Št. 65. V Gorici, ilne 5. jdnija 1900. Izhaja trikrat na teden * testih izdanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soUoto, zjatranje tedanje opoldne, večerno tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pro-jemana ali v Gorici na dom posirjana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. Gfifl pol-leta . . '.\. . . . -. 6 i 60 ,\.^»^ »». 330 ^ četrt leta.......3 „ 40 „ , ;, 1-70 ro&aiiiične številko stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravništvc v Gosposki ulici šiv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni»" A.* Gabršoek vsak dan od 8. ure zjutraj do (i. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlaue naročnine x<> ne. ozlnuim. • '»FRIMOltKC" izhaja fflJKfttfno Od* «SoCe» vsak petek in stane vse loto 3 K 20 h ali gld. 1-CO. «Soča» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-hakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavrenčič na trgu del!a Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA Tečaj XXX. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi 5t 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti -vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 9. Dopisi uaj se po5Hjaj> le areduifitvn. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upraviiištvu. v J J Neplačanih pisem ne spreiemtie ne uredništvo ne upravništvo. ______ Oglasi fn poslanica se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 tr., 2-krat • 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora. Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica. goriška TIskarna" A. Gabršcek tiska in zala; (Večerno izdanje). " a -L ' -Z . "" ¦*• w»wrsceK asjca in zalaga men «Soče;» in«Pnmo^ca» še »Slovansko kijižnjco«. katera lzliaia maRAKnn -o- «inn;x;i. nV™s„;u =. j_ <•. ».? Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. —Oglasi v »Slov! knjižnici, se racunij« po 20 kr. petit-vrstioa. Bog in narod! m. V oklicu, kateri sta podpisala najnovejša nacijonalna ekonoma prof. Kos in dr. Pavlica, čitamo najprej, da imamo tudi na Goriškem že precej posojilnic in zadrug, na to pa pravi (ponatisku-jemo doslovno, da te modrosti ne ostanejo pod polovnikom): »To je gotovo dobro znamenje za našo bodočnost, ker le' v "slogi in t za-družnosti, katera izvira iz krščanske ljubezni, je rešitev našega naroda. Ali naše posojilnice in zadruge nimajo do zdaj 5e nobenega svojega središča ali centralnega zavoda, po katerem bi bile med seboj v organični zvezi. Taka zveza aH centralna blagajna je pa zadrugam nujno potrebna. V njo namreč vlagajo poedini zavodi denar, ki jim sicer ostaja brez vporabe in torej brez sadu, a na drugi strani iz nje tudi ssa-jcmljejo potrebne kredite, katerih bi pri svojih.udih ali pri malih posojilnicah zastonj iskali. Vrhu tega vodstvo takega centralnega zavoda nadzoruje in poučuje zadruge in posojilnice, katere so ž njo v zvezi, kar jim varuje in množi zaupanje pri ljudstvu. To potrebo so naše zadruge in posojilnice same dobro spoznalo, zato so skoraj vse pristopile h »Gospodarski Zvezi« in k »Ljudski Posojilnici« v Ljubljani. To je šlo od začetka, ali zdaj so naše posojilnice tako narasle po številu in prometu, da je treba osnovati posebno zvezo gospodarskih zadrug za Goriško. Tako zvezo smo tudi res osnovali pod imenom Centralna P o s oj i In i c a, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Gorici. Nekaj časa smo upali, da bo goriška »Ljudska Posojilnica« ustanovila «Gor. Tiskarnat A. Gabrščck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. §9< našim zadrugam centralo in radi tega smo odkladali od meseca do meseca ustanovitev in otvoritev novega denarnega zavoda. Toda pri občnem zboru dno d'.». aprila t. 1. jo nova liberalna ali narodno-naprodna stranka pokazalo, da hoče imeti ta denarni zavod v zgolj svojih rokah in sicer v prid svojim strankarskim političnim načrtom. Posojilnica s tako smerjo pa ne more biti centralni denarni zavod vsem goriškim Slovencem, kateri po veliki večini ne smejo in tudi nočejo podpirati liberalnih načrtov, ki so nasprotni veri, narodni edinosti in občni ljudski blaginji. V politiki in v narodnem gospodarstvu moramo in tudi hočemo ostati na krščanskem stališču proti modernemu liberalizmu, ki jo v vsakem oziru poguben za slovenski narod. Le pod krščansko in narodno zastavo je mogoče združiti vse stanove na delo za pravo blaginjo slovenskega naroda in pod to zastavo jo ustanovljena : G e n tr a 1 n a P o s o j i 1 n i c a. Kdor jo torej z nami onih mislij, naj pristopi k »Centralni Posojilnici« in naj ji pridobiva prijateljev v svojem krogu. A to se mora zgoditi brez o d 1 o g a, da ne bodo naši somišljeniki odvisni od milosti in nemilosti narodno-naprednih voditeljev, kateri imajo zdaj slovenske denarne zavode v oblasti«. * Dokazali smo svoječasno dovolj-krat, kako so nasprotniki vedno sledili idejam in načrtom naše stranke ter jih skušali— ukrasti, prehiteti nas, če tudi niso niti sposobni niti nimajo resne volje, da bi jih mogli tudi izvršiti. Porajajočemu se »Trgovsko - obrtnemu društvu« je dr. Gregorčič hitel postaviti nasproti »t r g o v s ko - o b r t n i od s e k« v »Slogi«, a ta je zaspal grešno spanje, še predno je imel eno samo popolno sejico. — Nasprotniki so tudi vedeli, da dr. Turna namerava preosnovati že Prokleti ste...T* V zbirki Iz maitarsk<'ga raja». Češki spisal Jan Janča. Poslovenil Pohorski. Dalj;!. »Milostljivi gospod, rad bi, toda ne morem. Star sem že in slaboten in fantek me v marsičem že nadomeščuje. Tu zajde krava v škodo, in predno bi jaz prišel, pojedla bi pol ogtina. Jurček pa jo precej zapodi....