Poštnina plačana v gotovini Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Uredništvo za Trst : Ulica Valdirivo 35/11., Tel. 29210 Poštno ček. račun: štev. 9-12410 Cena: Posamezna štev. L 20 Naročnina : Mesečna L 85 Za inozemstvo: Mesečno L 150 Sped. in abbou. post. - II Gruppo Leto III. - Štev. 22 Gorica - 31. maja 1951 - Trst Izhaja vsak četrtek Slovenske otroke v slovenske šole Čebela, gnana od tajne skrbi, gre spomladi na delo za božič. (O. Župančič) Kakor čebelica tako pameten človek že v pomladi življenja skrbi, da ne bo na starost stradal. Tako. bi morala mladina v mladosti marljivo zbirati znanje za delo, za službo v poletju in jeseni življenja, da ne bo ostala tedaj praznih rok. Takšno čebeličino skrb bi radi v teh vrsticah priporočili slovenskim staršem nedoraslih otrok na Goriškem in Tržaškem, da bi izkoristili slovensko šolstvo, da bi predvsem oskrbeli svoji deci slovensko izobrazbo, kajti s slovenskim spričevalom, četudi le ljudskošolskim, s slovenskim znanjem se bo v bodočnosti vsak Goričan in Tržačan laže znašel kakor Italijan ali Slovenec brez znanja slovenščine, kar nam ni težko dokazati. Poleg splošnega priporočila slovenskega šolstva je potrebno zopet in zopet prepričevati starše, naj omogočijo svojim otrokom višjo, srednješolsko izobrazbo. Le šolan človek se bo slej ko prej zanesljiveje dokopal do stanovitne službe kakor nestalno zaposleni težak! Le šolan človek bo bolje postlal sebi in svojim staršem! Čebeličin zgled opominja nas vse — starše in otroke, vzgojitelje in vse zavedne Slovence, ki jim je mar ljudstvo in lastna eksistenca — opominja nas v doslovnem smislu, da planemo na delo prav zdaj spomladi, te dni, ko so odprti vpisi za prihodnje šolsko leto, da bodo za prihodnji božič polni razrečli slovenskih šol po vaseh in v obeh mestih, po ljudskih in strokovnih 'in zlasti na gimnazij. Nam ne pride niti na um, odjedati Italijanom njihove otroke za naše šole. , Izkušnje povojnih let govorijo, da slovenska družina, ki ima v mestu Trstu ali Gorici otroke godne za ljudsko ali srednjo šolo, nima miru pred vsiljivimi italijanskimi agitatorji. A kako pomilovanja vredni so tisti Slovenci, ki se pustijo italijanski propagandi ujeti, lo se bodo kdaj kesali! Resen človek pač ne bo veroval, da bodo krst vekomaj podpirali Amerikanci, niti ne, da bi ga Italija mogla rediti, če se ji priključi. Ko se podoba evropskega zemljevida ustali, bo Trst živel le od zaledja in tedaj bo znanje slovenščine v Trstu samem donosno, v Gorici pa nič manj. Zaradi šibke zavesti nekaterih slovenskih družin ali zaradi pr ir o-jene slovenske plahosti drugih, je nujno potrebno, da se vsak poedini zavedni Slovenec, čeprav sam nima otrok, brž pozanima v svojem okolišu za mlade šolarske kandidate, da budno preprečuje vsako izpodjedali je po Italijanih in vneto prepričuje slovenske starse, kam naj svojega sin VOLITVE V ITALIJI Preteklo nedeljo so se vršile deželne in upravne volitve v 28. italijanskih provincah. Pred volitvami je vladalo veliko pričakovanje tako v Italiji kakor tudi po celem svetu, kajti od izida volitev naj bi bila razvidna politična usmerjenost italijanskega naroda. Vse stranke so se skrbno pripravile na te volitve. Predvolilni boj je bil precej oster. Kljub budi komunistični propagandi je italijanski narod v nedeljo odločno pokazal, da veruje v politično sposobnost katoliških voditeljev, kajti le za njih je glasovala velikanska večina volilcev. To zmago je pa bilo moči doseči s povezavo z raznimi demokratičnimi strankami, tako da je na ta način marsikatera občina prešla v protikomunistične roke, dočim bi z ne-povezavo ostala komunistična. Občinske uprave Genove, Benetk in Ankone so s temi volitvami prišle v demokratične roke, dočim obč. u-prava Bologne ostane še vedno v rokah komunistov zaradi golih 2000 glasov razlike med komunisti in demokratičnimi strankami. Na ceiotno število deželnih svetov, jih je pripadlo 18 demokristjanom, 2 demokratičnemu bloku in samo 7 social-komunistom. Izid nedeljskih volitev pa daje nam Slovencem jasen pogled na razpoloženje italijanskih volilcev, ki so po večini odklonili brezbožni komunizem. Novi avstrijski predsednik V nedeljo so se vršile ožje volitve za avstrijskega predsednika med socialističnim kandidatom Teodorjem Koernerjem ter demokrščan-skim Gleissnerjem. Z večino kakih 160 tisoč glasov je zmagal Koerner, ki bo tako novi avstrijski predsed- Razstava v Zagrebu Ne dolgo od tega so imeli v Zagrebu razstavo »srednjeveške umetnosti jugoslovanskih narodov«. Časopisi in radio so veliko o tem govorili. Tudi kritiki so o njej spregovorili »kritično besedo« ter sku-šali v razstavljenih delih prikazati revolucionarni duh sedanjosti v delih očetov. To pa ni tako lahko, saj je vsa srednjeveška umetnost jugoslovanskih narodov cerkvena u-metnost, torej religiozna, kakor tudi pri evropskih narodih srednjega veka. To pa ni sodobno. Zato so razstavo tako prikrojili, da so med papeškimi dokumenti, ki so bili napisani zoper krivoverske bogomi-le, izbrali razne odstavke in fraze ter jih na velikih kartelih razobesili širom po stenah razstave. Zakaj to, je jasno: prikazati so morali sovražnost katoliške Cerkve do jugoslovanskih narodov ves čas do Politika in resnica „Na Goriškem radi demokratične svobode v vladi in občini, manjšina uživa boljši postopek nego Italijani" To ste z debelimi črkami zapisali v »Gioruale di Trieste« dne 27. maja 1951. Tega vam nobeden človek ne verjame in še manj zapiše. Prof. Di Gianantonio je v občinskem svetu v Gorici dal sledečo statistiko o slovenskem šolstvu v goriškem mestu: (ki je pa seveda mi nismo kontrolirali) 1)5 otroških vrtcev z 117 otroci, 6. učiteljicami in 6. sohami 2) 6 ljudskih šol z 478 otroci, 25. učitelji ■ z 55 dijaki, 12. profesorji z 45 dijaki, 12. profesorji z 131 dijaki, 14. profesorji z 162 dijaki, 13. profesorji 3) 1 klasični licej 4) 1 učiteljišče 5) 1 srednjo šolo 6) 1 trgovsko šolo in 23. sobami in 5. sobami in 4.- sobami in 6. sobami in 6. sobami S k u p a j 958 učencev, 82 učiteljev in 50 sob Vsa ta statistika naj dokazuje, kako dobro je preskrbljeno za slovensko šolstvo v Gorici. Na prvi pogled se bo tako tudi zdelo. Vendar pa ima vsa zadeva dejansko drugo lice. Gospod profesor nas je sam napotil, da o tem govorimo, ko je našteval slovenske vzgojne zavode. 1) »Alojzijevišče« ima 40 gojencev. Da, gospod profesor, toda moralo bi jih imeti 80, če bi vlada ne bila zasegla pol stavbe za vojašnico, ker jih je v Gorici baje premalo. Ali je to boljše postopanje z manjšino? 2) »Sirotišče sv. Družine« ima še veliko prostorov zasedenih po beguncih, ki v nobenem zavodu v Gorici ne bivajo več. Nobena oblast se ni potrudila, da bi zavod bil prost. jJH je to boljše postopanje z 9 ka ali svojo hčerkico za prihodnje leto vpišejo. Perzijski petrolej Novi poskusi angleške vlade, da bi našla kompromisno rešitev v sporu s perzijsko vlado zaradi podr-žavljenja petrolejskih vrelcev, »e vedno niso želi uspehov. Teheranska vlada zavrača vsak predlog, ki se ne ujema z njenimi zahtevami. In vse kaže, da bodo Angleži izgubili igro, če ne nastopi kaj nepredvidenega. K nasilni rešitvi se ne bodo zatekli razen, če bi grozila nevarnost, da gre končat perzijski petrolej v sovjetske roke. manjšino 3) Vsi slovenski optanti so morali svoje otroke vzeti iz slovenskih šol in jih vpisati v italijanske. Okrog 50 srednješolcev in okrog 100 učencev osnovnih sol je moralo že tedaj zapustiti slovenske šole, koliko je teh že od takrat do danes trenutno nismo utegnili ugotoviti. Ali je. lo boljše postopati je z manjšino? 