustili iz umobolnice 76 let starega Olivera Du Couedica, ki je preživel v raznih francoskih umobolnicah celih 58 let. V njih se je naučil 16 tujih jezikov, da jih gladko govori in v njih tudi piše.
Du Couedica so leta 1895, ko mu je bilo dobrih 17 let, zaprli v umobolnico. Takrat je namreč simuliral duševno bolezen, ker se je njegov oče drugič oženil in ker mu je mačeha tako zagrenila življenje, da se je raje odločil za umobolnico, kakor da bi prenašal njeno sitnost. Leta 1908 je nekega dne v umobolnici tako razgrajal, da so ga za osem let zaprli v samotno celico. Bil je že ves obupan in leta 1913 je nekoč vrgel v zdravnika kamen. Na srečo ga ni zadel, toda razglasili so ga za posebno nevarnega in odtlej so še bolj pazili nanj.
Vseh dolgih 58 let življenja v umobolnicah ni imel nobenega obiska. Živel je sam med svojimi 312 knjigami. Naučil se je med drugim angleščine, nemščine, španščine, portugalščine, ru-ščine, arabščine, kitajščine ter perzijskega in bretonskega jezika. Čeprav se je rodil v Rennesu, glavnem mestu Bretagne, pravi, da je bretonski jezik med vsemi najtežavnejši, ker ima tri narečja. Pridno je prebiral tudi klasike, zlasti filozofe, in se zanimal za nekatere mrtve jezike. Iz umobolnice je prišel sicer star in izčrpan, pač pa zelo izobražen in razgledan.
Zastopniki Enakopravnosti^
PREDELUJEM Ш PRENAVLJAM
kuhinje in kopalnice' tex napravim lepe rekreacijske sobe. Vlagam asfaltne pode in slene obijem z vsakovrstnimi ploščicami (tiles).
Dobro, zadovoljivo delo po zmerni ceni.
Vprašajte za proračun. STANLEY DOLENEC 19870 ORMISTON AVE.
KE 1-6597
Za St. clairsko okrožje: JOHN REN KO 1016 East 76th Street
UTah 1-6888
e
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360 •
Za newburSko okrožje; FRANK RENKO
Diamond 1-8029 11101 Revere Avenue
Društveni koledar
FEBRUARJA
6. februarja, soboto—Plesna veselico ob 40-letnici društva France Prešeren št. 17 SDZ v SND, St. Clair Ave.
14. februarja, nedelja—Koncert pevskega zbora Slovan v SND, St. Clair Ave.
APRILA
4. aprila, nedelja—Spomladan-; ski koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
11. aprila, nedelja—Koncert Glasbene Matice v Slov. nar. domu, St. Clair Ave.
MAJA
30. maja, nedelja—25-letnica kluba Ljubljana v Ameriško jugoslovanskem Centru, Re-cher Ave.


ZDRAVNIŠKE PREDPISE IZPOLNJUJEMO NATANČNO
Prodajamo slarokrajska želišča in čaje.
TO N C H I A PHARMACY
1117 EAST 79th STREET— UT 1-2866
Uaprto od 10. zj. do 7. zv. vsaki dan razen ob sredah in nedeljah.
ANNIE'S BEAUTY SALON
16005 ST. CLAIR AVENUE — GL 1-3235
je sedaj pod novim vodstvom Odprto dnevno od 9. do 5. pop. Zaprto ob ponedeljkih. Izvršimo vsa v lepotičjo stroko spadajoča dela. Se priporočamo.
ZAVAROVALNINO
PROTI
Ognju tal vini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicolJ 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152zid STREET	Tel.t IVanhoe 1*3118
TRPEŽNO ALI ZDRAVO?
Bučarjev oče iz Vavte vasi rad pove kako "veselo modrost." Nekoč me je na lepem pobaral takole: "Ti, v kakšni krsti bi bil raje pokopan; v pločevinasti ali hrastovi?" Ko sem mu odvrnil, da je to pravzaprav isti šmoren, mi je možak dejal: "Naša; jaz, ti povem, bi bil pokopan raje v hrastovi. Pločevinasta krsta je sicer bolj trpežna, hrastova je pa bolj—zdrava."

TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI "
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
-Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena-Se priporočamo društvom,
trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.

Bill and I Saved $8,000 on the Payroll Savings Plan—
/1ШУ0иШ,Т00/


<389кј#''	4^'^' \ir*9
Do you find it next to impossible to put away a penny? Well, so did the Nysse's of Bristol, Pennsylvania—until they discovered Uncle Sam's guaranteed-to-work Payroll Savings Plan. Bill and Rose Nysse have no more than the average American family income— but this wise couple saved $8,000 out of what they earned!
Why you, too, can save successfully — on the Payroll Savings Plan
No matter how many of your saving schemes have failed before, Payroll Savings will succeed for you! This is why:
All you have to do is go to your company's pay office and sign the Plan application. You set the amount you want to save each payday—as little as a couple of dollars or as much as you wish. That amount is automatically saved out for you each time before you draw your check or envelope. When enough has accumulated, it is invested in a U. S. Series E Savings Bond, bearing your name, and the Bond is turned over to you.
That's all there is to it—except to watch those Bonds pile up and remind yourself
that every one you hold to maturity earns you an average 3% interest a year.
Here's how your savings can grow
If you can sign up to save just $7.50 a week, 19 years and 8 months will bring you $10,313—a small fortune to retire on! If you can do better—-say, $18.75 a week—you'll have $5,135 in just 5 short years. You set the figure. Then stay on your plan and the rest will take care of itself.
There's only one time to stq^t — nowl
Right now 8.000,000 other working people are on the Payroll Savings road to peace of mind and financial freedom. It's the road for you, too. Today—join the Payroll Savings Plan where you work. Or, if you're self-employed, join the Bond-A-Month Plan where you bank. It can be the smartest step you ever took!
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoti 1-3113
Dr. Leopold Ukmar
sporoča, da s 1. februarjem preseli svojo ordinacijo (office) iz Waterloo Rd. na
6802 ST. CLAIR AVE.
(nad gostilno Eršte) Sprejema paciente dnevno od 9. zjutraj do 9. ure zvečer, razen ob nedeljah.
Dva pogrebna lavoda
zaneslllvo
& »IV
izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH. KI JIH
DOLOČITE pokličile
iVGRDINAW'SONS Funefal Directors
NAPRODAJ
Restavracija in gostilna se proda radi slabega zdravja.
D 1 in D 2 licenci. Se tudi zamenja za hišo. Stanovanje se dobi nad gostilno.
Vpraša se na 5705 st. Clair ave.
LOCHERIE AVE.
Od E. 185 St. in Lake Shore Blvd. Lepa zidana veneer hiša s 4'/!> sobami. Samo dve leti stara. Popolno s gorkoto na plin, aluminijastimi zimskimi okni in mrežami. Garaža in dovoz. Lota 50x140.
