Št. 34 (1065) Leto XXI NOVO MESTO, četrtek, 20 avgusta M ^	1970
Prve hmeljeve kobule
(Preteklo soboto so kot prvi v novomeški občini začeli obirati hmelj v Šentjerneju, kjer ima novomeška kmetijska zadruga Krka svojo ekonomsko enoto. Vendar je obiralca že prvi dan presenetila ploha: 150 ljudi, ki so bili v hmeljišču, se je zateklo pred dežjem pod streho. Te dni začenjajo obirati hmelj tudi v drugih hmeljiščih, v Srebrničah, kjer ima hmeljišče kmetijska srednja šola, pa bodo obirali zeleno zlato strojno in bodo imeli s premajhnim številom obiralcev najmanj težav.
Medvedi na pohodu
Nevsakdanji dogodek se je prejšnji teden primeril tovarišu Centi, ki vsako jutro kolesari iz Ortneka porti Ribnici: v »fužini« mu je pot zastavila medvedka, ki je z dvema mladičema prečkala cesto. Kolesa je morel ustaviti, da je družina odhlačala v gozd. Zdaj je hrane povsod dovolj in medvedji rod si morda , že išče primeren prostor za prezimovanje.
V. P.
ZAHTEVAJTE
PROSPEKTE!
inles
Iribnical
OKNA VSEH VRST
VRATA —SOBNA, BALKONSKA VHODNA IN GARAŽNA
PRODAJA NA KREDIT
V ponedeljek popoldne smo za hip zmotili slikarje in kiparje — samouke, ki so se v soboto zbrali na III. taborniškem srečanju slovenskih likovnih samorastnikov v Trebnjem. Na sliki so (z leve proti desni): Pero Mandič, Petar Smajič, Petar Grgec, Mladen Dolovski, Konrad Peternelj, Greta Pečnik, Dušan Jevtovič, Liza Podpečan-Kuhar, Drago Košir, Jože Peternelj, Anton Plemelj, Alojz Jerčič in Ivan Lackovič. Manjkajo še Polde Mihelič, Anton Repnik, Adi Arzenšek, Janko Dolenc, Rudi Stopar in Jože Horvat-Jaki. Slikarji in kiparji-samouki so se lotili svojih del z izrednim navdušenjem in delovnim poletom. Med taborom bodo spoznali tudi nekaj krajev v občini, v soboto zvečer pa bodo pod gradom na Mirni zaključili svoje plodno srečanje.	Foto:	Mirko	Vesel
PO VII. ZBORU POŠTNIH DELAVCEV IZ 7 OBČIN
Nadaljnje posodobi janje PTT omrežja
Še v zgodnji jeseni: nova ATC v Sevnici, do 1975 njega posodobljanja ptt mreže v vseh občinah, na
pa nova pošta v Sevnici - Obsežen program nadalj-področju katerih deluje PTT podjetje Novo mesto
Tudi na nedeljskem VII. zboru Podjetja za PTT promet Novo mesto se člani kolektiva niso oddaljili od dobrih izkušenj dosedanjih takih srečanj: družabnosti na grajskem vrtu v Sevnici so dodali predvsem lepo proslavo 25-letnice svobode, enoletni obračun doseženih novih uspehov ter zanimiv vpogled v prihodnje načrte pa je razveselil vse delavce podjetja, ki so upravičeno lahko ponosni na doseženo stopnjo modernizacije poštne službe v pokrajini. Brez nje bi bila danes tudi vsa ostala hitra rast delovnih organizacij, občin, javnih, kulturnih ter vseh drugih dejavnosti širše Dolenjske več kot le ohromljena. Lahko celo trdimo, da bi se dolenjsko območje že samo s telefonijo in z drugimi zastarelimi poštnimi dejavnostmi, kakršne smo imeli še pred pičlimi desetimi leti, dobesedno dušilo in bilo obsojeno na hiranje.
Ze vrsto let pa smo priče zdrave rasti in uspešnega razvoja podjetja, ki ima v pokrajini izredno pomembne naloge: telefonski, telegrafski in ves drugi poštni promet. Da se je novomeško PTT podjetje uvrstilo jned najpri-zadevnejša podetja svoje stroke v Sloveniji, so na nedeljskem zboru povedali Jakob
Berič. direktor podjetja, Jose Dobnik, načelnik za PTT promet pri združenem PTT podjetju Ljubljana, kot tudi Janko Kušar, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez pri RZS.
Proslavo je \ imenu posebnega odbora za vsakoletno srečanje poštnih delavcev tu-
di tokrat začel Jože Kukec, zbrane delavce PTT podjetja pa je pozdravil Viktor Auer, sekretar komiteja občinske konference ZKS. Na grajskem vrtu se je zbralo pribl. 500 aktivnih in upokojenih poštnih delavcev, ki jih je razveseljevala kvalitetna godba poštarjev iz Maribora. Cetrtsto-letni jubilej osvoboditve so počastili z dostojnim kulturnim sporedom. Največ zani-'manja pa so tako domačini kot gostje posvetili enoletnemu pregledu opravljenega dela, o čemer je poročal delovni skupnosti direktor Jakob Berič. Dosedanjo modernizacijo PTT omrežja na območju 7 občin je ocenil predvsem kot pomembno gospodarsko pridobitev.
Nova ATC v Sevnici še to jesen
Tovariš Berič je med drugim povedal, da je telefonski promet v Sevnici, Krškem, Brežicah, Brestanici, na
(Nadaljevanje na >13. str.)
Pročelje hotela Turist v Brežicah vabi s prikupno zunanjostjo. Novi hotel je najnovejša gostinsko-turistična pridobitev Spodnjega Posavja, pomembna za širše dolenjsko območje. Več o novem objektu preberite na 4. strani današnje številke
(Foto: M. Vesel)
Srečanje aero klubov
. V soboto, 15. avgusta, so se v Novem mestu srečali predstavniki aero klubov iz Slovenije. Na prečenskem letališču so dopoddne piloti pokazali akrobatske veščine in iamenjali i2kušnje. Zvečer so Novomeščand pripravili zakusko, na kateri so bili tudi predsednik Letalske zveze Jugoslavije Božo Lazarevič, komandant novomeškega garnizona Jože Nagoda in podpredsednik novomeške občinske skupščine Avgust Avber.
Uboj iz objestnosti?
Ob zaključku redakcije smo izvedeli, da so v novomeška zapore pripeljali Antona Remiha, roj. 1947., iz Straaija v sevniškd občin, ki je osumljen, da je ubil Ton^a Tre-fanta, 18 let, v nedeljskem pretepu na Mrzli planini. Osumljenca so že zaslišali; zanj so odredili pripor, javni tožilec pa bo kajpak zahteval preiskavo.
Kot smo lahko izvedeli, je do pretepa prišlo na MrzM. planini okrog 22.30 ure. Tone Tone Trefalt je hudim poškodbam podlegel v celjski bolnišnici. Po prvih podatkih je bil pokojnik znan kot prijazen in miroljuben fant in baje tudi ni dal povoda za( nedeljski usodni pretep.
Metlika: nič več ročnih brizgaln
V nedeljo, 16. avgusta, so v metliški občini zamenjali še zadnjo ročno brizgallno z novo motorko. V Dragami ji vasi so ta uspeh poadravili šte vilni domačini in občinski predsednik Ivan 2ele ter zastopnik novomeške IMV inž. Božo Hočevar. IMV je prispevala za nakup brizgalne 10 tisočakov, hkrati pa je zaupala gasilcem iz Dragomlje vasi, naj skrbijo za njen obrat na Suhorju. Gasilci so že več let zbirali denar za brizgalno, o dosedanjem 48-letnem delu društva pa je spregovoril zdajšnji predsednik Ivan Težak. V. š.
od 20. do 30. avgusta Okrog 22. in 30. avgusta dež z ohladitvijo in nevihtami. V ostalem bo prevladovalo lepo vreme, vendar so vmes možna manjša poslabšanja.	Dr. V. M.
Rdeč spominski trakec iz rok deklet in fantov v narodnih nošah je v nedeljo dopoldne dobil vsakdo, ki je prišel na VII. zbor delavcev PTT na sevniški grad. Lepa udeležba in dobra organizacija, to dvoje odlikuje poštne delavce 7 občin širše Dolenjske — pa seveda tudi iskreno tovarištvo in smisel za kolektivno delo (Foto: Tone Gošnik)
3.000 gostov na Čateški noči
Oči ženskega sveta so bile uprte v modno revijo mariborske VEZENINE - Veselo do jutra
Prireditelji letošnje čate-ške noči so imeli srečo. Vreme je bito naklonjeno in tako je ta tradicionalna zabavna turistična prireditev v soboto, 15. avgusta zvečer, zvabila k čateškim bazenom več kot 3000 gostov, od tega več kot polovico iz Zagreba in drugih hrvaških krajev.
V prvem delu pri bazenih je ženski svet navdušila modna revija, na kateri so manekenke pokazale nekaj deset modelov mariborske VEZENINE. Posebno odobravanje je VEZENINA požela
za najrazličnejše hlačne kostime, večerne in poročne obleke kot za oblačila z orientalskimi krojnimi dodatki.
Za razvedrilo so	skrbeli
pevci zabavne glasbe Višnja Korbar, Mišo Kovač in Dalibor Ivaniševič, ki	so ka-
sneje do jutra prepevali tudi gostom v zaprtih prostorih. Pod reflektorji pri bazenih je nastopila tudi folklorna skupina iz Artič. Predstavila se je v narodnih nošah in zaplesala več belokranjskih in gorenjskih ljudskih plesov.	IVAN	ZORAN
DOLENJSKI LIST
tedenski ■ mozaik
V Indiji še vedno Sivi dosti maharadž, ki sicer nimajo več toliko privilegijev in oblasti kot nekoč, imajo pa še vedno- dosti denarja in včasih tudi še kakšne privilegije. Tudi v mestu Aron še imajo svojega maharadža. Zadnjih tristo let so njegovim prednikom in njemu v čast vsako noč ob 'treh s topom ustrelili z mestnega obzidja, takoj zatem pa se je oglasil nočni stražar: »Tišina! Njegovo veličanstvo spi!« Zadnje čase so se meščani začeli pritoževati zaradi te stoletne navade, ki ph je vsako noč zbudila in oblasti so prepo-vedale streljanje. Meščani zdaj mirneje spijo, maharadža pa najbrž ne ... Južnoafriški radio je razpisal tekmovanje pianistov ob dvestoletnici rojstva Ludivika van Beethovna. Za tekmovanje so se prijavili tudi štirje temnopolti pianisti, ki pa jim niso dovolili nastc\xi. Prepoved so razložili s tem, da črnci ne smejo igrati del belega skladatelja, češ da mora »vsaka rasa tekmovati le na področju svoje kultre« ... Pariški župan je nedavno izjavil, da je znameniti Eifflov stolp, ki je že od leta 1889 simbol francoske prestolnice »zrel za rušenje«, ker je star in zarjavel. Ta izjava je izzvala silno razburjenje med Parižani in k županu so začela deževati protestna pisma z ne ravno ljubeznivimi izrazi. Razburjenje in ogorče-. nje javnosti je bilo tolikšno, da so morali uradno sporočiti, da rušenje Eifflovega stolpa ne pride v poštev in da je v takem stanju, da bo zdržal še najmanj sto let. Skrbi Parižanov zaradi Eifflovega stolpa so torej vsaj še za eno stoletje nepotrebne...
Ko iz raznih krajev Evrope poročajo o poplavah in nevihtah pa je te dni prišla iz indijskega mesta Džaisal-meru novica, da je po osmih letih prvič padel dež. Mnogi otroci, ki še nikoli niso videli dežja, so se silno prestrašili kapljic, ki so padale z neba ...
Mleko in mineralna (kisla) voda
Osnovna živila naj bodo poceni, vendar ne v škodo kmetovalcev - Ali so proizvajalci dobro prodajajočega se blaga voljni prispevati, svoj delež?
V Radencih so hudi, če kmetovalci primerjajo ceni mleka in njihove mineralne vode v trgovini, kjer sta skoraj enaki. V Mariboru je liter pasteriziranega mleka v steklenici dražji le za pet par. član njihovega kolektiva Feri Horvat je na široko razložil v časopisu, da je tako zaradi tega, ker se cene radenske slatine formirajo prosto po zakonitostih trga, cene mleka pa določajo družbeni organi.
■ Kmetovalci to vedo prav dobro in že dolgo. Nihče pa jim še ni na drobno razložil in jih prepričal, da je tako prav in pošteno ter da nstreza
nagrajevanju po delu vseh delovnih ljudi v naši družbi. Tudi Feri Horvat s svojim odgovorom ne. V članku, na katerega je odgovarjal, je balo jasno zapisano, naj bd se ded izrednega dohodka od mineralne vode (in drugih konjunkturnih proizvodov) stekal v poseben sklad, iz katerega bi regresirali prodajo osnovnih živil, da bi jah porabniki dobili po nizki ceni, proizvajalci pa ne bi bili prikrajšanj pri svojih dohodkih in osebnih prejemkih Le tako je moči nagrajevanje po delu uveljaviti za vse delovne ljudi v naši domovini.
■ Tega res ne more uredifti en sam kolektiv, npr. radenski. Ureja naj ga širša družba. Tiste, ki pravijo tako, pa vprašamo: ali širša družba niso vsi delovni kolektivi skupaj? Kateri je pripravljen sodelovati za ureditev takega nagrajevanja po delu, da ne bi kmetovalci morali dajati poseben prispevek za boljši življenjski standard vseh delovnih ljudi?
■ V Radencih še ni čutiti takega vzdušja. Sicer pravijo, da njihov kolektiv daje vsako leto stomilijonska sredstva za širše družbene-potrebe, npr. za vodovod, ceste in podobno. Mar mislijo, da kolektivi sosednjih kmetijskih organizacij ne bi raje dajali sredstva za podobne namene, če bi jim trg omogočal take dohodke, ko da hlevarji ne morejo dobita ustrezne nagrade za svoje delo? Delo v hlevih je težje in bolj um zano kot pri polnjenju steklenic, a vzlic temu nagrajeno veliko slabše. Slabo nagrajeni delavci
KONGRES NUDISTOV — V North Kentu v jugovzhodni Angliji je bil mednarodni kongres nudistov, ki se ga je udeležilo 100 delegatov iz raznih držav. Med kongresom so nekateri hoteli iti tudi k maši, vendar jim krajevna cerkvena oblast ni hotela pustiti, da bi v svoji »obleki« prišli k maši. Namesto tega so raje poslali k njim duhovnika, ki jim je bral mašo v njihovem skrbno ograjenem taborišču. Na sliki je posnetek s te nenavadne maše.
pa morajo prispevati, da tudi, delovni ljudje z visokimi osebnimi prejemki dobivajo mleko in meso po nižji ceni!
■ Opravičevanje, da je radenska voda bila že včasih dražja kot mleko je točno. Drugačno podobo bi dobili, če bi jo primerjali s čmimvkruhom, ki je bil včasih, pred zadnjo vojno precej dražji, zdaj pa imata v trgovini oba enako ceno..
■ S primerjavo cen mleka in mineralne vode nočemo očitati Radenski nobenega izkoriščanja. Na takih, izrazitih primerih želijo kmetovalci le dokazati, dokler bomo imeli dve vrsti cen: proste in od družbe določene, če družba želi, da bodo osnovna živila poceni, mora za to skrbeti s svojimi sredstvi, ne na račun le nekaterih proizvajalcev in živilske industrije!
Seveda so taka sredstva morala zbirati pri prodaji konjunktumega (dobro prodajajočega se) blaga, ki prinaša izredne dohodke. To bi morda bilo možno z različnimi stopnjami prometnega davka.
JOŽE PETEK
TELEGRAMI
MOSKVA — V Sovjetski zvezi so izstrelili avtomatsko vesoljsko ladjo brez človeške posadke »Venera 7«. Ladja je težka 1.180 kilogramov Z njo bodo nadaljevali raziskovanje Venere, ki so ga začeli s prejšnjimi ladjami tega tipa Ni pa Se znano ali je naloga najnovejše »Venere«, da se spusti na površino Venere ali bo samo letela blizu nje
LONDON — Prihodnji mesec se bodo v Rimu sestali zunanji ministri več evropskih držav Razpravljali bodo o tem. kako zagotoviti varnost diplomatov v tujini. To vprašanje Je postalo zelo pereče zadnje mesece, ko so se začele množiti ugrabitve tujih diplomatov, predvsem v Južni Ameriki Domači gverilci ugrabljajo tuje diplomate ln jih potem spuščajo v zameno za zaprte gverilce Bilo pa Je Se več primerov, da so diplomate tudi ubili, ker oblasti niso hotele izpustiti gverilcev.
MOSKVA — V Moskvi se Je v ponedeljek začel svetovni kongres zgodovinarjev, ki je doslej največji sestanek te vrste. Na njem sodeluje okrog 6.000 zgodovinarjev z vsega sveta, med njimi tudi iz Jugoslavije.
DAR ES SALAM — V glavnem mestu Tanzanije so podpisali spo razum o tehničnem sodelovanju med Tanzanijo ln Jugoslavijo za leti 1971 ln 1972. Po tem sporazumu bosta državi zamen invali strokovnlake in študente ter skupaj izdelal! nekaj gospodarskih projektov.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
■ TITOVI POGOVORI V BIH IN DALMACIJI — Po tridnevnem bivanju v črni gori je predsednik re-( publike Tito odpotoval v začetku minulega tedna v Bosno in Hercegovino. Najprej se je ustavil v Vi-šegradu, Goraždah in Foči. Od tod ga je vodila pot na Tjentište, kjer je med drugim obiskal naselje mladinskih brigad, ki sodelujejo v delovni akciji »Sutjeska 70«. Po prisrčnem pogovoru z brigadirji, je le-tem zaželel uspehe pri nadaljnji gradnji tamkajšnjega mladinskega centra. Tu se je predsednik Tito sestal tudi z voditelji BiH, ki so ga seznanili z nerešenimi vprašanji, kako bi odpravili posledice potresa v Bosenski Krajini in pomagali prizadetemu prebivalstvu. Zvečer pa je. bil spet gost brigadirjev. Ob tabornem ognju Je obujal spomine n<i zgodovinske dogodke med bitko na,Sutjeski. S Tjentišta je predsednik nadaljeval pot v Gacko, Mostar in Metković, od koder je odpotoval V Split, Tu je sprejel malijskega zunanjega ministra Sorija Couliba-lyja, ki je bil tiste dni na obisku v .Jugoslaviji. V Splitu si je med drugim ogledal nova tamkajšnja naselja in nekatere tovarne, pogovarjal . pa se je tudi s predstavniki družbenopolitičnega življenja.
■ NAJVIŠJI IN NAJNIZJI DOHODEK — V Jugoslaviji še naprej prejemajo naj višje mesečne osebne dohodke v projektantskih organizacijah. Ti znašajo 2.135 dinarjev v povprečju. V tekstilni in tobačni industriji, kjer so najnižji, pa znašajo povprečni mesečni dohodki 804 oziroma 863 dinarjev. Nominalni mesečni prejemki v družbenem sek-
torju znašajo 1.079 dinarjev. Zapo sleni v gospodarskih zbornicah dobivajo na mesec povprečno po 1.882 dinarjev, v letalskem prometu 1.701, v poslovnih združenjih 1.682 itd.
■ SODOBNE NAPRAVE NA MEJNIH PREHODIH — Zvezna carin ska uprava je sporočila, da bodo na naših mejnih prehodih in letališčih v kratkem poskrbeli za najbolj sodobne naprave, ki jih bodo uporabljali pri carinskih pregledih potnikov in njihove prtljage. Med drugim nameravajo uvesti signalni sistem za potnike, ki potujejo čez prehode. Mimo rdeče luči bodo mo-
Med brigadirji na Tjentištu
rali na primer tisti, ki bodo prijavili blago za carinjenje, za zeleno luč pa se bodo odločili tisti, ki ne bodo imeli ničesar za carinjenje.
■ NAKAZANA POT IZ TEŽAV —
Zvezni izvršni svet je minuli teden razpravljal o razmerah v železniškem transportu, predvsem o pomanjkanju vagonov in menil, da tega problema ni mogoče rešiti naenkrat, teanveč šele v nekaj letih. Na seji so menili, da so neumestne pripombe in zahteve, naj bi ZIS posredoval in reševal problem neposredno, saj je doslej že storil, kar Je storiti mogoče — od olajšav do posredovanja za dodelitev do-
mačih in tujih kreditov itd. ZIS je tudi sklenil, naj do začetka sep tembra skupnosti Jž m pristojni organi pripravijo poročilo o razmerah pri prevozu na železnici in o izvajanju ukrepov, pa tudi predloge ukrepov za hitrejše urejanje razmer v prometu.
■ UGODEN KMETIJSKI IZVOZ — ' V zvezni gospodarski zbornici so sporočili, da smo v prvih sedmih mesecih letos izvozili za skoraj 200 milijonov dolarjev raznih kmetijskih, živilskih in tobačnih izdelkov, kar je za 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani Najbolj se je povečal izvoz koruze, krompirja, sončnic in tobaka.
■ VEČ KORUZE KOT LANI —
Po napovedih strokovnjakov bodo v jugovzhodni Srbiji, kjer je s ko ruzo zasejanih skoraj 300.000 hektarov, pridelali letos dvakrat več koruze kot lani, ko je bila letina rekordna. Pričakujejo, da bodo tod pridelali približno 105.000 vagonov koruze ali 40.000 vagonov več kot lani.
■ NESREČO JE ZAKRIVIL BRZOVLAK — Preiskovalna komisija je prejšnji teden končala preiskavo o vzrokih železniške prometne nesreče, ki se je pripetila 7. avgusta letos na železniški postaji Škofja Loka in izdala uradno sporočilo, v katerem je med drugim rečeno, da je nesrečo povzročil brzi vlak štev. 905, ki .fe prevozil izvozni signal na postaji Škofja Loka ki je kazal signalnd znak »stoj« in je bil predpisano pred-signaliziran.	*
tedenski zunanjepolitični pregled |
. Potem ko sta Združena arabska republika ln Izrael izredno hitro pristala na predlog o premirju vzdolž linije prekinitve ognja in tudi na predlog o posrednih mirovnih pogajanjih, so se zdaj začeli zapleti, ki jih je bilo pričakovati. Prvi so začeli postavljati pogoje Izraelci. Pravijo namreč, da so Egipčani že po premirju postavili nekaj novih raket na svoji strani Sueškega prekopa. Izrael zahteva, naj Egipčani rakete odstranijo. preden se bodo za čela pogajanja. Prav tako niso zadovoljni z New Yor-kom kot krajem za pogajanja, češ da bi tam zbujala preveč ' pozornosti, ampak predlagajo Ciper. Egipčani seveda zanikajo obtožbe o namestitvi novih raket ob Suezu in očitajo Izraelu, da namenoma povzroča brup in ovira začetek pogajanj, ki bi jih moral voditi posebni U Tantov odposlanec Gunnar Jarring.
Takšne zapreke na poti k pogajanjem, ki bi utegnila približati mir na Srednjem vzhodu, seveda niso dobrodošle, reči pa je treba, da ni nihče pričakoval, da bo šlo vse gladko in brez težav. Dejstvo je, da niti Izrael niti ZAR nista povsem prostovoljno pristala na pogajanja in da sta obe državi v precejšnji meri popustili pred pritiskom ZDA, oziroma Sovjetske zveze. Zato je tudi razumljivo, da bosta obe strani pred pogajanji in med njimi skušali ustvariti tako ozračje, ki bi bilo njima kar naj-bQlj v prid. Postavljanje pogojev in razne obtožbe o kršitvah premirja vsekakor vsaj delno služijo temu namenu. Kljub temu pa je težko verjeti, da bi taki manevri lahko resneje ogrozili začetek pogajanj. Lahko pričakujemo, da bo do njih že kmalu prišlo, pri čemer gotovo ni posebno važno ali bodo v New Yorku, na Cipru ali kje drugje. Seveda pa je drugo vprašanje ali bodo na njih lahko našli pot k trajnejšemu in bolj zanesljivemu miru na tem vročem področju. Najbrž bo to veliko težja naloga in najbrž je tudi ne bo mogoče zadovoljivo opraviti kar na prvih pogajanjih. Pretirano upanje v hi-ro in lahko rešitev ni na tem mestu, res pa je, da zdaj prvič po skoraj dveh letih molčijo topovi in da vse od junijske vojne leta 1967 politična rešitev še nikoli ni bila videti tako dosegljiva kot zdaj.
V kratkem bo prišel na obisk v Jugoslavijo sekretar papeža Pavla VI. za mednarodne zadeve kardinal Ago-stino Casaroli. Njegov obisk je povezan z nedavno skle-malizacija odnosov med Vatikanom in Jugoslavijo, da
bosta svoji diplomatski predstavništvi dvignili na raven veleposlaništev. Ta dogodek je logična posledica procesa normalizacije odnosov med Vatikanom in Jugoslavijo, ki se je začel že leta 1966. Omogočila ga je predvsem nova vatikanska politika, ki je v zadnjih letih mnogo bolj strpna, realistična in pripravljena za sodelovanje z vsemi državami, ne glede na njihovo družbeno ureditev. Te pozitivne spremembe v Vatikanu so vplivale tudi na njegov odnos do Jugoslavije in tudi na politiko katoliške cerkve zlasti na Hrvatskem in v Sloveniji, kjer imajo katoličani veliko večino med verniki. Povsem upravičeno pričaku*
Težaven
začetek
jemo, da bo nadaljnja normalizacija odnosov med Vatikanom in Jugoslavijo ugodno vplivala tudi na stanje in razvoj odnosov med katoliško cerkvijo in državo znotraj naših meja.
V petek bosta minili dve leti, odkar so čete Sovjetske zveze, Vzhodne Nemčity Polj. ske, Madžarske in Bolgarije nenaprošene in nezaželene vkorakale v Češkoslovaško in zadušile splošni preporod v tej državi, ki je bil znan pod imenom »češka pomlad«. Kaj je sledilo potem, se najbrž še vsi spominjamo: vsi, ki so se zavzemali za preporod, na čelu z Aleksandrom Dubčkom, so zgubili položaje, mnogi so se morali zateči v tujino, na tisoče ljudi so pometali iz služb, ukinili so. praktično vse svoboščine in pridobitve, ki si jih je Češkoslovaška Izborila leta 1968 in tudi že prej in se na vseh področjih začeli vračati nazaj. Sedanji položaj v deželi je slab. Ljudje so sicer mirni, ker se bojijo policije in vojaščine, vendar morajo celo novi voditelji priznati, da je večina prebivalstva apatična, nezainteresirana in da ni pripravljena sodelovati z novimi oblastmi. Zelo resen je gospodarski položaj, življenjski stroški so se močno povečali, številnih izdelkov in blaga manjka, svoboda tiska in izražanja različnih mnenj je samo še spomin. Po dveh . letih, odkar so tuje čete »rešile socializem«, je položaj veliko slabši kot je bil prej in nobenega od resnih gospo-darsikh, političnih in socialnih problemov, ki so obstajali že prej. zdaj pa se Se povečali, doslej niso rešili. Se več: nihče tudi ne ve povedati, kako naj bi jih rešili.
2
DOimmi UST » TEDNIK * VESTNIK ■■ vsak četrtek 60.000 izvodov!
Julij - rekordni mesec
Kakšen dan je bilo v Čateških Toplicah tudi po 1300 osebnih avtomobilov
V sedmih mesecih letošnjega leta je obiskalo Cateške Toplice 8.829 (stalnih) gostov. Od tega je bilo dobrih 20 odstotkov tujcev. V istem času je imelo zdravilišče 31.886 nočitev. Samo v juliju so našteli 6.335 nočitev, kar je ne samo letošnji rekord, ampak sploh največ, kar so kdajkoli dosegli od ustanovitve zdravilišča.
Razen tega je do konca meseca obiskalo-Cateške Toplice približno 137.000 kopal, cev. Po števiilu osebnih avtomobilov so ugotavljali obiske teh enodnevnih gostov. V »slabih« dneh se" je nabralo na veliki ploščadi po 200 avtomobilov. Kadar je bilo sončno, predvsem pa ob sobotah, nedeljah in praznikih, pa se je nabralo tudi do 1.300 vozil na dan. Največ kopalcev so imeli v juliju.
Izredno zadovoljiv je tudi denarni iztržek. V sedmih mesecih je imelo zdravilišče 4,7 milijona din prometa. V primerjavi z minulim letom
je je letošnji načrt povečan za 2 milijona dinarjev. Dosedanji dosežki kažejo, da bo načrt uresničen pred koncem leta. Seveda je izpolnjevanje denarnih in drugih načrtov vsakega turističnega središča odvisen od vremena, ker lahko dež postavi vse upe na glavo.
Toplice računajo, da bodo dobršen del denarnega načrta uresničile s sprejemanjem stalnih gostov. Pravijo, da so nočitvene zmogljivosti zasedene tja do konca septembra, četudi ne bi bilo od oktobra dalje nobenega gosta več, se načrt ne bi zamajal. I. Z.
Še prenizke štipendije
Velike naloge skladov za štipendiranje
Čeprav so skoraj v vseh dolenjskih občinah že ustanovili sklade za štipendiranje, katerih osnovna naloga je pomagati nadarjenim učencem, ki nimajo dovolj denarja za študij, posebnih re-
Neopravičljivo izsiljevanje
Primeri, ko delavec samovoljno zapusti delovno organizacijo bodisi zato, ker so mu kje drugod ponudili višji osebni dohodek, bodisi zaradi slabih notranjih odnosov ali česa drugega, niso redki. V takšnih primerih ga skušajo navadno v prizadeti delovni organizaciji zadržati s tem, da mu ob odhodu ne izročijo delovne knjižice. Tak postopek, še boljše, tak način izsiljevanja, pa nima nobene zakonite bsnove in je celo v nasprotju z našo samoupravno družbeno ureditvijo.
V	delovnih organizacijah bi morali vedeti, da je delovna knjižica dokument, ki je last delavca in ima torej delavec popolno pravico imeti jo pri sebi. Po-Polnoma odveč sO tudi oklevanja v delovni organizaciji, kjer bi se rad delavec zaposlil, pa ne more predložiti delovno knjižico, ker so mu jo v prejšnjem Podjetju zadržali. Zakon o delovnih razmerjih določa samo tri pogoje za nastop dela: starost delavca, nje govo zdravstveno sposob nost in strokovnost. Popolnoma nesmiselno je torej zadrževati delovno knjižico kot obliko nekakšne sankcije! Delavec se lahko namreč kjerkoli zaposli brez delovne knjižice.
če ima delovna organi-s&cija, ki jo je delavec samovoljno zapustil, do delavca kakršnekoli zahtevke, nima nobene pravice zadrževati njegovih dokumentov. Svoje zahtevke do delavca sme uveljavljati samo po redni poti pri Pristojnih organih.
Veliko govorimo o zako-^tosti, ob tem pa je na vodilnih mestih še veliko JJ\idi, ki menijo, da lahko £d delavca nekaj izsilijo, Pe mu bodo zadržali delovno knjižico. Takšen postopek ni zakonit in je tu-
zultatov doslej še nismo zabeležili.
Zanimivo je, da je bilo doslej največ tarnanja nad tem, da študentje ne morejo dobi-ti štipendij. Letos pa se je obrnilo: štipendij na Dolenjskem bržkone še nobeno leto . ni bilo razpisanih toliko kot prav zdaj — in še nobeno leto ni ostalo toliko neizkoriščenih kot letos! Značilen je primer iz Črnomlja, kjer je temeljna izobraževalna skupnost razpisala dvanajst štipendij — in dobila vsega dve prošnji študentov. Deset štipendij torej ne bodo mogli podeliti, čeprav so to želeli.
In kje so vzroki za tak preobrat? Bržkone v prenizkih štipendijah. Za črnomaljsko občino je bilo 250 dinarjev kajpak precej visoka štipendija, toda v razvitih občinah dosegajo današnje štipendije že tudi p>o 500 in več dinarjev. O tem so seznanjeni tudi belokranjski študentje.
Občinski skladi za štipendiranje so se tako že ob sa-meme začetku/znašli pred težkimi nalogami. Bržkone bo treba tudi na Dolenjskem povečati štipendije, če nočemo, da se bo število študentov v prihodnje še zmanjševalo v primerjavi z razvitimi pokrajinami.	J.	S.
NOVO V ZADNJIH DNEH
Tako je bilo v IMV v začetku marca letos, ko so na tekočem traku začeli montirati prve maxije. Za IMV je bil to velik uspeh, mnogi kupci pa so takrat nestrpno pričakovali novo vozilo. Zdaj se bo dvema vrstama austina — austinu 1300 in maxiju —, ki ju montirajo v IMV, kmalu pridružil še tretji bratec: mini 1000	Foto:	M.	Jakopec
NOVO MESTO POTREBUJE VEČJO TISKARNO
Prostora premalo, dela čez glavo
Edina novomeška tiskarna KNJIGOTISK se razvija, vendar vse prepočasi za vedno večje potrebe po tiskarskih storitvah
V	sodobnem svetu potrebujemo vedno več potiskanega papirja. Nekaj res da na ljubo birokraciji, precej pa ga je prav zares potrebnega. Ob množici novih, sodobnih tehničnih izdelkov, ki jih dandanes uporablja že vsako gospodinjstvo, je treba vsakemu izdelku priložiti navodila za uporabo. Enako je z zdravili. Zelo se je razmahnil tudi tisk v delovnih organizacijah: domača glasila obveščajo delavce o odločitvah in dogodkih, v kolektivu. Tiskarn pa je premalo, imajo premajhne zmogljivosti in zamujajo dogovorjene roke. Ob zelo razviti industriji je celo za novomeško občino KNJIGOTISK premajhen.