4) Vse slovensko šolstvo nima nobene telovadnice. Prav vsi naši dijaki na srednji šoli, nižji in višji, učiteljišču in na strokovni šoli telovadijo v prostorih, ki so bili svoj čas določeni za klet. Ker pa naša manjšina uživa boljše postopanje nego Italijani, je leta 1951. klet najbolj primeren prostor za telesno vzgojo slovenskih dijakov in dijakinj. 5) Zaradi boljšega postopanja s šolami slovenske manjšine, nima nobena šola, ako izvzamemo nekaj zemljevidov in starih živalskih slik, nikakih didaktičnih pripomočkov. Ravno tako nima ne nižja in niti licej ter učiteljišče nikakega prirodopisnega ali fizičnega kabineta za najbolj priprostimi aparati. 6) Če pa imajo slovenske šole razmiroma lepe prostore in tudi zadostne se nimamo zahvaliti velikodušnosti italijanske vlade ali go-riškega županstva, temveč edinole požrtvovalnosti slovenskega ljudstva, ki je pred prvo svetovno vojno s prostovoljnimi darovi sezidalo prepotrebne solske stavbe, ki služijo danes naši mladini. Ako bi tega ne bilo, bi se zaradi velikodušnosti goriškega županstva do Slovencev, godilo z našimi šolami v mestu tako kakor se je zgodilo z ono v kočniku. ko je sla po gobe, ker zanjo ni bilo prostora. Najbolj nesrečno pa je naštevanje dijakov po njihovi pristojnosti. Naj nam poda gospod profesor isto statistiko za italijanske šole, pa boste ostrmeli! Resnice se ne bojimo! danes. Reveži! Če bi hoteli izbrati in iztrgati besede in fraze, ki sta jih sv. Pavel in sv. Janez, apostol ljubezni, napisala na račun krivovercev, bi videli, kakšne očitke so si zaslužili oni sami, ki s krivoverskim naukom materializma rušijo vero jugosl. narodov! Z omenjeno razstavo v Zagrebu pa so pokazali samo še enkrat, da so neizprosni nasprotniki krščanske misli. nik za dobo 6 let. Pri prvih volitvah 13. maja je Gleissner dobil več glasov nego Koerner. Iz tega se vidi, da so volilci, kateri so prej glasovali za razne druge kandidate, dali v nedeljo svoj glas rajši socialistu Koernerju nego demokristjanu Gleissnerju. Sedaj pa nastaja vprašanje, kako bo z novo vlado. Ministrski predsednik Fiegl je namreč vodja avstrijske ljudske stranke, ki bo 20. junija moral odstopiti, kot to zahteva ustava. Komu bo tedaj novi predsednik poveril sestavo nove vlade, je še negotovo. Prav tako je nejasno, kakšno stališče bo predsednik Koerner zavzel do komunistov, ki so v nedeljo glasovali zanj. Če bo sledil zgledu nemških socialistov, bo moral voditi zelo ostro protikomunistično politiko. Vsekakor pa ne bo imel lahkega dela, voditi majhno avstrijsko republiko, čez katero teče danes ločna črta med Vzhodom in Zahodom. Adenauer pride v Rim Nemški ministrski predsednik A-denauer je sklenil, da obišče Italijo. V Rimu bo 14. junija, kjer se bo sestal z De Gasperijem, da še pomenita o vprašanjih, ki zanimata obe državi, kakor tudi o onih, ki se tičejo obeh demokratičnih strank, katerim načeljujeta, saj sla tako De Gasperijeva kakor Adenauer jeva povezani z istimi ideali krščanske demokracije. Kot se vidi, hoče Adenauer povezati tesne stike z zapadnimi evropskimi državami, da zavzame zapadna nemška republika zopet ono mesto, ki ji gre in ki ga je Nemčija vedno imela v Evropi. To gre Adenauerju precej po sreči, o čemer pričajo ravno njegovi obiski, pretekli in prihodnji: že dvakrat je bil v Franciji to leto, sedaj bo šel v Rim. poleti p/i v London. Premirje na Koreji ? V zvezi z neuspehi, ki jih doživljajo komunisti na Koreji, so se zopet začeli širiti glasovi, da je pekinška vlada po Bog ve kakih skrivnih potih zaprosila za mir na Koreji. Te vesti so takoj zavrnili najprej v Washingtonu, nato pa jih je zanikal še Malik pri Združenih narodih. Seveda človek na taka zanikanja ne more priseči, da ni res to, kar zanikajo; vendar iz vsega dosedanjega položaja se da sklepati, da niso še pripravljeni za mirno poravnavo korejskega spora. Tudi če bi se uresničile domneve, da so sedanje zmage zavezniških čet na Koreji tako odločilne kot se zdi, bodo komunisti težko pristali na mir, ki bi zanje pomenil težak poraz. Proizvodnja tobaka v Italiji je znašala pred zadnjo vojno v srednjem letno 125.000 q ali nekaj manj kot za 1 kg na osebo. Po zadnji vojni je pridelek zra-stel več kot za 70°/o, in je prekoračil 720.000 q ali več kot l'/a kg na osebo. Italija izvaža zelo mnogo tobaka, nekaj žlahtnejšega pa uvaža. Predvolilno ozračje v Gorici Tudi v Gorici smo v polni pripravi na volitve. Zidovi naših ulic so že pokriti z raznimi plakati. Vršijo se tudi razna volilna zborovanja. V nedeljo so imeli svoje zborovanje Saragatovi socialisti. V ponedeljek zvečer so pa Misovci zafrkovali po mikrofonu z okna svojega sedeža na Travniku najprej zgoraj omenjene socialiste in potem še vse druge od demokristjanov do komunistov. Njihovo izvajanje je bilo bolj podobno pustnim norčijam, kakor pa predvolilnemu zborovanju ene stranke. Goriški Slovenci, izpolnimo svojo dolžnost! Volitve so pred vrati in ta ali oni morda še premišlja kaj naj hi napravil. Ali ho-mo volili? Odgovor je popolnoma jasen: vsi zavedni goriški katoliški Slovenci bomo volili! To je naša sveta dolžnost. Kdor ne voli. prepušča usodo slovenskega naroda v Gorici komunistom in italijanskim strankam. Kako hotno volili? Kakor nam narekuje naša vest. Volili homo samo slovensko narodno listo, ki ima za znak lipovo vejico v Gorici, lipovo vejico z grozdom in češnjami v Steverjanu, čebelico i Sovodnjah. plug in nakovalo v Doberdobu. iV« tej listi so tudi naši katoliški kandidatii, na nobeni drugi listi pa naših kandidatov ni! Slovenska narodna lista, ki je popolnoma samostojna narodna lista, ki nima nikake zveze ne s komunisti, ne s ti-tovci, kot hi nam nekateri radi očitali, da hi zmešali ljudi in prav tako tudi nima nikake zveze z demokristjani, ker so oni italijanska stranka, mi pa smo in hočemo hiti Slovenci. Zato vsi na volišče! ZAVEDEN SLOVENEC, voli samo tiste liste, katere priporoča naš list za Gorico, Števerjan, Sovodnje in Doberdob, bodisi za občinske, kakor tudi pokrajinske volitve. Stran 2. KATOLIŠKI GLAS Leto III. - Štev. 22 'tipedatiLti TRETJA NEDELJA PO BINKOŠTIH Iz svetega evangelija po Luku (Lk 15, Z-10) Tisti čas so se približevali Jezusu cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali. Farizeji in pismouki so godrnjali: Ta grešnike sprejema in je z njimi. -— Povedal jim je pa to priliko: Kdo izmed vas, ki ima sto ovac in eno izmed njih izgubi, ne pusti devet in devetdesetih v puščavi in ne gre za izgubljeno, dokler je ne najde? In ko jo najde, jo zadene vesel na svoje rame: in ko pride domov, skliče prijatelje in sosede in jim pravi: .Veselite se z menoj, zakaj našel sem svojo izgubljeno ovco, ki je bila izgubljena.' Povem vam. da bo tako v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki spokori, kakor nad devet in devetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo pokore. Ali katera žena. ki ima deset drahem, če izgubi eno drahmo, ne prižge svetilke in ne. pomete hiše in skrbno ne išče. dokler je ne najde? In ko jo najde, skliče prijateljice in sosede in pravi: ,Veselite se z menoj, zakaj našla sem drahmo, ki sem jo bila izgubila.' Tako bo, povem vam, veselje med božjimi angeli nad enim grešnikom. ki se spokori. □ Ob gornjih Jezusovih