KOVAČ REALTY
960 EAST 185th STREET KE 1-5030
DELO DOBIJO ŽENSKE
Izvrstna prilika za mlado žensko ali dekle,
ki bo zdaj graduirala iz High šole, da se izuči za
DELO NA BANKI
Izkušnja ni potrebna. Prijetne delovne razmere. Za podrobnosti se obrnite na
ST. CLAIR SAVINGS
and LOAN CO. 6235 ST. CLAIR AVENUE HE 1-5670

The v. S. Government does not pay fot this advertisittff. The Treasury Department thanks, for their patriotic donation, the Advertiiing Council and
ENAKOPRAVNOST
SAVtNQ ЛГ SfMPLe/i TU/IA/ уое/ гншк-ш/ти U.S-. SA(//A/Gr eOAJOS OA/ 7У/Г PAVMLL S/H//A/CS' PLAN
".N'l: muil t'lt'r .stuujs Ml Sircu\'hi as. 11 /it'll he -Stoo/H to hcll> a boy"
50th ANNIVERSARY BIG BROTHER MOVEMENT
k
4
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
|||||»ц||1111|ш|||ц|11|«|11|и|11|»||||»111|ш|11|»|1|ц|1||»|11|«ц||ш|11|«|11|1|11|1|11|»|||ц|||ц||||«||||и||||4|||иг1||иие1-Ш|1а1||1а11|1ш|||1»1||1ш1||1ш1|11||||1ш1||1в1|||а|||1а||||а|||1а|||1в|||1а1||1а1п1ш1||1а1|1л1||1а|||1а1||1а1||1а||||в||||в1|В{В
ш
m AVGUST ŠENOA:
Ш
Ћ гл
Diogenes
Zgodovinska povest iz 18. stoletja
Ш iti Ш
■ji Ш
mjm
iti
it.
|1»111јИ1111»111|1||||»111|И111Ш111Ш1111«||||»||||»||||«||||1111И1111а||||В1и1«111Ш1111«111И1111И111И111111111Ш|111В|11|1 štš |1а1||1ш1||«1||!а1<1и1||1в1||1а1мш1||1в1||м1||1в1||1а1||ш1||ш1||1а1||1в1||1а1|1ш1||ш1||1в1|1ш1||1а1||1а1||ш1и1а1||11
(Nadaljevanje)
"Res je," je Mijo udaril po mizi, ženska vendar bolje vidi! E, pa naj se podere svet. Pokliči ga, toda ti se umakni."
Cez nekaj minut je Joso stopil v sobo.
"Joso, sedite. Pijte!"
Joso je potegnil iz vrča.
"Joso, lahko se tjoste preselili sem v sprednjo hišo,"
"Saj ni prostora.'Kam?"
"Tam zadaj je tesno. Midva sva stara. Prostor bo v Maričini sobi."
"A Marica?"
"Odšla bo. Ključavničar Šimu-nić iz Sambora jo je zasnubil."
"Marico?" je prebledel Joso in skočil na noge, zatem pa rekel mirneje: "No, bom šel pa še jaz."	»
"Kam?" ga je ostro pogledal Mijo.
"Po svetu."
"Kdo vas podi?"
"Nihče."
"Zakaj torej?"
"Zakaj, zakaj? Ker . . . ker moram."
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple, 3 small children, 1, 3 and 5, desperately need 4-5 room furnished apartment. W. or N.W. Moderate rental.
NEvada 8-0484
RESPONSIBLE COUPLE—1 small child, need 3-4 room unfurnished, heated apartment. North Side. Moderate rental.
RAvenswood 8-8236.
BUSINESS OPPORTUNITY
SHOE REPAIR SHOP — fully equipped store and fixtures for sale or for rent. Selling on account of other interests. 350 W. Chicago. Ave.—WHitehall 4-4671 until 2 p. m.
FLORIST AND GARDEN CENTER North; excellent location on main thoroughfare; rent $100; excellent opportunity for ambitious person; reasonable price.
Rogers Park 4-4844
REAL ESTATE
WESTMONT — 5 room home with full basement. Competely renovated. Good location. $11,750. Ready for a deal. By owners.
Hinsdale 2363
AUBURN — For sale 4 large room cottage. Corner lot. Grapes, fruit trees. Will sacrifice,
Mrs. E. Anderson, HYde Park 3-6812 before 4
HARVEY—2 bedroom frame home. Large closets. Full basement. Bryant gas furnace, cabinet kitchen, screened back porch, many extras. Lot 50x175. 1 car garage. Near schools, good transportation. By owner.
Harvey 5821
FEMALE HELP WANTED
Cleaning Woman Wanted
DOCTOR'S OFFICES Nights — Permanent
Institutional Experience required — Apply
Marshall Field Clinic
1800 WILSON AVENUE IX)nKbeach 1-2525
"Saj bo prostora v hiši."
