Poštnina platana v gotovini
Sf/t/BiVK
Ste v. 147
Cmm Mn f-
V Ljubljani, sobota 1. julija 1939.
Lato IV
Gdansk se pripravlja na združitev
Nemške in poljske vojaške priprave - Napovedi H v Ul VIJ W o Hitlerjevem obisku v Gdansku - Odločitev naj
bi prišla konec julija
London, 1. jul. o. V angleških vladnih krogih pravijo o razvoju spora zaradi Gdanska naslednje:
Nobenega dvoma ni več, da se je .Nemčija zdaj odločila postopno doseči združitev Gdanska z Nemčijo. To dokazujejo vojaške priprave, zbiranje nemških napadalnih oddelkov v Gdansku in napovedi o Hitlerjevem obisku, do katerega naj bi prišlo 20. julija. Hitler bo mesto obiskal potem, ko bo gdanski senat razglasil združitev z Nemčijo.
Postopek za to združitev bo podoben kakor je bil dozdaj pri vseh nemških osvojitvah. Gdansk bo sam sprejel tak sklep ter potem prosil Nemčijo za pomoč kakor so to storile Avstrija, Češka in Slovaška. Nemčija bo tudi v tem primeru izkoristila takoimenovano »revolucijo od znotraj«.
Nadaljnje ravnanje Nemčije bo odvisno od vedenja Poljske, če Poljska na razglasitev združitve Gdanska z Nemčijo ne bo odgovorila z vojaškimi ukrepi, bo Nemčija samo obvestila tuje države o tem dogodku.
Če bo Poljska na združitev Gdanska l Nemčijo odgovorila z vojaškimi ukrepi, ji bo Anglija seveda takoj šla na pomoč, po čimer bo vojna z Nemčijo neizogibna.
Berlin, 1. julija, m. »Danziger Vorposten« objavlja razglas gdanskemu prebivalstvu, naj prihodnjo nedeljo ohrani mirne živce in popo-len mir. Odločitev bo brez dvoma prišla,« — dan določa vodja«. Končno je v pozivu izraženo upanje, da se Anglija in Francija ne bosta zavzemali za Poljsko. Potem pravi list: »Prepričani snio, da se bo v kratkem jasno pokazalo, kako malo bosta Anglija in Francija pripravljeni ob odločitvi braniti pol£ sko nadutost. Glede gdanskega vprašanja, ki čimdalje bolj zanima javnost, 60 snoči trdili, da bodo po zadnjem obisku nemškega propagandnega ministra Gobbelsa v Gdansku prišli Se obiski nekaterih drugih vodilnih članov nemške vlade. Isti krogi so tudi trdili, da ni izključeno, da bo prišel v Gdansk konec julija tudi sam kancler Hitler. Na dobro poučenih mestih pravijo, da bo vprašanje Gdanska doseglo svoj vrhunec konec julija. Ti krogi tudi računajo, da bo Nemčija zahtevala reSi-tev gdanskega vprašanja ločeno od vprašanja poljskega hodnika k morju ter bo to vprašanje prišlo na dnevni red šele potem, ko bo vprašanje Gdanska že rešeno.
Berlin, 1. jul. o. Navzlic uradnemu zanikava-nju z nemške strani se potrjujejo naslednje vesti:
1. Zadnje dni je v Gdansk dospelo okroglo
10.000	nemških vojakov preoblečenih v civilne obleke. Večje število bombnikov znamke Junkers se je istočasno spustilo na gdanskem letališču L&ndsburgu.
2. 100 članov nemških napadalnih oddelkov (8A) je pred tremi dnevi zasedlo vse prostore gdanskega radia. So to propagandni in tehnični strokovnjaki nemške radijske službe.
3. V mestnih klavnicah so zadnje dni pripravili velike zaloge zmrznjenega mesa, ki je namenjeno za prehrano vojaških in napadalnih oddelkov.
4. Ustanovljen je bil pod vodstvom nemških vojaških _ strokovnjakov prostovoljski varnostni zbor, to je, vojaški oddelki gdanskega senata za »vzdrževanje reda« ob razglasitvi združitve z Nemčijo.
5. Nemške ladje neprestano dovažajo v Gdansk na Hkrivaj orožje, zlasti strojnice, protiletalske topove in oklopne avtomobile. Orožje razkladajo ponoči v tovornem pristanišču.
6. V nemških listih, ki izhajajo v Gdansku, se množe opomini prebivalstvu, >naj ohrani mirno kri«, »naj ne izgublja živcev« itd.
7. Čeprav so za julij in avgust določene po vsej Nemčiji »zborovalne počitnice«, med katerimi ne bo narodnosocialistična stranka prirejala nika-kih velikih shodov, je za Gdansk napovedano v juliju vse polno različnih prireditev, pri katerih
bodo nastopali vrhovni voditelji narodnega socializma.
Iz vsega tega je razvidno, da se Gdansk v juliju pripravlja na posebne dogodke.
Berlin, 1. julija, o. Potrjujejo se vesti o Hitlerjevem obisku v Gdansku 20. julija. O tem obisku so razpravljali včeraj popoldne v nemškem zunanjem ministrstvu. Pred Hitlerjem bo v Gdansk prišlo več vrhovnih narodno socialističnih voditeljev, med njimi maršal Goring, ki bo v svojem govoru uradno postavil vprašanje o združitvi Gdanska z Nemčijo. Nemčija misli za te obiske opustiti dosedanji običaj, da je o vsakem potovanju kake uradne nemške osebnosti v Gdansk prej obvestila Poljsko, kakor določajo to mednarodne pogodbe.
Sodbe In napovedi angleškega časopisja:
Anglija in Francija bosta kos sedanji nevarnosti v Evropi
London, 1. julija, o. Ves današnji angleški tisk obširno razpravlja o zaostrenem političnem položaju po nemških pripravah glede Gdanska. Listi napovedujejo v kratkem razglasitev združitve Gdanska z Nemčijo, zaradi česar bo Poljska morala stopiti v vojaško akcijo, saj bi pomenila priključitev Gdanska k Nemčiji neposreden napad na Poljsko. Nemčija pa bo poljski odgovor 6eveda razlagala kot napad nase.
Ves angleški tisk se ujema v sodbi, da bi združitev Gdanska z Nemčijo pomenila kričečo kršitev veljavnih mednarodnih pogodb in ustvarila silno nevaren položaj v Evropi. Tega se zavedata tudi angleška in francoska vlada, ki sta zadnje dni neprenehoma ▼ stikih in
budno čujeta nad dogodki v Gdansku. Pripravljeni sta, da v potrebnem trenutku izdasta vse potrebne ukrepe.
Listi zahtevajo, naj angleška vlada spričo nemških priprav v Gdansiku takoj razširi obvezno vojaško dolžnost čez sedanjo mero, v vlado naj stopijo zastopniki opozicije, zlasti ChuTchil in Eden, pospešijo naj se pogajanja e Sovjetsko Rusijo in naj vlada gleda, da bo čimprej sklenjena trojna vojaška zveza med Anglijo, Francijo in Rusijo.
Splošna sodba angleškega časopisja je, da je položaj nevaren, da ipa mu bosta Anglija in Francija s svojo vojaško in gospodarsko sil o vsekakor kos.
Vesti 1. julija
Včeraj |e bil na se|l muslimanskega vodstva v Sarajevu izvoljen naslednik dr. Spaha
Novi voditelj bosanskih muslimanov dr. Kulenovič, govori o bodočem delu
Belgrad, 1. julija, m. Po izvolitvi dr. Kuleno-viča za političnega naslednika pokojnega dr. Spaha je minister brez listnice Džafer Kulenovič časnikarjem, ki so mu prisrčno čestitali k izvolitvi, dal kraijšo izjavo o svojem bodočem političnem delovanju. To izjavo objavlja današnja belgrajska »Politika«. V njej je dr. Dižafer Kulenovič poleg drugega dejal:
»Lahko vam rečem samo to, da se bom prizadeval, da opravičim zaupanje, ki mi je bilo izkazano. Obljubljal ne bom ničesar, ker želim, da pokažejo uspehi moje delo.«
Na vprašanje časnikarjev, v katero smer se bo gibalo njegovo delovanje, je Kulenovič izjavil tole:
»V tisto politično smer, ki jo je začrtal naš prvi voditelj dr. Mehmed Spaho, s katerim sem sodeloval zelo dolgo. Prizadeval si bom, da bora tako svojo delavnost spravil v sklad s splošnimi koristmi. Od zdaj naprej si bom, kakor sem si do zdaj, prizadeval, da se izognem vsem osebnim momentom. Mislim na muslimane v JRZ, ki ni čisto muslimanska tvorba. Muslimani so v sestavu
Veličasten pogreb dr. Mehmeda Spaha v Sarajevu
Sarajevo* 1. julija. Včeraj so tu z velikimi slovesnostmi pokopali voditelja bosanskih muslimanov dr. Spaha. Truplo eo e posebnim vlakom pripeljali iz Belgrada. Mohamedansko prebivalstvo 6e je v ogromnem številu ob vsej poti po Bosni z žalostjo poslavljalo od svojega voditelja.
Na postaji v Sarajevu so truplo velikega pokojnika čakali zastopniki vlade s predsednikom Cvetkovičem ter drugimi dostojanstveniki. Ko so krsto dvignili iz vlaka, 60 imeli kratke govore predsednik vlade Cvetkovič, Reis Ul Ulema ter zastopnik 6enata dr. Hrasnica, sarajevski podžupan ter zastopnik banovinskega odbora JRZ. S postaje je sprevod med velikansko množico žalujočega ljudstva krenil do banske uprave. V sprevodu so vozili vence, ki so jih darovali: dvor, predsednik vlade, predsednik senata, Bkupščine, belgrajski župan, razni bani itd. Dvanajst častnikov je nosilo na svilenih blazinah pokojnikova odlikovanja. Za častno četo vojske je stopal oddelek železničarjev, za njimi pa člani vlade s predsednikom Cvetkovičem na čelu, nato drinski ban in podban z zastopniki vojske, bivši ministri, senatorji, narodni poslanci, zastopniki raznih sarajevskih oblasti, gospodarskih, političnih in kulturnih ustanov.
Pred poslopjem državnega muzeja, kjer se je sprevod tudi ustavil, je govoril pokojniku v 6lovo predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki jo poudaril Spahovo delo za narodno prebujenje muslimanskih Srbov in Hrvatov. Omenil je njegovo 6tvarno politično udejstvovanje v gospodarstvu in drugod ter njegovo razumevanje za potrebe malega človeka, njegovo poštenost v politiki in v življenju, njegovo zvestobo in požrtvovalnost do prijateljev. Govor je zaključil s slavospevom pokojnikovemu delu za sporazum med jugoslovanskimi narodi in za napredek Jugoslavije. Njegovo izgubo objokuje da-
nes vsa država, ki mu bo ohranila neminljiv spomin.
Pred bansko upravo so se od pokojnika poslovili njegovi politični tovariši ter zastopniki prometnega ministrstva, nato je sprevod krenil v Be-govo džamijo, kjer 6e je pogrebnih slovesnosti udeležil tudi kraljev zastopnik general Ilič. — Po opravljenih pogrebnih molitvah so truplo prenesli do častne grobnice, kjer počivajo najznamenitejši voditelji in prvaki bosanskih muslimanov.
Žalna slovesnost za dr. Ipahom v Ljubljani
Ljubljana, 1. julija. Ob smrti prometnega ministra dr. Mehmeda Spaha je bila pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani žalna seja žel. odbora pod predsedstvom ravnatelja inž. R. Kavčiča in v prisotnosti pom. ravnatelja F. Hojsa, vseh načelnikov oddelkov, šefov odsekov in referentov. G. ravnatelj je imel žalni govor, v katerem je orisal osebnost in zasluge blagopokojnega ministra ter poudaril njegovo iniciativo in širokogrudno udejstvovanje za razširjenje žel. omrežja, izboljšanje in moderniziranje železniškega prometa ter prav posebno njegovo veliko skrb za železniško osebje v obče, posebno pa za delavce. Na koncu seje je bilo sklenjeno, da se namesto venca na grob pokojnega ministra daruje večji znesek protituberkuloznemu skladu železniških uslužbencev pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani. Sožalde brzojavke so bile poslane rodbini pokojnika, ministru dr. Dj. Kulenoviču, pomojfniku ministra prometa inž. Šne-lerju in generalnemu ravnntelin državnih železnic inž. N. Giuriču
politične stranke in predstavljajo njeno močno oporo. Tudi v bodoče bom sodeloval v tej politični tvorbi za uresničenje določenega programa.«
Zadnje vprašanje, ki so ga časnikarji postavili dr. Spahovemu nasledniku Kulenoviču, je bilo: »Kakšno je vaše mnenje, gospod minister, o sporazumu s Hrvati?«
Na to vprašanje je Kulenovič odgovoril kratko in odločno: »V tem trenutku vam ne morem ničesar reči, razen tega, da v sporazum globoko verujem.«
Predsednik bolgarske vlade potuje v Berlin in Belgrad
Sofija, 1. julija, m. Predsednik bolgarske vlade Georgij Kjoseivanov bo 3. julija odpotoval na uradni obisk v Nemčijo. Nazaj grede iz Berlina se bo ustavil v Belgradu, kjer se bo sestal z vodilnimi jugoslovanskimi politiki.
