Nova kolonizacija Afrike?
KARDINAL TOMAŠEK JE POSTAL PRAŠKI NADŠKOF
Kakor so šef pred nekaj leti prve strani svetovnega tiska, radio in televizijo polnila poročila o Vietnamu in ostali jugovzhodni Aziji, tako je sedaj že več kot dve leti nazaj stopila na njuno mesto Afrika, bodisi na svobodnem Zahodu kakor na komunističnem Vzhodu.
Afrika je v ospredju svetovnega dogajanja, ker se je spremenila v področje boja med dvema svetovoma, svobodnim in komunističnim , na splošno ter ZDA in ZSSR posebej.
Prva od obeh velesil, ki je posegla v Afriko, je bila ZSSR, dasi ne s svojim lastnim človeškim materialom. S Kubanci je Moskva izkrcala prve ne-afriške vojaške oddelke na črni kontinent, njim pa sedaj sledijo njihovi sovjetski gospodarji. Afrikanci bi se lahko izognili ne-afriški intervenciji, če bi hoteli, kljub svoji naklonjenosti levičarskim ideologijam. Toda vse kaže, da se od Vietnama niso dosti naučili.
V	gverilskih akcijah niso evropske, ameriške ali sovjetske oborožene sile — tudi ne kubanske — posebej zaže-ljeni zaveznik. Tudi ne morejo biti tako učinkovite kakor so afriške oborožene sile, ki poznajo krajevne razmere in jezike. Toda ko pride do odkritega spopada med rednimi vojskami (bodisi v državljanski ali meddržavni vojni), pa se afriški črnski vodje ne znajo odpovedati skušnjavi za uvoz zunanjih zaveznikov, da bi z njimi premagali nasprotnika.
Začelo se je pred dvema letoma v Angoli, kjer so tri črnske frakcije V medsebojni državljanski vojni — ki sta jo povzročili, da smo na jasnem, moskovska in kitajska marksistična frakcija — vpoklicale vsaka sebi na pomoč Kubance, Južnoafrikance in evropske vojaške najemnike. Sedaj je v Angoli
19.000	kubanskih vojakov in 4.000 civilistov, več, kakor jih je bilo sredi najhujšega državljanskega boja. Pro-sovjetski marksisti, ki so državljansko vojno v glavnem dobili, se morajo sedaj soočati s še vedno trajajočo gverilsko akcijo nasprotnikov ter so zato popolnoma odvisni za svoj obstanek na oblasti od kubanskih čet — od Moskve.
V	Abesinji se je izkrcalo v prid tamkajšnjemu marksističnemu režimu
10.000	kubanskih vojakov. Kubanski vojni „svetovalci“ se nahajajo tudi v Ugandi, spet drugi Kubanci urijo rodezijsko marksistično gverilo. Doslej se je intervencija zahodnih sil omejila na vpliv na dogodke preko manjših afriških držav.
V	Afriki je tudi ok. 7.000 francoskih čet, ki se aktivno udejstvujejo proti marksistični gverili v Mavretaniji in Čadu. Vedno bolj so vmešane v razvoj zahodno nastrojene arabske države. Maroške čete in egipčanski piloti so bili lansko leto poslani v Zaire proti invaziji od Kubancev podprte marksistične gverile.
Prej ali slej bosta v vse te spopade aktivno posegli tudi ZDA in ZSSR. To se je že zgodilo, n. pr. na tkim. Afriškem rogu, kjer so se v pustolovščino prvi spustili sovjeti, ko so njihovi rušilci streljali s topovi na pristanišče Massawa, oblegano od protiabesinskih gverilcev. Bil je to prvi direktni sovjetski vojaški poseg na razvoj na afriški celini, se pravi izven Evrazije.
Vsi prej omenjeni vojaški spopadi so na prvi pogled krajevnega značaja, toda ozadje ideologij, ki jih vodijo, jim daje svetovno pomenski značaj. Gre za boj med sovjetskim in svobodnim svetom za črni kontinent.
Nihče ne dvomi, da je Moskva dolga leta pripravljala načrt za osvojitev Afrike ,se pravi, za njeno postopno vključitev v sovjetski blok. Moskvi gre za odvzem bogatih rudninskih ležišč svobodnemu svetu in za dominacijo nad pomorsko cesto ob Južnem rtiču, po kateri plove srednjevzhodni petrolej v ogromnih tankerjih na svobodni Zahod.
Praznino, ki je nastala v Angoli in Abesinji, je bilo treba napolniti. Nobena afriška država tega ni zmogla, svobodni Zahod pa ni hotel ali — kar je verjetneje —ni znal. Moskva se seveda ni obotavljala.
Na veliki četrtek je bil v Pragi zgodovinski dogodek. Prvič od leta 1948 se je smel pokazati javnosti v cerkvi glavnega mesta češkoslovaške komunistične države v zgodovinski stolnici sv. Vida praški nadškof. To je bil Fran-tišek Tomašek, ki je bil pred dobrim letom tajno imenovan za kardinala. Javnost tega ni smela zvedeti. Komunistične oblasti pa Tomašeku niso nikdar dovolile, da bi šel v Rim.
Kardinal Tomašek je bil apostolski administrator tisočletne praške nadškofije od 18. februarja 1965. To je od tedaj, ko je bil nadškof Beran takorekoč na skrivaj odpravljen v Rim, da je po dolgih letih trpljenja in hudega preganjanja, ki mu ga je prizadela čelioslo-vaška komunistična vlada, mogel vsaj mirno umreti v Vatikanu. Njegov naslednik v Pragi je postal František Tomašek, vendar ne v svojstvu nadškofa, ampak le kot apostolski administrator praške nadškofije, šele letos, ko je dopolnil 77 let starosti, so čeho-slovaške komunistične oblasti dopustile, da je formalno postal nadškof in tako češki metropolit. Po uradnem štetju ima praška nadškofija en miljon in pol katoličanov od celotnega prebivalstva, ki šteje dva miljona sedemdeset tisoč prebivalcev.
Nadškof Tomašek bo šele sedaj smel potovati v Rim kot član kardinalskega zbora. Doslej je imel kardinalsko čast in naslov le „in pectore'“.
Katoličani češke, Moravske in Slovaške so bili izredno veseli dogodka v starodavni praški stolnici sv. Vida. Obenem pa so zaskrbljeni in se sprašujejo, zakaj je komunistična vlada to dopustila, ker na drugi strani pritisk na
verne prav nič ne popusti. Nasprotno!
Po vseh poročilih je namreč v zadnjem času vladni pritisk na vernike od meseca do meseca hujši. Skoraj ne mine dan, da ne bi bile objavljene in podvzete kake nove mere proti vernikom. Tako poroča pred dobrimi štirinajstimi dnevi katoliška časnikarska agencija KNA iz Bratislave, da so represalije proti verujočim vedno hujše. Našteva nekaj primerov: državni uradniki in učitelji bodo vrženi iz službe, če bodo hodili v cerkev; mladi zdravniki in ostalo bolniško osobje bo odpuščeno brez odpovednega roka, če se bo kdo kakorkoli udejstvoval na verskem področju; duhovnikovi je strogo prepovedan vstop v bolnico; v zdravstvenih ustanovah na Slovaškem so vpeljali tedenski obvezni tečaj o ateizmu; učencem, ki hodijo k verouku, bo onemogočen nadaljnji študij na visokih šolah in v zadnjem času jim je prepovedano tudi obiskovanje obrtniških tečajev ali šol; verouk, katerega je leta 1971 na Slovaškem obiskovalo še do 80% otrok, je povsem zadušen. Župnije je oblast razpustila; duhovniki, ki so kljub temu ostali na svojih mestih, da bi delovali naprej, pa komunistične oblasti nasilno obremenujejo fizično in duševno do izčrpanosti.
Vendar je slišati, da krščansko življenje ni izumrlo, četudi je prikrito in se razvija v tajnosti. Državi nikakor ne uspe, da bi dokončno zatrla osebno človekovo pravico uravnavati svoje življenje po verskem prepričanju. Opazovalci, ki gledajo razvoj na daljšo dobo, so celo mnenja, da je boj češkoslovaške države proti veri in cerkvi že — anahronističen.
Problemi jugoslovanskega gospodarstva
Problem jugoslovanskega gospodarstva in delovne sile je pogojen z marksistično ideologijo, ki je bistveni razlog za vedno večje in hitrejše slabšanje gospodarskega stanja v državi. S tem dejstvom se jugoslovanska KP neprestano ubada, predvsem njen prezi-dij.
Lanskega 20. septembra so najvišji partijski krogi na zasedanju prezidija razpravljali o vprašanju pribl. 8.000.000 jugoslovanskih emigrantov ter je imel zadevno razpravo član prezidijskega tajništva Aleksander Bakočevič (Borba,
21.	9. 77). Iz njegovega poročila je razvidno, da je bilo leta 1977 „nad 800 tisoč naših delavcev v Zahodni Evropi, od teh nekateri ‘začasno’ tam že več kot deset let.“ (Borba, 12. 11. 77) Najtežji problem za partijo je najti zaposlitev za povratnike. Te naj bi čimprej dobili vse nazaj, ker da se, kakor trdi Bakočevič, „zavedajo, da pomagajo u-trjevati kapitalistični sistem“ (Nin, 9. 10. 77). V svojem poročilu Bakočevič tudi ni pozabil na „sovražne izseljenske elemente, ki poskušajo vplivati na jugoslovanske delavce v tujini.“ Po Bakočeviču gre za „fašistično-terori-stične“ in za „kominformistične“ izseljence, ki so „vsi velika nevarnost za naš delavski živelj v tujini.“ (Borba,
21.	9. 77)
Jugoslovansko gospodarstvo je zadnja leta v neprestanem nazadovanju. Stane Dolanc je lanskega februarja v govoru v Ljubljani pozval „vse člane partije, naj združijo vse svoje sile za reševanje resnega položaja, v katerem se trenutno nahaja jugoslovansko gospodarstvo“ (Večernje novosti, 20. 2. 77). Končno je jugoslovanski podpred-
Položaj sedaj je skoro na las podoben razmeram v drugi polovici prejšnjega stoletja. V dobi silovite tekme med evropskimi velesilami — takrat brez ozadja marksistične ideologije, pač pa zaradi liberalnega imperializma •— je v desetletju 1880 prišlo do prvih spopadov za evropsko gospodstvo nad afriško celino. V dobrem desetletju je bil ves kontinent razdeljen med nasprotujočimi si kolonialnimi silami.
Drugi boj za afriško celino se začenja sedaj, če se Afrikanci sami ne bodo otresli svoje nove navade vpoklica
sednik Berislav Šefer v nekem intervjuju opozarjal, da bodo „negativni pojavi, ki smo jih opazili v začetku 1977, če jih ne bomo kontrolirali, povzročili neprijetne gospodarske, družbene in politične posledice“ (Borba, 25. 2. 77).
