Poltni urad 9021 Celovec — Verlagsposlamt 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni Izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov Letnik XXI. Celovec, petek, 28. oktober 1966 Štev. 43 (1274) Volja do varčevanja odpira pot v lepšo bodočnost Svetovni dan varčevanja, ki ga vsako leto obhajamo 31. oktobra, je gotovo najbolj ,primerna priložnost, da se nekoliko resneje bavimo s pomenom in namenom varčevanja. Tukaj hi seveda lahko na dolgo in široko razpravljali o tem, kakšne so možnosti in kakšna so dejanska prizadevanja države, da bi v svoji gospodarski politiki uveljavila načela varčnosti. Lahko bi naštevali dolgo vrsto primerov očitnega razsipanje javnih sredstev, kakor bi lahko govorili o proračunu sedanje OVP-jevske vlade, ki hoče varčevati zlasti na račun tistih plasti prebivalstva, katerih dohodki komaj zadostujejo za nujne življenjske potrebe. Varčevanje, kot Iga prakticira država odnosno njena vlada, pa ni ravno najbolj vzorno, zato hočemo o pomenu in namenu varčevanja raje govoriti na primeru posameznega človeka. Že v naravi človeka je, da stremi za stalnim izboljšanjem svojih življenjskih razmer. To je razumljivo in pravilno, čeprav ne smemo pri tem pozabiti, 'da ise .mora tudi izboljševanje življenjskih pogojev posameznika odvijati v določenih mejah. Kakor je zgrešeno in nesodobno nazi-ranje tistih, ki pravijo, da sta televizor in avtomobil danes nepotrebno »razkošje«, ker takega »luksusa« tudi naši predniki niso poznali, tako pa si moramo hkrati biti na jasnem, da koraka iz preteklosti v sedanjost ni mogoče napraviti čez noč. Če še enkrat vzamemo za primer televizor ali avtomobil, potem vemo, da si takih stvari ne moremo nabaviti v trenutku, ko si jih zaželimo; najprej moramo poskrbeti za potrebni denar in šele potem, ko bomo ugotovili, da nimamo drugih bolj nujnih potreb, se bomo odločili za nakup. S tem pa smo tudi že pri bistvu današnjega razmišljanja: kje in kako bomo dobili sredstva, s katerimi nameravamo svoje življenjske razmere prilagoditi potrebam časa? Brez pretiravanja lahko rečemo, da bo do teh sredstev vsak izmed nas prišel le \po pati varčevanja. Ali bo sproti spravljal odvišni denar in polagoma zbral potrebni znesek, ali pa bo najel posojilo in i ga pozneje odplačeval; v enem in drugem primeru bo moral varčevati. Toda varčevanje ni potrebno le tedaj, kadar si hočemo kaj nabaviti. V časih splošne blaginje preveč radi pozabljamo, da nihče — ne posameznik ne skupnost — ni varen pred krizami in drugimi preizkušnjami. Danes še lahko prihranimo kakšen šiling, ne j vemo pa, če bomo to mogli tudi jutri. Zato je treba takrat, kadar nam gre razmeroma dobro, misliti tudi na čase, ko so prihranki lahko odločilnega pomena za nadaljnji obstoj. Pri varčevanju so nam v pomoč domači denarni zavodi — Hranilnice in posojilnice, ki že od nekdaj predstavljajo gospodarsko hrbtenico našega človeka. Vsak šiling, naložen pri domači HRANILNICI, se bogato obrestuje; hkrati pa iz hranilnih vlog raste kapital, iz katerega POSOJILNICA črpa sredstva za posojila svojim članom, kadar potrebujejo pomoč skupnosti. Zavedajmo se te važne dvojne vloge naših kreditnih zadrug in ne pozabimo, da nam bodo mogle pomagati le toliko, kolikor bomo mi prispevali za njihovo kapitalno moč. Če se bomo tega spominjali — ne samo ob Svetovnem dnevu varčevanja, marveč skozi celo leto — in v tem smislu ravnali, potem bomo kot posamezniki in kot skupnost spoznali pravilnost besed, ki smo jih zapisali v naslovu: volja do varčevanja odpira pot v lepšo bodočnost! U TANT OB DNEVU ZDRUŽENIH N NARODOV: Vztrajno je treba odpravljati ovire ki stojijo na poti miru in reda na svetu Ob dnevu Združenih narodov, ki smo ga ta ponedeljek obhajali po vsem svetu, je glavni tajnik OZN U Tani naslovil na svetovno javnost posebno poslanico, v kateri je ugotovil, da so načela in cilji, podani v ustanovni listini svetovne organizacije, še daleč od tega, da postanejo stalne smernice in regulatorji mednarodnega življenja. „OZN se je poredila iz nemira in njena glavna vloga je, da se spoprijema s problemi in krizami. Tisti, ki delajo v OZN, ne morejo pričakovati lahkih uspehov, mirnih časov in zgodovinskih čudežev. Čeprav si ni mogoče zamisliti novega uničenja miru in reda na svetu, je naša naloga, vztrajno odpravljati številne ovire, ki stojijo na poti miru in reda." Avstrijski državni praznik v znamenju utrjevanja državne zavesti Prvič v zgodovini druge republike smo v sredo obhajali avstrijski državni praznik, ki je državljane Avstrije brez razlike političnega gledanja in svetovnonazorne opredelitve združil v skupni manifestaciji državne zavesti. Poleg slavnostnih zasedanj parlamenta in državnega zbora, zvezne vlade, dež elnih zborov in vlad ter drugih ustanov so bile širom po državi najrazličnejše proslave in prireditve, poseben spomin pa je veljal tistim, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodno, demokratično in .neodvisno Avstrijo. Državnemu prazniku so veljale tudi vojaške parade, katerim je dajala posebno svečanost zaprisega mladih vojakov, kakor so bile proslave sploh v prvi vrsti 'namenjene mladini, ki je poklicana, da bo prevzela dediščino sedanje generacije in postala nositeljica avstrijske državne zavesti ter zvestobe domovini. Gb državnem prazniku so vo dilni predstavniki Avstrije naslovili na prebivalstvo posebne pozive, kjer so poudarili pomen tega praznika, ki ga obhajamo na dan, ko je Avstrija leta 1955 sklenila svojo trajno nevtralnost. Zvezni pr ezident Jonas je pozval na sodelovanje vseh Avstrijcev in v zvezi z nedavnimi procesi proti nacističnim zločincem ugotovil, da preteklosti ni mogoče premagati s tem, da jo ignoriramo, marveč le z odldčno borbo za utrditev in ohrani tev demokracije ter pravičnosti. Za državni praznik so poslali čestitke tudi voditelji številnih držav iz vseh delov sveta. V svoji poslanici je U Tani poudaril, da je treba dojeti dejstva sedanjega položaja na svetu, ko zadevamo na pomanjkanje zaupanja in obnavljanje politike sile, ki še naprej prevladuje v mednarodnih odnosih. Moramo se spoprijeti z velikimi nevarnostmi atomske ob-orožive rn z dejstvom, da je vojna v Vietnamu katastrofalna — ne Le nekaj dni pred avstrijskim državnim praznikom je v Celovcu zasedal kongres FPO, na katerem se je zbralo okoli 300 delegatov iz vseh predelov Avstrije. Izvolili so -novo vodstvo s predsednikom Petrom na čelu ter razpravljali o bodoči politiki, ki jo bo vodila stranka. Ob vsem dosedanjem nastrojenju, ki ga je kazala FPO, je njen celovški Spet posvetovanja glede Južne Tirolske Zadnjo nedeljo so bila spet posvetovanja o vprašanjih Južne Tirolske. Tokrat so se v Salzburgu sestali avstrijski zunanji minister dr. Tončič, notranji minister dr. Hetzen-auer, državni sekretar dr. Bobleter, deželni glavar Wallndfer, številni državni in deželni predstavniki in južnctirolski deželni glavar dr. Magnago z vodilnimi funkcionarji južnotirolske ljudske stranke. Minister dr. Tončič je podal pregled trenutnega stanja v južnotirol-skem vprašanju, medtem ko je minister dr. Hetzenauer poročal o ukrepih, ki so jih avstrijske oblasti podvzele, da bi preprečile teroristično dejavnost. Obširno pa so razpravljali predvsem o obsegu avtonomije za Južno Tirolsko. samo za vietnamsko ljudstvo, marveč je tudi stalna grožnja svetovnemu miru. Zato je treba za take in druge spore najti miroljubne rešitve. U Tant je naglasil, da se moramo danes spoprijeti z gospodarsko in socialno realnostjo naše dobe, ki kljub prizadevanjem vlad in mednarodnih organizacij še daleč kongres presenetil zlasti zato, ker je 'bilo poleg že starih in znanih izjav o nemštvu slišati iz ust zelo merodajnih predstavnikov stranke tudi mnogo bolj Zmerne besede. Posebno bivši podpredsednik stranke poslanik dr. Gredler je resno svaril pred nevarnostjo nacionalizma in desničarskega ekstremizma ter rotil, da mora biti priznanje ik avstrijski domovini vsaj tako iskreno kot k nemštvu. Pa tudi predsednik Peter se je izrekel proti šovinizmu in dejal, da je nacionalizem starega kova tisti, ki ovira evropsko združevanje. Pač pa je tudi na tem kongresu prišlo do pogostih izrazov »stare« miselnosti. Tako je koroški predstavnik in novi podpredsednik stranke dr. iScrinzi veliko govoril o potrebi priznavanja k nemštvu. Zanikal je vsak nacionalni ekstremizem v Avstriji ter dejal, da tak obstoja samo onkraj Karavank v Ljubljani in v Italiji. Poseben pečat pa so kongresu dali obrobni dogodki. Pristaši znanega ekstremista Burgerja so pred kongresnim prostorom delili letake, kjer je bilo med drugim rečeno, da avstrijska narodnost ni nič drugega kot navadna »izmišljotina«. Tako nazi-ranje, izpričano neposredno pred avstrijskim državnim praznikom, postavlja te ljudi pač v nekoliko čudno luč. Če pristojne oblasti ob vsem tem molčijo, se ni treba čuditi, da taka setev rodi tudi svoje sadove. ni spodbudna, ker skriva v sebi nevarnosti za bodočo stabilnost sveta. Posebej je opozoril, da je treba upoštevati realnost OZN same, kajti načela in cilji, podani v ustanovni listini, so še daleč od tega, da postanejo stalne smernice in regu- V Manili se je ameriški predsednik Johnson sestal z voditelji ostalih držav, ki sodelujejo v vietnamski vojni. Po dvodnevnih razgovorih so objavili skupno poročilo, o katerem v ameriških krogih trdijo, da predstavlja »važen korak« naprej k pomiritvi v Vietnamu, v resnici pa rezultati teh posvetovanj ne pomenijo nič drugega kot odločenost Amerike ter njenih zaveznikov, da vojno še zaostrijo in jo nadaljujejo »do končne zmage«. Predstavniki sedmih držav so na svoji konferenci v Manili namreč poudarili, da so pripravljeni na postopen umik svojih čet iz Vietnama le tedaj, če vietnamsko ljudstvo preneha s svojim osvobodilnim bojem. To z drugimi besedami pomeni, da je za ameriško vlado sprejemljiv le takšen mir, ki ga bodo diktirali iz Was-hingtona — namreč popolna podreditev ameriški politiki. Kako drugi gledajo na take »cilje miru«, je predsednik Johnson dovolj jasno videl na svojem potovanju na konferenco v Manili. Povsod je prišlo do množičnih protiameri-ških demonstracij, pri katerih so odločno zahtevali umik ameriških čet latorji mednarodnega življenja. Včlanjene države morajo v skad-nosti in sodelovanju doseči, da bo postalo delo OZN uspešno za mir in za blaginjo človeštva. Če ne bodo vztrajne in odločne, potem javne zahteve in individualna prizadevanja za mir in pravičnost ne bodo prav nič zalegli. iz Vietnama ter konec ameriškega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Posebno v Manili je prišlo do hudih neredov, ko so tisoči demonstrantov zahtevali »Johnson, pojdi domov!