Celiski maturanti bodo iti v Bolgarijo
Letošnji maturanti celjske gimnazije so dosegli pri maturi lepe in zadovoljive uspehe. — Vlil. b razred si je nadel nalogo, da gTe po maturi za dalj časa na letovanje na naše morje, dočim se je VIII. a razred odločil za tritedensko potovanje po Bolgariji. Je to do sedaj v Sloveniji prvo potovanje srednješolskih abiturientov v Boigarijo. Izleta se udeleži celotni VIII. a razred (‘25 po številu) v spremstvu svojih profesorjev: razrednika Josipa Stera, Alojzija Bolharja, Bogomile Bernikove in narodnega poslanca Mirka Bitenca, ki je bil do izvolitve za poslanca njihov dolgoletni profesor. Na pot se odpravijo 29. t. m. in jih bo vodila najprej do Belgrada, kjer si bodo ogledali našo prestolnico, muzeje, Narodno skupščino in druge znamenitosti, nato pa se odpeljejo s parnikom po Donavi skozi Železna vrata. V Lomu stopijo prvič na bolgarska tla. Po odpočitku nadaljujejo naslednji dan vožnjo v bolgarsko prestolnico Sofijo. Tu ostanejo nekaj dni, si ogledajo znamenitosti in okolico, nekateri bodo šli tudi na Vitošo, vsi pa obiščejo bolgarsko narodno in versko svetinjo — Rilski samostan. Pot jih bo vodila dalje v Plovdiv, nato preko divje romantičnega Balkana v staro bolgarsko prestolnico slikovito Trnovo in od tam dalje v Varno do obale Črnega morja. Tu ostanejo en teden, ki ga bodo izrabili za prijetno kopanje v valovih Črnega morja, vmes pa bodo po možnosti napravili še skok do Carigrada, nekdanje sultanove prestolnice in bisera Črnega morja. Po temeljitem odpočitku v Varni se bodo preko seyeme Bolgarije vrnili v domovino. Na povratku se bodo ustavili v Mladenovcu in naredili izlet v Topolo in na Oplenac.
Da se bo ta lep in plemenit čin celjskih dijakov mogel v taki meri izvršiti, gre nemala zasluga tudi celjskim pridobitnim krogom, ki so pokazali svoje polno razumevanje in najrevnejšim omogočili ta izlet, ki bo tudi v narodnostnem oziru Dri naši mladini rodil lene sadove.
Mussolini in Hitler sta preteklo nedeljo imela na Brennerju skriven sestanek, pa,roča ugledni londonski dnevni/k »Times« in navaja v dokaz te vesti dejstvo, da je italijansko časopisje zadnjih 14 dni vsak dan natančno poročalo o Mussolinijevih poteh, edino o njegovem gibanju v nedeljo ne pišejo listi niti besede.
Holandska vlada je včeraj odstopila zaradi resne-nega mednarodnega položaja. Novo vlado bo po naročilu kraljice Viljemine sestavljal sedanji predsednik Colijin.
Nad 50 članov evropskih vladarskih rodbin bo navzočih jutri v Florenci pri poroki vojvoda Spol otskega z grško kneginjo Ireno
Turška poslanska zbornica je te dni razpravljala o zakonu za ureditev vseh narodnostnih ozemeljskih in gospodarskih vprašanj med Francijo in Turčijo v pokrajini Aleksandreti, katero ijo Francija pretekli teden odstopila Turkom.
Francija ima pod orožjem poleg rekrutov dva cela letnika rezervistov, kakor je razvidno iz nedavnih pojasnil predsednika vlade Daladie-ra v poslanski zbornici.
Anglija se bo z orožjem borila na strani Poljske, če bi med njo in med Nemčijo prišlo do spopada — meni včerajšnje ameriško časopisje.
Francoske čete so se včeraj začele umikati iz pokrajine Aleksandrete. Turčija bo v nekaj dneh tam prevzela vso oblast.
Ob smrti našega prometnega ministra dr. Spaha je predsednik vlade dobil sožalne brzojavke od raznih tujih vlad, med njimi od Nemčije, Italije in Bolgarije.
Stalno število ameriške vojske je treba zvišati za 1800 častnikov ter 23.000 nižjih častnikov iri vojakov, je izjavil bivši načelnik generalnega štaba, ki 'je te dni zapustil svoje mesto.
Pomorski sporazum med Anglijo in Nemčijo je zdaj brez pomena, ker je Anglija s svojimi sklepi jasno povedala, da ji ni do mednarodnega zaupanja. O poroštvih, ki jih je dala raznim evropskim državam, ni nič obvestila prej Nemčije, zaradi tega ji Nemci več ne zaupajo — pišejo nemški listi ob angleški spomenici glede odpovedi nemško-angleškega pomorskega sporazuma.
Predsednik Združenih držav Roosevelt je včeraj sprejel v Washingtonu norveškega prestolonaslednika in njegovo ženo.
Na mednarodnem kongresu trgovskih zbornic v Kopenhagenu so sprejeli predlog, naj kongres izda razglas o potrebi gospodarske demobilizacije in zmanjšanja oborožitve. Dolgovi in davki, ki jih nalaga oboroževanje, presegajo po vsem svetu že vse znosne mere.
80.000 Poljakov, zbranih t Gdiniji, je p0 govoru predsednika republike Moscickega slovesno priseglo, da ne bodo pustili potisniti Poljske od Baltiškega morja in da se betdo z vsemi silami borili za poljsko morje.
Nove odredbe za pobijanje vohunstva bo 6preijela te dni francoska vlada.
Francosko vojaško odposlanstvo, ki je dva meseca potovalo po Združenih državah in proučevalo organizacijo ter kakovost ameriške vojne industrije, je včeraj odšlo iz Newyorka domov.
Francoski poslanik v Ankari Massigli se je na poti v Pariz ustavil v Bukarešti ter imel več posvetov z romunskim zunanjim ministrom Ga-fencom.
Bivši albanski kralj Zogu je naročil 18 kabin na romunski razkošni ladji »Besarabija«. S to ladjo se bo Zogu prihodnji teden z vsem sva-jim spremstvom pripeljal v Constanco, odkoder bo nadaljeval potovanje preko Romunije, Poljske v Gdinijo. Tam se bo vkrcal na ladjo ter odpeljal v Anglija Tu bo čaikail na odgovor grške vlade na prošnjo, da bi mu bila dovoljena naselitev v Grčiji.
Turška velika narodna skupščina je včeraj soglasno potrdila sporazum s Francijo o Aleksan-dreti in o sklenitvi vojaške zveze med Francijo in Turčijo.
V Gdansk je dopotovala skupina poslancev angle-
ške delavske stranke, ki bodo tam preučevali položaj — dokler ga bodo pač utegnili.
Novi italijanski državljanski zakonik je začel veljati danes.
Prvi slovaški poslanik na Poljskem, Satmari, je bil včeraj sprejet pri predsedniku rezublike Mosciekemu. Pri sestanku je izjavil, da ije bila Poljska med prvimi državami, ki so priznale » neodvisno slovaško državo. Zaradi tega ei bo Slovaška prizadevala za izpopolnitev vseh odnošajev s Poljsko.
V Lncemu so včeraj na javni dražbi prodali 125
slik, ki so jih nemški muzeji na zahtevo narodnih socialistov vrgli iz svojih zhirk, češ da spadaijo mod izmaličene umetnine Med slikami šo dela Vangogha, Gauguina itd., ki so bila na dražbi prodana za težke denar je«
Madžarski regent Horthy je za prvega komisarja imenoval v Karpatski Ukrajini barona Pere-nyja, ki je bil svoj čas znan kot hud notranji minister.
20.000 judovskih beguncev iz Nemčije, starih pod
14	let, se bo lahko priselilo v Združene države. Senat je že sprejel potreben zakonski načrt za vselitev teh judovskih otrok.
Francoski ministrski predsednik Daladier ie snoči sprejel angleškega poslanika v Parizu in francoskega poslanika v Varšavi ter se z mjinia posvetoval o položaju zaradi Gdanska.
Švicarski zunanji minister Motta je na včerajšnji seji zveznega sveta poročal o političnem položaju v Evropi, nakr je svet sklenil, da Švica ne bo izdala nikakih posebnih varnostnih ukrepov, ker za to ni razloga.
Angleške oblatsi v Palestini so ujele pred Haifo grški parnik s 740 judovskimi priseljenci, ki bi se bili radi na skrivaj izkrcali na palostin skih tleh. Ladjo so zaplenili, Jude pa zaprli
Nemčija je sklenila g kitajsko vlado pogodbo *» dobavo orožja in streliva v znesku poldruge miljarde dinarjev. Ta kupčija je močno če? glavo Japoncem, ki so sicer dobri zavezniki Nemčije.
Bolgarska kraljica Ivana, romunski prestolonaslednik ter bivši španski kralj so Včeraj odpotovali v Florenco na poroko vojvoda SDolet-skega. . .
Ljubljana od včeraj do danes
»Dobro pripeka,« pravijo ljudje in *e »devlje-jo« v senco ali pa se hite osvežit k vodi. Sence išče bolj kmet, meščanu se zdi, da je boljše, če si zdaj, ko je prilika, privošči solnca, kajti šolnini žarki da so od sile zdravi za človeško telo in da človek tudi »krasno« izgleda, če je rjav kakor Ma-lajec. Vroče vreme 6e začuda kar še lepo drži naprej in nič ne kaže volje, da bi 6e poslabšalo. Po dolgem spomladanskem deževju 6e je ko,nčno le Gpet uveljavilo solnce. Po gorah sneg kaj naglo kopni.
Najstarcjša Ljubljančanka je umrla
Prav za 6voj stoti god se je preselila v večnost Marija Petrič v mestnem zavetišču za onemogle. Pokajna je bila gotovo najstarejši prebivalec Ljubljane, saj je bila rojena 9. majnika 1840. v Spodnji Planini ter se je že pred mnogimi desetletji preselila v Ljubljano. Preživljala se je s šivanjem, poleg tega je bila pa tudi znana dijaška gospodinja. Drobna in silno živahna ženica je bila kaj dobra študentovska mati in se je bodo sedaj o,b njeni smrti spomnili še marsikateri že stari in osiveli gospodje. Zenica, ki je ostala samska, je opešalla in 1. 1927. je prišla v mestno zavetišče za onemogle. Še v stotem letu svojega življenja je bila izredno zgovorna, bistra in vesela, da se je pri vsakem obisku od sreče neprestana f^Tiejala ter se šalila pri svojih visokih letih. Kakor bi bila slutila, da se njeno življenje nagiba h kraju, čeprav se je počutila še dobro, je prosila za sveto obhajilo. »Odveč sem na svetu, «je ugotavljala in dejala, da najbrž ne bo dočakala svo.jega stotega godu, ki bi ga bila praznovala v nedeljo na praznik Mariinega obiskovanja. Zjutraj ob petih ji je dala usmil)enka še kozarec sdadke vode in Micika se ja je živahno zahvaljevala. Kmalu nato je pa vedro smehlja,je ugasnila. Marija Petričeva se bo za svoi stoti god v nedeljo vezovala s svojimi prijateljicami in sorodniki, ki so se ločili od tega »veta že dolgo, .dolgo pred njo. Naj se je spomnjo tudi ti*tj, ki jim te bik Študentovska maitil
Tiho ie postalo v mestu
Danes pišemo prvi julij, komaj dobra dva dneva sta minula od Vidovega dne, pa se človeku že zdi, kakor bi bile ulice namah opustele. Zlasti zapaziš to zjutraj od sedmih naprej pa tja do osmih, apoldne od četrt na eno pa do ene in rvečer okrog šestih. Veselega živžava, ki sc je vsakokrat med šolskim letom ob teh časih prignal iz šolskih poslopij, ni več. Odšla je mladina ven, na deželo, na počitnice, šele jeseni se spet vrne, prvi njeni glasniki - »ponavljale!« - pa v drugi polovici avgusta meseca. Cas dopustov je napočil, dan za dnem odhajajo novi letoviščarji, turisti in »pomorščaki«, mesto pa postaja poletno tiho in	Z	a*h	v
poplodanskih urah je po ulicah pusto Edinole tam v Zvezdi, v parku, je še vedno lepo živahno. Upokojenci posedajo po klopeh, se pogovarjajo o politiki in gospodarstvu, obujajo spomine Mi sede, kakor menijo, lepo na svežem zraku. Tivoli oživi šele proti večeru, ko se meščani odpravljajo z doma, kjer jim je prevroče, malo proti gozdu, kjer vročina ni tako občutna kakor med razgretimi zidovi! Ves dan pa 60 polna kopališča, zlasti na Ilirijo/ki je najbolj pri roki, pohiti, kdor le utegne.