"Toda meni bo tesno," je z jecljal Joso.
"Zakaj, tristo zelenih?" je mojster treščil s pestjo po mizi.
"Eh, tako, moram," je odgovoril fant z drhtečim glasom.
"Sedite! Pijte! Kaj če bi se pobratila? Dajva! Oba sva mojstra: jaz starejši, vi mlajši. Na zdravje, brate! Ti si bedak, velik bedak! Da, kar glej debelo!, No, bi ostal, če Marica ostane?"
"Da bi ostala?" je zasijal Joso. "Pa tisti Šimunič?"
"Bedak si. K zlodeju še Šimunič!"
"K zlodeju!" je zavpil fant in pošteno potegnil iz vrča.
"Imaš li pet prstov imaš li dvoje oči, ali ni dovolj toplo zakurjena ta peč? Govori, povej!"
"Eh, eh! Tako je zakurjena, da kar žari, dragi, predragi mojster!"
"In jezik—si ga mar po poti izgubil? Pa z Marico, kako je? Je močno huda nate?"
"Huda? Za božjo voljo! Kdo vas je tako nalagal?"
"Tak pojdi, teči in ji povej, da na bodoči kvatrni maši ne boš več plačal dva težka cekina," se je nasmejal starec in si obrisal dve debeli solzi.
Juratovič je skočil, objel starca, da bi se bil skoraj zadušil, in planil skozi vrata. Na vrtiču za hišo je stala Marica in zalivala rože. Gospa Kata, radovedna, kakor so pač ženske, se je skozi kuhinjo zrinila k vratcem in se skrila za velik čeber, kamor je navadno tekla deževnica, in ob katerem se je razraščala velikanska vinska trta. Slutila je, da bo nekaj takega nastalo, zato je prišla gledat in poslušat. Mladi mojster je brez sape pridivjal na vrt, se ustavil pred dekletom in samo zjecljal:
"Marica! Marica!"
"Za božjo voljo, kaj je, mojster Joso?" je vprašala Marica in naprej zalivala rože. No, ko je opazila, kako Joso drhti, je dvignila glavo, spustila kanglo in rekla:
"Bog nebeški, kaj vam je? Vas je kaj prestrašilo ?"'
"Bogme res, Marica!" je Joso prikimal.
"Kaj?"
"Prevelika sreča."
"Kakšna sreča?" je vprašala začudeno.
"ženim se!" je zaploskal Joso.
"Zenite?" se je zdrznila Marica in z velikimi očmi nemirno pogledala Josa. "Pa dobro, dobro. In bodite srečni. Ampak bogve, če je ženitev tako velika sreča."
"Prav zato sem prišel, da vas vprašam."
"Mene? Kaj jaz vem o tej reči?"
"Pa vendar. Vi veste, kakšno je to ali ono dekle, pa mi povejte . . ."
"Kaj?"
"Vi poznate srebrarjevo Anko . . ." in Joso je po strani pogledal dekle. Marica je preble-dela in potegnila roko čez čelo.
"Da ... da ..." je zacljela, "poznam jo."
"Pa?"
"Dobra je, dobra," je potrdila Marica in solze so ji zatrepetale v očeh.
"Ampak jaz Anke nočem, neko drugo bi rad!"
"Katero? je vprašala žlvah-neje.
"Uganite. Ne morete? I no— vas, draga Marica!"
"Mene? . . . Mene?" je zardela in pritisnila roke na srce.
"Pravkar me je oče poslal, naj vas vprašam, ali bi se hudova-11. . ."
Marica ga pogleda čudno, tako čudno. Sedla je na parobek, skrila obraz v predpasnik in izbruhnila v tak jok, da ji je glava kar drgetala.
"Kaj je, za božjo voljo?" je priskočil Joso. "Pa ste res hudi?"
"Ah, kaj bom huda!" je odgovorila v joku. "Srce mi je tako polno, tako sem srečna, moj ljubi Bog! In ti, Mati nebeška! Zahval jena, ker, ker . . ."