« Pri tem pa je treba posebej ugotoviti, da je do tako hladnega sprejema za predsednika Johnsona prišlo v državah, ki veljajo za najboljše zaveznice Amerike in katerih vlade poslušno izpolnjujejo povelja iz Washingtona. Danes ljudstva pač že dovolj zrelo presojajo, katera politika v resnici služi mini in svobodi, zato nočejo več verjeti tistim, ki o tem sicer lepo govorijo, v resnici pa z vojaškim nasiljem zatirajo svobodoljubne narode. Za ublažitev mednarodne napetosti Ob splošnem zanimanju mednarodne javnosti so prejšnji teden potekali v New Delhiju razgovori predsednice indijske vlade Indire Gandhi, predsednika SFR Jugoslavije Josipa Broza Tita ter predsednika Združene arabske republike Abdela Naserja. Voditelji treh izvenblokovskih držav so v izčrpnih pogovorih proučili mednarodni položaj ter izrazili globoko zaskrbljenost zaradi nespoštovanja načel miroljubnega sožitja ter načel OZN zaradi vmešavanja v notranje'zadeve drugih držav ter nasprotovanja imperialističnih in neokolonialističnih sil stremljenjem narodov po svobodi in neodvisnosti, kar vse ogroža mir v svetu. Na sestanku so sklenili vložiti skupne napore za krepitev nevezanih sil v prizadevanjih za ohranitev miru in varnosti v pogojih svobode in enakosti vseh držav. Posebej so obsodili vojno v Vietnamu ter zahtevali brezpogojno prenehanje bombardiranja Severnega Vietnama, spoštovanje ženevskega sporazuma in umik vseh tujih čet, da bo vietnamsko ljudstvo lahko samo odločalo o svoji usodi. Nerešena vprašanja slovenske manjšine v Italiji spet na dnevnem redu zasedanja jugoslovansko-italijanskega odbora V Rimu se je v začetku tega tedna sestal k svojemu 13. zasedanju jugoslovansko-istalijanski mešani odbor za izvajanje določil posebnega statuta londonskega sporazuma iz leta 1954. Naloga tega odbora je, da izdela predloge za reševanje posameznih problemov slovenske narodne skupine v Italiji oziroma italijanske narodne skupine v Jugoslaviji. Dnevni red sedanjega zasedanja obsega vrsto vprašanj, o katerih sta se obe delegaciji dogovorili že na pripravljalnem sestanku, ki je bil letos maja v Zagrebu. Kakor je pred začetkom zasedanja izjavil vodja jugoslovanske delegacije Zvonko Perišič, je namen letošnjega zasedanja mešanega odbora v tem, da ugotovi, kako daleč je že uspelo urediti odprta vprašanja, ki jih vsebuje posebni statut londonskega sporazuma, hkrati pa naj omogoči, da bi nekatera teh vprašanj rešili ali vsaj pospešili njihovo reševanje. Nedvomno sodi med glavna in naijboj pereča vprašanja, katerih rešitev pričakuje od letošnjega zasedanja slovenska narodna skupina v Italiji, problem šolstva. Tukaj gre zlasti za zahteve tržaških Slovencev po ustanovitvi strokovnih šol v slovenskem jeziku, ker je bilo manjšinsko šolstvo vsled splošne šolske reforme močno okrnjeno; poleg tega pa so na šolskem področju ostala nerešena tudi še razna druga vprašanja. Prav tako pa spada med odprta vprašanja tudi uporaba slovenskega jezika v uradih in na sodišču ter določilo o dvojezičnih napisih, kar vse je bilo doslej urejeno zelo pomanjkljivo in le za majhen del ozemlja, kjer živijo Slovenci. O vseh doslej nerešenih vprašanjih je ob zasedanju mešanega odbora podal posebno izjavo tudi predsednik Slovenske 'kulturno gospodarske zveze Boris Race, ki je ugotovil, da imajo Slovenci v Italiji glede izvajanja manjšinske zaščite mnogo upravičenih pritožb. „Kakor prav radi priznavamo, da se ije v zadnjih letih za nas marsikaj spremenilo na bolje v družbenem, političnem in človeškem smislu, tako moramo tem ugotovitvam takoj dodati, da je uveljavljanje zaščitnih določil posebnega statuta skrajno počasno ali celo v zastoju." Zato Slovenci od sedanjega zasedanja upravičeno pričakujejo sklepe, ki bi pospešili konkretno izvajanje določil manjšinske zaščite. Avstrijska narodnost - „izmišljotina“ Odpor proti vietnamski vojni MED AVSTRIJO IN JUGOSLAVIJO: Polna liberalizacija BLAGOVNE MENJAVE Kmetovalci Južne Koroške! V nedeljo 6. novembra 1966 bomo volili poklicno zastopstvo v krajevnih kmečkih odborih, v okrajnih kmečkih zbornicah in v Kmetijski zbornici za Koroško. Prihodnjih pet let, za katere bomo volili to zastopstvo, bo zahtevalo od nas vseh že resnejših naporov in prizadevanj, da se bomo v pogojih industrijske družbe in integracije lahko obdržali na svojih kmetijah. Zato pred odločitvijo, komu bomo pri teh volitvah zaupali svoj glas, upoštevajmo: ® Čas, v katerega stopamo, zahteva močno in odločno zastopstvo južnokoro-škega kmečkega prebivalstva v kmečkem poklicnem zastopstvu! 0 To zastopstvo mora upoštevati dejstvo, da smo bili južnokoroški kmetje dolga desetletja vsestransko zapostavljeni, da smo zaradi tega gospodarsko zaostali in da nas skupina, ki ima v kmetijski zbornici premoč, še vedno zapostavlja! Kdrntner Bauernbund, Freiheiiliche Bauernschaft in Aiigemeiner Bauernverband na svojih kandidatnih listah v Kmetijsko zbornico za Koroško iz sodnih okrajev Pliberk, Dobrla vas. Železna Kapla, Borovlje, Režek in Beljak ter z Gur nimajo nobenega kandidata na izglednem mestu! § Kmetom iz teh območij pa po njihovem številu pripada v kmetijski zbornici ena četrtina, to je šest izvoljenih zastop nikov! Ta resnica kaže, da hoče sedanja večina v Kmetijski zbornici za Koroško tudi v prihodnje zapostavljati južnokoroško kmečko prebivalstvo. Zato je potrebno, da združimo svoje sile in glasove in da ne glede na narodnost stopimo na skupno pot v krajevnih kmečkih odborih, v okrajnih kmečkih zbornicah in v kmetijski zbornici za Koroško, ker le tako bomo dosegli zastopstvo, ki nam pripada in ki ga potrebujemo. Združimo se v Skupnost južnokoroških kmetov in zaupajmo svoj glas njenim kandidatom, ki so vsi iz naše srede, ki poznajo naše skrbi in težave in ki so vredni našega zaupanja. Zaupajmo jim svoj glas, potem bomo © v kmetijski zbornici močneje zastopani, £ lažje kot doslej uveljavljali svoje zahteve in ^ v večji meri deležni pomoči iz sredstev za pospeševanje kmetijstva! Zato velja: Južnokoroški kmetje volimo 6. novembra Skupnost južnokoroških kmetov - Listo 4 Gospodarska policija odkriva škandal ki v zgodovini druge republike nima primere Koncem septembra se je v Beogradu sestala avstrijsko-jugoslovanska metana komisija, ki je proučevala probleme medsebojne blagovne izmenjave, ki so povzročili, da v zadnjih petih letih na tem področju sodelovanja niso bili doseženi pomembnejši uspehi in da je obseg blagovne izmenjave v glavnem stagniral. Istočasno je komisija proučevala tudi možnosti, ki jih za medsebojno blagovno izmenjavo Avstriji in Jugoslaviji odpira polnopravno članstvo Jugoslavije v G ATT. Nedavno doseženo polnopravno članstvo Jugoslavije v GATT je omogočilo, da so na posetovanjih lahko ugodneje obravnavali vprašanje nadaljne blagovne izmenjave z Avstrijo. Mešana komisija je soglašala is tem, da se uveljavi polna liberalizacija jugoslovanskega izvoza v Avstrijo in da se istočasno omogoči tudi za avstrijsko blago najugodnejši izvoz v Jugoslavijo. Obe strani sta bili pri tem mnenja, da bo po tej poti mogoče znatno povečati medsebojno blagovno izmenjavo, istočasno pa tudi zboljšati strukturo blaga v prid industrijskih izdelkov višje faze obdelave. V pristojnih krogih Avstrije in Jugoslavije menijo, da odpira nedavni v Beogradu podpisan sporazum tudi še nadaljne možnosti gospodarskega sodelovanja med obema državama. Zlasti poudarjajo, da so bili s tem zboljšani pogoji za hitrejšo razširitev industrijskega sodelovanja med obema državama. Polna liberalizacija blagovne izmenjave med Avstrijo in Jugoslavijo bo nedvomno koristila obema državama. Njuni industriji se bosta lahko medseboj izpopolnjevali in kompletirali, prebivalstvo na obeh straneh meje pa bo po realizaciji zadnjega beograjskega sporazuma prišlo v položaj, da bo svoje osebne potrebščine lahko ugodneje izpopolnjevalo s specialitetami ene ali druge države. OD 1967 NAPREJ: Zboljšana finančna moč občin Dosedanji zakon o finančni izravnavi med državo, deželami in občinami je ibil za dežele in občine zelo neugoden. Marsikatera občina z deleži od zneska davkov, ki jih je dobila dodeljene od države, ni mogla več shajati in izpolnjevati svojih komunalnih obveznosti. Minuli teden so se po dolgotrajnih in od časa do časa zelo napetih pogajanjih predstavniki zveznih dežel in občin s finančnim ministrom sporazumeli za nov sistem finančne izravnave, ki bo uzakonjen in ki ibo stopil v veljavo s 1. januarjem 1967 za dobo šestih let. S tem se bodo dohodki zveznih dežel in občin v prihodnjih šestih letih zvišali za okroglo 3 milijarde šilingov. V podrobnem bo po novi finančni izravnavi država do leta 1972 postopoma odstopila zveznim deželam znesek davka na motorna vozila. V medkomunalni finančni izravnavi bo obrtni davek zamenjan z višjimi zneski iz davka na blagovni promet, kar bo v prvi vrsti koristilo gospodarsko šibkejšim občinam. Od davka na blagovni promet bo v bodoče odpadlo 23 % na občine in 37 % na zvezne dežele, doslej je na občine odpadlo le 18%, na zvezne dežele pa 34 %. Od davka na mineralna olja bodo občine s 1. januarjem 1967 dobile 20%, od leta 1970 naprej pa 24%. Doslej so dobile le 10 %. Delež zveznih dežel na dohodkih iz tega davka se bo zvišal od sedanjih 64 na 74 %. Zvišal se bo tudi prispevek države za gradnje šol. V ta namen bodo občine in zvezne dežele dobile prihodnje leto 50 milijonov šilingov, od leta 1969 naprej 75, od leta 1971 naprej pa 100 milijonov šilingov. Sredi minulega tedna je pričela gospodarska policija javno odkrivati škandal, ki ga po svojem obsegu v gospodarstvu druge republike Avstrije še ne