Nesreča na Poljanskem nasipu
Posestnik Franco Qrum iz Slap pri. DeViei Mariji v Polju je včeraj popoldne peljal po Poljanskem nasipu dobro naložen voz sena. Prav tam na ovinku pri kraju Poljanskega nasipa pa je malo prenaglo zavil in že se je zgodila nesreča. Voz se je prevrnil in ni mnogo manjkalo, pa bi bilo vse skupaj zdrknilo naravnost v Ljubljanico. Dobro je, da ob bregu stoji prav na tem mestu trdna ograja, ki je voz zadržala, da se ni zvrnil v strugo. Na vozu je sedela v senu Grumova žena Helena, ki jo je sunek v velikem loku vrgel ob ograjo. Pri padcu si je zlomila nogo, dobila pa je tudi notranje poškodbe. Takoj so bili poklicani reševalci, ki so Grumovo prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Zvečer se je v Ljubljano pripeljal z gorenjskim vlakom devetletni Ciril Kožuh, sin posestnika. Ciril je bil splezal na češnjo, pa se mu je odkrehnila veja. Padel je in si zelo nerodno zlomil levo nogo v stegnu.
Petindvajsetletnega Josipa Markca je pičil modras; o pravem času se je še podal v bolnišnico. Poleti je te strupene zalege pri nas še kar dovolj, marsikdaj beremo o nesrečah te vrste.
Kamni za ^Slovenski prosvetni dom"
Zopet se je javilo mnogo velikodušnih darovalcev, ki 60 povečali število kamnov za palačo slovenske prosvete v Ljubljani.
Po 3000 din so darovali: dr. Marko Natlačen,
ban dravske banovine, in podružnica Slomškove družbe za radovljiški okraj.
Po 2000 din: Rigler Alojzij, narodni poslanec; Olup Jože, trgovec; inž. Likar Boleslav; Mavrič Anton, stavbenik; dr. Kulovec Franc, minister v pokoju in senator; Battelino Vinko, tovarnar; urad-ništvo tovarne »šešir«.
Kamne po 1000 din so odkupili: dr. Kožuh Ludvik, zdravnik; dr. Simoniti Lojze, primarij; M. H.; M. C.; Mozetič Jože, zidarski mojster; dr. Ferlan Vladimir, upravnik bolnišnice; inž. Oskar Loeser; Jo6ipina Ham; Josipina Zipkin; H. S.; dr. Janez Schrott, šefzdravnik; Golobič Rudolf, prometni uradnik; R. Anton; Ravnikar Fran, industri-jalec; I. S.; Fuchs Anton, klepar; Mihelič Jože, klepar; I. V.; Umek Ivan. mizarski mojster: dr. Anton Dolinar, profesor; Mrak Stanko, soboslikar; Pollak Jurij, mizar; dr. Janko Kalan, zdravnik; upraviteljstvo »Vetrinjski dvor« v Mariboru; Ivan Černe, podjetnik; dr. Lovro Sušnik; Janez Pintar, katehet; Milan Kolar, trgovec; dr. Adolf Ramšak, zdravnik; Morelj Anton, carinik; Brodar Janez, narodni poslanec; dr. Golja Adolf, narodni poslanec; Gabrovšek Franc, narodni poslanec; Mihor Robert, tesarski mojster; Cedilnik Valentin, tesarski mojster; Nemec Franc, tesarski mojster; Janez Štrcin; B. Fr„ trgovka; G. A.; Šimenc Josip, stolni kanonik; dr. Ivan Oblak, zobozdravnik; Fran Pretnar, direktor Mestne hranilnice. — V6em plemenitim darovalcem iskren Bog plačaj!
Velika slovesnost v stolnici
Jutri, v nedeljo 2. julija, bo v ljubljanski stolnici velika slovesnost. Ob sedmih zjutraj bo pre-vzvišeni ljubljanski škof g. dr. Gregorij Rožman posvetil za mašnike kar 25 diakonov — pet in dvajset novih, mladih in požrtvovalnih delavcev bo spet odšlo na delo v Gospodov vinograd. Kakor vsako leto, tako bo prav gotovo tudi letos tej veliki slovesnosti prisostvovala velika množica vernikov. Med novomašniki je enajst salezijancev.
Smrtna irtev v našem mestu
Tragična nesreča je hotela, da se je ubil v gorah mladi ljubljanski akademik Dušan Klepec, ki je delal plezalno turo na Jalovec. Umrla pa sta včeraj v Ljubljani tudi trgovčeva soproga gospa Marija Planinšek in orožniški narednik v pokoju gospod Franc Pegam.
Slovenski javnosti
Na sestanku meddruštvenega narodnoobrambnega odbora, ki ga sestavljajo: Osrednji odbor društva Bran-i-bor v Ljubljani, Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in Slovenska Straža v Ljubljani, je bil soglasno sprejet sklep, da proslavi Slovenija letos praznik sv. Cirila in Metoda z najširšim sodelovanjem vse slovenske javnosti.
Predvsem naj bi se na predvečer praznika, t. j. v torek, dne 4. julija 1939 ob 20.15 zažgali na vrhovih naše zemlje kresovi v čast slovanskima blagovestnikoma. Obenem naj bi slovenski trgovci in pridobitniki svečano razsvetlili svoje izložbe, jih primerno okrasili »n v ospredju namestili sliko slovanskih blagovestnikov, ki jo je v ta namen izdal Osrednji odbor društva Bran-i-bor v Ljubljani in stane 5 din. Izložbe naj bi se razsvetlile ob 20.15 in ostale razsvetljene vsaj do 22. Ravno tako naj bi tudi vsaka zavedna slovenska hiša prižgala sveče na oknih in razobesila zastave, ki naj plapolajo ves dan. dne 5. julija.
Kresna proslava naj bi bila živa in odločna manifestacija vsega našega naroda, da nam je svoboda najvišji zakon, jugoslovanska drža'a edini lastni dom, slovanstvo pa bistvo vsega našega hotenja danes in v bodoče.
Spričo tragičnih dogodkov, ki jih preživlja današnja Evropa, bo tako simbolično krepčilo nase narodne povezanosti, solidarnosti in odločne volje obenem tudi resen opomin vsem, ki bi naše narodne in državno dostojanstvo hoteli na kakršenkoli način motiti.
Vsa proslava naij bo nadstrankarsko — plemenito delo. zato naj bi si posamezne društvene organizacije z najširšim sodelovanjem šolske mladine porazdelile območja, ali pa nastopile skupno in organizrale to svečanost na kar najbolj učinkovit način.
Vsako vidno mesto in vrh imej svoj kres! Vsaka zavedna slovenska hiša bodi ta večer razsvetljena in okrašena z zastavo! Na posebno pripravnem kraju, naj 6e z zažiganjem kresov povežejo kratke prireditve (pevske točke, glasba, pri-goden nagovor itd.) kjer naj se sestanejo vsi naši zavedni rojaki iz okoliša, zlasti pa tudi mladina.
Med sedmo in osmo uro zvečer na dan 4. julija bo ljubljanska radio oddajna postaja oddajala govor o slovanskima blagovestnikoma, zato priporočamo, da slovensko' učiteljstvo zbere mladino v tem času pri radijskih prejemnikih, nakar odidejo prisotni na kresišča.
Kramar Mara je bila za svoje flmetode"
kaznovana
Celje, 30. junija.
Vsem našim čitateljem je gotovo še dobro v spominu razprava, o kateri smo poročali meseca julija leta 1937. Takrat je bila obsojena pred malim senatom okrož. sodišča 52-letna bivša učiteljica Josipina Srebrnič na 5 let robije in na 5 let izgube častnih pravic. Poleg nje je sedela pred sodiščem 33-letna zasebnica Kramar Marija, ki je bila obdolžena, da je Srebrničevi pomagala pri raznih goljufijah, vendar pa je bila takrat oproščena. Srebrničeva je skovala širokopotezni načrt, falzificirala priporočilno pismo tedanjega ministra g. dr. Antona Korošča na rajhenburškega opata, da bi ji nudil večje posojilo in dal prosi-teljici na njegov račun vsoto 36.000 din. Na vesti pa je imela tudi celo vrsto drugih predrznih goljufij, se celo odpeljala v Belgrad, kjer je v ministrstvu prosvete ukradla uradno štampijko, si napravila tri ponarejene listine, da bi prevarila svojo sestro Karolino Srebrnič. Vse to pa je prišlo na dan, kajti Srebrničevo so kmalu aretirali in ji vzeli štampiljko, Josipina pa je vrnila svoji sestri 19.20 din gotovine.
Državno tožilstvo v Celju pa je ponovno prosilo preiskavo proti Kramarjevi Mari, ker je bilo prepričano, da je Kramarjeva pomagala Srebrničevi pri iskanju goljufivih posojil in drugo. Tedaj je Kramarjeva tudi sama padla kot žrtev pre-vejane in drzne sleparke Srebrničeve in pri tem utrpela okoli 17.000 din škode. Pri iskanju odškodnine pa je Kramarjeva sama zapadla v očitna prevarna dejanja. Pri iskanju denarnih sredstev in novih denarnih virov, je govorila, da mora dobiti veliko odškodnino, ki jo je prikazovala tudi kot dediščino, ter višino iste večkrat močno pretiravala. Od maja 1937 je brez službe in ni imela od tega časa nobenih dohodkov ali zaslužka. Navzlic temu ji je uspelo, da je v približno enem letu izvabila od Matilde Tomšetove okrog 9000 dinarjev, Olge Horvatove 6750 din, od Filipa Čul-ka 8460 din gotovine. Dala si je popraviti hišo ter si predelati pri mizarju Francu Vehovarju v Celju lepo pohištvo, ki ga ji je ta izdelal in deloma predelal proti plačilu zneska nekaj nad 8000 din. Mara je Vehovarju venomer zatrjevala, da bo delo plačala takoj ob prevzemu pohištva ter je Vehovarja s tem preslepila, da ji je verjel in ji dostavil pohištvo po svojih pomočnikih na njen dom. Mara zanika krivdo in se v svojem zagovoru izvija na vse mogoče načine. —
Mariji^ Habiht je Mara opisovala svoje krasno stanovanje in pohištvo ter dragulje, češ da so skupaj vredni preko 25.000 din, da ji lahko zastavi vse svoje pohištvo in da ji kot garancijo lahko da kot terjatev v znesku 14.000 din, ki jih mora prejeti iz neke pravde. Rudolfu Zoretu je ponujala v zastavo svoje pohištvo in ga ocenila na
30.000	din. Slično je trdila Mara tudi Šinkovcu, kateremu še sedaj dolguje okrog 10.000 din na blagu in čevljih.
Pri današnjem zasliševanju je bila Kramarjeva Mara popolnoma. mirna in se je na vse načine izvijala ter hotela, dokazati svojo nedolžnost. Zanimivo je, da je naStevala vse polno odličnih mož, kakor dr. Pirca, škofa dr. Rožmana, ministra dr. .Kreka, dr. Puca, dr. Komavlija, dr. Fellacherja in številne druge za priče. Sodišče ji seveda tega ni moglo verjeti. Hotela je vplivati s priporočilnimi pismi, katera je s svojo pretkanostjo dobita pri raznih odličnih ljudeh, tako da so l'..na Pr'P°ročilna pisma verjeli in zaupali. Sodišče jo_ je obsodilo na 2 leti in 8 mesecev težke ječe. Marin zagovornik g. dr. Bavdek je vložil priziv in revizijo.
Šport v zadnji minuti
Punčec se je včeraj r Wimbledonu plasiral med zadnjih osem igralcev na tem velikem turnirju. V svoji osmini je opravil zadnjo nalogo: premagal je Argentinca Russela v treh setih (Punčec dela v Wimbledonu letos vse na tri sete) s 6:3, 8:6 in 6:1. Kukuljevič včeraj ni igral, pač pa igra danes z Dellofordom zadnjo partijo v'svoji osmini. Jutri igra Punčec Samo v doubleju, v ponedeljek pa so spet na vrsti posamezne partije: Punčec. se bo moral boriti z izredno nadarjenim mladim Amerikancem Smithom, ki je bil že v drugi rundi turnirja eliminiral Menzla.
V	Wimbledonu so bile včeraj odigrane še naslednje partije v dvoje: Angleža Tinkler in Collins sta zmagala nad parom Pallada-Dallos z rezultatom 4:6. 3:6, 7:5, 7:5, 6:2; Oliff in Shayes sta premagala Emmeta in Nicolla s 6:2, 6:4, 6:4 in Hare-Wilde sta zmagala nad Madžaroma Asbothom in Csikosem z rezultatom 8:6, 6:4, 6:4. V mešanem doubleju pa so bili doseženi naslednji rezultati: Cooper-Dearman (Anglija) sta zmagala nad Bawa-rowskim in Jedrzejowsko (Poljska) z rezultatom
Položnice so priložene današnji številki »Slov. doma«. Vse naročnike prosimo, da z njimi poravnajo tekočo in zaostalo naročnino.