Iz majhnega obrata .se je sicer res v desetletju od prvih začetkov že precej povečal.
Stare, izrabljene stroje so zamenjali z novimi, toda vse to je še vedno premalo. Tiskarstvu posvečamo premalo pažnje, KNJIGOTISK v Novem mestu pa je ob velikih potrebah po tiskarskih storitvah prepuščen samemu sebi.
Strojno opremo so v zadnjih letih močno izboljšali: stare izrabljene stroje so zamenjali s sodobnejšimi. Kupila so boljši stavni stroj, dva stroja Grafopress, zakop-ni avtomat Heidelberg, Heidelberg cilinder, polavtomatski rezalni stroj, šivalni stroj za žico. Veliko črk in drugega stavnega materiala ter več drobnih, priročnih naprav.
Lani je 23-članski kolektiv
Nižje cene v Novem mestu
Na ponedeljkovem sejmu v Novem mestu so bile cene nekoliko nižje kakor na prejšnjih sejmih. Kupci so prišli pretežno iz sosednjih občin. pripeljali so 731 prašičev, od tega 669 starih od 16 do 12 tednov. Prodali so 409 prašičev, za mlajše prašičke so zahtevali 130 do 190 din, za starejše pa 200 do 450 dinarjev.
Brežiški sejem
Na sobotnem sejmu je bilo 410 prašičev do 3 mesece starosti, prodali so jih 232, za kilogram žive teže so zahtevali kmetje 10 do 11 dinarjev.
v nasprotju s samo-
Upravnostjo v naši družbi.
M. JAKOPEC
Kolpa je bila do zadnjega dežja nedvomno toplejša od morja, saj so v nekaterih krajih namerili tudi 28° C: po dežju pa sta tako Kolpa kot tudi Krka narasli in se ohladili. Zdaj se spet kopljejo najvnetejši, optimisti pa pričakujejo, da se bosta obe reki v avgustu še dobro otoplili. /
Optimistične so tudi povedi .strokovnjakov, ki sodijo, da bi ob lepem vremenu v preostanku avgusta in morebiti še v prvi polovici septembra lahko nadoknadili julijske iagube v našem turizmu, ko smo imeli manj nočitev in prometa kot smo računali. Dokler bodo kokte
v	Primorju po 5 dinarjev, bržkone kaj več uspeha ne bomo imeli. -Na srečo na Dolenjskem nismo tako na veliko hlastali za dobičkom, kar se dobro pozna pri uspehih gospodarjenja: povsod poudarjajo, da tako ugodnega turističnega leta še ni bilo. Zaenkrat so presežene lanske številke v poprečju za petino — pri nočitvah, gostih in prometu.
ustvaril za 1,400.000 din vrednosti, letos pa jim nalaga plan storitve v vrednosti 1.,800.000 din. V polletju so imeli ustvarjenih za 790.000 vrednosti.
Kvalifikacijski sestav zaposlenih ni najboljši, saj prevladujejo v kolektivu priučeni delavci. Res pa je, da kvalificirani delavci, ki jih uspejo dobiti, obrat kmalu zapustijo zaradi slabih pogojev.
Osnovna težava KNJIGOTI-SKA so prostori. Ti so premajhni in kakorkoli si je kolektiv res veliko prizadeval za obnovo strojne opreme, delovnih prostorov ni uspel po večati tako, kot bi bilo potrebno. Z manjšimi preureditvami in z dograditvijo so nekaj prostora sicer pridobili, vendar je to premalo. Delo poteka v veliki stiski in
Konec junija polovica plana
Čeprav se v gradbeništvu razmahne dejavnost šele v drugi polovici leta, je SGP PIONIR Novo mesto doseglo do konca junija letos 49,4 odst. letnega plana in v tem času ustvarilo za blizu 106 milijonov din vrednosti brez iztržka s trgovskim blagom in brez izrednih dohodkov. Letošnja proizvodnja je za 46 odstotkov večja, kot je bila v enakem obdobju lani. Gradbinci pravijo, da niso že zlepa imeli toliko dela kot letos, uspeh PIONIRJA je toliko večji, če upoštevamo, da je slabo vreme do konca maja močno zaviralo razmah gradenj.
Turizem nad povprečjem
Kot je slišati, letošnja turistična sezona drugod po Sloveniji in Jugoslaviji ni izpolnila pričakovanj-. .Na našem območju smo lahko veseli, ker je pri nas letos celo boljše kot je bilo lani. Turistični promet je po porastu nad poprečjem Slovenije in Jugoslavije. Naše območje je obiskalo 52.090 pen-zionskih gostov, s katerimi smo ustvarili 116.060 nočitev, kar je za 20 odstotkov več kot lani. Cene so pri nas za nekaj odstotkov nižje kot drugod, zlasti pa so nižje ▼ primerjavi s cenami na Primorskem in Gorenjskem. K tolikšnemu ^uspehu je veliko pripomogla precej boljša propaganda naših turističnih zmogljivosti.
gneči.
Lani so ustvarili za 260.000 din skladov, letos jih bodo za okoli 300.000 din. Za novogradnjo imajo premalo denarja, zato pridobivajo novi prostor v obstoječi stavbi. Čakajo na izselitev strank v nadstropju, nakar bi tja preselili knjigoveznico, stavnica bi dobila za polovico več prostora, drvarnice strank pa bi preuredili v skladišče. Prihodnje leto bodo v stavbi uredili še centralno kurjavo.
Kolektivu KNJIGOTISKA gre za njegova prizadevanja pohvala, ob velikih potrebah po tisku pa bi bilo treba prizadevanja kolektiva podpreti s širšo pomočjo. M. J.
Dostikrat smo že pisali, da so bazeni, še posebno tisti z olimpijskimi razsežnostmi, izredno pamet, na turistična naložba. Krški primer zadnjih dni nam to spet dokazuje. Ni namreč nenavadno, da so si najboljši jugoslovanski plavalci, ki se pripravljajo na balkanske igre in evropsko prvenstvo v Barceloni, izbrali za prizorišče svojega zadnjega treninga prav Krško: tu so bili že večkrat prisrčno sprejeti, bazen in voda v njem sta kot nalašč za take treninge, prijazni domačini pa se vedno potrudijo, da plavalcem ustrežejo na vsakem koraku.
To kajpak plavalni zvezi ne more uiti z oči, zato je Krško ponovno^ izbrala za zaključne priprave. Domačini imajo od tega veliko koristi, čeprav na pr-
vi	pogled niso tako otipljive: najboljši jugoslovanski plavalci so hkrati najboljša propaganda za vzgojo mladih plavalcev v Krškem, saj je na jgipravah tudi olimpijska »zlata« Djurdja Bjedov. Zanimanje za plavanje se na ta način povečuje tudi pri odgovornih, ki režejo Vortnikom kruh. Obenem lahko domačini pripravijo pregledne tekme in tako pridobijo za plavanje tudi gledalce.
čpprav je na prvi pogled finančni učinek in iztržek od priprav naših plavalnih asov minimalen, pa je seveda očitno, da je lahko tak vpliv na vzgojo mladih in na nadaljnji razvoj tega športa v Krškem izredno velik.
21—227
Kmetijski nasveti
Upanje za boj proti toči
Ni bolj žalostnega kot pogled na stolčeno mlado rastje, ki ga je prizadela toča, strah in trepet vinogradnikov, sadjarjev in poljedelcev. Nič čudnega, če je človek ae zdavnaj poskušal razložiti ta vremenski pojav ali oedo preprečiti škodo. Samo kakšen je uspeh? List »Kmetovalec« je že 1896 poročal, da so z izstrelki iz možnarjev na Trški gori preprečili točo, (za kar je avstrijsko vojno ministrstvo dalo smodnik po nižji ceni), toda še letos na primer, je toča ob koncu junija prav tam uničila pridelek.
Toča nastane v značilnih oblakih, tako imenovanih kumulonimbusih, ki imajo spodnji del nekaj sto metrov nad zemljo, z zgornjim pa segajo več tisoč metrov visoko. V soparnem in vročem vremenu se vodni hlapi dvigajo v tem oblaku vse više, v vse bolj hladne zračne gmote. Ce so v zgornjem delu oblaka, kjer je temperatura že precej pod zmrziščem, ledeni kristali, se ti vodni hlapi utekočinijo ob teh jedrih in se spremenijo v točo. Ta je sprva drobna, vendar se na svoji pota navzdol debeli. Zračni tok jo zopet poganja navzgor, od koder se znova vrača. Cim večkrat se to ponovi, tem bolj debela je toča.
■ Na tej ugotovitvi sloni človekov boj proti toči-Po .ugotovitvah strokovnjakov je točo mogoče preprečiti tako, da uničujemo že ustvarjena točina zrnja ali preprečujemo njih začetek. V tem primeru je treba natančno poznati oblak, kar lahko zanesljivo naredimo le * meteorološkim radarjem.
Vendarle pa poznamo snov — srebrov jodid, ki se je že dobro obnesel v boju s točo. To je rumen prašek, ki ob eksploaaji rakete, s katero ga pošljemo v oblak, razvije veliko količino pare. Ta se naglo ohladi, spremeni v drobne kristalčke,, ki nase pritegnejo vodne hlape. Zaradi eksplozije se strujanje v oblaku oslabi in kristala začno padati proti tlem, kjer se v toplejših nižjh plasteh spremenijo v dežne kapljice.
■ Kot je to enostavno povedano, tako je težko naredi«. Ni lahko ujeti pravi trenutek za streljanje. Zanesljiv uspeh dosežejo le izkušeni ljudje, ki znajo hitro posredovati. Z3 boj proti toči je potrebna cela mreža strelnih postaj, dobro opremljena opazovalna služba, ld je tesno povezana c meteorološkimi postajami. Pri nas se glede tega še ne moremo primerjati, s sosednjimi vinogradniškimi deželami, čeprav nam toča vsako W1 prizadene tudi po več milijard starih dinarjev škode.
Inž. M. L.
.. v
**/,"\> V^v^VV^
^ *. > ■>. ^ ^ v- > > ^ >>;;
>yyA*y>'K's>'*'4
te;#i
mW&M€+w®
' : ■■;
^T^S$ySi-
»Pt; < <#
,
i>i|&*s*AVi ";
'■
:^.- .••. • '.; X
mmm
Dober glas seže v deveto vas
Dve leti je tega, kar se je z nakupom Narodnega doma v Brežicah pridružilo trgovskemu podjetju Ljudska potrošnja tudi mestno gostinstvo. V zavest delovnega kolektiva je tedaj začelo prodirati spoznanje, da lepo urejene trgovine niso vse in da je gostinstvo vredno vsaj enake, če ne večje pozornosti.
V Brežicah vsa leta ni bilo lokala, v katerem bi se gost zares prijetno počutil in kjer bi ga tudi dobro postregli. Turiste in druge obiskovalce, ki so želeli posedeti v kulturnejšem okolju, so domačini pošiljali čez Savo v motel ali v Toplice.
BREŽIČANI SO SPET PONOSNI NA SVOJ NARODNI DOM, SEDAJ
HOTEL TURIST
Ko so se v Ljudski potrošnji dogovarjali za preureditev Narodnega doma, odločitev ni bila lahka. Pa so le sprejeli zahtevnejšo možnost in premagali strah pred tem, da z izbranim lokalom, ki se bo dvignil nad dolgočasno vsakdanjost naših gostišč, preveč tvegajo.
Zadovoljstvo tujcev in domačinov je takoj po otvoritvi pokazalo, kako potrebna sta bila v mestu sodobna restavracija in hotel. Ravno kultumejše okolje se bo ob dobri postrežbi najprej obrestovalo Hotel je zaseden od prvega dne, čeravno nd balo zanj nikjer javne reklame. Kljub temu bodo ob avtomobilski cesti postavili reklamne table in z napisi opozorili na gostoljubje v TURISTU. Podjetje prispeva svoj delež tudi za turistični biro na Čatežu.
Že prvi vtisi veliko obetajo
Pri preurejanju so mislili tudi na tiste obiskovalce, ki se ustavljajo v gostiščih mimogrede. Zanje je je v pritličju vabljivo urejna točilnica, v kateri postrežejo s kavo ter z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami vseh vrst.
Restavracija in hotel imata svoj vhod, prav tako v pritličju. Ta del učinkuje na gosta izredno prijetno. Les, keramiko, studenec in zelenje lepo dopolnjujejo fotografije znamenitih fresk iz viteške dvorane v brežiškem gradu. Prepletanje teh elementov vzbudi pri obiskovalcu vtis prikupne dobrodošlice. Tudi če so vsi prostori prazni, tišina v njih veselo šepeta — tu je sredi lokala pravi vaški studenček...
Po stopnicah in hodnikih ni slišati nobenih korakov. Hoja se izgublja v mehkem tapisomu, s katerim so prekrita tla v obeh nadstropjih. Hotel Ima 23 sob z eno, dvema
in s tremi posteljami. Za tiste, ki želijo več udobja, sta pripravljena dva apartmana. Vse sobe imajo lastne kopalnice in pripadajoče sanitarije, pa tudi telefone. V kratkem bodo postavili vanje še radijske aparate, da gostom ne bo dolgčas. Stene hotela krasijo posnetki umetniških del zdaj že pokojnega brežiškega slikarja Franja Sti-plovška.
Dovolj bo polovična zasedba
Pri direktorju Karlu Ca-terju in računovodji Ivu Osolniku smo zvedeli, da računajo najmanj na50-od-stotno zasedbo. Polovična zasedenost hotela naj bi prinesla 400 tisočakov dobička na leto. Računajo predvsem na Zagreb, od koder jim razne agencije že zdaj pošiljajo goste. V poletni sezoni bodo verjetno prevladovali tujci, spomladi in jeseni pa bodo hotel do zadnjega kotička napolnili velesejemski obiskovalci, ki so doslej zaman povpraševali po prenočiščih.
»Najpomembnejše je to, da smo prestopili mejo povprečnosti, ki smo je bili vajeni doslej,« sta povedala omenjena predstavnika kolektiva. »Naprej bo šlo laže,« pravijo v podjetju, »ker se bodo zaposleni odločali z manj pomisleki. Ni nam žal, da smo z razumevanjem sledili zamislim arhitekta Karla Filipiča pri njegovih estetskih zahtevah tudi pri najmanjših podrobnostih.«
Pohvalili so tudi izvajal-/ ce. Med njimi so bili sami domačini, od gradbenega mojstra Antona Držaniča do mizarja Polaka in drugih. Mojstri so se zares izkazi! in si s tem utrdili glas o tem, kaj zmorejo.
Za goste izleti in pikniki v naravi
V podjetju so prepričani, da bodo prizadevanja
Hotel TURIST z dvoriščne strani: na vrtu je urejen za sedaj le kotiček za 60 gostov, pozneje pa nameravajo urediti Se preostali del dvorišča v senci mogoč* nih kostanjevih dreves.
za dobro strokovno zasedbo v restavraciji, kuhinji in drugod kmalu rodila sadove. Nekaj delavcev so med gradnjo poslali na izpopolnjevanje v dva velika ljubljanska hotela, SLON in TURIST. Potrudili se bodo, da bodo njihove izkušnje prenesli v Brežice in da bodo zadržali tako raven gostinskih in drugih storitev, kakršno so pokazali na začetku in z njo prijetno presenetili goste. Precej pozornosti bodo posvečali stalnim gostom, to je tistim, ki se bodo večkrat vračali. Za turiste bodo prirejali izlete v okolico in piknike v vinogradih na Bizeljskem ter v Gadovi peči. Redno jih bodo seznanjali s kulturnimi in z zabavnimi prireditvami, zato nameravajo vzdrževati stalne stike z Zavodom za kulturo, s Posavskim muzejem, s turističnimi in kulturnimi društvi.
Restavracija hotela TURIST je dobro obiskana. Prve dni so se ustavljali v njej zlasti Brežičani in izrekli mnogo hvale njeni ureditvi. Sloves si bo morala pridobiti
Studenec, zelenje in detajl freske iz viteške dvorane vzbujajo gostom v restavraciji’prijetno počutje. Izvirna domiselnost arh. Karla Filipčiča, domačina in izkušenega strokovnjaka, je prišla prav v teh prostorih do polne veljave: kolektivu nikoli ne bo žal, da je poslušal njegove predloge in zamisli ter jih pomagal uresničiti — sebi v korist in mestu ter širši pokrajini v ponos!
Velik salon . pohištva *
Del bivšega Narodnega doma so namenili trgovini. V dveh dvoranah, v pritličju in nadstropju, urejajo stalno razstavo pohištva. Prodajni in razstavni prostori obsegajo tisoč kvadratnih metrov površine. Tako velikega salona pohištva nima doslej še noben kraj med Ljubljano in Zagrebom. Njegova razsežnost obeta tudi bogato izbiro in kupci se že veselijo sodobne trgovine.
Sčasoma nameravajo v njej posodobiti prodajo.
Strankam- bodo dajali strokovne nasvete, trgovina pa bo poskrbela tudi za dostavo opreme na dom in za sestavljanje pohištva.
Oživljeni spomini na preteklost
Čeravno nosi Narodni
dom zdaj drugo ime, nje- Spalnice v novem brežiškem hotelu. Vsaka soba je telefonično povezana z recep-gova vloga v preteklosti ni cijo, oprema pa je sodobna in prijetna za oko In človekovo udobje...
pozabljena. Pred vhodom opozarja na njegovo politično in kulturno vlogo v kamnito ploščo vklesan napis. V avli je pod steklom fotografija nekdanje podobe doma, ki so ji med drugo svetovno vojno nacisti uničili pročelje z dragocenimi secesijskimi okrasi.
Spomine na njegovo vlogo in pomen v času narodnostnih bojev obujajo tudi fotografski posnetki nekaterih zapisov iz orvih let našega stoletja. Izvirnike hrani Posavski muzei.
V Narodnem domu so ob otvoritvi 1904 dobili prostore: narodna čitalnica, ki fe bila ustanovljena 1890,
Slovenska posojilnica in hranilnica ter telovadno društvo SOKOL. V domu so bila pomembna politrič-na zborovanja, kajti bdi je središče političnega in kulturnega življenja Slovencev	Za goste, ki si želijo več udobja, sta v hotelu tudi dva apartmana. Njuni dnevni
v brežiškem Posavju.	sobi sta opremljeni s televizorjem in radijskim aparatom, da bo bivanje bolj
J. T. kratkočasno. — Vse fotografije Mirko Vesel \
OGLE*
DALO
MLA
DIH
Bela krajina v novi povesti Lojzeta Zupanca
Pri Dolenjski založbi in založbi Obzorja Maribor je pravkar izšla povest Lojzeta Zupanca ANKA MIKOLJEVA. V spremna besedi, ko je založbi ponudil rokopis, je avtor o tej svoji novi knjigi napisal: » Z Anko Mikoljevo bi se rad oddolžil svoji nepozabna Beli krajini za vso lepoto in ljubezen, ki sem ju skozi 25 let učiteljevanja prejemal od dragih Belokranjcev. Zamelj še stoji. V svojetm delu predstavlja vse trpeče belokranjske vasi v letih okupatorskega nasilja, četudi dejanje v mojem Zemlju ne poteka povsem realistično, bi rad poudaril, da sem v Anki Mikoljevi podal sintezo vseh beokranjskih deklet in žena, ki so med vojno mnogo trpele in zato tako žive v mojem spominu.«
so jo pokazali v najhujših letih. In prav tistemu času Bele krajine in njenih ljudi je ta Zupančeva povest ne samo spomin, ampak tudi visoka pesem.
Lepo izdana knjiga, z vabljivo in ustrezno zunanjo op remo Uroša Vagaje, je res vredna pozornosti bralcev, in ne samo belokranjskih in dolenjskih.
Čeprav po rodu Ljubljančan in sedaj Skofjeločan, je Lojze Zupanc predvsem pripovednik Bele krajine. V tem lepem in svojevrstnem koščku naše dežele je začel pi-
kultura
in
izobra-
ževanje
sateljevati. Dolga leta je za pisoval belokranjske ljudske pripovedke in zbral najlepše v knjigah Zaklad na Kučarju in Sto belokranjskih. Prav tako belokranjski sta njegovi pripovedni knjigi — povest Stari Hrk in roman Mii ni stoje. Bela krajina in njeni ljudje pa so vsebina tudi njegove zadnje obširne povesti Anka Mikoljeva.
Kot tenkočuten poznavalec duše belokranjskega človeka in tesno povezan s svojsko lepoto belokranjske deželice in njenih starih običajev, je Lojze Zupanc z Anko Mikoljevo dal očarljiv in obenem pretresljiv portret bitja in žitja Bele krajine v njeni nedavni preteklosti. V prvem delu povesti še čas tik pred vojno, ko z lirično vznesenostjo opisuje belokranjsko pomlad z jurjevanjem, delo na poljih in v vinogradih in v ljubezen se prebujajočo Anko Mikoljevo, da v drugem, najobšimejšem delu, preide v bridko pripoved okupacije, trpljenja belokranjskih ljudi, njih boja za svobodo in nazadnje v osvoboditev Bele
Anton Repnik: BEGUNCI (tuš, 1968)
krajine v naše splošno os-vobojenje, ki po vseh bridkostih in mukah, najde svojo srečo in mir tudi Anka Mikoljeva, ta poosebitev vseh belokranjskih deklet in žena v krvi in viharju druge svetovne vojne in v boju naše ljudske revolucije.
To je zgolj grobo ogrodje te povesti, saj vsebine tako-rekoč ni mogoče naštevati — treba jo je samo brati. Povest je namreč tako tesno povezana s stilom, z avtorjevimi besednimi sredstvi, se pravi s tistim posebnim belokranjskim besednim zakladom, da šele ubranosti obojega, vsebine in besedja, pokaže pravo vrednost te v najžlahtnejšem pomenu ljudske povesti o Anki Mikoljevi.
Naj znova poudarim: ljudske povesti, in še: žlahtne ljudske povesti. To pač ni »moderno« pisan roman, ni eksperimentiranje ne z vsebino ne s stilom. Saj bi se Zupanc, če bi hotel tako pisati, vsekakor izneveril samemu sebi. Njegova pisateljska moč je namreč v zreli in kleni preproščini, v »ljudski modrosti«, in tudi v zavestni težnji, da napiše povest, dobro povest in takšno, ki jo bodo ljudje radi brali, našli pa v nji ne zgolj svojo vsakdanjost, ampak tudi svojo veličino, zlasti tisto, ki
Razstava o starem Kranju
14.	avgusta so v galeriji mestne hiše v Kranju odprli dve zanimivi razstavi. Ljubo Ravnikar je pokazal javnosti svoje akvarele iz starega dela Kranja, 24-letni Ernest Wer-ner Nemecek, avtodidakt iz Salzburga, pa motive s slovenske jadranske obale. Razstavi bosta odprti do 3. sep tembra.
Janja Kastelic:
Podgorska kri
Med nebom in zemljO, z vinom preklet, o, ubogi podgorski kmet!
Sin
za sinom n? tuje beži.
Iz grude
podgorske
kaplja
za kapljo
odteka
kri.
Snojeve kritike
Pesnik, pisatelj, publicist in časnikar Jože Snoj se je v slovenskem dnevnem in revialnem tisku uveljavil tudi kot kritični spremljevalec in opazovalec vsega tistega, kar je novo izšlo 'v slovenskih založniških hišah. Vrsto teh kritičnih zapisov je pisec zbral in uredil ter predložil v objavo v samostojni knjigi pod naslovom »V vrsticah in med njimi« mariborskim Obzorjem. Knjiga je pred kratkim izšla in Je dokaj zanimiv odtis Snojevih presojanj ob vrsti znanih imen iz slovenske in drugih književnosti.
Mrakove tragedije
Slovenski dramatik Ivan Mrak doživlja priznanje .malone na večer svojega življenja in ob koncu umetniške poti, ko ima za seboj že 30 napisanih dram. Po uspešni uprizoritvi njegove tragedije »Marija Tudor« v ljubljanski Drami, je postalo Mrakovo delo bolj cenjeno, zanimanje pa je vzbudilo tudi v širši kulturni javnosti. Štiri himnične tragedije o Mira-beauju, Maratu, Andreu Chenieru in Robespierru, osebnostih iz polpretekle francoske zgodovine, so izšle te dni pri Mladinski knjigi z naslovom »Revolucijska tetralogija«.
Srečanje pisateljev
Mariborski pododbor Društva slovenskih pisateljev Je pripravil vse potrebno za letošnje sedmo srečanje pisateljev na Štatenbergu od 11. do 13. septembra. Letos bodo govorili o pogledih ‘na sodobno dramatiko doma in v svetu s posebnim oziroma na slovensko dramsko ustvarjalnost. Glavni poročevalec bo akademik dp. Bratko Kreft, koreferenti pa bodo: Andrej Inkret, Taras Kermauner, Lado Kralj in drugi kulturni delavci. Značilno za to srečanje bo predvsem velika udeležba pisateljev iz drugih jugoslovanskih republik.
Velika razstava samorastnikov
V	vili Bled so 14. avgusta odprli razstavo del desetih slovenskih samorastnikov. Razstavljajo slikarji:	Joža
Horvat-Jaki, Viktor Magyar, Polde Mihelič, Greta Pečnik, Jože Peternelj, Kondrad Peternelj, Anton Plemelj ( Anton Repnik in Jože Svetina, pisatelj Tone Svetina, pa razstavlja plastike. Razstavo, ki bo odprta do 6. septembra, je pripravila ljubljanska Mo-, dema galerija.
črnomaljski »Abadoni«, gotovo najbolj znan beat ansambel v Beli krajini, postajajo vedno bolj priljubljeni tudi širom po Dolenjski, čeprav igrajo skupaj šele leto dni, so se Kus, Jack, Zare, Milč in Jol že kar dobro uigrali V zadnjem času so igrali na mladinskih srečanjih na Vinici in na Mirni	(Foto:	A. Vitkovič)
Prijaznost veliko odtehta
V turističnem biroju v Črnomlju je poleti vedno največ dela
Sredi poletja, ko vsi odhajamo na počitnice in dopuste, ima Sonja Pišec iz Črnomlja največ dela. V turističnem biroju v Črnomlju, kjer je zaposlena, se te dni oglaša veliko domačih in tujih gostov, in Sonja jim skuša ustreči po svojih močeh. Človek bi mislil, da je njeno delo predvsem zabavno, toda Sonja je povedala:
»Bela krajina še ni tako turistično razvita kot nekatere druge pokrajine, zato ne moremo vedno ustreči vsem željam turistov. Kadar so nezadovoljni gostje, sem tudi jaz slabe volje, ker bi rada, da bi se pri nas lepo počutili. še dobro, da smo Belokranjci znani po gostoljub-
nosti, ki marsikdaj opraviči različne pomanjkljivosti.«
Bela krajina je turistično predvsem prehodno območje in kot je povedala Sonja, prihaja sem največ gostov zaradi ribolova. Somi v Kolpi in ščuke v Lahinji niso varne pred italijanskimi, nemškimi, angleškimi in nizozemskimi turisti.
— Kaj razkažete tistim, ki si žele ogledati mesto?
»Bela krajina je znana iz NOV in bogata spomenikov, ki si jih je vredno ogledati. Turiste navadno peljem k spomeniku padlim na Gričku, k Mitrejevemu templju na Rožancu, v črnomaljsko kinodvorano, ki je zgodovinskega pomena zaradi 2. zasedanja SNOS, v rojstno hišo Mirana Jarca ter v staro graščino.«
Pri Sonji kupujejo turisti spominke in ribiške karte, zamenjujejo devize v dinarje ter sprašujejo po prenočišču in zabavi, ki Je v Črnomlju precej revna, saj celo filme predvajajo le trikrat tedensko.
— Kaj bi bilo treba storiti po vašem mnenju, da bi turiste zadržali dalj časa?
»Današnji gostje sprašujejo predvsem po zabavi s plesom. Zgolj folklorne zanimivosti neke pokrajine so le premalo.« A. VITKOVIC
IZ METLIŠKE OBČINE PIŠEJO
Kako je v vaških aktivih?
Želje so skromne, dejavnost pa še skromnejša
Vaški aktivi v metliški občini v glavnem ne delujejo. V vaseh Je zelo malo mladine, ki bi se ukvarjala zgolj s kmetijstvom. Večina mladih ljudi je zaposlena v metliških podjetjih, kjer se vključujejo v mladinske aktive. Ker pa jih doma čaka še kup kmečkih opravil, tudi tu niso dovolj aktivni.
če bi na vasi kljub temu hoteli okrepiti mladinsko dejavnost, nimajo prostorov, opreme in organizatorjev. Zatekajo se v gasilske in kulturne domove, kjer pa najdejo le prazne stene in v najboljšem Drimeru gramofon. Velikokrat morajo za prostor dobesedno moledovati.
Mladina iz Drašič sl na primer že vrsto let želi televizijski sprejemnik, ker menijo, da bi le ta pritegnil in združil mlade v vasi, toda zaradi pomanjkanja denarfa ga doslej še niso mogli kuplU. Mladi iz Dragomlje vasi so v svojih željah še skromnejši. Radi bi kupili le nekaj zračnih pušk, da bi ustanovili strelsko društvo. V Gradacu želijo ustanoviti folklorno društvo, pa nimalo vodje in narodnih noš. Na Suhorju bi radi ustanovili Igralsko skupino, pa ni nikopar, ki bi režiral.
Delavnost večinoma ne oreseže športnih srečanj na travnikih, veselic ali plesa v gasilskih domovih. Toda delavnost mladine bi lahko usmerili v kvalltetnelše oblike, kot so na primer tečaji prve pomoči. H Jih le na vasi obiskovala večinB mladine. Tako le bilo v Podzemlju, na Dobra vicah, ▼
Gribljah in drugod. Veliko mladih je včlanjenih v gasilska društva.
Mladinskemu vodstvu v Metliki na žalost še ni uspelo premostiti razlik med vaško in mestno mladino. Mestnim aktivom gre vsekakor bolje, saj dobivajo denar od občinske skupščine ali od podjetij. Vaški aktivi p* ao prepuščeni Izkupičkom od veselic. Razen tega so v mestnih aktivih včlanjeni mladinci s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, medtem ko v vaških aktivih prevladujejo mladinci, ki so končali osemletko ali pa še to ne. Zato Je razumljivo, da se ne znajo potegniti zase In bi se jim moralo približati metliško mladinsko vodstvo. Vaška mladina trdi, da bi bila pripravljena delati, vendar se čuti nekoliko zapostavi leno.
TONI GASPERIC
Glasba za mlade
Radio Sevnica že od novega leta oddaja dve in štiiri-umi program ob sredah in nedeljah. Glasbene oddaje so ob nedeljah namenjene starejšim poslušalcem, ob sredah pa mlajšim. Mladi na sevniškem območju lahko s predlogi sodelujejo pri izbiri glasbeni zvrsti, ki so jim pri srcu in z opozorili na najnovejše plošče, ki se pojavljajo v prodaji.
Taborpi ognji na Valeti
Redni letni tabor bo letos 50 tabornikov iz Novega mesta in Straže preživelo na Var leti nad Portorožem. Med-. vedki in čebelice bodo na taboru ostali deset dni. Tabornima znaša le 15 din na dan. Najmlajši taborniki bodo pod nadzorstvom vodnikov, starešine in taborovod-je Tomaža Dobovška, za hrano pa bo poskrbela poklicna kuharica. Taborni program obsega izpopolnjevanje v taborniških veščinah, različna tekmovanja in zabave ob tabornih ognjih.
Ali bodo uredili kladaro?
Novomeški taborniki kluba Orion, ki skrbijo za leseno kočo nad campin-gam na Otočcu, so se letos pridno lotili urejanja koče in bližnje okolice. Fantje so sklenili, da bodo kočo preuredili v pravi dom. Z lastnim denarjem nabavljajo dele notranje opreme in sami popravljajo stene in streho, kar je bilo zadnja leta zanemarjeno in je že načel zob časa. Sklenili so, da se bodo obnavljanja koče. lotila načrtno. Radi bi kočo razširili in dogradili ter splani-rali in očistili bližnjo okolico. Tega pa sami finančno seveda ne bodo zmogli, zato bodo zaprosili za pomoč delovne organizacije in upravo odreda Gorjanskih tabornikov.
Ali še dolgo v slabih prostorih?
Pred kratkim se je po krajšem premoru sestal metliški fotokino klub Fokus. Člani so se pogovorili o razstavi, ki jo bodo pripravili petega septembra ob srečanju borcev XV. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade. S starimi in novimi fotogra. fijami bodo prikazali napredek Metlike po osvoboditvi. Te dni bodo kupili novo Opremo.
Delo kluba ovira predvsem neustrezen in vlažen prostor v domu Partizana. Klubu so sicer obljubili, da bo dobil nove prostore v nekdanjem otroškem vrtcu, vendar kot kaže; iz tega še dolgo ne bb nič.
POTA
'DEŽURNI
POROČAJO
■ MAJHEN PLEN — V noći na 13. avgust je bilo vlomljeno v stanovanje Antona Tramteta v Do-druški vasi. Tat je odnesel le ne-tr«j manj vrednih predmetov.