poznamo. Kakor se govori, je v ta škandal več ali manj zapletenih 400 do 600 gradbenih podjetij ter 2000 do 3000 uradnikov zvezne vlade, deželnih vlcd in občin. Škodo, ki je bila s tem povzročena, cenijo na 200 milijonov šilingov. V sredo minulega tedna je gospodarska policija mahoma po vsej državi aretirala 24 gradbenih podjetnikov in njihovih vodilnih uslužbencev in istočasno zaplenila njihovo korespondenco in blagajniška potrdila. Do ponedeljka tega tedna je bilo aretiranih nadaljnjih 16 oseb. Aretirani so osumljeni, da so se pri sestavljanju proračunov za izvedbo obsežnih gradbenih objektov povezali v prepovedane kartele in po tej poti na eni strani neodgovorno zviševali stroške gradnje in svoje zaslužke, po drugi pa med seboj delili naročila gradenj s strani zvezne in deželnih vlad ter občin. Pri tem so se posluževali širokopoteznega podkupovanja uradnikov ter večjih ali manjših goljufij. Medtem ko ta teden tečejo preiskave proti nadaljnjim gradbenim podjetjem ter njihovim lastnikom in vodilnim uslužbencem naprej, so se ipričele tudi preiskave proti številnim uradnikom na čelu s sekcijskim šefom v zveznem ministrstvu za gradnje, dr. Aloisom Seidlom, ki je ibil zadnja leta šef uprave cest. Odkriti škandal je v javnosti dvignil veliko prahu, ker je odkril metode nekaterih avstrijskih gospodarskih krogov, s katerimi se posamezniki obogačajo na račun skupnosti lin države. Ta škandal hudo bremeni OVP, v katere pristojnost je v vladi vseh zadnjih 20 let spadala uprava cest in oddaja večine naročil za državne gradnje. Ta škandal jo bremeni toliko bolj, ker ni prvi, marveč le eden v njihovi vrsti, ki so bili zadnje čase odkriti. ELEKTRARNA BISTRICA V ROŽU: Kmalu se bo pričel drugi „polčas“ gradnje Že v prihodnjih tednih bo DDK kljub zastoju, ki ga je v gradnji povzročilo lansko in letošnje neurje, pri elektrarni Bistrica v Rožu lahko pričela z drugim delom gradbenih del. Struga Drave bo pri elektrarni prevržena na levo skazi tri zapiralna vrata jezu, katerega gradnjo v glavnem zaključujejo. Še v tej zimi bo sedanjo strugo Drave prekinil zadnji del mogočnega nasipa, ki se vleče izza Mute pod Svečami vzdolž desnega bragu v dolžini 2,4 km in ki ibo pri jezu 28 m visok. Nasip je razen zadnjih 120 do 150 metrov dolžine že zgotovljen, proti Dravi je obložen z asfaltnim betonom, pronicanje vode skozi pod-talje pa bo preprečeno z vbrizganim betonom. Beton Vbrizgavajo tudi 47 metrov globoko pod sedanjo gladino Drave. Celotni nasip bo imel kubaturo 1,3 milijona kubičnih metrov, površina asfaltnega betona pa bo znašala 110.000 m2, 'kar odgovarja 14km asfaltirane ceste z 8 metrov širine. Ta nasip in jaz sta osrednja gradbišča elektrarne. Gradbišče za jez s 3 zapiralnimi vratmi in s strojnico za dva agregata je blizu 50 metrov visoko, od tega je polovica pod sedanjo gladino Drave. Prvi agregat bo pričel delati 1. aprila 1968, drugi pa 1. julija 1968. Tako bo prvi agregat pričel delati 25 mesecev po neposrednem pričetku gradnje elektrarne. Do tega časa bo urejena tudi obala v skupni dolžini 30 km, ki bo obdajala 15 km dolgo jezero s 4,8 km2 površine, v katerem bo 50 milijonov kubičnih metrov vode. Medtem pa gredo tudi že priprave za gradnjo elektrarne Rožek svojemu zaključku nasproti. Vodopravna pogajanja se bodo pričela v novembru. Če bodo uspešno zaključena in če bo denar na razpolago, je pričakovati, da bo DDK z gradnjo lahko pričela že prihodnjo pomlad. LONDON. — Nad walško vasjo Aberfan v Veliki Britaniji se je prejšnji teden po dolgem deževju utrgal velik del skoraj sto metrov visoke »gore" jalovine in premogovega prahu ter pokopal pod seboj 14 hi* in šolo, v kateri je bilo v trenutku nesreče nad 200 otrok, ie v prvih dneh po strašni nesreči so reševalne ekipe, ki so prišle na pomoč iz vse Anglije, izkopali le nad 130 trupel, med mjimi največ šolarjev, ki jih je smrt dohitela sredi pouka. Oblasti so uvedle preiskavo, da bi ugotovile, kako je prišlo do nesreče, ob kateri je po vsej Angliji zavladala globoka žalost. MOSKVA. — Cb zaključku obiska najvišjih partijskih in državnih voditeljev osmih socialističnih držav v Sovjetski zvezi so objavili uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da so se predstavniki teh držav v Sovjetski zvezi seznanili z dosežki znanosti in tehnike, v prvi vrsti o kozmonavtiki in oborožitvi. Poleg tega so izmenjali mnenja o »širokem krogu vprašanj iz mednarodne politike, ki so jih zanimala". WASHINGTON. — Da bi ugotovili možnosti za zboljšanje gospodarskega sodelovanja med Ameriko in socialističnimi državami, je v vzhodno Evropo prispela skupina uglednih ameriških poslovnih ljudi. Med njimi so lastnik tovarne „Ford", predsednik družbe »Philip Morris", predsednik newyorške borze, predsednik firme „Mobil-Oil" in drugi. Prva država, ki so jo obiskali, ije Madžarska, poleg tega pa so predvideni obiski v Češkoslovaški, Poljski, Romuniji in Jugoslaviji. RIO DE JANEIRO. — Argentinska vlada je uradno sporočila, da ne bo dovolila povratka bivšemu predsedniku Juanu Peronu, ki zdaj živi kot izgnanec v Španiji. Notranji minister Martinez Paz je izjavil, da sedanja vojaška vlada generala Onganie ne misli obnoviti prlamentcrnega sistema in razpisati splošnih volitev v deželi. BUDIMPEŠTA. — Madžarska in Italija sta podpisali dveletni program kulturnega in znanstvenega sodelovanja, ki predvideva izmenjavo obiskov znanstvenih, prosvetnih in kulturnih delavcev ter večjo izmenjavo kulturnih dobrin. V načrtu je tudi izmenjava strokovnjakov. ATENE. — Med nedavnim uradnim obiskom predsednika zveznega izvršnega sveta SFR Jugoslavije Stamboliča v Grčiji so predstavniki obeh držav razpravljali o izboljšanju medsebojnih odnosov rn o perečih mednarodnih vprašanjih. Na obeh straneh je bila poudarjena pripravljenost, da se bosta Jugoslavija in Grčija zavzemali za nadaljnje izboljšanje mednrodnega vzdušja in za pospeševanje mednarodnega sodelovanja. Posebej je bila naglošena potreba po čim tesnejšem sodelovanju med državami z različnimi družbenimi sistemi, kar prispeva k zmanjšanju sedanje napetosti v svetu. Predsednika Stamboliča in njegovo spremstvo je sprejel tudi grški kralj Konstantin. NtW YORK. — Med razpravo o razorožitvi v političnem odboru glavne skupščine OZN sta predstavnika Amerike in Sovjetske zveze izrazila prepričanje, da so se zboljšali pogoji za dosego sporazuma, ki bi prepovedali širjenje jedrskega orožja. Pač ,pa je sovjetski predsednik ugotovil, da Amerika še ni podvzela ukrepov, da bi Zahodni Nemčiji onemogočila dostop do jedrskega orožja. PARIZ. — Ta teden se je v Parizu začelo 14. za-sdanje UNESCO, ki bo trajalo do 30. novembra. Zasedanje časovno sovpada z 20-letnico ustanovitve te mednarodne organizacije za kulturo in prosveto ter bodo jubilej počastili s posebnimi manifestacijami. Na zasedanju, na katerem sodelujejo predstavniki 120 včlanjenih držav, bodo sprejeli program in proračun UNESCO za poslovno leto 1967/68. TAŠKENT. — V sovjetskem mestu Taškentu, ki ga je meseca aprila letos prizadel katastrofalni potres, so že doslej zgradili nova stanovanja za več kot 70.000 družin. Pa tudi ostale družine se bodo v nova stanovanja vselile še pred zimo. RIM. — Organizacija OZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) je zahtevala cd dežel članic OZN, da povečajo prispevek za svetovni program prehrane. DUNAJ. — Poljski obrambni minister Marjan Spy-chalski bo v času od 3. do 7. novembra obiskal Avstrijo in tako vrnil obisk avstrijskemu obrambnemu ministru dr. Praderju, ki je lani bival na Poljskem. Poljsko pa bo prihodnji mesec obiskala skupina avstrijskih atomskih strokovnjakov, ki si bodo v okolici Varšave in Krakova ogledali tamkajšnje naprave za jedrsko energijo. LEIPZIG. — Mestni svet vzhodnonemškega mesta Leipzig je sklenil, da bo 14.000 meščanom židovskega porekla, ki so bili umorjeni v času nacizma, postavil poseben spomenik. Odkritje spomenika je predvideno za 10. november. HANOI. — Severnovietnamska tiskovna agencija poroča, da so ameriška letala prejšnji teden bombardirala šolo v vietnamski vasi Thuy Dan, kjer je bilo ubitih 40 oseb, med njim'i 30 šolarjev. Odkar je ameriška vojska začela bombardirati Severni Vietnam, je bilo porušenih že 296 šolskih poslopij; pri tem je bilo ubitih več kot 300 šolarjev in 30 učiteljev. NEW YORK. — Med razpravo v proračunskem odboru glavne skupščine OZN je predstavnik Saudske Arabije predlagal, naj bi sedež svetovne organizacije preselili iz Amerike v eno nevtralnih držav Evrope. Ta predlog je sprožil na podlagi posvetovanj s predstavniki 40 držav. Pobuda za tako premestitev ni nova, kajti v zgodovini Združenih narodov se je že večkrat zgodilo, da so bili delegati posameznih držav, posebno iz Afrike, v New Yorku Izpostavljeni nevarnim napadom. PEKING. — Predsednik kitajske vlade Cu En La) je izjavil, da je za zdaj razmeroma majhna nevarnost, da bi izbruhnila nova svetovna vojna, kljub temu pa se je treba pripravljati za tak spopad. V zadnji svetovni vojni je antifašistična koalicija s Sovjetsko zvezo na čelu na koncu sicer zmagala, toda izkazalo se je, da je bila Sovjetska zveza premalo pripravljena na vojno in je zato v začetku utrpela velike izgube. NEW YORK. — Romunski zunanji minister Corneliu Manescu je objavil svojo kandidaturo za predsednika prihodnjega zasedanja glavne skupščine OZN. OTROK IN UČENJE: Ocene merilo znanja Na otrokovo delo in veselje do učenja imajo prav gotovo velik vpliv ocene, seveda, če so v pravilnem razmerju z resničnim znanjem. Samo pomislimo, koliko veselja doživlja prvošolček, ko prinese domov svoj prvi »prav dobro«. Toda prizadevanje za boljši učni uspeh in s tem za boljše ocene ni eno izmed pomembnih gibalnih sil le pri šolarju, marveč tudi pozneje pri dijaku in študentu. Nikakor pa ne smemo prezreti, da šolske ocene niso popolno in enotno merilo učenčevega znanja. Vsi vemo, da je zahtevnost posameznih šol in učiteljev precej različna; nekateri učitelji so pri ocenjevanju strožji, drugi pa popustljivejši. Starši so v splošnem nezadovoljni z ocenjevanjem seveda le v tistih primerih, ko je učitelj strog, kajti prepričani so, daje