Drobne iz Kranja
Smrtno se je ponesrečil pri padcu z Losovega drevesa ugledni gostilničar g. Franc Brulc. G. Brulc je. zelo čisla! bezgovo zdravilno cvetje in ga je preteklo nedeljo dopoldne nabiral v bližini svoje gostilne >Na planini«. Po čudnem naključju je padel z drevesa in si pri tem zlomil nogo in dobil notranje poškodbe, vendar takoj po padcu ni čutil posebnih bolečin. Ne da bi koga klical na pomoč, se je pobral in se vrnil z bezgovim cvetjem domov. Njegova skrbna žena je takoj poklicala zdravnika.^ Stanje ponesrečenca se je iz dneva v dan slabšalo, tako da so ga morali prepeljati v ljubljnsko bolnišnico, kjer je v petek zgodaj zjutraj izdihnil. Pokojnik je bil v Kranju zelo priljubljen.
Pri gradnji Pokojninskega zavoda v Kranju
se je v petek dopoldne hudo ponesrečil 42 letni delavec Kristjan Bigles, doma iz Most. Bigles je opravljal poleg dvigala za dviganje malte neko delo. Delavec, ki je bil zaposlen pri dvigalu, Bi-glesa ni opazil in je spustil dvigalo, ki je zadelo nesrečnega delavca v hrbet in v nogo ter mu oboje močno poškodovalo. K ponesrečencu je bil poklican zdravnik g. dr. Herfort, ki mu je nudil prvo pomoč, nato je bdi Bigles prepeljan z rešilnim avtomobilom domov v Moste.
15 letni fant izkušen tat. v maju je piiiela kranjska policija dva nedoletna fantička, stara po
15	in 16 let, katera je zalotila pri vlamljanju v hišo g. Struppija na Rupi pri Kranju. Pri vlomu so bili sicer zaloteni trije tatinski »ptički« približno enake starosti, toda enemu se je posrečilo pobegniti in ga še do danes niso mogli dobiti. Enega izmed te triperesne deteljice je v sredo Policija ponovno aretirala, ker je po pričah dokazano, da je 10. junija ukradel v kino dvorani »Smartinski dom« ročno torbico, last M. Cegnarja n uifn]a Taf’* J'e 15 letni sin delavca Jože D. iz bi' *>r‘ zasliševanju se je pokazal kot zelo zakrknjen tat. Jože namreč odločno taji vsako krivdo in spretno zavija vse dokaze, razen tega je celo tako predrzen, da odgovarja policiji, naj mu pokaže človeka, ki je njega osumil tatvine,
. da se bo nad njim prvavo maščeval. Policija ie	tatiča izročila sodišču. Upamo, da bo
fant oddan v poboljševalnico, ker bi se v prostosti gotovo vrnil spet na tatinsko pot.
Podpore xa zgraditev dobrih sadnih sušilnic
Belgrad, 30. junija. AA. Sušenje sliv in drugega sadja se je vršilo do zdaj v največji meri v primitivnih domačih sušilnicah, zato je to posušeno sadje imelo slabo kakovost. Zaradi tega se je začela od strani kmetijskega ministrstva in drugih zainteresiranih strokovnjakov in ustanov velika akcija za uvedbo boljšega načina sušenja sliv v modernih sušilnicah, načina, ki je pokazal do zdaj dobre rezultate. Da bi se omogočilo to koristno delo, je oddelek za rastlinsko proizvodnjo v kmetijskem ministrstvu predlagal kmetijskemu ministru, naj se izda potrebna podpora za zgraditev suSilnic v posameznih banovinah. Ta podpora naj bi bila podeljena posameznim banskim upravam v vsej državi. Minister' je uvidel važnost /.gradih e modernih sadnih sušilnic in je odobril znesek
900.000 din. Kralj, banska uprava v Sarajevu dobi
324.000 din, banska uprava v Novem Sadu 153.000 din, v Banjaluki 135.000 din, na Cetinju 90.000 din, v Zagrebu 72.000 din. v Ljubljani 72.000 din. v Splitu in Skoplju po 27.000 din. Banske uprave bodo iz podeljene vsote dajale podporo za zgraditev modernih sušilnic sistema dr. Stojkovič, velikega tipa, po potrebi pa tudi za zgraditev sušilnic sistema dr. Stojkovič, malega tipa, sistema Glavini« ali kakega drugega sistema. Podporo bodo dobili oni sadjarji, ki imajo na svojem zemljišču večje število sadnih dreves, a zaradi slabega gmotneea stanja ne morejo iz lastnih sredstev zgraditi sušilnic. Za vsako posamezno Stojkovičevo sušilnico velikega tipa more znašati podpora največ 4000 din, za Glaviničevo ali Stojkovičevo sušilnico malega tipa največ loOO din, za vse ostale tipe sušilnic pa največ tretjino resničnih stroškov za njeno zgraditev oziroma nabavo. Banska uprava bo pri podeljevanju podpor za zgraditev sušilnic predpisala takšne pogoje in organizirala takšen način nadzorstva, da bo vsaka zloraba sprejete podpore nemogoča.
6:2, 6:3; Riggs in Aliče Marble pa sta premagala Filbyja in Whitmarshovo z rezultatom 6:0, 6:3. Turnir je izredno dobro obiskan.
Bivši svetovni prvak v boksu Jack Dempsev se je moral podvreči operaciji slejiega črevesa. Operacija je bila izvršena v Newyorku ter »e ie posrečila, toda Dempsejevo stanje se je zdaj poslabšalo zaradi vnetja trebušne mrene.
Skrivnost smrtne megle
»Za božjo voljo, sir Johnk je zaječal. »Tega pa menda vendar resno ne mislite. Jaz naj bi komu vzel svobodo? Kaj naj ga morda celo zvežem in bičam .. .<
>To ne bo potrebno«, je nadaljeval detektiv in z muko jiogoltnil smeh. »Kolikor jaz poznam grofa, bo popolnoma poslušen in priden,, dokler mu boš dajal piti — seveda ne vode.«
»Pa menda vendar ne mislite resno!« je ponovil Alfonso obupan.
»Pa le mislim popolnoma resno«, je pojasnil detektiv zelo odločno. »Moram namreč, nekaj časa igrati vlogo grofa. Zapomni si dobro! Tistega dne, ko se grofu posreči tebi po begniti, odbije meni zadnja urica. Tedaj bi bil ti — moj morilec. Kaj ne uči sveto pismo tudi zvestobe in vdanosti do 3vojega gospodarja?«
»To že«, je polglasno priznal sluga. »Toda na drugi strani stoji zapisano; noben sluga ne more služiti dvema gospodarjema; ali pa ga... Pa kaj vendar tam delate?«
Devorny je odvrgel svoje obleke in začel s svojim preobra-ženjem v grofa. Postava obeh dveh je bila približno enaka, le grofov obraz je bil precej ožji in bolj bled. Povrh pa so manjkale Devornyju še črne brke. Vendar se je zdelo, da ta stvar ne dela detektivu prav nobenih preglavic. Ni trajalo niti dvanajst minut, ko je že imel isto barvo kože, a male brčice, ki so sedaj krasile njegovo zgornjo ustnico, so bile take, da bi jih skoro zamenjali z grofovimi. Ko pa je nataknil nase njegov salonski suknjič in z vinom popackani telovnik ie bil njegov nekoliko širši obraz komaj da opazen.
»Mojstrsko! Mojstrsko!« je zakričal Alfonso drugo za
drugim. Videl je svojega gospodarja že dostikrat v najrazličnejših maskah in oblekah, da se pa zna Devorny tako vešče pretvoriti v drugega človeka, mu je bilo pa čisto novo.
Devorny je prijel za grofov plašč.
»Zdravstvuj Alfonso!« je zakričal in mu z roko pomahal v pozdrav. »Na te se torej popolnoma zanesem.«
»Kdaj boste spet prišli, sir John?« je vprašal sluga v skrbeh.
»Ne vem. Prav kmalu gotovo da ne. Lahko traja nekaj dni lahko nekaj tednov ali pa mesecev. Zdravstvuj!«
»Kako dolgo, sir?!« je zakričal Alfonso ves zdvomljen. »Kaj pa v tem času počnem z grofom?«
Smeje se je detektiv med vrati še enkrat obrnil.
»Spreobrn ga Alfons,« je svetoval, a njegovi očesi sta se zvijačno bliskali.
»Bom poskušal obdelovati njegovo dušo,« je svečano odvrnil sluga.
Ko je Devorny dvajset minut kasneje vstopil v grofovo sobo v »Imperialu«, v hotelu druge vrste, se je spomnil nenadoma na zadnje Alfonsove besede. Pri tej misli se je moral neprisiljeno zasmejati. Ni slutil, kako usodepolno se utegne Alfonsovo obdelovanje grofove duše končati zanj.
Bila je že enajst ura dopoldne, sonce je že svetlo mežikalo skoz špranje zastorov, ko se je Devorny prebudil. Zehajoč se je dvignil in se počasi napravljal. Za trenutek se je obotavljal, potem pa je hrabro pritisnil na gumb zvonca, si prižgal cigatero in dostojanstveno čakal na dogodke, ki bodo sledili.
Prikazala se je ljubko opravljena sobarica,
»Kaj želite, sir?« je vprašala, a iz prizvoka besed se je
oalo sklepati, da grof Kentlbury pri njej ni vžival posebne priljubljenosti.
»Zajtrk!« je dejal Devorny kratko in pihnil nekaj krasnih kolobarčkov v zrak.
Ne da bi mu kaj odvrnila, je deklica zapustila sobo. Detektiv je čul, kako je nekomu rekla: »zajtrk za gospoda Kenntlburyja.« Takoj nato je ponovil nek moški glas: »zajtrk za gospoda Kenntlburyja.«
»Grofovim južinam pripisujejo, kot se zdi, v tej hiši neko posebno pozornost,« je ugotovil De'vorny.
Pa je imel skoro prav. Vrata so se odprla in ponosno je vstopil debel plačilni. Med vrati, ki so ostale napol odprte, je zagledal obraz drugega natakarja, sobarice in hišnega sluge.
»Dobro jutro,« je dejal Devorny vljudno in pazljivo motril kos papirja, ki mu ga je plačilni pomolil na srebrnem krožniku. Bil je račun za tristodvaintrideset dolarjev in petdeset centov,
»Dobro jutro, sir,« je odgovoril plačilni obrezano. Toda njegove poteze so ostale hladne in zaničljive.
»Krasno vreme je danes,« je poskušal navidezni grof napeljati pogovor in si pihljal z zganjenim računom pred licem. »Ne bi dejal, da bo še deževalo.«
»Komaj verjetno, sir,« je menil oni drugi z občudovanja vrednim mirom.
Devorny je še urneje pihljal.
»Morda bo jutri deževalo,« je dejal, ko mu je tihota postala že neznostna.
»Mogoče, sir,« se je glasil pomembni odgovor. In spet je nastopil mučen molk.
Od til iil tail^	INa notranjskem na debelo uničujejo lipe
■Evharistični kongres je bil na dan sv. Petra m Pavla v Tuzli. K pobožnostmi se je zbralo okrog 30.000 lipidi. Prišel je tudi sarajevski nadškof dr. Ivan Šarič, katerega so na tuzlanski železniški postaji sprejeli zastopniki cerkvenih, vojaških in civilnih oblasti. Nadškof dr. Šarič, ki je znan kot odločen Hrvat in Jugoslovan, je na pozdrave odgovoril s sledečimi besedami: Dragi bratje katoliške, pravoslavne in muslimanske vere! Hvala vam za tako prisrčen sprejem in vedite, da vas sarajevski nadškof vse enako ljubi... Zapomnite si, da leži moč naše države samo v slogi Hrvatov in Srbov. Bratje Srbi, naj vam bo hrvaško ime prav tako drago, kakor jo meni srbsko. Razvijajte se in krepite, ker je nad nami vsemi ea Bog. — Zaključne procesije so se prav tako udeležili zastopniki vseh oblasti.
S svojim nastopom so se postavili predvčerajšnjim na Banjici pri Belgradu naši policaji. Na tribuni so se zbrali zastopniki italijanske policije z Arturom Bocchinijem na čelu, predsednik vlade Dragiča Cvetokvič, predsednik senata dr. Korošec, več drugih ministrov ter višji uradniki notranjega ministrstva. Policaji so pokazali najprej več športnih točk, nato so pa nastopili motociklisti, ki so izvajati prave akrobatske točke, kakor jih ponavadi vidimo le v filmskih žurnalih. Voziti so morali skozi goreč obroč, voziti na zadnjem sedežu tovariša, ki je stoje streljal itd. Končno so nastopili še konjeniki, ki so vpnizorili nekaj napadov, nastop pa je zaključila skupina štirih jezdecev, od katerih sta dva držala državno zastavo, eden pa je stal na njunih ramah. Vsi gost je, ki so nastop gledali, eo bili izredno navdušeni nad skromnostjo in hrabrostjo policajev.