■ RAZGRAJAČA NA KRAJEVNEM URADU — Ferdinand Brajdič ta Hinj je obiskal Albina Kovačiča na Otočcu, nakar sta se 13. avgust* opila in razgrajala na krajevnem uradu. Novomeški miličniki so ju odvedli in pridržali, da sta se streznila.
■ TUJCEM KRADLI ZNAČKE
— Neznanci, najverjetneje mladoletniki, so 13. avgusta v šmarjeških Toplicah iz dveh inozemskih avtomobilov ukradli za 310 din najrazličnejših značk.
■ VLOM ZARADI DROBIŽA —
V noči na 13. avgust je nemam
zmikavt vlomil v MERCATORJEVO trgovino' ▼ Stopičah. Nasilno Je odprl skladišče, potem pa se je napotil v prodajalno. Očitno je iskal večjo vsoto denarja, zadovoljiti pa se je moral le ? nekaj kovanci.
■ TRIJE FANTJE »ZLATI« —
12. avgusta popoldne so se na novomeškem Glavnem trgu stepli: domačin Andrej Simčič, Franc Vr-hovšek iz Mokronoga in Martin Gazvoda iz Dolnje Težke vode. »Korajžo« bodo morali zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
■ HUDA KRI PRED PULTOM
— 12. avgusta se Je Stane Žagar k Birčne vasi precej opil in v Perovi gostilni v Novem mestu razgrajal. Njegovvo vedenje se ni ujemalo z določili odloka o javnem redu in miru, zato se bo moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
■ TRINAJST JIH JE IZBRAL
— 12. avgusta ponoči je kokošji tat obiskal Strelac pri Smarjeti. Antonu Šinkovcu je iz nezaklenjenega hleva ukradel 13 kokoši.
■ UKRADLI SO MU KOLO — Džemalu Tiriču, ki stanuje v Jedin-ščici pri Novem mestu, so neznani tatovi 10. avgusta popoldne ukradli moško kolo »Rog«, vredno 500 dinarjev.
Nesreča pred hišo z »»nesrečno« številko
Pred hišo št. 13 na Brodu pri Novem mestu sta se 17. avgusta popoldne zaletela tovornjak, ki ga je vozil Franc Urbančič iz Straže, in osebni avtomobil zastava 125 PZ, v katerem sta se peljala Stanislav Pančur in njegova žena Justina, doma iz Mirne. Na nepreglednem ovinku mokre ceste je Pančur votzil po levi strani. Pri trčenju sta bila zakonca Pančur hudo ranjena;- odpeljali so ju v novomeško bolnišnico, kjer sta ostala na zdravljenju. Škodo so ocenili na 10.000 din.
Trije ranjeni pri Župelevcu
16. avgusta sta se na nepreglednem ovinku pri župelevcu, na cesti Bizeljsko—Brežice, zaletela o-sebna avtomobila, ki sta Ju vozila Ivan Žgalln iz Vrhja, začasno v Nemčiji, in Andrej Molan is Bukolika. žgalin je voanl po levi polovici ceste. Huje sta bila ranjena žgalin in njegov sopotnik Anton Bogovič Ib Slogonskega, Mo-lanovia sopotnica Stanka Molan pa lažje. Vse trt so odpeljali v brežiško bolnišnico. Gmotno škodo so ocenili na 16.000 din.
Vlak zbil pešca
12. avgusta zvečer Je tovorni vlak, ld je voedl ta Tržišča, zbil Alojza Matjaža iz Jelovoa, da j« bil huje ranjen in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Nesreča w je zgodila pri železniški postaji * Jelovcu. Vlak je Matjaža zadel, ko je le ta hodil po stezi ob tiru.
Streli na Veselici
17. avgusta približno ab 1. uri so Cigani na veselici ob otvoritvi gasilskega doma v Stranski vasi obstrelili Franca Hrovatiča. Po nalogu preiskovalnega sodnika so priprl pet osumljencev, med drugim Štefana, Ljuba in Naceta Brajdiča. Vaščani trdijo, da so slišali devet strelov iz pištole. Pokati je />ačelo kmalu potem, ko se je skupina Ciganov’ začela prepirati in se nadvse objestno vesti.
DOKLEJ KOLONE IN POTOKI KRVI NA NAŠIH
CESTAH?
So se prednamci ušteli?
Z ukrepi proti tovornjakom bomo vsaj malce omilili že kar grozljivo stanje v našem cestnem prometu - Manjka nam tudi vozniške kulture
Komaj deset let je od takrat, ko so bili avtomobili na naših cestah redki kot prikazni. Danes je seveda popolnoma drugače in so prikazni le še »prevelike« varnostne razdalje med vozili. V mesecih turistične sezone so reke avtomobilov še posebno goste. Ceste so postale nevarna past za voznike, kar nam sproti potrjujejo grozljive številke o prometnih nesrečah. Očitno je, da so se prednamci, ki so načrtovali naše »magistrale«, v predstavah o sodobnem prometu grdo, da ne rečemo usodno, ušteli.
Z vrsto ukrepov poskušajo pristojni organi neznosno stanje na cestah omiliti. Eden najpomembnejših ukrepov je nedvomno prepoved vožnje s tovornjaki ob sobotah in nedeljah, dnevih pred državnimi prazniki in med samimi prazniki. Žal vsi te odredbe ne izpolnjujejo. Akcija, ki so jo izvedli prometni organi sredi julija, je pokazala, da izdane odločbe ne izpolnjujejo v celoti niti vozniki niti njihove delovne organizacije niti občinske skupščine oziroma pristojni organi pri občinskih skupščinah. Rezultati akcije so bili prav porazni, saj je imelo n. pr. manj kot polovica voznikov ustavljenih tovornjakov dovolilnice, da smejo voziti v prepovedanem času.
Menijo, da bi lahko le s strožjim nadzorom »navadili« voznike tovornjakov in tiste, ki jih na pot pošiljajo ali jim izdajajo dovolilnice, na red. Zato bodo miličniki poslej pogosteje ustavljali težja vozila, za katerimi se navadno narede kolone. Vse te ukrepe bodo izvajali že med
tednom, saj bodo naše ceste v mesecih turistične sezone postale le tako bolj propustne in tudi varnejše za voznike osebnih vozil. Republiški sekretar za notranje zadeve pa je med tem tudi že podpisal novo odločbo, ki jo bo potrebno brezpogojno spoštovati. Med drugim bodo še nadalje izjeme le tovorna vozila, ki bodo prevažala mleko, sadje ali drugo hitro pokvarljivo blago.
Seveda to še ni vse, s čimer bi zavarovali naš promet in ga hkrati pospešili. Velikokrat smo bili priče skrajno nečloveškemu vedenju posa-sameznikov na cesti, ki so pehali v nevarnost druge voznike. Zelo očitno je pri nas pomanjkanje vozniške kulture, ki je v cestnem prometu prav tako pomembna kot znanje prometnih predpisov. Na oesti je treba spoštovati tudi druge udeležence. Le tako bi morda zaustavili ali celo preprečili potoke krvi, ki vsak dan vijugajo po cestah kot grozljiv opomin.
I. Z.
■ RUMANJA VAS: S TAUNU-SOM V AVTOBUS — 15. avgusta je Julij Novak iz Žabje vasi pre-oej hitro vozil ford taunus skozi Rumanjo vas in se zaletel v avtobus, ki ga je vozil Kamničan Drago Avdič. Huje je bila ranjena 38-letna Jožefa Novak, sopotnica v osebnem avtomobilu. Škodo so ocenili na 6.000 din.
■ MOKRONOG:	VOZ S KONJI V DOLINO — 15. avgusta je vozil Stane Miklič iz Roj pri Trebelnem traktor proti Mokronogu. Nasproti je prišel z vozom, ki ga je vlekel par konj, Anton Berk iz Bogneče vasi. Med srečanjem sta se konja splašila in potisnila voz s ceste. Voz s konjema se je zvalil po strmini proti gozdu, že med prevračanjem pa je padla e njega aha Berk in dobila poškodbe na nogah. Na srečo človeških žrtev ni bilo.
■ SREBRNICE: TREŠČIL JE V KOMBAJN — 14. avgusta ponoči je vozil Jože Gorišek iz Gornjega Vrhpolja pri Šentjerneju kombajn iz Straže proti Novemu mestu. V Srebrničah se Je pripeljal naproti Stražan Rajko Bele v dkw 1000 S. Na ozki cesti je bilo varno srečanje težavno. Bele je vseeno poskusil, vendar pa Je treščil v kombajn, nakar ga je vrglo Se v grmovje. Avtomobilist je bil ranjen in so ga odpeljali ▼ novomeško bolnišnico. Škodo so ocenili na 13.000 din.
■ BERECA VAS: HUDO TRČENJE AVTOMOBILOV — 13. avgusta popoldne je voail Zlatko Ka-bur iz Jedinščice osebni avtomobil dkw od Metlike proti Novemu mestu. Na oviuku pri Boreći vasi je zapeljal na levo, tedaj pa se je naproti z zastavo 750 pripeljal Matiija Matkovič n Kvasice. Vozili sta se siloviti zaleteli, fič-ko je zatem treščil še v drevo in se prevrnil na streho. Matko-vičeva sopotnica Marija Matkovič s Tanče gore je dobila precej hude poškodbe in so jo od pol juli v novomeško bolnišnico. Škodo so ocenili na 8.000 din.
■ CATE2: ZAVIRANJE NI POMAGALO — 13. avusta sta proti Ljubljani eden za drugil vozila osebna avtomobila Italijan Franco Caselli in Krčan Gvido Grabar. Med vožnjo po čateškem klancu se je Italijan nenadoma ustavil, Krčan pa je močno zavrl, vendar je kljub temu zadel italijansko vozilo. Škode je bilo za okoli 3.000 din. p
■ VIHRE: RENAULT NA NJIVI — Milutin Debeljak iz Prnjavora je 12. avgusta vozil proti Zagrebu renault s preiskusno tablico. Pri Vihrah je prehitel tovornjak, nato pa ga je zaneslo s ceste, da se je prevrnil na njivi. Voznik je bil mn jen, škodo pa so ocenili na 15.000 din.
■ ČATEŽ: Z MERCEDESOM V DROG — 11. avgusta je Branko Maletič iz Los Angelesa vozil proti Zagrebu osebni avtomobil mercedes 220 D. Pri Čatežu je prehitel tovornjak, nato pa je zavil na levo stran k bencinski črpalki in treščil v električni drog. Škodo so ocenili na 9.000 din.
■ MAČKOVEC:	ZAPRL POT KOMBIJU — 11. avgusta je nemška voznica Monica Termenal vozila kombi proti Ljubljani. Pri Mačkovcu je kombi prehitel neki tovornjak, nato pa se takoj spet umaknil na desno stran ceste in kombiju zaprl pot. Nemško vozilo je zletelo s ceste in treščilo v smreko. Huje sta bila ranjena David Termenal in Wolfgang Ell-widz.
■ DRNOVO:	MED ZAVIRANJEM V TOVORNJAK — Voznik osebnega avtomobila Rudolf Strnad s Senovega je hotel 14. avgusta na cesti Drnovo—Krško prehiteti vprežni voe. Naproti je prišel s tovornjakom Edvard Arh iz Velikega Podloga. Strnad Je zavrl, zaneslo pa ga je na levo in je treščil v tovornjak. Voanak osebnega avtomobila se je lažje potolkel, gmotno škodo pa so ocenili na 12.000 din. .
■ TRNJE: MOTORIST S SOPOTNICO V JAREK — 13. avgusta ponoči Je v Trnju zaneslo s ceste v jarek motorista Zvonka Zrinjana in njegovo sopotnico Branko Stefanovič, oba ta Zapre-šiča. Pri padcu sta bdla ranjena in so ju odpeljali v brežiško bolnišnico.
■ BIZELJSKO: Z AVTOMOBILOM V POTOK — 13. avgusta Je s ceste v Stari vasi pri Bizeljskem zaneslo osebni avtomobil nemške registracije, ki ga je voedl Albin Malus ta Drenovega. Vozilo je zanašalo sem ter tja, naposled pa je padlo v potok Dramljo. Med padanjem je avtomobil zadel 9-let-nega Ferda Benkoviča, ld se je igral na nasipu.
■ SENOVO: TREŠČIL JE V DREVO — 11. avgusta se je Ivan Abram z nemškim avtomobilom peljal proti domu v Reštanj s Senovega. Na ravnem delu ozke ceste pa ga je zaneslo in je treščil v drevo. Nezavestnega so odpeljali v brežiško bolnišnico.
■ KOČEVJE: PRETRES MOŽGANOV — Na Ljubljanski cesti v Kočevju pri odcepu za Mahovnik se je 10. avgusta ob 20.35 zgodila huda prometna nesreča. Jože Novak iz Mahovnika je med vožnjo s pony mopedom zadel s komolcem pešca Martina S torka, padel, dobil pretres možganov in še nekatere druge poškodbe. Prepeljali so ga v ljubljansko boniš-nico in naročili, naj mu pregledajo kri, ker bi bil — po zunanjih znakih sodeč — lahko pijan.
♦		n
l	Sl	1 LT.
f * r ^	□	MM*«
Rokometaši sevniškega Partizana (na sliki) so lani vidno napredovali, zato bodo za nagrado poleg Krmeljčanov sodelovali v kvalitetni ljubljanski conski rokometni ligi, kjer znajo s svojo požrtvovalnostjo presenetiti izkušene tekmece.
Začetek rokometašev
Na Dolenjskem je letos rokomet prav gotovo najbolj kvaliteten šport med vsemi igrami z žigo. V slovenski ligi imajo Dolenjci že po tradiciji tri predstavnike. Brežičani nastopajo z moško in žensko ekipo, Ribničani pa samo z moško. Po solidnih lanskfc uspehih lahko letos pričakujemo ogorčen boj Dolenjcev za visoko uvrstitev.
Pripravljajo namreč sloven-sko-hrvaško rokometno ligo, v kateri naj bi prihodnje leto igrale najboljše slovenske in hrvaške ekipe. Pravico, do nastopa bodo kajpak imele tiste ekipe, ki se bodo letos najbolje uvrstile. Bržkone ni realnih možnosti, da bi Dolenjci startali na prvo mesto in kvalifikacijsko tekmovanje za zvezno ligo, zato pa se lahko vsaj enim posreči tako visoka uvrstitev, ki bi jih pripeljala v novo ustanovljeno ligo.
Tak uspeh bi bil nedvomno spodbuden tudi za vse druge dolenjske rokometne ekipe, ki tekmujejo v nižjih ligah. Krmelj in Sevnica igrata letos v conski ligi, vsi drugi pa v različnih podzvezah. Zlasti v
Posavju je rokomet gotovo najbolj priljubljen šport. To pa je razumljivo, saj je to igna, ki ne zahteva dolgotrajne vaje. Dolenjci so se že večkrat iaka-dali: Crnomaljke so pred leti posegale oelo po slovenskih naslovih.
Medtem ko je drugje na Do: lenjskem rokomet med najbolj priljubljenimi .športi in ga z veseljem igra tudi delavska in kmečka mladina, je v Novem mestu rokometni klub po izpadu iz conske lige tudi lani slabo delal, čeprav je pokroviteljstvo nad njim prevzela tovarna perila Labod. To sicer kaže, da so v društvu sposobni organizatorji, da pa manjka igračev in da se moštvo iz leta v leto menjava. Resda je rokomet šport, ki ne zahteva veliko vaje, je pa t/udi res, da se uspehi pokažejo šele tedaj, kadar moštvo dlje časa igra skupaj. Brežičani in Ribničani si zato lahko zgled, kako tudi manjši kraji z voljo in tudi denarno pomočjo kraja zmorejo vse napore, ki jih postavlja zahtevno tekmovanje v slovenski ligi.
J. S.
mzsMM
Štirje rekordi Igorja Turka
Celulozar sedmi med pionirskimi ekipami
Od 13. do 15. avgusta se je več kot 200 tekmovalcev iz enajstih slovenskih plavalnih klubov pomerilo na republiškem prvenstvu za starejše pionirje in pionirke. Celulozar Je nastopal oslabljen, ker je bolna Meta Novakova preležala prvenstvo v posteji, kjub temu pa je Celulozar v končni uvrstitvi osvojil sedmo mesto. Se najbolje se je odrezal Igor Turk, ka je postavil kar štiri nove pionirske rekorde na 100,*200, 400 in 800 metrov crawl. Celuloearjevi plavalci so se uvrstili takole:
100 m delfin — 1. Turk 1:15,5, 100 m crawl — 1. Turk 1:03,7 (republiški rekord), 7. Grajžl 1:12,7, 27. Štajner 1:34,1, 28. Rovan 1:34,3; 200 m ofawl — 1. Turk 2:21,4 (v predtekmovanju 2:20,9 — republiški rekord), 14. Grajžl 2:42,7; 400 m crawl — 1. Turk 5:05,0 (republiški rekord), 14. Grajžl 6:06,1; 800 m orawl — 2. Turk
Osem odličij za Novomeščane
Dve zmagi za Tatjano Gazvodo, ena za Pojetovo
V soboto in nedeljo Je bilo v Velenju letošnje republiško atletsko prvenstvo za majfie mladince in mladinke. Na tekmovanju so sodelovali tudi .atleti ta Novega mesta in Kočevja. Dolenjca so se v zahtevni konkurenci dobro od-reeaili, saj so domov prinesli oelo 3 zlata odličja. Razen tega so No-vomečćani osvojili skupno 8 odličij, kar je lep uspeh za tak« zahtevno tekmovanje, ki je zbralo več kot 200 nadarjenih slovenskih atletov.
Največ od vseh je dosegla spet nadarjena Tatjana Gazvoda, ki je zmagala na 60 in 100 m. Tatjana je ugnala znano tekmovalko Pav-šarjevo, in ponovno potrdila, da je ona najbolj nadarjenih mladih slovenskih atletinj. Zlato odličje je dobila tudi odlična metaka krogle Pojctova ta Kočevja. Med fanti je bil najuspešnejši Vojko I>raga.š, ki je v višini osvojil tretje mesto, v kopju pa drugo.
Rezultati dolenjskih atletov: Ženske — 60 m: 1. Gazvoda 8,0, 100 m — 1. Gacvoda 12,5; daljina — 2.
’
10:29,7 (skupaj s Koprčanom Krambergerjem republiški rekord); 100 m hrbtno — 5. Turk 1:22,0,
12.	do 13.	Grajžl	1:28,8;	200	m
hrbtno — 8. Grajžl 3,08; 100 m prsno — 3. Pečnik 1:27,2, 6. Rovan 1:38,0, . Štajner je bil v finalu i diskvalificiran zaradi napačnega Obrata- 200 m prsno — 4. Pečnik 3:11,8,'8. Rovan 3:34,8, 11. Štajner	3:45,8;	200 m	mešano	—	10.
Grajžl 3:05,7, 18. Pečnik 3:22,8.
Starejše pionirke — 100 m delfin	— 5.	Pogačar	1:44,8;	100	m
crawl — 13. Pogačar 1:27,4; 100 m hrbtno — 12. Pogačar 1:41,0, 100 metrov prsno — 8. Pogačar 1:39,7,
13. Babič 1:44,1; 200 m prsno — 10. Pogačar 3:35,0, 14. Babič 3:47,8; 200 m mešano — 9. Pogačar 3:25,3, 18.	Babič	4:25,4.	Končni	vrstni
red:	1. Ljubljana, 2. Triglav
(Kranj), 3. Delfin (Rovinj), 7. Qe-luloear (Krško).
LADO HARTMAN
Saje 4,84; višina — 3. Pučko 1,40; kopje — 2. Lužar 26,14; krogla — 1. Poje (Kočevje) 10,89; moški — višina: 3. Dragai 1,70; 3. Možina 36,27; kopje — 2. Draga* 52,78.
BREŽICE — Brežičani se že pripravljajo na start v Slovenski rokometni ligi, Jci se začne v soboto. Priprave so usmerjene na tretje mesto, ki bi zadostovalo, da bi Brežice prihodnje leto igrale v slovensko-hrvatski ligi, ki jo zdaj pripravljajo. Že v soboto pričakujejo v srečanju s trboveljskim Rudarjem zmago. Razen starih igralcev bo igral še Krčan Rudi Iskra. Nogometaše čaka 30. avgusta Celulozar ta Krškega, igralci pa so še vedno na dopustih, kar ne daje posebnega upanja na uspeh. (V. P.)
KRŠKO — Na republiškem plavalnem prvenstvu za mlajše mladince in mladinke, ki je bilo v Ljubljani od 17. 19. avgusta, so Celulozar) a zastopali Jenkoletova, Erjavčeva, šepetave in Barbič. (L. H.)
Od tu in tam
■ NOVO MESTO — V petek in soboto bo v Kranju Letošnje republiško člansko atletsko prvenstvo. Na tekmovanju bo sodelovalo tudi 12 atletov Novega mesta. Pogoje in norme so dsegli naslednji atleti: Špilar, Smrak, Suhy, Virant, Jenko, Dragaš, šimunič, Jak*, šetova, Kalinoyićeva, Sajetova, Gazvoda in Pučkova. (M. H.)
■ NOVO MESTO — V soboto 29. avgusta bo v Ljubljani eno letošnjih najbolj zanimivih atletskih tekmovanj: srečanje mestnih reprezentanc Maribora, Ljubljane, Celja, Kranja, Nove Gorice, Kopra in Novega mesta. Mestno reprezentanco Novega mesta bodo sestavljali naseldnji atleti in atletinje: Škrabi, Somrak, Hribernik, šimunič, Košir, Bučar, Blažič, Dragaš, Suhy, Virant, špilar, Ka-linovičeva, Jakšetova, Gazvoda, Erjavčeva, Kragljeva, -Sajetova, Pučkova, Kastelčeva in Jokičeva. Na lanskem tekmovanju v Celju je zlasti prijetno- presenetila ženska vrsta, ki je osvojila odlično četrto mesto. Fantje pa so osvojili šesto mesto in so si morali na ponovnem dvoboju priboriti mesto med šestimi najvidnejšimi atletskimi reprezentancami. Po rezultatih sodeč se bodo mlade Novomeščanke spet potegovale za četrto mesto, fantje pa bodo morali pokazati vse svoje sposobnosti, če želijo ostati v društvu najboljših. (S. D.)
■ LJUBLJANA — Letošnje republiško šahovsko prvenstvo je bilo slabo zasedeno, saj niso igrali nekateri najboljši slovenski šahisti. Dolenjsko sta zastopala mojstrski kandidat Igor Penko in prvokategornik Drago Bjelanović. Kolo pred konoem je Penko zbral sedem točk, Bjelanović pa dve in pol. Glede na to, da je Penko lani osvojii drugo mesto, je le tošnje prvenstvo zanj dosti manj uspešno. Za Bjelanoviča, ki bo zanesljivo med zadnjimi, pa pomenijo dve točki in pol že precejšen uspeh. Na prvenstvu smo pogrešali slasti nekatere najboljše kočevske šahiste, ki bi nedvomno lahko po&sgli v boj aa boGjša mesta. (N. N.)
■ NOVO MESTO — Sredi septembra bodo delavske športne igre v glavnem že končane. V kratkem bosta dve tefanovanji: v plavanju in atletiki. Nekatere Alane novomeških delovnih kolektivov smo aalotili, ko so se pripravljali za to vedno bolj zanimivo tekmovanje. (M. H.)
KRMELJ — V nedeljo se začne tekmovanje v ljubljanski oonski roJtometni ligi. Med 12 moštvi nastopata tudi ekipi Krmelja in Sevnice. V prvem kolu igra Krmelj na domačem igrišču z Dupljami, Sevnica pa prav tako doma z Mokroem. Sevničani imajo smolo, saj al je trener in igraJec šile zlomil nogo. (B. D.)
NOVO MESTO — V prijateljsko nogometni tekmi je črnomaljska Bela krajina premagala Elan z 2:0 (0:0). V prvem polčasu Je bila igra enakovredna, ,v drugem pa so bili gostje močnejši. V predtekmi so mladinci Elana premagali Belo krajino s 3:1 (0:1). Čeprav so Črnomaljci vodili, bi Novomeščani lahko še izdatnejše anagali. (J. S.) .
KRŠKO — Najboljši pionirji in pionirke krškega Celulocsarja bodo plavali na državnem prvenstvu v Dubrovniku in Kotoru. Kljub dolgi vožnji računajo na uspešne reeuRate. (L. H.)
PLAČILO ZA POVRŠNOST IN »STROKOVNJA-ŠTVO« - OPOMIN GRADITELJEM
V trenutku ob milijon dinarjev
Tokrat so ceho za »mojstrsko« delo plačali Malenškovi v Šentrupertu - 13. avgusta se jim je zrušila betonska plošča za novo hišo
Ni bilo prvič in najbrž niti ne bo zadnjič. Ljudje se ne zmenijo za opozorila, za predpise, mislijo in delajo po svoje, dokler nekdo s svojo nesrečo ne »plača računa« še za druge. Svoj čas smo pisali o primeru z Vrhtrebnjega, kjer se je zrušila pravkar zgrajena streha velikega gospodarskega poslopja, o primeru iz Iglenika, ko je železničar tako »dobro« zvezal kozolec, da ga je zrušil prvi veter. Znani so še drugi primeri, toda vse to ljudi premalo izuči: zdaj imamo nov primer.
Janezu Malenšku, ki je sicer doma iz Hrastovice pri Mokronogu, se je tako zelo mudilo z gradnjo hiše, da ni počakal niti na gradbeno dovoljenje niti se ni utegnil posvetovati s kom, ki se res spozna na graditev. Najel je »mojstra« s popoldansko obrtjo. Na preperele, stare zidove opuščenega hleva ter na težak opečni obod, ki je komaj sam sebe nosil, so začeli- pod »mojstrovim« vodstvom delati betonsko ploščo — brez pod.
pomikov.
Ko so domači menili, da Je približno 30 površinskih metrov velika plošča najbrž pretežka in da bi jo bilo zato treba podpreti, so dobili odgovor, da zaradi tega lahko prav mirno spijo.
Niso dolgo spali: ko so bili Kubiki betona na rokah znešeni po lesenih odrih, ko je bilo železo zabetonirano, se je 13. avgusta vse skupaj nenadoma podrlo. Pod težo plo-
Doslej so prihajali izmed tujcev za več dni na Kočevsko le lovci - Letos so se jim pridružili še ribiči - Večja skupina belgijskih turistov je bila zadovoljna z vsem, le s cestami ne!
KAJ BO LETOS DALA ZEMLJA? Pri Kastelčevih v Pristavici, ko so razgrnili prve vrste krompirja sorte vesna. Komaj čakajo, da ne bo treba vsega dela opraviti z rokami, da bodo dobili izkopalnik za krompir.	(Foto:	M. Legan)
NI VEČ ČISTO RES, DA V »ŠPANOVIJI« ŠE PES POGINE
Kar ne bi eden, zmorejo zdaj štirje
   ^    —„j-   -------------------------: : * :-------------------------
Prve izkušnje štirih mladih kmetov iz Pristavice pri Radohovi vasi, ki so letos s skupnimi stroji obdelali 10 ha krompirjevih njiv
Pridi Dolenje, boš videl, kaj dela Gorenj’e. • Šel sem z njimi, ko so se lanskega maja odzvali va bilu in šli gledat na Okroglo pri Kranju, kako tam’ delajo s skupnimi stroji, kako gre v »španoviji«, za katero imamo Slovenci tako star in preizkušen pre govor, ki pa najbrž nc drži več trdno. Kdor pozna pridnega Mejača, mladega kmetovalca Toneta Sever ja iz Pristavice, moža, ki si je že dodobra ogledal kako kmetujejo onstran velike luže, v Ameriki, si jr lahko kar mislil, da ho to. kar so imeli na Okroglem, lahko kmalu vidtl tudi na Dolenjskem. Za to so "oskrbeli Tone in še nekateri kmetje ob pomoči zad—-e..
še preden je minilo,, leto in dan, se je to že zgodilo. Danes imajo štirje gospodarji v Pristavici pri Radohovi vasi prvo linijo strojev za pridelovanje krompirja na Dolenjskem. Alojz Kastelic. Alojz Zajc, Anton Kanc in Tone Sever so med prvimi kmeti pri nas, ki imajo skupinsko rabo strojev.
■ »Kar je dobro, ni slabo,« ne skriva zadovoljstva Alojz Kastelic, ki ima tri •hektare semenskega krompirja. »Čeprav še nismo znali dobro ravnati s. stroji, so se zelo dobro obnesli in nam omogočili, da smo ob letošnjem neugodnem vremenu pravočasno opravili vse delo in to z mnogo manj mu j e kot prejšnja leta. In Alojz bi ne bil trden, a napreden kmet, ki ni pomišljal sesti v šolsko klop v večerni kmetijski šolj v Velikem Gabru, če se ne bi še malo pohvalil:	»Pristavčanj smo
lani pridelali polovico vsega semenskega krompirja, ki je bil vskladiščen v SENTLO-VRENCU. Približno 500 ton v našd vasi, ki ima poldrug ducat hiš!«
Pa tudi v Pristavici ni šlo vse po maslu. Kmetije kljub izredno velikim pridelkom na enoto površine (okoli Radohove vasi so najboljši pridelpvaILcd krompirja v Sloveniji)' nimajo pravega denarja za drage stroje in naj si inž. Alojz Metelko, ki v KZ Trebnje vodi kooperacijo in pridelovanje semen-
skega krorwDira), še toliko prizadeva, se ljudje obotavljajo pri natouiou za naše razmere predrage kmetijske mehanizacije.
Ko je bilo videti, da so prvi štirje kmetje, ki imajo skupaj približno 10 hektarov krompirja, pripravljeni poskusiti skupaj, je denar posodila zadruga, povrnili pa ji ga hodo z jesenskim pridelkom. Kupili so dvovrstni polavtomatski sadilnik za krompir, kultivator, okopal-nik, osipalnik in traktorsko škropilnico, ki škropi 18 vrst hkrati, trenutno pa jim je ob prvem izkopu sorte vesna manjkal še izkopalnik, ki je bil nekje na poti in so ga nestrpno pričakovali. Vsak izmed štirih kmetov je za te priključke, ki so de
lo	znane tvrdke Rau kombi, prispeval 3.600 dinarjev, posebej pa bo treba dati še za škropilnico. Za posojilo bodo zadrugi plačali 6 odstotne obresti. Nekaj denarja je prispeval tudi občinski kmetijski sklad.
Alojz Zajc je prav tako kot Kastclic zelo zadovoljen z dosedanjimi izkušnjami: »škoda je le,« pravi, »da nimamo še vsi traktorjev in da si moramo pomagati le s Severjevim. Kako je z rezervnimi dedi in stroški vzdrževanja? Ker imamo približno enake kmetije, bomo za izrabljene dele in vzdrževanje plačevali vsi enak delež, če pa bo kdo kaj zlomil ali drugače poškodoval
INŽENIR RAOUL JENČIČ iz ljubljanskega kmetijskega inštituta, znani strokovnjak za kmetijsko mehanizacijo: »če bi kateri kmet tudi zmogel sam kupiti vse potrebne stroje, ga od tega odvračajmo, denar, ki mu bo po skupinski rabi ostal, pa naj porabi za ureditev hleva, za nakup živine itd. Skupinska raba strojev je edini način za smotrno nadaljevanje začete mehanizacije. Traktor, kosilnica in drugi stroji za spravile sena spadajo v indvidualno last, stroji za obdelovanje zemlje, varstvo rastlin, gnojenje, za pridelovanje in spravilo žit ter okopavin pa so le v skupinski rabi smotrno Izkoriščeni
zaradi' nepazljivosti, bo moral sam plačati.«
»Sploh pa je pri skupinski rabi strojev najvažnejše, da se solastniki razumejo med seboj! Pri nas se tako, da se bolje ne bi mogli. Vsi smo pravočasno, skrbno obdelali polje, čeprav smo'ime-
li	en sam traktor. Med seboj si toliko zaupamo, da za vse velja kar ustni dogovor. Tudi zžt naprej, mislim, da se bomo razumeli, saj nam skupinska raba strojev omogoča nekaj, česar sami še dolgo ne bi zmogli in kar bi še povečalo naše, že tako zaradi razdrobljenosti zemljišč razmeroma velike strošike pridelovanja, ki nam jemljejo težko prislužem denar,« je rekel Kastelic, ko se -je v poletni pripeki pripravljal na izkop prvega krompirja.	M. LEGAN
Predzadnji teden je končalo dopust v HOTELU PUGLED v Kočevju 7 Belgijcev. To je bila hkrati tudi prav večja skupina tujih turistov, ki niso bili lovci in ki se je zadržala v Kočevju 3 tedne. HOTEL PUGLED je svoje prve prave tuje penzionske goste ob odhodu tudi skromno obdaril.
Predno so odšli, smo jih zaprosili za kratek razgovor.
V	imenu dveh 3-članskih družin in svojem je na vprašanje odgovarjal ClementLec. lercq iz Bruxellesa.
— Kako to, da ste se odločili preživeti dopust pra v Kočevju?
— Po osbndh zvezah smo zvedeli, da je tu lepo in da je v rekah Kolpi in Rimži veliko rib. V naši skupini so kar trije strastni ribiči. Lovili smo skupaj 10 dni in uplenili 3 velike krape ter precej postrvi in drugih manjših rib.
— Ste hodili kam na izlete?
— Bili smo trikrat v Ljubljani, obiskali smo pa še Postojno in Crikvenico. En dan smo pri koči za Mestnim vrhom *nad Kočevjem pekli s pomočjo domačinov ražnjiče in čevapčiče. Bilo je izredno lepo. Ogledali smo si tudi zanimivo Ledeno jamO, ki je tam blizu.