"No?" je od veselja drhtel Joso.
Marica je spustila predpasnik, dvignila glavo in vzkliknila v joku in smehu:
"Ker sem samo to Boga prosila!" In se je vrgla mlademu mojstru v naročje. "Na, vzemi me, Joso, vzemi me," se je stisnila k njemu. "Ce me pustiš, bom umrla od žalosti."
Joso je objel dekle, jo prijel za bradico, dvignil glavo in v tistem hipu je zacmokalo.
"No, lepa štorija!" je vstala gospa Kata izza čebra. "Tako je cmoknilo, da so se vsi vrabci splašili. Lepe reči sta kuhala, a meni ne bev ne mev! Lepo, lepo! Kaj sem jaz nič, a?"
Zaljubljenca sta se jadmo spustila in plamenečih lic stala pred materjo kakor obsojena grešnika.
Aha, zdaj ne vesta nič, kajne? se je podbočila starka na videz resno. "Hajdi, hajdi v hišo pred očeta k sodbi, vi moji nesrečni in ljubljeni veverici. Gorje si ga vama!"
In Kata je oba rahlo potiskala
v sobo pred mojstra.
"Na, oče, tu ju imaš. Vrabce sta mi splašila v vrtu. Cmoknilo je, kakor da je puška počila. Ti ju sodi!"
Starec si je pobožal trebuh, dvignil nos, obrvi pa so se čudno usločile na njegovem škrlatnem obrazu.
"Ko sta taka grešnika, naj si sodita sama," se je nasmehnil.
"Pa dobro, očka!" je skočila Marica, objela očeta in rekla v I solzah: "Najina kazen bodi taka: jaz ne smem od njega, Joso ne sme od mene."
"Ko bo prinesel Joso svoj mojstrski list, bo imel župnik delo. Amen!" je rekel mojster, in treščil s pestjo po mizi. Starka si je s predpasnikom obrisala solze in dodala:
"Ha, ha! Zdaj ste vsi bot."
Po tej strašni sodbi so odšli vsi štirje h kapucinom k večer-nicam, da se priporočijo Bogu. Grede iz cerkve je Kata pošepe-tala stari Babiki, kaj se je zgodilo po obedu; to naj pove gospe sodnikovki, ampak za božjo voljo nikomur drugemu. No, pravi je obesila skrivnost! Babika ji ni rekla niti zbogom, tako jo je jezik srbel. In ko je nekaj kasneje prišla domov, je zvedela, da sod-nikovka pozna to novico že celo uro, čeprav Kata ni Crhnila o tem nikomur drugemu.
"Ej, Babika moja," je rekla sodnikovka, ko jo je starka debelo gledala, "vidiš, tvoj jezik je bolj uren kakor tvoje noge."
Naslednji dan je govorilo vse mesto, seveda strogo zaupno, da se bo Juratovič poročil z Magi-ćevo Marico. Babika je celo za
V blag spomin
ob peti obletnici prerane smrti mojega nadvse
ljubljenega soproga
katerega blago srce je prenehalo biti za vedno dne 3. februarja 1949.
Pet dolgih let je že poteklo, odkar si zatisnil svoje mile oči, moj ljubljeni. Odnesli so Te in položili v hladni grob, a v hiši je praznota in v mojem srcu žalost, vsaj si mi bil tako drag. Položila bom šopek rož na Tvojo gomilo v dokaz moje večne ljubezni do Tebe.
Snivaj sladko, ljubljeni!
Žalujoča soproga
FRANCES
Cleveland, Ohio, dne 3. februarja 1954.
gotovo vedela, kakšno obleko bo nosila nevesta pri poroki.