V prvih 10 mesecih 1977 je jugoslovanski izvoz znašal 4.200 milijonov dolarjev, uvoz pa 8.000 milijonov dolarjev, kar predstavlja primankljaj 3.800 milijonov dolarjev (Ekonomska politika, 28. 11. 77). Deficit plačilne bilance leta 1977 je znašal 1.500 milijonov dolarjev (Nin, 4. 12. 77), rezerve tuje valute v državi pa prav toliko (ibid.). Na začetku 1977 je jugoslovanski zunanji dolg znašal 7.000 milijonov dolarjev.
- V primeri s 1976 se je življenjski strošek zvišal za 15,2% (Vus, 12. 11. 77), cene pa so narasle za 31,1%. Inflacija je dosegla 11,6% (ibid.).
Nad 3.300 podjetij v Jugoslaviji je imelo izgube za 90 milijonov dolarjev. Ta podjetja so zaposlovala 787.000 delavcev (Politika, 22. 11. 77), od celotne delovne sile 5.130.000 delavcev v socialističnem sektorju (Vjesnik, 6. 12. 77). Vzporedno z „nad 800.000 delavci v tujini“ (Borba, 12. 11. 77) je bilo v Jugoslaviji sami brezposelnih „ok.
700.000	ljudi“ (Vjesnik, 6. 12. 77).
Povprečni mesečni dohodek jugoslovanskega delavca doma je bil v prvih šestih mesecih 1977 3970 din (ok. 230 dolarjev). Najbolje so plačani delavci v ISloveniji (270 dolarjev), sledijo jim: na Hrvaškem (250 dol.), v Srbiji (230 dol.), Vojvodini (228 dol.), Bosni-Hercegovini (215 dol.), Črni gori (206 dol.), na Kosovem (195 dol.) in v Makedoniji (193 dol.) (Vus, 12. 11. 77).
tujih čet na svojo celino. Od prvih takih tujih posegov pa do nove kolonizacije afriških držav, se pravi, do njihove ponovne izgube nedavno pridobljene neodvisnosti, je prav kratek korak. In ta kolonizacija bo mnogo hujša od prve, ker ji botruje marksistični imperializem, ki je izrodek in spaček liberalnega imperializma.
Od svobodnega Zahoda je odvisno, da do tega ne pride. Na to, da bomo videli, ali je sposoben ohraniti Afriki podarjeno neodvisnost, pa ne bo treba dolgo čakati.
Convocatoria a la Nación
Al cumplirse dos anos de su asunción a la primera magistratura, el presidente de la Nación, teniente generai Jorge Rafael Videla dirigió un mensaje al pais, en cuya parte final expresó:
Quienes hoy convocan a la Nación son laš Fuerzas Armadas y lo hacen no porque pretendan desligarse de lo que fue nuestro pais en los Ultimos anos sino porque se consideran justamente una expresión autèntica de la unidad nacional. Lo hacen también sobre el eje de està convocatoria cuyo camino està marcado por la unidad nacional en procura de conformar una Nación grande y moderna.
Solo asi, en derredor de un objetivo fundamental cual es el expresado, cabra realmente la_ posibilidad de cumplir el precepto del sistema democratico cual es el de convivir en la divèrsidad respetando la unidad. Del éxito de este proceso somos todos responsables y lo somos, en primer término, ante Dios a quien con nuestro esfuerzo cotidiano debemos elevar corno humilde piegaria nuestro agrade-cimiento por los ingentes beneficios recibidos de su mano generosa. Lo somos tambien ante nuestro prójimo porque es el .hombre el protagonista y el destinatario de este proceso. Ese hombre argentino a quien convocamos para due, deponien-do antinomias de un pasado, se sume en el esfuerzo comun de construir una Na-cion grande, una Nación moderna. Y lo es tàmbien ante nosotros mismos, que tenemos la obligación de hacer de nuestra propia vida un verdadero testimonio de vocacion de _ servicio, siempre dispues'tos a ofrendarla, sea en la gloria de una muerte heroica y aim en el elocuente silencio de un renunciamiento ejemplar.
compromise), habremos dado a nuestra juventud, verdadera y legitima heredera de p,ro?eso’ la respuesta que espera de nosotros y le habremos abierto la posibilidad de un horizonte dèspejado, con una vision optimista del futuro.
Senores: el pais hoy està de pie, echémosla a andar. Esa es la consigna de -?1 cami"° Para elio, la unión nacional. La meta a alcanzar, construir una Nación grande y moderna. Pido a Dios Nuestro Senór nos ilumine para que usi sea.
Cerkvi v Jugoslaviji „maše usta“
. Katoliški tednik „II nostro tempo“, ki izhaja v Turinu, z ured-mstvi tudi v Rimu in Milanu, je v zaglavju „Katoliško življenje“ objavil 12. marca izredno aktualen članek o Cerkvi v Jugoslaviji izpod peresa Lea Frasha, ki ga objavljamo v celoti v prevodu:
Dva jezuita tvegata zapor zaradi knjige o katolištvu v literaturi — Zakon na Hrvaškem bo prepovedal poučevanje verouka celo v družini — Vlada utišala škofe —
Ljubljana, marca 1978.
Dva jezuita iz fare 'Svetega Roka (v Dravljah, op. ur.) so obtožili in se bosta morala zagovarjati pred sodnikom za prekrške zaradi izdaje knjige strogo religiozne vsebine.
Gre za knjigo z naslovom: Doživljanje Absolutnega v slovenskem leposlovju“. Knjigo je napisal p. Vladimir Truhlar, nekdaj profesor na Gregoriani v Rimu (umrl leta 1976), izdala pa sta jo njegova sobrata Lojze Štrubelj in Lojze Bratina.
Obtožba temelji na členu 48 zakona o tisku v Jugoslaviji, po katerem „smejo redovne družbe izdajati knjige z izključno katehistično in versko vsebino“. Truhlarjeva knjiga pa po mnenju Kulturne skupnosti SRS nima take vsebine, nasprotno,, celo vdira na filozofsko in literarno polje: zato jo je treba prepovedati in vzeti iz prodaje, izdajatelje pa kaznovati. Kako bosta mogla oba redovnika plačati globo (ki more, preračunana v dolarje, znašati celih 55.000 dolarjev), ni mogoče predvidevati; splošno mnenje je, da bosta morala v zapor.
To je eden mnogih primerov preganjanja klera in redovnikov po črki raznih republiških zakonov, ki jih še vedno navdihujejo protiverski ideali komunistične borbe za masovno brezboštvo. Katoličani so močno presenečeni in ne morejo razumeti, kako da v inozemstvu še vedno smatrajo titoizem za demokratičen in da ga celo občudujejo kot režim demokratske svobode in spoštovanja vseh religij. Pater Z. pravi: „Kako je mogoče govoriti o verski svobodi v državi, kjer ne priznavajo praznikov kot sta božič in vnebovzetje, ki sta pri nas strogo delavna dneva?“
Sedaj je prišel na dan še bolj pretresljivi dogodek: Vatikan je na zahtevo Federalne (jugoslovanske) vlade preprečil, da bi Jugoslovanska škofovska konferenca predložila Beograjski konferenci, ki je takrat še zasedala, podrobno dokumentacijo o omejevanju verske svobode v državi. (Iz zanesljivih virov vemo, da so jugoslovanski škofje pripravili pastirsko pismo, posvečeno tudi problemu človekovih pravic. Vatikan ga ni dovolil brati s prižnic, če vsebine ne bi omilili, ker da bi se sicer položaj katoliške Cerkve v Jugoslaviji še poslabšal, škofje pastirskega pisma zato niso izdali. — op. ur.).
Poročilo, ki je globoko razburilo predvsem hrvaške cerkvene kroge, pa je bilo objavljeno v zagrebškem dnevniku „Vijesnik“. Predsednik hrvaške vladne komisije za stike z verskimi
skupnostmi Ivan Lalič je izjavil, da so pridržke katoliškega tiska glede novega zakona o verstvih in bramba pravice o popolni svobodi verske propagande „same politično delo proti državi in proti socializmu“! Med izjavo je seveda pohvalil nedavno ustanovitev „Združenja krščanske teološke aktualnosti“, o katerem pravi p. Z., da je to skupina kristjanov za socializem, kateri si delajo iluzije, da je možno združiti nezdružljivo. Lalič je še izjavil, da so razne občasne kršitve pravic vernikov le zaradi nekaterih nestrpnežev v partiji, ki niso ne muslimani, ne katoličani, ne pravoslavni ...
Zakonski predlog o verstvih na Hrvaškem prepoveduje redovnim družbam graditi cerkve ali lastne prostore, omejuje izdajo gradbenih dovoljenj za cerkvene stavbe v župnijah in odpravlja splošen dostop k farnemu verskemu pouku. To je po mnenju p. Z. „prisilna ateizacija mladine“. Predlog tudi onemogoča kakršno koli karitativno ali rekreativno delovanje klera katerekoli vere. Ta predlog je komentiral Katoliški štirinajstdnevnik „Glas koncila“ takole: „če bo duhovnik peljal svoje vernike na farni izlet, ga bodo mogli kaznovati, razen če bo dokazal, da ni organiziral romanja na kakšno božjo pot, ampak da je le sledil svoji čredi na kopanje ali kam drugam kot navaden občan.“
iPo točki 6 člena 22 tega predloga o verstvih bo kaznovan vsakdo z zaporom do 30 dni ali pa z globo do 150.000 starih dinarjev, „ki bi poučeval verouk izven cerkve ali farnega poslopja“. Po črki zakona bo tudi babica, ki bi učila očenaš ali pripovedovala zgodbe svetega pisma vnuku ob peči, mogla biti kaznovana in bo končala v zaporu...
Skratka, zakonski predlog, ki ga je predložil tovariš Lalič, je za hrvatsko Cerkev absurden in nesprejemljiv. Predsednik Jugoslovanske škofovske konference mons. Kuharič je sklical predstavnike iz nadškofij Zagreb, Split, Zadar in Reka na sestanek, na katerem bodo pripravili pripombe k novemu zakonu in jih nemudoma poslali hrvatski verski komisiji.
P. Tomo Veres, dominikanec, je nedavno predaval v Kaniziju v Innsbrucku o verskih razmerah na Hrvatskem in o stikih med Vatikanom in jugoslovansko vlado; med drugim je tudi ostro kritiziral prepoved karitativnega in socialnega delovanja Cerkve, ker to spada po vladnem mnenju v pristojnost države. Vrnil se je še nemoteno nazaj v državo, ne da bi se ga oblast upala preganjati. Seveda, tedaj je še zasedala v Beogradu Vseevropska konferenca o pregledu izvajanja sklepov Helsinške konference in bi škodilo marksističnim oblastem že tedaj kaznovati nekoga, ki zahteva neko’ìko več verske svobode.