njihov otrok zaslužil boljšo oceno. Če pa pomislimo predvsem na otrokovo korist, bi morali biti nezadovoljni prej z ocenjevanjem tistega učitelja, ki je do učencev vse premalo zahteven in pri njem zlahka dobijo dobre in celo najboljše ocene, ne da bi morali dokazati tudi ustrezno znanje in zlasti potrebni trud ter vestnost pri učenju. Zahtevnost je vsekakor boljša od prevelike popustljivosti — seveda dokler upošteva otrokove zmogljivosti. Tak učitelj u-čencem veliko daje, od njih pa tudi veliko zahteva. Čeprav se morajo pri njem resnično potruditi, da pridejo do prav dobre ali odlične ocene, so mu pozneje v življenju vedno hvaležni. Nasprotno pa prenizka zahtevnost učencev ne spodbuja k napornemu in vztrajnemu učenju, zlahka pridobljene dobre ocene ne silijo k večji delavnosti, kar ima lahko za posledico, da znanje takih otrok ne bo na potrebni višini, čeprav se bodo morda ponašali z najboljšimi ocenami. Sploh starši otroka ne morejo ocenjevati le po njegovih šolskih ocenah. Te še zdaleč niso popolno merilo, saj izražajo predvsem le pokazano znanje, le delno pa tudi trud in prizadevanje. Šola mora ocenjevati predvsem znanje, saj so šolska spričevala dokaz, s kakšnim učnim uspehom je šolar dokončal posamezni razred oziroma šolo. Toda za starše šolske ocene ne morejo biti glavno merilo za ocenjevanje otroka, marveč morajo videti predvsem njegov trud, delavnost in vestnost. Otrokove učne uspehe in neuspehe morajo starši spremljati kritično in budno. Pod težo pogostih neuspehov bi brez njihove pomoči in moralne opore klonil, se vdal porazom in postal iz obupa nad samim seboj ravnodušen do šole. Prav tako pa so lahko »nevarni« tudi stalni uspehi, posebno če so razmeroma lahko doseženi; otrok postane domišljav in se kaj rado zgodi, da bo v svoji sa- Beneški Slovenci sto let pod Italijo Prejšnji teden so bile v Videmski pokrajini veiike proslave, posvečene stoletnici priključitve Furlanije k Italiji. Za to priložnost je Videmsko pokrajino obiskal tudi predsednik italijanske republike Sa-ragat, kateremu so predstavniki beneških Slovencev ter slovenskih prebivalcev Kanalske doline izročili posebno spomenico. V njej so orisali razvoj slovenskega življa teh krajev v dobi zadnjih sto let ter posebej prikazali njegov današnji položaj, za katerega sta značilni dve okolnosti: ti kraji spadajo med najbolj zaostala področja Italije, narodnostno pa tamkajšnji Slovenci ne uživajo sploh nobenih pravic. .Sramotno in nedopustno je namreč, da se nahaja v XX. stoletju v središču civilizirane Evrope neka etnična skupnost, ki je popolnoma brezpravna, ki ne uživa najosnovnejših pravic." Tako ugotavlja tajnik prosvetnega društva .Ivan Trinko" v Čedadu Izidor Predan, ko v ..Primorskem dnevniku" opozarja na nevzdržne razmere, v katerih morajo danes živeti beneški Slovenci. Da bomo te razmere bolje razumeli, je 1reba povedati, da 'italijanske oblasti pri obravnavanju manjšinskega vprašanja delijo Slovence na tri skupine: na tržaške Slovence, ki po zaslugi londonskega sporazuma uživajo še največ pravic, na goriške Slovence, katerih položaj je že znatno slabši, ter na beneške Slovence, katerim Italija sploh ne prizna statusa narodnostne skupine in jim zato tudi noče dati nobenih pravic. Koliko je danes še Slovencev v Benečiji, nihče ne ve točno, kajti že dolgo let jih ljudska štetja sploh ne omenjajo več. Leta 1914 je bilo na ozemlju današnje Videmske pokrajine 52.000 Slovencev, pri ljudskem štetju leta 1921 pa so jih ugotovili okroglo 34.000; do takrat so Slovenci v tej pokrajini za uradno Italijo prenehali obstajati. Danes se predstavniki večinskega italijanskega naroda trkajo na prsi in pravijo, da „!bi beneškim Slovencem dali njihove pravice, če bi jih sami zahtevali", toda povsem pozabljajo, da so pred sto leti v imenu istega naroda zahtevati, da „se morajo slovenski ljudje v Benečiji asimilirati, da bodo potem pomagali raznarodovati sosedne Sloven- ce". Tega načela se italijanske oblasti niso držale le v času fašizma, marveč so mu ostale zveste vse do danes, o čemer dovolj zgovorno priča dejstvo, da v vsej Videmski pokrajini ni niti ene šole, kjer bi se slovenski otroci lahko učili v materinem jeziku. Podobne prakse pa se poslužuje tudi pristoj- na cerkvena oblast, ki slovenske duhovnike premešča v italijanske kraje, medtem ko so v slovenskih farah nastavljeni Italijani. Nehote človek primerja razmere v Benečiji s položajem na Koroškem. Gotovo so določene razlike in je treba priznati, da je pri nas marsikaj boljše. Toda v enem lahko povsem soglašamo s tajnikom edinega slovenskega prosvetnega društva v Čedadu, ki pravi, da je v manjšinskem vprašanju treba najprej popraviti krivice, 'ki so se dogajale v preteklosti, kajti šele takrat, ko bo manjšina res enakopravna, bo mogoče zadovoljivo urediti odnose med obema narodoma. „Po Prešernovih stopinjah’ Minulo soboto in nedeljo je priredilo Zgodovinsko društvo za Gorenjsko dvodnevno strokovno ekskurzijo pod naslovom »Po Prešernovih stopinjah«. Pod vodstvom upravnika Prešernovega spominskega muzeja v Kranju Črtomira Zorca je skupina 40 gorenjskih zgodovinarjev, slavistov in drugih kulturnih delavcev obiskala v Kanalski dolini in na Koroškem predvsem kraje, ki so kakor- mozavesti zanemarjal potrebno ikrbnost in vestnost pri učenju. Ko starši spremljajo otroka pri njegovem učenju, morajo torej upoštevati dvoje: njegove šolske ocene, ki so merilo v soli dokazanega znanja, pa tudi njegove odnose do učenja doma. Le tako mu bodo lahko nudili potrebno pomoč in ga pravočasno obvarovali pred nevarnostjo, da njegova izobrazba iz kakršnegakoli vzroka ne bi imela zaželjenih uspehov. Umrla je Vida Taufer NAJVEČJA SLOVENSKA PESNICA Po dolgoletni bolezni je prejšnji teden v starosti 63 let umrla v Ljubljani Vida Tauferjeva, največja slovenska pesnica. Svojemu umetniškemu poslanstvu je ostala zvesta prav do zadnjega diha, saj je še potem, ko soma že ni več mogla pisati, narekovala svoje verze in tako za zmeraj utihnila s pesmijo na jeziku in v srcu. O mestu, ki ga je zavzemala Vida Tauferjeva v slovenski poeziji, dovolj jasno priča dejstvo, da je bila (leta 1933) edina ženska uvrščena v reprezentativno antologijo Slovenske sodobne lirike. Izdala je tri samostojne pesniške zbirke: Veje v vetru (1939), Izbrani listi (1950) in Svetli sadovi (1961), njene pesmi pa so našle pot v vodilne slovenske revije ter so prevedene v številne jezike. Kulturne drobtine ^ Znana solistka ljubljanske Opere, mezzosopranistka Bogdana Stritarjeva, je prejlnjo soboto obhajala 25-letnico svojega umetniškega delovanja. Vseh petindvajset let je ostala zvesta ljubljanski Operi ter je bila ob svojem umetniškem jubileju deležna Številnih čestitk, katerim se tem potom pridružujemo tudi koroSki Slovenci, ki smo veliko umetnico občudovali predvsem ob priložnosti gostovanj v celovškem gledališču. Med najbolj uspelimi vlogami Bogdane Stritarjeve je treba omeniti Azuceno v Verdijevem „Truba-durju", Jelo v ^Ekvinokciju” Marjana Kozine, Domo iz Gotovčevega „Era z onega sveta”, Carmen iz Bizetove opere „Carmen”, Marino iz Musorgskega opere „Boris Godunov" in Berto iz Rossinijevega ..Seviljskega brivca”. • LetoSnjo Nobelovo nagrado za književnost je odbor dodelil dvema izraelskima književnikoma, in sicer pisatelju Samuelu Josephu Agnonu ter pisateljici Nelly Sachs. 0 Po zaslugi prof. Alfonza Gspana, znanstvenega svetnika pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, se je gradivo o slovenski kulturni zgodovini obogatilo za osem doslej neznanih pisem Antona Tomaža Linharta. Omenjena pisma izvrtajo iz korespondence, ki jo je Linhart vodil z lužiiko-srb-skim preroditeljem dr. Karlom Gottlobom Antonom, ko se je želel seznaniti z zgodovino slovanskih narodov, da bi lahko napisal kritično zgodovino Slovencev. Hkrati predstavljajo ta pisma prvi izpričani neposredni stik Slovencev z lužiikimi Srbi n prvo znano slavistično korespondenco pri Slovencih sploh. ^ Na letošnjem mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu je sodelovalo okoli 2500 založb iz 51 držav vsega sveta, razstavljenih pa je bilo 180.000 knjig, med njimi približno ena tretjina novih izdaj. V primerjavi z lanskim sejmom se je število sodelujočih držav povečalo za 12, število založb za 106 in število razstavljenih knjig za 30.000. Svetovno znani slikar Picasso bo ob svoji 85-letnici deležen posebne pozornosti, namreč doslej največje razstave njegovih del, ki bo od 18. novembra 1966 do 12. februarja 1967 v Parizu. V dveh galerijah bodo prikazane njegove stvaritve od 1900 do 1965. koli povezani z največjim slovenskim pesnikom Francetom Prešernom. V Kanalski dolini so gorenjski kulturniki obiskali Trbiž, Ovčjo vas in Ukve, kjer še danes živijo Prešernovi sorodniki. Na Koroškem je prvi obisk veljal Št. Rupertu med Beljakom in Osojskim jezerom, kjer je pokopana Prešernova mati. Naslednja postaja je bil Blatograd (Moošburg) nad Vrbskim jezerom, kraj, v katerem je Prešeren obiskoval Urbana Jarnika in kjer je imel ____ škof Slomšek svojo znamenito pridi- go o zvestobi materinemu jeziku. V hov spremljevalec podpredsednik ob-Celovcu pa je Prešeren opravil svoj črnskega odbora zveze prosvetnih or-odvetniški izpit in poleg tega nave- ganizaciji Silvo Ovsenk zaključil z zal stike s koroškimi kulturnimi recitiranjem Prešernove »Zdravljice«, v kateri je pesnik izpovedal krogi. Svoje bivanje ,na Koroškem so gorenjski kulturniki izkoristili tudi za ogled drugih zgodovinskih krajev, kot so Gospa Sveta, Magdalenska gora, Breze, Ostrovica in Št. Štefan .nad Velikovcem. Za prenočevanje pa so se ustavili v 'Bilčovsu, kjer so ob razgovoru in pesmi preživeli nekaj ur prijetne družabnosti, ki jo je nji- vero v mir in prijateljstvo med na-rodi. Izlet »po Prešernovih stopinjah« ■na Koroškem je — kakor so zagotavljali — zapustil med gorenjskimi kulturniki globoke vtise, zato smo lahko prepričani, da jim bodo naši kraji in njihovi prebivalci ostali v trajnem spominu. Združeni narodi o esperantu Kakor smo v našem listu že kratko poročali, je mednarodna es-perantska zveza (UEA) 'izročila Združenim narodom predlog, naj