12
Po Gornjem mestu so dirjali štirje urni konji, plemenite, ognjevite, tankonoge in vražje živali, da so se izpod podkev kresale iskre. Še plemenitejši pa so bili jezdeci. Na čilem belcu, ki je imel uzde po turško okovane z zlatom, je sedela vitka, ponosna gospa. Pero na klobuku, ki je bil postrani potisnjen, je veselo vihralo v zraku, po životcu iz temnordečega baržuna so se ji usipali bujni lasje, dolgo, črno krilo je pa plapolalo za njo kakor zastava v vetru. Bilo je, kakor da ženska ne sedi na konju, temveč plava v zraku. Smejala se je, čebljala in razposajeno vr-tila glavo, toda drobna roka je tako krepko držala pozlačeno uzdo, gibčno, sloko telo je tako trdno sedelo v sedlu, da se je vsakdo čudil brzini spretnosti konja, še bolj je pa občudoval krasni profil in ognjevitost mlade amazonke; njeni razvihrani duši se je zdel krilati konj prepočasen. Ob njej je na vrancu jezdil kavalir, vzravnan ko sveča, močan ko jeklo, lahak ko pero, prava podoba razumske iz-brušenosti in aristokratske elegance. Grofica Terezija je često pogledala svojega sopotnika z očmi, v katerih je vzplameneva-la tista zmes strasti, ponosa in sebičnosti, ki jo ljudje marsikdaj imenujejo ljubezen.
Drugačen je bil drugi par, ki je jezdil za prvim. Tudi Belizar je jahal odličnega vranca. Ponosni junak je bil nekaj razdražen, stiskal je usta, mrščil obraz in se včasih nasmehnil otročji spremljevalki; njegov dobri konjiček se je večkrat začudil, zakaj gospodar slednji smehljaj pospremi z udarcem kratkega biča. Eufrozina je sedela na krotkem zelenku, gledala plašno v grivo in se z obema rokama držala za uzde; kadar je konj poskočil, je od strahu izbuljila oči in stisnila obrvi ter zavpila nekaj madžarskih besed. Trirogi klobuček ji je plesal po majhni okrogli glavi, njeno bujno telo, stisnjeno v dolgo zeleno jahalno obleko, je venomer podrhtevalo.
"Zakaj gremo mimo regniko-larne hiše, grofica!" je Janković vprašal Terezijo. "Do vaše pristave je vendar bliže skozi Nunsko ulico."
(Dalje prihodnjič)
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in poducno čtivo priljubljene povesti
У blag spomin
devete obletnice prezgodnje smrti nikdar pozabljenega sina m brata


S/SGT. FRANK BENIGAR
Svoje oči je zatisnil za vedno dne 3. februarja 1945.
Predragi sin in brat,
prezgodaj odšel si od nas, zapustil vse, ki si jih ljubil, zapustil svoje lastne drage.
Na^a srca so pa žalostna,
saj si nam bil tako mil in ljub, a si nam bil odvzet v cvetoči mladostni dobi.
Kdo opisal bi vso tugo,
kdo vse solze bi preštel,
toda misel nas tolaži,
da enkrat se snidemo za vekomaj!
Žalujoči ostali:
MARY BENIGAR, mati ANTHONY, brat
Cleveland-Richmond Heights, O., dne 3. februarja 1954.
Nasveti
Da vijaki ne zarjave, jih pred uporabo pomočimo v mešanico grafita in loja. Ko jih bomo odvili, ne bo nevarnosti, da bi se polomili ali pa sploh ne dali od-viti.
Kožuhe očistimo z vročim belim peskom. Zelo droben bel pesek razgrejemo toliko, da ga še lahko zajamemo v pest. Tako segretega potresemo po kosmati strani kožuha in rahlo- drgnemo z njim po dlakah. Čim se umaže, ga zamenjamo. Potem kožuh stepemo in skrtačimo, — ne smemo pa ga česati z glavni kom. Ker je pesek odvzel maščobo in umazanijo, se tako očiščeni kožuhi dosti manj ogulijo.
Vlažne shrambe ali druge prostore osušimo, če postavimo vanje odprte nizke in široke posode negašenega žganega apna ali več posod s soljo. Tako sol kot apno vsrkavata vlago.