— S čim ste v hotelu, Kočevju in okolici posebno zadovoljni iii s čim ne?
— Sobe so lepe, hrana in postrežba pa dobri. Vedno smo dobili, kar smo želeli. Ceste pa so — z izjemo proti Ljubljani — zelo slabe. Na slabi cesti proti Delnicam se nam je pokvaril avto. Prav v zvezi s tem pa moram pohvaliti servisno delavnico vašega podjetja AVTO, ki je okvaro hitro in dobro popravilo. Zmerne so tudi cene v hotelu, kar nam pride prav. čeprav smo v službi na ministrstvu. Nismo nam-
t reč kakšni visoki uradniki.
: Naše plače so bolj nizke.-Smo tudi člani socialistične
I partije Belgije, ki je zelo
močna, saj je vanjo včlanjenih 35 odstotkov volivcev, medtem ko je naprimer v komunistično — ki sta dve: sovjetska in kitajska — le 5 odstotkov.
— Kako ste se - sporazumevali z našimi ljudmi?
— Kar šlo je. Vedno smo našli koga, ki je znal francosko.
— Se boste še vrnili v Kočevje?
— Seveda bomo še prišli. Morda res ne za ves dopust,
po nekaj dni letnega dc$>usta pa bomo prav gotovo preživeli tudi pri vas.
JOŽE PRIMC
Spominski pohod internirancev
Borčevska in upokojemiska organizacija ribniške občine pripravlja enodnevni spominski obisk internirancev: šli bodo v Gonars, Visco in Udine, zraven tega pa se bodo ustavili v vseh tistih krajih, skozi katere so se vračali domov. O datumu izleta bodo občane pravočasno obvestili. Pričakujejo, da bo izlet spominski pohod nekdanjih internirancev, zato vabijo, da se prijavite. .
V. P.
PISMA UREDNIŠTVU
Še o Miklovih „vinogradih"
V	zadnjt, 33. šetvilki Dolenjskega lista, sem v rubriki »Ribniški zobotrebci« bral o lepotah Male gore. Pisec omenja, da razdirajo in razvažajo kamne iz teras. ki se jih. je prijelo ime »vinogradi« Terase so, kakor navaja pisec, naredili naši predniki okoli udora in s tem olepšali kraj.
Prav bi bilo, da bi te terase, kolikor jih je še ostalo, zaščitili kot kulturi > 'omenile. Tako bi ohranili mladim rodovom prikaz, kaj vse so stari Ribničani poizkušali, da bi obogatili dolino. Terase niso bile narejene okoli doline za okras, temveč je bil to poizkus, zgraditi na Mali gori vinograde po primorskem vzorcu. Terase oziroma vinograd je dal izdelati v svojem steljniku prednik Mi klovih (to je domače ime in ne priimek), zato smo tem terasam vedno rekli »Miklov
vinograd«. Delali so ga primorski delavci in vinogradniki. Skladali so suhe kamnite škarpe, zasuli teraso z dobro zemljo ter zasadili trte in murve. Miklovega deda je to veliko stalo, vendar poizkus z vinogradom ni uspel. Trte niso vzdržale podnebja in ostrih zim. Murve so se pa obdržale, še se spominjam, kako smo jih otroci obirali spotoma, ko smo hodili v steljnike grabit listje.
Lastnica »Miklovih vinogradov« je bila po smrti Mi-klove tete, gostilničarke na Trgu št. 1, Ivica Arko iz Šentvida pri Ljubljani. Vsekakor bi morali ustaviti podiranje »vinogradov« in odvoz kamenja, čeprav je mogoče lastnik v to privolil. Kar je od »vinogradov« ostalo, pa bi morali zaščititi kot zanimivost.	A. ARKO
Kočevje
Prvi stalni tuji turisti v Kočevju
Sad »mojstrstva«: kot da bi padla bomba.
'(Foto: Legan)
šče se je zrušil opečni o bok, delno pa tudi prepereli zidovi ta šeJe takrat so videli na kakšno podlago so začeli graditi.
Po mnenju lastnika je škode za približno milijon starih dinarjev. Bila btf. še večja, če bi se plošča zrušila kasneje. Kaj bi bilo, če bi bil pod njo v tistem trenutku človek?
Kdo je vsega tega kriv, se ponuja vprašanje. Ma-lenškovi bi si lahko prihranili nevšečnosti, če bi
gradnjo zaupali strokovnjaku, da bi jo nadziral, kar tudi sicer zahtevajo predpisi. Ne bi se smeli zadovoljiti z zidarjem, ki lahko opravlja le manjša dela, ni pa usposobljen za gradnjo hiše ali obnovo poslopja na starih temeljih, kar je še boi j zahteven posel.
In kdo bo plačal škodo? Najbrž bo o tem moralo odločati sodišče, seveda če bodo prizadeti tako hoteli.
M. L,
Portret tega tedna
Trebnje: utajeni davčni milijoni
Franc Gore iz Šentlovrenca, njegov zet Franc Vene ter vnuk Miro Vene, oba iz Martinje vasi pri Mokronogu, so predložili davčni upravi v Trebnjem za približno 15 milijonov starih din ponarejenih računov
Bursačevi lepi spomini
šoferjev je nagrajenih, približno desetina jih je tudi kaznovanih. Za nagrado ponudijo dopust, denar ali kaj tretjega. Denar me te dni ne bi premamil za nič na svetu: deset dni prej bom slekel uniformo.«
— In kako vam je bilo všeč pri vojakih?
»Ne morem se pritoževati: v vojski se skujejo prijateljstva, kar s težkim srcem sem se poslavljal. Tudi spomin na Novo mesto ne bo kmalu zbledel, čeprav sem imel z jezikom precej težav. Spominjal pa se bom tudi tukajšnjih dobrih cest, kadar bom drugje s kamionom vozil po prahu in kamenju.«
— Boste torej obdržali poklic šoferja?
»Seveda. Doslej sem bil pleskar; ker v domačem Kninu zame ni bilo dela, sem si ga poiskal v Beogradu. Pri vojakih sem naredil izpit B kategorije, ki v civilnem življenju predstavlja izpite B, C in E kategorije. V Beogradu sem se že ozrl za delom: kolegi so povprašali po prevozniških podjetjih. Povsod primanjkuje šoferjev.«	j
— Kaj bi svetovali bodočemu vojaku — 5o/er-ju?
»Prizadevnost, izpolnjevanje cestnih predpisov, tovarištvo na cesti, doma in v vojašnici — pa bo nedvomno dobro shajal.«
J. SPLICHAL
Potrpljenje je božja mast
čakalnica pred ambulanto v zdravstvenem domu je bila polna ljudi. Stisnil sem se v kot, da ne bi bil preveč na očeh. Ljudje so molčali, čakanje jih je pripravilo do tega, da so se začeli pritajeno pogovarjati.
»Ste bolni?«
»Seveda, drugače ne bi bil tukaj!«
»Da, da, prav imate!«
»Komaj se držim pokonci, saj vidite, ne?«
»Ne.«
»čudno.«
' »Zakaj čudno?«
»Okrogli site in rdečelični kot pomaranča, res se md ne zdite bolni.«
»Kaj pa vi razumete! Tu notri, notri...«
»Vsak po svoje..«
Vrata ordinacije se odpro. Sestra pomoli ven glavo in mimo reče: »Naslednji prosim!«
»Glejte no, vi ste spet tukaj?«
»Spet? Kaj človek ne sme k zdravniku, če je bolan? Na želodcu sem bolan!«
»Kjer vas je volja! Toda, če ste vi bolni, sem jaz že tisoč let mrlič!«
»Kaj si upate! žalite zdravnike, ki so ugotovili f To niso bili veterinarji kot pri vas! Tako hudo sem bolan, da več ne vedo, kako bi me zdravili. Znaki tuberkuloze, rak na sedmih mestih, tumor v glavi, vse oblike migrene, razširjeno srce, znaki kuge, veneričnih bolezni, ošpic, driske, tifusa, malarije...«
»Ljudje božji, pomagajte! Ta človek bo vsak čas razpadel in nas vse okužil. Pustimo ga naprej!«
»Vi ste nevaren socialni zajedavec, ker ne morete povedati nobene svoje bolezni!« In smuknil je skozi vrata na cesto.
Iz drugega kota sfta se oglasila druga dva glasova »Boste šli kmalu v pokoj?«
»Sem še premlad.«
»Kaj zato! Leta lahko kupite.«
»Tega nisem vedel.«
»Za denar dobite celo priče. Lahko vam pomagam.«
»Koliko pa stane eno leto s pričami?«
»Po določeni tarifi, da ni zamere. In red mora bdita, jasno?«
»Da, da, vrstni red, to je važno. Ali so vsi kandidati enakovredni?«
»Delimo jih na pešce, kolesarje, mopediste, fickarje, oplovoe in druge. Lastniki mercedesov ne potrebujejo let in pokojnine. O, te tiče bd že ožel, če bi mogel!«
»Jaz imam moped. Koliko bi mene stalo leto?« Sogovornik potegne iz žepa list papirja, kjer ima nar pisane tarife.
»Trideset somov za leto. Deset let tristo somčkov. To ni noben denar!«
»Imate prav. Ali ste vd sebi že kupili leta?«
»Seveda, bog je najprej sebi brado ustvaril. Uradno je dokazano, da sem delal skupno 95 let. Predložil sem jih 43. Lahko bi pa spravil skupaj najmanj 200 let.« »Koliko ste pa stari?«
»Jaz? Maja bom 45«
čez nekaj časa se oglasi še drugi sosed-
»Vas je hotel prevarati?«
»Je bil tudi vam za pričo?«
»Da«.
»Pa vam niso priznali let?«
»To že. Plačal sem mu 350 somov, a upokojen sem bil po starem, torej nerentabilna naložba...«
In spet iz drugega kota:
»Gospa, ste vi bolni? Kako le naredite, da ste vedno bolni?«
»Zbolim, kot vsak zdrav človek.«
»Da, da, glavno je, da ie človek bolan, pa vse prenese, tudi smrt. Ali ste noseči?«
»Vi ste nesramni! Stara sem 80 let.«
»Če niste, pa nič. Jaz nisem kriv.«
In že se obme k lepi deklici.
»Klanjam se. Imate vročino?«
»Kaj vam mar, kaj mi je!«
»Naprej!« se oglasa sestra. Deklica izgine v ordinacijo-»No," to ima pošten človek! Zdravi k zdravniku, bolni pa čakajo na smrt. Več svobode je, slabše je! No, eno
uro bom še počakal, da bo konec šihta.« _____________
CVETO NOVAK
Jovo Bursač, vojak — šofer v enoti referenta za promet Vido j a Matoviča, je pred postrojenimi vojaki v Novem mestu dobil 10 dni nagradnega dopusta, ker je prevozil 20.000 kilometrov brez nesreče in zraven tega nikoli ni poškodoval vozila.
»Pravijo, da je bilo lani 15 prometnih nesreč, letos pa nismo imeli še nobene,« je pripovedoval Bursad zadnji dan, preden je odšel nazaj v rodni Knin. »Kar težko se je vživeti: še danes zjutraj sem štel, da bom še 11 dni v vojaški uniformi, zdaj pa se že poslavljam. Sicer pa že težko čakam na Knin, na domače ...
— So nagrade v vaši šoferski enoti pogostne?
»Kakor se vzame; približno desetina vojakov —
Več kot 100 let je bil leseni most čez Savo v Krškem edina prometna pot z enega na drugi breg. Ko so pred dvema letoma in pol odprli nov, sodoben betonski most, je leseni orjak dokončno odslužil. Pred kratkim so ga začeli rušiti. To delo bo plačal republiški cestni sklad	(Foto: Ivan Zoran)
Radioamaterji v Prekopi praznujejo 5-letnico svojega kluba sredi dela in načrtov, ki jim obljubljajo tudi dom Ljudske tehnike
Letos prazuje radioklub ISKRA v Prekopi peto obletnico prostovoljnega dela. V tem času se je marsikaj zgodilo.
Začetek je bil težak. Spomnimo se prvega sestanka 23. maja 1965 v Kirnovi gostilni.
Besede Vinka Viranta iz krškega radiokluba so bile našim radioamaterjem dobro napotilo. Takrat ni bilo niti denarja niti prostora. Na srečo je dobil gasilski dom streho in pod njo zavetje tudi naš radioklub. Nismo imeli oddajnika, pa bi ga radi. Pri Zvezi radiomaterjev Slovenije smo zvedeli za 80-vatni oddajnik, za katerega je bilo treba odšteti 50 starih tisočakov. Pomagal je oddelek za narodno obrambo, S prostovoljnimi prispevki pa smo kupili delavno mizo.
i Vsak četrtek
DOLENJSKI UST
KLEČE ŠT. 35 PRI ŽUŽEMBERKU
Strah za streho nad glavo
Zbiranje prostovoljnih prispevkov za Zaleteljeve, ki jim je strela ogrozila varnost
pri tem zadolžili. V noči 10. avgusta letos ob pol treh pa jim je vodena strela porušila obnovljen skedenj, hkrati pa se je potresla hiša tako močno, da se je zrušila stena, kjer sta stanovala 75-letni Matija in 60-letna Ivana, v preostalih stanovanjskih prostorih pa so se na stenah in na stropu pokazale nevarne razpoke. Zalete-pjeva družina živi tudi sicer v težkem pomanjkanju, ker je bil oče 5 mesecev’ brez dela, drugi dan po zadnji katastrofi pa je odšel na delo v tujino. Zena je ostala 6ama s petimi šoloobveznimi otroki in mora zanje skrbeti kakor ve in zna, dokler ne bo mož kaj prislužil in jim poslal iz tujine.
Od nesreče potrta žena išče pomoči za rešitev iz nemogočega položaja. Zastopnik krajevne skupnosti Žužemberk je Zaleteljeve že obiskal. Zaenkrat je dogovorjeno s krajevno organiza-oijo SZDL Šmihel pri Žužemberku, da bo organizirala zbiranje prostovoljnih prispevkov za Zaleteljeve, na pomoč pa bo priskočil tudi Center za socialno delo Novo mesto.
M. SENICA
Pri Zaleteiljevih v Klečetu št. 35 pri Žužemberku živi 8 ljudi v strahu, da bodo popustile razpoke v razmajani steni in stropu hiše, kjer stanujejo. Stari oče in mati sta že ob stanovanje in stanujeta sedaj zasilno v utesnjenem in neprimernem prostoru. Mati s petimi otroki domuje med razpokanimi zidovi in stropi in trepeta pred možnostjo nove katastrofe.
Lansko zimo se jim je podrl skedenj, ki so ga v letošnjem maju Obnovili in se
KAJ SO PRED 70 LETI PISALE
Dolenjske Novice.
Želja po boljšem oddajniku se nam je izpolnila šele lani. Novi oddajnik je veljal 700 starih tisočakov. Največ denarja zanj je dal obrat UPORI iz Šentjerneja, prispevali pa so še: Dolenjski list, krajevna skupnost Kostanjevica, gozdni obrat v Kostanjevici, ISKRA iz Novega mesta, občinska skupščina v Krškem, ribiška družina v Kostanjevici.
Soba zdaj še vedno ni ustrezno opremljena, začeti pa bo treba tudi tečaje. Za to pa spet ni denarja, čeprav se mladina aanima in pričakuje. Želimo, da bi postal klub središče za usmjerjanje mladih v življenje .Vsakdo se lahko včlani v klub. V nedeljo, 14. avgusta, je klub priredil »lov na lisico« in povabil na srečanje vse dolenjske radioamaterje.
Pa drugi, načrti? Radi bi pridobili v vrste radiomater-jev čimveč delovnih ljudi. Mislimo tudi že na lastni dom Ljudske tehnike, v katerem
Vzdržljivi starec
Tisti, ki mislijo, da sev-niški leseni most čez Savo ne vzdrži več težkega bremena, so se morali pred dnevi prepričati o nasprotnem. Gradbeno podjetje Pionir iz Novega mesta je ob poprejšnjih varnostnih ukrepih uspešno prepeljalo na drugi breg Save 32 ton težki žerjav, ki so ga uporabljali pri postavljanju kovinskih konstrukcij na gradbišču nove delovne dvorane Konfekcije Lisca. Most je nosil poleg žerjava še težki tovornjak. Tokrat je šlo vse po sreči, verjetno pa se prepogost-ni poskusi le ne bi dobro obnesli.
Cesarjev rojstni dan
nutku prevozila ciljno črto, so tisoči temperamentnih Italijanov, ki so sc v trumah pripeljali v Zeltweg bodrit svoje ferrarije, izgubili potrpljenje. Usuli so se na tekmovalno stezo in v bokse za dirkače, tako da o kakšnem uradnem ceremonialu z izročitvijo pokalov in vencev ali častni vožnji ni moglo bti govora. Ickxu so poslali hrastov venec zmagovalca in pokal kar preko glav navdušene množice!
Tako^ ^ zarohnelo 24 avtomobi-lov r* e 1 na startu nedeljske 9. dfr* ** svetovno prvenstvo na OstcJrtngu pri Zeltwegu v Avst** skrajni desni (štev. 6) je tiojjui in favorit Jochen Rindt z 10' J^dom, ki si je na trening1* j^otovil najboljše štartno mesto akordno povprečno hitro-stjo V .krogu 214,55 km na uro, " -te moral zaradi okvare
odstopiti že v prvi tretjini dirke. Vodstvo sta takoj po prvem krogu prevzela Belgijec Jacky Ickx in Švicar Clay Regazzoni ter do konca dirke nista pustila, da bi se jima kdo sploh približal. Dirko, ki je minila brez nesreče, je spremljalo blizu 100.000 gledalcev, med njimi tudi več tisoč Jugoslovanov. Ko sta Ickx in Regazzoni po 60 krogih (354 km) skoraj v istem tre*
■ (SEDEMDESETLETNI ROJST-NI DAN PRESVITLEGA CESARJA) —
praznoval se bo po vsi državi. Ker je cesar odklonil vsake večje potratne slavnosti, se bodo mesta večjideJ razsvetlila in s zastavami okinčala, t cerkvah pa se bode zanj molilo.
■ (SHOD V NOVEM MESTU) — Dne 4. avgusta je sklical dvomi svetnik in državni poslanec gosp. Pr. šuklje shod volilcev iz Novega mesta, Črnomlja, Kočevja, Metlike, Ribnice, Višnje gore in Žužemberka. Pred obilnim številom zavednega občinstva iz Novega mesta in tudi drugih volilnih krajev govoril je gosp. sklicatelj o političnem položaju v državi in deželi.
■ (50-LETNICA STROSSMAYER-JEVEGA ŠKOFOVANJA) — se vrši dne 2. sept. t. 1. Slovencem je dolžnost da pri- tej prildki vrnejo Hrvatom čustvovanja, ki so ga pokazali na naši Slomšekovi slavnosti.
■ (NAPAD NA PERZIJSKEGA ŠAHA) — Perzijski cesar se je mudil te dni v Parizu, kjer je obiskoval razstavo- Ko se je dne 2. t. m. peljal v svojem vozu,- priskoči k njemu anarhist po imenu Salson in pomeri s svojim samokresom cesarju na prsi. šahov spremljevalec je izvil Salsonu samokres iz rok. Policija je hudodelca areto-vala. Na polici ii se je dognalo, da je bilo v samokresu 5 pa-tircn. a ni sprožil, ker je bilo njegovo oro*ie nokvarjeno.
■ (OBČINA NOVOMEŠKA) — je sklenila proslaviti sedemdesetletnico našega presvitlega vladarja, cesarja Franc Jožefa T. s tem, da 17. t. m. »večer razsvetli, dne 18. t. m. okrasd
Ratje: vse je zgorelo
15. avgusta popoldne je strela udarila v Rabju pri Žužemberku in zažgala kozolec, last Staneta Oberstarja. Poslopje je do tal pogorelo, z njim pa tuda dva vprežna voza, dve okni pšenice in štiri okna detelje. Škode je več kot za 15.000 din. Kozolec ni bil zavarovan.
gg	>	i,
Drzna tatvina v Kočevju
Ukradel torbico s ključi blagajne - V blagajni je bilo okoli 10.000 din - Napadalec prijet
Igrišče na cesti
Skoraj vsak večeraše igra večja skupina otrok, starih 10 do 12 let na cesti sredi Salke vasi pri Kočevju. Običajno se postavijo na obe strani ceste in mečejo preko ceste žogo. Miličniki so otroke ie večkrat opozorili, da cesta ni igrišče in da lahko pride do hude nesreče, saj je v bližini tudi ovinek. Otroci se za opozorila ne zmenijo, pač pa odgovarjajo:	»Naredite
nam igrišče pa se ne bomo igrali na cesti.« Prav bi bUo, da starši razmislijo o opozorilu miličnikov in želji otrok.
Ko je 11. avgusta okoli 20. ure šla Zofka Sverk, trgovska pomočnica poslovalnice »Tekstil« v Kočevju proti domu, jo je malo pred stanovanjem napadel 20-letni Prane Tekavec iz Kočevja. Napadalec, ki je bidi vinjen, ji je iztrgal iz rok torbico, v kateri so bili tudi ključi blagajne trgovine. V blagajni je bilo takrat okoli 10.000 din.
Napadena je tatvino takoj prijavila postaji milice v Kočevju. Podvzeti so bili takoj vsi ukrepi, da ne bi kdo izpraznil blagajne v trgovini. Trgovino so zastražili, nato
pa odprli blagajno z rezervnim kUjučem ter prenesli denar na varno. Zamenjali so tudi ključavnico blagajne.
Napadalca so na podlagi opisa izsledili še isti večer, Dejanje je tudi priznal. Povedal je, da ,je pogledal, če je v torbici kaj denarja, nato pa je dal vanjo kamen in jo vrgel pri AVTO Kočevje v RLnžo in sicer s ključi vred. Naslednjega dne so miličniki zaman iskali v Rinži torbico, ker je bila voda kalna in na-rastla. Torbice s ključi še niso našli.
J. P.
ZMAGOSLAVJA! Ko se je ||5 ty ferrari ustavil, se je stetP,* *oč rok, da bi pilotu po« ^ *z avtomobila in »astJ^-Vske« obleke. Te trenutke
Pon^Jesh-) na*e sl‘ke °d *eve prof kot vitezi s križarske voji^.o- dirkač zavarovan obraz in P* ’ Osebnost novih čelad je
tudi zavarovanje spodnjega dela obraza — taka čelada pa stane najmanj 100 dolarjev; pod čelado in seveda po vsem telesu s peri* lom in nogavicami vred ima dirkač posebno obleko (za ceno od 300 dolarjev naprej) iz popolnoma negorljive tkanine, ki ga ščiti pred ognjem do 1400 stopinj Celzija do-
brih 15 sekund; in tri sekunde po skrajno razburljivi vožnji je tu že mikrofon televizijskega reporterja, ki pričakuje, da niu bo dirkač zt stotisoče gledalcev povedal vtise s proge. Težko je postati, še teže pa ostati slaven!
Foto: M. Moškon
Ne razburjaj se, ljubček, zdaj je premog poceni! Če pa sva v spalnici, je zunaj tako ali tako temno ...
z razstavami mestna poslopja Nedvomno radostno bodo novomeščand po svoji moči vise storili, da udarnost Nin ljubezen svojemu nadvse ljubljenemu vladarju skažejo.
■ (GOSP. JOSIP JURIJ ZORC) — župnik in duhovni svetnik na Krki praznoval je 12. t- m. zlato sv. mašo. Zdravnik gos. dr. Josip Skočir v Cerknem je imenovan okrožnim zdravnikom v Žužemberku.
■ (NOVOMEŠKA PODRUŽNICA SV CIRILA IN METODA) — bo zborovala v sredo ob 8 uri v g. Tučkovi gostilni, kar se minolo soboto radi vremena ni zgodilo.
■ (SLOMŠKOVA STOLETNICA NA PONIKVI) t- se je prav veličastno vršila. Slavnostni govor imel je gosp. nadučitelj Franc Strmšek. Omenjal je velike zasluge pokojnika kot domoljub, šolnik, pisatelj in duhoven, škof Slomšek je mnogo storil, da so se jeli pokrajni Slovenci vzbujati; tudi je neprecenljiva zasluga, da je dosegel, da so skoro vsi štajerska Slovenci v jedni škofiji združeni.
■ (PROGRAM KONJSKE DIRKE V TRAB 1900,) — katero priredi ko-njerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske v št. Jerneju na Dolenjskem v nedeljo, dne 16. septembra 1.1., in sicer v prvih dveh oddelkih samo za kmetske posestnike, t. j. take, ki svoja zemljišča sami obdelujejo, v driieih oddelkih za vse brez izjeme.
■ (PASJI KONTUMAC) — je radi stekline pri psdh in mačkah upeljan v krškem okraju v Radečah. V črnomaljskem okraju v občinah Adle&iče, Tribuče in Podzemelj.
(IZ DOLENJSKIH NOVIC 15- avgusta 1900)
bi delala lokalna radijska postaja, razen tega pa bi imeli v njem tudi številne druge dejavnosti. JOŽ ZAGORC
Nesreče na kočevskem asfaltu
Radi smo se hvalili, da na kočevski cesti ni nesreč: zadnje čase pa se vrstijo. Potrebno bo več previdnosti, saj je cesta ovinkasta! Prav tako bo treba postaviti nekaj opozorilnih tabel, še posebej pri avtobusni postaji v Ortneku, kjer poleti prečka cesto mladina, ki tam letuje. Morda bi kazalo postaviti tudi tablo, ki bi voznike opozarjala na divjad.
V. P.
KRPANOV KOTIČEK
Srečanje v „Krpanovem hramu"
Iz nič do svojega radiokluba
Prepotoval sem veliko sveta od Dunaja do Trsta, bil sem, na Reki, rinil v Lužarjev, turjaški in še marsikateri naš klanec. Oni dan sem se ustavil s kobilico sredi Velikih Lašč pod starim kostanjem. Pogledam okoli — vse razkopano.
»Asfaltirali bodo«, mi nekdo de.
Iskal sem kraj, kamor bi svojo kobilico dal. Privezal sem jo za Andolškov kostanj, kamor tudi drugi spravljajo svojo živino in vozove, ko se mudijo v Laščah.
še se ozrem na okoli. V kotu pri veliki hiši, ki ji pravijo zadružni dom, zagledam tablo KRPANOV HRAM, spodaj pa dveri v krčmo.
Gledam krčmo odzunaj in znotraj, pa -me začudi:
»I, glej, no glej! Nič mojega nima, razen imena! Bom moral kar sam postaviti v izložbo kij in mesarico, da bodo gostje vedeli, kdo je Krpan.«
Pred pragom sem otresel prah s potplatov in krepko zasuknil korake v svojo krčmo, kakor se takemu možu in gospodarju spodobi. Mnogo ljudi je stalo pred točilno mizoy glasno so modrovali; pijača, ki so jo naročali v rundah, pa jim je gasila poletno žejo in majala jezike.
Gledali so me, vendar ni kazalo, da bi mi veleli iti pit, kakor je to navada
na Do^jskem v tistih zidanicah ki jih še niso prodali 2° vikende. Menda se nihče ni upal, ker sem jim čisto neznan ali pa so se bali, da bo eno vedro piPče zame premalo.
Zasumili so pomenek na narodi noše, ki jih je v tej le še toliko, da bi jih na' Prste ene roke preštet »živ krst jih ne najde lle&<, je modroval nekdo, »mi jih pa nujno potresemo za obletnico Lašč.*
Tudi 'din sem do dobrega premislil o starih nošah, & J}h dandanes ni več #**• Izginili so klobuki 1 dolgimi kraji in nizkih °9layjem. Prav zares bil včasih vesel srečah- ako mi je od kod F Rigalo široko pokrival je imetnika branilo & ‘ia in sonca. Tudi oprt & bolj malo videti. Platn«lh hlač, ki so Pol-jancefi nizko opletale, pa nihče f?č ne nosi.
Tudi '<az, stara grča, ne moref' dobiti pri nobenem Wyučarju, na nobe-nem ? tr90vini ali starin* Mobuka po svoji všeči.‘a sem jo pogodil. Urezd il bom palico, pa hajdes obilico v Škofjo Lokd1 SEšIRju, ako bodo 1 posebej delati. bodo ponosni, saj Krpal*za vsakim vo-galo* ** na vsakem cesarski11 dvoru ga ni, hvala brh
Martin krpan
Kot uči zgodovina, so bili skorajda zaman pozivi na vratih starih obrtnih delavnic in manufaktur: »Bog živi pošteno rokodelstvo!«, zaman so bile stroge kazni nad obrtniki srednjega veka. »Iznajdljivih« ljudi, ki jih je med današnjimi obrtniki posebno veliko, kot da ne izuči nobena šola...
Kako bi se sicer trdni in doslej ugledni obrtniki kot so Franc Gore iz Šetlovrenca, njegov zet Franc Vene ter vnuk Miro Vene, oba iz Martirije vasi pri Mokronogu, v svoji želji po i še večjem zaslužku lotili lahkomiselnega ponarejanj na računov, ki jim je v prvem letu prineslo dobiček, v drugem pa veliko sramoto, katere težo bo ugotavljalo tudi sodišče?
Res so morali biti ti trije obrtniki naivni in lahkomiselni, ko so z enakim strojem in na enake formularje napi. sali lažne račune za različna trgovska podjetja, od katerih naj bi dobivali material za svoje pletiljske delavnice. Take račune so predložili davčni upravi v Trebnjem, da bi le-ta ugotovila osnovo za obdavčitev. Cim več je priznanih stroškov, tem manjša je namreč osnova, od katere je treba plačati družbene prispevke.
Ko je davčna uprava pregledovala račune za leto 1968, še ni postala pozorna na ponarejene račune, saj so ime ld žige, podpise in so ob hitrem pregledovanju delali vtis, da so pravi. Ko pa so letos pregledovali račune za leto 1969 (vmes je bilo 1*5 več ponarejenih), so postali pozorni na nekatere malenkosti.
Zakaj so na računu, »po-
slanem« iz Sarajeva, uslužbenci podjetja Trikotekst zapisali »tisuča« ne pa »hiljada«, kot je sicer tam navada? Zakaj tako podobni računi, napisani celo z enakim strojem na enakih, ne originalnih formularjih, brez »glav« podjetij?
Davčni inšpektor Pero Damjanovič, sicer doma iz Bosne, je hotel priti stvarem do dna. Odpotoval je v Sarajevo k upravi podjetja Trikotekst, kjer so zanikali, da bi oni izstavili tak račun. V podjetju »Izbor« v Zagrebu so odgovorili:	»Podpis	je	lažen,
faktura ni prišla iz našega podjetja, ker imamo že več let originalne formularje. Ne vemo pojasniti, odkod žig ene naših poslovalnic, ki se sicer ne ukvarja s prodajo tega ! materiala.« Podoben odgovor,
je davčna uprava dobila tudi iz podjetja Rijekatekstil iz Reke.
Na davčni upravi v Trebnjem so sešteli vsoto ponarejenih računov in ugotovili, da je samo v lanskem letu znašala 106.770 novih dinarjev, leto dni prej pa približno 40.000 dinarjev. S temi računi so našteti obrtniki zmanjšali osnovo za obdavčitev in družbo prikrajšali po oceni šefa davčne uprave Franca Povha za najmanj 5 milijonov starih dinarjev prispevkov.
Zadevo je ta teden dobilo v roke okrožno javno tožilstvo v Novem mestu, ki bo začelo postopek.	M.	L.
120 m po strmini
16. avgusta je s ceste pri Studencu zaneslo osebni avtomobil, ki ga je od Sevnice proti Zavratcu vozil Franc ZnidarSič, začasno na delu v Nemčiji. Avtomobil je najprej zadel hrib, nato pa ga je zaneslo prek ceste, da se Je 120 m kotalil po travniku in obstal v gcndu. 2nidaršič je bil huje poškodovan. Avtomobil je popolnoma uničen, škodo pas o ocenili na 20.000 din.
Košček Meseca v Zagrebu
Priprave za letošnji mednarodni jesenski zagrebški velesejem so že ^stekle. Med prvimi so se začeli pripravljati Amerikanci. V ameriškem paviljonu, ki ga bo uredilo zagrebško podjetje Interpublic — pravico do ureditve je dobilo na posebnem naitečaju — bo gotovo najbolj zanimiv razstavni predmet letošnjega velesejma. Američani bodo namreč razstavila tudi vzorec mesečeve površine, ki so ga z Lune prinesli njihovi astronavti.
Na pradbiSču osnovne Sole v Krškem je Pionir d	(fot
do zime pod streho, vseljivo pa prihodnje leto
Na lesenem mostu čez Krko v Krški vasi so se pokazale nevarne razpoke in vožnja po njem ni bila več varna. Delavci novomeškega cestnega podjetja so obrabljene mostnice zamenjali in tako podaljšali življenje tega lesenega cestnega objekta	(Foto:	Ivan Zoran)
Čateške Toplice poslej z EMONO
Za priključitev so glasovali na referendumu: 139 delavcev »ZA«
Za prihodnost Čateških Toplic je bil 28. julij odločilen dan. Delovni kolektiv se je na referendumu izrekel za priključitev k ljubljanskemu podjetju Prehrana, ki se je zdaj preimenovalo v Emono.