besedah se čutijo morda dobri nekoliko užaljene. Jezus pravi, da je v nebesih večje veselje nad spokorjenimi grešniki, kakor pa nad pravičnimi, ki ne potrebujejo pokore. Potem je bolje biti grešnik in se na stara leta spokoriti! ? Kdor tako misli, ni prav razumel Jezusovih besed. Dobri, ki se celo življenje trudijo, da bi ostali zvesti Bogu, da ga ne bi žalili, imajo gotovo v nebesih pripravljen lepši prostor, kakor pa grešniki. Saj Jezus sam pravi, da bo vsakemu povrnjeno po njegovih delili. Res pa je, da je Jezus na zemlji posebno skrbel za grešnike. Iskal jih je in vodil na [travo pot: Sama-rijanko pri vodnjaku. Marijo Magdaleno, premožnega Zalieja, cestninarja Mateja, desnega razbojnika in druge. In to je tudi razumljivo. Dobri so že na varni poti, zanje ni po- trebno imeti toliko skrbi. Čisto drugače je » grešniki. V stalni nevarnosti so, da se pogubijo. Rešitev take duše napravlja Bogu posebno veselje, če govorimo po človeško. Saj se tudi nam tako dobro zdi, če najdemo stvar, ki smo jo izgubili. Mati se bolj veseli ozdravljenja bolnega otroka, kakor zdravja vseh ostalih. Če to razumemo, potem pomagajmo Jezusu pri iskanju izgubljenih duš. Prva zahteva je. da mu sami ne povzročamo skrbi. Trudimo se, da bomo z božjo pomočjo ostali na pravi poti. Potem pa imamo okrog sebe toliko ljudi, ki jih Jezus išče. Mnogokrat sami ne čutijo, ali vsaj zdi se, da ne čutijo prav nobene potrebe po Bogu. Čisto dobro se počutijo na svoji poti. Človek bi v takih primerih najraje obupal. Pa ni prav. Bog ima še vedno dovolj zdravil na razpolago. Najbolj uspešno je trpljenje. Bog bodi zahvaljen, da je poslal na svet trpljenje! V veselju in sreči ljudje izgubljajo Boga. v trpljenju ga spet najdejo. Jezus ni samo dobri pastir, ampak je tudi vsemogočen, in zna poiskati prav vsako ovco, čeprav je zapletena v najpogostejše trnje greha. Mi pa dajmo vse svoje moči njemu na razpolago. NEDELJSKA MOLITEV O BOG, VARUH V TEBE UPAJOČIH. BREZ KATEREGA NIČ NI KREPKO. NIČ SVETO: POMNOŽI NAD NAMI SVOJE USMILJENJE, DA BOMO PO TVOJEM VLADANJU IN POD TVOJIM VODSTVOM TAKO ŠLI SKOZI ČASNE DOBRINE. DA VEČNIH NE BOMO IZGU-BILI. Koledar za prihodnji teden 3. junija. NEDELJA. 3. pobinkoštna. Klotilila, devica. 4. PONEDELJEK. Kvirin, škof. .5. TOREK. Valerija, mučenica. 6. SREDA. Norberl. škof. 7. ČETRTEK. Robert, opat. H. PETEK. Medard, škof. 9. SOBOTA. Primož in Felicijan, muč. Kako omejiti stavke? V' naši italijanski državi so zadnja leta stavke na dnevnem redu. Pred nekaj časom so prevladovale stavke, ki niso bile samo gospodarskega značaja, temveč izrecno političnega. Klasičen primer take stavke je bila ona, ki so jo komunisti ukazali delavstvu kot protest proti prihodu v Italijo generala F,isenhowerja, poveljnika nad četami v Evropi. Pa tudi čisto mezdnih stavk ne manjka. Menda so že vse vrste zasebnih in državnih nastavljencev potom stavk izsiljevale od svojih delodajalcev povišanje plač. Draginja par raste, plače ne zadoščajo, delodajalec je gluh stopimo v stavko! Tako smo in še doživljamo, da danes miruje promet na železnicah, potem zopet na cestah, nato počivajo tovarne, čez nekaj časa državni uradi, pa spet izostanejo iz šole profesorji itd. Pač zna- menja neurejenega socialnega reda. Ministri in državni podtajniki gospodarskih strok imajo neprestano polne roke in glavo dela pri posredovanju meti sindikati stav kujočih in delodajalci. Jasno je, da vsaka stavka povzroču velik nered in hudo gmotno škodo \ narodnem gospodarstvu. Zato je umljivo, tla poizkusi preprečiti stavke niso nekaj novega. To so poizkusili že skoraj po vseh kapitalističnih državah na en ali drug način, pa navadno brez uspeha. Z večjim uspehom so to poizkusili v fašističnih državah, s popolnim uspehom pa v komunističnih državah, kjer stavke ne poznajo. Pa tudi to slednje ni zdravo stanje, ker jemlje delavcem vsako možnost samoobrambe. Morda -o v ISA še najmanj krivično rešili vprašanje stavk. Po Družabni Pravdi posnemamo naslednje poročilo: »V dnevnem časopisju -e večkrat imenuje Taft-llartlcvev zakon, ki je bil leta 1917 sprejet v Združenih državah Severne 6. \ teku )>rokit za pomirjenje« (Cooling off period) ne sme nobena stran ničesar napraviti: delavci ne smejo začeti s stavko, delodajalci pa delavcev ne smejo iz-preti (t. j. odpustiti vsega delavstva naenkrat). Stranka, ki hoče doseči spremembo dosedanje pogodbe, mora drugi stranki predložiti svoje predloge in ji dati priliko za sestanek, kjer naj bi se obravnavali novi predlogi. 7. Posebni odbor, omenjen pod točko 5., more po brezuspešnem poteku roka za pomirjenje na pobudo predsednika države izvesti tajno glasovanje vseh delavcev v prizadetih podjetjih, ali želijo sprejeti zadnji predlog oz. ponudbo delodajalca oz. delodajalcev. — Uspeli glasovanja sporoči odbor Generalnemu Attorney-u (vrhovnemu zastopniku), ki potem dovoli delavcem stavko oz. delodajalcem izprtje. Predsednik države pa mora o vsem tem poročati kongresu. To so v bistvu glavna določila Taft-Harlleyevega zakona. Gornjemu zakonu so predno je bil sprejet očitali, da je protidelavski. Zdi se pa, da je bil ta očitek le volilno geslo demokratske stranke, ki je z njim lovila glasove delavcev. Mi vidimo v gornjem zakonu težnje, urediti na miren način spore med delavci in delodajalci. Mirna rešitev ni samo v korist delavcev in delodajalcev, ampak vsega narodnega gospodarstva države sploh. Tega se praktični Amerikanci mnogo bolj zavedajo kot mi dostikrat kratkovidni Evropejci, ki smo mnogokrat obenem tako trmasti, da se zale-tujemo, češ ako moja ne obvelja, naj pobere hudič vse skupaj. Res je nekoliko utesnjena (a ne onemogočena) pravica do stavke, a je obenem prav tako utesnjena pravica delodajalcev do izprtja. Ameriki, ki je še vedno dežela klasičnega gospodarskega liberalizma, je ta utesnitev neprijetna. Vendar dogodki kažejo, da tudi v Ameriki vedno bolj napreduje prepričanje, da je med stanovi potrebno sodelovanje in da ima organizirana družba (država) radi višjih in skupnih interesov pravico posegati v borbe med delavci in delodajalci vsaj s pomirjevalno in posredovalno vlogo.« KDAJ BODO STAVKE PRENEHALE? Kadar bo odstranjen njih vzrok. To bo pa takrat, ko bo nujno se porajajoči novi socialni red priznal tisto veljavo delu kot jo ima kapital. Delavci si bodo priborili soupravo in delež pri dobičku, a istotako soudeležbo pri izgubah podjetja. Takrat nihče izmed delavcev ne bo hotel s stavkami uničevati svojega tedenskega zaslužka in se bo prostovoljno odločil za njega začasno omejitev, ako bi upravne knjige napovedovale podjetju znaten primanjkljaj ob koncu poslovnega leta, ki bi ga rezervni fondi ne mogli kriti. Iz življenja Cerkve Amerike. Morda se kdo še spominja ostrih debat, ki jih je sprožil predlog tega zakona. Predlog je izšel iz republikanskih vrst in posi tudi ime po svojih predlagateljih znanih republikanskih senatorjih. Demokratska stranka, kateri pripada sedanji predsednik Truman, je bila proti temu zakonu, toda republikanci, ki so tedaj imeli v kongresu večino, so zakon sprejeli. Zakon še danes velja in se ga, kadar je to potrebno, tudi demokrati krep-kopo poslužujejo. Namen Taft-Hartleyevega zakona je ta, da skuša preprečiti ali vsaj zmanjšati velike nevarnosti in posledice stavk, ki zadenejo vse gospodarstvo. Glavna določila Taft Hartleyevega zakona so sledeča: 1. Delavcem se priznava pravica, da se organizirajo in sklepajo kolektivne pogori be. 2. Vendar je pa prepovedan tako zvani »closed shop«, t. j. predpis, da more delo dobiti samo tisti delavec, ki je organiziran v določeni strokovni organizaciji (uniji). 