> «0, to je pač najmanjša skrb, starček. če pustite fanta z menoj, dobite, kolikor boste potrebovali za pre-življenje, da vam več ne bo treba se truditi s pašo. Lahko si na stara leta privoščite počitka*. «Ne vfiitt, milostljivi gospod, kak<5 bi prebil brez Jurčka * Fant mi je pri-rastel k srcu. Nikogar nimam več razun njega. Hčerko svojo, njegovo mater, sem pokopal že pred poldrugim letom. Nemara bi niti ne preživel, ako bi imel j njega izgubiti*. j *Saj ga boste lahko večkrat videli. J Pošljemo ga vam domii, kadar bodo , imeli praznike«. ' «Toda takti ga pustiti, reveža, v tuji svet 'i* «Ne bomo mu tujci; pri nas najde druge starine«. *Joj, moj Bog, milostljivi gospod, drugih starišev človek več ne najde«. »Privadi se pri nas, kakor bi bil doma>. «Toda, oprostite, milostljivi gospod, ne morem ga pustiti kar takti....» . «Saj ste vendar rekli, da ga ne morete pustiti kar takti. Mislil sem torej, da nočete zastonj, zato sem tudi vprašal, kaj hočete!1. «A ko bi rekli, milostljivi grof, da je vsa ta Beda, ki se tam pase, moja, ne dal bi vam Jurčka*. »Premislite si dobro, starec, kaj govorite. Ne pravim rad tega, toda nemara vidite sami, da stojite že z jedno nogo v grobu. Kaj se zgodi s fantom, če vi da'nes ali jutri umrjete ? Kruha si še ne more služiti, ker je še otrok, nihče ga ne vzame v službo. Premoženja mu ne zapustite -- Čaka ga torej beraška palica^ Vi ste vrl, dober in pošten človek, močno »Goriško ljudsko posojilnico« v centralno, ne da bi bilo novih ] upravnih stroškov, ker moramo biti varčni z narodovim imetjem, a hiteli so ¦— ukrasti tudi to Tumovo idejo s prenagljeno ustanovitvijo nekake centralne, ki se je razvila v centrifugalno posojilnico. Pravila to centrifuge so kmalu že leto stara, a poslovati je začela Šele v Četrtek. Dr. Turna se je oglasil že v »Soči« 14. novembra 1899. s Člankom, ki je razkril, da- klerikalnim matadorjem ni nič mar za kako »centralno posojilnico«, marveč da hote" imeti pod tem imenom le konkurenčen zavod že ostoječi »Goriški ljudski«. Ko je to dokazal, je nadaljeval : »Utegnili bi se nekateri gospod: sklicevati na to, da sem bil jaz oni," ki jo vodno delal na ustanovitev denarne zvezo posojilnic in gospodarskih zadrug na Goriškom. Istina jo to. In tudi naravno, da som moral priti do te idejo. Ideja, katero sem zastopal, in zveza, katero som pripravljal, pa je merila na to, osredotočiti ves denar dežele v »Goriški ljudski posojilnici«. Šlo mi je, povišati ugled in moč tega zavoda, ob onem pa uvesti pravilno nadzorovanje manjših posojilnic in pravilno razdelitev denarja zadrug v deželi. Izvesti sem hotel to brez novih s'roŠkov z močmi »Goriške ljudske posojilnice«, tako, da bi se ustanovila nova zadruga kot zveza, kamor bi imele pristop edino le posojilnice in zadruge nikakor pa ne zasebniki. člani te zveze bi imeli dolžnost, zalagati preobili svoj denar v centralno blagajnico, za katero bi se bila proglasila »Goriška posojilnica«, in imeli pravico od ondi dobivati kredit. »Goriška ljudska posojilnica« kot centralna bla-gajnica bi odprla posebni račun vlog in posojil vseh členov zveze in bi koncem leta izkazala posebno bilanco tega računa. »Goriška ljudska posojilnica«, katera bi dobivala potem mnogo ugleda torej ne boste hoteli, da postane iz vašega vnuka berač, pohajač, ali še kaj hujšega. Svet je hudoben ter za neizkušenega otroka poln zapeljivosti. Ali bi mar hoteli imeti na vesti, ko bi vaš vnuk zašel na kriva pota ? Ali bi vas mar ne dosegla kletev v grobu, ko bi iz njega postal potepuh, med tem ko bi iz njega lahko bil pošten Človek ? Revščina je huda reč ter še odraščene ljudi napravi hudobne, toliko manj še prizanese slabemu fantu». V starčevi duši se vname kruti boj. *Da, star sem, nadležen. Nemara me jutri ali pojutršnjim odnesti na pokopališče. Jurčku ne zapustim dru-zega nego pošteno ime, in če mu ostane po stariših in dedku kaka dedščina, pa bo ta jedina le to, da smo ga od mladih nog učili spoznavati Boga in delati. Otrok je še, toda njegov, angelj varuh ga bo varoval*. «Hočete torej prepustiti usodo svojega vnuka negotovi bodočnosti? Verujete v božjo pomoč, zaupate, da angelj varuh obvaruje otroka; ta vera vam služi v okras ; toda ne pozabiti, da z otrokom je kakor s cvetico. Dokler ji je vreme ugodno, se veselo vspenja po koncu k oblakom; pride pa mraz, in ona zvene, če jo jo pustil vrtnar brez var:.tva, Zapuščeno dete, sirtita, je iz- in moči, bi se pa obvezala, dajati brezplačno enega svojih uradnikov kot nadzornika posojilnicam in zadrugam, ki so stopile v zvezo, jim napravljati letne račune in bilance, oziroma jih pregledati ter iti členom zveze na roko v vsakem oziru s svetom in dejanski, vse to pa brezplačno. V to svrho je »Goriška ljudska posojilnica« sprejela že pred letom tretjo uradniško moč, da se ista privadi zavodu, in uradni vodja gospod Jos. Stukelj prevzame nadzorstvo vseh posojilnic in zadrug v, deželi. Tako bi se služilo »Goriški ljudski posojilnici«, tako bi se služilo narodni denarni organizaciji v deželi, ne da bi so imelo za to krajcarja več troSkov. Gospodje centralne posojilnice pa niso razumeli moje ideje, ali je niso hoteli razumeti, ustanovili so si nekaj povsem drugega, nekaj očitno škodljivega narodni organizaciji, in to tembolj ker jih bode stala režija nove posojilnice najmanj dva tisočaka na leto, katera sta vržena uprav skozi okno. Begalo se bode ljudstvo, jemalo se mu bodo zaupanje, in to je greh nad našim narodnim blagrom, Zato zaključujem: a) Nova posojilnica ne odgovarja dejanski potrebi, bila je ustanovljena iz političnih-zasebnih motivov, in b) dolžnost vsakega rodoljuba je, delati na to, da se ustanovitev take posojilnice prepreči.