Za to odločitev je glasovalo 139 volivcev, a proti njej je bil oddan samo en glas. Sest odstotkov zaposlenih se referenduma ni udeležilo zaradi bolezni in drugih opravičenih razlogov. Z uspehom glasovanja so bile Toplice zelo zadovoljne. Z referendumom so se hkrati zaključile tudi razprave o tem, katera oblika poslovnega sodelovanja oziroma združevanja je za Toplice in turizem v občini ugodnejša. Iz enotnosti pri glasovanju se čuti prepričanje kolektiva, da je ta rešitev najboljša izmed vseh, ki so jih v občini še nedavno premlevali. V kolektivu se vsi po vrsti nadejajo od priključitve ljubljanskemu velikanu predvsem hitrega vzpona in širjenja.
Direktor Vlado Deržičje na vprašanje, kaj je privedlo kolektiv do te odločitve, takole odgovoril:
—	Razlogi za nado enot nost na referendumu so čisto preprosti. Glasovali smo za prihodnost v okviru Emone, ker nam ta korak obeta najhitrejše uresničenje našega razvojnega načrta. V okviru novega podjetja bomo v štirih letih in pol investirali 550 milijonov dinarjev. 2e prihodnje leto bomo zgradili dva nova bazena, motel ob avto cesti Ljublja-. na—Zagreto z 200 ležišči ter notranjim in zunanjim kopališčem, razen tega pa v neposredni bližini zdravilišča še hotel s 300 po. steljami. Takega zagotovila od drugih oblik združevanja in poslovnega sodelovanja nismo mogli pričakovati, za nas pa je 'predvsem pomembno to, da se razmahnemo v najkrajšem Času. V okviru Emone smo sedaj samostojna delovna organizacija.
J. T.
TROJNI POGOVORI O CESTAH V KRŠKEM
Nadvoz ne sme biti ožji od mostu
Spomladi začetek del na cesti Impolca-avtomobilska cesta - Občina je pripravljena najeti tudi kredit za cesto v Pohanco
trio Lorenz bo gosto val v Brežicah
Bratke Primož, Tomaž in Matija Lorenz z mezosopra-nistko Evo Novšakovo bodo v soboto, 22. avgusta prire-ddilii koncert v viteški dvorani Brežiškemu občinstvu se bodo predstavili s programom, ki so ga naštudirali za dvestoletnico rojstva skladatelja Beethovna. Z njihovim nastopom se bo iztekla zadnja koncertna sobota letošnjega poletja v slavnostni dvorani brežiškega gradu. Zavod za kulturo in Posavski muzej pričakujeta vsaj tokrat nekoliko več zanimanja, kot so ga Brežičami pokazali doslej. Umetniki, kn jih bomo poslušali v soboto, slovijo doma in po svetu in njihov program obeta lepo glasbeno doživetje.
Uspešen sporazum
Predstavniki brežiške občinske skupščine so 11. avgusta dosegli pomemben sporazum z lastniki 3 hektarov njiv, kjer bo IMV postavila novo montažno dvorano za svoj obrat v Brežicah. Vsi lastniki te zemlje so tega dne tudi že podpisali kupnoprodajne pogodbe. Ta lokacija IMV je približno 200 metrov oddaljena od železniške proge in precej manj od električnega omrežja.
Veliko slavje v Kapelah
Koncert v počastitev sto-dvajsete obletnice godbe na pihala iz Kapel je v soboto, 15. avgusta popoldne, privabil veliko obiskovalcev s slovenske in hrvaške .strani. Nastopilo je več godb. Razen Kapelcev so igrali še godbeniki iz Loč pri Dobovi ter gostje s Hrvaškega.
RADIO BREŽICE
PETEK, 21. AVGUSTA:	16.00-
—16.10 — Napoved programa in porodila. 16.10—16.25 — Nove plošče RTB. 16.25—16.40 — Anion Kruširik: Naš vrt in balkon v avgustu. 16.40—17.00 — Obvestila in. reklame. 17.00—18.00 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
NEDELJA,' 23. AVGUSTA: 10.30
— Domače . zanimivosti — Tisoč oddaj radia Brežice (reportažni za pis) — Zdravstveno predavanje — Za naše kmetovalce: Miko Marta-novdč Najbolj pogostni spori zaradi zemljišč in običajni načini rešitve — Minute z Marjano Deržaj — Iz no&ih krajevnih skupnosti — obisk na Bizeljskem — Obvestila, reklame in sporedi kinematografov. 12.30 — Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 25. AVGUSTA: 16.00— —16.15 — Napoved programa ln srečanje s kvintetom Avsenik — 16.15—17.15 — Poročila — Novo v knjižnici — Jugoton vam predstavlja — Kaj prinaSa nova številka Dolenjskega lista — Iz naše glasbene šole — Tedenski športni komentar — Obvestila, reklame in pregled filmov. 17.15—18.00 — Najmlajftl pevoi pred mikrosonom
— glasbena oddaja.
NOVO V BREŽICAH
■ ZA OBNOVO IN GRADNJO
fiOL v občini se je letos zbralo 538 .‘.184 dinarjev samoprispevka. Do konca leta se bo nateklo po sedanjih predvidevanjih 993.000 dinarjev. Za gradnjo brežiške osnovne šole so doslej porabili 1,850.700 dinarjev. V tej vsoti so upoštevani stroški za zemljišče, geološke raziskave in načrte. S krajevnim samoprispevkom se je doslej zbra-
lo	1,948.000 dinarjev. Izdatki sklada torej niso presegli dohodkov.
■ SPLOŠNA BOLNIŠNICA V BREŽICAH Je dobila nov elektronski rentgen, Izdelek tvrdke American electric. Za nakup novega rentgenskega aparata so prispevale delovne organizacije v brežiški občini ln Posavju 220 tisoč dinarjem Rentgen je veljal 650 tisoča-
BREŽIŠKE VESTI
kov. Montirali ga bodo do sredine septembra.
■ MED STARCI ŠOLOOBVEZNIH OTROK je precej takih, ki so izrabili željo po varstvu v šoli. 2e zdaj računajo na okoli 200 prijav. Prosvetni delavci si bodo prizadevali, da bodo omogočili podaljšano bivanje v šoli vsaj tistim otrokom, ki jim učenje povzroča težave in ki zaradi tega teže napredujejo. Prostori za varstvo šolarjev bodo na voljo v novi osnovni šoli, ki bo dokončana v začetku tega Šolskega leta.
■ OBIRANJE HMELJA SE JE ZAČELO. Na hmeljišču brežiške Agrarie na Dolgem polju, ki ga je
9.	avgusta podrlo neurje, so že začeli obirati letošnji pridelek hmelja. Pridelek na tej paroeli ne bo izpolnil pričakovanj. Plodovi še niso do kraja dozoreli, prizadela pa Jih Je tudi rja. Vihar Je podrl opornice na dveh hektarjih in pol povrSine. Na drugih hmeljiščih se nadejajo boljše letine, če ne bo nagajalo vreme. Ta teden pričakujejo precej obiralcev a Hrvaškega in seveda iz oddaljenejših vasi iz domače občine. Za merico hmelja plačajo letos po 2 dinarja in 16 par.	,	'
Pred kratkim so se v Krškem sešli predstavniki republiškega cestnega sklada, združenega železniškega transportnega podjetja iz Ljubljane in domače občinske skupščine in pregledali možnosti za hitrejše posodobljanje cestnega omrežja v krški občini. Gre predvsem za preureditev cestnega odseka Impolca — avtomobilska cesta, asfaltiranje ceste Krško—Pohanca in zgraditev nadvoza čez železnico v Krškem, na levem bregu Save.
Za posodobitev pokrajinske in republiško pomembne ceste Impolca — avtomobilska cesta je krška občina že dala svoj prispevek. Pričakujejo, da se bo gradnja lahko (naposled) začela leta 1971. Posebna komisija si je taikoj po trojnem sestanku ogledala traso in ugotovila, da bo potrebno tu in tam cesto izravnati. Taki posegi bodo med drugim potrebni pri Pijavskem, v Krškem (blizu Valvasorjeve hiše), na celotnem odseku Krško — avtomobilska cesta in še kje.
Predstavniki občinske skup ščine so zastopnikom repub-
liškega cestnega sklada pokazali prašno in za promet nevarno cesto Krško — Pohanca. Povedali so jim, da bi občina taikoj najela kredit in pomagala po svojih močeh, če bi ta cesta prišla v republiški program. Občinska skupščina si prizadeva,
da bi se to čionprej zgoddo, ker hoče rešiti prahu ®n zdravega okolja tudi P^D1 valsfcvo ob tej cesti.
S predstavniki obči«*«
skupščine pa so si I>r niki 2TP zlasti ogiedali^P. štor, kjer bo nadv(f^J?veČ leznico, ki ga bo
invenstitorjev. Pogovarj se predvsem 0 . tem’ e;rino širok naj bo nadvc^-^ nadvoza bo določba P^v0O. komisija v septembr ,	^
dar pa menijo, da bi smel biti ožji od ki je širok 14 metrov.
Senovo: nov dom kulture?
Komisija za gospodarski razvoj pri krajevni skupnosti je na nedavni seji obravnavala petletni načrt Senovega z okolico Imenovali so tudi odbor za zgraditev novega doma kulture. Ugotovili '■so da je ta dom v kraju z razgibano gledališko, pevsko in drugo podobno dejavnostjo nujno potreben. Upajo, da tokrat ne gre za jalovo setev.
P. B.
Referendum za stojala?
Stanovalci bloka v Brestanici, v katerem imata poslovne prostore AGROKOMBINAT in pošta, so že pozimi pfosili za stojala, kamor bi ljudje prislanjali kolesa namesto na zid. Preteklo je že šest mesecev, stojal pa še vedno ni in stanovalci negodujejo. Ce delovne organizacije ne morejo naba-vati kolesarskih stojal, jih bodo slednjič sami stanovalci. Pravijo, da bodo razpisali referendum in uvedli samoprispevek!
Dopusti gredo počasi h kraju
Samo v dveh del°Y^*> ganizacijah v krški imeli letos kolektivne •	~
ste: v krškem obrJ*tu . . jjS-DA in senovskem obra CE. Drugod so J*0®*#*
posameznikov tako
drli, da to m ovu»» ^ vodnje. Delavci so sli ^ je ali drugam, kjer n«" ^ hove delovne organ^ ^ čitaiške domove. Cian» v, kata so dopust Pre 1 nem v Poreču, kjer_ -^,0 tniška skupnost občine ^ svoj dom z 295 le. 0tgfl' letos so dajale delo nizacije svojim	p°
niške regrese: v gla^ & 70 do 300 din. Avgusta pusti počasi iztekajo- ^
KRŠKE NOVICE
BARVNI TELEVIZOR
V	prodajalnah ELEKTROTEHNA v Krškem in Sevnici si lahko nabavite barvni televizor.
STAVO — Člani k^eg jjvi. pf
kovnih amaterjev so in
pravljajo novo	ln	*	,
brestaniškem	g	lir	*
kajo motive v Brestan-n
lici-	^usl1'
B CVETJE NA ir£*Wjp£ RAZSTAVI - V,5>k ipteinbr« ^
razstave, ki bo 13-dijaškem domu, bo soa g s<
di hortikulturno druSt*. prvo razstavo. V™*** 10n^. lastnike lepogacvetja po>J(| naj pri tem P°^^v0 PnJ?aP»' niki naj se za razstav .ja
predsedniku drusUa tuty Razstava bo
ljubitelje m zbiralce k^aU razstavo bodo P,itjve 0 vejSe barvne dmp<w» v Krškem.
Obe prodajalni sta dobro založeni tudi z vccžnoiristala-cijskim in elektroinstalacij-skim materialom. V ELEKTROTEHNIKI lahko naročite tudi - vse potrebno za centralno kurjavo.	(POE)
■ DRUGO OCENJEVANJE — Hortikulturno društvo izvaja skupaj s turističnim društvom in krajevno skupnostjo v mestu drugo ocenjevanje zunanje podobe hiš, stanovanj, balkonov in vrtov. Tretje ocenjevanje bo septembra. Uspehi akcije hortikulturnega društva so že vidni. Ljubitelji cvetja, še je čas, da okrasite svoje domove in se pridružite kandidatom za prva mesta in nagrade!
■ V EC KOT PO NAČUTU — V tovarni papirja so Julija izdelali za prodajo 9470 ton celuloze in papirja in tako presegli mesečni načrt za 1 odstotek. V sedmih mesecih tega leta pa so papimičarji proizvedli za prodajo 54.4C0 ton celuloze, loms papirja, lesovine in papirja. Tudi ta proizvodnja je večja za. 1 odstotek od načrtovane za obdobje sedmih mesecev.
■ IZLET IN OGLED RAZSTAVE
—	Hortikulturno društvo bo priredilo v začetku septembra ogled tradicionalne republiške razstave cvetja v Ljubljani. Ogled razstave bo združen z izletom v neznano. Prijave sprejema cvetličarna Kerin v krškem, lahko pa Jih pošljete tudi predsedniku društva Viktorju Zemljaku v Celulozo.
PRIPRAVLJAJO NOVO RAZ
ImEuSjjl
BANJALUČAN! NA PRAKSI V TREBNJEM
Ne Nemčija, ampak kvalifikacija!
Mladi delavci iz Banjaluke so skromni: edirifi namen jim je kvalifikacija -Po delu v Nemčiji se bodo spet vrnili domov
Iz odgovorov mladih Banjalučanov, ki obiskujejo tečaj za pridobitev kvalifikacije v Trebnjem, veje pritajena skromnost. Kako tudi ne, saj se jim šele odpirajo vrata v svet! Niti delo v Nemčiji pri firmi MAN jim ne vzbuja prevelikih apetitov. Razen enega vsi zagotavljajo, da se bodo nekoč vrnili. Morda — ali pa tudi ne, sicer pa naj sami spregovorijo.
* prvi strani današnje številke poročamo o VII. zboru delavcev PTT podjetja ®yo mesto, ki so se v nedeljo zbrali na sevniškem gradu. Godba mariborskih Poštarjev je že zjutraj razveselila domačine na trgu s krajšim koncertom, odlič-Pa so igrali tudi na lepem grajskem vrtu. Znova se je pokazalo, kako prijetno •^Posedeti v senci starodavnih dreves in mogočnih grajskih stolpov. — Na sliki: »L! na skupino domačinov in gostov na grajskem dvorišču med kulturnim spojni	(Foto:	T.	Gošnik)
>BOŽIDAC STANIŠEVIC,
22 let, rojen v Zagrebu, stanuje v Banjaluki:	»Doslej
sem delal v Tvornici strojeva i livnici Čelika v Jelšin-gradu kot nekvalificiran delavec. Ko sem odslužil vojsko, sem ostal brez dela, pa tudi starši so bili prizadeti ob potresu. Brez odlašanja sem se prijavil na tečaj, ki ga je razpisal pri nas Center za kovinsko stroko iz Novega mesta. Seveda se veselim dela v Nemčiji, vseeno pa bi se rad vrnil, toda kot kvalificirani delavec. Organizacija tečaja je vredna
ČE SO MLADI KOLEKTIVI IN MLADO SAMOUPRAVLJANJE
Priprave še važnejše od kongresa
Razgovor z novim predsednikom ObSS Sevnica Francem Pipanom
Čeravno je Franc Pipan, absolvent visoke šole iz §°litične vede, sociologijo in novinarstvo, doma Zabukovja pri Sevnici, šele pred nekaj tedni gj ~ delati kot profesionalni predsednik občinskega kon ega sveta* Je v občini že vodil priprave na sta ^r€S snmoupravljalcev, ki je bil kasneje pred-zaoAt en na maj prihodnjega leta. Sicer pa on ni v Petičnem delu; doslej je bil namreč pod-WjSednik ObSS. Razen tega je kot predmetni uči-Št^P^učeval v osnovni šo]it ob tern pa še pridno
»Pri
korfo-J*3* Je veliko shodov,
^!%Viu’ • SMepov	res°-
^	sprejemamo no-
®*arih in obveoanosti, ko ^isliu “? Uresničili nismo. uPravj #ai	kongres samo-
to ia^. 067 potreben in da Bel 0 bistveno pripomo-ur»ravija^ji utrditvi samo-
U*08«*** m' v
v tern misiun. da nam ^ konp- razv°Jnem obdobju 6°. ^res Potreben. Veliko ^^jalirUner' doslej že raz-? 15- amandmaju vseh mo-° *^1, nal1 -ie govorilo ^ota ’ S8*n°upravljalci kot L8?L°. tej pomembni
fc?*- Sdc^Vedno niso P060-J)1 naivo,- kongres sam ^vnosr'"ejSi- važnejša je
C* * vsak1 ^ bl S« sprem-delovnih organi-
°D lisce do
NIALKOVCA
UPOKOJENCI NA
upokojencev iz Shw- n-f^110 dva izleta za P* v ira m Gorenjsko,
v*«“ * ^ssra.'isr
S^b^OVINa*1^ 1‘RICAKO-V^^jjostjo Dri^' KrmelJ*ana * 5‘ t»i-8°v»nf .l^v|JeJ° otvoritev SN^	Prodajala	tu-
$*\ ^ ^^Jenl material in
V	l ^o^iti lero so morali ^tkem. aru*“»- Otvoritev
Sij ^^tj^*., DOBE* l*HII»K
S' ^ d? V0 zat'Pli obirati % '„Saj Je km h° Pridelok prav
^ «&sr n“*5om
§\NSu.ScKVAIU,:N 1 OD
N to^staje v	Jsc,vniSke ra-
iL^ Posli	in	nedeUo
! w"* StA*,.'«4 •
»In kakšna je ta dejavnost v sevniški občini?«
»Kod drugod smo tudi mi izvolili koordinacijski odbor, ki je pripravil volitve. S pomočjo »volilnih mož« smo 15. julija izvolili Slavka Štruklja iz Kopitarne, konfekcija Lisica pa je izvolila svojega delegata, ker ima sama dovolj veliko število zaposlenih. Prvi delegat bo zastopal lesno predelovalno
Srečanje borcev na Mrzli planini
Krajevna organizacija ZB Zabukovje je v nedeljo priredila srečanje borcev Kozjanskega odreda na Mrzli planini. Po pozdravnem nagovoru domačinov Ivana Dober -ška in Alojza Zupanca-Tineta je domača lovska družina izvedla še streljanje na glinaste golobe. Veselo razpoloženje je trajalo vse do večera. Sre. čanja se je udeležila tudi četa tabornikov Treh smrek iz Sevnice, prij»li pa so tudi predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij domače občine.
'SVNIŠKI
Ustnik
obleko,
HLAČE ali
HLAČNI
KOSTIM
boste najlaže izbrali ▼ prodajalnah trgovskega podjetja
SEVNICA
Modni modeli ln vzorci, kvalitetne tkanine, velika izbira!
industrijo, drugi pa konfekcijo, to pa sta razen kmetijstva najpomembnejši gospodarski panogi v naši občini.«
»Kot že rečeno, so najvažnejše vsebinske priprave. Kako je z njimi v sevniški občini, kjer so mladi delovni kolektivi in mlado samoupravljanje?«
»Prvi rok je bil tako kratek, da ne bi mogli pred volitvami samimi kaj dosti narediti. V tako kratkem čar su bi ne bilo mogoče temeljito in konkretno obdelati zelo zahtevne stvari. Zdaj, ko je rok podaljšan, upam, da bodo tudi priprave temeljitejše.«
»Morda še osebno vprašan-] je: kaj vas je gnalo, da ste se kot mlad prosvetni delavec .zapisal' političnemu de-1 lu, ki je včasih prav nehvaležno?«
»Veselje, zanimanje za družbene probleme. Volja do tega razgibanega dela. Sicer pa prosvete nisem obesil na klini in bom ob svojem delu še j honorarno poučeval T sevni-ška osnovni šoli.
Predrzni voznik belega kombija
V	nedeljo se je peljala z avtom Skoda i* Sevnice proti Planini nuvtd z otrokom. V odd dolini Sevnične ji je pripeljal nasproti kombi bele barve. Da bd preprečila čelno trčenje. Je voanica zavila na desno. VoaLlo je zaneslo v strugo in tam obležalo na strehi. Mati je'zlezla z otrkoma iz avtomobila skossi okno. Voznik kombija niso izsledili. Zaveda naj se, da je bilo njegovo ravnanje I skrajno prednsno in neodgovorno!
Slab pridelek ribeza
Vse več kmetov v sevni&kil občini zasajuje površine z| Tibezom, ki tod dobro uspeva in ga je možno prodatil po ugodnih cenah. Letosl imajo zasebniki 18 hekta-l rov ribezovih nasadov, kme-| tijski kombinat Zasavje pa 7. Letošnji pridelek je zaradi pozebe za skoraj polovi-oo slabši, vendar so se na-| sadi popravili in računajo,| da bodo drugo leto lepo obrodili. Kombinat, ki z zaseb-| nimi pridelovalci pametno sodeluje, je konec julija pri-l kazal na Reženjcu, v Rovi-| šču in Orlah poskusno škropljenje s herbicidi. Kmetje so se za takšen načiii uničevanja plevela hitro navdušili.
Jeseni razprave o razvoju občine
Občinska konferenca SZDL Trebnje pripravlja načrt dela za jesen. Med pomembnejšimi nalogami bo vsekakor izvedba razprav o razvoju občine v okviru srednjeročnega razvoja Slovenije. Tema razprav je nedvomno zanimiva, aktualna in tako ali drugače zadeva slehernega občana, vendar je upravičena bojazen, da bodo zbori občanov spet slabo obiskani, zato razmišljajo, da bi razprave organizirali tudi po delovnih organizacijah.
pohvale, tudi Trebnje mi je še kar všeč, le kulturno življenje je na tleh.«
* BOGDAN BABIČ, 21, iz
Bosanske Gradiške; »Znanje in kvalifikacija, to mi danes pomeni vse. Pred vojaščino sem tri leta delal v reški ladjedelnici, pridobil pa sem le interno kvalifikacijo. Nekoliko znam nemško in upam, da ne bo težav. Starejši brat že dela v Miinchnu, jaz pa bi se vseeno vrnil domov. Prvič sem v Sloveniji,' v začetku sem imel težave z jezikom, no, pa sem se kar privadil1. Pogrešam stikov s trebanjsko mladino.«
*	DRAGO ŽELJKOVI,
22, iz Romanovcev pri Banjaluki: »Kot moj prijatelj sem tudi jaz delal na Reki v tovarni motorjev in agregatov Torpedo. Interno kvalifikacijo sem še nekako dosegel), kaj več pa mi tovarna nd omogočila. V Nemčiji bi
si rad pridobil dosti znanja in izkušenj, ni mi toliko za večji zaslužek in boljše življenje. Ce bi mogel dobiti kvalifikacijo doma, ne bi šel v tujino. Tako pa ... Upam, da ne bo preveč težav, saj znam nekoliko nemško in angleško, precej dobro razumem tudi slovensko, seveda če ne govorite preveč v narečjih.
*	DJURO ŠEŠIĆ, 23, iz Banjaluke:	»Obiskoval sem
srednjo ekonomsko šolo, končal pa sem le dva razreda. Ni bilo denarja, kaj sem mogel drugega? Tri leta sem bil zaposlen v trgovini. Kaj več kot interne kvalifikacije nisem dosegel. Zaslužek je bil majhen, tudi delo mi ni ustrezalo, pa sem se prijavil za ta tečaj, že zdaj opažam, da pri vas- v Sloveniji bolj cenite delo, naj bo že kakršnokoli. Pri nas tega žal ni. Zato tudi grem v Nemčijo. Bom čisto odkrit: saj mi je veliko do kvalifikacije, toda tudi do zaslužka. Denar je danes vse, če kdo to prizna ali ne. Zakaj bi se potem vrnil, če je tam boljši zaslužek?«
J02E KRŽJIC
Drugje pa je bolje!
Trebanjsko gasilsko društvo ima to smolo, da je kot po naročilu slabo vreme, kadar prireja veselice. Poskusili so vse, pa nič. Še eno možnost so izkoristili. V nedeljo so priredili zabavo v Belšinji vasi pri Štefanu — in naleteli so na lepo vreme! Ni vedno najlepše doma!
Štirje izmed približno 60 bosenskih fantov, ki so na strokovnem priučevanju v Trebnjem: Drago Željko-vić, Djuro šešić, Bogdan Babic in Božidar Stanišević. Pravijo, da jim je v Sloveniji zelo všeč in da so se hitro vživeli v naše razmere (Foto: J. Kržič)
Obvestilo oglaševalcem
Mnogi naši bralci, ki pošiljajo ponudbe na razne oglase, zlasti pa na tiste, ki so objavljeni pod šifro, želijo v pismih, naj jim pošljemo naslove strank, ki take oglase naročajo. Ker ne moremo vsakomur posebej odgovarjata, ponovno sporočamo: pisma (odgovore) na male oglase s šifro oddajamo neodprta v roke tistim, Id so tak oglas naročili. Naslova take stranke ne moremo izročiti NIKOMUR. Zlasti velja to z« vse ženltovanjske ponudbe in podobne zaupne oglase.
UPRAVA LISTA
Nezaposlenost ne narašča
Kot kažejo podatki, nezaposlenost na območju trebanjske občine ne narašča in ne pada, temveč je število tistih, ki preko zavoda iščejo delo, vsako leto približno enako. Vedno več delavcev pa poskuša najti delo v tujini. Po (podatkih Komunalnega zavoda za zaposlovanje je bilo konec julija v trebanjski občini prijavljenih 160 ljudi brez zaposlitve. V glavnem je to nekvalificirana delovna sila, 48 pa je priučenih delavcev. Prvo zaposlitev išče 88 ljudi. Med nezaposlenimi je kar 107 žensk. Verjetno pa je število brezposelnih precej višje, kajti še vedno išče veliko ljudi zaposlitev mimo zavoda.
Priprave na občinski * praznik
Letošnje praznovanje občinskega praznika — osrednja prireditev bo v nedeljo, 6. sept emir a, pred spomenikom v Trebnjem — ne bo potekalo v znamenju kakšnih večjih gospodarskih dosežkov, zato pa je pripravljen bogat kulturni spored. Dopoldan bo promenadni koncert godfo na pihala iz Vevč, Metlike in Trebnjega, zibor Gubčeve brigade, popoldan pa bo govor in kulturna prireditev pred spomenikom. Povabljeni so harmonikarji iz Šentvida pri Ljubljani, z recitacijami pa bodo nastopili znani gledališki igralci: Stane Sever, Boris Kralj ter trebanjska rojakinja Iva Zupančičeva. Predviden je tudi nastop basista Ladka Korošca, prvaka ljubljanske Opere/
TREBANJSKE IVERI
Zahvala mladincev z Blance
Mladinski aktiv na Blanci je preteklo nedeljo priredil zabavo s srečolovom. Ker je bilo vreme slabo, zaključni račun ni posebno razveseljiv, zabavali pa so se vseeno dobro. Člani aktiva se še posebej zahvaljujejo starejšim občanom, ki so jim kot vedno pomagali pri zahtevnejših opravilih: Jožetu in Angeli Mirt, Hermanu in Pepci Radej, Antonu Lipovšku in njegovi ženi, Božičniku, Tereziji Medvešek in Simoni Urbančič. Prav tako se zahvaljujejo tudi sevniškim kolektivom za pomoč pri srečolovu.	v
A*.
■ TUDI IJ5TOS TURNIR — V
počastitev občinskega praznika bo v Trebnjem 6. septembra ekipni šahovski turnir. Prijavile so se že številne ekipe, prireditelji pričakujejo tudi prijavo šahistov iz Kočevja in Novega mesta, tako da bo sodelovalo deset štiričlanskih moštev.
■ STARI PISKATI — Na oglasnih deskah in drevesih pred poslopjem občinske skupščine je vedno polno plakatov, ki vabijo na različne prireditve. Te se zvrstijo, plakati pa še dolgo zatem samevajo na dežju in soncu. Res, gre za malenkosti, toda turisti so pozorni tudi na to.
■ TRIJE OPRAVILI IZPIT — Izpit za inštruktorje vožnje z motornimi vozili v Ljubljani so opravili trije člani Avto moto društva iz Trebnjega.
■ NOVA TRGOVINA — Trgovsko podjetje Mercator preureja nekdanjo trgovino Borova v Seni-covi hiši. Tja bodo preselili trgovino s prehrambenimi izdelki.
■ GOSTILNA PAVLIN ZAPRTA
— Z dovoljenjem občinske skupščine je gostilna Pavlin v Trebnjem te dni zaprta. Odprli io bodo spet konec avgusta.
■ ŽE PETI TEČAJ — Občinski odbor RK Trebnje Je priredil že štiri tečaje prve pomoči '»a voznike motornih vozil. 110 \oznikov je že opravilo izpit; za peti tečaj, ki se bo pričel prihodnji teden, se je do zdaj prijavilo 12 interesentov.	___
■ PRIPRAVE NA PRAZNIK — Na seji občinskega odbora RK, ki bo v nedeljo, se bodo dogovorili o praznovanju dneva krvodajalcev, ki bo v trebanjski občini letos izjemoma 6. septembra na Mirni. Zaslužnim krvodajalcem bodo tudi tokrat podelili diploma
TUKItANJSKli NOVIČK \
Kočevje čez pet let
Konec julija je svet krajevne skupnosti Kočevje razprav, ljal o predlogu komunalnih del v naslednjih petih letih, se pravi od leta 1971 do 1975.
V	osnutku tega programa je predvideno asfaltiranje večjih cest, nadaljnje urejanje javne razsvetljave, gradnja otroških igrišč, kopalnega bazena in drugo. Ugotovili so,-da je potreb veliko, denarja pa malo. V ta program bo ne. katera dela (čistilne naprave, primernejše smetišče itd.) vnesla predvidoma še občinska skupščina. O programu bomo podrobneje še poročali, predvidoma pa bodo o njem proti koncu leta razpravljali tudi zbori občanov.
m
POHITITE -NE ODLAŠAJTE -ŠE IMATE PRILOŽNOST
Do
22. avq.
1970
je podaljšana prodaja pohištva BREST in MEBLO
z 10 odstotnim popustom.
NAMA
blagovnica Kočevje
Ena izmed prirodnih lepot kolpske doline je tudi slap Nežica, ki je tik ob sedanji cesti .proti Brodu na Kolpi. Na tem delu je cesta že razširjena in skoraj popolnoma primerna za asfaltiranje. Izletniki in turisti se ob slapu radi ustavljajo.	Foto:	Primc
Most prenovljen septembra
Na račun počasnega popravila mostu na Roški cesti v Kočevju je že in bo še padla marsikatera pikra beseda. To je tudi razumljivo, ker morajo zdaj nekateri občani na delo ali v mesto po precejšnjih ovinkih.
Marjan Kosten, gradbeni referent občinske skupščine, nam je odgovoril, da te kritike niso upravičene. Most, ki je bil zgrajen že pred 128 let/i, je močno poškodovan in potreben res temeljitega popravila, pri tem pa je treba upoštevati tudi navodila Zavoda za spomeniško varstvo.
Po pogodbi mora biti most spet usposobljen za promet do 25. septembra. Dela, ki
bodo po predračunu veljala okoli 480.000 din, izvaja železniško gradbeno podjetje iz Ljubljane.
Obnovljeni most bo imel dva po 150 cm široka hodnika za pešce. Vozišče mostu bo široko 550 cm, doslej* pa je bilo le 495 cm. Zgornji del bo betonski, vendar'z asfaltno prevleko. Ograja bo osta-. la zaradi zahteve Zavoda za spomeniško varstvo enaka, čeprav bi bila drugačna cenejša.
Prenovljeni most bo prenesel, kot trdijo, tudi največje obtežbe. Predno bo dan” v promet, bodo njegovo trdnost preizkusili tako, da bo po njem vozil 60 ton težak goseničar.	J.	p.
Črpališče končno deluje
V bodoče še boljša oskrba s pitno vodo
Izkoristiti zapuščena posestva
Več zapuščenih posestev bi lahko združili v eno vzorno kmetijo
Na nedavna seji komisi-	tijstva v koćevskri	obči-	či razvoj kmetijstva. Ta
je za sestavo stališč in	ni so razpravljali o	pred-	komisija dela pri občdn-
priporočil o razvoju kme-	iogih za uspešnejša	bodo-	ski konferenci SZDL.
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ■ ■ DOBRO JE ZALOŽENA trgovina »Sadje-zelenjava« v Kočevju s Kakovostnim sadjem, zelenjavo In ostalo povrtnino. Zelo skrbijo, da je vse na zalogi. Trgovina je izredno Cista, postrežba pa dobra in hitra. Take trgovine so posebno zahtevne, ker imajo opravka s hitro pokvarljivo robo.
■ ■ ■ POSESTVO »SNE2NIK« iz Kočevske reke ima v Strunjanu svoj letoviški dom, kamor hodijo letovat člani tega kolektiva in njihove družine. Letos se je zvrstilo že več izmen. V eni izmeni Je posestvo z velikim razumevanjem odstopilo 10 mest za kočevske socialno ln zdravstveno ogrožene otroka. Stroške letovanja bo plačal svet za otroško varstvo pri TIS Kočevje.
■ M ■ TE2AVE SO 2E NASTALE za nekatere obrtne storitve v mostu,. Obrtniška pod-bavijo, obrtniki pa prevzemajo Jfetja so z manjšimi popravili ne večja dela pri gradnji zasebnih stanovanjskih hiš. Ce se ti v stanovanju karkoli pokvari, moraš Imeti pravo srečo, da- ti kdo kaj popravi, kljub dobremu plačilu. Nekateri so začeli opuščati tudi Crtanjše storitvene obrti. Vzrok so menda sanje nesprejemljivo visoki davki. Ce bo šo tako naprej, se lx> spet pojavilo šušmarstvo.