3. Dovoljen pa je tkzv. »union shop«, kar pomeni, da je pristop k uniji obrežen za one, ki sprejmejo delo na novo, toda to velja samo v primeru, ako unija predstavlja večino delavcev in ako je pristop v unijo odprt za nove delavce pod istimi pogoji kot za stare. 4. V vse kolektivne pogodbe se mora vnesti tkzv. »Coolin off period«. 1 j- rok pomirjenja, ki zna-a 61) ali celo 75 dni. Namen tega določila ji- preprečiti, da bi stavka izbruhnila čez noč 5. \ velikih nacionalnih stavkah, kjer gre za širše in splošne interese, mora bili spor predložen predsedniku USA. ki mote nato ves spor predložiti posebnemu odboru v študij in presojo. i Obnovljeni zvonik v Mačkoljah Za. Prosvetno gibanje na Irskem Zadnja leta se je na Irskem navdušenje za gledališke predstave zelo povečalo; vedno več je društev, ki se bavijo z dramatiko, s petjem in godbo. Ni še dolgo od tega, ko je bilo to prosvetno delo na deželi skoraj nepoznano in ko še provincialna mesta niso imela lastnih gledaliških igralcev. Nasprotno pa se je razširil kino skoro po vseh vaseh ter je s svojimi plehkimi dostikrat moralno škodljivimi predstavami kvaril dušo irskega ljudstva. Zato je katoliška javnost pozdravila z veseljem novo zanimanje za dramsko in glasbeno umetnost. Mnoga društva z dežele so dosegle v kratkem času naj lepše uspehe. Kilmorski škof je pri razdeljevanju nagrad najboljšim društvom navduševal navzoče za to novo prosvetno in obenem vzgojno delo ter obžaloval, da se je dramska umetnost zadnje čase tako zanemarjala. Film o razvoju krščanstva v Egiptu Pod visokim pokroviteljstvom apostolskega internuncija v Egiptu in koptovske-ga patriarha v Aleksandriji in s sodelovanjem egiptovskega zunanjega ministerstva snemajo v Egiptu zadnji del filma, ki prikazuje vlogo Egipta, ki jo je imel v zgodovini krščanstva, od bega sv. Družine v Egipet do današnjih dni. Filmali so razne svete kraje v Egiptu, med drugim tudi figovo drevo in jamo, v katerem je po ustnem izročilu bivala sv. Družina mesec dni. kakor tudi cerkve in samostane iz 4. in 5. stoletja. Verouk v Argentini S posebnim dekretom je argentinska vlada vpeljala pouk krščanskega nauka v državnih šolah. Oproščeni tega pouka so le tisti dijaki, ki se začetkom šolskega leta izjavijo za to. Kljub tej svobodi se je ogromna večina dijakov odločila za obisk krščanskega nauka, tako da je n. pr. leta 1950 obiskovalo veroučne ure skoro 93 odstotkov vseh argentinskih dijakov. 19 stoletnica prihoda sr. Pavla v Grčijo Letos poteče 19 stoletij, odkar je apostol narodov sv. Pavel stopil prvič na grška tla, kjer je najprej v Filipih, nato v Apoloniji, Solunu, Bereji, Atenah in Korintu ustanovil prve krščanske občine. Razkolna grška cerkev pripravlja velike slovesnosti v počastitev te stoletnice in njen najvišji predstavnik, atenski nadškof Spiridijon, je povabil katoliško Cerkev, da bi se udeležila teh slovesnosti. Sv. stolica je povabilo prijazno odklonila poleg drugih tudi iz tega razloga, ker se grška vlada stalno upira, da bi imenovala sv. stolica svojega stalnega, četudi samo verskega odposlanca v Grčiji. Zadržanje grške vlade je tem bolj neopravičljivo, če pomislimo, da je sedanja grška vlada protikomunistična in da hoče veljati celo za demokratično, pa se obnaša napram sv. stolici, kot da bi predstavljala katoliška Cerkev kako nevarnost za grško ljudstvo. Naj omenimo, da sv. stolica ne zahteva, da bi grška vlada upostavila kake diplomatske odnošaje z Vatikanom, ainpak da samo prosi, da bi ji dovolila poslati stalnega verskega odposlanca, kot jih je poslala v razne države, ki nimajo s sv. stolico nobenih diplomatskih odnošajev. Do-sedaj je grška vlada dovolila le to, da je kak zastopnik sv. stolice le periodično, to je od časa do časa obiskal grške katoličane. Julijan Maunoir — blažen Na praznik sv. Trojice je bil proglašen nje nekega dijaka, kako da je mogoče, da je on kot slaven učenjak ostal še vedno veren, odgovoril: »Ravno zato, ker sem veliko študiral, sem veren kol kak Bretonec, in ko bi bil še več Študiral bi bil veren kot kaka Bretonka.« Beatifikacije Julijana Maunoira se je udeležil rennski nadškof kardinal Roques, škofa iz Ifoint Brieuca in (Juimpera, jezuitski general Janssens in veliko število bretonskih duhovnikov in vernikov. Vse te je sv. oče sprejel pozneje v posebni avdienci ter imel nanje nagovor, v katerem je slavil delovanje in svetost novega blaženega. Katoličani v Britanski Guayani V Britanski Guavani (Južna Amerika), ki šteje kakih 400.000 prebivalcev, je število katoličanov naraslo od 1. 19-16 dalje za približno 7.000 vernikov, tako da je sedaj v tej angleški koloniji okoli 50.000 katoličanov. Socialno delo guayanskih katoličanov je zelo razvito. Postavili so si med drugim »veliko, moderno bolnišnico in tri srednje sole. Njihovo glavno prizadevanje gre za tem, da bi spreobrnili domače nevernike, predvsem hindujce in mohamedance, od katerih tvorijo prvi tretjino, drugi pa desetino ondotnega prebivalstva. Zadnje čase je kip fatimske Matere božje preromal celo deželo, kar je nedvomno veliko pripomoglo k verski obnovi tamkajšnjih katoličanov. Avstrijska kat. mladina in socialno vprašanje Organizacija »Avstrijske kat. mladine« je imela pred nedavnim zborovanje, na katerem si je začrtala glavne točke svojega družinsko socialnega programa. Te točke so sledeče: 1) Temeljna plača mora zadostovati za vzdrževanje družine z enim otrokom. 2) Treba je ustanoviti družinski denarni zavod za slučajne potrebe družin. 3) Mobilizirati je treba državni in zasebni kapital za zgraditev novih stanovanj. 4) Boriti se je treba zoper vsako špekulacijo pri neprimičninah, izvesti natančno postavo, ki se tiče stanovanj, zaščititi stanovanjske najemnike ter podpirati ustanovitev novih družin s posojili na dolge obroke. Avstrijska kat. mladina zahteva nadalje, da se postavno onemogoči stremljenje tistih, ki delajo za razkrojitev krščanske družine, ter izraža željo po čim tesnejšem sodelovanju med družino in šolo. Nova kat. bolnišnica v Avstraliji Pred kratkim so blagoslovili v Sydneyu bolnišnico sv. Marjete, ki velja za najmodernejšo bolnišnico v vsej Avstraliji. Bolnišnica je stala približno milijon dolarjev, od katerih je prispevala več kot polovico država sama. Bolnišnica, ki je ena izmed 13 katoliških bolnišnic v Sydneyu in ki jo vodijo sestre sv. Jožefa, je namenjena izključno materinstvu. Zanimivo je, da ima vsaka porodnica poleg svoje postelje telefon in radio na razpolago in da plačuje vse stroške oskrbe federalna vlada. MARIJINA DRUŽBA na Opčinah V nedeljo 27. maja so se v lepem številu zbrale na Opčinah k skupnemu shodu članice Marijinih družb iz tržaške škofije. V župni cerkvi so pred kipom fatimske Matere božje molile, prepevale in poslušale spodbudne besede škofijskega voditelja, č. g. Silvanija. Cerkveni pobožnosti je sledila prireditev v Marijanišču, pri kateri so v lepi skupnosti sodelovale s petjem, reei- za blaženega duhovnik jezuit Julijan Mau- tacijami in prizorčkom (Preko prevar noir, ki je živel v 17. stoletju v Bretagm (Francija) in ki je s svojim apostolskim delom veliko pripomogel, da so postali Bretonci eno izmed najbolj versko zavednih plemen v Evropi. Saj je znano, kako je veliki biolog Louis