CARTER POTUJE
NEODLOČNE IZJAVE
Severnoameriški predsednik Carter se je prejšnji četrtek podal na kratko potovanje po, z ameriškega stališča, štirih državah tkim. tretjega sveta: o-biskal je Venezuelo,. Brazil, Nigerijo in Liberijo, se pravi dve latinskoameriški f in dve afriški državi.
Venezuela je sicer ena izmed najmočnejših držav članic petrolejske organizacije OPEC, vendar jo v Wa-shingtonu še vedno štejejo med države tretjega sveta. Tudi Brazil po njihovem mnenju spada mednje, dasi z ogromnimi koraki stopa v gospodarskem in finančnem oziru med svetovne velesile. Afriška Nigerija je država, ki je po številu prebivalstva v Afriki in po življenjski ravni na najvišji ravni na črnem kontinentu, prav tako Liberija. Nobena od njiju doslej ni imela rasnih problemov med’ črnci in belci. Bila pa je Nigerija v prejšnjem stoletju tista afriška država, iz katere so v ZDA prevozili največ črnskih sužnjev.
Carter je v Venezueli pozval predsednika Péreza na gospodarsko sodelovanje na svetovni ravni in apeliral, naj bo Venezuela ena izmed držav OPEC-a, ki ne bo zahtevala ponovno zvišanje cen petroleju. Države OPEC-a se namreč spet pripravljajo na to, ker da imajo vedno večje izgube zlasti zaradi nedavne dolarske devalvacije.
Po 22-urnem postanku v Venezueli je Carter odletel v Brazil. Predsedniku Geiselu je omenil ameriško zaskrbljenost glede razširjanja atomskega orožja, zlasti, ker je Brazil z Zahodno Nemčijo nedavno sklenil pogodbo o nakupu novih atomskih reaktorjev, ne da bi se obvezal, da ne bo uporabljal atomske reaktorje izključno za industrijske namene. Kljub ameriškim protestom tudi Zahodna Nemčija ni odpovedala že začetih razgovorov z Brazilom ter je bil trgovinski dogovor med obema silama podpisan z ustnim zagotovilom Geise-la, da Brazil ne bo širil atomskega o-rižja.
V Brazilu je Carter govoril tudi o zadevi človekovih pravic. Za Venezuelo
je v tem pogledu ugotovil, da „med ZDA in Venezuelo ne najde razlik“, v Brazilu pa se je sestal s kardinalom Arnsom iz Sao Paula, ki je eden od najbolj glasnih brazilskih zagovornikov človekovih pravic. Po razgovoru je Carter izjavil, da je od leta 1972, ko je bil v Brazilu še kot guverner Georgije, pa do danes našel v tem pogledu veliko izboljšanje.
Iz Brazila je Carter odletel v Lagos, glavno mesto Nigerije. Zaradi razmer v Afriki je ves svet pričakoval, da bo od Carterja slišal odločne izjave glede ameriške politike do črnega kontinenta, predvsem v zvezi s sovjetskim direktnim vmešavanjem v razvoj Afrike in kubanskih vojaških posegov v Angoli, Abesiniji.
Carterjeve izjave so bile pa le zelo splošne. Dejal je, da bodo „ZDA podpirale črne Afričane v njihovem boju proti rasizmu in revščini“ ter da „se čas za mirno reševanje spora v Rodeziji in Namibiji med črnsko večino in belo manjšino hitro bliža h koncu.“ Napovedal je krvave spopade med obema, „če ne bodo našli pravične rešitve.“
Odločnejši je bil nigerijski predsednik gral. Obasanjo, ki je izjavil, da je Nigerija „odločena aktivno sodelovati pri afriškem gospodarskem razvoju, družbeni pravičnosti in pri uveljavljanju človekovih pravic na afriškem kontinentu,“ ter nastopati „proti kakršni koli tuji intervenciji.“
Iz Nigerije je Carter odletel v Liberijo, kjer tudi ni odkrito napovedal ameriške podpore afriškim protimark-sističnim državam in gibanjem in tudi ni direktno omenil sovjetske vojaške intervencije s kubanskimi vojaškimi oddelki v Angoli in Abesiniji.
Zadevna obtožba je, nasprotno, prišla iz Pekinga, kjer kitajska tiskovna agencija Nova Kitajska javno obtožuje Sovjetsko zvezo, da „v Afriko pošilja kubansko najemniško vojsko“ in da, „kakor je prej storila v Angoli, sedaj razpihava oborožen spopad na afriškem rogu med Abesinijo in Somalijo.“
■•■«••■■■•■■■■•■••■■■■■■■■■■■■■•■•«■••■•■■»■»m.
Počasen razvoj na Bližnjem vzhodu
BEGIN PRED PADCEM?
V odnosih med Egiptom in Izraelom na eni strani ter med Izraelom in ZDA na drugi strani prihaja do novih odnosov v zadevi reševanja bližnje-vzhodnega problema.
Izraelski predsednik Begin, ki je bil nedavno ponovno na razgovorih s Carterjem v Beli hiši, se je vrnil v Izrael brez posebnih ameriških zagotovil, da ZDA še vedno tako trdno stojijo za Izraelom v njihovih pogajanjih z Egiptom, kakor doslej. V ZDA so negativno reagirali predvsem zaradi izraelskega masovnega napada na južni Libanon, ki so ga izraelske oborožene sile izvršile v maščevanje za palestinski teroristični napad na Izrael, pri katerem je bilo ubitih več desetin civilistov, med njimi žensk in otrok. Izraelski protinapad je zahteval med palestinskimi teroristi in drugimi južnimi Libanonci nad 300 smrtnih žrtev.
Prav tako so se poslabšali odnosi
med Bèginom in Sadatom, ko se je, bodisi egipčanski obveščevalni službi v Izraelu uspelo, bodisi da je bila reakcija na Beginovo politiko spontana, zgodilo, dà je ok. 300 izraelskih častnikov objavilo poziv Beginu, naj preneha s svojo agresivno in nepopustljivo politiko do Egipta in do Arabcev sploh. Uprizorili so tudi demonstracije protj Beginu, ki se jih je udeležilo ok. 45.000 Izraelcev pod geslom: „Mir je boljši, kakor razširjeni Izrael.“
Tako ZDA kakor Egipt pritiskajo na Izrael, naj vrne arabska zasedena področja zadevnim arabskim sosedom in naj pristane na rešitev palestinskega problema. Egipčanski Sadat je v nedavnem intervjuju egipčanski politični reviji Oktober celo izjavil, da smatra, da bi moral Begin odstopiti, da bi mirovni razgovori med Egiptom in Izraelom ponovno stekli tako, kakor je kazalo, da bodo ob Sadatovem obisku v Izraelu lansko jesen.
Mrzlična vojna v Italiji
MORO ŠE VEDNO ZAJET
Italijanski marksistični teroristi Rdeče brigade, ki še vedno držijo ugrabljenega šefa italijanske krščanske demokracije Alda Mora, so pretekli teden objavile njegovo pismo, v katerem sporoča, da „bo moral dajati odgovor za svoja politična dejanja zadnjih 30 let in za kolektivno odgovornost krščanske demokracije za razmere v Italiji.“ V pismu tudi piše, da „dobro ve, da je član hierarhije režima, ki je v najvišji meri odgovoren za protidelavsko politiko“ in da bo ,ljudsko sodišče znalo z njim in njegovo stranko obračunati.“ Moro v pismu tudi sporoča, da imajo njegovi ugrabitelji „sredstva, s katerimi ga bodo prisilili, da bo govoril.“ Na koncu pisma omenja, da bi bila „vatikanska intervencija v njegovem primeru zaželjena.“
Nekaj dni po objavi Morovega pisma pa so ugrabitelji objavili, da so Mora ,že sodili“, ne da bi povedali, kakšno „kazen“ so mu prisodili. Pač pa so v objavi zaničevalno pisali o papežu Pavlu VI., ker se je ta baje osebno ponudil za talca v prid Moru kot svojemu osebnemu prijatelju: „Ta oseba ni zanesljiva. Je bolan. Kmalu bo umrl. Za Rdeče brigade ni zanimiv. Zanimiv
bo samo. njegov naslednik.“
Skoro vse italijanske stranke, in druge skupine in organizacije dajejo izjave o odločnem protiterorističnem stališču in nepopustljivosti do Rdečih brigad. Italija se nahaja v pravi mrzlični vojni proti ugrabiteljem ter se je celo italijanska KP, dasi je v zadnji analizi ona samä začetek in konec marksističnega terorizma v Italiji, kakor so komunistične partije povsod po svetu, izjavila proti „anarhiji Rdečih brigad“. Ni pa partija zahtevala izpustitev Mora, temveč je njeno glasilo L’Unita samo zapisalo: „Demokratična vlada se ne more vdati terorizmu. To bi samo vodilo k še večjemu terorju in izsiljevanju.“
V običajni javni nedeljski avdienci na trgu pred vatikansko baziliko je japež Pavel VI. pred ogromno množico minulo nedeljo pozval ugrabitelje, naj izpustijo Mora in dodal: „Plačana je bila že previsoka cena s krvjo petih mož in trpljenjem njihovih družin.“
Po Rimu so se razširila poročila, da bo ali je Vatikan že začel posredovati med ugrabitelji in italijansko vlado. Poročila pa so doslej ostala nepotrjena.
MEDNARODNI TEDEN
Bolje Se je pokoriti enemu levu kot sto mišim.
Voltaire
IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
FRANCOSKI PREDSEDNIK D’ES-TAING je po formalnem odstopu dosedanjega predsednika vlade Barre-ja le-tega znova imenoval za ministrskega predsednika in mu poveril sestavo nove francoske vlade. Kakor je znano, je na nedavnih splošnih volitvah v Franciji zmagala sredinska desnica, ki ima v koaliciji absolutno večino v francoskem parlamentu. Ves svetovni tisk je napovedoval volilno zmago socialistom in komunistom, kar je bil nov dokaz, da imajo največje tiskovne agencije razni levičarji, predvsem pa komunisti, močno pod kontrolo.
AMERIŠKI OBRAMBNI MINISTER BROWN je predsedniku Carterju predložil potrojiti ameriški proračun o o-brambi civilnega prebivalstva pred sovjetskim atomskim napadom. Po načrtih tega povečanega proračuna bodo ob sovjetskem atomskem napadu na ZDA lahko rešili ok. 110 milijonov Amerikan-cev, medtem ko bi jih brez nadaljnjih obrambnih ukrepov lahko ostalo pri življenju samo ok. 40 milijonov.