Glinasta peč širi včasih slab zrak. Da to preprečimo, jo temeljito umijemo s kisom.
Milo se pri kopanju otrok kaj rado potopi, zlasti še, ker ga otroci radi lovijo. Da se materam ne bo treba sklanjati in ga iskati v banji, naj ga navežejo na leseno ali celuloidno igračko. Igračko samo potegnejo iz vode in že imajo spet milo.
Pri pranju uporabljamo ter-pentin. Že nekaj kapljic terpen-tina obeli perilo in mu da lep vonj.
Limone so izdatnejše, če jih pred uporabo segrejemo.
Krompirju, ki se rad razkuha, dodajmo malenkost masti.
Predale, ki se težko odpirajo, namažimo po robovih in ob straneh- z mehkim milom, če pa je les napet zaradi vlage, robove ostrgajmo s steklenim papirjem.
Če so v preproge zašli molji, jih potrosimo zvečer s kuhinjsko soljo, zjutraj pa skrtačimo in iztepemo.
Nahod in katar, ki ni tako močan, da bi morali zaradi njega k zdravniku, preženemo, če dušimo glavico čebule s sladkorjem. Sok, ki ga tako dobimo, jemljemo vsaki dve uri. Preosta-
lega shranimo v zaprtem kozarcu.
Nagnjenost k anginam se bo zmanjšala, če vsak dan grgramo ali raztopimo vodikovega preki-sa, ali žajbeljev čaj ali pa tudi le mlačno slano vodo. Od spomladi do jeseni pa si grlo utrjujemo, da grgramo hladno vodo.
Ricinovo olje bodo zaprti otroci laže popili, če ga najprej razgrejemo, potem pa jim ga vlijemo v toplo sladko kavo.
Prebavo urejuje voda surovega kislega zelja.
Vlažni čevlji so hud sovražnik našega zdravja. Zato jih nikdar ne obujmo, zlasti pa skrbimo, da pošljemo otroke v šolo s čevlji, ki ne propuščajo vlage. (To dosežemo, če podplate in ro^ bove od podplatih večkrat nama-žemo s kakšnim gostim oljem: ricinovo, ribje olje, firnež, ali pa z raztopino loja in voska. Čevlji morajo biti mokri, da bo usnje lahko vsrkalo maščobo.)
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tel naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik ie vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotike z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeL določenega dogovora.
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIH AVENUE Tel. ENdicoll 1-5013 Njegov naslov je fogal East 62nd Street; vhod lamo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 z), do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
Join the.
ground observer corps
CALL CIVIL DEFENSE
Naznanilo in z^hrala
Globoko potrta naznanjam, da je umrla moja ljubljena hči
ANNIE ZIBERT
Zatisnila je svoje mile oči dne 13. decembra 1953.
Pogreb se je vršil dne 16. decembra iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev sv. Vida ter od tam po opravljeni sv. maši zadušni-ci na Calvary pokopališče, kjer smo izročili njeno truplo v naročje materi zemlji v družinsko grobnico.
Tem potom se želim iskreno zahvaliti vsem, ki so položili krasne vence in cvetje k njeni krsti.
Enako srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše in v gotovini.
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago za spremstvo pri pogrebu.
Dalje hvala lepa vsem, ki so prišli pokojnico pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so jo sprejmili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Hvala pogrebcem, ki so nosili krsto.
Prav posebna hvala vsem prijateljem, ki so pomagali ob uri smrti. Enako lepa hvala tudi čst. g. Tomcu za opravljene cerkvene pogrebne obrede ter pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za lepo voden pogreb in vsestransko poslugo v moji žalosti.
Počivaj, draga hčerka, v miru in lahka naj Ti bo rodna zemlja. Na svidenje pri večnemu Bogu nad zvezdami.
Žalujoča mati
ANGELA in sorodniki tu in v Sloveniji
Cleveland, Ohio, dne 3. februarja 1954.