bi svetovni jezikovni problem rešili z uporabo esperanta. Ta predlog posebej poudarja, da je različnost jezikov ena najvažnejših ovir za mednarodno sodelovanje, zato naj bi OZN problem rešila „z dejansko 'in učinkovito pomočjo pri razširjanju nevtralnega mednarodnega jezika esperanta", državam članicam pa priporočila, naj spodbujajo učenje tega jezika in njegovo rabo v mednarodnih odnosih. Predlog mednarodne esperantske zveze je podpisalo 920.954 oseb, med njimi tudi avstrijski zvezni prezident, ministrski predsednik Danske, Islandije in Norveške ter 110 drugih članov vlad, poleg tega pa 3843 organizacij, ki združujejo nad 71 milijonov članov. O tem predlogu bo glavna skupščina OZN razpravljala še na letošnjem zasedanju. Aktualnejši pripisi k znanim temam Nedavno je 4500 (to je skoraj trikrat več kot je bilo v šolskem letu 1962/63 prijavljenih učencev k dvojezičnemu pouku) slovenskih staršev podpisalo zahtevo, da bi njihove otroke verouk učili v materinem jeziku. „Slovenska manjšina bije tod svoj doslej žalostni boj v zgodovini, glosira to peticijo koroški Naš tednik-Kronika, „ko ji po veljavnem šolskem zakonu in dekretu celovškega ordinariata ne priznavajo pravice do verouka v materinščini." In pri tem vztraja celovška škofijska kurija v brk Cirilu in Metodu, encikliki Janeza XXIII. „Pacem in terris" in sklepom drugega vatikanskega koncila, ki je bil prav v tej smeri še posebno liberalen. Slovenščina je bila namreč z odlokom 22. septembra 1958 iz ravni .drugega deželnega jezika" spet degradirana v .tuj jezik". Materinščina avtohtonega slovenskega prebivalstva je torej formalnopravno po teh, na glavo obrnjenih dvojezičnih koncepcijah, prav toliko vredna kot, denimo, lapanščina ali albanščina, to je zdaj privatna stvar privatnih oseb, skoraj hobby. Koroška mi je bila pred osmimi leti zadnja postaja nekajtedenskega potovanja skozi osrčje zahodne Evrope. V Celovcu sem bil ravno tiste polemično nervozne dni oktobra 1958, ko so nacionalistične organizacije končale svojo, z nemško pedantnostjo pripravljeno in izvedeno velikopotezno akcijo za odjavo od dvojezičnega pouka. Takrat sem med drugim zapisal (Ljudska pravica, 1. novembra 1958), „da je vzdušje na Koroškem še vedno notorično obremenjeno z mnogimi starimi atributi nacionalistične nestrpnosti komaj minulega obdobja in da precejšnji del nemškega prebivalstva v tej obmejni pokrajini še daleč zaostaja tudi za splošno, meščansko evolucijo o tem oprašanju (nacionalnem — op. pisca) ... Kolikor bi bili rezultati odjav resnični, izraz dejanskega stanja, bi to praktično pomenilo, da so Slovenci na Koroškem v pičlih nekaj letih pozabili na 'materin jezik, ali da so celo prostovoljno privolili v svoj jezikovni in narodnostni samomor. Tesnoba zgrabi človeka, če si poizkuša predočiti razdejanje, ki jo bo ta metoda pustila v otroku, ko ga Ibodo oropali pisane čustvene zakladnice, povezane s prvimi zaznamovanji v materinem jeziku . .. Tako imenovani zmerni krogi (mimogrede — na Koroškem je kaj težko začrtati ločnico, kje se neha šovinizem in kje se začne treznejše vrednotenje, saj se pogosto razglašajo za zmernost stališča, ki so že na prvi pogled polna nacionalističnih protislovij) priznavajo, da so tudi tokrat pritisnili na slovenske starše. Toda to priznanje je zgolj akademsko, zvečine mu sledi .vendar" z razlago, da v končni meri ni moč zanikati vrednosti .svobodnega izjavljanja" po 22. septembru. Ne glede na izhodiščno dejstvo, da je to načelo spričo znanih polpreteklih in sedanjih elementov povsem neuporabno, vendar take interpretacije upravičeno zbujajo zaskrbljenost, da se bo ta zdaj pogojeni .vendar” postopoma tudi med .zmernimi" raztegnil do absurdnih ekstremističnih krogov, ki skušajo na temelju odjavnih podatkov skonstruirati' tudi najbolj neverjetne splošne trditve o položaju Slovencev na Koroškem." Žal pa vse to ni ostala le epizoda neprijetnega spomina. Zakonitost, ki se ni spremenila od cesarsko-kraljevskih časov, je namreč v tem, da je bil koroški slovenski človek vselej tisti, ki je sprejemal udarce. Spremembe so bile zgolj v tem, da so mu jih v posameznih obdobjih različno odmerili. Upravičeno je pač boječ, zmeden, fatalističen, saj je 'brez moči: pri ugotavljanju jezikovne pripadnosti leta 1951, kar je veljalo tudi za zadnje štetje leta 1961, so ga razpeli na pravcato statistično natezalnico, saj so njegov vsakdanji jezik ugotavljali kar v desetih variantah in ga nato še naprej drobili v šestnajstih statističnih kombinacijah, čeprav je objektivno izven dvoma, da so se vsi avtohtoni Korošci, ki razen nemščine govorijo še kak drug jezik, rodili v slovenski domačiji. Izvedenci pravijo, da je bilo, upoštevaje stastistične kombinacije iz leta 1951, na Koroškem 42.095 oseb s slovenskim občevalnim jezikom. Deset let pozneje (1961) pa se je to število skrčilo za dobro tretjino (35,1 odstotka). Kolikor bodo na ,prihodnjih štetjih nadaljevali isti .statistični tempo" (ne izdatnejši), bo čez dvajset let v vseh raz-cepkih (na prvem in drugem mestu) .uradno" potonil v anonimnost; to naj bi formalno pomenilo, da so potomci karantanskih gorjancev, ki so tod že pred tisoč dvesto leti v slovenskem obrednem jeziku ustoličevali svoje kneze, v pičlih nekaj desetletjih pozabili na svojo slovensko zibelko. Se eno .tehnično prednost" bi imel tak zaključek: ne bi bilo več potrebe, da bi še koga .ugotavljali", saj zdaj vedno že s tolikimi križi pritisnjenemu slovenskemu človeku na Koroškem na njegove skromne zahfeve po enakopravnosti odgovarjajo — pustite se prešteti, retortno ugotoviti, posortirati, potlej pa bomo videli. (Se nadaljuje) Avstrijski državni praznik na Koroškem Južnokoroški kmetje in volivci v kmetijsko zbornico! Da bomo prišli v kmetijski zbornici do svojih zastopnikov bomo 6. novembra volili Skupnost južnokoroških kmetov GemeinschaftderSudkarntner Bauern Lista 4 Pred odločitvijo, komu boste pri teh volitvah zaupali svoj glas obiščite zborovanja v petek 28. oktobra ob pol osmih zvečer na Žamanjah v gostilni Franc Picej v nedeljo 30. oktobra ® ob desetih dopoldne v Pliberku pri Brezniku ® ob pol treh popoldne v Borovljah v prostorih Hranilnice in posojilnice pod Jerberkom pri Kreuzwirtu ©ob pol osmih zvečer na Reki pri Antoniču v sredo 2. novembra ob desetih dopoldne v Velikovcu v prostorih Hranilnice in posojilnice. Predstavili se vam bodo kandidati Skupnosti južnokoroških kmetov v Kmetijsko zbornico za Koroško in v okrajne kmečke zbornice. Govorili bodo o vprašanjih kmečkega prebivalstva južne Koroške in o zahtevah, ki jih imajo južnokoroški kmetje do kmetijske zbornice. K dnevu spomina na naše drage rajne V torek bo dan mrtvih. Kakor iz leta v leto bomo tudi tokrat obiskali grobove naših dragih rajnih, ki jih je smrt iztrgala iz naše srede. Sredi jesenskega cvetja bodo na njihovih grobovih zagorele sveče. Njihov vonj in vonj cvetja ne bosta le dokaz topline, s katero se jih bomo spominjali, marveč tudi izraz naše zavesti, da smo z njimi enako nesmrtno povezani, kakor smo z našimi zanamci. Dan mrtvih je dan spomina in dan opomina, da smo preko smrti in grobov vsi ena sama velika družina, da smo skupnost, ki je neločljiva, kajti življenje ne preneha s smrtjo. Delo in skrbi življenja se pretakajo iz roda v rod enako kakor njihovi sadovi in dobrine. Kar smo in kar imamo, smo oblikovali po prizadevanju in delu naših rajnih, kar je in bo na tem našega, bomo prepustili svojim potomcem. Tako je v družini, tako je v rodbini in tako je tudi v narodnem in družbenem življenju. Povsod se bomo v torek spominjali naših prednikov, njihovih vrlin in njihovih stvaritev. In kakor vse leto, bo tudi letos njihovo število večje. Med lanskim in letošnjim dnevom mrtvih so se grobovi delavcev na njivi naše narodne skupnosti spet pomnožili. V častitljivi starosti ali sredi nadebudnega hotenja je med tem prenehalo biti srce prosvetaša Jakoba Mišica iz Čergovič, odvetnika dr. Ferda Milerja, nekdanjih županov Matevža Rainerja iz Loge vasi, Andreja Inz-ka iz Sveč in Karla Krištofa iz 2va-beka, prosvetašev Slavka Rudolfa in Franca Krištofa iz Bistrice nad Pliberkom, prelata dr. Rudolfa Bliimla in številnih drugih rojakov, ki so bili pred letom dni še med nami. Uvrstili so se v našo zgodovino, kakor so se v dolgih stoletjih uvrstili številni drugi, po katerih spodbudi in zgledih so živeli in delali za našo skupnost. Kakor vsako leto pa se bomo v torek posebej spomnili tudi vseh, ki so kot žrtve vojnih viher in nasilja omahnili na tujih tleh, zgoreli v krematorijih nacističnih taborišč ali pa bili tam zverinsko ubiti. Prav posebno pa se bomo spet poklonili spominu junakov naših gozdov, ki so se v naših najtežjih dneh uprli krvoločnemu nacizmu in nam priborili svobodo ter možnost povratka na svoje domove in življenja v demokraciji in miru. Naše sveče, ki bodo zagorele na njihovih grobovih, bodo najlepši izraz naše spoštljive zahvale za vse, kar so nam s svojo smrtjo priborili in izročili. Poziv Zveze koroških partizanov \l Zcpet se bliža dan spomina naših rajnih, dan mrtvih. Kakor vsako leto Zveza koroških partizanov tudi letos naproša svoje člane in prebivalstvo naših krojev, da za 1. november poskrbijo, da bodo partizanski grobovi dostojno urejeni. Spomin na padle partizane, ki počivajo na 40 pokopališčih Koroške, naj bo posebno živ v teh dneh. Padli so za našo svobodo, za enakopravnost in mir v svetu. Zato zaslužijo, da bodo njihovi grobovi na dan spomina naših dragih rajnih lepo urejeni. Zveza koroških partizanov bo na vsa grobišča padlih partizanov na Koroškem položila vence in sicer v soboto, nedeljo in v ponedeljek. Kakor republika je tudi zvezna dežela Koroška dostojno proslavila letošnji državni praznik. 