KITAJSKA je podpisala trgovinsko pogodbo s Skupnim evropskim trgom kot trgovinsko enoto. Pogodba za SET sicer ne pomeni veliko, ker bo izmenjava zaradi kitajske gospodarske revščine v izvozu za Evropo nepomembna, ima pa politični pomen, ker je Kitajska doslej edina komunistična država, ki je priznala SET kot enoto. ZSSR in njeni sateliti doslej s SET-om kot takim niso hoteli podpisati nobene trgovske pogodbe, temveč le s posameznimi zahodnoevropskimi državami.
NA KALIFORNIJSKI UNIVERZI v San Franciscu so s komputorjem iznašli zdravilo proti levkemiji in osteo-sarkomi (neke vrste kostni rak), ki so ga učinkovito preiskusili na miših. Za zdravljenje človeških bolnikov pa ga ne nameravajo uporabljati še več let. Zdravilo imenujejo azetomicin. Na obolelih miših je pri vseh poskusih zdravilo u-ničilo samo rakove celice, medtem ko zdravemu organizmu ni škodovalo.
BREŽNJEV in njegov obrambni minister Ustinov sta prejšnji teden potovala po Sibiriji in po področjih ob sovjetsko-kitajski meji ter „inspirirala sovjetske obrambne naprave nasproti Kitajski,“ kakor je poročala Tassi Sovjetska Pravda pa je zapisala, da bi sleherni umik sovjetskih čet iz kitajske meje, kakor to zahteva Peking, „samo odprl pot kitajskim četam za zavoje-vanje sovjetskega ozemlja.“ Brežnjev je kitajske zahteve označil za „popolnoma nesprejemljive“.
SOVJETSKI DISIDENTSKI ČELIST Rostropovič in njegova žena sopranistka Višnjevskaja, sta v Londonu izjavila, da ne priznata sklepa sovjetskih o-blasti o odvzemu njunega sovjetskega državljanstva. Rostropovičeva žena je dejala: „S tem, da so meni in možu odvzeli državljanstvo, najinim otrokom pa ga ohranili, postopajo sovjetske oblasti z nama kakor s sužnji. Nikdar ne bom priznala tega sklepa. Deželo, ki mi jo je dal Bog, mi je ne morejo odvzeti.“ Rostropovič pa je dejal časnikarjem: „Smatrava se sovjetska državljana, ker nisva ničesar storila proti sovjetskim narodom.“
Škof Lenič ravnatelj izseljenskega dušnega pastirstva
Msgr. Ignacij Kunstelj se je odpovedal službi narodnega ravnatelja za slovensko izseljensko dušno pastirstvo in se naselil v Stuttgartu (Zapadna Nemčija).
Na predlog slovenskih škofov je sveti sedež pred veliko nočjo imenoval ljubljanskega pomožnega škofa dr. Stanislava Leniča ža narodnega ravnatelja izseljenskega dušnega pastirstva za slovenske vernike po svetu. Naloge ravnatelja so, da v dogovoru s slovenskimi škofi in škofi dežel, v katerih bivajo slovenski verniki, poskrbi za redno dušno pastirstvo. Zato mora skrbeti, da bo dovolj izseljenskih duhovnikov in da bodo ti delovali v skladu z navodili papeških listin „Exsul familia“ in „Navodilo za dušno pastirstvo izseljencev in zdomcev“. V ta namen mora obiskovati tako duhovnike kot vernike po svetu in držati stik s škofijskimi ustanovami posameznih dežel, ki se ukvarjajo s pastoracijo tujcev.
Škof Lenič je že doslej bil delegat slovenskih škofov za dušno pastirstvo med izseljenci in zdomci in je te obiskoval po vseh celinah.
Predsednikov govor ob drugi obletnici odkar mu je bilo poverjeno krmilo države, so politični opazovalci pričakovali z velikim zanimanjem. Vendar niso iz njega izvedeli nobene bistvene spremembe dosedanjega položaja. General Videla, ki je govoril pred guvernerji, zbranimi na petem rednem zasedanju, je podal splošen pregled o delu vlade v teh dveh letih, ter nakazal glavne načrte in namene, ki jih vlada ima za bodočnost.
Red v gospodarstvu in „previdna“ politika plač so bile snovi prve tretjine njegovega ekspozeja. Nato pa je povzel temo narodnega združenja, ki naj vodi v pluralistično demokracijo. Ta demokracija naj bo moderna, da bo odgovarjala zahtevam časa in okoliščin. V narodu naj se spočno in popeljejo do političnega izraza maloštevilne a močne idejne struje, ki naj, vodene po obnovljenih vodilnih kadrih, spremenijo tudi dosedanjo prakso delovanja političnih strank.
V zadnjem delu je general Videla omenjal snov, ki je danes poslastica političnih opazovalcev. Najprej je govoril o vojiaäko-civilnem sporazumevanju. Podlaga za to sodelovanje, za to politično predlogo naj bo dialog. Vlada želi da se okoli temeljnih točk ustvari večinsko mnenje, ki naj podpira njeno delo do dokončnega prehoda v ustavnost.
Nato je predsednik znova potrdil, da se bo čez „nekaj mesecev izvršila sprememba na najvišjem nivoju oboroženih sil in bo vojaška junta imenovala upokojenega višjega oficirja, ki bo zasedel predsedstvo države“!. Sodelovanje med vojaško vlado in civilisti pa se bo v praksi izkazalo tudi v čim večjem zasedanju visokih vladriih mest s civilisti. S končnim pozivom vseh državljanov k sodelovanju za čim hitrejšo dosego skupnih ciljev jé predsednik zaključil svoj govor. Končni poziv, za katerega je uporabil priljubljeno metaforo: (mnogo se je po padcu peronistične vlade govorilo, da je država na tleh) „ležeča“ i(postrada), je bil tedaj izraz. Zato je general Videla sedaj dejal: „država je danes na nogah, pomagajmo ji, da shodi“.
Po tem predsednikovem govoru je med političnimi opazovalci le še malo neznank, ki jih ugibajo: n. pr. ali bo res general Videla tudi prihodnji predsednik (nekateri krogi oboroženih sil bi se nagibali za drugega „upokojene-
ga višjega oficirja“); kakšen bo vrstni red ostavk članov vojaške junte; in še, kateri bodo bodoči člani te junte.
Celotno proslavljanje druge obletnice vojaške vlade je poteklo v ozračju precejšnjega optimizma. Prav v teh dneh se izvajajo še zadnje akcije, ki naj dokončno omejijo in odvzamejo še zadnjo moč prevratnim gverilskim delovanjem. V tem je vlada res uspela. A mnogo drugih problemov je še na vrsti, katerim so mislili najti hitrejšo rešitev; tako problem sindikalne normalizacije. In še druga snov, nič manj pereča, je te dni prišla v modo: sprememba na vzgojnem polju.
Vzgojni minister Dr. Catalan je napovedal velike spremembe. A s tako malo sreče, da je žel kritike skoraj vseh sektorjev naroda, pa seveda tudi časnikarstva. Mnogi dnevniki so v uvodnikih proučevali njegov načrt in ga- temeljito skritizirali. Učiteljstvo samo ga je označilo za meglenega in utopičnega, rektorji privatnih univerz pa so izjavili, da krati pravice svobodne vzgoje. Najdalj pa je šlo vodstvo državne tehnološke univerze, ki je dejalo, da sploh ne bo ubogalo kratiti autonomijo te ustanove.
Dr. Catalan je sicer izjavil, da ga kritike ne motijo. Prej da so ga kritizirali, ker da se na vzgojnem ministrstvu nič ne dela, sedaj pa, ker hoče narediti preveč. Modernizacijo vzgoje da bo vsekakor izvedel, ker bodočnost države zahteva moderno vzgojno infrastrukturo. Tu je seveda bojni konjiček opozicije njegovemu načrtu. Minister je govoril o vpeljavi barvne televizije v šolah, zaradi bolj modeme vzgoje. Opozicija pa vztraja na dejstvu, da o tem ni govora, dokler velik del šol sploh nima zadovoljivih poslopij. V notranjosti so šole, ki delujejo v rančih, če ne sploh pod milim nebom (ali pod ombujem). Tudi ni govora o modernizaciji, dokler pičla učiteljeva plača prisili učne moči, da si iščejo nadomestnih dohodkov v dveh ali treh službah, ali sploh zapuščajo svoja mèsta zaradi nizkih plač. Mar naj barvna televizija vzgaja otroke namesto učiteljev! Itd. itd.
Kljub njegovemu optimizmu, je položaj dr. Catalana precej težak, saj doživlja disideneo v lastni ekipi. Par dni po napovedi programa je namreč odstopila državna podtajnica za vzgojo, ena ključnih oseb, ki naj bi sodelovale pri dokončnih načrtih za vzgojno obnovo.