■ ■ ■ KOČEVJE SO SI OGLEDALI pred kratkim predšolski otrocd is Bjelovara. Njihova sku-
-	pina šteje 38 otrok in 4 vodnice. Nastanjeni so v Ortneku, v
. bivšem Kozlerjevem gradu. Tam že štirinajst dni, ostali pa bodo še 10 dni. S počitnicami v
KOČEVSKE NOVICE
Ortneku so zelo zadovoljni, posebno z	lepimi	sprehodi	po	go-
zdovih okoli Ortneka.
■ ■ ■ NA STADIONU PRI »KORENINI« ob Rinži Je taborila skupina 10 skavtov iz Frankfurta. Imeli so	dobre	šotore,	kajti v
njih so prebili in prespali vse nevihte zadnjih dni. Bili so kar zadovoljni z vsem, najbolj pa s hrano.	Izjavili	so, da	je	zelo
poceni in	da so si kuhali	kar	ves
dan. Vodja skupine Je bil star 18 let, vsi ostali so bili mlajši. Bili so zelo disciplinirani.
■ ■ ■ Z NOVIM JEZOM se bo dvignila gladina Rinže za okoli 15 cm, kar bo vsekakor vplivalo na nižje ležeče obrežne parcele. To bodo občutili stadion, ostala Igrišča in Qkolica nove osnovne šole. 2e sedaj ne požirajo nekateri Jaški, ker jih pri izteku v strugo zaliva voda. Zaradi višje gladine. Rinže bo teh pojavov še več. Ce bo služba za uravnavanje vodostaja Rinže dobro organizirana in skrbno vodena, bo vse v redu, sicer pa bodo nekatere površine večkrat poplavljene, celo ob manjših nevihtah,- ker se površinska voda ne bo mogla odtekati.	\	•
■ ■ ■ KRUH SE JE ZOPET PODRAŽIL: črni za 10 par, beli pa za 20 par. Potrošniki ugibajo, do kdaj bodo trajale podražitve. Ali so podražili kruh zato, ker ga bodo pričeli voziti iz Ljubljane, ko bo trajalo popravljanje kočevske pekarije ali je podražitev zaradi česa drugega?
■ ■ ■ KRADEJO Z VRTOV — Kar na treh vrtovih v bivši vrtnariji pri novi osnovni šoli Je pred kratkim izginila vsa čebula. Tat je bil celo tako nesramen, da Je ukradeno čebulo očistil kar na njivi. Vrtičkarjem, ki so se vse leto trudili, je pustil le smeti. Tatvin po vrtovih (pa tudi drugačnih) Je v Kočevju v zadnjem obdobju nekaj več kot običajno.
Ugotovili so, da bo nekatere zadeve v zvezi s kmetijstvom morala rešiti širša družbena skupnost (republika, zveza) nekatere pa bodo lahko v glavnem reSili sami znotraj občirie.
Med zadeve, ki jih bo morala rešiti širša družbena skupnost, sodijo predvsem naslednje: ukinitev carine na kmetijske stroje, čvrste odkupne cene kmetijskih pridelkov, ustanovitev republiškega sklada za pospeševanje kmetijstva ter preprečitev nadaljnjega drobljenja kmetijskih posestev, kar bi lahko uzakonili z novim zakonom o dedovanju.
Ostale zadeve bi lahko rešili samo znotraj občine ali le z delno pomočjo širše družbene skupnosti. Med te zadeve -pa sodijo: boljša kre-ditno-hranilna služba, čvrste in več letne pogodbe za odkup kmetijskih pridelkov, postopna zložba oziroma zaokroževanje razdrobljenih parcel, boljša semenska služba in ustanavljanje vzornih kmetij.
Opozorili so tudi, da v nekaterih kočevskih vaseh ali zaselkih precej hiš in ostalih kmetijskih zgradb ni naseljenih oziroma izkoriščenih. Tudi zemlja ni obdelana. Prav to pa je zelo ugodno, da bi a razmeroma skromnim denarjem uredili nekaj vzornih kmetij.
Obrh je v drugi polovici julija končno le dobil tako črpalko, da lahko črpa vodo v zbiralnik (rezervoar), ki je bil zgrajen že pred leti. Iz tega črpališča napaja Vodna skupnost Kočevje-Ribnica z vodo obe občinski središči. Rezerve vode bodo zdaj v primeru prekinitve električnega toka ali raznih popravil občutno večje.
Iz zbiralnika na Obrhu teče voda v oba zbiralnika nad Kočevjem, medtem ko teče za območje Ribnice naravnost v cevi. Pri vodni skupnosti domnevajo, da so vo-
dovodne cevi za Ribnico nekje zamašene, ker v njih še vedno ni dovolj pritiska. Prizadevajo si, da bi napako čimprej odkrili. -
Po usposobitvi črpališča na Obrhu je Vodna skupnost opustila pomožno črpališče v Slovenski vasi pri Kočevju. Prva opazovanja so pokazala, da se je zato v Rinži nekoliko povečal pritok vode. To hkrati pomeni, da bo Rinža v bodoče nekoliko bolj čista.
Na Obrhu urejajo še eno črpalko, ki bo za rezervo. Delala bo, če se bo sedanja pokvarila.
Ustanovitev nove družine
Pred kratkim so čebelarji iz Loškega potoka le uspeli ustanoviti svojo čebelarsko družino, za kar so se prizadevali skupno z ribniškim čebelarskim društvom že skoraj 10 let.
Končno sta prišla prava organi1 zatorja: France Levstik iz Travnika in upokojenec Ludvik Benčina, ki se je skupno s svojimi čebelami preselil v Loški potok iz Ljubljane.
Ustanovnega občnega zbora se Je razen treh vodilnih članov upravnega odbora čebelarskega društva Ribnica udeležilo tudi 9 domačih čebelarjev. Kar 8 izmed njih jih je takoj podpisalo pristopno izjavo za članstvo v čebelarski družini, kar je zadostovalo za usta-noviteh družine, ki mora po pravilih društva šteti najmanj 8 članov.
Čebelarji so za predsednika družine izvolili Ludvika Benčino, za tajnika Franca Levstika, za blagajnika in gospodarja pa Alojza Str leta.
Nov asfalt v Ribnici
Opekamiška cesta v Ribnici bo končno dobila asfalt, kar je bila dolgoletna želja prebivalcev Mlake, kakor pravijo temu delu Ribnice. Cesto je. bilo res potrebno posodobiti. Ob vsakem večjem dežju je bilo na njej blato, ob sušnih dneh pa veliko prahu. Dela v zvezi s posodobljenjem te ceste so se že začela, končana pa bodo predvidoma v nekaj dneh.
■r
Pomnožili bodo vrste z novimi člani
Komunisti v Sodražici so v razpravi na nedavnem sestanku posvetili posebno pozornost sprejemu novih članov v Zvezo komunistov Ugotovili so, da na tem območni rtoHiiejo llud le, ki so s svo-lim dru?beno-polltičnim delom dokazali, da lahko postanejo člani ZK Te ljudi so opisali kot možne kandidate za sprejem v ZK. Med njimi je tudi nekaj takih, ki so nekoč že bili člani ZK, pa kasneje lz različnih vzrokov niso bili več.
Z novimi člani bodo organizacijo ZK v Sodražici pomnožili in pomladili. To bo koristilo organizaciji pri njenem delu. Velja tudi omeniti široko politično dejavnost ZK Sodražica na vseh področjih družbeno politične dejavnosti in krajevnih skupnosti.	K.	O
Manj krme - manj živine
Pridelek sena v višinskih krajih ribniške občine bo letos slabši kot prejšnja leta. Zaradi dolge zime in mrzle pomladi je trava zaostala v rasti. Ker pa se zmanjšuje tudi število živine, niti te trave ne bodo vse pokosili. Zdaj je nagajala Še suša, otava v nižinah zato ne bo kot običajno. Ker ljudje odhajajo v tujino, redijo na kmetih manj živine; vse več je tudi neobdelanih polj.	-r
Vsaj potujočo mesnico!
Včasih Je Ortnek že imel mesnioo: danes bi bila bolj potrebna kot takrat, a morajo prebivalci po meso ▼ Lašče ali pa v Ribnioo. Morda bi bilo dobro, ko bi uvedli potujočo mesnico, kakršne imajo ponekod drugod. O tej želji bi se kazalo podrobneje pomeniti na zboru voliv. oev,	V.	P.
Na sestanku so ugotovili, da bodo zdaj, ko imajo svojo družino, lažje uspešno delali. Sklenili so, da bodo jeseni organizirali poučno predavanje, priredili pa bodo tudi izlet.	—Lev
Koristnost toplih obrokov
Večina delovnih organizacij v ribniški občini ima dobro organizirano družbeno prehrano. Delavci in uslužbenci prejemajo tople obroke hrane po nizkih cenah, ker podjetja dajejo za hrano regres. Hrana v menzah podjetij INLES, RIKO in drugih je dobra in dovolj kalorična Bre- dvoma je dobra hrana eden izmed pogojev za večjo storilnost.
Ortneški »grad« pod drobnogledom
Občinske in medobčinske inšpekcije, ki so pred dnevi pregledale dom puljske mladine v Ortneku, so morale dati tudi nekaj slabih ocen. Sanitarne naprave so pomanjkljive, ležišč je premalo, kuhinja pa je tudi premajhna. Čistoča je vzorna, vendar bo treba več narediti za vzdrževanje doma. če do prihodnjega leta pomanjkljivosti ne bodo odpravili, otroci tu ne bodo mogli več letovati.
V. P.
Komu dopolnilno obrt?
Pri svetu za gospodarstvo občinske skupščine Ribnica dela odbor obrtnikov, ki je na eni zadnjih sej predlagal, naj bi upokojencem — obrtnikom, starim nad 65 let, ne izdajali dovoljenj za opravljanje dopolnilne obrti. Prav tako so predlagali svetu za gospodarstvo, da bi v letu 1971 izdajali dovoljenje za dopolnilno obrt samo tistim prosilcem, ki obrt sami opravljajo, ne pa tudi osebam, ki nimajo ustrezne strokovne usposobljenosti. Drugi predlog je dober, za prvega pa tega ne bi mogli zanesljivo trditi.
Konec puljske kolonije
16. avgusta je odšla iz Ortneka tretja izmena otrok iz Pule: tako so se ortneške počitnice puljskih otrok končale, ker četrte izmene ne bo. Pričakujejo, da bodo otroci iz Pule prihodnje leto spet prišli.	V.	P.
Nande Peterlin iz Bukovca pri Ortneku je že star čebelar. V njegovi družini gre čebelarstvo iz roda rod. 19. julija je s sinom Cirilom in hčerko Francko v svojem čebelnjaku točil med. Eden izmed panjev |e dal celo 14 kg medu. Nande pravi, da bi bil vesel, ce bi tudi njegovi otroci nadaljevali s čebelarstvom.
(Foto: Franc Modic)
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
■ ■ ■ TUDI KMETJE NA MORJE — Te dni Je veliko članov kolektivov ribniških delovnih organizacij na dopustu. Precejšnje število Jih preživlja počitnice ob morju, drugi pa doma. Ribničani so na dopustu v Mal Inski, Novem gradu, Banjolah pri Pulju in drugod. Posamezniki, in teh ni ma-
lo,	ki imajo svoje avtomobile in ln šotore, se tudi preselijo za nekaj dni na morje. Tak način letovanja je najcenejši. Zanimivo je, da iz leta v leto odhaja več ljudi na morje. Delavcem fin uslužbencem so se pridružili še obrtniki, pa tudi posamezni kmetje so med turisti.
■ ■ ■ - »NEMŠKI« DOPUSTNIKI
—	V teh dneh Je na ribniških cestah veliko avtomobilov z nemško registracijo. Med njimi Je pravih Nemcev bolj malo. Lastniki teh avtomobilov so naši delavci, ki delajo v Zahodni Nemčiji. Pri so domov na dopust. Po nekaj tednih ae bodo spet vradll na delo. Počitek se bo prilegel, saj morajo za marke trdo garati.
■ ■ ■ CVETLICNI NASAD PRED TOVARNO — Obširno dvorišče pred podjetjem RIKO v Rib-
nici, se je, ko so ga-asfaltirali, precej polepšalo, Tu so uredili tudi cvetličn* nasad, ki zelo poživlja okolico. V podjetju imajo smisel za urejeno okolico svoje tovarno in s tem tudi za zunanji videa tega dela Ribnice.
■ ■ ■ UREJAJO ZEMLJIŠČE — Na obratu INLES v Ribnici so posodobili že precejšen del skladiščnega zemljišča, tako da bo dostd lažje ravnati z rezanim lesom. Posodobljenje zunanjega skladišča lesa še ni končano.
■ ■ ■ NI BILO DOVOLJENJ
—	Nekateri Ribničani, ki so letos letovali v svojem počitniškem domu Novem gradu, so tudi podvodni ribiči. Za podvodni ribolov pa so potrebna posebna dovoljenja. Ribniški ribiči so zaman romali vsak dan do turistčnega tirada po dovoljenja. Vedno so dobili odgovor, da dovoljenja is niso prispela in da naj lovijo kar brez njih ...
R E S ETO
DOLENJSKI LIST
Stran uredil: JOŽE PRIMC
6t. 34 (1065) — 20. VIII. 1970
Za rentabilno proizvodnjo
Po pripojitvi klavnice kmetijski zadrugi: plan - blizu 25 milijonov
Pesimisti so črnomaljski Kmetijski zadrugi še letos prerokovali stečajni postopek in likvidacijo, vendar so v zadrugi mislili drugače. Šestmesečni rezultati so pokazali 7,728.000 celotnega dohodka, 948 tisočakov dohodka in 29 tisočakov ostanka dohodka. Res pa je, da je zadruga že začela opu&čati nerentabilno proizvodnjo in da njena današnja lastna proizvodnja obsega 9 ha hmeljišča, še enkrat toliko z žitom posejanih polj,
4 ha vinogradov in 480 ha travišč za seno in krmo.
Zraven tega pitajo živino za karlovški 'Agropromet, s katerim so sklenili dolgoročno kooperantsko pogodbo, v kooperaciji s kmeti pa imajo odkup mleka (lani so ga odkupili 1,6 milijona litrov) in pitanje telet.
Črnomaljska zadruga se je tako za silo izvlekla iz starih težav, čeprav se jih še ni popolnoma rešila. Tako so zadrugi polovico nekdanjih dolgov odpisali, drugo polovico pa bo morala plačati. Prvi obrok anuitet bo zapadel 1972. Znano je namreč, da je imela črnomaljska kmetijska zadruga izgubo od 1963 pa vse do lanskega leta.
Letošnji proizvodni načrt
narekuje zadrugi 18,3 milijo-v na dinarjev celotnega dohodka, ker pa se je 1. julija zadrugi pripojila tudi klavni-ca, računajo, da bo letošnji celotni dohodek dosegel 24,680.000 dinarjev. Klavnice
Dragatuščani nastopili v Zagrebu
20. julija je folklorna skupina s tamburaši in pevci iz Dragatuša nastopala na folklornem festivalu v Zagrebu. Kar 32 Dragatuščanov je pokazalo svoje plese in belokranjske pesmi. Občinstvo jih je lepo sprejelo, s tem pa so dobili prizadevni člani folklorne skupine spodbudo za nadaljnje delo.
bodoče ne bodo bistveno povečali, namenjena bo predvsem preskrbi domačega območja z mesom.
V naslednjih mesecih in morda tudi letih lahko pričakujemo še nadaljnje opuščanje nerentabilne proizvodnje. Na vsak način bo zadruga obdržala živinorejo, povečati pa namerava tudi kooperacijo.
Tako lahko v bodoče priča kujemo usmeritev čmomalj ske kmetijske zadruge v od kup mleka, v pitanje telet do 200 kilogramov in prašičev za klavniške potrebe, ker so jih doslej morali voziti i2 Vojvodine. Bržkone bodo kmetje-kooperantl tako us meritev pozdravili.
Pred obletnico - lep jubilej
29 odlikovanj in 73 priznanj veteranom ob občinskem prazniku v Črnomlju
črnomaljsko gasilsko društvo je eno izmed 32 prostovoljnih društev v tej belokranjski občini. To je obenem društvo, ki bo prihodnje leto slavilo 90. obletnico svojega
Ta posnetek je bil narejen ob otvoritvi novega gasil-Kkega doma v Črnomlju: zbor gasilcev, kot ga je videlo oko aparata z vrha požarnega stolpa novega doma (Foto: Splichal).
ČRNOMALJSKI DROBIR
Poslovna enota za nizke gradnje iz Maribora, ki je enota ljubljanskega Gradisa, bo do dneva republike, če bo vse po sreči, končala nov most v Metliki, cez Kolpo vozijo zdaj po zasilnem mostu, delavci pa že postavljajo betonske nosilce v vodi (Foto: Splichal).
Premalo sposobnih organizatorjev
rojstva in hkrati društvo, ki je šele leto dni pred jubilejem postalo sodobno opremljeno. Vse doslej so imeli eno samo ubogo orodjarno in šele letošnji občinski praznik jim je prinesel tisto, o čemer so dolga leta upali. Za nekaj več kot 55 starih mi-lijonov so dobili gasilski dom, svoje prostore, hkrati pa bo v domu prišla do strehe nad glavo tudi občinska gasilska zveza.
Ko so v nedeljo črnomaljski gasilci imeli slavnostno sejo, so podelili priznanja 29 -odlikovancem, ki imajo največ zaslug 'pri razvoju gasilstva v občini, diplome pa so izročili 73 veteranom, ki so v gasilski organzaciji že več kot 40 let. Medtem ko je biia pred vojno v občini okrog 20 gasilskih društev, jih je danes 32 in še 2 industrijski. Zdaj, ko so v Črnomlju odprli gasilski dom, bo za gasilstvo še večje zani manje kot doslej. Mnogim v zadnjih letih ni bilo žal ne časa ne denarja, ko je šlo za gradnjo gasilskih domov za nakup brizgaln in orodja
Tako prizadevnost je seveda podprla tudi občinska skupščina, ki je prejšnja leta ga-silstviu namenjala samo simbolično vsoto denarja, letos fja jim je dala 65 tisočakov. To pa je razumljivo, saj je gasilstvo taka organizacija, ki zlasti na vasi pritegne staro in mlado.
J. S.
V Metliki pripravljajo načrte za boljše društveno delovanje
Občinska konferenca Socialistične zveze v Metliki bo septembra vzfela pod drobnogled društveno delovanje: skušala bo poiskati vzroke, ki so pripeljali do nedelavnosti, pregledali bodo, kako odstraniti probleme in se pomenili o tem, kaj bi veljalo storiti, da bodo kulturna in športna dejavnost, delavska univerza in ljudska tehnika spet zaživeli.
H Kultura: tudi v Metliki se zavzemajo za ustanovitev belokranjske kulturne skupnosti. Odkar so ustanovili mladi skupino »Osip Sest«, je opaziti nenavaden preporod: medtem ko so prej tudi gostovanja iz Ljubljane naletela na premajhno zanimanje, so zdaj dvorane zmeraj nabito polne tudi na proslavah! Nova skupina je vnesla
v kulturo svežino — to bi veljalo podpreti in poskusiti tudi drugje.
■ Sport: na športnem področju je precejšnje mrtvilo. Edino, kar imajo zdaj, sta šah in košarka, a še pri slednji ni več dosti upanja, da bi moštvo letos ostalo v drugi slovenski ligi. Potrebno bo začeti z mladino, saj bi obup zdaj pomenil tudi stran vržen denar. ..
■ Ljudska tehnika: Edini, ki delajo, so mladinci v foto klubu Fokus; vsa druga dejavnost, ki je bila nekoč razvita, je zdaj propadla. Potrebno bo dosti volje in tudi denarja, da bodo ljudsko tehniko spet spravili na noge.
B Delavska univerza: v Metliki očitno manjka predavanj in tečajev; delavska univerza je bila zdaj samo na papir-
Športniki ob proslavi XV.
Tekmovanje šahistov, strelcev in košarkarjev
■ ENA POSTAJA — ENA NO-C1TEV — V Turist biroju » resen s prodajo spominkov ln z in formacijami Ukvarjajo tndd z oddajo tasebndh šoto. V sedmih me-secih so zabeležili 170 nočitev P* zasebnikih, ki imajo 155 tutjaidh sob in 168 postelj. V poprečju Je i vsaki postelji lotos prespal po en turist.
■ 1*0 VLOG — V septembru bo borčevska organizacija obravnava-1« 160 vlog za priznavalnine, ki jih je dobila v zadnjem času. Skupaj z občinsko skupščino pripravljajo »daj dokumentacijo. Poprečna prianavalnina v črnomaljski ob-«m Je udaj #0 dinarjev — več ko« skromno.
■ IZLET BORCEV — Krajevna organizacija Zvere sdruženj borcev v Črnomlju pripravlja 23. avgusta ialet v bolnišnico Franjo. Pri-
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
Uve sprejema mestna organizacija boroev, izlet pa bodo P^P™; viH le v primeru, če bo dovolj prijavlijenoev.
■ OBČINSKI PRAZNIK — V noči od 11. na 12. avgust 1M1 «o partiaand pri Vranovičih napadli rlsk, občina Črnomelj slavi na ta dan občinski praznik. Osrednja prireditev J* bila ». avgusta, ko so od/prti nov gasilski dom v Črnomlju, na dan praznika pa so mesto napada obiskali predstavniki družbeno političnih organizacij ln vojske.
g TESNO ZA PARKIRANJE — Tudi v Črnomlju Je vse več osebnih avtomobilov, parkiranje pa zaradi tega vse težje. Zlasti okrog občine, pred banko in cerkvijo Je toliko avtomobil tov, da dostikrat ni več meje med živilskim trgom in parkirišči. Nekaj prostora bodo sicer dobili, ko bodo uredili parkirišča tam, kjer je nekoč stalo kužno znamenje.
■ ŽIVILSKI TRG — Pretekli četrtek so na trgu v Črnomlju veljale naslednje cene: Jajca 70 par, stročji fižol 2,5 — 3 din, čebula 4—5, krompir 1—2, kumare 2,5,. cvetača 2,50, paradižnik 4, paprika 5, breskve 5, grozdje 6, marelice 6, lubenice 4, banane 6 dinarjev.
19 maturantov na poklicni šoli
Letos je končalo poklicno kovinarsko šolo v Črnomlju 19 fantov, štipendistov doma čin podjetij. Medtem ko so v III. razredu vsi izdelali, pa je bil dokaj slab učni uspeh v 1. b. razredu. Celotna šola ima 71.60 odstoten uspeh. Pri zaključnih izpitih je 14 fantov pokazalo dobro znanje, 3 imajo popravne izpite, 2 pa bosta morala ponavljati. Zanimivo je, da gospodarstvo potrebuje veliko, več strokovnjakov, kot jih bo letos šola dala. Vsi letošnji maturanti bi se lahko takoj zaposlili, vendar si bodo nekateri pjed službo še privoščili počitnice.
Športniki so se bržkone kot prvi vključili v proslavljanje letošnjih slovesnosti ob 25 obletnici osvoboditve in tra dicionalnem srečanju borcev XV. brigade. Medtem ko 6. septembra pričakujejo v Metliki okrog 600 borcev te brigade, so prvi športni nastopi že za nami.
Tako je pododbor za športna tekmovanja, ki ga vodi Egon Petrič, za včeraj razpisal šahovsko tekmovanje, na katerega so povabili ekipe iz Novega mesta, dve metliški in črnomaljski ekipi in moštvo Trebnjega. Razen Trebanjcev so vsi drugi udeležbo po trdili.
23. avgusta bo na Pungartu nad Metliko strelsko tekmovanje, če pa bo slabo vreme, bodo strelci tekmovali v gasilskem domu. Streljalo bo 5 ekip: po dve iz Črnomlja in Metlike in ena iz Novega mesta. Zenske ekipe ne bodo tekmovale, čeprav so imeli v začetku v načrtu tudi njihov nastop.
Kot zadnji se bodo 30. ay. gusta pomerili še košarkarji, prav tako na Pungartu. Za zdaj je zanesljiv nastop obeh ligaških ekip, Metlike in No-
jih tudi povabili, se še niso prijavili.
Najboljšim športnikom in ekipam bodo pokale in nagrade svečano podelili na predvečer slovesnosti, 5. septembra ob 19.30 na akademiji, ki bo na grajskem dvorišču v Metliki.
S. S.
ju, poslej obljubljajo resno delo.
In še nekaj: vsekakor je očitno, da je bilo v Metliki premalo sposobnih organizatorjev, ki bi znali pritegniti mladino k delu. Metliška mladinska organizacija sama pa je zdaj delo dobro zasta- • vila: prvi uspehi to potrjujejo, zato je tudi optimizem za boljšo uveljavitev za prihodnje upravičen.	J.	S.
Obnovitev gasilskega doma
Božakovski gasilci so začeli s prostovoljnimi deli za obnovitev gasilskega doma. Sušilni stolp so že popravili, preurediti pa nameravajo tudi dvorano, ki je edini prostor za kulturne prireditve v tem kraju. Zaenkrat delajo s svojim denarjem, pričakujejo pa še pomoč. Največ zaslug za živahno delo ima novi odbor, ki mu predseduje Anton Nemanič.
10 dni v Ankaranu .
Z 10-dnevnega letovanja v Ankaranu so se vrnili naj-' boljši učenci osnovne šole na Suhorju. Kot vsako leto, jim je počitnice tudi letos omogočil ljubljanski Jugo-tekstil, ki ima nad šolo patronat. Jjetos je bil v Ankaranu po en najboljši učenec iz vsakega razreda, če seveda že ni bil na morju preteklo leto.
SPREHOD P0 METLIKI
V tem tednu vam priporočamo nakup volnenih odej z malenkostnimi tovarniškimi napakami po znatno znižani ceni. Izkoristite priložnost!
OeleteUslil«• ČRNOMELJ
■ NOVO SEJMIŠČE OB SUŠICI vedno bolj dobiva zaključno podobo. Betonski oporni zid loči obe terasi, na katerih bodo na spodnji strani prodajali govedo, medtem ko je zgornja terasa namenjena vozovom s prašiči in drobnico. Obe terasi bosta nabiti • kamenjem, povezovalo pa ju bo tudi stopnišče, po katerem bodo sejmarji hitro prišli do prodajalcev. Zgrajene bodo seveda tudi sanitarije, urejena kanalizacija in drugo. Sejmišče gradi BEG RAD iz Črnomlja, predvidoma pa bo odprto ie v oktobru. *
■ KAJ JE S POPRAVILOM STARE SOLE, v kateri domuje metliška mestna godba, se sprašujejo Metličani. Obljubljeno Je bilo, da bodo notranji prostori renovirani že do letošnjega godbenega jubileja v minulem juniju. Godba in stranka v tej stavbi sta se že pred meseci izselili, ko pa je bilo pričakovati, da bo tu zapelo zidarsko orodje, se je vse ustavilo. Potrebne adaptacije r.aj bi opravilo domače komunalno podjetje.
■ PRED KRATKIM ODPRTO
GOSTISCE »Na Dragah« v Metli-id Je za marsikoga prijetno presenečenje. Ne samo, da je opremljeno v prijetnem domačem slogu, tudi z dobro kuhinjo in drugo postrežbo se ljudje pohvalijo. Moti pa to, da nekateri gostje pre malo pazijo na čistočo. Vse križem po tleh razmetani cigaretni ogor-
ki — mogoče je bil res tržni dan, ko nas je tuj gost opozoril nanje — pač ne delajo časti takemu g> stišću. Mogoče bo treba kdaj tudi goste opozoriti na Depelnik na mizi in čez dan prijeti za metlo.
■ TOPLE POLETNE NEDELJE Izrabljajo številna gasilska društva za prirejanje veselic, da bi sl tako pridobila denar aa popravilo gasilskih domov, nabavo brivgaln in gasilskega orodja. V Metliki teden za tednom vise lepaki, ki vabijo prijatelje gasilstva pa tudi druge zabave željne ljudi na peča> ne janjce, odojke in dobro pijačo. Vse gre v redu, če le poletne plohe ne pokvarijo prireditve in lf ko znatno zmanjšajo gasilcem dobiček.
■ RIBIŠKA DRUŽINA V METLIKI, ki šteje 51 članov, je dokaj delavna. Letos so člani že porio* ljavali svoje vode in so ,v Ko.po od jezu v Križevski vasi pa do Mišincev izpustili mladice soma, krapa in linja v /rodnosti 8710 dinarjev. Se pred aimo nameravalo dobiti iz cerkniškega jezera 3000 mladih ščuk, ki pa jih bodo vložili v Lahinjo.
metliški
tednik
Od Otočca do Rateža
Cesto od Otočca do Rateža čez Gumberg so razkopali že spomladi, ko še ni skopnel zadnji sneg. Potem ko so buldožerji odšli, je cesta osta-razkopana vse do danes. Kmetje se pritožujejo, da bo pot neprevozna tudi za vozove, če je ne bodo kmalu začeli popravljati. Občinska skupščina se je že dogovorila s Komunalnim podjetjem, da bo takoj začelo delati. Računajo, da bo cesta še letos urejena, veljala pa bo 160.000 dinarjev. Podobno se je občinska skupščina odločila za cesto Hinje—Sela.
POPRAVEK
V	zadnji številki Skupščinskega Dolenjskega lista je bil 13. avgusta 1970 objavljen I. ja^ni natečaj za oddajo urejenega stavbnega zemljišča na kompleksu sta-novanjsko-obrtne cone v Mačkovcu (odlok št. 192). Popravljamo tiskarsko napako glede izklicne cene stroškov komunalne ureditve, ki znašajo za lokacijo za gradnjo trgovine 300.000 din in ne 200.000 din, kakor je bilo po pomoti tiskano. Popravek bo iasšel tudi v - prihodnji številki SDL. .
Uredništvo Dol lista
^.sV.
Vinko Vitko vic
	
	orni
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Martina Flu-her iz Sela pri Straži — Darjo, Justina Bobnar iz Cešnjevka — Janeza, Ema Brajdič iz Trebnjega — Emo, Ernesta Sintič iz Črnomlja
— Emilijo, Marija France iz Birč-ne vasi — Roberta, Marija Penič iz Ravna — Roberta, Rozalija Vovk iz 2alovič — Anioo. Anica Zavodnik iz Hrastulij — Barbaro, Ma rija Pečnik iz Leskovca — Mojco, Alojzija Sajevec iz Presladola — Heleno, Martina Fišter iz Spodnjega I>akenca — dečka, Antonija Stefančič Iz Bubnjarcev — Davorina, NuSa Vovk iz Irče vasi — Karmen, Martina Pečjak iz Gornje Straže — Mateja, Bariča Gardeševič iz Črnomlja — Igorja, Danica Mltrov-ski iz Črnomlja — Dušana, Fani Cimermančič iz Žabje vasi — 2 deklici, Slavka Antič iz Bršljina — dečka, Ana Vidmar iz Velikega Podljubna — dečka, Marica Bavdek iz žužemberka — dečka, Bla-ženka Modic iz Gotne vasi — deklico, Ivanka Struna iz Žužemberka — deklico, Marija Bahor iz Dragovanje vasi — deklico, Rozalija Malnar iz Gabrja — dečka, Marica Fir iz Oskoršnice — deklico, Vera Saver s Kota — dečka in Joža Košak iz Družinske vasi
— Karmen. — Čestitamo!
Ž* '<	v	'	'	>'	.	(,	■>-	v	.............
Kmetijska srednja šola Grm bo letos na svojih hmeljevih nasadih obirala hmelj z najsodobnejšim strojem. Kupili so ga v Zahodni Nemčiji, veljal pa je blizu
150.000	din. Stroj lahko ob strežbi 12 ljudi obere 1 ha hmelja na dan. Kmetijska srednja šola bo še vedno potrebovala okoli 100 obiralcev za ročno obiranje boljših sadik, zato pričakuje enako število obiralcev kot vsa leta doslej. Na sliki: novi stroj na posestvu v Srebrničah med montažo	(Foto: M. Jakopec)
Novi junaki šolskih klopi
V	prvih letnikih šestih srednjih šol zaenkrat 468 novih dijakov
Osip v slovenskem obnov-nem šolstvu je, kot kažejo statistike, okrog 40 odstotkov; povedano drugače — v osmih letih konča šolo 60 odstotkov učencev, drugi pa hodijo v šolo še leto, dve ali več. Kajpak ni majhno število tistih, ki šole nikoli ne dokončajo.
Novomeška občina sodi skupaj z metliško, trebanjsko, črnomaljsko ter še nekaterimi drugimi med tiste, kjer je osip večji od polovice. In kaj narede tisti, ki šolo dokončajo? Naše zanimanje je veljalo letošnjemu vpisu na novomeške srednje šole.
Največ novih dijakov bo letos začelo drgniti šolske klopi na gimnaziji, kjer imajo okrog 100 prijav, na zavod pa lahko sprejmejo 120 dija-kov. Pouk se bo začel 1. sep tembra po novem, s prostimi sobotami. Od 12 šol,
Novomeška kronika
■ PARKIRNE PROSTORE na Glavnem trgu so delavci Komunal-
' nega podjetja prejšnji teden na novo označili z belo barvo. Parkirišč za osebne avtomobile Je zdaj na Glavnem trgu nekaj več, gneča za parkiranje pa je Se vedno zelo velika in Je teftko najti prostor. Najhuje Je ob sobotah in nedeljah popoldne, ko Je Glavni trg dobesedno zatrpan t osebnimi avtomobili. ' Vse kaže, da bo treba kaj kmalu misliti na podzemna parkirišča.