Strašno upostošenje je zapustila za seboj mala rečica, ki je pred tremi dnevi preplavila vasico Subotinci pri Aleksincu in odnesla s seboj 11 ljudi. Okrog dvajset hiš Ije voda popolnoma razrušila, vse ostale pa omajala dn izpodkopala, da niso več primerne za stanovanja. Vsa polja in njive so pokrite s kupi peska in kamenja. Prvi je prišel v vas ban moravske banovine, ki je nakazal kot prvo pomoč 50.000 dinarjev.
Prevoja« simulant in zločinec Bogičevič je pobegnil iz belgrajske bolnišnice za duševno bolne. Po poklicu je šofer, zaradi številnih zločinov pa je bil obsojen na večletno ječo. V zaporu pa je znai tako pretkano simulirtti slaboumnost, da ga niti zdravniki niso mogli razkrinkati. Pri neki priložnosti pa je pobegnil iz bolnišnice ter se zglasil v uredništvu nekega belgraijekega dnevnika ter pripovedoval svojo težko zgodbo tako, kakor da bi postal žrtev nekega milijonarja, ki ga je potem vtaknil v umobolnico, da bi se ga znebil. Iz uredništva je šel k več urednikom in jim tako pretresljivo pripovedoval svojo žalostno zgodbo, da so mu vsi ponudili zastonj svojo pomoč. Med tem pa je Bogičeviča iskala policija, pa ga nikjer ni mogla najti, čeprav se je gibal v strogem središču mesta. Bogičevič je vse povrsti s svojo izmišljeno zgodbo nalagal z "hamenom, da bi zmedel policiji sledi za seboj. Potem se je skril, da ga niso mogli več najti.
Jugoslovanskega »fiihrerja« Dimitrija Ljoti-Ča se drži še vedno. čudna smola. Vsem drugim Politikom ljudje še kolikor toliko odpuščajo politične grehe, le njemu rie. Lani je prišlo ob priliki njegovega »predavanja« v Šibeniku do krvavih spopadov, ki so zahtevali eno smrtno žrtev. Misleč, da se je ozračje že ohladilo,je.Ljotič napovedal novo predavanje v Murteru pri Šibeniku. Toda že pri njegovem prihodu se je zbralo mnogo ljudi, ki so proti njemu bučno demonstrirali in zahtevali, da se umakne. Ljotiču se je posrečilo, da se je s peščico prijateljev skril v gostilno, od' koder se je na skrivaj umaknil in jo odkuril iz vasi. Predavanje pa je prihranil za drugo priliko, ko bo našel kje drugje bolj radovedne poslušalce! ki jih pa na Hrvaškem ni.
40 novih doktorjev je bilo promoviranih včeraj na zagrebškem vseučilišču. Večino med njimi tvorijo pravniki in medicinci. Toliko število promocij pomeni za zagrebško vseučilišče rekord. Poudarek slovesnosti je dal tudi dr. Vladko Maček, ki se je slovesnosti udeležil v spremstvu poslanca dr. Re-berskega in čestital narodnemu poslancu Zrin-ščaku, ki je bil promoviran za doktorja medicine.
Papir se je, začenši s 1. julijem, spet podražil. Proizvajalci papirja utemeljujejo podražitev z dejstvom, da so se podražile surovine. Cene so se povečale različno od 5 do 18% za posamezne vrste in kakovost papirja. Zaradi tega se bodo Podražili vsi tiskarniški izdelki.
•	§*ra*en umor so odkrili v vasi Bijelo Polje prt Somberu. Posestnik Lazar Crnjanski je živel v divjem zakonu z Julko Zabaljac. V hiši pa sta živela tudi Julkin nezakonski sin Jovan in sin prve zene Crnj'anskega Babič. Zaradi dedščine so bili prepiri v hiši na dnevnem redu. Povrh tega sta oba pastorka neusmiljeno razsipavala denar.
V	nedeljo se je spet vnel hud prepir, med kate rim je Jovan s. sekiro pobil Crnjanskega na tla, nakar sta s .„..^®s,orka kot zverini vrgla nanj in ga z noži r®z^a>a .skoraj na drobne kosce. Odrezala sta mu g o in jo zakopala, truplo pa stlačila v vrečo, £8 vrK ® v globok izsušen vodnjak in zasula s Pes”‘°.lI1'. ® lzJrršenem zločinu sta morilca odšla v bližnjo ROstUno in do 7y0re pjla Zločin pa je slučaino odkril nek orožnik, ki je zapazil krvave madeže oa nise do vodnjaka. Oba morilca in Žabaljčevo so orožniki uklonili in odpeljali v zapore.
Za novo kolektivno pogodbo se bore pristaniški in ladijski delavci jugoslovanskih Parobrodnih družb. Delavci so izdelali osnutek nove pogodbe, s katero bi se izboljšale gmotne razmere v prvj vrati najnižjim in najbolj slabo plačanim delavcem. Zveza lastnikov ladij pa je na svojem sestanku na Sušaku odklonila osnutek z izgovorom, da bi nove dajatve zahtevale preveliko finančno žrtev, kajti po njihovem računu bi povišanje mezd zahtevalo novih 50 milijonov dinarjev.
Zaradi navijanja cen je bil pred sodiščem obsojen neki helgrnjski kavarnar. Prodajal je namreč pivo v čašah po 4, a v vrčkih po 7 dinarjev, črno kavo po 2 in ražnjiče kos po 4 dinarje. Kavarnar se je izgovarjal, da je moral povišati cene zaradi velike režije, toda sodišče je bilo mnenja, da je bila tolikšna podražitev jedi in pijač neupravičena, ter je kavarnarja obsodilo na 000 dinarjev kazni ter na plačilo pravdnih stroškov.
70 letnico rojstva praznuje v Zagrebu znani hrvaški zemljepisec in književnik dr. Milan Šenoa. Dr. Šenoa je profesor zeniljepisja na zagrebškem vseučilišču ter je iz svoje stroke napisal veliko število znanstvenih del m izdelal več zemljepisnih kart. Poleg tega pa je znano tudi njegovo književno delo. Napisal je roman, več novel in gledaliških iger, ki zajemajo snov iz slavno preteklosti hrvaškega naroda. Dr. Šenoa je bil tudi med ustanovitelji društva hrvaških književniko*-
Cerknica, 1. julija.
Posebnost Notranjske so bile in so delno še dolge vrste košatih lip, sadnega drevja in divjih kostanjev ob cestah, ki križajo notranjske doline. To drevje so sadili pred 40, 50 in 60 leti zgledni duhovni in dobri učitelji stare vere, ki so hoteli poživiti puščobo raztegnjenih gmajn in dati malo sence stotinam in stotinam voznikov, ki so si po teh cestah služili skopi kruh in si ga služijo še dan danes. Domače ljudstvo je do tega drevja čutilo spoštovanje, kakor do vsega, s čimer mu Bog in narava pomagata v hudem boju za kruh.
Danes so se lipe vsaj ob glavnih cestah že zredčile. Dali so jih posekati razni samosvoji cestni veljaki, češ da se zaradi drevja cesta prepočasi suši. Cesta je prišla ob senco in pridobila na prahu, katerega je prej drevje lovilo in dušilo. Tedaj, ko so po vsem svetu nasajali ob cestah drevje, smo pri nas imeli modrijane, ki so podirali petdesetletne lipe, druge pa skubli, kar se je le dalo.
Toda navzlic redčenju je še vendar ostalo dosti drevja ob cestah. Kaže pa, da ga bo uničila, če ne letos pa v nekaj letih, posebne vrste skrb za drevje. Ta skrb se začne tedaj, ko lipe za-cvetejo. Lipovino so obirali ljudje pri nas že od nekdaj. Lipe 60 bile v tem času zmeraj podobne gnez.dom, v katerih so žvrgoleli otroci, ki so trgali cvetje ali pa si kvečjemu nalomili drobnih vejic za obiranje. To so bili domači ljudje, ki zlasti pri nas vedo, da je drevo božji dar, saj od drevja in od gozda živi vsa Notranjska.
So pa ljudje, ki tega ne čutijo, ki so dane« tu, jutri tam, in jim je vseeno, kaj puste za seboj. Ti so letos planili nad naše lipe s tako divjaško
vnemo, da ne bo za njimi ostalo drugega, kakor nekaj oskubljenih rogovil. Če človek hodi te čase, recimo z Rakeka v Cerknico, ga mora prevzeti misel, da je prišel med divjake v pragozdu, kjer drevo nima nobene veljave. Cele rodbine tabore na lipah in pod njimi, oborožene z žagami, s sekirami, s 6rpi na dolgih kolih, s katetami in vozički, pa klestijo, žagajo in lomijo, da človek ne ve, ali so prišli po lipovo cvetje ali po drva. Na koncu Rakeka, kjer stojita pred moderno betonsko vilo dve najstarejši lipi, je bilo včeraj razdejanje še posebno škandalozno. Pod lipami proti Cerknici ne vidiš drugega kakor okleščene veje, debele kakor človeka roka ali noga, drevje je vse oblomljeno in obsekano, »zdravja« lačni ljudje pa vozijo ogromne tovore nasekanega lipovega vejevja domov. Če jx>jde tako še leto dni, bo na stotine lij> ob naših cestah uničenih samo zato, ker se požrešnim ljudem ne ljubi splezati na drevo in tam počasi trgati cvetje, kakor to delajo kmetski ljudje.
Čudno je, da oblast ne stori ničesar. To drevje je vendar 6kupna last, ker rase- na gmajni in spada, recimo, pod javne nasade. Za zavorovanje teh pa so menda le kaka določila. Do zdaj res ni bilo treba oblasti za varstvo našega drevja, ljudje so vedeli, da je drevje božji dar in vedeli, koliko je vredno. Zdaj pa vsi pametni ljudje prosijo, naj orožništvo _ naredi konec temu uničevanju. Naše šole, ki uče otroke toliko zanimivih, dasi morda nepotrebnih reči, naj bi jim skušale vcepiti vsaj malo spoštovanja do tiste narave, ki je redila njihove očete in njihove dede. Kdor se nad našimi lipami pregreši tako grdo, kakor delajo letos nekateri, naj bo kaznovan po vsem zasluženju.
V ramensko poročilo »Slovenskega doma«
Na 8 let robije obsojen divji lovec
Ljubljana, 1. julija.
2e včeraj smo kratko poročali, da je bil pred velikim senatom obtožen zaradi zločinstva umora posestnikov sin, 21 letni Anton Lavrič iz Dobovjce, občina Dol, okraj Litija. Razprava je trajala dobre štiri ure in je pokazala, kako so nekateri divji lovci strastni in maščevalni, pa tudi, da so tako imenovani legitimirani lovci hudi nasprotniki teh uničevalcev divjadi. Veliki senat so tvorili: s. o. s. g. Ivan Kralj kot predsednik ter kot sosodniki gg. Rajko Lederhas, dr. Julij Fellaher, Karel Javoršek in dr. Leon Pompe. Javno obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Hinko Lučovnik, obtoženca je branil dr. Janko 2irovnik, vdovo ustreljenega lovskega čuvaja pa je zastopal dr. Viljem Krejči, ki je v njenem imenu zahteval za družino
50.000	din odškodnine.
Obtoženec na prvi pogled ne kaže, da hi bil kak hud divjak, je slaboten fnnt. Demon-alkohol pa ga je spravil v kriminal. Obtoženec je v glavnem priznal svoje dejanje, izgovarjal pa se je, da ni imel namena ustreliti lovskega čuvaja, ki je bil svoj čas prav tako sam divji lovec in ga je zakupnik lova inž. Žmavc iz Hrastnika nastavil kot zapriseženega lovskega čuvaja. Po litijskih hribih in v Zasavju je sploh divji lov zelo razpasen. Divji lovci so včasih tudi veliki humoristi, ki napravljajo oficielnim lovcem velike težave. Tako so n. pr. divji lovci v neki vasi na Notranjskem priredili za Silvestrovo pravcato božično drevo, ki je bjlo postavljeno sredi vasi in okrašeno z mnogoterimi Jovskifni trofejaipi. Takrat so se lovci silno razburjali, divji lovci pa smejali.