2e v torek popoldne se je zbral koroški deželni zbor k slavnostni seji, pri kateri so bili navzoči tudi člani deželne vlade, nadalje najvišji predstavniki oblasti, vojske in cerkve, poslanci državnega in zveznega zbora in predstavniki konzulatov v Celovcu. Slavnostni govor je imel predsednik deželnega zbora Rudolt T i I I i a n . Pri tem je zlasti naglasil pomen prostovoljne ustavne nevtralnosti, ki jo je ta dan leta 1955 sklenil avstrijski parlament, ter dejal, da naj bi bil državni' praznik opomin, da je po spoznanjih v preteklosti treba budno gledati v prihodnost. V sredo zjutraj so deželni glavar Sima ter predstavniki številnih koroških organizacij, med njimi fu- Slovensko prosvetno društvo »Edinost« v Pliberku je v zadnji kultur-noprosvetni sezoni zelo živahno delovalo. Imelo je vrsto lepih in uspe- SPZ SPOROČA: V soboto 5. novembra bo na sedežu SPZ v Celovcu, Gasomefer-gasse 10 posvetovanje prosvetnih društev o novih oblikah prosvetnega dela. Predsedniki, tajniki in drugi odborniki včlanjenih prosvetnih društev so naprošeni, da se posvetovanja udeležijo. lih prireditev na domačih tleh, gojilo pa je tudi tesne stike s prosvetnimi organizacijami Mežiške doline, s katerimi čedalje uspešneje sodeluje. Po poletnih tednih »počivanja« so društveni odbor in pevci spet pristopili k delu. Na povabilo kulturno prosvetnega društva »Prežihov Vo-ranc« je pred kratkim društveni pevski žbor nastopil na Ravnah, minulo soboto in nedeljo pa so se društveni člani podali na izlet po Štajerskem. Obiskali so Maribor, Ptuj, grad Bori in Ptujsko goro. Ravensko kulturno-prosvetno društvo »Prežihov Voranc« je v okviru svojih kulturno-prosvetnih večerov povabilo pevski zbor pliberške »Edinosti« da sodeluje na večeru pesmi, ki ga je priredilo minuli teden. Zbor pod vodstvom Fobija Hartmana se je povabilu radevolje odzval in pritegnil k sodelovanju tudi marljive pevce iz Št. Vida v Podjuni. Večer pesmi na Ravnah, pri katerem so nastopali še zbori iz Mežiške doline, je lepo uspel. Zahtevni poslušalci so prišli na svoj račun in niso štedili z izrazi navdušenja za vsak zbor, ki je nastopal. Posebnega priznanja pa so bili deležni gostujoči pevci iz Pliberka in Št. Vida. Društveni izlet na Štajersko je bil vsebinsko zelo bogat. V Mariboru so pliberški društveniki ogledali tiskarno Mariborskega tiska, ki zaposluje 800 ljudi. Za veliko večino udeležencev je bil ogled novost, zato je bilo tudi zanimanje za delo in postopek, kako nastane Knjiga ali časopis, zelo živahno. di predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Zveze koroških partizanov položili vence pred spomenik žrtvam za svobodo Avstrije na celovškem centralnem pokopališču. Polaganju vencev je sledila ob devetih osrednja proslava na celovškem Novem trgu z zaprisego mladih vojakov in vojaško parado, pri 'kateri so sodelovale enote koroških garnizij. Slavnostni govor je imel deželni glavar Sima. V zvezi z državnim praznikom je deželni glavar Sima v svoji izjavi naglasil, da je državna pogodba na Koroškem odprla pot pošteni politiki dobrega sosedstva, pot k prijateljskim odnosom do sosednih dežel in držav in pot k mirni meji. Avstrija hoče kot neodvisna država ostati svobodna država v svobodnem svetu ter kot taka sodelovati z vsemi poštenimi partnerji. Po ogledu tiskarne v Mariboru so se izletniki podali v gospodarsko in kulturno središče Dravskega polja, v starodavno mesto Ptuj. V Ptuju so si ogledali mestni muzej, ki hrani znamenite kulturne spomenike, in veliko vinsko klet, kjer so imeli priložnost, da so poskusili žlahtno »kapljico«, ki je v njej shranjena. Po dobrih 15 kilometrih vožnje so se ustavili na gradu Bori, ki stoji na pečini nad Dravo na robu vinorodnih Haloz. Grad je zelo star, saj je v zgodovini prvič omenjen že leta 1199. Med nemško okupacijo je služil za jetnišnico za slovenske rodoljube, sedaj pa je priljubljeni letoviščarski kraj ki so ga tudi pliberški izletniki izkoristili za prenočišče. Isti večer je bil grad Bori tudi prizorišče vsebinsko bogate folklorne prireditve okoliških prosvetnih društev tja do Čakovca in Varaždina. V nedeljo zjutraj so se pliberški društveniki podali na Ptujsko goro, katere cerkev sodi med najzanimivej- Komaj teden dni po zadnjem občnem zboru se je v petek minulega tedna članom kluba predstavil njegov novi odbor in predložil program dela v tekočem študijskem letu. Težišče letošnjega dela kluba bo po tem programu ležala na kultumo-prosvetnem področju. V zadnjih letih svojega delovanja je klub prirejal predvsem sestanke in je šele v zadnjem študijskem letu prešel tudi na udejstvovanje na kulturno prosvetnem področju. Tega dela je bilo vendar vse premalo, kakor je poudaril novi odbor. V tekočem študijskem letu hoče zaradi tega novi odbor posvetiti več pozornosti pripravam in organizaciji kulturnih nastopov. Z Dunaja hoče priti ,z njimi tudi na Koroško, kjer se hoče predvsem še kulturne spomenike srednje Evrope. Razgibano zgodovino Ptujske gore in umetnine, ki jih vsebuje njena cerkev, je udeležencem tolmačil tamkajšnji župnik. Po krajšem postanku v Kidričevem so se društveniki vrnili domov, hvaležni prireditelju izleta, posebej pa vsem, ki so jih na izletu gostoljubno sprejeli In spremljali. Posebno hvaležni pa so bili tajniku občinskega sveta 'kulturno prosvetnih organizacij Ptuja Karlu Korenu, ki ji'h je spremljal po Ptuju ter na poti na grad Bori in na Ptujsko goro. predstaviti s svojima pevskima Zboroma. Novi predsednik kluba je pri obravnavanju letošnjega programa zlasti naglasil življenjsko potrebo enotnosti v klubu in je svaril pred vsakim partikularizrrvom. V klubu mora vladati disciplina, ki pomeni trajno pripravljenost članov na sodelovanje pri delu pod demokratično izvoljenim predsednikom. „Ne smemo in ne moremo si dovoliti razkola brez usodnih posledic" je dejal novi predsednik Lojze P o p i t s c h , v naši organizaciji se hočemo z vsemi močmi prizadevati za slovensko stvar, da doprinesemo svoj delež k izboljšanju položaja našega ljudstva na Koroškem". Novi predsednik se je zavzel tudi za nadaljnja pogajanja z vodstvom visokošolskega doma Korotan in sporočil, da je prišel odbor na svoji prvi seji do zaključka, da spada v slovenski visokošolski dom tudi slovenska študentska organizacija. Zaključno je apeliral na člane, da s prijateljsko atmosfero omogočijo lepo in uspešno delovanje kluba. Novi odbor Kluba slovenskih študentov na Dunaju si je pod predsedstvom Lojzeta Popitscha razdelil svoj delokrog tako-le: podpredsednik Avguštin Molle, prvi tajnik Miha K u I n i k , drugi tajnik Pavle P e r n j a k , časnikarski referat Matevž Grilc, 'blagajnik France K a 11 n i g , knjižničar Micka P a r t I . POZIV AVSTRIJSKEGA ČRNEGA KRIŽA Kakor vsako leto se je tudi letos s 23. oktobrom po Koroškem pričela javna zbirka deželne zveze avstrijskega Črnega križa, ki ima na skrbi vojaške grobove prve in druge svetovne vojne. Javna zbirka bo trajala do 19. novembra. Sredstva države ne zadostujejo, da bi bilo mogoče z njimi tako obdržati vojaške grobove, kakor jih želimo videti. Veliko je bilo na tem področju napravljenega in avstrijski Črni križ se trudi, da bi napravil vse, kar je s tem v zvezi njegova naloga. Za vse Avstrijce mora biti srčna zadeva, da ostane spomin na vojne žrtve živ. Njihova imena ne smejo preiti v pozabo. Avstrijski Črni križ kliče vsemu avstrijskemu prebivalstvu: „Ne pozabite mrtvih v vojni, odprite svoja srca za to delo ljubezni in kulture in prispevajte po svojih močeh, ko vas bodo v prihodnjih dneh obiskali naši zbiralci". Pomagajte ohraniti pokopališča padlih vojakov. Slovensko prosvetno društvo Radiše Vabilo na PEVSKI KONCERT v nedeljo 30. oktobra ob pol tretji uri popoldne v dvorani pri cerkvi. VABILO Osmošolci slovenske gimnazije v Celovcu vabijo sfare in mlade ljubitelje slovenske besede na svojo PRIREDITEV v nedeljo 30. oktobra 1966 ob pol tretji uri popoldne pri Miklavžu v Bilčovsu in ob pol osmi uri zvečer pri Kersch-baumerju v Rad ni vasi. Pričakujemo vas s pestrim sporedom. KOLEDAR Petek, 28. oktober: Simon in J. Sobota, 29. oktober: Narcis Nedelja, 30. oktober: Doroteja Ponedeljek, 31. oktober: Volbenk Torek, 1. november: Vsi sveti Sreda, 2. november: Verne Igo Gruden: Mesec november razveselil turobno težke oblake je nizko do streh, rosno od dežja je cvetje nagrobno kaplje udarjajo v listje na tleh. Naj kamorkoli te vodi stopinja, vse te na drage pokojne spominja, veter tegobno zavija v nočeh. Kje ste, tovariši, vsi pokopani, ki ste za nas se borili povsod, talci neustrašeni in partizani, vi domovine najžlahtnejši plod! Kdor za svobodo življenje žrtvuje, narod hvaležni ga večno spoštuje, čast izkazuje še pozni mu rod. Zbrani pojdimo na polja, v gozdove, lučke prižgimo junakom v spomin: ljudstvu so strli sovražne okove, k soncu kazali mu pot iz temin. S cvetjem, ki smo ga v vrtovih nabrali, bomo lepo jim grobove nastlali v strmih pobočjih, v naročju dolin. O domovina, če terjala žrtve tvoja svoboda še kdaj bo od nas, bomo na borce se spomnili mrtve — hrabro planili sovragi, na vas. Mir naj zavlada med narodi vsemi: kakor svetloba po suženjski temi, bratskega žitja napoči naj čas! J mrak. Krnel je stal sredi sobe in si hitro oblačil hlače, s še vedno trepetajočimi rokami je lomil vžigalice, ko se je trudil, da bi prižgal majhno zakajeno petrolejko in jo postavil na mizo. Bleda svetloba je napolnila sobo. Na postelji v kotu sta pokriti ležali dve ženski. Ena je bila obrnjena proti ljudem s hrbtom, imela je sive, razmršene lase, prevezane z nekakšno črno rutico, poleg nje je ležala mlada ženska, naslanjala je na posteljo krepko belo roko in nas molče opazovala. Poleg postelje je v zibelki iz surovih desk jokal otrok. Mežikal je in smešno mrščil mozoljasti nos ter kazal 'brezzobe, rumene dlesni. Maks se je vrtel okrog peči, končno je sedel na stol, 'kadil je slab tobak in si mel roke. Obračal se je h kmetu pa spet k mladi ženski v postelji. Takoj si je ustvaril kotiček, v katerem je postajal domač. Slekel je spalno srajco in jo obesil na vrvico poleg plenic, cokle z mokrimi obujki je postavil k peči. Počutil se je prijetno pri tem „domačem ognjišču" med pečjo, zibelko, ki je zaudarjala po scal-nici, in posteljo. Med štirimi stenami se je počutil kot človek, kot osebnost, ki ima nekje svoj prostor, drugače kot v gozdu. Tu človek je ali ga ni, a gozd je zmeraj isti. Vdihaval je z užitkom gost „domač zrak” tesne sobe. Otrok se je spet zacmeril in zahlipal. Mati ga je dvignila iz zibelke in ga privila k