■ ZAŠČITNO OGRAJO na začetku Ceste komandanta Staneta so PIONIRJEVCI, kot so obljubili preJSnji teden, podrli. Ostal je samo Se del ograje ob stavbi, v kateri Je bila pred preselitvijo prodajalna ASTRA in dpi ograje ob stavbi, kjer Je konec podhoda za peSce Podhod zdaj že kaže svoje prave oblike Gradbena dela v n lem so opravljena in zdaj so že dobili besedo obrtniki. Upamo lahko. da bodo pohiteli kar se bo dalo
■ V PRVE RAZREDE bodo letos na osnovni Soli Katja Rupena sprejeli okrbg 200 otrok. Vpisali bodo vse otroke, rofene do konca januarja 1964, drui?e pa. ki so bi-
li	rojeni kasneje in so Jih vpisali poeo|no. bodo .morali odkloniti zaradi pomanjkanla učilnic. Na osnovni Soli bo letos 52 oddelkov, samo prvih razredov pa bo 6, kar Je za 2 več kot lani. Zaradi poman'kanja prostorov letos tudi Se ne morejo uvesti prostih sobot Počakati bodo morali, da bo zgrajena nova Sola. ko upaio. da bodo laže zadihali Ponravnl izpiti bodo na osnovni Soli 27. in iS. avgusta, s poukom pa bodo pričeli 5. septembra.
■ žIvn»SKEMH TRGU bi zadnje čase lahko reki) tudi novomeški »Ponte rosso«. saj se tu polavlia zadnje čase vedno več izdelkov »domače« obrti VpraSanje Je, ali Jih ljudje kupujejo, saj niti
po cenah niti po Izdelavi ne morejo konkurirati izdelkom v trgovinah.
■ CENE NA TRGU T ponedeljek: čebula 4 din, česen 10 din, stročji fižol 3 din, krompir 1,60 din, korenje 5 dni, kumare 2—3 din, pesa 4 din, paradižnik 3 din, paprika 4—5 din, solata 3—4 din, »elje 1,80 din, breskve 5 din, grozdje 5—6 din, hruške od 3 do 6 din, jabolka 2,50 do 3 din, limone 5 din, lubenice 2,50 din, marelice 5,70 din, orehi 10 din, pomaranče 5 din, slive 3,50 din, banane 5,30 do 6 din. Jajca 0,75 din.
■ RODILI STA: Fausta Jamnik iz Kettejevega drevoreda 42 — Branka, in Karolina Kajtazovič la Foersterjeve 11 — Vesmina.
Ena gospa Je rekla, da ne smem nikomur povedati, ker je to za zdaj Se poslovna tajnost, da so v Novem mestu tn najbliži okolici cene gostinskih uslug vtSJe kot ob Jadranu in v Avstrijd in v Italiji. Zdaj morajo menda samo Se usluge izboljšati, potem se bodo pa kar Javno prekratili v dolenjsko riviero ...
ki bodo letos uyedle petdnevni delavni tednik v novomeški občini, je gimnazija edina izmed srednjih šol, vse druge so osnovne.
Medtem ko na gimnaziji še zbirajo prijave, so na ekonomski šoli vpis končali. Sprejetih je bilo manj kot prijavljenih: sprejeli so 76 dijakov v ekonomski odde-' lek in 38 v upravno admini-strativnega. Pouk bodo začeli 5. septembra. Istega dne bodo začeli pouk tudi na šolskem centru za gostinstvo,
SUHOKRAJINSKI DROBIŽ
■ OB KRKI NA LOKI POD 2U2EMBERKOM je ob vročih dneh polno kopalcev in turistov. Posamično tu tudi taborijo po nekaj dni. PrejSnja leta so se lahko odžejali v točilnici, ki Je bila preko sezone odprta. Letos je točilnica tudi poleti zaprta, zato se morajo iti odžejat na trg ali pa morajo s sabo prinesti pijačo.
■ POT K BIVŠI VODNI ČRPALKI POD 2U2EMBERKOM, ki Je sedi^j zasedena z gostinskim in zelenjavnim vrtom, bo treba ponovno uredili. Ta pot Je vodila med dvema ograjama, katerih eno so pred približno petimi leti podrli. Pot Je bila trška, uporabljali so jo pa tudi lastniki zeljnih gred ob Krki. Do letos je bilo možno z obhodom priti na to pot, sedaj pa Je s podaljškom zelenjavnega vrta tudi ta obhod zaprt. Zato se nekdanji koristniki te poti zavzemajo, da se dostop do Krke zopet uredi, kot Je bil poprej.
■ DVORSKI GASILCI BI RADI DOBILI ZEMLJIŠČE, da bi naprej razvili svojo dejavnost. Ze mladi gasilci, pionirji in mladinci so na zadnjem občnem zboru izrazili željo, da bi na Dvoru uredili večji prostor, ki bi lahko služil za gasilske vaje in igrišče Starejši gasilci so ta njihov predlog podprli. Z rešitvijo zadeve ne gre več odlašati, saj Je tudi zadnja prireditev pokazala, da tudi za veselico potrebujejo večji prostor. Zato je treba njihovo prizadevanje podpreti.
■ V VRA2JEM STOLPU V SOTESKI ni več enobarvnih sten, odkar so pričeli odkrivati prebeljene freske, ki jih nameravajo Se letos v celoti obnoviti. Da bodo freske neprekinjene, bodo odstranili prekide, ki so jih zgradili stanovalci. Ko bo stolp urejen, ne bo v njem več stanovanja, pač pa bo to turistični objekt z muzejem. Delo vodi republiški zavod za spomeniško varstvo Slovenije.
M. S.
60 potnikov brez prevoza
V petek proti večeru Je na novomeški avtobusni postaji čakalo na avtobu s podjetja CROATIATR AN S toliko potnikov, da Je bilo odveč upati, da bodo vsi prišli vanj. Avtobus, ki bi moral na progi proti Zagrebu prispeti ob 18.05, Je pripeljal z 20-minut-no zamudo. Sledila je velika bitka za prostor, 60 potnikov pa Je ostalo na postaji. Med njimi je bilo precej delavcev, ki hodijo ob petkih domov, in precej fantov, ki se vrača-
£z odslužitve vojaškega ro-. Milo so prosili, naj podjetje GORJANCI da dodatni avtobus in končno ta avtobus le izprosili, do Zagrebe pa so plačali za prevoz vsak po 15 din.
Ce že obstaja predpis, da sme dodatni avtobus uvesti edinole podjetje, ki vozi na progi, potem bi bilo podjetje CROATI ATRAN S peč dolžno za progo, ki jo je prevzelo, bolj skrbeti. V poletni vročini ostati brez prevoza na poti domov ni prijetno! Konkurenčno podjetje pa sme po predpisu Sele čez eno uro na takšni progi oskrbeti prevoz.
Cemu takšen monopolizem?
Zaščitite posevke pred divjadjo s
FENOLINOM,
ki ga ima na zalogi lovska zadruga LOVEC Novo mesto. Cesta herojev 8
Ogleju si tudi pribor za lov. ribolov, taborjenje in druge športe Opozarjamo na kuhalnike in plinske bombe PRIMUS
Poslovalnica je odprta od 7.30 do 16 ure.
Novo mesto, borčevske or-ganizacije ter številni prijatelji in znanci so se včeraj popoldne poslovili na novomeškem pokopališču od pokojnega Vinka Vitkoviča. čeprav mu je stekla zibel v Podklancu pri Vinici, je bil v Novem mestu znan in močno priljubljen, saj je živel tu dve desetletji.
Rodil se je v kmečki družini z 10 otroki in oče je moral med prvirhi Belokranjci v daljno Ameriko za kruhom. Pokojni Vinko je ostal doma na kmetiji, bratje in sestre pa so razkropili po svetu. Ze v prvih začetkih NOB je začel sodelovati v odporu, 1942. leta so ga z materjo Italijani odpeljali v in-temacijo, domačijo pa popolnoma izropali. Po kapitulaciji Italije se je vrnil domov. Postal je poveljnik Narodne zaščite za viniško območje, 1944. leta pa se je vključil v partizanske bojne enote, kjer je bil komisar čete in bataljona, pozneje pa je v JLA dosegel čin k * etana.
Po upokojitvi v vojski je Vinko delal v mnogih političnih organizacijah v Novem mestu, kjer isi je zgradil dom. Bil je preprosta, iskrena in odprta duša, zelo navezan na zemljo, vedno vedro razpo-
ložen in pripravljen vsakomur pomagati. Ko vnovič stojimo ob sveži gomili borca iz NOB, zavednega človeka, ki je ob pravem času vedel, kje je njegovo mesto, in z grenkobo v srcu spoznavamo, kako se redčijo naše vrste, težko verjamemo, da Vinka ni več. To spoznanje je toliko
s
' >'
KS:
težje, ker je še pred nedavnim s svofo šegavostjo in vedrino vzbujal v nas smeh in razpoloženje. Zavratna bolezen, ki je prav gotovo tudi posledica naporov v NOB, nam ga je iztrgala. Spomin na Vinka, kakršen je živel in delal med nami, nam je edina tolažba ob težki izgubi.
M. J.
kjer imajo tri razrede prvošolcev s po 30 dijaki. Hkrati pa že sprejemajo prijave za prvi razred, ki bo začel delo spomladi. Na šoli za zdravstvene delavce je bilo prostora za 70 dijakov, prav toliko so jih tudi sprejeli. Pouk -se bo začel 5. septembra, prvi letnik bo imel dva razreda.
Šolski center za kovinsko stroko bo začel pouk 1. sep tembra, prijavljenih je za zdaj 80 dijakov, sprejmejo pa jih neomejeno število. Najtežje je na Grmu, kjer je za prvi letnik kmetijske srednje šole zaenkrat komaj 14 dijakov. Da bi razred lahko delal, bi morali na šoli dobiti vsaj še tri prijave, sicer tudi letos prvega letnika ne bo — kakor se je zgodilo tudi lani. Torej: novomeških novih srednješolcev je zaenkrat nekaj več kot 460, še za nekaj 10 pa imajo prostora.
J. SPLICHAL
Ulice so zjutraj pometene
Komunalno podjetje skrbi za red in snago v mestu in za njegovo lepšo zunanjo podobo
Veliko smeti in raznih odpadkov zmečemo vsak dan v Novem mestu po tleh, zjutraj, ko gremo na delo, pa so ulice čiste, trgi in ceste čisti in snažno pometeni. Delavci Komunalnega podjetja so čez noč in v zgodnjih jutranjih urah poskrbeli za to. Malokdo najbrž ve, s koliko raznimi deli in skrbmd se ukvarja Komunalno podjetje.
Štiri oddelke imajo: gradbenega, za pogrebno dejavnost, vrtnarijo in vzdrževalnega, v okviru vzdrževalnega pa sta 2 obrata: eden za vzdrževanje cest IV. reda in drugi za vzdrževanje mestnih površin.
Gradbeni oddelek gradi kanalizacijo in druge komunalne naprave. Letos polaga kanalizacijo po Adamičevi ulici' na Grmu (320 m v vrednosti
300.000	din) in na Ragovski cesti (800 m v vrednosti 500 tisoč din), gradi pa tudi garaže za podjetje ob Cesti herojev. /
Vrtnarija bo porabila letos" okoli 150.000 din za nove nasade in 90.000 din za vzdr-
ževanje nasadov. Za vzdrževanje mestnih površin (pometanje, čiščenje, škropljenje itd.) bodo porabili letos 830.000 din, za vzdrževanje cest IV.. reda (veh je 95 km) pa 950.000 din. Zavoljo velikega prometa po teh cestah bi bilo potrebnih 75 kubičnih metrov gramoza na kilometer, potrosijo pa ga le po 43 kubičnih metrov, ker nd več denarja. Poraba gramoza na kilometer cest povečujejo vsako leto za 12 odst in upajo, da bodo v 8 letih dosegli potrebno količino.
K novim garažam ob Cesti herojev se bodo počasi preselili vsi obrati podjetja razen uprave.
Če želite
‘ xlgovoi ali naslov iz ma * lih oglasov nam pošljite v pismu dopisnico ali znamko oi 50 par
U PHAVA LISI A
Dinar ni dinarju enak
človek bo moral biti v Novem mestu kmalu posebej izurjen, kadar bo hotel kupovati. Cene so namreč od trgovine do trgovine tako lazlične, da je gotovo na mestu trditev v naslovu, da dinar ni povsod enak dinarju.
Pretekli četrtek smo to dokazali pri kruhu kjer gostinci kos kruha prodajajo ,kakor se komu zljubi in ga tudi režejo, kakor je komu prav. Prav tako točijo v Novem mestu po najrazličnejših cenah pijače — Mo retovo oro prodajajo od 1 dinarja do 1,5 dinarja, samo nekaj korakov stran od Glavnega trga, v polnilnici pa jo lahko kupite polovico ceneje.
Podobno ie na tržnici, kjer cene za iste predmete nihajo tudi za več dinarjev pri približno enaki kvaliteti, podobrio je pravzaprav povsod drugje. Sprehod po trgovinah da čudovite rezultate: tako nekatere stvari lahko kupite v em trgovini tudi nekaj starih tisočakov ceneje kot v drugi
Pravzaprav kupca sploh ne zanima, kako je posamezna prodajalna prišla do svoje cene, ker trgovci radi dokazujejo, zakaj je cena pri njih višja in ne nižja, zakaj je pri njih tako in prt sosedu drugačna. Kupec se kvečjemu čudi, zaka cena ni povsod enaka. Primer velenjskega Gorenja, ki ima maloprodajno ceno svojih gospodinjskih izdelkov že določeno je vreden posnemanja. Cloveic namreč nima časa, da bi za vsak nakup obšel vse trgovine — čeprav je nekaj deset metrov dolga pot do sosednje trgovine včasih vredna tudi prav toliko starih tisočakov. Morda bi ne bilo pretežko, ko bi trgovci v Novem mestu cene vsaj malo uskladili — da bi bil dinar dinarju vsaj čisto podoben, če že ne enak.	Js.
SREČA PADA Z NEBA
KDAJ
KJE
KAKO
PODROBNOSTI PREBERITE V ANTENI NA 4. STRANI ______
Nadaljnje posodobljanje PTT omežja
(Nadaljevanje s 1. str.)
Senovem in v Dobovi avtomatiziran, medtem ko je polavtomatski telefonski promet uveden tudi drugod v Spodnjem Posavju. Za sevniško občino je pomembno, da je z zemeljskim tt kablom sodobno povezana s krškim in z novomeškim območjem. Se to jesen bo v Sevnici v novih prostorih izročena namenu nova avtomatska telefonska centrala (ATC), ki bo uspešno zamenjala dosedanjo starejšo centralo. Novomeško podjetje za PTT promet je za obdobje 1969—1971 predvidelo tudi druge modernizacija ptt objektov v Posavju. Med najpomembnejšimi pridobitvami bo nedvomno nova pošta v Sevnici, ki je v načrtih, predvidenih do 1975.
Tudi v krški in brežiški občini bodo ptt omrežje nadalje posodobljali, pri čemer je zanimivo vedeti, da bo podjetje:
»Delavski svet podjetja je že sprejel investicijske programe do vključno 1975 — z njimi bomo temeljito posodobili ptt službo na območju širše Dolenjske«, je med drugim dejal direktor novomeškega podjetja za PTT promet Jakob Berič, ko je v nedeljo govoril o doseženih uspehih in načrtih kolektiva.
— razširilo ATC v Krškem,
— razširilo medkrajevne zveze Krško—Novo mesto,
— na celotnem območju bo rekonstruiralo zračne in kabelske tt linije,
— okrepilo bo medkrajevne zveze Novo mesto—Brežice,
— postavilo novo ATC na Jesenicah na Dol. z novo stavbo in medkrajevnimi zvezami,
— povečalo bo krajevno kabelsko omrežje v Brežicah in
— razširilo ATC Brežice ter druge investicijske objekte.
V	letih 1969—1975 bodo za ta dela vložili na območju Sevnice 2,805.000 din, za ostalo Posavje pa že do 1971 še posebej 3,220.000 din investicij.
Nove pridobitve tudi za Trebnje, Novo mesto in Belo krajino
Direktor Jakob Berič je nato opisal tudi nadaljnji razvojni načrt za ptt omrežje v
Noge so dolge, odeja pa kratka
Za nemoteno delo manjka nižji glasbeni šoli v Ribnici okoli 50.000 din -Ta denar bo treba nekje dobiti ali pa zmanjšati dejavnost šole
O uspešnem delu nižje glasbene šole v Ribnici smo že večkrat poročali, šola si je v nekaj letih delovanja pridobila velik ugled. V zadnjih dveh letih jo je obiskovalo nad 100 učencev, učilo pa'je 7 predavateljev.
Ko je šola 1963 začela s poukom, so imeli 66 učencev. Z leti je to število učencev naraščalo. Preteklo šolsko leto so zaključili šolo 103 učen. ci. Vseh oddelkov je imela lani šola šest, razredov pa kar 26.
Učenci so nastopali doma, v Kočevju, Sodražici in Ljubljani, kjer so snemali celo za RTV. V Ribnici skoraj ni pomembnejše prireditve, na kateri ne bi sodelovala tudi domača glasbena šola.
Zaradi pomanjkanja denarja grozi, da bo delo glasbene šole v bodoče okrnjeno. Glasbene šole sodijo v tako-imenovani »B« program, kar pomeni, da jim zakon ne zagotavlja denarja za delovanje. Denar jim dodeljujejo Temeljne izobraževalne skupnosti (TIS). Zaradi skopih sredstev, ki jih ima TIS Ribnica za financiranje šolstva, se pravi »A« programa, je zmanjkalo denarja za glasbeno šolo.
Glasbena šola je za letos predložila predračun v višini
170.000	din, TIS pa ji je odobril le 122.000 din. V prvih sedmih mesecih letos je glasbena -šola porabila že 85.500 din in ji torej • do konca leta ostane le še 36.500 dan ali 7.300 din na mesec. To pa je premalo za plačevanje 7 učiteljev, administratorke, snažilke in za kritje ostalih stroškov.
Posebna komisija TIS, kd je pregledala delo glasbene šole, ni našla rešitve, s katero bi bilo vodstvo šole zadovoljno. Komisija je ugotovila. da je možno neokrnjeno nadaljevati delo šole le, če ustanovitelj (to je občinska skupščina) zagotovi manjkajoči denar. V nasprotnem bo treba zmanjšati obseg dejavnosti šole. To pomeni, da bo šola lahko imela le toliko oddelkov in razredov, za kolikor bo zadoščal denar, ki ga bo šola ustvarila sama oziroma dobila pri TIS ali
iz drugih virov.
Ribniška glasbena šola opravlja v občini razen vzgojnega tudi pomembno kulturno posanstvo. Marsikdo meni, da bi bila nepopravljiva škoda, če bi dejavnost te šole omejili oziroma okrnili. Začetek novega šolskega leta je pred vrati, zato bodo morali odgovorni hitro poiskati za šolo najprimernejšo reži-tev.
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji — Avgust Bobič, Franc Seničar, Martin Černe, Alojz Zupančič, Ivan Velikonja, inž. Vinko Manček, Štefka Mežik in Anton Šinkovec, člani Krke — tovarne zdravil Novo mesto; Franc Sašek in Dragd Reba, člana IMV Novo mesto; Franc Štirn, član Domin vesta Novo mesto; Stane Zalokar, Jože Mišmaš, Marija Levičar, Zinka Zalokar, Marija Šmalc, člani kolektiva Krim Novo mesto; Ivan Miklič, Anica Stipanovič, Dominik Bratož, Franc Rojane, Vinko Črv in Ivan Lindič, člani 2TP Novo mesto; Peter Kamer in Martin Avbar, člana Novo-teksa Novo mesto; Martina Bračko, Lado Sefman in Janez Gabrijelčič, člani Pionirja Novo mesto; Franc Nagelj, Alojz Štangclj in Tone Bojane, člani Krojača Novo mesto; Martina Šinkovec, članica Laboda Novo mesto; Jožefa Dolenj-šek, gospodinja iz Zbur; Jože Novak, član Opremalesa Gotna vas.
ŽALOSTNA USODA NOVOMEŠKEGA KOPALIŠČA
Namesto riviere - Teksas
Žalostne so usode nekaterih ljudi, nekaterih stvari; za novomeško kopališče so 1952 govorih, da je tako moderno, da se bo lahko kosalo z blejskim ali pa z dalmatinsko riviero. O Bledu in o Dalmaciji je danes odveč govoriti — na Loki pa v garderobnih omaricah nekdanjega kopališča od časa do časa kaka kokoš znese Jajce. Deset let po slovesni otvoritvi je les v vodi končal napore in' delavci so s krampi kopališče podrli. Breg so sicer uredili in dostop v Krko tudi, a čez novh deset let ne bo od kopališča ostalo prav ničesar, če bo skrb zanj še naprej tako majhna. Samo skakalnica še stoji, vsa trhla, in skakalna deska na njej, razjedena od časa, dežja, zim in vetrov in kljubuje žalostni usodi ter preži. s svpjo nevarnostjo na neprevidne in predrzne skakalce. Kopališče ni riviera, niti kopališče ni več, kvečjemu Teksas. Kdo se ga bo usmilil?	.v
• Tako majhen sem Se bil takrat,
da se z otvoritve novega kopališča na Toki v Novem mestu ne spominjam no govorov, ne donečih besed o lepoti, kvaliteti in trpežno-sti kopališča, ne množice ljudi, ne navdušenega poskanja. Edino, kar mi Je živo ostalo v spominu. Jo bil eleganten skok • Adamovega Franclja, ki Je v fraku in s cilindrom na glavi na noge skočil v Krko s trimetrske skakalnice.
Hvalnica kopališču
Dolenjski list, ki Je v tretjem letu svojega obstoja izhajal na skromnih Štirih straneh in so naročniki zanj odštevali 1952. leta po 8 starih dinarjev, Je poročal o tem na prvi strani:
»KopallSče na Loki — eno naj-lepSih v Sloveniji«. Med drugim Jo kronist zapisal:
»Ze v soboto zvečer se Je zbrala množica 800 ljudi k otvoritvi gostišča, ki je združeno s kopališčem ... Po Krki so križarili z lampijončki, desno obrežje pa je vzplamtelo v neštetih lučkah; razsvetljen je bil tudi otoček sredi Krke ... Gostje In domačini niso mogli prehvaliti lepo urejenega kopnllSča in zamisli Turističnega društva, ki Je s sodobno urejenimi stavbami, bazeni na Krki ter plavalno progo in skakalnim stolpom ros odprlo Dolonjsko tujskemu prometu. Ze takoj po otvoritvi so se prvi ljubljanski gostje navdušeno prijavili za letovanje v prijetno urejenih letoviških sobah novega kopališča, ki lahko zadovolje Se tako Izbirčen okus . ..«
Dolenjski list, Id Je izšel 25. julija. nadaljuje:
»Ze dolgo ni Loka > Krko vide-
la toliko ljudi kakor v nedeljo popoldne ha veslaških, skakalnih in plavalnih tekmah. Nad 40 čolnov je bilo na reki, blizu 600 kopalcev in gostov pa v kopališču ....«
TO JE BIL PRIZOR
■	To je bil prizor, ki se do današnjih dni ni več ponovil. 1952. so zapisali, da imamo v Novem mestu vse pogoje za pravo riviero. Bled ali Dalmacijo lahko nadomesti z novim kopališčem zdaj tudi Novo mesto, so ugotavljali. Kajpak pa bi morali za kopališče tudi skrbeti — doset let pozneje so ga, vsega gnilega in trhlega, morali podreti.. . Ostali so le načrti!
1962: na novo v dveh stopnjah!
Gnilo in trhlo kopališče, še boljše: njegovi ostanki, so spodbudili k razmišljanju o novem. Zato zasledimo v Dolenjskem listu 1902 obetajočo vest:	PREUREDITEV
KOPALIŠČA NA LOKI. . .
Les se na Loki očividno ni obnesel: lesene kopališke naprave so kmalu začele trohneti. Da Je to res, nas opozarja majavi skakalni stolp s segnltimi deskami, že davno odpadlo ograjo in nevarno razpokano in strohnelo skakalno desko v današnjem času. Lesene naprave pa niso najbolj primerne tudi zategadelj, ker so sijajen pripomoček za plavanje. Z brega npr. odneseš ležalno desko in se ob njej brez truda namakaš v vodi, nato pa Jo prepustiš toku ...
občini Trebnje, Metlika, Črnomelj in Novo mesto. O tem bomo v kratkem v našem listu poročali obširneje v posebnem sestavku; že do 1972 bodo:
— razširili ATC v Črnomlju za 200 lokalnih priključkov,
— montirali novo ATC v Metliki,
— v celoti preuredili telefonijo v občini Trebnje,
— v Novem mestu bodo že letos decembra razširili glavno ATC za 700 priključkov. Povečana centrala v Novem mestu bo imela nato 1600 telefonskih priključkov, omogočala pa bo kar 84 medrajev-nih zvez do Ljubljane (zdaj 55 zvez, lani le 32).
O tem pa v kratkem kaj več. I*aj zaključimo nedeljsko poročilo z zbora poštnih delavcev v Sevnici še z ugotovitvijo:
Najhitrejši so dostavlja* či iz Krškega, Šentjanža in Brežic
Športni in zabavni popoldanski del zborovanja je bil razgiban kot vsako leto. V tekmovanju oz. peš hoji dostavljačev na 3 km so se odrezali kot najboljši:
1. Jože Hodnik — Krško,
2. Martin Cvelbar — Šentjanž,
3. Jože Rožman — Brežice, Martin Udovč — Stopiče in Zvone Bregar — Velika Loka.
2e prej so imeli v šahu in streljanju izbirna tekmovanja v posameznih področjih, v končnih tekmah pa so zmagali:
pri šahu — 1. Tone Malna-rič — Novo mesto, Jože Jankovič — Senovo in 3. Boris Nikolič — Krško, pri streljanju pa; 1. Tone Malnarič, 2. Lado Unetič in 3. Jože Kukec, vsi N. m., 4. Peter Gabrič — Senovo, Peter Rakar — Sevnica in Herman Pregelj — Krško. Mnogo zabave je bilo tudi pri skokih v vrečah in napihovanjih balonov, kjer so se posebej postavile ženske.
TONE GOSNIK
Prispevki za Peru
V kočevski občini doslej zbrali 6708,25 din
V kočevski občini še vedno traja akcija zbiranja pomoči za ponesrečence v Peruju. Do 15. avgusta je zbral občinski odbor RK Kočevje skupno 5183,90 din prispevkov, naravnost republiškemu odboru RK Slovenije pa je bilo poslanih 1.524,35 din.
Občinskemu odboru Rdečega križa Kočevje so vplačali prispevke: IT AS 422 din, LIK 346,15 din, INKOP ©48 din, ZIDAR 92,40 din, TR.I-KON 366,80 din, občinska skupščina 300 dih, sodišče, tožilstvo, postaja milice 81 din, HOTEL PTJGLED 236 din( Gimnazija 55 din, Vzgojno varstveni zavod 51 din, RUDNIK 47 din, Ljubljanske mlekarne obrat Kočevje 34,50 din, črpalka PETROL 60 din, obrat Cestnega podjetja Novo mesto v Kočevju 131 din in krajevne organizacije RK Dolga vas 806 din, Kostel 345 din, Livold 315 din, Spodnji log-Knežja lipa 73,40 din in Stara cerkev 773,65 din.
Naravnost republiškemu odboru RK Slovenije pa so poslali prispevke: MERCA-TOR-TRGOPROMET 200 din, Kreditna banka in hranilnica 214,35 din, Zdravstveni dom 595,80 din, RESTAVRACIJA 115 din, KOMUNALA 200 din in krajevna organizacija RK Osilnica 199,20 din.
Vsi ti prispevki so bili zbrani na podlagi zbiralnih pol. Zbiranje prispekov še ni končano.	J.	p.
Žalpstni ostanki skakalnega stolpa na Loki se ogledujejo v gladini Krke, za njim* pa je betonsko stopnišče z ograjo, edini izpolnjeni del obljube iz leta 1962. Naj dodamo Še, da je bilo tistega dne, ko je bil narejen ta posnetek, oblačno in je bilo kopališče zato prazno	(Foto:	M.	Jakopec)
■ Sicer pa: pustimo razglabljanja ob strani in poglejmo raje, kaj je obetalo že omenjeno poročilo v Dolenjskem listu 1962. Treba Je reči, da Je bil člankar zelo previden. Poroča, da pripravljajo strokovnjaki načrte za preureditev kopališča že dlje časa:
»Ob bregu Krke bodo najbrž zgradili betonsko stopnišče, ki bo 'omogočalo kopalcem počasen sestop v vodo, na bregu pa bodo zgradili manjši betonski bazen za neplavalce . . .«
In naprej: »če bo le mogoče, bodo z deli pričeli Se letos. Potrebna sredstva bodo združili Turistično društvo Novo mesto, Občinski ljudski odbor in Komunalno podjetje v Novem mestu . .«
Obljube so bile' torej previdne in meglene!
■ Najbrž z združevanji (dandanes rečemo tel stvari bolj sodobno »Integracija«) že takrat ni šlo zlahka, kot ne gre še danes. Od načrtov, o katerih je bilo govora v omenjenem porodicu, j*
bil uresničen le tisti del o betonskem stopnišču. Lesene kopališke naprave Je nekoč odnesla visoka Krka, tako da je bilo z odstranjevanjem k sreči bolj malo dela.
Dvajsetletnica riviere se bliža
■	čez dve leti bo minilo 20 let od otvoritve. Z obljubami, z načrti, predvsem pa z obnovo kopališča je treba pohiteti. Takšno kot je danes, je kopališče na Loki Novemu mestu prej v sramoto kot v čast. Mesto z blizu 15.000 prebivalci ne more živeti brez kopališča, na čeprav Je obkroženo s toplicami, kot Je naše! Vsi ljudje nimajo avtomobilov, da bi se popeljali na osvežitev v topliško vodo in tudi denarja za sorazmerno visoko vstopnino nimajo. Mladine Je mestu precej in v vročih poletu dneh ji moramo omogočiti vsaj
malo zdravega razvedrila v vodi, v neposredni bližini doma.
Z vstopnino se kopališče ne bo moglo vzdrževati, zato bo boliše, če je nihče ne bo pobiral. Za garderobe naj velja plačilo, čuvaj naj bi skrbel za red na kopališču. Kopališče naj bo telesnovzgojna naprava, denar, potreben zanj. pa smatrajmo kot nalo*hn v mlado ljudi, v njihovo zdravje ■ 20-letnica novomeške »riviere« se bliža. Pohitimo, da jo bomo Iz Teksasa, kakršen je zdaj, spet spremenili nazaj v riviero! Adamov Francelj je še živ ln lepkega darila ca novomrško mladino ne bi moglo biti, kot da bi za 20-Iet-nico Se enkrat <*kočil z obnovljenega stolpa v fraku In cilindru ▼ Krko in še prej zaklical:
»Mladina, poklan'nmo ti obnovljeno Loko z bazenom, koplji aa tukaj, igraj se in veseli!«
MII/« JAKOPEC In JOŽE 8PLICHAJL
OBVESTILO
PODJETJE
DOMINVEST — Novo mesto
obvešča
vse interesente za nakup Jiovih stanovanj za leto 1971 v stanovanjskih stolpičih Nad mlini,
da bo sklepalo
POGODBE ZA NAKUP STANOVANJ
ki jih gradi SGP PIONIR Novo mesto, v ponedeljek, 24. avgusta 1970 ob 10. uri v prostorih podjetja DOMINVEST, Novo mesto, Prešernov trg 8, oddelek za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore.
Opozarjamo vse morebitne kupce, da je razpoložljivo število stanovanj omejeno in naknadnih prijav za nakup stanovanj za leto 1971 ne bomo mogli
lpoštevati.
PODJETJE DOMINVEST NOVO MESTO
teti*
MESO NA ŽARU
IZDALO' ČZP .KMEČKI GLAS' LJUBLJANA
RAZPISNA KOMISIJA PRI
STANOVANJSKO KOMUNALNEM PODJETJU RIBNICA
razpisuje na osnovi 66. in 77. člena Statuta Stanovanjskega komunalnega podjetja in čl. 23 TZDR naslednja delovna mesta:
1. ŠEFA stanovanjske enote
2. ŠEFA računovodstva
3. REFERENTA za finančno knjigovodstvo
Razen splošnih pogojev se zahteva od kandidatov še naslednje:
pod t. 1. in 2.: visoka izobrazba s 5-letno prakso ali srednja iaobrazba z 10-letno prakso, pod t. 3.: srednja izobrazba s 5-letno prakso.
Kandidati naj vložijo pismene vloge do ^septembra 1970.
Komisija za raapis delovnih mest
franc bučar
t Pridružite se /#\ i modernim ljudem,^? t ki pijejo
[ CYNAR
50
'	f	BREZICE
STE V ZADREGI ZA DARILO?