Pasteur na vpraša- sfctep [efošnjifi šmarnic MARIJA NASE SVOBODE GOSPA zmot) članice tržaške mestne družbe, ro-janske, svetoivanske (od katere smo pričakovali kaj več) in mačkoljanske. Zbrane je v polni dvorani nagovorila družbenica iz Rojana. Poudarila je v kratkili a jedrnatih besedah pomen Mariji, nih družb v sedanjem času, zlasti za dekleta. Njihovo delo v teku petdesetih let trpljenje in boj za Boga in in njihove narod nam to potrjujejo. On Ji* važnost takega skupnega shoda, ki naj se vršil vsako leto v mesecu maju in ki naj bi služil, da poveže družbenice v medsebojni ljubezni. Veseli smo bili tega skupnega praznika. Tako SO se tudi tržaške Marijine družbe v skromnosti pridružile drugim Marijinim družbam, ki so zborovale v teku svetega leta. Tisti, ki pozna življenje in delo naših Marijinih družb, je odnesel od tega shoda prav dober vtis, a vse skupaj je bilo mogoče le preskromno. Upamo, da bodo drugo leto vse družbenice z večjo skrbjo pripravile še .kaj lepšega. o j g Marija nase svobode Gospa, ker si rotiiia Gospoda sveta, ki mišili grehov vezi ji’ razbil ia v srea milosti božje nam vlil. Pozdravljena naše svobode Gospa Marija, naše svobode si ključ, ker si rodila nam Jezusa - luč, ki sveti v našega uma lemo in kaže cesto življenja svetlo. Pozdravljena naše svobode Gospa iz vsega srca! Mariju naše svobode si zgled: s Tabo kdor gre je pogube o tet. ker n čednost pelje njegova ga pot in grelni varuješ Ti ga povsod. Pozdravljena naše svobode Gospa iz vsega srca: Obisk koroških pevcev tudi g. Josip Terčon kot predsednik Slovenske demokratske zveze za nabrežinsko okrožje. V imenu Korošcev se je nato prav lepo in občuteno zahvalil tajnik Narodnega sveta g. Urank. Ob slovesu so gostje zapeli se par ljubkih koroških pesmi kar zunaj pred gostilno, tako, da so imeli priliko slišati te koroške »slavčke« tudi vsi tisti ljubitelji naše pesmi, ki se niso mogli zadržati v prenatrpani gostilni. V Gorici \' petek so se pripeljali v velikem avtobusu v Gorico pevci iz Šmihela pri Pliberku. Zvečer ob 9h je bila že naša mala dvoranica natrpana Goričanov. Videli smo zastopnike vseh stanov. Vsi niso mogli v dvorano in so stali po stopnišču in hodnikih. Drage goste je prisrčno pozdravil č. g. Stanič Stanko. V imenu Korošcev je imel lep programatičen govor vodja skupine g. Janko Urank. Ko j nato se je zavesa odgrnila in pred nami je stal mogočen mešani zbor z močno skupino deklet v narodnih nošah. Pestra skupina je že saina po sebi naredila mogočen vtis. Najprej je nastopil mešani zbor z 8 točkami, nato pa moški zbor z ostalim programom. V odmoru med obema polovicama programa je Goričanka v imenu nas vseli poklonila ljubim gostom z narodnimi trakovi povezan šopek, nagelje-kov, rožmarina in roženkravta. Pevci so izvajali ves program z umetniškim zanosom in tako umetniško rutino, da so presegli vse naše pričakovanje. Tako enotno izklesanega zbora v Gorici že davno nismo slišali. Pri tem lepem umetniškem večeru smo se zavedli, da je slovenska pesem tista lepa in čudovita duhovna sila, ki najprej najde odmev v slovenskem srcu in v njem najgloblje odjekne. Spomnili smo se pripovedovanja naših ameriških izseljencev, ki pravijo, da je treba štiri rodove v tujini predno zatone v njih čar slovenske pesmi. Povezavo med posameznimi pevskimi točkami je nudil gospod župnik Picej v podjunskem narečju tako srečno, da smo petje tem globlje doumeli in uživali. Kljub moreči soparici, ki je vladala v tesnih prostorih, bi bili vztrajali še ure in ure ob zvoku teh pesmi. Koroškim bratom smo iz srca hvaležni za njih obisk. Poleg zemljice matere naše, poleg vere naših dedov, poleg nase skupne narodne zavesti, je ta večer med nami vriskala in kipela naša lepa pesem, simbol naše zemlje, moč naše vere in odsev nase narodne zavesti. Naši gostje so nato še preživeli par uric zabave med našimi predstavniki in se drugi dan odpeljali proti Trstu. S seboj so vzeli naša srca. V Trstu Iz Gorice so se v soboto dopoldne pri-peljali Korošci na Tržaško. Za večino je bilo morje, ki so ga zagledali nekaj nepoznanega, saj so ga prvič gledali od blizu. V Barkovljah so se ustavili in so stopili v slano morsko vodo. Potem pa so posedeli na slovenski obali več časa. V Trst so se pripeljali ob petih. Tržačani smo jih pozdravili pri Sv. Justu. Slovenska prosveta, ki je organizirala njihov izlet in njihove koncerte, je pripravila koroškim bratom topel sprejem. Pozdravil jih je odbor Prosvete s predsednikom, Jožetom Podobnikom, podpredsednikoma. prof. Jožetom Peterlinom, in prof. Ivanom Teuerschuhom. Dalje sta pozdravila koroške goste odbornika Slovenske prosvetne malice, dr. Janko Jež in g.Plečko. Dekleta v tržaških narodnih nošah so izročila slovenski pušeljc s slovenskimi narodnimi barvami. Poleg tega pa je bilo se vec prijateljev, ki so iskreno in toplo sprejeli Korošce. Filmski reporter Slovenske prosvete je uprl kamero v to prisrčno pozdravljanje iu upamo, da je ujel lep spomin na ta dogodek. Po ogledu cerkve sv. Justa - zgodovinske in umetniške znamenitosti cerkve je razlagal dr. Metod Turn-;,'k so se pevci pripravili za koncert. Tržačani so napolnili dvorano Ljudskega doma, da bi slišali koroško pesem iz koroških grl. Najprej jih je pozdravil v imenu tržaških Slovencev akademik Aldo Štefančič. Prisrčno dobrodošlico jim je izrekel. Dekleti v narodni noši pa sta izročila spet slovenski šopek. Tržačani so iskreno izrazili svoje zadovoljstvo nad pozdravom z dolgotrajnim ploskanjem. Odgovoril je tajnik Slovenskega narodnega sveta za Koroško, dipl. trg. Janko Urank. Ko je končal svoj lep pozdrav in izročil Slovenski prosveti prelepo vezenico z vojvodskim prestolom, se je sprožil v dvorani nov val navdušenja. Potem so pevci zapeli; najprej mešani zbor, nato moški zbor pod vodstvom pevovodje Mihe Sad jaka. Zbor ni očaral poslušalcev samo s pristno in izredno mehko melodijo, ampak tudi z veliko pevsko dovršenostjo, veliko dinamiko in občuteno interpretacijo. Strokovno oceno bodo napisali drugi, jaz bi rad samo poudaril, da je ta pesem našla takoj pot do naših src. V dvorani je zavladalo prisrčno razpoloženje, ki ga je vezal še med dvorano in odrom Korošec v pristnem koroškem narečju. Tako je doživela koroška pesem veliko zmagoslavje na tem večeru. Korošice so nastopile v lepih narodnih nošah. V nedeljo so Korošci izrabili dan za ogled Svobodnega tržaškega ozemlja. Veliki avto je zapeljal iz Trsta preko Konto-vela. Proseka, Opčin proti Repentabru. V stari božjepotni cerkvici je maševal smi-helski župnik preč. g. Joško Pice']. Po re-pentaborskem kosilu je nastopil moški zbor na tržaški radijski postaji, nato pa so se odpeljali vsi proti Bazovici. Pred bazoviško cerkvijo jih je pozdravil bazovski župnik, preč. g. Marijan Živec in dekle v narodni noši. ki je izročilo dirigentu slovenski šopek. Bazovcem je v dvorani predstavil koroške goste prof. Jože Peterlin in na pozdrav je spet odgovoril Janko Urank. Nato pa so imeli pevci koncert. Tako so Korošci res odšli z najboljšimi vtisi od nas. Pozno v noč je odmevala še pod zvezdnatim nebom koroška pesem. Poslovili smo se in bilo je vsem resnično hudo, da je že prišel čas ločitve. Sklenili pa smo, da se bomo še obiskovali in da bomo še bolj utrdili prijateljske in narodne vezi med seboj. V Nabrežini Po velikem zmagoslavju slovenske koroške pesmi, ki so jo zapeli koroški pevci in pevke v soboto zvečer v koncertni