Občni zbor Kreditne zadruge SLOGA
V soboto, 18. marca 1978 so imeli člani Kreditne zadruge SLOGA redni občni zbor. Predsednik zadruge g. Janez Amon se je najprej s kratko molitvijo spomnil 16 umrlih članov, nato pa ob navzočnosti 74 članov pričel s sporedom. V zgoščeni obliki je podal pregled zadružnega dela v preteklem poslovnem letu. V glavnih obrisih je razložil položaj na argentinskem finančnem trgu in njegove tendence_ v bodoče. Ugotovil je, da je SLOGA kljub temeljnim spremembam v denarnem poslovanju, svoje poslovanje dobro u-sklajala z novimi razmerami, kar _ dokazuje dober rezultat bilance. Omenil je tudi delo SLOGE na gospodarsko-pro-svetner, področju, ki je bilo prav živahno. Poudaril je razveseljivo dejstvo, da je v SLOGI v zelo velikem številu včlanjena naša mladina, kar nas še posebno vzpodbuja, da resno gradimo Slovenijo v svetu tudi na gospodarskem področju. Tajnik zadruge g. Marjan Pograjc je v izčrpnem poročilu med drugim navajal, da je imel upravni odbor 26 rednih sej na katerih je sprejel 89 novih članov in je ob koncu leta 1977 zadruga štela 1999 članov. Povedal je, da je zadruga priredila informativni sestanek v Našem domu v San Justo (23-7-1977) na katerem je govoril g. Herman Zupan in dve go-spodarsko-prosvetni predavanji v zadružnih prostorih, na katerih sta govorila gg. cont. Milan Magister (16-7-1977) in lic. Pavel Fajdiga (3-9-1977). Prav na dan 60. obletnice smrti, 8. oktobra, se je SLOGA z lepo prireditvijo spomnila očeta slovenskega zadružništva dr. Janeza E. Kreka. O zaslužnem možu je imel lepo razmišljanje njegov najboljši poznavalec dr. Vinko Brumen. V okviru te proslave smo odprli razstavo rezbarskih del mojstra g. Jožeta Žirovnika, katerega je navzočim predstavil g. arh. Jurij Vomber-gar, vodja likovnega odseka Slovenska kulturne akcije. Lic. Stanko Jerebič je podal priložnostno recitacijo, ki jo je dij. Kreku v spomin napisal Oton Župančič. Na lepo prireditev, _ ki je bila v zadružnih prostorih, so bili vabljeni zastopniki vseh slovenskih organizacij in ustanov. Nadalje je tajnik o-
menil nagradno tekmovanje slovenske mladine „Kdo ve — kdo zna?“ 12. novembra 1977 v Slovenski hiši, katerega je vešče vodil lic. Stanko Jerebič. Poročal je o uspešnem delu Pokojninske posvetovalnice, katera pod vodstvom g. Adolfa Škerjanca vrši lepo socialno delo. Poudaril je navzočnost SLOGE v različnih dejavnostih naše skupnosti, zlasti v obliki številnih oglasov v naših časopisih, tombolskih tablicah, radijski uri in še kje. SLOGA posveča del svojih naporov tudi v korist skupnosti iz katere raste. Zavoljo odsotnosti upravnika letovišča SLOGA, g. Rudija Gričarja, je njegovo poročilo prebral tajnik g. Marjan Pograjc. Iz njega je bilo razvidno, da je letovišče SLOGA tudi v preteklem letu lepo služilo svojemu namenu, pa kljub temu ni bilo v breme zadružnim financam, številni o-biskovalci so s svojimi prispevki krili vse upravne stroške. Ponovno je izrazil željo, da bi končno uspelo dobiti za upravo kinte kak starejši slovenski zakonski par. Blagajnik Kreditne zadruge SLOGA g. Franc Lobnik je nato prebral celotno bilanco in izkaz izgube in dobička za leto 1977. Posebno je naglasil razveseljivo dejstvo, da je zadruga za preteklo leto poleg obljubljenih dividend izplačala tudi lep procent dobička, kar je naložb; v zadrugi postavilo v isto vrsto z najboljšimi naložbami v drugih finančnih ustanovah. Pojasnil je, da so vse dividende že na razpolago članom, da jih dvignejo ali pa pripišejo h glavnici, v vsakem primeru pa se jim itak že obrestujejo od 1. januarja t. 1. naprej. Poudaril je, da uspeh ni odvisen le od vlagateljev, ampak tudi od dobrih odjemalcev denarja. Pozval je slovenske podjetnike, naj se v večji meri poslužujejo tega denarja, zlasti odkar so obresti v SLOGI vsaj tako ugodne hot v drugih finančnih ustanovah. Poslovodja zadruge g. Marjan Loboda je nato bolj podrobno razložil razne postavke v bilanci in jih primerjal z onimi iz leta 1976 ter pri tem opozoril na resničen porast prometa kljub veliki inflaciji. Ponovno je obrazložil pogoje za posojila in naložbe, kakor tudi poslovanje zadružne pisarne. S pomočjo
\
8ae SBcwctìSjc
MARIBOR — Na predlog občinske skupščine po pobudi Socialistične zveze delovnega ljudstva in seveda po želji partije so v javno razpravo dali osnutek o spremembah statuta mariborske občine.
KOPER — V koprski galeriji Meduza je koprski kipar Jože Pohlen pripravil razstavo svojih novejših plastik na temo žene. Kritik Janez Mesesnel razstavo hvali in pravi, da Pohlenovo delo kljub mnogim klasičnim prvinam ni ne preživelo ne konservativno.
IDRIJA — Podjetja nimajo izgube, ampak jo ustvarjajo. Tako bi človek sklepal iz poročila v Delu 8. marca, kjer piše, da je idrijska občina obravnavala sanacijski program Iskre TOZD — montaža v Spodnji Idriji, ki je „lani ustvarila precejšnjo izgubo“.
LJUBLJANA — Stoletnico rojstva pisateljice Zofke Kvedrove bodo proslavljali aprila. Ob pripravah za to proslavo so ugotovili, da poznajo zelo malo njeno delo in da ni njenih zbranih ali izbranih del na slovenskem knjižnem trgu že štirideset let!
LJUBLJANA — Nova ljubljanska štiripasovnica — Celovška cesta — je prihitela do znane Žibertove gostilne v šiški. In sedaj si belijo glavo, ali naj tristoletno krčmo ohranijo kot kulturen spomenik ali naj jo kulturno porušijo. Imajo pa kar tri načrte: rušitev, kar je najenostavnejše, drugi je izognitev, kar bi tudi vsaj na videz ne bilo težko. So pa tudi mnenja, da bi bilo najbolje narediti ali podvoz ali pa nadvoz nad njo. Toda šišenski občinski možje so že sklenili rušitev, kljub temu pa zadnja beseda še ni izrečena in bodo Ljubljančani imeli še dosti časa za pomenke o stari krčmi.
CELJE — Slovenski lutkarji so se letos že osmič zbrali na letnem srečanju. Lùtkarji so pripravili šestnajst nastopov, od tega dve predstavi so pripravili poklicni lutkarji, tri amaterske skupine, ostale pa mladinski šolski krožki.
CEItKNO — Šolo v Otalešau pri Cerknem je potres 1976 tako poškodoval, da so jo morali porušiti. Sedaj postavljajo temelje za novo montažno poslopje, kjer bodo dve učilnici, večnamenski prostor in igralnica. Stroški gradnje te podružnične šole bodo okoli tri rmlijoné dinarjev.
BREŽICE — Brežiški pokrajinski muzej je kar dobro obiskan — letno si ogleda predmete razstavljene v 26 prostorih okoli 20.000 obiskovalcev. Razen tega prireja muzej še razne druge razstavne in kulturne prireditve, opravlja pa tudi arheološka izkopavanja. Lani so preiskovali taka najdišča v Starem gradu nad Podbočjem, pri Orešju in v Selah pri Dobovi.
diapozitivov je navzoče seznanil s finančnim stanjem zadruge in s pogoji po-smrtninskega zavarovanja. Zanimiva je bila tabela o starostni dobi članov, iz katere je bilo razvidno, da je Sl % članov mlajših od 30 let, 24% je starih od 30 do 50 let in 45% članov je starejših od 50 let. Opozoril je, da je od 1. januarja t. 1. v veljavi najvišja po-smrtninska podpora v znesku $ 180.000, do katere imajo pravico vsi tisti člani, ki imajo izpolnjene za to potrebne pogoje, škoda je, da se mnogi člani iz malomarnosti ne brigajo za to, saj je komaj 39% takih članov, ki imajo pravico do polne posmrtninske podpore. Poslovodja je ob koncu svojega poročila povabil vse člane naj se v denarnih vprašanjih najprej obrnejo na SLOGO, ki jim bo vedno našla bolj ugodno rešitev kot kdorkoli. V imenu nadzornega odbora je podal izčrpno poročilo in predlagal odboru razrešnico s pohvalo nadzornik dr. Anton Šimenc. Člani so nato soglasno odobrili podano bilanco in poročila, kakor tudi vse poslovanje upravnega odbora. Tajnik g. Marjan Pograjc je za tem prebral odborovo listo za volitve. Navzoči člani so predlagano listo soglasno sprejeli in je novi odbor Kreditne zadruge SLOGA sestavljen takole: predsednik Janez Amon, podpredsednik Albin Kočar, tajnik Marjan Pograjc, namestnik tajnika Avgust Horvat, blagajnik Franc Lobnik, namestnik blagajnika cont. Andrej Kovačič, svetovalci: Ivan Ašič, Franc Hrovat, Iemacij Grohar, Anton Kastelic in Rajko Urbančič. Rudolf Gričar in Stanislav Mehle, namestnika svetovalcev. Nadzornik je dr. Anton Šimenc in njegov namestnik Avgust _ Jeloč-nik. Poslovodja zadruge je Marjan Loboda. Po krajšem razgovoru je bil lepo uspeli občni zbor končan, navzoči člani. med katerimi je bila lepa skupina članic, na so se še precej časa zadržali v prijetni družbi in kakor je že nekaj let navaHa na SLOGINIH občnih zbo-rih, pri pogrnjenih mizah v prijaznem Slomškovem domu v Ramos Mejia.
LJUBLJANA — Na seji zbora združenega dela slovenske skupščine so z delegati slovenskih sindikatov pretresali samoupravne sporazume v raznih podjetjih in so ugotovili, da so ponekod „preveč formalni in ne dajejo prave opore delavcem“. Pregledali so kakih 160 takih sporazumov, pa imajo kar vsi razne hibe, ki bi jih morali odpraviti, da bi res zadostovali željam delavcev.
MARIBOR — Računajo, da bo kmalu po koncu turistične sezone začel voziti iz Maribora v Ljubljano preurejeni „poslovni vlak“ ■—• Pohorje Ekspres, ki bo imel postanek le v Celju. V vlaku bo tudi posebna konferenčna dvorana, o telefonu pa zaenkrat še razmišljajo. Vlak pa že preurejajo v Nemčiji.
MARIBOR — Osrednji gledališki festival v Sloveniji, Borštnikovo srečanje se mora po novem zakonu „samoupravno organizirati“, to se pravi, da mora biti samoupravni sporazum temelj njegovega obstoja in delovanja. O statusu in njegovi organizacijski podobi in nazorski zasnovi sta seveda pripravljala preobrazbo komite občinske konference Zveze komunistov in privesek občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva.
LJUBLJANA — Na zborovanju turističnih delavcev v slovenski gospodarski zbornici so govorili o uspehih in neuspehih slovenskih gostinskih podjetij. Ugotovili so, da kvaliteta gostinskih uslug v Sloveniji ni ravno na primerni ravni. Med 260 lokali, ki so jih ocenjevali, je le 24 restavracij dobilo najvišja odličja — napisno tablo s petimi zvezdicami.
UMRLI SO od 10. do 15. januarja:
LJUBLJANA — Janez Horvat, up. kor. borec; ing. chem. Ivan Tuma; Ivan Klemenc, posestnik; Ivan Mišvelj; Frančiška Benedik; Valentin Primožič, up. mizar,, 74; Stane Pajk, up,; Nikolaj Kralj, vratar; Ivanka Šuštar r, Mehle, upok.; Justi Poljanšek r. Luznar, up. babica; Franc Žurbi, borec za sev. mejo; Ivan Keržan, up. sodni ur.; Ivan Kreč; Marija Lenček; Anica Perovšek r. 'Štrus; Ivan Derbiš; Frančiška Černe.