« Takti je govoril — in o ž, ki se je podpisal s polnim imenom in ki je dokazal, kako plamteče je njegovo rodo-ljubje. (O njegovih poskusih za pomir-jenje duhov povemo več prihodnjič). Iz tega je jasno, kako hinavsko je opravičevanje v oklicu, zakaj da so čakali z otvoritvijo do zdaj. Resničen je le drugi del, namreč, da so čakali, če se jim posrečijo ona znana grda roko vn j aštva proti »Goriški ljudski posojilnici«. Ker se jim niso posrečila, zato so proklamovali boj tudi na gospodarskem polju — boj za zadnji vinar! postavljeno tolikim nevarščinam, in če ga ne vzame kdo v oskrbo ter ne varuje njegovega srcL pred mrazom človeške zlobe, propade, in angelj varuh žalostno odvrne od njega svoj obraz*. «Ne govorite dalje, milostljivi gospod. Glava bi se mi razletela. Čutim to, vidim, kak6 mu od vseh stranij preti nevarnost za telo in dušo*. «Hočem pomagati vam in njemu; hočem, da iz vašega vnuka postane veren in bogaboječ človek*. • Ali mu ne vzamete vere ? Ne zgubi-H vere, ko dospe v veliko mesto ? Nu, pa naj se zgodi volja božja....» Med tem priteče Jurček ves navdušen. «Dedek, dedek, gospod učitelj mi je dejal, da me hoče gospod grof vzeti s seboj v mesto. Dedek, prosim vas, pustite me iti z gospodom grofom. Gospod učitelj mi je pravil, da vam bodo pošiljali denar, a ko bodem velik, kupim hišo, konje in kočijo.. Potem pa pridem po vas in vas nikdar več ne zapustim». Grof Szalav z zmagoslavnim smehom pogleda zgovornega fantiča. Všeč mu je bil; kaj zal je, mičen in neplašljiv deček. Učitelj je imel prav, ko mu ga je priporočil. Iz očij starega pastirja je kapala solza za solzo. Odločil se je. Mi se smejemo, ker smo bodočnosti gotovi! V posebno grdi luči se pokazuje — prof. K as. Ta človek je lani zatrjeval dr. Turni, Gtfbrščeku in vsakomur, ki ga je hotel poslušati, da ga je za podpis le prisilil notarski kandidat P r e mr o v, Češ: »Prišel je k meni ravno, ko sem se pripravljal za odhod na počitnice domov na Gorenjsko. Dejal mi je, da se gre edino za osredotočenje organizacije kmečkega s>nu, o kakih konkurenčnih določbah proti »Goriški ljudski posojilnici* ni niti črhnil. Ker sem videl podpis na prvem mestu grofa Coroninija, sem slepo verjel in podpisal tudi jaz. Zdaj pa vidim, da sem bil osleparjen; zato delam največ jaz na to, da se ta posojilnica — ne otvori.e In kaj vidimo? Zdaj je dr. Kos dal podpis poleg jednega Pavlice na oklic za otvoritev iste posojilnice! — Kakor se vidi, je dr. Kos odlašal le zato, ker je vodil kot član ravnateljstva »Goriške ljudske posojilnice« klerikalno četo do občnega zbora 29. aprila t. 1. Koliko grde hinavščine, koliko zahrbtnih spletkarjev! * * Kakosne obljube dajejo! Iz nove »Centrifuge« hočejo — nadzorovati in poučevati druge zadruge v deželi! Ljudje, ki sami nič ne razumejo in so krvavo potrebni sami najprimitivnejših pojmov o knjigovodstvu in ustroju zadrug, hočejo poučevati druge! Dr. Pavlica se je pokazal pri »Krojaški zadrugi« največjega ignoranta; ne razume nič, brblja pa na vseh krajih in koncih, računajoč na — našo prizanes-Ijivost. Dr. Kos se je n. pr. še pred dvema letoma na občnem zboru »Goriške ljudske« tako-le upiral eskomptovanju menic: »To je podobno hišnemu posest-• niku, ki vzame posojilo na svojo hišo, da drugo sezida; na to vzame zopet dolg in zida tretjo; z dolgom na tretjo zida četrto — dokler ni zazidal vsega in je sam prišel na boben«. — To je duševna revščina prve potence za jednega »doktorja«, ki pa hoče biti učitelj v nar;3nem gospodarstvu. — Drugi ljudje okoli »centrifuge* razumejo pa še manj! In oni bodo učili druge zadruge ? Smešno! Enako nespametna je »pobožna želja«, da bi posojilnice in zadiuge v deželi mogle in smele biti v zvezi z novo »centrifugo«. Ako kak denarni zavod hoče, da bodo drugi zavodi pri njem vlagali odvišnje denarje ter jih od dne do dne po potrebi dvigali, tedaj mora biti že jako močan, mora imeti že reservni fond, mora biti sploh finančno vsestranski podprt. — In to naj bi bila nova >centrifuga«, ki še nič nima in nikoli ne bo toliko imela, dr* bi mogla računati na tako — zaupanje?! Da, mi rečemo danes le še toliko: »Centrifuga*, ki si je naložila tak delokrog, kakoršen jej je določen v § 3., ne more pridobiti nikdar toliko zaupanja, da bi ostali denarni zavodi — smeli stopiti ž njo v zvezo!! Zveza s tako »centrifugo« ne more dati denarnim zavodom nikake ugodnosti v denarnih potrebah, in špekulacije po § 3. pravil morejo postati nevarne ne le za ta zavod, marveč za vse, ki bi bili v zvezi, prav tako, kakor deluje — centrifuga, ki vse od središča proč razganja.... Več pride. DOPISI. V Gorici, 2. junija. (Tutti frutti).. — Bivši kavarnar v goriškem gledališču se je obesil. Vsakomur je bilo znano, zakaj; tudi zdravnik je izjavil, da ni odgovoren on za ta čin, ker je bil zmešan. — Kdo pa je odgovoren? Gospod Bog, brez čegar vednosti in privoljenja ni padel nesrečnežu niti las z glave, je gotovo vedel tudi za duševno stanje samomorilčevo; in vendar je dopustil, da se je obesil in tako žalostno dokončal svoje življenje. Vsa odgovornost je pripuščena torej — Bogu in kavarnarju, naj to reč na onem svetu uredita... Cerkev je milostno dovolila rajniku .skromen cerkven pogreb*. Župnik stolne cerkve mons. Sede j je čutil nepotrebno potrebo, da je še ta »skromni pogreb" opravičil v — »Prim. Listu". Čujmo! Ondi iz-poveda, da pokojnik je bil letos na Tirolskem pri spovedi, kar je moral potrditi na zapisnik njegov brat — pod prisego! Ali najlepša je še izjava veleč, rnonsignora, da rajnik je zadnja čas obžaloval svoje prejšnje po-hujšljivo življenje.... — Kdo na vsem božjem svetu je vprašal po čem župnika stolne cerkve, da je šel pošiljat v svet take škandalozne izjave... ?! Kaj je župniku Sedeju mar bivše življenje moža, ko je dal pred Bogom zanj že odgovor? — V imenu javnosti, človeštva in najprimitivnejših pojmov o dostojnosti proteslujem proti omenjeni izjavi župnika Se dej al Članka »Semenišče - ognjišče vsega zlega v deželi" sta menda »pa-nala" obe klerikalni zmašili, »Gorico* in »Prim. List".