dvorani v Trstu in po odličnem uspehu njihovega gostovanja v Bazovici, se je ta koroški pevski zbor ustavil preteklo nedeljo popoldne tudi v Nabrežini. Na trgu so jih pričakovali predstavniki Slovenske Prosvete. Dve nabrežinski dekleti v narodnih nošah so dospelim Korošcem s primernim pozdravom poklonili šopek rdečih nageljnov s slovenskimi trakovi. Koroška dekleta so se predstavila Nabre-žincem v svojih slikovitih narodnih nošah. S trga se je ta živo pisana povorka podala v znano domačo gostilno na družabni večer in Nabrežinci so se tem nepozabnim, a tembolj dragim gostom pridružili ter jih z občudovanjem spremljali. Ob prepevanju slovenskih koroških pesmi ter v najbolj veselem razpoloženju so kar prehitro minevale ure tega prijetnega in nepozabnega večera. V imenu Slovenske Prosvete iz Nabrežine je drage goste v vznešenih besedah pozdravil g. Stanko Kosmina in jim izrazil željo, da hi se večkrat srečali. Svoje pozdrave je izrekel GOSPODARSTVO Ameriška križana koruza za krmo Kot so Amerikanci vzgojili razne donosne vrste koruze za zrnje, tako so vzgojili tudi vrste, ki hitro rastejo in dajo velike množine zelene krme. Seme teh vrst bo v kratkem v prodaji tudi v Italiji. Grozdni molj, grozdni črv, kiseljak, njegovo pravo slovensko ime pa je »grozdni sukač«. Teh je pravzaprav več zvrsti, a v naših krajih sta razširjena dva, ki sta si pa zelo podobna v celem življenjskem poteku. Borba proti obema je enaka, od njih povzročena škoda tudi. Oba sta metuljčka. ŽIVLJENJSKI POTEK Nepridiprav prezimi v obliki bube pod staro, mrtvo skorjo ali lubom trte, v raznih razpokah opornega lesa ali pa pod skorjo istega. Kot je vreme, eno leto prej, drugo pozneje, a gotovo do konca maja izleze iz bube metuljček, ki je z razprostrtimi krili približno poldrugi cm širok s cm dolgim telesom. Preko dneva se metuljček skriva pod listi, po noči pa leta okoli. Tedaj odloži samica svoja jajčka na mladi zarod. V dveh tednih se izleže iz jajčka goseničiea, ki je najprej belkasta s črno glavico in rdečkasto črto po hrbtu, ob straneh pa malo kosmata. Kaj kmalu začne s svilnatimi nitkami prepletati del zaroda, se vsede na sredo in žre cvetne popke. Ko je požrla, kar si je prepletla, preplete nov zarod in ko je tudi s tem gotova, se spravi na naslednjega. Med tem se gosenčica parkrat prelevi (kot sviloprejke), doraste in se spusti po nitki navzdol, si poišče varno mesto kje za lubom, si napravi belkast spredek, sredi katerega se zabubi. Sredi junija izleze iz bube metuljček in tedaj začne samica polagali jajčka na jagode, ki so takrat že precej debele. Nepridiprav si zna prebirati vrste grozdja, ker ljubi najbolj take, ki imajo goste jagode z mehko lupino. Iz jajčk se izleže gosenčica, ki se zavrta v jagodo. Navadno pa ne zadostuje ena jagoda in zato se zavrta še v drugo. Izjedene jagode se posušijo in deloma odpadejo, v vlažnem vremenu pa začnejo gniti in se skisajo. Od tod ime kiseljak. Gosenčica se levi in zraste v gosenico, ki je nad cm dolga, potem pa pusti grozdje, si poišče, varno zatočišče za preko zime in tam se zabubi do pomladi. KAKO GA UNIČUJEMO? Uničiti moramo predvsem prvi rod, to je gosenčice na zarodu. Če zanemarimo borbo proti prvemu rodu, bo drugi rod zelo močan in takrat bo tudi borba bolj sitna, ker takrat začne grozdje zoreti. Zorečega grozdja pa nihče rad ne zastruplja. Za uničevanje grozdnega molja je sicer cela kopica različnih sredstev, a najprimernejše in najcenejše je apneni arzenat. Tega lahko primešamo med žveplo in žveplamo (posebno med cvetenjem), lahko pa tudi primešamo mešanici modre galice in apna in škropimo. \ zadnjem slučaju premešamo v 100 litrih škropiva 500 do 600 gramov apnenega arzenata. Dobri pa so tudi drugi arzenati. posebno pa bakreni (cuprarsen), katerega raztopimo po 1 kg v 100 litrih vode in trte škropimo ter s tem onemogočamo razvoj peronospore in kiseljaka. Dober je tudi »gesarol«. ki je sestavljen na podlagi DDT. Za uničenje drugega roda. posebno na dozorevajočem grozdju je bolj priporočljiv »gesarol«, in sicer v obliki prahu, katerega z žveplalnikom vpihamo med grozdje. V zadnjih letih je zelo mnogo grozdnega molja in ob trgatvi zelo mnogo nagnitih in kislih jagod. Če teh skrbno ne odberemo, pride zelo mnogo kiselnih kvasnie v mošt, alkoholno vrenje ni pravilno in tu je tudi eden razlogov, da je pri nas v zadnjih letih toliko sladkokislili vin. Italijanske češnje v Angliji Angleška vlada je glede uvoza italijanskih češenj v Anglijo določila naslednje r a) med 19. in 31. majem se dovoli uvoz. če je priloženo izvorno potrdilo (od kod so). h) Od 1. do 9. junija se dovoli uvoz tistih češenj, katerim je priloženo potrdilo enega uslužbenca rast linsko-zdravst vene t fitopatološke) službe, da so dotične češnje iz Emilije ali province Verona. c) Po 9. juniju se v Anglijo ne sme uvažati češenj iz Italije. Nekoliko čudne določbe! Zakaj iz Emilije in Verone, iz Gorice ali Vidma pa ne? Ali so v Londonu prepričani, da so naše češnje vse okužene po češnjevi muhi? Krompir iz Holandije Holandski krompir poznajo vsi naši kmetje, saj ga rabimo že par desetletij za seme. Kot že samo ime pove, prihaja dotični semenski krompir iz Holandije. Holandija pa tudi uvaža italijanski krompir, a ne za seme, temveč za prehrano. Seveda pride v poštev samo zgodnji, in sicer koncem maja in v začetku junija. Letos bo do 3. junija uvoženega v Holandijo 15.000 q italijanskega krompirja. To je bilo določeno že pri sklepanju pogodb za semenski krompir. listno ytmecifce Tu smo se novo došli I). P. — jevci Slovenci kar pridno začeli zbirati okoli cerkve Sv. Štefana v Chicago, naša inteligenca prinaša med Stare Amerikance nekaj novega, svežega duha, da se bo utrdila naša povezanost vsaj v verskem konceptu. Te dni je vsa Amerika po konci zaradi odpusta generala Mc. Arthurja, težko je da v tako kritičnih časih, potem ko je že 60.000 mož padlo za neko idejo, ni enotnosti — odločitev se bo zadržala za nekaj časa, odvrniti pa je ne bo mogoče. Amerikami so zamudili svojo akcijo takrat, ko bi Še lahko strahovali komuniste s svojim nadmočnim orožjem in predno jim je bila njih tajnost produkcije atomske bombe ukradena po ljudeh, ki so jih utihotapili večinoma Židje. Pa politiko vodijo ljudje, izvedejo se pa božji načrti, kakor je Mc Arthur lepo povedal z besedo »Bog blagoslovi Ameriko«. Gotovo vas bo zanimalo, da se g. Franc Gabrovšek, ravnatelj Zadr. zveze v Ljubljani zdravi proti skoraj brezupnem raku z novim zdravilom nekega srbskega doktorja; vsi mu želimo, da kmalu ozdravi eden najbolj značajnih slovenskih katoliških mož! Sv. birma v Gorici bo v nedeljo ob Ih popoldne v stolnici samo za dečke: ob 5h pri Srcu Jezusovem samo za deklice. Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici NASA GOVORICA „Pogledte, pogledte, kaku je pršla lepa na tej sliki!.." »Kako je prišla lepa...« Kadar se damo fotografirati, bi vsi radi prišli lepi na slikah. Moški in ženske, brez razlike. Biti lep v resnici ali vsaj na sliki ni le ženska bolezen... In ko dobimo fotografije v roke, smo navajeni takole ugotavljati: »Glej, glej, kako lep je prišel na sliki!