sebi; otrok se je prižel na dojko. Gospodar je potegnil iz omare steklenico in kozarce. Tanka srebrna nit je kapljala iz grla steklenice v kozarčke kot rosa. Trčili smo. Žganje je bilo ostro kot sekira. — Juza, pij s poljskimi vojaki! Žena je vzela iz moževe roke kozarček, ga stresla, si zmočila ustnice in odložila kozarček na stol. Pogledal sem na uro. Poravnal sem si pas. — Fantje, gremo! Maks, poberi cunje! Gospodar nas je spremil do vrat. Stopili smo na dvorišče. Noč je počasi minevala, vendar se še ni pričelo daniti. Prepletala sta se mrak in svetloba, ki je prihajala z mrzlega neba. Na strehah, ograjah, drevju, na rdeči travi se je srebrilo inje. Nad zemljo se je dvigala megla. — No, fantje, pojdimo! — sem zaklical. Šli smo trdih korakov. Kmalu smo bili mimo nezanesljivih njiv, odprtih kakor dlan, in v nizki smrekovi goščavi. Bili smo na svojem, „doma", skriti in varni. Megla se je zgostila. Gozdovi so izginili, temne smreke so nam v megli bežale izpred nosa. Maks nas je obšel in odhitel naprej. V megli so ugasnili vijoličasti svetovi njegove spalne srajce. Gotovo je hitel v taborišče, k ognjišču in vroči kavi. Raztopil se je v megli kot kaplja malinovega soka. Prišli smo na čistino, od tod je bila pot videti kot puščica. Noge pa so capljale po razmočeni lepljivi zemlji, spodrsavale po mahu, se potapljale v plitve blatne mlakuže. Megla se je kotalila vsenaokrog, plavala nad zemljo, raztapljala v sebi oblake, dušila glasove in padala na nas kot mehek, vlažen pajčolan. Bor je obstal, se z vogalom plašča zaslonil pred vetrom in prižgal vžigalico. Sklonil sem se, da bi si prižgal . . . Blizu je odjeknil strel. Skočil sem na stran in se prilepil na zemljo. Odmev se je zgubil v megli. „Zaseda!"sem pomislil. Nastala je tišina. Plazil sem se po jarku, čutil sem mrzlo mokroto, ki se mi je vpijala v obleko in telo, bodeča orbidova veja se mi je zapela za pas in naboje. Za menoj se je plazil Bor. Bilo je tiho. Dvignil sem se. Stali smo in molče čakali. Bor je prižgal cigareto. — Gotovo se je Maksu spet „užgalo samo", — sem rekel. Sli smo. Dvajset korakov dalje, na mostičku, je ležal Maks. Sklonil sem se nadenj. Ležal je na trebuhu z razpetimi rokami. Iz prestreljene glave, med plavimi lasmi, se mu je izvila velika belo rumena kepa možganov. Eno nogo je imel podvito pod sabo, druga je kakor uklenjena v ,.železo” ostala v jami med vejevjem. Obrnili smo ga z obrazom navzgor. Pod brado je bila mlaka krvi. Cvetovi na spalni srajci so se spremenili v brezoblične madeže. Oči mu je pokrila ista megla, kot je napolnila nebo. — Spotaknil se je . .. Padel je in — konec! — Bor je majal z glavo. — Pojdi, Bor, v taborišče. Naj pošljejo voz. Jaz ibom ostal tu. — Kakšna puška je to, samo udariš, pa .. . strelja sama ... — je mrmral Bor, skimaval, nato se je obrnil in se izgubil med drevjem v megli. H L* H >1 !ii Tj i ti. v-exvc/rvc* Prebivalstvo našega planeta se vsak dan poveča za 185.000 ljudi Iz pravkar objavljenega letnega poročila Združenih narodov je razvidno, da je sredi leta 1965 živelo na našem planetu rekordno število 3,28 milijarde ljudi. To pomeni, da se je svetovno prebivalstvo tekom enega leta povečalo za 65 milijonov ali povprečno na dan za 185.000 oseb. Po eni strani je to posledica višjega števila rojstev, po drugi strani pa čedalje višje življejske dobe posestvo v razvitih predelih sveta, kjer dosega že povprečno 75 let. Najvišjo starostno dobo priznava poročilo ženskam v Franciji, na Švedskem in Norveškem, kjer znaša 75 let, medtem ko dosežejo moški v teh deželah povprečno starost 71 let. Nasprotno pa je življenjska doba v drugih delih sveta še razmeroma Mesto z najdaljšim imenom V okviru reorganizacije britanskih železnic so v Angliji letos ukinili precejšnje število železniških postaj. Uprave teh postaj so imele precej dela, ena izmed njih pa gotovo največ, saj je vsak dan dobila na tisoče naročil za peronske karte, ker so zbiralci iz vsega sveta hoteli izkoristiti zadnjo priložnost, da v svojo zbirko vključijo tudi 15 cm dolgo peronsko karto te postaje. Malo mesto v Walesu, katerega železniška postaja je ob svoji ukinitvi pritegnila zanimanje širom po svetu, ima namreč najdaljše ime: Llanfairpwllgvyll- gogerrychwyrndro!bwllantasioliogogo-goch. Tabla z napisom te postaje bo spravljena v muzeju britanskih železnic. nizka, saj znaša v nekaterih deželah Azije le največ 45 let, v Afriki pa niti 40 let. Zato pa afriške dežele vodijo pri številu rojstev, kajti v Zgornji Volti pride na 1000 prebivalcev 50 živo rojenih otrok, v Sudanu 52, v Maliju 61 in v Gvineji celo 62, kar predstavlja pravi svetovni rekord na tem področju. Za primerjavo naj navedemo, da znaša tozadevno povprečje v Evropi le 19 živo rojenih otrok na 1000 prebivalcev. Poročilo OZN ugotavlja tudi močno naraščanje števila mest in navaja, da je danes na svetu že 1500 mest z več kot 100.000 prebivalci, kar pomeni, da se je število takih mest v zadnjih desetih letih podvojilo. Po številu prebivalstva največje mesto na svetu je slej ko prej japonska prestolnica Tokio, ki šteje 8,9 milijona ljudi; na drugem mestu sledi New York, ki ima 7,98 milijona prebivalcev. Vendar pa ob upoštevanju predmestij zavzema prvo mesto New York (11,36 milijona prebivalcev), medtem ko jih na »veliki" Tokio odpade 10.65 milijona. London ima 8,18 milijona ljudi, nato pride Pariz (7,36 milijona), Buenos Aires (7 milijonov), Los Angeles (6,67 milijona), Chicago (6,59 milijona) in Moskva (6,42 milijona prebivalcev). RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00 Dnevi . oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 f esfro mešano —- 7.55 Gospodarske vesfi —- 9.00 Po-■zdrc* nate — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudske vile — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvo-rovi — >12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 17.00 Popol- danski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni Iport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila. Sobota, 29. 10.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Setev morja, co-mon — 15.50 Dunajski akademski orkester — (16.30 Koroški knjižni kotiček — 18.00 Kulturni razgledi — 19.10 Odmev časa — 20.20 Sentimentalnost, radijska pripovedka — 20.45 Velika simfonija. Nedelja, 30. 10.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Pisane melodije — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.45 Ogledalo estnega gledališča — 13.00 Operni koncert — t13.45 Iz Hausmadchen tur Villenhaushalt in prachtvoller Um-gebung Innsbrucks gesucht. Kinder-liebend (2 Kinder), in allen Hausarbei-ten bestens versiert, Voraussetzung. Geboten wird: Eigenes Zimmer mit Fernsehapparat, 2000 S netto bei freier Kost und geregelter Freizeit. Be-vverberinnen mit entsprechender Pražiš, Zeugnisabschriften und Lichtbild schreiben an: Friedrich Deutsch, Metallvverk, Innsbruck, Archenweg 40, Telefon 51-691 domačih krojev — 14.30 Pozdrav note — 16.00 Križem po svetu, križem skozi čas — 18.05 Somo veselje z glasbo — 19.00 Nedeljski šport — 20-10 Psiček iz Bologne, slušna igra — 21.15 Kriminalni skeč. Ponedeljek, 31. 10.: 6.15 Dva brez milosti, roman — 8.45 Glasba tujih dežel — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški kjnjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 18.25 Za vas, za vse — 18.35 Mladina in gledališče — 19.00 XY ve vse — 20.20 Brati in razumeti — 20.35 Evropska reportaža — 21.20 Iz koroškega glasbenega življenja. Torek, 1. 11.: 8.15 Tvoji svetniki so kakor junaki iz tujih dežel — 9.05 Venček melodij — 11.00 Kar pojem in kar prepevam — 12.45 Mi vsi se moromo ločiti — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domočih krajev — 14.30 Po-zdrav nate — 16.30 Dunajčan v Ameriki — 18.20 Ob 80-letnici smrti potnika Hermanna Brocha — 19.00 šport ob prazniku — 20.10 Berač, slušna igra. Sredo, 1. 11.: 8.17 Jutranji koncerl — 9.00 Maj pogled se dviga k tebi — 14.55 Memenfo homo — 115.30 Komorna glasba — 15.45 Cetrl ure kulturnega referata — 16.00 Smrt je le plug, ki obrača naše življenje — 18.00 Koroška avto- in motorevija — >18j15 Zmaga križa — 18.45 Elegija na smrt prijatelja — 19.30 Odmev časa — 20.20 Koncert dunajskega pevskega društva. Četrtek, 3. 11.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.30 Knjige za darilo — 15.45 Vedro rokodelstvo — 18.00 Koroška kulturna poročila — 18.05 Kmetijska oddaja — 18.20 Cefrt ure delavske zboimice — 18.45 Mladinska oddoja — 19.00 XY ve vse — 20.20 Koroška lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 4. 11.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 18.00 Koroški visokošolski tedni — 18.35 Kaj pravi industrija — 119.00 Čudovita lora — 20.00 V svetu Paula Linkeja ob 100-letnici njegove smrti — 21.30 Poročila. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.30 Dobro juiro — 6.15 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za aviomobilisie — 14.50 Objave Iz Avstrije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesli — 17.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddaja i plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 Soortni komentar — 22.10 Pregled po svetu. Sobota, 29. 10.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.20 Gospodarstvo za vsakogar — 9.30 Bodite čisto tiho — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.00 Poriška abeceda — 14.40 Tehnični razgledi — 16.00 Šport in glasba — 17.35 Za delovno ženo — 118.20 Avstrijski knjižni teden — 19.30 Velika šansa — 20.15 Avstrijska hrtparada — 21.30 In svet gladuje. Nedelja, 30. 10.: 8.15 Kaj je novega — 10.00 Tedensko ogledalo domačega liska — 11J15 Orkestralni koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 14.20 Dva brez milosti — 15.45 Ljudstvo in domovina — 16.45 Jesenske melodije — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 18.25 Avstrijski knjižni teden — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Glasba ne pozna meja — 20.55 K svetovnemu dnevu varčevanja. Ponedeljek, 31. 