* Stvarno se ga nista upala dotakniti, le od daleč zabavljati«...., da bi njiju čitatclji niti ne vedeli, za kaj se gre. — Da, da: sleparske fasije, tu bo treba trdne volj** »liberalcev", da naučč klerikalce — poštenosti! »Zob za zob!", ker že tako hočejo. Kdor dobi 50 hektov vina, jih mora tudi izkazati v fasiji, in sicer p'd pošteni ceni, ne pa samo 5 hektov po 8 gld., beri: 40 g Id. mesto — najmanj 750 gld. 111 (Komur tiče, naj se popraska za ušesom!) — Neki župnik, bogataš prve vrste, skopuh pa še večji, krpa od leta do leta tako imenitne'fasije, da plačuje občinski tajnik večjo osebno dohodarino nego on. Župan in tajnik ?ta »liberalca", reete: pristaša narodno - napredne stranke! Da ju hudič res ne bo cM v kotlu, jima svetujem, da zanaprej vestno popravita župnikove fasije, predno jih podpišeta! — Ta eksempelj naj velja vsem našim somišljenikom 1 — Se gre pač »za zadnji vinar"! Banjški gospod torej premalo moli, zat6 tamkaj vsako leto toča pobije... »Prim. «Jurček!... Bog sam ve, kako mi je pri srcu, ko te imam zgubiti. Bog se usmili» ! «Ne jokajte, starec*, reče grof. »Mislite si, da pošiljate fanta v mesto in da se tam zamudi dalje nego navadno; predno pa se nadejate, vrne se on, vas obišče in potolaži. Fant mi je všeč»: — Po teh besedah se obrne k učitelju na stran: »Hvala vam ; vidim, da vam tu vaš apostolski posel vspešno grč izpod rok. Ne pozabim spomniti se na vas, čim bo mogoče«. *Hvala vam, gospod grof. Ponosen sem, da čujem iz vaših ust to priznanje. Izvršujem le svojo domovinsko dolžnost, in moje srce je napolnjeno z veseljem, ker mi dopušča usoda storiti vsaj nekaj za razširjenje in utrjenje našega svetega mažarskega mišljenja. Med starimi Slovaki to ne pojde lahko, toda glavno oviro dela nam samo" — duhovščina. Ona zaduši nakrat, kar smo v potu svojega obraza dolgo sejali. Bolje pa pojde s šolsko mladino, in verjemite, gospod grof j. ko bi bili vsi učitelji na-dahnjeni z domovinsko .idejo, pa bi se pri tretjem rodu ne. glasil več po teh gorah kak drugi glas nego mažarski....» List* priporoča proti toči »Kal o m on", da ne bo treba niti najnovejših »kanonov*. Ta »Kalomon* bi bil torej nevaren tekmec obrti in kupčiji s »kanoni*; naše vrlo »Trgovsko in obrtno društvo" bi moralo vsekakor vse »Kalomone* konfiskovati in po Dagarinovo zažgati... Pjleg »kanonov" je pa morda neko drugo sredstvo vspešniše nego »Kalomon*. Nekje stoji zapisano, da Bog tepe ljudstvo zavoljo grehov in življenja duhovnov.... Ali bi torej ~i3 ne bilo modro, kakor menijo Banjškarji, da bi gospodje več molili in manj politikovali, da bi čepeli več v cerkvi in manj po gostilnah in pri kartah ? To bi bilo Bogu v večje »dopadajenje* in — neizmerno pohujšanja, jeze, sovraštva, obrekovanja, natolcevanja itd. itd. bi bilo manj, a Gospod Bog bi ime! manj vzroka, tepsti svoje ljudstvo s točo.... Dr. Jožef Pavlicamijer pdšlarta-le popravek: Ni res, da misli »Krojaška zadruga" odpovedati stanovanje pod liberalno streho »Goriške ljudske posojilnice*, marveč res je, da se ondi prav dobro počuti.... Še manj res je, da se brani »liberalnih v i n a r j e v*, ko rada sprejema tudi krone in stotake iz liberalnih rok; res je le, da od vseh teh kronic liberalci ne bodo videli niti vinarja. Konečni popravek: V smislu § 19. t. z. zahtevam, da priobčite ta-Ie popravek: Ni res, da sem gornji popravek o »Krojaški zadrugi" poslal jaz — dr. Jože Pavlica". __________ Oimače ifl i-azse povice. „ Bi n kost ne nfolf" smo čitali v »Prim. Listu". Od Grkov, Latincev, Hebrejcev preide na sv. Duha in od njega srečno tudi na Slovensko. — Na koncu pravi semeniški natolcevač: »In poglejmo domovino slovensko! Liberalizem je tudi mnogim naših rojakov iztrgal sv. vero in Božjo ljubezen iz src. Med nami ni več duha krščanske edinosti in sloge. Mesto, da bi vsi rodoljubi složno ^delovali za dušni in gmotni napredek milega slovenskega ljudstva, se med seboj tržejo in koljejo! Brezverski in brezvestni časopisi; Slovenski Narod, Soča, Rudeči prapor itd. so zadali našemu ljudstvu take rane, da jih bo težko zaceliti. V tej bedi, ki zadeva na sploh vse narode, ki so dandanes več ali manj mlačni v sv. veri, ki pa še posebe zadeva naš mili slovenski narod, kličimo na pomoč sv. Duha itd." Kolika blasfemijal Taki umazani jeziki se drznejo klicati na pomoč sv. Duha, da bi jim pomagal — lagati, obrekovati svojega bližnjega! V Postojno je prišlo včeraj vkljub slabemu vremenu prav veliko ljudstva od vseh krajev. Dež je curkom lil, posebno proti 3. pop., ko so ljudje čakali pred jamo, da se odpr6 vrata. — Na plesišču je bilo ves čas jako živahno. Možki pevski zbor je prepeval med točkami plesa. Ondi je bil letos prvič postavljen »ringlšpilj" v splošno zabavo. — Pošta v jami poleg plesišča ima ves čas silno «Rekli ste, da ta fant že razume mažarski ?» «Kazume in tudi govori že dokaj gladko. Čez jednp ali dve leti imate iz njega Mažara, da nihče več ne spozna, katerega rodu je». Med tem, ko sta ona to govorila, se je poslovljal stari pastir z Jurčkom, z jedino svojo tolažbo. «Pojdi, Jurček», reče mu. «Bog je dober, on te ne zapusti; glej, da le ti ne zapustiš njega. Lahko greš takoj! Ustavi se doma ter obleči si novo obleko. Nemara je več ne boš potreboval — toda Jurček, prosim te, ne odvrzi s svojo obleko vred tudi svojega Boga. Ne veš, kak6 reven je Človek, ki je prišel ob vero. Moli in delaj, in Bog te blagoslovi. Ko bi se zgodilo — človek ne ve za dan in uro — da bi umrl, da bi te nikdar več ne videl, pridi ter pomoli vsaj na mojem grobu in na grobovih svojih starišev....