« Jaz sem pa prišel tako grd...k »In ona, kako lepa je prišla..!a — In »če sem prišel lepa, naročim fotografije in jih razpošljem vsem prijateljem... »Če sem pa prišel grd«, na mestu sliko raztrgam. Taki smo. Ali ni res? Fotografova dolžnost je, da nas napravi lepe, kakor ve in zna to je njegova stvar , kajti sicer fotograf ni več fotograf ampak mazač. »Pridem lep« je slepo posnemanje po italijanščini. Lepo po slovensko pravimo, da je slika uspela, da je fotografija uspela. In zadovoljni smo z njo, če smo na sliki lepi... Zelo preprost je slovenski izraz in jasen. Lep si r resnici, lep si na sliki. Ge imaš spretnega fotografa, si seveda lep na sliki tudi takrat, če nisi ravno najlepši v resnici... Skratka, zapomnimo si: lep sem v resnici, lep sem na sliki, grd scin v resnici, grd sem na fotografiji... — Kadar kaj kupujemo in predrago plačamo, pravimo, da »pride ta in ta stvar draga« »7’o pride drago stat« — »To te bo prišlo drago stat« grozimo v jezi. »To je prišlo pa poceni« se zopet tolažimo itd. Zapomnimo si! Ta zveza je napačna! Nič ne pride drago ali pride poceni ampak stane veliko ali stane malo. Ne torej: Ta obleka pride draga! Pravimo: Ta obleka je draga... Ta obleka stane veliko... Napačno: To pa pride poceni... Pravilno: Ta obleka je poceni... ali ne stane dosti... Glagol stati, slane imamo danes namesto starega slovenskega glagola: veljati, velja... Včasih smo vpraševali: Koliko pa velja to in ono? No. naši starejši; ljudje Še vedno čuvajo to jezikovno starino in jo rabijo, medtem ko mladina te besede ne pozna več. Nam sedaj vse stane... Včasih nas marsikaj drago stane... Zaklinjamo se: »Tudi če me glava stane, vdam se jim pa ne..!« Podobnih je še nekaj zvez glagola stati, stane in te rabimo zelo pogosto. Navadno z denarjem plačujemo vse, kar stane... Več kot denar pa je vreden naš trud... Veliko truda nas stane to in ono... Veliko premagovanja stane nekoga, da se odpove kozarcu vina, spet drugega, da se odpove zabavi... Malo dela me je stalo, da sem napravil svojemu sosedu ljubeznjivo uslugo... Če moramo koga dolgo pregovarjati za kako stvar, pravimo: veliko besed me je stalo, veliko besed nas stane... In če so potrebni boji: veliko bojev nas stane, in če žrtve: veliko žrtev me je stalo... Vse to mimogrede o tem glagolu, s katerim bomo vedno nadomeščali italijansko zvezo: »pride drago« ali »pride poceni«. Ne rabimo je več! Spisal tir. IVAN CESNIK (Soefogocsfca pesem Povest P R E D G 0 V 0 R Zakaj sem se odločil v jeseni svojega življenja napisati svetogorske zgodbe'. Saj ne znam in ne zmorem povedati kaj vec, bolje in lepše, kakor je povedal dr. Mirko Brumat v svojih Šmarnicah, la vendar hočem pripovedovati r čast in slavo Svetogor-ski Kraljici njeno pocestnico. Zakaj? Ko me je naduha najhuje nadlegovala in črpala moje telesne in duševne sile m *eni ležal junija 1949 smrtno bolan na pljučnici v taboriščni bolnišnici v Špitalu, sem obljubil Svetogorski Mariji, da napišem zgodbe njene slavne božje poti, če mi izprosi /tri ljubem Bogu zboljšanje in zdravje. Brvi petek v juliju 1949. leta seru prejo! sv. zakramente za umirajoče.. In te- daj se je moje zdravje začelo boljšati. Prebolel sem to in še eno pljučnico in ozdravel. Tudi naduha se je polagoma popravljala. Tebi. preljubi jeni Svetogorski Materi jn Kraljici poklanjam svoje skromno jecljajoče pripovedovanje. Jasen mojega življenja mi ne daje več zaleta mladih let. Naj do-"‘r namen in dobra volja nadomestila vse pomanjkljivosti! Svelogorska Devica in Mati. prosim Te. povrni obilo in z zvrhano mero vsem, ki so mi v težki bolezni dobrotljivo in ljubeznjivo stali na strani, „,e negovali in mi kakorkoli pomagali in mi v najtežjih urah dvigali duha in pogum in me potrpežljivo zdravili in mi stregli. Priporočim Ti božje ljube služabnike duhovnike, ki so mi lajšali težke dni s tolažili sv. vere. in vse druge, ki so mi kaj dobrega storili v dejanju. besedi in molitvi. Svetogorska Devica in Mati! Priporočim Ti svojo drago družino, bliž- nje in oddaljene, žive in mrtve sorodnike, prijatelje in znance, zlasti brate kongrega-niste. vse rojake, posebno begunce in izseljence. Privedi jih nazaj na ljubljene domove! Varuj našo domovino! Kakor si jo v začetku Tvoje slavne božje poti rešila luteranskega krivoverstva in podpirala v boju s turškim polmesecem, tako jo reši danes zmotnih naukov! Varuj jo pred nevoščljivimi in nepravičnimi sosedi, da postane močna in svobodna in da zasije v njej sonce resnice, pravice, sreče in blagostanju! Varuj zlasti našo mladino, da ostane čista, nedolžna, pobožna, poštena in socialno pravična. Pomagaj bratom, da se otresejo zmot in se vrnejo na pot resnice in pravice. Hvaljena bodi vzvišena Mati božja, presveta Devica Marija! Hvaljeno bodi Tvoje sveto brezmadežno spočetje! Hvaljeno bodi 7 voje presveto ime! O Gospa moja, o Mati moja, varuj me kakor svojo last in posest! Z ljubljenim Sinom me blagoslovi. Devica Marija! PRVI DEL ZARJA VSTAJA, DAN SE DELA 1. Gospod T o maž Tretji pobinkoštni petek na god sv. mučenca in papeža Silverija 1. 1539 je gr-garski kurat gospod Tomaž Kos po skromnem obedu sedel v senci košate hruške na vrtu pred čebeljakom. Po Pavlovi besedi služabnik služabnikov božjih, ljubezniv vipavski rojak, rojen v Slokarjih pod Angelsko goro, kjer izvira deroč, že Rimljanom znani, mrzli Hubelj, ponižni ud tretjega reda sv. Frančiška, asiškega ubožca, ki je že petindvajset let pasel pobožne in pohlevne, mlačne in trmaste grgarske duše. Bil jim je goreč in vzoren duhovnik po Gospodovem zgledu prizanesljiv in blag do grešnikov, vnet pridigar, pobožen častilec sv. Rešnjega Telesa, poln ljubezni do trpečega Zveličarja in njegove nebeške Matere, ljubitelj vseh revežev in trpinov, zlasti bolnikov, katere je obiskoval. kadar je količkaj utegnil. Bil je ubožen kakor večina tedanje nižje duhovščine. Časi so bili težki. Ko so pričeli 1. 1326 Turki vpadati v Evropo, so najprej prišli v stik z njimi prebivalci Balkanskega polotoka: Grki, Bolgari, Albanci, Srbi Hrvati in Slovenci. Prvi so turški premoči podlegli v kratkem času. Najdelj časa se jim je upirala Srbija, kateri je vladal v onih časih car Dušan Silni. Ko so doživeli pri Od rimi septembra 13TJ 1. poraz, je bila usoda Balkana prvič odločena. Druga usodna odločitev je padla na Kosovem polju 1. 1389., kjer je Srbija izgubila svojo neodvisnost. Ko je Srbija pogledala, so morali Slovenci, Hrvati in Ogri braniti krščansko Evropo pred polu-mesecem skozi 300 let. šele ob tem braniku se je njegova moč razbila. Ko je papež Bonifacij pričel v avstrijskih deželah zbirati krščansko vojsko, so se te udeležili celo Angleži s 1000 možmi. Pri Nikopolju je bila križarska vojska pod vodstvom cesarja Sigismunda l. 1396 poražena, Zmagoviti sultan Bajazit pa se je na S TRŽAŠKEGA Birmovanje na Tržaškem Prinašamo spored birmovanja za slovenske otroke na Tržaškem: V nedeljo 17. junija popoldne ob štirih v Dolini. Na praznik Sv. apostolov Petra in Pavla v Trstu (29. junija) pri Sv. Antonu novem; (ob 3JO za dečke, ob 5h za deklice). V nedeljo 8. julija na Opčinah. V nedeljo 15. julija na B a z o v i ei. Zelo priporočamo vsem našim birmancem in njihovim staršem, naj se točno držijo tega navodila in sporeda. Le v izredno važnem razlogu bo šel slovenski otrok k birmi v drugem času. Tudi tu je disciplina zelo na mestu. Tržaški škof delijo zakrament sv. birme že šesto leto posebej za naše otroke. To pomeni, da je želja duhovščine, da naši starši pošiljajo svoje birmance le k temu birmovanju. Ob tej priliki še nekaj drugih navodil: Pridite točno v cerkev in nikakor ne zamujajte. Birmanec naj nima ničesar v rokah med sv. birmo razen birmanskega lista. Zato ne kupujte