Šopek nageljčkov ali vrtnic Je primerno da-vsako priložnost. — Naša dnevna
rilo
proizvodnja Je več tisoč cvetov v 6 barvah. — Zahtevajte v najbližnj) cvetličarni
nageljčke ali vrtnice
is vrtnarije Čates
ISKRA
tovarna električnih aparatov OBRAT DOBREPOLJE
sprejme v delovno razmerje
a) ELEKTROMEHANIKA
za vodenje proizvodnega traku
b) 8 NK DELAVK
za montažna dela
Pogoji: pod a) se aahteva poklicna šola in 3 leta praks«
pod b) končana osemletka.
Ponudbe- pošljite do 31. avgusta 1970 kadrovskemu oddelku tovarne, Ljubljana, Savska cesta 3.
Oglašujte v DL!
OBJAVA
POSEBNE ŠOLE ŠMIHEL Posebna šola Šmihel
obvešča,
da se bo pouk začel
v torek,
1, septembra 1970
MOPEDISTI!
PRIPRAVITE MOPEDE ZA REDNI TEHNIČNI PREGLED!
AVTOSERVIS »PIONIR«, NOVO MESTO
BO IMEL REDNE LETNE TEHNIČNE PREGLEDE V
■ ČRNOMLJU
■ METLIKI
■ ŠMARJETI
■ ŠENTJERNEJU
■ ŽUŽEMBERKU
■ DOL. TOPLICAH
■ NOVEM MESTU
Pregledi bodo vsak dan od 7. do 17. ure.
3. in 4. septembra
7. septembra
8. septembra
9. septembra
10. septembra
11. septembra
od 14. septembra dalje
OPOZORILO: lastnike mopedov posebej opozarjamo, da morajo biti izpušne cevi In glušnlkl na vozilih brezhibni!
IDBHI NOVO MESTU
VAŠA BANKA JE
DOLENJSKA DANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
s podružnico v KRŠKEM < in ekspoziturama v METLIKI in TREBNJEM
ZA VAS
• nudimo najugodnejšo obrestno mero na hranilne vloge in devizne račune — od 6 doJ7,5 odst.
• dajemo' kredite za stanovanjsko izgradnjo, pospeševanje kmetijstva, obrti in turizma na podlagi namenskega varčevanja
• vodimo žiro račune občanov
• vodimo devizne račune občanov
• opravljamo devizno-valutne posle, odkup in prodajo valut
• odobravamo kratkoročne in dolgoročne kredite
• opravljamo tudi vse druge bančne posle
Zaupajte nam svoje denarne posle! Opravimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji.
•> j
Poslužite se hranilne službe, ki jo za vas opravljajo tudi vse pošte na območju banke in kmetijske organizacije: kmetijska zadruga Žužemberk. Novo mesto. Trebnje. Metlika in Agrokombinat Krško.
Varčevalec, ki ima na hranilni knjižici vsaj 500 dinarjev, Je nezgodno zavarovan!
RADIO LJUBLJANA
ZA IGRO IN DELO, VESEUE IN SREČO VAŠIH NAJMLAJŠIH!
Elemente te otroške sobe, projektirane za predšolske otroke »n šolarje, lahko zaradi njihove sestavljlvosti poljubno kombinirate ter po potrebi dokupite.
VSAK DAM: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00,
18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
■ PETEK, U. AVGUSTA: 8.10 Operna matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jerca Cencelj:	Jemanje vzorcev krme za kemične analize. 12.40 Cez polja m potoke. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.10 Valčki in uverture. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turistie. 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Ciovek m zdravje. 18.15 Dobimo se ob isti uri! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca 20.00 Poje zbor »Stiv Naumov« iz Bitole. 20.30 »Top-pops«. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
■ SOBOTA, 22. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Z ansambli domačih melodij. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Julij Nemanič: Poživiti obnovo vinogradov v Beli krajini. 12.40 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri. 13.30 Priporočajo vam . .	14.25 Vrtiljak zabavnih zvokov 15.30 Glasbeni in-termezzo 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.15 »Rad Imam glasbo«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 Večer z napovedovalko Julko Vahen — vmes ob 20.30 Radijska igra — Ephraim Kishon: Blaumilchov prekop 22.20 Oddaja za naše Izseljence.
■ NEDELJA, 23. AVGUSTA: 4.30 —8.00 Dobro Jutro! 8.05 Radijska Igra za otroke — Marjan Marinc: Strahopetulus 9.05 Koncerti iz na-
ših krajev. io.05 Se pomnite, uy variši . . . Karel Prušnik-Gašper: Ob težko pričakovanem koncu. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45— 13.00 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov. 14.30 Humoreska tega tedna — R. Benchley: Uradna učinkovitost. 14.50 Orgle v ritmu- 16.00 Zabavna radijska igra — Henry Cecil: Obe plati postave — »Maščevalna oporoka«. 17.05 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.20 Igramo za ples.
■ PONEDELJEK, 24. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jernej Ude: Racionalno izkoriščanje telesnih moči pri gozdnem delu. 12.40 Koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Ponedeljkovo glasbeno popoldne. 18.15 »Signali«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Dorka škobemeta. 20.00 Modest Musorg-ski: Boris Godunov — I. del. 21.50 Melodije za razpoloženje. 22.15 Za ljubitelje Jazza.
■ TOREK, 25. AVGUSTA: 8.10 Operna matineja. 9.45 Z norveško in irsko pihalno godbo. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Aleks Rainer: Koliko hektarov polja že lahko obdela en sam poljedelec. 12.40 Koncertni valčki. 13.30 Pri-
poročajo vam ... 14.25 Mladinska oddaja: »Na poti s kitaro«. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otrocij
19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka. 20.00 Prodajalna melodij 20.30 Radijska igra — Ranko Marinkovič: Glorija. 22.15 Jugoslovan ska glasba.
■ SREDA, 26. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Branko Lovše: Srednje kmetijske šole v Sloveniji. 12.40 Z ansamblom bratov Avsenik. 13.30 Priporočajo vam 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Koncert simfo ničnega orkestra in zbora slovenske filharmonije. 21.05 Mali koncert lažje orkestralne glasbe. 22.15 S festivalov jaza.
■ ČETRTEK, 27. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani.
10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inženir Janez Sitar: Problematika odkupa in prodaje sadja. 12.40 Lahka glasba. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.10 »Pesem iz mladih grl«. 15.30 Glasbeni intermezo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Operni koncert. 18.15 »Rad imam glasbo«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Willija Fantla 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Večer s slovensko pesnico Sašo Vegri. 21.40 Glasbeni nokturno.
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, 33. AVGUSTA
9.00 MADŽARSKI rV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Bgd)
9.25 POROČILA (JRT) (Lj)
9.30 PO DOMAČE Z ANSAMB LOM VILIJA PETRIČA (JRT) (Ljubljana)
10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Zgb)
10.45 MOZAIK (Ljubljana)
10.50 OTROŠKA MATINEJA: Soba stijan in odrasli. Skrivnosti morja (Ljubljana)
11.40 TV KAŽIPOT (Ljubljana)
12.00 Mozart: FIGAROVA SVATBA - III. m IV. dejanje (Zgb)
13.20 ODPOVEDO SPOREDA (LJ)
15.00 DRŽAVNO PRVENSTVO V AVTOMOBILIZMU - prenos (do 16.30) (Beograd)
17.20 M02 V SIVI FLANELASTI OBLEKI - amer film (Lj)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 LJUBEZEN PO KMEČKO humoristična oddaja (Bgd)
21.20 VIDEOFON (Zagreb)
21.35 ŠPORTNI PREGLED (JRT)
22.05 PROPAGANDNA ODDAJA -CModa) (Ljubljana)
22.10 TV DNEVNIK (Beograd)
Dru(fi spored:
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
PONEDELJEK, 24.. AVGUSTA
17.15 MAD2ARSK1 rV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd)
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.30 RISANKE IN SE KAJ (Lj)
19.00 MOZAIK (Ljubljana)
19.05 MUZI KORAMA - zabavno glasbena oddaja (Zagreb)
19.50 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 Janusz Krasinski: SMRT NA OBROKE - TV drama (LJ)
22.05 PROPAGANDNA ODDAJA -(Moda) (Ljubljana)
22.07 OBJEKTIV 350 — Cma gora (Ljubljana)
POROČILA (Ljubljana)
Drufci spored:
17.30 VEČERNI ZASLON (Sarajevo)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
17.50 FILMI ZA OTROKE (Zgb)
18.15 TV VRTEC (Zagreb)
18.30 ZNANOST (Beograd)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
19.05 MUZIKORAMA (Zagreb)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
TOREK, 25. AVGUSTA
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)-
18.30 MEDVEDOV GODRNJAVCEK
— III del (Ljubljana)
18 45 RISANKE (Ljubljana)
19.00 MELODIJE IZ BRASOVA — Ev{» Pilarova (Ljubljana)
19.30 TRAKTORISTI. KOLESARJI, OTROCI — oddala Cesta in ml (Ljubljana)
19.50 CIKCAK (Llubljana)
20.00 TV DNEVNTK (Ljubljana) 2(1.30 3—2—1 (Ljubllana)
20.35 ANGEL UNIČEVANJA — španski film (Ljubljana) PROPAGANDNA ODDAJA — (Moda). (Ljubllana)
Z ŽIVALMI POTRPEŽLJIVO
— odaja iz cikla V senci zvezd (Ljubljana)
POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.20 POROČILA (Zagreb)
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA -(Zagreb)
17.50 RISANKA (Zagreb)
18.05 MALI SVET (Zagreb)
18.30 TELESPORT (Zagreb)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) '
19.05 NARODNA GLASBA (Zgb)
19.20 TV POSTA (Beograd)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
SREDA, 26. AVGUSTA
17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd)
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.25 RAČKA — lutkovna igra —
(Ljubljana)
18.55 H Škofič: LAŽNI BOLNIK — basen (Ljubljana)
19.05 GLASBENA ODDAJA (Skop je)
19.20 NA SEDMI STEZI (LJ)
19.50 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 LONDON CONTEMPORARV DANCE COMPANY — balet (Ljubljana)
22.35 PROPAGANDNA ODDAJA — (Moda) (Ljubljana)
22.37 PARIŠKI MOZAIK: Pisatelji ce (Ljubljana)
23.18 POROČILA (Ljubljana)
D rupi spored:
17.20 POROČILA (Zagreb)
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
17.50 ZAKLAD KAPETANA PARAN -GALA (Zagreb)
18.30 TURIZEM (Zagreb)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
19.05 GLASBENA ODDAJA (Skopje)
19.20 POLJUDNO ZNANSTVENI FILM (Beograd)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
ČETRTEK, 27. AVGUSTA
17.15 MAD2ARSK1 TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Bgd) ia.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.30 ZAPOJTE Z NAMI — Emil Adamič (Ljubljana)
18.45 RISANKA (Ljubljana)
19.00 MOZAIK (Ljubljana)
19.05 ENKRAT V TEDNU (LJ)
19.20 KALEJDOSKOP (Ljubljana)
19.50 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 ZABAVNO GLASBENA OD DAJA S FESTIVALA V MON TREUXU (Beograd)
21.25 IN ODŠEL BOM TAVAT PO TUJINAH - večer z Louisom Adamičem (Ljubljana)
21.45 PRIMERI DR FINLAYA -serijski film (Ljubljana)
22.35 PROPAGANDNA ODDAJA -(Moda) (Ljubljana)
22.37 POROČILA (Ljubljana)
PETEK, 28. AVGUSTA
16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Bgd)
17.55 OBZORNIK (Ljubljana)
18.10 MC PHEETERSOVO POPO TOVANJE — serijski film (Ljubljana)
19.00 PO DOLINI DRAVE —. oddaja lz cikla Med včeraj In danes (Ljubljana)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 ZNOVA TVOJ - amer film (Ljubljana)
22.05 PROPAGANDNA ODDAJA -(Moda) (Ljubljana)
22.07 MALO JAZ. MALO Tl -quiz TV Zagreb (Ljubljana) 23.25 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.20 POROČILA (Zagreb)
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
17.50 ODDAJA ZA OTROKE — (Skopje)
18.30 MLADINSKI KLUB (Zagreb)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
19.05 PANORAMA (Zagreb)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
SOBOTA, 29. AVGUSTA
16.00 Stockholm: EVROPSKO ATLETSKO PRVENSTVO ZA MOŠKE — prenos (EVR)
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.30 J. Pehr: KLJUKEC TRETJI
— lutkovna oddaja (Ljubljana)	_____
19.20 S KAMERO PO SVETU — Japonska (Ljubljana)'
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 TV MAGAZIN (Zagreb)
21.35 PROPAGANDNA ODDAJA — (Moda) (Ljubljana)
21.37 SKRIVNOSTI MORJA — dokumentarna serija (LJ)
22.07 MOČNEJŠE OD ŽIVLJENJA
— serijski film (Ljubljana)
23.07 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 23.25 POROČILA (Ljubljana)
ZDRAVILIŠČE RADENCI komunalno stanovanjska enota
razpisuje na osnovi 11. člena Zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list SRS št. 42/66)
JAVNO USTNO LICITACIJO
za oddajo komunalno urejenega stavbnega zemljišča'v zdraviliškem kraju — v uporabo— na dan 4. septembra 1970, ob 9. uri na kraju samem. Oddajali bodo gradbene parcel* za individualno stanovanjsko gradnjo:
parcelna št. parcelna št. parcelna St. parcelna št. parcelna št parcelna št.
' parcelna št.
■ parcelna št.
r parcelna št.
■ parcelna št.
- parcelna št.
- parcelna št.
■ parcelna št.
■ parcelna št.
■ parcelna št.
■ parcelna št.
• parcelna št.
• parcelna št.
- parcelna št.
- parcelna št.
- parcelna št.
- parcelna št.
- parcelna št.
446/1,
446/2,
446/3,
446/4,
446/5,
446/6,
425/10
426/11
425/12
425/13,
425/14
425/15,
424/1,
424/4,
424/5,
424/6,
424/7,
424/8,
420/1,
420/4,
420/5,
420/6,
420/8,
k. o. k. o. k. o. k. o. k. o. k. o.
, k. o. , k. o. k. o. k. o. , k. o. k. o. k. o. k. o. k. o. k. o. k. o. k. o. k. o. k. o. k. o. k. o. k. o.
Sratovci,
Sratovcl,
Sratovci,
Sratovci,
Sratovci,
Sratovci,
. Sratovci, . Sratovci, Sratovci, Sratovci, . Sratovci . Sratovci Sratovci, Sratovci, Sratovci, Sjratovci, Sratovci, Sratovci, Sratovci, Sratovci, Sratovci, Sratovci, Sratovci,
površina 8.40 arov, površina 8.40 arov, površina 8.40 arov, površina 8.40 arov, površina 8.40 arov, površina 8.40 arov,
, površina 8.40 arov, , površina 8.40 arov, površina 8.40 arov, površina 8.40 arov, , površina 8.40 arov, , površina 8.40 arov, površina 8.40 arov, površina 8.40 arov, površina 8.40 arov, površina 8.40 arov, površina 8.40 arov, površina 8.40 arov, površina 8.40 arov, površina 8.40 arov, površina 8.40 arov, površina 8.40 arov, površina 8.40 arov,
iiltlirna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
N din. N din; N din; N din; N din; N din; N din; N din; N din; N din; N din; N din; N din; N din; N din; N din; N din; N din; N din; N din; N din; N din; N din.
Udeleženci licitacije pred pričetkom licitacije plačajo 1.000 N din varščine pri blagajni komunalno-stanovanjske enote.
Odškodnino za stavbno zemljišče je treba plačati v roku 3 mesecev od pravnomočnosti odločbe o oddaji zemljišča v uporabo.
Zdražitelji so dolžni plačati 15.000 N din kot delež za komunalno ureditev zemljišča, ki je zlicitirano na dražbi.
Zdražitelji so dolžni pričeti z gradnjo najpozneje v 1 letu, gradnjo pa dokončati najpozneje v roku 3 let od pričetka gradnje.
vsak četrtek :
ZA MLADE PO SRCU ,
♦ potrebščine
|
♦
I
knjige
učbeniki
priročniki
aktovke
in.
druge
šolske
ŠOLSKO LETO SE
ZAČENJA
PRI
MLADINSKI
KNJIGI
DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK= vsak četrtek 60000 izvodov !
BOŠTJAN
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Brežicc: 31. in 5*2. 8. amer. barv. film »Novi obraz v peklu«. 23. in
24. 8. amer. barv. film »Po sledi karavane«. 25. in 26. 8. amer. barvni film »Bosa v parku«.
Črnomelj: Od 21. do 23. 8. amer. barv. film »Izgubljeno poveljstvo«.
25. in 26. 8. amer. barv. film »Nevarnejše od moških«.
Kočevje — »Jadran«: 22. in 23. 8. amer. barv. film »Ni rož za agenta«. 24. 8. nem. barv. film »Devioa iz Bamberga«. 25. 8. fran.
barv. film »Svetnik pripravlja past«. 26. in 27. 8. franc, barvni film »Nezadržani«.
Kostanjevica: 22. 8. Špan. bar. film »Sedem hrabrih žensk«. 23. 8. angl. barv. film »Kaj je novega, mucka«. 26. 8. franc, barvni film »Vesele počitnice«.
Krško: 22. in 23. 8. ital. barv. film »Sokolov plen«. 26. 8. amer. barv. film »Dr. Syl ali strašilo«.
Metlika: Od 21. do 23. 8. amer. barv. film »Cuka«. Od 21. do 13. 8. maer. barv. film »Gospodu z ljubeznijo«. 26. in 27. 8. nem. bar*1
SLUŽBO DOBI
SPREJMEM ŽENSKO za lahka dopoldanska gospodinjska dela. Ponudbe pod šifro »Pridna«.
ZA POMOČ na mali kmetiji vzamem fanta, ki je končal osnovno šolo. Lahko bi se zaposlil in ob prostem času pomagal na kmetiji. Tu bi imel hrano in prenočišče. Pri hiš sem saima, starejša ženska. Ponudbe pod šfro »Ugodna zaposlitev«.
IŠČEMO kvalificirano ali polkva-lificirano, lahko tudi priučeno kuharico in natakarico s prakso za restavracijo na Primorskem, ob meji. Nastop službe s 1. septembrom ali 15. septembrom 1970. Ponudbe na upravo lista pod »Ugodnost«.
IŠČEMO ŽENSKO za varstvo dveh deklic (1 in 5 let) za 8 ur na domu. Sobota prosta. Naslov v upravi lista (1694/70).
GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem takoj. Dobra plača. Marjana Kržišnik, Koper, Kovačičeva 18.
IŠČEMO pridno dekle, ki se želi zaposliti kot gospodinjska pomočnica pri družini z dvema majhnima punčkama.' Moderno gospodinjstvo. Možnost obiskovanja večerne šole ali tečajev.
Grčar, Ljubljana, Cilenškov« 23.
STANOVANJA
IšCEM neopremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1725/70).
ODDAM sobo dvema fantoma v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1739/70).
GARSONJERO v Novem mestu oddam zaradi selitve. Pogoj: odkup opreme. Ponudbe na upravo lista pod »Sončna«.
3-CLANSKA družina išče sobo in kuhinjo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1762/70).
DEKLETI medicinske šole iščeta sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (17*4/70).
MOTORNA VOZILA
PRODAM karambolirano škodo 1000 MB. Oglasite se na naslov: Edi Krieger, Krško, Cesta krških žrtev 67.
UGODNO PRODAM fiat 750, letnik 1965. Naslov v upravi lista (1741/70).
PO U(K)DNI CENI prodam odlično ohranjen Fiat 124, letnik 1969. Prevoženih je 17.000 km. Marjan Sonc, Gotna vas 38, Novo mesto.
PRODAM karam bedi ran avto DKW F 11 po ugodni ceni, letnik 1964. Petar Bučar, Bršlln 61, Novo mesto.
UGODNO PRODAM večjo otroško posteljioo z novim žimnatim
• vložkom. Milica Založnik, Žabja vas 109/a (novo montažno naselje).
PRODAM nov zapravljivček na gumi kolesa in nov 15 eolski gumi voz ter novo žensko kolo-Pimat, Šentlenart 121, Brežice.
PRODAM male mizne stroje znamke »kity«: krožno žago, rezkar in kombinirko, širina 20 cm, debelina 15 cm. Ogled vsak dan. Tone Bajc, Prigorica 50, Dolenja vas.
PRODAM dobro ohranjeno spalni-nico s kompletnimi žimnicami po ugodni ceni. Marija Terzič, Ulica, 21. oktobra 15, Črnomelj.
PRODAM večjo količino grozdja — mošta za barvanje vina (ba-kuš). Vprašajte v trafiki Sevnica.
PRODAM stavbno pohištvo, okna, vrata, kopalno kad in drugo. Franc Mikec, Valentičeva 4, Novo mesto.
POCENI prodam leseno garažo, kavč in divan. Naslov v upravi lista (1575/70). Telefon 21-947.
PRODAM dobro ohranjen kavč. Pirc, Majde Šilc 2, Novo mesto.
PRODAM kavč, polkavč, omaro, mizo raztegljivo s stoli, visečo kredenco, električni štedilnik, peč na olje, obešalnik, otroški športni vooiček zaradi selitve. Radomir Stojkovič, Novo mesto, Jerebova 16.
TAKOJ prodam manjšo kombinirano omaro, kavč, mizico in dva fotelja — vse dobro ohranjeno. Zoran, Trdinova 5 a — blok. Novo mesto.
UGODNO prodam kavč, dvokrilno omaro, trodelne žimnice za dve postelji, mizo in dva stola: Jovanovič, Zagrebška 18, Novo mesto.
KUPIM
KIHMM i------
ali samo ohišje, znamke Standard SR 300, japonske ipdelave. Naslov v upravi lista (1735/70).
PRODAM
POSEST
PRODAM lep levi vzidljivi štedilnik, malo rabljen na dve in pol plošči, dva pečnjaka, bakren kotliček. Naslov v upravi lista (1716/70).
PRODAM polavtomatični italijanski pralni stroj Riber s centrifugo in pomivalno mizo — leseno, oboje prhnemo za gospodinjstva, kjer ni vodovoda, 2 poli tirani pisalni mzi, električni štedilnik in levi vzidljivi štedilnik. Oddam tudi opremljeno sobo dvema dijakinjama. Naslov v upravi lista (1719/70).
PRODAM troja vrata. Cesta komandanta Staneta 1, Novo mesto.
PRODAM SPALNICO. Darinka Mencin, Zagrebška 14, Novo mesto.
PRODAM ali zamenjam za živino naslednje stroje: mlatilnico, s popolnim čiščenjem, motorno žago solo — rex, 2 motorja — 1 Puch 250 cm2. Vse v odličnem stanju. Albin Mlakar, Telče 14. Tržišče.
UGODNO PRODAM nov električni štedilnik »Gorenje«. Muaovec Cirila, Karlovška 5, Novo mesto.
UGODNO PRODAM lepo ohranjen vzidljiv, kombiniran štedilnik (električni in na trda goriva). Mira 2am, Krško, Roštoharjeva 10. Grič.
PROOAM navadno harmoniko, trikrat uglašeno, 3.tonsko, odlično ohranjeno. Naslov v upravi lista (1732/70).
PRODAM gozd, primeren za gradbene parcele pri avtobusni postaji Petelinjek—Potov vrh. Naslov v upravi lista (1734/70).
KUPIM starejšo hišo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1740/70).
PRODAM 40 arov gozda na lepem kraju, na Gmajnici pri Šentjerneju. Naslov v upravi lista (1756/70).
PRODAM zidanico z lepim stanovanjem in vsemi pritiklinami, po želji tudi vinograd na Trški gori. Dostop z avtom. Naslov v upravi lista (1759/70).
V NOVI gori nad Prečno prodam vinograd s parcelo, primemo za vikend ali posamezno. Vprašajte pri Jarcu, kovač Prečita, Novo mesto.
UGODNO prodam hišo z vrtom — takoj vseljivo. Ristivojevič, Goriča vas 50, Ribnica na Dolenjskem.
RAZNO
OBRTNIK, star 42 let, nesrečen v zakona želi spoznati Ačnsko. za občasna si>ečanja, sebi primerne starosti in podobne uso de. Ponudbe pošljite pod šifro »Tajnost zajamčena — poroka ni izključena«.
CE BOLEHATE na želodcu ali na jetrih, žolču ali črevesju, če vas muči zaprtje ali hemoroidi in vam umetna zdravila ne pomagajo, se posvetujte z zdravnikom in poizkusite zdravljenje z učinkovitim prirodnim serd-stvom: rogaškim DONAT vrelcem! Zahtevajte ga v svoji trgovini, ta pa ga dobi v Novem mestu pri HMELJNIKU. STA-DARDU (MERCATORJU) in DOLENJKI.
NAJLEPŠE DARILO za vašo nevesto vam pripravi zlatar v Ljubljani,-Gosposka 5 (poleg univerze). — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
IZGUBLJENO žensko uro, dne 18. avgusta letos na trgu pred DOZOM, dobite pri Selanu, Nad mlini 30, Novo mesto.
vni film »Na svidenje na plavem morju«.
Mirna: 22. in 23. 8. ital.-Špan. film »Kavbojka«.
Mokronog: 22. in 23. 8. franc.-špan.-ital. barvni film »Obračun na Indijskem oceanu«.
Novo mesto: 22. in 23. 8. amer. barv. film »Operacija Lizbona«. 24. in U5. 8. amer. barv. film, »Ta prekleti Donovan«.-Od 26. do 28. 8. amer. barv. film »Lovci za krvave nagrade«.
Sevnica: 22. in 23. 8. amer. film »Pot na zahod«.
Sodražica:	22.	in	23. 8. amer.
film »Simfonija herojev«.
Ribnica: 22. in 23. 8. amer.-ang. barvni film »Likvidator«.
. Šentjernej: 22. in 23. 8. ital,-špan. barv. film »Zlati naboj«.
Trebnje: 22. in 23. 8. amer. barv. pust. film »Za dolar več«.
tedensK6ledar
Petek, 21. avgusta — Ivana Sobota, 22. avgusta — Timotej Nedelja, 23. avgusta — Zdenka Ponedeljek, 24. avgusta — Jernej Torek, 25. avgusta — Ludvik Sreda, 26. avgusta — Aleksander Četrtek, 27. avgusta — Zlatko
Dragi mami in stari mami Mariji Božič iz Konca 14 pri Stopičah želimo za 63. rojstni dan vse najboljše, posebno pa veliko zdravja — sin Jože z ženo Kar-linco in malo Jožico iz Novega mesta.
Dragemu sinu Vedranu Magniku,
ki je pri vojakih v Kruševcu, želimo za njegov 21. rojstni dan vso srečo: očka, mama, brat Vlado, stara mama in vsi sosedovi.
LUNINE MENE
23. 8. £ ob 21.34 31. 8. © ob 23.01 8. 9. $ ob 20.38
lifočVESTIIAl
OBVEŠČAMO., da bo prodaja krav — molznic pri Koširju na Brodu 1 v nedeljo, 23. avgusta od 9. do 11. ure dopoldne.
*
CENJENE GOSTE obveščam, da bom zaprl lokal od 20. avgusta do 1. septembra 1970. Za nadaljnji obisk se priporočam. Gostišče na Loki, Jože Colarič, Novo mesto.
•
OBLAČILA OČISTI ekspresno družbeni servis Pralnica in kemična čistilnica Novo mesto, Germova 5. Odprto od 6. do 18. ure. *
OBVEŠČAM cenjene stranke, da opravljam premaz spodnje površine pločevine pri avtomobilih. Cene ugodne. Se priporoča A-lojz Zajc, avtopralnica Novo mesto, telefon 21-101.
Biasns
Podpisana Marija Povše z Ver-duna, Stopiče, preklicujem kot neresnične vse svoje trditve, ki sem jih dne 11. julija 1970 dopoldne izrekla o družini Cimer-mančič iz Vel. Orehka.
Janez Juršič, Dolž 1, Stopiče, prepovedujem vsem vstop v mojo hišo, v moje kleti in okrog hiše ter pašo kokoši po mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
•
Janez Praznik, Pristavica 4, šmarješke Toplice, prepovedujem vožnjo po mojem gozdu v Cepu ’ in travniku v Otavnu. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
. *
Ivan Klobučur, Uršna sela 60, prepovedujem bratoma Albertu in Jožetu vse lažnice govorice m napade. Ce tega ne bosta upoštevala, ju bom sodno preganjal.
•
Marija in Ciril Kužnik, Mali
Lipovec 13, Dvor, opozarjava, da najin sin Tone Kužnik z Malega Lipovca ni upravičen prodajati zemljišča in drugih premičnin, ker niso njegova last in nisva plačnika morebitnih dolgov.
Ob tragični smrti dragega moža in očeta
JOŽETA AVGUŠTINČIČA
iz Starega trga pri Trebnjem
se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, darovalcem cvetja in vencev, sosedom, posebno Stepčevim, Strajnarjevim, Pavli Drenikovi in njenemu možu Tonetu, godbi in pevcem iz Ljubljane in Trebnjega, Z2TP Ljubljana in gospodu župniku za poslovilni govor.
žalujoži:	žena	Pepca, sin Joži,
hčerka Irenca in drugo sorodstvo
Zaposlimo vajenca
za previjanje elektromotorjev
ELEKTROMEH AN IKA Janko Drole, Prešernova HO Ljubljana, telefon 310-119.
Ob boleči izgubi ljubljene žene, mame, stare mame in tete
MARIJE RUGELJ
iz Krmelja
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za podarjene vence in izraze sožalja. Zahvaljujemo se sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, posebno zahvalo smo dolžni za spremstvo, župniku za opravljeni obred, govorniku za ganljive poslovilne besede in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoči: mož Polde,' hčerka Marica z družino in drugo sorodstvo
Najlepše se zahvaljujemo gasilskemu društvu Zbure ter sovaščanom Strmice, ki so pomagali reševati ob požaru 28. julija letos. Za vsako pomoč se že vnaprej naj lepše zahvaljujem.
Cvetko Kvasnik.
Zdravstvena šola NOVO MESTO
razpisuje delovno mesto
UČITELJA za nem-ščino in angleščino
Pogoj: profesor.
8 dni
po
Rok prijave objavi.
Delovna skupnost
ČEVLJARSKI ŠOLSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER - ŽIRI
naknadno razpisuje
za šolsko leto 1970/71
sprejem UČENCEV v I. letnik dvoletne poklicne čevljarske šole - industrijski oddelek:
25 UČENČEV za poklic izdelovalca zgornjega dela obutve (primerno za dekleta) in 25 UČENČEV za poklic izdelovalca spodnjega dela obutve — čevljarja.
Kandidati naj vložijo z 0,50 din kolkovano prošnjo za sprejem v šolo na ravnateljstvo tukajšnjega centra do 15. septembra 1970.
Prilože naj spričevalo o končani osemletki, izpisek iz rojstne matične knjige in zdravniško spričevalo. Kandidati zunaj sedeža šole lahko bivajo v Domu učencev.
Mesečna oskrbnina bo 285 din.
Učence, ki bodo po končanem Šolanju ostali v 2ireh, štipendira Tovarna obutve ALPINA, Žiri.
UPRAVA CENTRA^
Jutri: jaki v krški galeriji
Galerija v Krškem bo jutri ob 18. uri odprla v svojih prostorih razstavo slikarja Jožeta Horvata-Jakija iz Nazarij. Tokrat bo Jaki razstavljal dela iz cikla »Embrionalna faza organizma«, razstava pa bo odprta do 4. septembra vsak dan dopoldne in popoldne. Spremno besedo o avtodidaktu Jakiju je na vabilih napisal Zoran Kržišnik, direktor Moderne galerije v Ljubljani. — Vodstvo krške galerije vabi na otvoritev in ogled zanimive razstave.
KMETIJSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER GRM - NOVO MESTO
razpisuje
DODATNI VPIS V PRVI RAZRED KMETIJSKE SREDNJE ŠOLE
Šolanje traja štiri leta. Za vpis je treba poslati prošnjo, spričevalo o končani osemletki in zdravniško spričevalo, vse do 31. avgusta 1970.
Učenci imajo možnost dobiti stanovanje v dijaškem domu.
Vse podrobnejše informacije c?aje KIC, Grm — Novo mesto, Skalickijeva 1, telefon 21-401.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očka, brata in svaka
VINKA VITKOVICA
se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice, ki so pokojniku lajšali bolečine v zadnjih trenutkih življenja ter vsem družbenopolitičnim organizacijam, prijateljem, znancem in posameznikom za izraze sožalja, cvetje in vso pomoč, ki so nam jo nudili v težkih trenutkih.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Zdenka in Ana in drugo sorodstvo.
Novo mesto, Črnomelj, Vinica, Dravograd, 19. 8. 1970
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, KrSko, Metlika, Novo mesto, Ribn.ea, Sevnica in Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Godnik (glavni ln odgovorni urednik). Ria Bačer, Slavko Dokl, MlloS Jokopec, Marjan Legan, Jož« Primc, Joie Spllchal, Jožica Teppoy, Ana * Vltkovld in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Mofikon.
 /______
IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna Številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna naročnina 24,50 dinarjev, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo: 100 dinarjev oz 8 ameriških dolarjev (o* ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — TekoA) račun pri podružnici SDK v Novem mestu: 621-8-6 - NASLOV UREDNIŠTVA IN OPRAVE: Novo m os to. Glavni trg 3 — Po6t.ni predal 33 — Telefon (088) 21-337	— Nonaročenib rokopisov tn fotografij ne
vračamo — Tiska CGP »Delo« v Ljubljani
fr