* Starec ni mogel dalje govoriti; jok mii zapre besedo. Tudi Jurčka se polasti otožnost. Še le sedaj se mu je zdelo, da ni mogoče, da bi zapustil svojega deda, da bi odšel iz kraja, kjer mu je bilo nakrat vse takti nenavadno milo, veliko opravka. Tam je postavljenih kakih 10 dolgih miz, ki so vedno zasedene s pi-salci razglednic. Pometajte pred svojim pragom. — Z ozirom na pravo trditev »Soče«, da ena sv. maša za mrtve je toliko vredno kot sto in tisoč, je zavitarski odgovoril »Prim. List" takč: »Ah, zdaj razumemo, zakaj se liberalci imenujejo radi verne katoličane. Ne hodijo sicer ob nedeljah k maši, a ena maša je toliko vredna kakor tisoč. Enkrat v življenju pri sv. maši — pa ostane vse eno veren katoličan!" Mi pa pravimo: Pometajte pred svojim pragom. V klerikalno-,Goričanski" bandi je dovolj takih, ki ne verujejo niti tega, zato sploh nikdar ne gredč v cerkev. — Očistite poprej svoj hlev, J^tem^^prelskuj^n^š^^^. čiste hiše. Blnkoštni prazniki. — Birmoval je kardinal-nadškof oba praznika, kakor po navadi v Stolni cerkvi, na Travniku in v svoji kapeli, Birmovanje bo trajalo še ves ta leden v nadškofijski kapeli. Kakor vsako leto, je prispelo tudi letos o binkoštnih praznikih v Gorico lepo število izletnikov, posebno smo videli dosti kolesarjev iz Ljubljane, Trsta itd., le škoda, da včeraj je lil dež neprestano celi dan, da ni bilo mogoče skoro izpod strehe. Na binkoštno nedeljo je bilo tudi v okolici jako obilo izletnikov. Društvo katoliških učiteljic v Gorici se »imenitno giblje". 20. maja je imelo že 20. zborovanje, na katerem je neizogibni dr. Pavlica zopet govoril, in sicer o pesmi »Veni creator...." Ko bi bil govoril «, »Ven: spons.,..", bi morda bolje ustregah — Gospa predsednica je čitala rapravo »Nekaj misli o nalogi žen"ke v človeški družbi"; zanimiv je ta stavek. »Deklice je treba vzgajati po njih naravnih zmožnostih tako, da bodo enkrat — bodisi v zakonu, bodisi izven zakona — lehko izpolnovale dolžnosti kot matere*. Gospica P-—u je deklamovala Stritarjevo »Ljudmilo", na, kar je napravil gospod predsednik (— citujnmo »Prim, List* —) neknj jako poučnih in velevažnih kritičnih opazk, in vnela se je živahna debata. •— Radovedni smo, kako si je učeni semeniški doktor privoščil Stritarja in kako so mu katoliške učiteljice ploskale. Nove zalepko. — V promet so prišle nove zalepke po 6 in 10 vinarjev. Zalepke so brez napisa ter so one po 6 vin. rumenkaste, one po 10 vin. pa višnjevo-sive barve. »Kmetijsko društvo* v Št. Petru so ustanovili klerikalci. O njem smo culi že veliko jako zanimivih pritožb, ki dokazujejo nezdrav pričetek in še bolj nezdravo delovanje. Dne 27. maja je bil občni zbor. Čujte, ljudje božji, samo to: Tz računa je posneli, da je to društvo nakupilo od svojih članov v zadnjem četrtletju blaga za 1363 gld. 65 kr., katero je razpošiljalo po svetu, baje celo v Draždane, Berolin in AIcksandrijo. (Velikanski izvoz za teh 1363 gld.!) — In čujte: pri tej neznatni kupčiji je imelo 682 gld. 38 kr. tudi ta krepki Guraš, ki je še pred trenutkom gledal ga takd sedaj pa takč žalostno. «Dedek!..; Dedek....* Jurček jokaje pade na starčeve prsi. »Potolaži se, sinko.... To svetinjico, katero imaš po materi, ne odloži z vratd! Dobila jo je s Čenstohova in blagoslovljena je; na njej je podoba Gospe" Marije. Ona te bo varovala....* • Ali more iti tak6j z menoj?* — se obrne grof k pastirju. «More.... Toda, milostljivi gospod, oskrbujte mi ga, kakor oko v glavi....» «Ne bojte se, starec. Da boste pa imeli nekaj za poboljšek, vzemite to-le malenkost; toliko dobite vsaki mesec... Grof stisne starcu v rokd zavitih pet goldinarjev.... na mesec... Od teh dam kar jutri nekaj proč za sveto mašo, da bi ti Bog dal zdravja, sreče in blagoslova. V imenu Očeta, Sina in svetega Duha. Amen. Idi, Jurček ! Bog te obvaruj!» Grof odpelje zalega fanta in hiti, kakor bi se bal, da bi mu mogel kdo iztrgati tako lep plen, ki ima pomagati oživiti izumirajoči rod.... Stari pastir stojf nepremično na jednem mestu, kakor prikovan. Oči ima obrnjene proti oni strani, kamor je odhajala njegova jedina tolažba. Gledal je tja dolgo; videl je, kako1 so se vsedli v kočijo, kako* se je Jurček iž nje po-slednjikrat ozrl; videl, kak6 se je dvignil prah, ko je zdrdrala kočija, videl, kako se je odpeljala ter zginila mu izpred očij.... Srce mu je bilo prenapolneno z občutki žalosti, skrbi in veselja — veselja, da je Bog poslal človeka, ki se potrudi za vnukovo prihodnost. Na to se žalostno ogleda na okrog. Čeda je počasi vstala ter se jela pasti na posušenem travniku. Guraš je ležal nekoliko na strani ter žalostno gledal svojega gospodarja. Ko se starec nanj ozre, radostno zamaja z repom ter pri« skočivši jame se mu dobrikati kakor dete. «Tako* krasna je ta božja priroda, in vsemu je Bog odmeril določeno pot. Nemara je bilo tudi Jurčku tako" usojeno po večnem sodniku. Čemu se proti viti vsemogočnosti božji ? Čemu tugo-vati in žalovati ter vpirati se ?.... A, evo, naš častiti gospod župnik.... Skbro bi vas ne bil videl, častiti gospod. Prišli ste nenadoma kakor duh. Srečen popoldan!* (Daljo pride). dobička, torej nad 50* ! Ali čujmo. kaj I pravi poročilo dalje . I »Žal, da so izvenredni stroški (kakor taksa od nakupa hiše 140 gld. 62 kr., ustanovni stroški 39 gld. 97 kr., zavarovanje za 10 let 46 gld. 20 kr.), kateri so po-bralisicer preostali čisti dobiček". Grozovita* izpoved. proti klerikajni organizaciji našega kmeta 1 V Št. Petru še je torej ustanovilo društvo, ki je svoje člane tako stiskalo, daje delalo z »nad1 50% d o-bičkom, a vkljub temu ni moglo prenesti vseh stroškov. Ali odštejmo vse imenovane »izredne stjrolke^^etudi to ne gre, ostane še vedno dejstvo, da je de- j lalo s 34% dobičkom, kateri torej je šel j ves za —- stroške. Kateri trgovec dela s 34% dobičkom? Evo dokaz k našim trditvam, da pri nas vsak trgovec lahko tekmuje klerikalnim zadrugam. Zalo bodi vseh rodoljubov sveta dolžnost, da varujejo kmeta — takih osre-čiteljev 1 .Centrifugalna" posojilnica. - Kakor