RAZNI KRAJI — Karel Beravs, 'Smokuč; Anton Glešič, Stara Gora pri Novi Gorici; Jože Brucelj, Bizovik-Lj.; Jože Jarm, žel. up., šentlovrenc na Dol.; Ivanka Bergant, Dobrna; Jože Jenštrle, pravnik, Kranj; Jože Marjetič, Štrit pri Bučki; Ana Frančič, Dol. Stara vas; Štefan Trplan, Blejska Dobrava; Peter Sečnik, Šentjošt nad Horjulom; Franjo Papež, b. trgovec, 84, Ljubno ob Savinji; Viktor Bavdež, mizar, Šentvid pri Stični; Slavko Zajc, up., Medvode; * Jernej Jan, up., Brdo-Lj.; Cecilija Sitar r. Pirc, iz Kosiš pri Kamniku; Frančiška Koštomaj, 70, Trnovlje pri Celju; Frančiška Glivar, 82, Ambrus; Franc Veselič, župnik, Po-lenšak; Stanka Miklavčič, 60, Horjul; Angela Žerovnik r. Bleje, Mengeš; Frančiška Nakrst r. Ovca, 87, Ihan; Janez Virant, 87, Rašica; Janez Cankar, Škofja Loka; Jože Klemenčič, Po-lje-Lj.; Ana Matanič r. Strgar, 88, Celje; Hedvika Klešnik, up., Polje; Frančiška Bizjak r. Petkovšek, 93, Postojna; Ivanka Završan, 74, up., Polhov Gradec; Katarina Hartman, 102, Škofja Loka.
Župančičeva proslava v Katoliškem domu
Tudi SKPD „Mirko Filej“ v Gorici se je pridružilo številnim našim društvom v zamejstvu, ki so želela proslaviti stoletnico rojstva tega velikega slovenskega pesnika, kateri se je rodil 23. januarja 1879. Zato je v nedeljo 12. marca priredilo Župančičevo proslavo v Katoliškem domu, ki je bila lepo obiskana. Uvodne misli je povedal predsednik goriškega društva Viktor Prašnik, povezovala pa je posamezne točke sporeda prof. Marija češčut.
Prvi je nastopil kot govornik prof. Vinko Beličič, pesnikov belokranjski rojak. Župančiča je prikazal zlasti kot pesnika, otroškega in mladinskega, nato domovinskega in končno kot pesnika, ki opeva ljudi na oblasti. Dotaknil se je tudi pesnikove človeške strani. Ni bil človek, ki bi se za idejo izpostavil, hotel je biti vedno uspešen v življenju in to mu je tudi uspelo. Prejemal je časti, priznanja in nagrade. Nikoli ni veliko tvegal, ostal je gosposki značaj. Ko je 11. junija 1949 umrl, je Šel v grob zadnji predstavnik moderne, najsvetlejše dobe našega slovstva, katere gloriolo je nosil do smrti.
Za prof. Beličičem so nastopili udeleženci dikcijskega tečaja (za lepo slovensko izgovarjavo), ki ga je pripravil SKAD, vodita pa gledališka igralca A-leksij Pregare in Stane Raztresen. Recitirali so Župančičeve pesmi Žabe, Žebljarskd, Medved z medom, Pesem mladine, odlomek iz Dume ter Pomladni pozdrav.
SLOVENCI v
OSEBNE NOVICE
Rojstvo: Ing. iPetru Skvarča in gej. Marici roj. Zakrajšek se je rodila hčerka Karla Irena. Prisrčno čestitamo.
Krst: V kapeli šolskih sester v Pa-ternalu je bila krščena v soboto 1. aprila 1978. Mariela Paula Matičič, hčerka Silvije roj. Kienigiel in Tomaža Matičič. Krstne obrede in sv. mašo je opravil g. Jože Guštin. Botrovala sta gdč. Graciela Prego in g. Osvaldo Di Nardo.
LEOPOLD SPARHAKL — umrl
V nedeljo 2. aprila je umrl v Buenos Airesu biv. viš. inšpektor poštne direkcije v Ljubljani g. Leopold Spar-hakl, ki je nato ležal na mrtvaškem odru v hiši svojega zeta g. Lojzeta Kočarja v Ramos Mejii. Pokojnik je bil rojen 9. oktobra 1897 v Teharjih na Štajerskem ter je potem hodil v gimnazijo v Celju. Zajela ga je prva svetovna vojna, v kateri je bil častnik, pa se je takoj po njej javil med prostovoljce za osvoboditev Koroške, na kar je bil vedno ponosen. Nato se je vpisal na pravno fakulteto ljubljanske univerze in vstopil v službo na poštni direkciji ter postal v. nadzornik, kar je bil že visok upravni uradnik. Bil j'e_ iskren katoličan ter se je s pokojnim F. Kremžarjem vodilno uveljavljal pri graditvi cerkve sv. Družine v Mostah pri Ljubljani. Poročen je bil z go. Lojzko^ Janša. Imel je tri sinove in dve hčeri: najstarejša Marjeta je poročena z g. Božom Stariho, Ana z g. L. Kočarjem, sin Janez je inženir in je poročen z go. Jožo Lavrič. Dva sina pa sta padla med drugo svetovno vojno: Bojan se ni vrnil iz nemškega ujetništva, kamor je bil odpeljan kot aktivni letalski častnik, sina Toneta pa so Angleži vrnili partizanom, ki so ga ubili. Tudi pokojni inšpektor sam se je aktivno udeležil protikomunističnega boja ter je bil komandant domobrancev v Pijavi gorici, potem na Rakeku kot kapetan. Po 3. maju se je umaknil na Koroško in skozi taborišča prišel končno v Argentino, kjer se je preživljal z malo trgovino, dokler ni vstopil v pokoj. Lani oktobra meseca je v krogu številne ugledne družine proslavil svojo osemdesetletnico.
Njegova smrt je odjeknila z žalostjo med mnogimi prijatelji in v vsej slovenski skupnosti, katere prireditev se je vedno rad udeleževal, kot se je tudi vidno uveljavljal predvsem v verskih in kulturnih organizacijah.
Pogreb je bil v ponedeljek 3. t. m. popoldan po sv. maši zadušnici, ki jo je daroval v hiši njegove družine ob pokojnikovih telesnih ostankih msgr. Anton Orehar. Z nagovorom se ga je med sv. mašo spomnil z lepimi priznanji njegovi plemenitosti in polnemu krščanstvu ter tudi kot ljubitelju in podporniku verskih in kulturnih u-stanov. Po sv. maši zadušnici se je razvil sprevod na pokopališče v Villegas, kjer zdaj počiva vedno več Slo-■vtencev. Po mrtvaškem opravilu g. monsinjorja se je v imenu prijateljev poslovil od njega nekdanji njegov tovariš iz akademskih let dr. Tine Debeljak. Spomnil se ga je kot velikega Slovenca, kar je pokazal kot Maistrov borec pa tudi kot domobranski poveljnik. Omenjal je njegovo bolečino, ko « je izgubil dva sina kot žrtvi nacizma in komunizma, pa tudi njegove usode begunstva in tujinstva. Omenjal je njegovo plemenitost, saj je bil resnično s Teharij, ki so bile njemu zibel, njegovemu sinu pa neusmiljeni grob. Posebej pa je omenjal njegovo podporništvo
Primorska
Takoj za njimi je še Stane Raztresen z njemu svojsko prepričljivostjo podal naslednje pesnikove stvaritve: Zlato v Blatni vasi, Kiš, Kvartopirci, Sv. Trije kralji ter Veselo pomladno epistolo, naslovljeno batjuški Murnu na onem svetu.
Za zaključek je nastopil pomlajeni zbor „Lojze Bratuž“, ki je pod vodstvom prof. S. Jericija zapel Sattnerjevo Na planine, beneško v Merkujevi priredbi Svieti lunca cielo noč in Boštjančičevo Teče m ivodica. Zbor je v tej prosvetni sezoni prvič nastopil z novimi močmi, kar mu daje jamstvo za bodoče uspehe in uveljavitev na prihodnjih nastopih.
K. G.
Slovenska maša tudi v Vidmu
Na pobudo slovenskih vernikov, ki živijo v furlanskem mestu Vidmu (Udine), bo odslej v kapeli videmskega semenišča (Via Ellero) vsako drugo soboto zvečer ob pol osmih slovenska božja služba. Daroval jo bo prof. dr. Marino Qualizza (Hvalica), ki poučuje v videmskem semenišču in je doma iz Beneške Slovenije.
Z redno slovensko mašo so začeli 11. februarja. Če bi mogli taka srečanja ob oltarju v tem mestu že prej organizirati in vzdrževati, bi se manj ljudi versko in narodnostno izgubilo.
ARGENTINI
pri SKA in Baragovi zvezi ter tudi pri drugih ustanovah slovenske skupnosti, katere „živ ud“ je bil. Naj mu bo Bog plačnik in tolažnik njegovih družin.
Gej. vdovi in vsem sorodnikom izreka sožalje tudi Svobodna Slovenija.
CASTELAR
Slovenska Pristava se pripravjja na Slovenski dan
Na Pristavi v Castelarju je živahna delavnost ze vse od dneva tombole 26. februarja t. 1. Stari in mladi, vsi so polno zaposleni. Tombola sama je dala mnogo dela, a je zela zelo lep uspeh. Vreme je bilo lepo, udeležencev smo našteli 654, bilo je mnogo lepih in praktičnih dobitkov in zato tudi razpoloženje ljudi odlično. Tokrat je bila sreča naklonjena rojaku in spoštovanemu javnemu delavcu g. Maksu Nosetu, ki je zadel prvo tombolo — lepo moderno spalnico. Bil je veselo presenečen. Drugo tombolo — radijski snemalnik — je dobil pristavski sosed g. Lara. Tretjo tombolo stensko blagajno — pa je dobil nas požrtvovalni in neutrudjivi sodelavec g. Rudi Gričar. Finančni uspeh tombole je bil nad vse pričakovanje lep. Zato pa sedaj lahko s polno paro nadaljujemo gradbena dela na Pristavi, da bo za Slovenski dan, ki bo potekel v proslavi 30-lej;nice našega osrednjega društva Zedinjena Slovenija, Pristava svatovsko lepa in urejena.
Predmet negodovanja na Pristavi so ze dalj časa sanitarne naprave, ki ne ustrezajo. V gradbenem načrtu so tudi te predvidene. Zato bodo za Slovenski dan ^že urejeni novi sanitarni prostori.
Za ženske bodo ob novem domu. Stare naprave^ se preurejajo in bodo služile za moške. Bodo pa v kratkem tudi te zamenjane z novimi. Vrt pred novim gostinskim salonom se preureja, tla so že zalita z betonom in položene bodo ploščice. Pot do sanitarnih naprav bo na ta način utrjena ob novi in stari stavbi in prehodna tudi v deževnem vremenu. Vsa drevesa so ohranjena tako, da vrt ni prav nič okrnjen in bo v jesenskih in pomladnih dneh uporaben, tudi če bi preje deževalo.