sveč za birmo, ne kupujte raznih spominskih slik, vse to je samo pri prvem sv. obhajilu. Boter naj drži med sv. obredom desno roko na desni birmančevi rami. Vse botre bodite dostojno oblečene. Menda ni _ nič prijazno, če dobi kakšna posvetna botra javen opomin pri birmi zaradi neprimerne obleke. Birmovanje se zaključi z zadnjo molitvijo, ki jo škof molijo nad vsemi birmanci. Pred tem časom ne more nihče iz cerkve. Birmanci in botri, botre, držite se teh praktičnih navodil, vzorno izvršite vse druge dolžnosti (sv. spoved, sv. obhajilo, sv. mašo in tako bo vaš praznik lep in Bogu všeč! Tržaško romanje v Lourdes Od 17. do 24. julija bo tržaški g. škof vodil škofijsko romanje v Lourdes. V primeru zadostnega števila bo skupina romarjev obiskala lahko tudi svetišča v Arsu, Paray-Le Monial in Lisieux. Stroški (vožnja iz Trsta v Lourdes in nazaj, skupni potni list. stanovanje in hrana) bodo znašali za 3. razred: 22.360 lir, za 2. razred pa 29.920 lir. Prijave sprejema do 20. junija škofijski urad v ulici Battisti 13, L nad. (od 1*. do 19. ure). Izpiti na nižji srednji šoli Sprejemni izpit Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Trstu, Via della Scuola Nuova 14, sporoča, da se vrši vpisovanje za sprejemni izpit vsak delavnik od 9h - 12h in od 3h -5h v tajništvu šole. Vpisovanje traja do 1. junija. Prošnjo mora vložiti vsak, ki hoče delati izpit, tudi če zaradi bolezni ali kakega važnega vzroka ne bo mogel delati izpita v junijskem roku. Prošnji, na kolkovanem papirju za 24 lir, je treba priložiti: rojstni list, potrdilo o precepljenju, potrdilo o istovetnosti in odrezek položnice, da je plačal 150.- lir šolskih taks na pošti. Vstopni in nižji tečajni izpit Tudi za vstopne in nižje tečajne izpite je treba vložiti prošnjo do 1. junija. Natančnejša navodila daje tajništvo šole. Opčine V nedeljo 27. maja smo pokopali upokojenega tramvajskega uslužbenca Sosiča Antona skoraj 73 let starega. Po imenu ga je morda malokdo poznal, pač pa je bil on tisti, ki se je ponesrečil pred tolikimi leti, ko je openski tramvaj brez zavor zletel dol po Škorklji in priletel v neko hišo. Ta dogodek poje znana tržaška pesem »E anehe el tram de Opčina xe nato disgrasia...«, ki je raznesla glas o tej nesreči, kjer so bili kdaj Tržačani. Zadnje čase je zelo trpel in je vse z globoko krščansko potrpežljivostjo prenašal. Naj mu bo Bog večni plačnik. „Najdena hči“ v Marijinem domu V nedeljo, 4. junija, se ob 5,30h popoldne ponovi v Marijinem domu, ul. Risorta 3, »Najdena hči«, igra iz prvih časov krščanstva. Poroka Pretekli teden se je v Trstu poročila gdč. prof. Julka Rijavec z visokošolcem g. Franom Gorenškoiu. Mlademu paru naj-iskreneje čestitamo! Prebeneg V meseeu majniku smo imeli pri nas kar dva pogreba. Bila sta tako izredna, da se kaj podobnega nihče ne spominja. 1. majnika smo pokopali 42. letnega Bandi ja Antona. Tako velikega pogreba še v naši vasi ni bilo. Pokojni mož je lepo krščansko živel in tako tudi umrl vdan v božjo voljo in potolažen s svetimi zakramenti. Ob težki bolezni in ob smrti se je opazilo veliko pravega krščanskega čustvovanja tako med vaščani kakor v vsej veliki pokojnikovi rodbini. Naj počiva v miru! Nekaj dni potem je umrl sedemdesetletni mož Kraljič Peter. Tudi tu so njegovi domači vzorno storili svojo dolžnost. Pripravljali so pokojnega očeta na zakramente, ga prosili, dvakrat klicali duhovnika, ki je vedno prišel, toda pokojni se nikakor ni hotel z Bogom spraviti. Umrl je brez svetih zakramentov. Zato ni moglo biti cerkvenega pogreba. Tudi takega pogreba naša vas ne pomni. Bil je izredno majhen in izredno žalosten, brez zvonenja, brez duhovnika, brez osmine. Pri odprtem grobu je seveda neki znani tovariš da ne rečemo kaj bolj točnega — vso krivdo zvrnil na župnika, celo zagrozil je, da se bodo taki pogrebi še ponovili, saj se tako tudi da napraviti! — Kadar dobro krščansko hišo doleti nesreča, da umre družinski član po lastni krivdi nespravljen z Bogom, tedaj naj taka družina nikakor ne dovoli besede ob grobu kakšnemu te-reneu. Ti ljudje se zato ponudijo, da udarijo po Cerkvi in da ob takih pogrebih zlorabijo mešana čustva nezavednih kristjanov. Z GORIŠKEGA Svetoletno romanje v Gorici V nedeljo 3. junija se bo vršilo v Gorici napovedano svetoletno romanje, ki ga priredijo za svoje člane Mar. družba, tretji red, apostolstvo mož in fantov, Skalnica in Marijina kongregacija fantov. Vabijo pa se tudi vsi ostali verniki, da se tega romanja udeleže. Za sprejem odpustkov bomo obiskali zaukazane štiri cerkve v tem le redu: ob 4.30 popoldne zbor v cerkvi pri oo. kapucinih, od tam pojdemo k sv. Roku. nato v stolnico in končno se razidemo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Procesija ima spokoren značaj. Zato naj pridejo k njej vsi dostojno oblečeni, ženske pa pokrite. Praznik Srca Jezusovega v Gorici Za ta praznik bodo v Gorici sledeče pobožnosti: Zjutraj ob 6h sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim v stolnici. Zvečer ob 8h ura češčenja za g. nadškofa pri sv. Antonu Starem in pri sv. Ivanu. Konec šmarnic v Gorici Ob veliki udeležbi vernih Slovencev so se v cerkvi sv. Ivana zaključile letošnje šmarnice. Ob tej priliki je č. g. aavelj držal še posebno lep in pomenljiv zaključni govor. Slovesni »Te Deum« je pa zaključil te tako lepe pobožnosti meseca majnika. Zaključek šol. leta Letos se zaključi pouk na srednjih šo-lab dne 16. junija. Nižji tečajni in vzpre-jemni izpiti se bodo začeli 18. junija. Začetek mature bo 2. julija. Prvo sv. obhajilo V nedeljo smo imeli v Gorici v cerkvi sv. Ignacija na Travniku prvo sv. obhajilo za slovensko deco. K prvemu sv. obhajilu je pristopilo okrog 40 dečkov in deklic. Ti so pred sv. obhajilom z dvignjenjem sveč slovesno in glasno ponovili krstno obljubo. Ob tej priliki jim je o pomenu praznika govoril katehet č. g. Mirko Mazora. Za učitelje Šolsko skrbništvo sporoča, da je naučno ministrstvo podaljšalo rok za vlaganje prošenj za začasne namestitve na osnovnih šolah v šolskem letu 1951-52 do vključenega 15. junija. Jamlje in Dol Čeprav je naša vas majhna in imamo šolski pouk stisnjeni v zasebni hisi upamo, da nam bo nova občinska uprava, v kateri bodo soodločali tudi naši možje, preskrbela novo šolo nam vendar naši otroci, katerih je skoro petdeset, za prihodnjo nedeljo 3. junija ob 5 uri popoldne pripravljajo šolsko prireditev z igrico: »Cmokec poskokec« in s številnimi drugimi nastopi. Če si želite nedolžnega veselja z otroci, pridite pogledati. — Preteklo nedeljo pa so nam otroci v Dolu v veliko zadovoljstvo lepo prikazali čudovite dogodke srečnih fatimskih otrok v igrici »Opomin z nebes«. Jazbine Brici smo pač krčevito navezani na našo zemljo, na naše brajde in njive, na naše trte in češnje, na naso pogačo in rebulo, a nič manj nismo povezani z duhovnimi žarišči, namreč s cerkvijo, solo in društveno dvorano. Nova meja nas je odsekala od Cerovega, matičnega središča. Ni pa ubila v nas življenjske sile ter volje po cvetočem versko-kulturnem izživljanju. Jazbine, Trebež, Kobrišče — hočejo vseh pogojev za zdravo in napredno življenje. Zato pa tudi eno-dušno zahtevamo ne samo cerkve in župnišča, ampak tudi šole in prosvetnega doma, poti do Števerjana in do Gradiskute, električne luči, zdrave rešitve kolonskega vprašanja seveda ne tako, kot so ga komunisti rešili v Cerovem in Vipolžah, kjer so iz kolona naredili dninarja, ne-maniča — in