čitarno v »Osservalore Triesttno*, je izbrisala tukajšnja okrožna kot trgovinska sndnija iz zadružnega registra pri tvrdki »Centrifugalna* izmed članov načetetva grofa Alfreda Coro-ninija in biljenskega ktirata Iv. Rojea, vpisala pa je na novo dr. Jos. Pavlico in Ferd. Sfiligoja. Grof Alfr. Coronini se je odtegnil od »Centrifugalne*, ker niu menda ne diši več tesna zveza s klerikalci, kakor*"je ostavil tudi „ Šolski Dom*, ker je zahteval in dobil nazaj dano posojilo. Odtegnil se je tudi kurat Roječ, najbrže, da je dal prostora Sfiligoju, ki je vendar končno po večnem službolov-stvu prišel do službe blagajnika ali kar si že bodi pri »Centrifugalni*. Na čelo cele akcije pa je stopil dr. Jože Pavlica, najftrnejši klerikalec in nazadnjak, ki daja od zadnjega časa direktivo na politiškem in gospodarkem polju našili klerikalcev. Je že srečno prijadral — nad dr. Gregorčiča. Otroški vrtec v Devinii. — Vrla družba sv. Cirila in Metoda je otvorila v De-viriu otroški \rlec, ki je jako nujno potreben, da se nam ne pogubi mladina, na katero preže n?8i nasprotniki kakor volk na ovco. Tako družbo, kakor je družba sv. Cirila in Metoda, pa tudi treba podpirati, in zato priporočamo rodoljubom, da se spominjajo ob raznih prilikah otroškega vrtca v Devinu, v tej naši tako važni postojanki ob Jadranskem morju. »HcIlOTCi* T Opatiji. — Pretekla praznika so imeli ,Heilovci" h Pulja, Reke, Trsta, Ljubljane in — Gorice sestanek v Opatiji. Obnašali so se Jako predrzno, kakor da je res že Adrija njihova, aH kakor pojejo: Obar die Alpesnvand hinab zurn wogenden Meer Brause du deutsehes Lied machtig und hehr! Naši »Heilovci* v Gorici so skoro bres izjen e — uradni ki. —V Opatijo in nazaj so se vozili v direktnem (!!) vozu III. razreda (da je bila s preklapljanjem zamuda vlakov še večja I), a tulili so na postajah tako, da je bil pravi pravcati škandal. V vsem skupaj so znali le dve pesmi; sie »heulten und brullten" kakor stekli.... Na Nabrežini so slišali sprevodnika, da je govoril slovenski; in takoj so ga nahrulili, da mora govoriti nemški v tej službi. Ali ti gospodje uradniki v Gorici niso predrzni? Treba jim bo gledati nekoliko bolj na prste. Tat — 78 let star. — Pretekli teden je ukradel na sadnem trgu 78 letni Luigi Val iz Palme kuharici Al. Musič zlati privesek. Tačas, ko je kupovala na trgu, se ji je približal ter odtegnil dragocenost. Privesek so našli pri njem doma, ga vzeli in izročili kuharici, 78 letnega tatu pa so vložili pod ključ. Justns Verus. — Lažniku je vsaka laž dobra! »Gorica" se v zadnji številki zopet po stari svoji navadi prav drzno laže. Pravi. da ni rekla, da je Just Verus prof. Seidl. Zapisala seveda ni: prof. Seidl, ali pokazala je tako nanj, da je vsakdo takoj vedel, koga misli. No, pa saj se poznamo! »Gorica* in — resnica sta si zelo, zelo ptuji. Pa za nas bodi dovolj: dokazali smo, kako je, namreč, da „Gorica* — laže in laže..... V znamenju pik. — Pomilovanja so vredni gospodje okoli »Gorice*. Kadar stvarnega očitati ne morejo prav ničesar, tedaj jim je dobro vse, pa tudi — pike. Pri vsem seveda kažejo svojo zlobnost v največji meri. Celo ,na piki* imajo »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško*, aii njegovemu delovanju očitati seveda ne morejo ničesar... Pa kaj za to! Saj so tudi pike! Zadnjič smo že dosti označili vzroke, zakaj so gospodje pri »Gorici" takij zato nam ni danes treba dalje širiti besedij. Povemo samo, da toliko vsi od Gregorčiča do Berbuča ne napravijo v tem pogledu koristnega za narod naš v desetih letih, kot je naše društvo v enem samem polletju. |- Razgle€hpo svetu. Češka obstrukclja. — Kakor se da soditi po današnjih poročilih, je obstrukcija Cehov neizogibna, ker vlada ni uvedla češkega notranjega jezika in ni preklicala znane Kindingerjeve naredbe. Jutri torej, ko se -I otvori državni zbor, začno Cehi z novo z obstrukcijo, pozneje v (etrtek ali petek nameravajo Poljaki baje sklicati na posvetovanje zastopnike vseh strank, ki se ne strinjajo z obstrukcijo. Vspeh posvetovanj je odvisen od j I tega, kako se obrnejo Poljaki, med katerimi tudi niso vsi protr-obstrukčiji, in pa nemški klerikalci, katerih jeden del z Dipaulijem na | čelu ne namerava zapustiti Cehov t Izid vseh teh kombinacij bo pač ta, da vsled obstrukcije državni zbor ne bo mogel j delovati, zato bo odgoden, in vlada bo zopet premišljevala lep čas, kaj naj ukrene. —Naravna posledica bi bila: državni zbor razpustiti. Pogovor med cesarjem !n delegatom J Pae&kom. — Ker so se poročila v novinah I o njega pogovoru s cesarjem urinile nekatere I netočnosti, priobčuje dr. Pacak nastopen po- I pravt k: Nagovor cesarjev je bil jako milosten. J Na moje besede, da jezikovnih načrtov ne moremo vsprejeti, je odgovorilo Njegovo Ve- I ličanstvo z „Oho t* Istotako na moj izrek, J da bi oktroiranje jezikovnih načrtov na pod- I lagi § 14. pomenjalo vojno v permanenci. j Cesar se ni izrekel grajalno zaradi našega ,t vedenju nasproti ministru za vrianje stvari, ampak o obstrukciji sploh. Cesar je rekel o tem: Že tri leta smo vsemu svetu v zasmeh, to je sramota. Na to Pacak: Veličanstvo, mi nismo iznašli tega sredstva in nismo mi začeli z obstrukcijo. Mi smo po tem sredstvu posegli še le potem, ko je bilo tudi v odločilnih krogih povzdignjono v parlamentarno dopustno sredstvo. Mi smo skozi pet let zavzemali najkorektnejc stališče nasproti državi, kar tudi je Vašo Veličanstvo blagovolilo pri-poznati, in smo brez naše krivde zašli v ta položaj. Trgitov ogerskih listov, da je cesar z mahanjem z roko pokazal svojo nevoljo, ni resnična. Navedeni izrek o obstrukciji sploh ?n nje posledicah za ugled Avstrije na zunaj je cesar storil s povzdignjenim glasom in močnim povdarkom. Kaj misli vlada z državnim »borom? — Po glasovih iz Budimpešte