Gostinski salon dobiva novo lice. Vse stene so že očiščene, bodo lepo opažene in sedaj urejajo nov bar, ki bo za Slovenski dan že v polnem obratu. Postrežna miza je zidana in s formi-ko prevlečena. Tako se tudi manjše skupine gostov ob sobotah in nedeljah ne bodo več zbirale v gostinski sobi stare stavbe.
Kuhinja ima nova tla, končane so vodovodne in plinske naprave, končani so prostori za pomivanje posode s toplo in mrzlo vodo. Očiščena in preurejena je kuhinjska shramba. Kuhinja, kakor je sedaj opremljena, zmore pripraviti 300 kompletnih kosil. Večje zmogljivosti nima in zato za velike prireditve ostanejo v obratu še ražnji, tako da nikoli nihče ne bo odšel lačen s Pristave. Tudi tokrat in vedno bodo pripravljene tudi pečenice, krvavice, čevapčiči, ražnjiči in če bo treba, tudi meso (asado).
Te dni pričenjajo izravnavati svet okrog mogočnega ornbuja, okrog katerega bo postavljena slovenska vasica, ker se bo pod ombujem razvijal popoldanski program ziljske ohceti.
Priprave za kulturni spored so v največjem teku in Pristava je vse večere zasedena z vajami, s pripravljanjem dekoracij, po zasebnih hišah pa žene in dekleta pridno šivajo ziljske narodne noše, ki bodo v Argentini prvič pokazane na Slovenskem dnevu. Pristavska mladina se na ta dan navdušeno pripravlja in tej pripravi posveča ves svoj prosti čas.
Če nam Bog nakloni še lepo vreme, ki naj krona pripravljalna dela vse pristavske družine in sodelujočih domov in organizacij, bomo 23. aprila doživeli lep narodni praznik in proslavo 30-letnice Zedinjene Slovenije.
p. k.
SAN JUSTO
Zveza slovenskih mater in žena odsek iz San Justa pripravlja za soboto, dne 22. aprila ob 20. uri notranjsko večerjo, kot nadaljevanje lanskoletnih tradicionalnih večerov, kateri nas povedejo v različne slovenske pokrajine, da obujajo našo tradicijo in da tudi mlajši rod spozna naše šege in navade.
Gospe iz San Justa nam bodo postregle z pristnimi notranjskimi jedili in pestrim programom. Ob zvokih glasbe pa se bo lahko zavrtelo staro in mlado.
Vsi rojaki prisrčno vabljeni.
SAN MARTIN
Sestanek Lige žena-Mati
Dne 15. marca je sanmartinska Liga Žena-mati imela svoj prvi letošnji sestanek. Gospa Mirjanka Voršičeva se je s članicami pogovorila o prihodnem delu Lige v tem letu. Prihodnji sestanek bo 19. aprila s predavanjem g. Smersuja. Lepo vabljene vse sanmar-tinske žene in dekleta!
MENDOZA
Naši mladinski organizaciji fantov in deklet sta polagali na občnem zboru obračun svojega delovanja v pretekli poslovni dobi.
Za novo poslovno dobo sta bila izvoljena sledeča odbora:
Slovenski fantovski odsek: predsednik — Bajda Peter; podpredsednik — Bajda Jernej; tajnik — Bajda Marjan; blagajnik —- štumberger .Ture; športna referenta — Nemanič Milan in Štern Marjan; kulturni referent — Hirsche-
gger Gabrijel; gospodarja — Hirsche-gger Peter in Stopar Ričko; voditelj naraščajnikov — Hirschegger Davorin; podvoditelj — Hirschegger Damijan.
Slovenski dekliški krožek: predsednica — Hirschegger Helena; podpredsednica — Bajda Helena; tajnica — HJirschegger Veronika; blagajničarka — Bajda Nežka; športni referentki >— Grebenc Irena in Hirschegger Veronika; kulturna referentka — Bajuk Danica; gospodarica — Bajda Helena; voditeljica naraščajnic — Artač Slavka in podvoditeljica naraščajnic — Raho-lin Veronika.
SAN LUIS
Velik uspeh Slovenskega gledališča
Škof v San Lui su msgr. dr. Laisse J° uvedel za učinkovito in uspelo izvedeni živi križev pot, ki ga je Slovensko gledališče v Buenos Airesu lansko leto predvajalo v Villa Ballester. Želel je, da bi ^ se ta križev pot ponovil tudi v San Luisu. Govoril je o tem s sanluiš-kim provincialnim guvernerjem, ki se je navdušil za škofov načrt zlasti še, ko je videl album krasnih posnetkov lanskega križevega pota v Villa Ballester. Dal je na razpolago vojaško letalo za prevoz igralcev iz Buenos Airesa v San Luis in za povratek domov.
Slovensko gledališče je bilo pripravljeno ustreči želji sanluiškega škofa in igralci so se na veliki petek podali na pot v San Luis, kjer so jih tamošnji Slovenci in drugi ljudje sprejeli na stanovanje.
Živi križev pot se je vršil zvečer ob pol devetih okoli glavnega trga pred stolnico. Prvi dve in zadnje štiri postaje so predvajali pred stolnico, ostale na na raznih delih trga. Vreme je bilo vetrovno in hladno. Udeležilo se je tega živega križevega pota za sanluiške razmere rekordno število ljudi — nad
5.000	oseb. Vsi igralci so svoje vloge izredno dobro podali. Ljudje so v popolni tišini prisostvovali temu veličastnemu pasijonu in po končani prireditvi glasno izražali svoje zadovoljstvo. Izredno laskavo so se izražali o prepričljivem podajanju navzoči sanluiški škof in vsa sanluiška duhovščina, ki jo je škof povabil na prireditev. Prav tako so bili izredno zadovoljni s prireditvijo najvišji zastopniki civilnih oblasti.
Slovenci so se s to prireditvijo odlično predstavili sanluiški javnosti. Po cerkvah, v radiu in televiziji ter po zvočnikih po mestu so oddajali propagando za živi križev pot, ki ga bo predvajal „Teatro Esloveno“. Vsepovsod je bil govor o Slovencih in postali smo predmet splošnega zanimanja. Zanimanje je dvignilo tudi dejstvo, da je prišel ta križev pot iz Buenos Airesa filmat zastopnik televizijskega kanala 13 (Monica presenta), ki je odlomke križevega pota predvajal dne 29. marca.
Slovenci v San Luisu čutimo dolžnost, da se vsem članom Slovenskega gledališča prisrčno zahvalimo, da so obiskali naše mesto in da so s svojo sijajno _ igro poglobili versko zavest tukajšnjega ljudstva in dvignili slovenski ugled. Posebna zahvala gre g. Lojzetu Rezlju, ki je kot predstavnik Slovenskega gledališča in kot režiser nosil breme vseh priprav za ta križev pot.
Slovenci iz San Luisa
DAROVALI SO:
Za tiskovni sklad Svobodne Slovenije je daroval zamejski Slovenec (iz Tržaškega) $ 30.000. Iskrena hvala.
Svobodna Slovenija
PO ŠPORTNEM SVETU
FRANCIJA je premagala Brazil v prijateljski nogometni tekmi v Parizu 1:0. športni poročevalci pravijo, da bi neodločen rezultat bolj ustrezal poteku igre, obenem pa menijo, da tekila ni bila na kakšni tehnični' višini. Seveda pa je sobotna zmaga Francije močno dvignila njen nogometni ugled v svetu, saj je premagala Brazil, večkratnega svetovnega prvaka.
V MILANU je bil 14. marca dvoranski atletski dvoboj med Evropo in ZDA. Evropejci so nastopili v popolnejši postavi in so premagali ameriške atlete z 141:80. Na sporedu je bilo 21 disciplin. 12 moških in 9 damskih. V teku na 400 m je Evropo zastopal tudi Knapič (Jug.), a več kot četrto mesto ni mogel zasesti; zmagala sta v tej disciplini Frazier in Vinson pred Poljakom Podlasom in Knapičem.
NA EVROPSKEM NAMIZNOTENIŠKEM prvenstvu v Duisburgu se je Jugoslavija uvrstila na peto mesto. V skupini A je zasedla tretje mesto za Madžarsko in Francijo, pred ČSSR, Poljsko in Nizozemsko. V finale so se tako u-vrstili prvi dve ter SZ in Anglija iz skupine B. Jugoslovanska moška ekipa je nato v tekmovanju za uvrstitev od petega do osmega mesta - premagala ÖSRR s 5:1 in ZRN z enakim rezultatom ter švedsko s 5:2. Peto mesto je zasedla tudi damska ekipa, prvo mesto je osvojila Madžarska pred SZ, ČSSR in Romunijo.
NA ENGADINSKEM smučarskem maratonu v Švici je na 42 km dolgi progi tekmovalo 11.950 tekmovalcev med njimi 913 žensk. Iz Slovenije se je udeležilo tega jubilejnega 10. maratonskega teka 52 moških in 8 ženske. Zmagal je Švicar Albert Giger s časom 1:38,19, kar je nov rekord proge. Slovenec Burgar je bil z 9 minutami zaostanka za zmagovalcem 61., 275. mesto je z 22 minutami zaostanka osvojil Reš iz Radovljice, šolar in Lotrič pa sta zaostala 29 minut.
JUGOSLOVANSKA reprezentanca je pred tekmovanjem za svetovno prven-(Nad. na 4. str.)
Goriška in
V nedeljo, 23. aprila, na SLOVENSKI PRISTAVI - Buenos Aires - ob 30-letnici društva Zedinjene Slovenije vabimo vse rojake na
SLOVENSKI DAN
SPORED: 10.00: ZBIRANJE NARODNIH NOŠ
10.30: SV. MAŠA — SOMAŠUJEJO SLOV. DUŠNI PASTIRJI 11.30: PROSLAVA 30-LETNICE NAŠEGA OSREDNJEGA DRUŠTVA 13.00: SKUPNO KOSILO
15.00: GLEDALIŠKI PRIKAZ ZILJSKE SVATBE PROSTA ZABAVA
Pomagajte pri kritju stroškov s prednaročilom kosila!
Še posebno vabimo vse rojake v narodnih nošah na SLOVENSKI DAN!
SD© - SFZ - SLOVENSKA PRISTAVA Sob®ta 15. aprila ob 21. uri
Družabni večer
Slovenski odbojkaši
te vabijo
po slovenskem mladinskem izletu v nedeljo, 30. aprila 1978 v NAŠ DOM - SAN JUSTO Ta dan se bosta predstavili tudi mlajša skupina moštva in dekliška skupina.