Veliki senat se je postavil na stališče, da gre tu res za umor po hudem paragrafu 167. kaz. zak. Sodniki so ga obeodili na 8 let ječe in so upoštevali vse olajševalne okolnosti. Za zločin po omenjenem kazenskem paragrafu je določena kazen najmanj 10 let ječe, dalje še višja kazen, tako dosmrtna in smrtna. Obtoženec kazni ni sprejel ter je prijavil revizijo in priziv. Ta čas, dokler ne bo kasaeijsko sodišče v Zagrebu izreklo svoje končne sodbe, se mu ne bo vitel v kazen. Obto-
ženec se je trdovratno zagovarjal, da je hotel lovskega čuvaja samo ustrašiti, da ni na njega meril in je hotel samo v zrak ustreliti. Sodniki so bili pa prepričani, da je kot vešč divji lovec znal dobro pomeriti, kajti cel roj šiber je zadel čuvajevo desno sence, ki se je takoj zgrudil mrtev na tla. Treba bi bilo še druge fante, ki so bili kritično nedeljo, 12. marca, silno objestni in besni, kaznovati, kajti med pohodom proti hiši lovskega čuvaja so besneli in streljali v zrak. Kot obtežilno okolnost je sodišče smatralo dejstvo, da je obtoženec streljal na zapriseženega lovskega čuvaja, ki je vršil svojo službo, da je streljal na družinskega glavarja in iz neposredne bližine 8 m. Olajševalno je bilo dejstvo, da je bil obtoženec neoporečen in hudo razburjen.
Velike tatvine v Ifubitantkl okoffd
V	ljubljanski okolici so bile zadnji čas izvršene velike tatvine pri raznih r>osestnikih. Pred praznikom so zmikavti obiskali lepo naselje Notranje gorice. Izvršili so kar mimogrede štiri tatvine. Najprej so zjutraj vlomili v klet gostilničarja Valentina Dolinarja. Odnesli so mu nekaj vina, jestvine, cigarete in čokolado. Tudi osem kovačev jim je padlo v plen. Gostilničar ima do 800 din škode. Pojavili so se nato v dolavnici krojača Albina Kozine. Temu so odnesli dve moški obleki v vrednosti 2000 din. Kovaču Antonu Kozini so odpeljali moško, že močno rabljeno kolo, vredno 500 din. Z dvorišča posestnika Ivana Buha pa so odpeljali tudi moško kolo, vredno 500 din.
Orožniki in drugi varnostni organi še vedno zasledujejo dva vlomilca, ki sta 22. junija vlomila pri belem dnevu v hišo posestnika in železničarja Antona Kračmana na Slapu-Smarju, ljubljanska okolica. Vlomilca sta odnesla 20.500 din gotovine. Tega velikega vloma sta osumljena dva moška v starosti od 20 do 24 let. Eden je zelo visok in močan človek, drugi je bolj čokate postave. Oba se baje klatita po raznih krajih Slovenije.
5000 ljudi j« gledalo uspele konjske dirke v St. Jerneju
Ljubljana, 30. junija.
Na praznik sv. Petra in Pavla je priredilo Jahalno in dirkalno društvo v Št. Jerneju, kateremu predseduje agilni g. Beno Gregorič, konjske dirke, ki so privabile na tisoče gledalcev ne samo iz št. Jerneja in bližnje okolice, ampak z vse Dolenjske ter tudi številne obiskovalce iz Ljubljane in Zagreba.
Na sam praznik dopoldne je bila razstava premiranih konj, katerih ocenitev je izvršila prejšnjega dne banovinska komisija. Ocena je pokazala veliko dobrega materijala, pokazala pa je tudi, da bo treba še veliko nadaljnjega dela za še večje izboljšanje kakovosti naše konjereje.
Popoldne je bilo svečano odprto novo dirkališče. Ob 2 popoldne se je pripeljal v Št. Jernej ban naše banovine, g. dr. Marko Natlačen, z njim pa je prispel tudi brigadni general g. Dušan Dodič. G. bana so pozdravili zastopniki oblastev, okrajni načelnik iz Krškega g. dr. Tomšič, žand. kapetan g. Fortuna iz Novega mesta, župan g. Franc Vide ter v imenu Jahalnega in dirkalnega društva g. Beno Gregorič.
Medtem je prišel na dirkališče že velik sprevod konj in vozov s Št. Jernejsko godbo na čelu. G. ban je nato prerezal trak pred startom in je proglasil dirkališče za odprto. Godba je zaigrala državno himno, sledila pa je državni himni še šentjernejska himna. Po tem aktu se je razvil lep sprevod konjenikov po dirkališču in kmalu se je začela prva dirka.
Dirka »Dolenjsko«. Prav je bila dirka Dolenjsko za dvoletne konje vseh pasem na daljavo 1600 m. Dirko je dobila kobila Mojca, laet Ivana Lipeja z Bizeljskega v času 2.00 na km.
Dirka »Ljubljana« na 1600 m. Za naslednjo dirko je bilo v prvem heatu manjše zanimanje. V prvem heatu je zmagala kobila Jasna (7 let), last R. Jožeta Krainerja, Bizeljsko, s časom 1.345. V drugem heatu je bila prva Tilde, last g. Janka Kocijana iz Ljubljane, s časom 1.30,2, dočim je v “'otjein heatu zopet zmagala kobila Jasna v času 1.32 in je tudi dosegla najboljši čas dneva. Njen lastnih je dobil krasen pokai, dar bana g. dr. Marka Natlačena.
Lov za trak cigaretna tura in jajčja tura so pokazale veliko spretnost naših jahačev. V lovu za trak je zmagal g. Vidmar Janez, ki je dobil tudi cigaretno turo, dočim je v jajčji turi zmagal Košak Janez.
Dirka »Dolenjsko«. Prva je bila dirka Do-nje je dala prvo mesto kobili Vilmi, last g. Ivana Lipeja z Bizeljskega, v času 1.53.
\ preponski galopski dirki na 1.600 m za vse konje je do6egla najboljši čas kobila Valencia, last g. Radivoja BožiČkoviča, kon, porotnika iz Zagreba (čas 1.28).
V	spominski dirki svetnika Anžiča na 2.400 m
za dvovDrežne amaterske vožnie 6ta nastopila sa-
mo dva para. Boljši par Baja-Lina j* dosegel čas
1.57.
V	ravni galopski dirki na 1.600 m za v«e konje je nastopilo 5 konj ter je dosegla najboljši čas kobila Valencija, 12 let, laet Radivoja Božikoviča, konj. poročnika ir Zagreba.
Dirkam »o prisostvovali tudi zastopniki jahalnih in dirkalnih društev iz Ljubljane in Zagreba. Število gledalcev lahko cenimo na okoli 1500.
športne vesti
V Zagrebu igrata danes svojo prvo reprezentativno tekmo nogometna reprezentanca banske Hrvatske in nogometna reprezentanca dalmatinske Hrvatske. V postavi banske Hrvatske igrajo povečini igralci Zagreba, samo levi half je vzet iz Osijeka (Kolar), v dalmatinski Hrvatski pa igrajo Hajdukovci ter člani Splita. Reprezentanca banske Hrvatske je naslednja: Glaser, Beloševič, Golac, Pajovič, Jazbinšek, Kolar, Medarič, Hitree, Wolfl, Cimermanovič, Pleše; reprezentanca dalmatinske Hrvatske pa je tale: Ivančič, Milutin, Kra-gič, Rafanelli, Požega, Bakotič, Koceič, Lemešič, Kacijan, Radovnikovič, Drmanič.
Jutri ob desetih dopoldne se bo na letnem telovgjlišču Ljubljanskega Sokola pričelo lahkoatletsko tekmovanje za klubsko državno prvenstvo. Nadaljevanje bo ob pol štirih. Na tekmovanju bosta nastopila Ilirija in Primorje s svojima popolnima ekipama. Boji bodo zanimivi, saj bodo nastopili vsi jugoslovanski rekorderji, ki so včlanjeni v slovenskih klubih. Vstopnina je nizka: dijaki z legitimacijo 3 din, ostali pa 5 din.
Smrt pod vlakom
Veržej, 30. junija.
Tukajšnji domačin Mihael Predi je snoci lovil ribe v strugi ob Muri tik železniškega nasipa. Ker je hotel na drugo stran struge, je šel čez železniški betonski most, bil pa je naglušen in ni slišal prihajajočega vlaka, ki ga je podrl in mu prizadejal smrtonosne rane na glavi in oddrobil obe nogi. Smrt jo nastopila takoj. Pokojni je bil priden delavec. Bil je zvest naročnik katoliškega časopisja. Zapušča ženo in žalujočo sestro. Naj v miru počiva!
V nedeljo 9. julija bo praznovalo Kat. prosvetno društvo na Ježici 30 letnico svojega obstoja. Ta dan bo dopoldne pester sprevod od trgovine Smerke do farne cerkve, kjer bo na prostem ob 9 sv. maša. Sv. mašo bo daroval predsednik Prosvetne zveze prof. dr. Lukman. Po maša bo slovesno zborovanje posavske mladine in blagoslovitev novega prapora FO. Popoldne pa bo telovadni nastop Fantovskega odseka in Dekliškega krožka. Vabimo vsa okoliška društva in odseke, da se našega slavja v velikem številu udeleže.
Kraj	Barometer sko stanje	Temperatur« v O'		•rj « •S	O B &	Veter (smer. jnknst)	Pada- vine	
		. « 8g	d i * «1 1				m/m	vrsta
Ljubljana	753-9	23-3	16’ti	83	c	d	—	—
Mariboi	758-7	27-3	13\	80	(1	0	—	—
Zagreb	763-t	m	16-0	8:	0	E.			—
Belgrad	7048	2b-0	150	7t	0	E,	—	—
Sarajevo	765-b	>7-0	12-t	8.	0	0	—	—
Vis	762-2	28-	21-0	70	0	0			—
Split	762-3	32-0	171	60	0	0	—	—
Kumboi	761L	3K	22 C	oO	L	N,	—	—
Rab	762-5	28-0	20-1	60	0	0	—	—
Ouupovnik	760-f	32-0	2 H	50	6	NE,	—	—
Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, nestalno in soparno vreme s krajevnimi nevihtami.
Koledar
Danes, sobota, 1. julija: Presveta kri Jezusova.
Nedelja, 2. julija: Obiskovanje Marije Device.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta.
Mestno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 8 ure zvečer do ponedeljka do 9 ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan. Korjtkova ulica 18, tel. 36-24.
Opozarjamo na aktualno predavanje g. davč. inšpektorja Vardjana Antona o pobiranju prispevkov za narodno obrambni sklad, ki se bo vršilo v Radio-Ljubljana dne 1. julija ob 18.40.
Društvo za varstvo delavske mladine opozarja vse tiste vajence, I. skupina, ki jim je OUZl) odobril dopust, da se v nedeljo 2. junija zglasijo na Vidovdanski cesti št. 16 ob 11 dopoldne v svr-ho točnih informacij glede počitniške kolonije. Istolako naj se zglasijo vajenke, I. skupina, popoldne ob 14 istotam kot vajenci in enako v nedeljo 2. julija.
Kresovanje v čast sv. Cirila in Metoda, ki se bo vršilo na predvečer godu slovanskih blagovestnikov, je v torek 4. julija s pričetkom ob 20 na Kodeljervem. Vabimo vsa sosedna društva, da se te proelave polnoštevilno udeleže.
Žrebanje srečk loterije rejcev malih šivali je prestavljeno na 16. julij.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■MB
Francozi v Kamniku. Ko je leta 1813. Napoleon poražen bežal s svojo veliko armado preko Berezine iz Rusije, se je pri nas general Belloti z zadnjimi močmi boril z avstrijsko vojsko za prelaz Ljubelj. In v teh bojih je največ trpela gorenjska obmejna vas Rodine, kamor se je zatekel eskadron francoskih huzarjev. Ti so z grozodejstvi in nasilji strahovali vaščane, ki so se upirali težkim bremenom, katera jim je nalagala francoska uprava. Vsi ti dogodki se bodo odigravali v narodni igri na prostem, ki jo bo dne 22. in 23. julija t. 1. uprizorilo društvo »Kamnik« na trgu pod .Malim gradom pred hišo g. Homarja, ki je s svojo tipično slikovitostjo gorenjske vasi kot ustvarjen za prizorišče dogodkov v tej zgodovinski igri, katere naslov boste izvedeli prihodnjič.
Rezervni podoficirji I Dolgoletna želja rezervnih podoficirjev po samostojni strokovni organizaciji se je končno uresničila. Osnovalo se je »Združenje rezervnih podoficirjev kraljevine Jugoslavije«. Po vsej državi eo se osnovali in sestavili krajevni odbori in tako bo tudi v Ljubljani v soboto 1. julija 1930 predekupščinski sestanek v veliki dvorani gostilne »Mrak-Derenda«, Rimska cesta, s pričetkom ob 8 zvečer. V nedeljo 2. julija pa bo slavnostna skupščina pododbora rezervnih podoficirjev v Ljubljani s pričetkom ob 10 dopoldne v veliki eejni dvorani ljubljanske mestne občine. Tej slavnostni skupščini bodo prisostvovali tudi zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Nihče izmed rezevrnih podoficirjev ne more in ne 6me biti neorganizirani Pokažimo, da smo vredni zaupanja, ki se na nas polaga. Dolžnost naša je, da se v čim večjem številu udeležimo kakor pred-skupščine tako tudi slavnostne skupščine I Pokažimo svojo zavednost in pomen naše prepotrebne organizacije 1
Rezervni podoficirji se pozivajo, da se udeleže pietetne svečanosti v nedeljo 2. julija ob 11 dopoldne pred spomenikom kralja Petra I. Velike Osvoboditelja, ob kateri priliki se bodo rezervni podoficirji v Ljubljani poklonili pred spomenikom ter položili v imenu pododbora Združenja rezervnih podoficirjev kraljevine Jugoslavije venec.