10.: 7.30 Jutronja glasba — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijofelja opere — 14.20 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Ljudske pesmi in plesi — 16.00 Otroška ura — 17.25 Brali smo za vas — 17.40 Ženska obdaja — 19.30 Holandski festival 1966 — 21.55 Tedenski športni komentar. Torek, 1. 11.: 8.05 Car pravljice — 9.00 Operni koncert — 11.00 Knjiga s sedmimi pečati — 13410 Za avtomobiliste — 15.00 2enska oddaja — 16.00 Otroška ura 17.05 Gledališča po svetu — i17.35 Beg, povest — 19.20 Smrt in nesmrtnost — 19.50 Od preteklosti — 20.50 Očarljive melodije. Sreda, 2. 11.: 8.10 Rojstvo smrti — 9.50 Dopoldanski koncert — 11.00 Spomin na mrtve v Evropi — 13.10 Teden pri Združenih narodih — 14.10 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Lirika k dnevu mrtvih — 15.05 Zgodaj utihnili — 16.00 Preko njihovih grobov veje veter — 17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.15 Videl sem na nekem vrtu — 20.00 Potovanje na ono stran — 21.25 Simfonična glasba slovanskih moijstrov. četrtek, 3. 11.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Ruska glasba — 14.15 Poznani orkestri — |14.40 Ljudska glasba — 15.45 četrt ure otroške telovadbe — 16.00 Sreča in nesreča starosti — 17.25 Raziskovalci v gosteh — 17.40 2enska oddaja — 19.30 Okoli operete — 21.00 Glasbeno potovanje po Du-noju. Petek, 4. 11.: 8.10 Da, to je moja melodija — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Zo prijatelja opere — >14.10 Sodobni avstrijski komponisti — 16.00 Otroška ura — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Golobi, slušna igra — 20.30 Sirni zvonec, pripovedka — 21.00 Iz nobiralnika za pritožbe. Razen manjšega šfevila jabolčnih, hru-ševih in češnjevih drevesc po normalni ceni oddaja po znižanih cenah orehe, češplje, slive, maravdeljne, ribeze, kosmulje in vinske trte drevesnica P O L Z E R pri St. Vidu v Podjuni Slovenske oddaje Sobota, 29. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.25 Poje vokalni kvintet »Gorenjci". Nedelja, 30. 10.: 6.15 Duhovni (nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 31. 10.: -14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Poje selski dvojni kvintet — Beremo za vas — 18.00 Za našo vas. Torek, 1. 11.: 6.15 Duhovni nagovor — Radujte se, pravični, v gospodu. Sreda, 2. 11.: 14. 15 Poročila, objave — Smrt v narodni pesmi in pesništvu — Cerkev in svet. četrtek, 3. 11.: 14.15 Poročila, objave — Poje mešani zbor državne gimnazije za Slovence v Celovcu — Kaj pravite k temu. Petek, 4. 11.: 14J15 Poročila, objave — Od petka do petka — Slovenska ljudska univerza — Beremo za vas. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHZ Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen v nedeljah): 4.30 Dobro jutro — 11.00 Turistični napotki — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 OJ»vestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert — 1Q,05 Glasbene razglednice — 22,10 Plesna glasba. Sobota, 29. 10.: 8.05 Glasbena matineja — 9.40 Iz albuma skladb za mladino — 10.40 Novost na knjižni polici — 12.05 Igrajo veliki zabavni orkestri — 12.40 Dve viziji Demetrija Zebreta — 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 15.30 Koncert komornega zbora RTV Ljubljana — 18.15 Sonata od baroka do naših časov — 18.50 S knjižnega trga — 20.00 V svetu operetne glasbe — 20.30 Spoznavajmo svet in domovino — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 30. 10.: 7.30 Kmetijska oddaja — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.45 Nedeljski koncert lahke glasbe — 12.05 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 14.00 Sporfno popoldne — 16.30 Humoreska ledna — 17.05 Veliki zabavni orkestri — 17.30 Dobri divji mož, radijska igra — 20.00 Potujoča glasbena skrinja — 21.00 Dimitrij Šostakovič, 60-letnik. Ponedeljek, 31. 10.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 10.35 Spomini na Gorkega — 12.05 Slovenske vokalne zabavne melodije — 12.40 Igrajo tuji pihalni orkestri — 14.05 Glasbeniki, ki so sodelovali v radiu Osvobodilne fronte — 14.35 Voščila — 15.30 Koncert zbora Glasbene Matice iz Ljubljane — 17.05 Operni koncert — 18j15 Zvočni razgledi — 18.45 Narava in človek — 20.00 Simfonični koncert — 21.45 V svetu Georgea Gershwina. Torek, 1. 11.: 8.05 Ajdovo strnišče, pripovedka — 8.40 Kot žrtve ste padli — 9.00 Iz srca k srcem — 10.30 Koncert slovenskih zborovskih pesmi — 12.05 Operni koncert — 14.00 Iz partitur domače lažje orkestralne glasbe — 15j20 Plesni ritmi na koncertnem odru — 16.00 Nekoliko otožno — 17.05 Melodija v mraku — 18.00 Ekstaza smrti — 18.25 Za vsakogar nekaj — 18.50 Na mednarodnih križ-potjih — 20.00 Mali koncert Slovenskega okteta — 20.20 Moška leta našega otroštva, radijska igra. Sreda, 2. 11.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 10.45 človek in zdravje — 12.05 Zvočne miniature — 12.40 Zaključni prizor iz opere »Kavalir z rožo. — 14.05 Koncertni plesi Chopina — 14.35 Voščila — 1*5.30 Nemške narodne in umetne pesmi — 17.05 Govori radio Osvobodilna fronta — 18.15 Iz naših študijev — 18.45 Naš razgovor — 20.20 Madame Butterfly, opera. Četrtek, 3. 11.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Narodne pesmi z Gorenjske — 10J5 Naši solisti pojejo popularne duete — 1>2.05 Naši ansambli domačih napevov — 12.40 Kratek spored za razne instrumente — 14.05 Po- PECI 'n štedilnike znamke v najboljši kvaliteti in največji .Tirolio" izbiri Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobrla vas - Eberndorf A 9141 tel. (0-42-36] 281 poldanski divertimento — 14.45 Enajsta šola — 17.05 Tu« ristična oddaja — 18.15 Ljudski junaki v operah — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer. Petek, 4. 11.: 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.40 Pojo tuji mladinski zbori — 10.35 Spomini na Gorkega — 12.05 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij — 12.40 Hrastniški godbeniki — 14.05 Odskočna deska za mlade glasbenike — 14.35 Voščila — 15.40 Aktualna mladinska oddaja — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18J15 Vaši priljubljeni orkestri — 13.50 Kulturni globus — 20.00 Angleške zborovske skladbe — 20.20 Tedenski zunanje-politični pregled — 20.30 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. Sobota, 29. 10.: 17.03 Za družino — 17.40 Nauči se boriti, ne da bi ubijal — 18.00 Kakor pravijo drugi — 18.40 Kaj vidimo novega — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Opereta — 22.40 Sedem dni časovnih dogajanj. Nedelja, 30. 10.: 13.50 Nogometna tekma Madžarska : Avstrija — 17.30 Svet mladine — 17.55 Kaj lahko postanem — 18.25 Vrfovi na dnu morja — 1*9.00 Oddaja televizijskega direktorja — 19.30 Aktualni šport — 20.20 Spomin na Egona Mullerja. Ponedeljek, 31. 10.: 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Pustolovščine pod vodo — 19.30 čas v sliki — 20.15 Maigret in Flamca — 21.05 Med včeraj In danes. Torek, 1. 11.: 17.03 Za mladino — 19.00 Schumanova simfonija v d-molu — 20.00 Čas v sirki — 20.20 Sveti eksperiment — 22.05 Horizonti. Sreda, 2. 11.: 11.03 Dnevnik Ano Frank — 17.03 Mali nauk o risanju — 17.35 Pasji zapor — 17.55 Mala športna abeceda — 18.30 Oče Radetzky — 19.00 Podobe iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Katja Kabanova, opera. četrtek, 3. 11.: 11.03 Zvok iz človeške roke — 12.00 Kaj lahko postanem — 18.35 Tečaj italijanščine — 19.00 Športni kalejdoskop — 19.30 Čas v sliki — 20.15 3. november '1‘7l18. Petek, 4. 11.: 11.03 3. november 1918 — 18.35 Smrtni alibi — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.30 čas v stiki — 20J'5 Škandal v Ischlu — 22.05 Dvajset let UNESCO — 20.30 Jazz v Evropi. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagen-furt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Kla-genfurt - Celovec, Postfach 124. Tateden vam priporočamo: Knjige o boju in trpljenju H OD TOD SO BEŽALE SE PTICE, dokumenti iz nacističnih taborišč Auschwitz, Buchenvvald, Ravensbruck in Mauthausen, 112 str. velikega formata, lil., pl. 52 šil. Dobriča Cosič: DALEČ JE SONCE, roman o junaštvu partizanskih borcev, 280 str., br. 26 šil. M H. L. Humes: V PODZEMLJU, veliki roman o francoskem odporniškem gibanju, tri knjige skupaj 1108 str., ppl. 120 šil. B Renata Vigano: NEŽA GRE V SMRT, roman Jz bojev italijanskega ljudstva proti fašizmu, 232 str., ppl. 35 šil. H, Bruno Apitz: GOLI MED VOLKOVI, pretresljiv roman iz nacističnega taborišča Buchenvvald, 328 str., pl. 78 šil. H Dušan Kalič: PEKEL NI NA NEBU, zbirka novel iz vojnih časov, 140 str., ippl. 35 šil. B Svetozar Ševo: DESANT NA DRVAR, nemški napad na glavni štab jugoslovanske partizanske vojske, 208 str., ilu str., ppl. 43 šil. ^ Irvvin Shaw: MLADI LEVI, veliki roman iz druge svetovne vojne, 916 str., ppl. 82 šil. J SPOMINI NA PARTIZANSKA LETA, zbirka zapiskov iz narodnoosvobodilne borbe, 140 str., slik. priloge, br. 16 šil. ( Stefan Heym: ZADEVA GLASENAPP, roman o gestapovskem nasilju v Pragi, 272 str., ppl. 62 šil. H Črtomir Šinkovec: OBLAKI NAD SONČNO DEŽELO, zapiski iz osvobodilnega boja na Primorskem, 250 str., 'ilustr., br. 32 šil. H lija Ehrenburg: PADEC PARIZA, roman iz Francije ob nemškem napadu, 528 str., pl. 73 šil. B Jean Laffitte: PREŽIVELI, roman iz nacističnih koncentracijskih taborišč, 300 str., ppl. 34 šil. g| Vasja Ocvirk: V NOVO ZIMO, roman o partizanskih bojih na Dolenjskem, 232 str., ppl. 36 šil. ^ Louis Hout: PUŠKE ZA TITA, spomini na sodelovanje zahodnih zaveznikov z jugosl. partizani, 256 str., ppl. 39 šil. £ Erich M. Remarque: ČAS ŽIVLJENJA IN ČAS SMRTI, roman iz druge svetovne vojne, 440 str., pl. 60 šil. g MORJE GNEVA IN SVOBODE, zbornik partizanske borbe na Jadranskem morju, 236 str., ilustr., ppl. 62 šil. B Norbert Fryd: KARTOTEKA ŽIVIH, roman iz nemškega koncentracijskega taborišča, 400 str., pl. 58 šil. H Anna Seghers: MRTVI OSTANEJO MLADI, roman o nemški družini med obema vojnama, 564 str., pl. 65 šil. na Norveškem, 120 sfr., 'ilustr., br. 18 šil. | Marija Vogrič: L,UDJE BODO OSTALI, roman o kmečkih ljudeh med narodnoosvobodilno borbo, 320 str., ppl. 44 šil. Posamezne knjige lahko naročite tud I po pošti. Plačilo možno v obrokih. Knjigarna „Naša knjiga*4, Wulfengasse