misli vlada tako-le postopati: Jutri se snide poslanska zbonirci. Tedaj se pokaže, ali je desnica voljna nastopiti proti češki obstrukciji. Ako se to ne zgodi, kar je skoro gotovo, bo zasedanje odgodeno, in vlada bo s § 14. uveljavila proračunski ¦ provizorij za drugo polovico leta. Mej tem i časom se bodo nadaljevala posvetovanja o korakih za zboljšanje položaja. Mogoče se tudi uveljavi jezikovni načrt s § 14., a vlada si to dobro premisli. Jeseni se zopet snide parlament in poskusi z novim delom. Še le tedaj, ako se parlament pokaže znova nespo-i soben za delo, se bo jelo resno misliti na razpust. Mej Cehi in Nemci se ne prično nova pogajanja, ker bi bila brezvspešna. Mogoče je pa še tudi, da se marveč prekliče Kindingerjev odlok, in potem bi baje Čehi opustili obstrukcijo. Jasnosti torej še vedno ni. Vstaja na Kitajskem. — V zadnjem času dohajajo iz Pekinga zelo vznemirljiva I poročila. Nevarna sekta »pest patriotizma in j miru", katero so Evropejci naznali »bok-I serji", postaja izredno nevarna življenju in i imetju evropskim in drugim priseljencem, J posebno katolikom. Vodja ji je neki roparski J načelnik, ki je tako stanatizoval svoje pri-! staše, da se baje ne boje niti krogelj iz t.o-I pov, ki jim neki ne morejo škodovati. Vladne 1 čete ne morejo ničesar opraviti proti močnim J in dobro organizovanim »bokserjem*. Največja nevarnost preti krajem mej Pekingom J in Tientsinom, kjer so vstaSi požgali že več j vasij in pomorili veliko število kristijanov. j Razdejano železnico mej teaia dvema kra-I jema so vojaki sicer popravili, a vslaši so j zajeli več belgijskih delavcev. Velika nevarnost preti sedaj Pekingu samemu, ako ne j posežejo vmes zr.nanje velesile. Najbolj Čudno pri vsem je pa to, da nevarno gibanje pod-I pira tudi samosilna cesarica, ki bi si rada z J vstaško pomočjo utrdila nevarno omajano stališče, j Nemiri sredi Kitajske postajajo vedno I nevarnoji. Mej Pekingom, Paotingom in Trentsinom se zbirajo velike čete takozvanih J »bokserjev*. ki resno prete Pekingu in osrednji vladi. Vstaši so dobili, kakor se zdi, veščega voditelja. Najprej so udarili nad misijone, ker sovražijo kristijane, sedaj so pa na potu v glavno mesto. Za Peking je ta dogodek tem večje nevarnosti, ker obstoje na kilajskem..&voru.ca.zne nasprotne si stranke, ki jih vodijo razni princi in najmanjša nevarnost za dinastijo Tsing bi pomagala na vrhunec Mingovirn somišljenikom. Z ozirom na to in z ozirom na nevarnost, ki preti Angležem in nekaterim drugim priseljencem, so velesile uvidele nujno potrebo posredovanja. V Taku, pristanišču mestTient-sing in Peking, se je že zbralo malo bro-dovje, obstoječe in angleških, francoskih ruskih in ameriških ladij in tudi avstrijska ' ladija ,Zenta" je že na potu v ta pristan. Ta korak velesil ima dvojen namen; prestrašiti mora »bokserje«, da ustavijo svoje i počenjanje, in varovati inozemce, potem prisiliti Tsung-li-Yamen, da resno nastopi proti nevarnim vstašem. Vojna v južni Afriki, — V konservativnem mestnem klubu je te dni lord Sa-Hsburv izjavil, da Anglija ne hrepeni po aneksiji južno-afriških republik, marveč odstraniti hoče krivice, ki se gode angleškim podanikom v Transvalu. Ker so* pa Angliji vsilili teniov. Cevi i/, gumo za vsakovrstne škropilnice. Sprejema v popravljanje vsakovrstne druge škropilnice, kakor tudi prevzema vsa druga v kleparsko obi-i | spadajoča dela. UD »b 3C0 gld. mlečno lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krajih b prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludwig fisterrelcher. VIII Deutsche gasse S Hudapest. Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica št 23. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonijah*]* po jako nizkih cenah. Imazalpgo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfmeje vrste «Luka». Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Oh Ij n h nje točno in hitro postrežbo. Ziia 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka ) (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovnim . slavnemu občinslvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrSuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. cl.) th-karno črk na perilo. (P, d.) Slavnoznana Švarova gostilna v Komnu se oddd v najem z vsemi potrebnimi prostori, Pogodba po dogovoril, bodisi od litra ali pa proti lotni najemščini. )0©®0©©0©©©©0©© ^ © Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici gj Konjedic <& Zajec (prej Gl Drtrbo) pred naHakofiJo Siv. 5. Pi clružniea konec Raštela šiv 2. Zaloge v ulici Morelli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnični hiši. Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, cinkaste, pocinjene in medene plo-scevino, orodja za razna abrtl in pehisnega, Sledilna ognjišča, pači, cevi in predpednike, nagrebne križa. Vsakovrstne okova za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstna stavba in druga podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. ^S Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih 'strojev iz © |2| prvih tovarn, kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni. g| 0000©@©©000©©@©©0000©© Bobi s •» povsod pripo znano najbolje sredstvo za čiščenje zob. S^p^5«Q@e«i^^^^^i^* Novoporočenei pozor! Štejen si v čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Viturini, glavni vhod v gosposki ulici. Anton Breščak v Gorici, gosposka ulica 14, blizu lekarne Glroncolijeve. V zalogi ima vsakovrstno pohi&tvo za vsaki stan. Pohištvo je po najmodernojih slofrfh, posebno spalno jedilne in poselite sobo bo po Nemškem slogu odlikovanih ('nilirojevili delavnic v ulici Potite nuovo in via Leoni, katere so lopSo in iikusiiejo izdelane iti ceneje od Dunajskih iu HudapeSlanskili lovarn. Ostalo pohištvo j« od prvih mizarskih mojstrov. Sprejema se naročila iu izdeluje po izberi obrisa, najceneje in v najkrajšem času. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnitni okvirji. Belgijska bruSena ogledala vsake velikosti. liazHrno pohištvo, kakor: laolet.no mizice, različna obešala, preproge za okna i. 1. d. Ihtzlične stoliee iz trsja in eelulojda, posebno z\ jcd.lnc sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z /.limimi in platnom na izbero ter razne tapecarije. Reči, katero se ne nahajajo v -.alo^i, preskrbijo se po izberi cenikov v najkrajšem času. Diije se tudi na obroke, bodisi tedet.ske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po zJozuiei in parobrodih. Anton Obidičt;;: čevljar v Semeniški uliei štev. 4 §j|*y~ v Gorici, *^Qj priporoča se. za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro. Važno za vsakega 1 žepna ura iz niklja Anker-Rem. (na posrebrnjena) s krasno vdelanim okrovom, natanjko regulirana s 3-Ietnim jamstvom ter etuL 1 eleL. oklopna verižica iz niklja ali goldina s privezki vred. Parizni sistem. 1 kravatna igla iz goldina z vdelanimi briljnnti. 1 par pozlačenih zapeslnib gumbov. Znamka ,Ga-rantie". 1 garnitura gumbov iz goldina za predsrajenike in ovratnice; 5 komadov. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno zaznamovana. 1 prstan iz goldina z eleg. kamnom. 1 pomanjševalno žepno zrcalo v etai. Teh štirnajst krasnih io dragih predmetov z uro Anker-Rem. razpošilja za samo gld. 2*95, proti povzetju ali naprej poslanim zneskom tvrdka Bratje Hurviz, Eksportna hiša, Krakau, Strsidom 17 (Avstr.) Kar na ugaja se tekom 8 dnij sprejme nazaj ter denar vrne, da se kupovalec nima bali nikake nevarnosti. Bogate iluslrovane kataloge vseh dragoeenosfij zastonj in franko. Sprejemajo se preprodajalci in agentje. Tiskarna ustanovljena leta 1893., j& oskrbljena z najmodernejšimi črtami. »Salonska knjižnica" „5loYanska Knjižnica". ^njtžnica za mladino". »"Primorec". „SOČA". t,r\ažipot'\ Goriška Tiskarna A. GABRŠČEK, zaloga vsakovrstnih izgotovljenih tiskovfir za županstva, cerkvene, šolske in druge urade v Gosposki ulici štev. 9. v Gorici, sprejema naročila za tisek vsakovrstnih tiskovin, kakor: vabila k veselicam ia plesom, račune, zavitke In listov-ni papir z natisnjeno tvrdko za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitnice s primernimi zavitki in elegantnimi ikatljicami. Q5koYir\e po uzorcu za zasebnike, urade, drušfra itd. izvršuje točno in natančno po zmerni ceni. Sledečo tiskovine ima tiskarna izgotovljene v zalogi: Za županstva i Spisek za volilce, glasovni imenik, kontrolni razkaz (za volitve), opravilni zapisnik, blagajnični dnevnik (z glavo), sklep računa, proračun, domovnica, ubožni list, plačilni nalog, vročilni list, razna povabila (k volitvi, k novačenju, v občinski urad), vabilo starešinam k seji (z dnevnim redom m brez njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o premembah stanovališča (za vojake), poštni dnevnik, kazenski zapisnik, prošnje za oproščenje vojaščine itd. Za eerkvene uraue: Liber bapt., Liber def., Liber matr., Status ^nim., Testim. mortis, Testim. matrim., Fides mortis et šepnit., Fides matr., Nota pro den. factis (in faciendis), Fides Nativit. et Bapt., Testim. status liberi. krstni list, mrtvaški list, pobotnica za obligacije in za plače, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) itd. Za šole so v zalogi vse tiskovine v slovenskem, hrv. in ifal. jeziku, kakor razrednice, tednik, oprav, zapisnik itd, ' Za sodne urade: opr. zapisnik, zapisnike, vročilne iiste, vabila, plačilne naloge, malotne tožbe, pooblastila, zvršilne prošnje itd. itd. Vsako naročilo, bodisi tiskovno ali iz zaloge se izgofovi v teku 29 ur. i zalogi Jonske f iskarne" i. iabršček so izšle knjige „fllaterino delo za Boga in domovino". Za Slovenke priredil Simon Gregorčič ml. Cena s poštnino 70 kr. „Zgodov. črfiee iz poknežene grofije goriške in gradiške". Spisal Simon Rutar. Cena s poštnino 55 kr. »Venee slovanskih povesti", i. knjiga: Črtice iz ruskega.poljskega, slovaškega in hrvaškega življenja. I. Cena 55 kr. - II. knjiga: Prevodi iz raznih slovanskih jezikov. — Cena 55 kr. Simon Gregorčičeva zbirka pesmi. Cena lični izdaji 30 kr. j&nt. fantka izbrane pesmi. Cena lični izdaji 50 kr. Pagliaruzzi-Krilanooe poezije (dvv knjigi) in spisi v prozi. Cena vsem snopičem s poštnino t gld. «0 kr. j&nfon Hlodifev »Materin blagoslov". Cena s poštn. 18 kr. »Spizoda iz kulturne zgodovine goriške", ali košček zgodovino goriškega c. kr. gimnazija. Spisal mons. Andr. Marušič. Cena s poštnino VI kr. »Slovanska knjižnica". Izhajanje je začasno vstavljeno. Do konca leta 189!) je izšlo 93 snopičev, kateri so deloma še vsi zalogi. »iinjizniea za mladino". Izšlo je 24- snopičev. — Cena vsakemu snopiču je 25 kr. Kdor naroči vse snopiče, jih dobi po 20 kr. — »Salonska knjižnica", za odrasle, začela izhajati začetkom 1. 1897. I. zvezek „0 te ženske!" stane gld. 1-10. — II. zvesek: ,,Hamlet", žaloigra v 5 dejanjih, cena 70 kr. »Gluhonemi". Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. 3."i0 strani velike osmine. Spisal Anton Rudež. Znižana cena gld. l»-80. »Bele noti". Sentimentalen roman. Cena 25 kr. „Ben-Hur", roman iz časov Kristusovih. Angleški spisal L. Wallace, poslovenil Podravski. Trdovezan gld. 1*65, mehkovezan gld. t 30. »Kako je ravnati z mlekom V Slovenskim živinorejcem posebno udom mlekarskih zadrug spisal Milan Ivančič v Tolminu, 1 iztis 15 kr., 10 iztisov gld. 1. Na zahtev pošiljamo cenik naših izdaj zastonj! Trdo vezau gld. IDO. Pomoti Mehko vezan gld. 1*60. PyCCKO-CjIOBHHCKlft CjOBAPV (Ročni Rusko - Slovenski Slovar) IN Kratka slovnica ruskega jezika (KpaTKan rpaMMiiTHKa P-/ecfcaro Jl3f.tKii) V kratkem izide; „Slovcnsko-maki slovar" in „rusko-slovonska slovnica".