Frančiškanska prosveta M. .0. v Ltjul>V*nf priredi v mesecu julija in avgustu šolo pod strokovnim vodstvom režiserja Milana Skrbinška. Pouk bo 4 krat tedensko ob popoldanskih ali večernih urah. Vabimo vse, ki ima(io veselje do odra in ee želijo seznaniti z dramatiko, da se prijavijo v društveni (Skrbinčevi) sobi v frančiškanskem prehodu v ponededljek 26. ali v torek 27. t m. obakrat od pol 17 do 18 dn pol 20 do 21. Sprejemajo ee člani Frančiškanske prosvete in gostje. Predvsem se vabijo člani dramskega odseka. — Odbor.
Obrtniška raistava v Komand
Kamnik, 1. julija.
Na praznik sv. Petra in Pavla je bila v Komendi odprta obrtna razstava. To je prva razstava izdelkov samo domačih obrtnikov iz Komende, ki so napolnili prostore velikega Prosvetnega doma in lično izložili dela svojega truda in znanja. Zastopane so skoraj vse obrti, in marsikateri domačin ni do sedaj vedel, kaj se vse doma izdeluje. Razstava, katere pokrovitelj je narodni poslanec štrcin, je bila slovesno odprta ob navzočnosti vseh javnih funkcionarjev in številnega občinstva. V teku dneva je razstavo obiskalo preko 2000 (dva tisoč) ljudi, ki se niso mogli dovolj načuditi prvovrstnim izdelkom komendskih obrtnikov. Prihiteli so obiskovalci iz bližnje in daljne okolice, ogledovali in kupovali različne razstavljene predmete. Razstava je odprta še do nedelje 2. julija in bo ta dan zaključek razstave s popoldansko veselico, ki bo v vseh prostorih Prosvetnega doma. Vabimo vse, ki ste bili pri otvoritvi, pa tudi tiste, ki razstave še niste videli, da pridete v nedeljo v gostoljubno Komendo in s svojim obiskom podprete delo naših pridnih obrtnikov. Ogled razstave je še v nedeljo, dne
2.	julija ves dan, veselica z lepinj sporedom in bocatim srečolovom na se začne Donoldne ob 3.
Križev pot stoletnih španskih umetnin
Pie pel.ali so jih zdaj v Pariz na veltko manifestativno razstavo
Te dni bo v Parizu velika razstava španske umetnosti. Zatrdno ni že nobena razstava v zgodovini človeštva imela tako tragičnega uvoda, kakor ga ima ta. zakaj prirejena je bila takoj, ka se je ko,maj dobro končal križev pot španskih umetnin in njihov beg iz grozot državljanske vojne. Pretresljivo romanje najlepšega in najvišjega, kar je dal španski genij, nam ponazarja vso grozoto vojne, ki brezobzirno ograža in uničuje vse, kar je bilo ustvarjeno v dokaz, da človek ni samo zver in tvar, tisto, kar so rodovi in rodovi ljudi ohranjali v dokaz 6voje plemenitosti.
Ko se je začela državljanska vojna, so vse pomembnejše slike iz muzeja Prado, iz akademije in iz kraljeve palače spravili v utrjene kleti 6pa.n-ske državne banke. Koi se je republikanske vlada preselila v Valencijo, je glavni konservator muzeja Prado, Sanhez nenadno dobil zapoved, naj takoj pošlje večje število najdragocenejših slik v Valencijo. Vlada je to zapoved poslala na zahtevo sovjetskega poslanika Rosenberga, ki je hotel te dragocene umetnine spraviti v Rusijo kot plačilo za sovjetsko pomoč v orožju.
To se k sreči ni zgodilo. Konservator je alarmiral voditelje velikih muzejev v Evropi, zlasti v Parizu. Ti so sprožili misel, da bi v Louvreu organizirali veliko razstavo španske umetnosti. S tem bi španski umetnostni zaklad prišel na varno v Francija Predlog ni uspel ter je rdeča vlada zahtevala, da morajo Francozi po razstavi umetnine izročiti tisti osebi, katero bo imenovala va-lencijska vlada. Konservatorji Louvrea te zahteve niso mogli sprejeti, so pa s voijim nastopom preprečili, da ni španski umetnostni zaklad romal v Moskvo. Prepeljali so ga nekaij v Valencijo, nekaj v Torre de Serana, nekaj pa so ga spravili celo v cartagensko 6modnišnico.
Na dragocenejše umetnine so čakale v kleteh na svojo usodo
Po raznih bolj ali manj varnih krajih je bilo zbranih nad 2000 slik, med njimi 1500 Goyejevih, 45 Velasquezovih, 43 Grecovih, 36 Tizianovih, 25 Rubensovih, dalje sloviti Raffaelov »Kardinal« Diirrerjev avtoportret itd. Razen tega so bili pri slikah še stari rokopisi neprecenljive vrednosti: sveto pismo sv. Alojzija (800 strani, na vsaki strani po osem barvanih miniatur), knjiga ur Izabele Katoliške, rokopisi Cervantesovi, de Vegovi itd., najstarejši izvod romama o Cidu, zemljevid Kolumbovega pribočnika Juana de la Cosa. Razen tega
16	km dragocenih preprog, med njimi zlato vezene preproge Karla V., gobelini itd. itd. Ves ta zaklad je čakal po raznih kleteh, kaj bo z njim.
Ko je kazalo, da bo general Franco presekal rdečo fronto med Barcelono in Valencijo, so na hitro roko izrabili nekaj iz teh zalog ter poslali
1600 zabo ev umetn n najprej v Katalonijo
Zadnji avtomobil, ki je peljal te dragocenosti, bi bil kmalu zletel v zrak z mostom na Ebru, ki »o ga rdeči na umiku razstrelili. Večina slik in dragocenosti so spravili v Figueras, nekaj kilometrov od francoske meje. Tam so jih spravili po raznih gradovih, preproge in gobeline pa v mestno trdnjavo.
Ko je general Franco zavzel Barcelono, je nastala za ta begajoči umetnostni zaklad največja nevarnost, bodisi zaradi neprestanega bombardiranja po nacionalističnih letalih, bodisi zaradi tega, ker se je bilo treba bati, da bodo rdeči na umiku v svoji be6no«ti uničili vse, da ne bi 6like in dragocenosti prišle v roke nasprotniku.
Že fe kazalo, da bo zaklad razdejala »o na
Zdaij je sloviti španski slikar Sert, ki živi v Parizu, skušal alarmirati Zvezo narodov, da bi ona posredovala za rešitev španskega umetnostnega zaklada. Glavni tajnik Zveze Avenol je bil pripravljen posredovati pri rdeči vladi, toda le pod pogojem, če to zahtevajo najprej vse pomembnejše umetnostne ustanove in muzeji na svetu. Medtem ko je bila nacionalistična vojska komaj 25 km od gradov, kje so čakale umetnine, se tekla brzojavna posvetovanja med Parizom, Londonom, Newyor-kom in Asterdamom. Posredovala je francoska akademija lepih umetnosti in zunanji minister Bonnet. Ko je bilo vse preskrbljeno, je Avenol izjavil, da je 6icer pripravljen sprejeti španske umetnine v palačo Zveze narodov, ne bo pa storil nobenega koraka pri rdeči vladi, da bi jih izročila. Kazalo je, da bo španski umetnostni zaklad zajela usoda vojnega uničenja.
Tedaj je poskusil na svojo roko ravnatelj slovitega pariškega muzeja Louvrea Verne, ki je v naglici sestavil mednarodni odbor, Ta je prosil francoskega zunanjega ministra, naj posreduje pri rdeči vladi, kar je tudi storil. Ko je bilo v načelu že vse sklenjeno in sporazum v glavnem dosežen, se je Verne s svojimi sodelavci odpeljal na špansko mejo, da bi osebno poskrbel prevoz iz Figue-rasa. Toda zunanji minister del Vayo, ki se je strinjal z mislijo, da je treba umetnostni zaklad spraviti na varno, je v zadnji uri spet načel vprašanje, komu bo omenjeni odbor po koncu vojne umetnine izročil. Zastopnik Louvrea, zastopnik angleškega muzeja iz Londona in del Vayo ®0 ee tri dni posvetovali, medtem ko so letala dan za dnem bombardirala Figueras in zavetišča, v katerih so čakali Velasquezi, Tiziani in drugi. 3, februarja zjutraj so 6e zedinili, da
umetnine ostane;o skupna last španskega naroda
in jih bo dobila po vojni vlada, ki bo imela v Španiji oblast. Toda ta sklep je bilo treba dati v potrdilo vladi, ki je spet 6amo debatirala in debatirala, vse dokler ni nacionalistična vojska zavzela Gerone, nekaj kilometrov pred Figuerasom.
V	neredu, ki je vladal med rdečo vojsko, se je bilo treba bati požigov, ropanja in uničevanja in vlada je nazadnje le dovolila prevoz v Francijo.
Podravnatelj Louvrea Sauijeard je takoj odpotoval v Figueras, kar ni bilo lahko spričo gneče, ki je vladala na cestah. Po neskončnih težavah in prerekanjih z. nižjimi in višjimi poveljniki, od katerih je odločal vsak zase, so v noči od 3. na <i. februarja, pr svitu sveč — električna napeljava je bila pretrgana začeli nakladati prve zaboje na tovorne avtomobile. Telefonska zveza z mejo je bila onemogočena. Mejne straže niso o dovoljenju vedele nič. Ko so 6e prvi avtomobili pri-
- J
J
I
i0 > 5
r ,
v-"4' «v> •jfll	|ng		Bmit	
	mm	!k;r-s		S
V Londonu je bilo zadnje Sase spet nekaj bombnih napadov, ki jih pripisujejo irskim teroristom. Slika kaže, kako je bomba razdejala prodajalnilke prostore v sredini Londona.
V	Parizu so zdaj izvolili tndi »miss Nikotin«. Oblekli so jo v pisano obleko iz samih krp, na katerih so upodobljeni zavitki vseh mogočih cigaret, ki jih kade v Franciji.
borili mimo vseh krajevnih poveljstev do meje, so jih ustavili tam. Začelo 6e je beganje
iz F guerasa na me,o in naza,
Konec koncev so bežeče umetnine le mogle v Francijo. 71 voženj je bilo potrebnih, da so prepeljali glavni del zaklada čez mejo v Perpignan. Avtomobile so več čas obstreljevala letala. K sreči ni bil nobeden zadet Pri 71. vožnji je bila cesta čez mejo tako zatlačena, da avtomobil ni mogel naprej. Šofer je zapeljal avto v gozd ter na ramah prenesel zadnji del tovora: veliko sliko El Greca in tri dragocene preproge v zaboju.
Na franooski strani so zaboje takoj plombirali ter jih dali v vaTstvo francoski carini, ki je skrbela zanje vse, dokler ndso prišle v Bern, kjer se je po čudovitem naključju križevi poti pot stoletnih španskih umetnin srečno končal in odkoder so jih zdaj prepeljali v Pariz na veliko, manifesta-tivno razstavo, ki bo vzbudila ogromno zanimanje za Španijo in stvaritve španskega duha.
Drobne vesti
Včeraj je v Londonu sodišče obsodilo štiri osebe, zapletene v zarotniško delovanje in v eksplozivne atentate na Astow-Roadu in pri Char-ring-Crossu.
•
V	Madridu se čuti pomanjkanje papirja. Uprave dnevnih časopisov so zahtevale od vlade, da odobri uvoz papirja iz Norveške in Belgije. Zaradi pomanjkanja papirja časopis >ABC< ne izhaja vsak četrti dan.
•
Danes so uvedli direktno telefonsko zvezo Tokio-Pejping, dolgo 2000 milj. Otvoritvi sta prisostvovala japonski prometni minister in predsednik Japoncem naklonjene vlade Severne Kitajske. Trde, da je to najdaljša telefonska proga na svetu.
*
Prvič po 24 letih izkazuje Japonska ugodno trgovinsko bilanco. V prvem polletju t. 1. je vrednost izvoza prekosila vrednost uvoza za 25 milijonov jenov. Zunanja trgovina kaže znatno povečanje. Vrednost izvoza je dosegla 1615 milijonov jenov, tako da se je pomnožila za 25% v primeri s prvim polletjem lanskega leta, vrednost uvoza pa znaša 590 milijonov, to je za 7% več kakor lani ob tem razdobju.