Po igrah bomo nadaljevali veselo razpoloženja v dvorani ob zvokih orkestra in disck-jockey.
Pridite, ne bo vam žal!
PO ŠPORTNEM SVETU (Nad. s 3. str.)
stvo v hokeju na ledu skupine B odigrala 12. in 14. marca dve prijateljski tekmi z Japonsko. V prvi je jugoslovanska ekipa gladko premagala Japonsko s 7:2, v drugi pa tudi gladko izgubila z 0:3.
V BUENOS AIRESU je bilo v nedeljo 2. aprila zaključeno IV. svetovno prvenstvo v hokeju na travi. V finalni tekmi je Pakistan premagal Holandijo 3:2, tretje mesto je osvojila Avstralija z zmago nad ZRN s 4:3. Argentina se je med desetimi tekmovalci uvrstila na osmo mesto.
Sodeluje 44Woodstock99
AVTOMOBILSKI DIRKAČ Carlos Reutemann je na dirki v ZDA v Long Beaehu osvojil prvo mesto. S to drugo zmago se je v skupni uvrstitvi za svetovno prvenstvo povzpel na prvo mesto, ki ga deli z Andretti jem (ZDA), oba sta v štirih dirkah zbrala po 18 točk.
Zveza slov. mater in žena sporoča da je srečka štev. 872 zadela vezani prt. Izkupiček tega srečolova je tudi pripomogel k lepemu uspehu velikonočne akcije (obiski in razdelitev živilskih paketov osamelim rojakom).
Vsem dobrotnikom, ki so pomagali pri tem delu — Bog plačaj!
POTOVALNA AGENCIJA
: K '	■	■
Robledo Turismo
S.	R. L. EVT. LEG. 1395,	:
'm
OLGA ZORIC DE NEWLAND j
■
■
nudi slovenskim rojakom ugodne cene za vožnje z ladjo ali z avionom po Argentini in v ino- : zemstvo. Informirajte se pri nas! ; Pisarna: MAIPU 474 — 6’ Piso Off. "E” — T. E. 392-2063,
Bs. As.
■
■
Lahko kličete tudi na dom:
T. E. 44-9338. Zjutraj: od 8—9;
zvečer: od 19—22.	■
XXXI. REDNI LETNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZEDINJENA SLOVENIJA
Upravni odbor društva Zedinjena Slovenija sklicuje XXXI. redni letni občni zbor članov društva za nedeljo 16. aprila 1978 ob 10. uri v prostorih Slovenske hiše, Ramón L. Falcón 4168, Buenos Aires.
Dnevni red
1.	— Izvolitev dveh overovateljev zapisnika občnega zbora.
2.	— Branje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.	— Poročila upravnega sveta in nadzornega odbora.
4.	— Predlogi.
5.	— Slučajnosti.
Po členu št. 16 društvenih pravil bo občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi članov eno uro po sklicu. Z vsemi pravicami se morejo med seboj zastopati zakonci ter starši in otroci. Pooblačence morejo imenovati tudi člani, ki bivajo izven Velikega Buenos Airesa.^ Pooblaščenci se morajo izkazati s pismenim pooblastilom. Pred občnim zborom bo v slovenski cerkvi sv. maša za vse pokojne člane Zedinjene Slovenije.
Prof. dr. JUAN JESUS BLASNIK
■
■
specialist za ortopedijo in travmatologijo
■
■
Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje ■ Capital Federal Tel. 41-1413
■
■
Ordinira v torek, četrtek in soboto S od 17. do 20. Zahtevati določitev ■ ure na privatni telefon 628-4188.	■
SDO	SFZ
Ramos Mejia
Te vabita na družabni večer,
v soboto, 8. aprila
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RA UL CASCANTE
Escribano Publico Cangallo 1642	Buenos Aires
Pta. baja, ofic. 2
T. E. 35-8827
DANES BOLJ KOT KDAJKOLI VELJA: PREDNO VZAMETE POSOJILO ALI NALOŽITE SVOJ DENAR DRUGOD, VPRAŠAJTE ZA POGOJE'PRI NAS! NE BO VAM ŽAL!
KREDITNA ZADRUGA „SLOGA44 z. z o. z.
Bmé. Mitre 97	— Ramos Mejia — T. E. 658-6574
Uradne ure: Ponedeljek, sreda, petek; od 15. do 19. ure
i OSBEDNJA HIŠA:
: LOMAS DE ZAMOBA
■
■
■
Av. Hipólito Yrigoyen 8854/62
■
Tel.: 243-2291
■
'5	. . .
(med Boedo in Sàenz)
■
E
E
Vse za dom
Pohištvo
EZEIZA
Ruta 205 (nasproti postaje) Tel. 295-1197
C. SPEGAZZINI
Av. 25 de Mayo 136
SAN JUSTO
Almafuerte 3230 (eno kvadro od občine)
LOMAS DE ZAMORA
Hipólito Yrigoyen in Laprida
Dekoracije
OBVESTILA
Za Slovenski dan
V prodaji so nakaznice za 300 re- S, zerviranih kosil po $ 3.000.—, ki jih kupite pri odbornikih društvenih domov.
Pripravljene pa bodo tudi druge jedi pečene na ražnju in klobase po zmerni ceni.
Slovenski dom v San Martinu
V soboto, 15. aprila, ob 20, bo skioptično predavanje g. župnika Fr. Berganta „Sprehod po Evropi“ (Ogled nekaterih mest, katedral, gora itd.). Po predavanju domača večerja (vampi)
ESL0VENIA LIBRE
Editor responsable: Miloš Stare Redacción y Administration:
Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavle Fajdiga,
dr. Tine	Debeljak, Slavimir Batagelj
	in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.362.266	
SOBOTA, 8. aprila:
V	Slomškovem domu družabni večer. Vabita SDO in SFZ Ramos Mejia.
NEDELJA, 9. aprila:
V	Slomškovem domu v Ramos Mejia ob 9. mladinska sv. maša. Nato predavanje p. Al. Kukoviča.
SOBOTA, 15. aprila:
Na Pristavi družabni večer. Vabita SDO in SFZ Morón.
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 20. skioptično predavanje g. župnika Berganta: sprehod po Evropi in ogled nekaterih mest, katedral, gora itd. Nato bo na razpolago domača večerja.
Pouk Slov. srednješolskega tečaja „Ravn. Marka Bajuka*1 ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 16. aprila:
Občni zbor Društva Zedinjena Slovenija ob 10. uri v Slovenski hiši. Velika tombola v Slomškovem domu.
SREDA, 19. aprila:
V	Slovenskem domu v San Martinu
bo ob 19,30 sestanek Lige Žena-mati b predavanjem g. Rudolfa Smersuja.
SOBOTA, 22. aprila:
Sestanek staršev srednješolskega tečaja ob 17 uri v Slovenski biši.
Avdiovieual o Antarktiki ob 20 uri v Slovenski hiši. Vabi SKAD.
Pouk Slov. srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
Zveza slov. mater in žena odsek San Justo vabi rojake na pristno notranjsko večerjo s pestrim programom in plesom. Začetek ob 20 uri.
NEDELJA, 23. aprila:
Na Slovenski Pristavi v Cag telar ju
SLOVENSKI DAN z bogatim sporedom.
SOBOTA, 29. aprila:
Pouk Slov. srednješolskega tečaja
„Rav. Marka Bajuka“ ob 15 uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 30. aprila:
Izlet mladine, deklet in fantov na Sanjuško domačijo, ki ga organizirata zvezna odbora SDO in SFZ.
PONEDELJEK, 1. maja:
Študijski dan SKAD-a.
Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1978:
za Argentino: ? 8.500.— (850.000), pri pošiljanju po pošti $ 9.500.— (950.000); ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 25 USA dol.; obmejne države Argentine 20 USA dol.; Avstralija 31 USA dol.; Evropa 28 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 19 dol.
Talleres Gräficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T. E. 33-7213.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Tečaj slovenščine za kasteljansko govoreče otroke je v Slovenski hiši vsako soboto od 10.30 do 12.
•	17. velika tombola v korist Slomškovega doma bo prav gotovo med najlepšimi družabnimi prireditvami v tem letu.
•	V nedeljo, 16. aprila, Vas pričakuje izredno veliko bogatih tombol in drugih dobitkov.
•	če ste kupili tablice v predprodaji, boste deležni posebnega žrebanja. Prav lep okras vašemu domu bo lepa punčka v narodhi noši.
•	Vsako leto se zbere na prijetnem vrtu Slomškovega doma okoli
lOOO
slovenskih rojakov.
Glavni dobitek po Izbiri
ali krasna spalnica ali moderen hladilnik ali avtomatičen pralni stroj.
•	Okoli 400 praktičnih dobitkov, med katerimi bodo vzbujali največje zanimanje: originalna skrinja, punčke v narodni noši, tipični krožniki, slovenski pokrajinski motivi, kolo, pleteni stoli z mizico itd.
•	Kupujte tablice. Pridite na prireditev pravočasno! Pričetek ob 15. uri. ‘ Na svidenje!
■ ■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a« ■■■■■■■■■■■■<
Vdan v božjo voljo, nas je zapustil v nedeljo 2. aprila naš ljubi mož, oče, ded, praded, brat, tast in stric, gospod
Leopold Sparhakl
bivši višji računski inšpektor
Vsem, ki so našega dragega očeta kropili, spremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence in cvetje, predvsem družini Levstek, se iskreno zahvaljujemo. Hvala msgr. Oreharju za vodstvo pogreba, gg. žpk. Škerbcu, dr. Žaklju, dr. Gnidovcu, dr. Starcu in prelatu Novaku za opravljene molitve. Lepa hvala tudi dr. Tinetu Debeljaku za tolažilne besede ob grobu, očetu v slovo.
Priporočamo ga vsem v molitev.
Užaloščeni:
žena Lojzka roj. Janša;
otroci: ing. Janko, Marjeta por. Stariha, Anka por. Kočar;
vnuki: Stariha dr. Miha z ženo Jelico roj. Fajdiga, prof. Marjetka por. Hostnik z možem Tomažem, Marjanca por. Osterc z možem Pavlom, Andrej, — Kočar Ančica, Marko, Lojze, Tomaž, Jani — Sparhakl Veronika, Damjanca, Pavel-ček;
pravnuki: Nacko, Andrejka, Boštjanček;
brat župnik Karel;
snaha Jožica roj. Lavrič ter zeta Božo Stariha in Lojze Kočar;
nečakinja Pavlina por. Dobovšek z družino
in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Sv. Katarina, Brežice, Šmartno pri Litiji, Ljubljana, aprila 1978.