*
Včeraj so bile na Donavi med Parkanyjem in Budimpešto veslaške tekme med reprezentanco Poljske in zastopniki madžarskih veslaških klubov. Te tekme so bile prirejene v spomin na zmago, ki jo je izvojeval pred Turki na Dunaju Jan Sobieski. Poljsko in madžarsko zastopstvo je položilo ob navzočnosti poljskega odpravnika poslov venec na spomenik Jana Sobieskega.
*
Sloviti nemški avtomobilski dirkalec Hans Stuck je postavil danes dopoldne s svojim dirkalnim čolnom svetovni rekord na jezeru v bližini Berlina. Hans Stuck je dosegel povprečno hitrost 82.5 km na uro z dirkalnim čolnom, težkim 800 kg. S tem svojim uspehom je Hans Stuck pobil prejšnji rekord, ki ga je držal Italijan Venturi s časom 71.74 km na uro.
Pri avtomobilski nesreči je našla smrt žena predsednika madžarske glavne kontrole ga. Varga. Njen mož je težko ranjen.
Vojvoda in vojvodinja Kentska sla prispela včeraj z letalom iz Londona v Le Bourget. Od tam sta nadaljevala pot proti Marseillu in Rimu.
*
Znani poljski operni pevec Jan Kiepura je priredil snoči v Varšavi koncert v korist sklada narodne obrambe.
Po zadnjih poročilih znaša število žrtev katastrofalne poplave na Bolgarskem nad 100.
Umrl je sir Henry Stuart James, znani angleški znanstvenik, ki je napisal več odličnih učbenikov za klasični pouk ter sestavil nekaj velikih slovarjev.
*
Včeraj se je v navzočnosti italijanskega podtajnika za kmetijstvo in nemškega podtajnika za prehrano ter več drugih uglednih italijanskih in nemških kmetijskih strokovnjakov začela v veliki dvorani bolonjskega vseučilišča prva italijansko-nemška konferenca za proučevanje kmetijskih vprašanj. Konferenco je otvoril italijanski podtajnik za kmetijstvo, odgovoril mu je pa nemški podtajnik za prehrano. Oba govornika sta poudarjala pomen italijansko-nemškega gospodarskega sodelovanja in uspehe avtarkične politike.
Mladi angleški avtomobilski dirkalec Scaman, ki se je pri zadnjih avtomobilskih dirkah v Belgiji smrtno ponesrečil
Radio
Programi Radio Ljubljana
Sobota, l. jul\ja: 12 PJoščo za ploščo zdaj vrtim« In reve, težave vse pozabimo — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Ploščo za ploščo zdaj zavrtimo in reve, težave vse pozabimo — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi — Povest v nadaljevanjih, b) Dogodivščine Miki-mf&k (članice Nar gledal.) — 17.50
Kdl8Tr|&r«^S^k?«’ S 5.HŽSS OreJ)
tiki (g. urednik dr. Alojz Kuhar) - aur Tlv> zgodbi o krompirju »a pouk in zabavo. Pisar veče. Prizore napisal inž Ooto Muck, izvajajo člani rad. igr dru Sl sodelujejo aFntje na vasi, \odi inž. Ivan Pengov
— 22 Napovedi, poročila _ 22.1S Za vesel konec tedna igra Radijski orkester.
Nedelja, 2. julija: 8 Kvintet trobil _ 9 Napovedi. Poročila Rerarvirano za prenos iz Maribora — 9.15 a) .tteportaža sprevoda udeležencev mariborskega tabora
— 10 b) Prenos sv. maže z ljudskim petjem in cerkveni govor — 11.30 Nedeljski koncert Radijskega orkestra
— 13 Napovedi — 13.20 Z» dobro voljo in zabavo: Šramel Štirje fantje« in plošče — 17 Kmet. ura: Poletno delo v sadovnjakih (g. Kafol Franjo) _ 17^30 Vesel domač koncert: Veseli godci im Radijski orkester — 19 Napovedi, poročila — 19.40 Nac. ura — 20 KoroSci pojo (plošče) — 20.30 Operetni napevi: Gdč. Jelka Igli-čova, g. Belitar Sancin in Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.18 Zdaj veseli zaplešimo in tegobe pozabimo (plošče).
Ponedeljek. 3. julija: 12 Zborovske točke (plošče)
— 12.15 Poročila — 13 Napovedi - 13.20 Orolganski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Znnimivosti — 19.40 Nac. ura
— 20 Popy: Orientalska suita (plošče) - 20.10 Mesečni slovstveni pregled (g. prof. Fr. Vodnik) — 20.30 Solistični koncert g. prof. Cenda Šedlbauerja (violončelo), pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 21 Koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Koncert slovenskih skladateljev (Radijski ork.).
Drugi programi
Sobota, 1. Julija. Bel grad: » Bohemski večer — 21.30 Mozartove skladbe - Zagreb: 20 Pevski koncert
— 20.30 Kitara - 20.4r> Zab. konc. — M.45 Saksofon — Praga: 19.20 Mandolina — .20 Pisen spored — Sofija: lfl.30 Ork. konc. — 30 Violina — 21 Lahka gl. — Varšava: 21 Opereta »Povodna deklica« — Budimpešta: 20.10 Konc. prenos. — 22 Plesna gl. _ 23 Cig. ork. — Trst-Milan:	17.15 Plei>na gl. _ 21 Puccinijeva onera /Tosca, — Rim-Bari: 21 Opereta «11 pastore musicista«
— Dunaj-Monakovo-Hamburg: 20.15 Plesna gl. — Berlin: 20 15 Letalska godba — Strasbourg: ai.15 Mozartove skladbe.
/
42
Boj je zahteval vse moči. Neprestana, napeta poz-ornost, s katero je drvel po zraku, je Courtneya utrujala. Stiskal je zobe in si Šepetal:
»Ne odnehati! Ne odnehati! Danea ga imam pred sabo. Danes mi ne bo ušel. Drži, Courtneyl«
In je spet stisnil krmilo ter vzvode, da je,, motor zarohnel še bolj divje in je strojnica zaregljala živahneje.
Treba se je bilo rešiti za vsako ceno. Treba je bilo priti spet na letališče ter sporočili v generalni štab, da je tudi ta, poslednja, zapoved izpolnjena.
Poslednja zapoved!
Naprej, naprej. Zapoved je zapoved. Treba jo je poslušati — do zmage ali do smrti.
Courtney se je gnal dalje in streljal kakor nor. Roke so se mu tresle, kadar je zagledal pred sabo znamenje mrtvaške glave in nad njim črne Richterjeve naočnike. Skušal ga je dobiti na muho, toda Nemec se mu je vsako pot nekako izmuznil, kakor da je za krogle nedosegljiv.
Courtney je začel obupavati. Raj je Richter zavarovan e čarno močjo? Kako, da se ga ne primeta ne ogenj, ne železo njega, niti njegovega letala?
Spet sta se zadrvela drug proti drugemu.
Courtney je bulil v črno Richterjevo čelado ter meril vanj. Toda zadel ni nič. Zazdelo se mn je, da se mu Nemec pošastno reži.
Zagnal je v obupu motor do kraja ter zavpil:
»Satan !<
Bilo mu je že vseeno, kaj se bo zgodilo, samo da bi čim prej prišel konec tega divjega lova med oblaki. Zapodil se je naravnost proti Richterju, da bi se z njim vred raztreščil. Stisnil je zobe in zamižal, čakal je udarca, s katerim bo ta peklenski boj na mah končan.
Toda udarca ni bilo. Slišal je samo, kako njegov ptič z besnim tuljenjem drvi dal je, v prazno...
Von Richter je bil močnejši, ker je bil bolj spočit. Courtney je imel za sabo že dolgo jutru napetega letenja,- divjega
bombardiranja, ognjenega boja. Odpovedoval je, dasi se sani ni tega zavedal, živci so mu popuščali, izgubljal je hladnokrvnost — edino zanesljivo orožje, s katerim se pilot v zraku lahko kolikor toliko brani.
Ko je videl, da mu je von Richter spet ušel, mu je bilo, da bi bil zajokal. Nekaj trenutkov je slonel na krmilu ter pustil letalo, da je kolovratilo po svoje. Potem se je spet zbral in »e 6kušal še enkrat obrniti.
Tedaj se mu je nenadoma zazdelo, da je vse okoli njega utihnilo. Ni slišal več tuljenje iz svojega zmučenega motorja, ni zaznal več zavijanja in ropota. Vse je nekam zamrlo. Zdelo se mu je, da sliši samo počasno, Irpko, -bodeče tiktakanje oddaljene strojnice.
Pri vsakem poku ga je rezko zbodlo v tilniku...
Hotel se je okreniti, da bi videl, kje je von Richter, toda na tilniku mu je ležala strašna mora, podobna onemogli težavi iz zmedenih otroških sanj, ko si je moral prizadevati, da bo vzdignil silno breme, pa mu ni in ni bil kos, naj se je še tako mučil in pretegoval. Glava mu je silila na prsa.
Še enkrat je zbral vso moč, da bi pogledaj nazaj. Res je obrnil glavo do desne rame, tedaj je začutil, da mu je z vratu udarilo na lice nekaj vročega, lepljivega. Začel ga je mamiti težak vonj, pred očmi se mu je meglilo.
Letalo je drvelo, kakor je hotelo. Nič
ni vedel, kam, ni mu bilo več mar, ali se dviga ali pada. Z zadnjo silo je dvignil roko do tilnika. Pogladiti se je skušal tam, kjer se mu je zdelo, da ga boli, pa ni mogel daleč. Roka mu je zdrsnila^ na krmilo. Ni videl, kakšna je. Skušal se je skloniti, da bi pogledal, a je bil ves otrdel.
Nekaj trenutkov je slonel tako in trdel. Od daleč je slišal šklepetanje strojnice, ki ga pa zdaj ni več zbadalo. Potem se mu je posrečilo prinesti dlan na pol pota do oči. Videl je samo nekaj živega, rdečega, bleščečeva.
Bila je kri, njegova kri, v katero se -je lovilo in se iz nje lesketalo prešerno, mlado, vstajajoče jutranje sonce.
Proga krvi, nič drugega. To je bilo zadnje, kar je Courtney videl. Srce se mu je stisnilo v bolečini. Zaprl je oči, ki so bile že tako in tako vse zamegljene. Ni videl drugega kakor krvave kolobarje, ki so plesali pred njim in skozenj.
Rad bi bil zavzdihnil in potožil, pa ni imel več glasu.
Letališče in grad in zelene trate so bile daleč, daleč. Daleč, kakor mladost, lepi dnevi in sreča ob spomladanski vodi. Krvava megla jih je vse bolj zalivala in prekrivala...
Se preden je dočakal, da je kri zalila vse, se mu je v zavesti še enkrat posvetilo in se je čisto jasno zavedel: Richter ga je sestrelil. Poslednja zapoved je bila izpolnjena — brez konca.
Potem ni čutil, ni videl ničesar vež. Glava mu je padla čisto na prsi kakor odlomljeno jabolko. Kri mu je začela curljati čez lici. Padala je na razbeljeno železje v motorju in žalostno cvrčala.
Potem se je letalo počasi obrnilo navzdol in padalo v svetlem loku, kakor da ee mu nikamor ne mudi. Sonce je na njegovem drvečem trupu risalo milijone mavric kakor v slavospev junaka, ki mu je v letalu počasi, skopo iztekala kri, kakor da se ji nikamor ne mudi.
Ko je bilo letalo že na pol poti do zemlje in ga je nemški ptič z mrtvaško glavo zapustil ter zmagovito krožil po višavi, se je iz Courtneyevega motorja pokadilo. Trenutek potem je udaril iz letala viharen plamen. Dim je risal ogromno, mračno 6led za letalom po spomladanskem nebu.
Courtney je še enkrat polahko odprl oči 1n je videl okoli sebe samo sinjo, slepečo svetlobo. Misli so se mu skušale še enkrat vrniti v zavest, pa ni mogel čutiti več ničesar drugega, kakor da se vrača domov po vsem tem hudem, strašnem, ognjenem divjanju tam gori.
»Dobro, da je ostal .. Scotty... da je ... ostal Scotty ... doma ... Dobro .. sem ... ga... potegnil.. O, Bog... O, Bog.. .<
In kakor da je zagledal pred seboj odprto nebo, se je Courtney blaženo nasmehnil. Kdo ve, kako si je odpel letalsko čepico, ki mu jo je veter med padanjem potegnil z glave
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik »b 12. Hesetaa naročnina 12 din. ca inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva alica 6/II1. Telefon 4001 do 4005 Onrava: Kopitarjeva ulica A
/a Jugoslovansko tiskarno v Ljubi m ni .lože Kramarič Izdajatelj ini JoJe Sodia. Prednik: Mirko lavornilt