SIX3VENSKI VESTNIK CELOVEC SREDA 17. JUNIJ 1992 Letnik XLVI. Štev. 24 (2659) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. 30 tolarjev P. b. b. 30. matura na ZG in ZRG za Slovence! 30. matura na slovenski gimnaziji je bila povod za veselje uspešnih absolventov (slika) in tudi za samo šolo in njen profesorski zbor. Zrelostni izpit je uspešno opravilo 35 od 37 dijakinj in dijakov, število maturantov slovenske gimnazije pa se je v njenem 35-letnem obstoju povečalo na skoraj 1140. Slika: M. Dolinšek Bo tudi Avstrija zapila svoje meje za begunce? Avstrijsko prebivalstvo je v zadnjih 14 dneh v akciji „Sosed v stiski“ darovalo nad 150 milijonov šilingov, avstrijska politika pa očitno ubira drugačna pota. Notranje ministrstvo namreč resno razmišlja o zaprtju meje za begunce iz vojnih področij bivše Jugoslavije! Notranji minister dr. Löschnak je v televizijski diskusiji v ponedeljek zvečer dejal, da pričakuje nadaljnje naraščanje vala beguncev iz bivše Jugoslavije ter s tem v zvezi napovedal, da je Avstrija na zgornji meji svojih zmogljivosti. V Avstriji je bilo ob začetku tedna okrog 30.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine ter vojnih področij Hrvaške, dnevno pa se število povečuje za nekaj sto. Avstrijski notranji minister je ob tem tudi pozval vse zahodnoevropske države, naj pomagajo pri reševanju tega velikanskega problema. Od Nemčije in Švice je zahteval, naj končno odpreta meje beguncem, ki jim je zaradi viz prestop meje onemogočen, tako da jih je Avstrija morala prevzeti v svojo oskrbo. Najbolj kritičen je po besedah Löschnaka položaj v Salzburgu, kjer se ob avstrij-skonemški meji zaradi škandaloznega zadržanja nemške mejne policije vsak dan dogajajo človeške tragedije. Tako v Salzburgu kot tudi na Dunaju že načrtujejo postavitev šotorov, avstrijska voj- ska, ki je napovedala, da bo dala na voljo nekatere vojašnice, pa teh napovedi doslej ni uresničila. Na Koroškem in v Avstriji se medtem nadaljuje akcija „Sosed v stiski“, ki jo organizirajo avstrijski Rdeči križ, Caritas in ORF. Koroško prebivalstvo, javne ustanove in velika podjetja so doslej darovali nad dva milijona šilingov. Darujte tudi Vi na konto 70.000-7 pri celovški BAWAG. SAK na poti v drugo zvezno ligo! Nogometaši Slovenskega atletskega kluba so na dobri poti v avstrijsko zveno ligo! Pretekli četrtek so pred 3000 navdušenimi gledalci zmagali v prvi kvalifikacijski tekmi proti najnevarnejšemu tekmecu LUV Graz z 2:0, danes pa je v Braunauu na sporedu druga tekma proti prvaku Zgornje Avstrije. Trener dr. Ivan Ramšak računa „z najmanj eno točko“ ter podporo edinstvenih navijačev SAK, ki jih bodo s štirimi avtubusi spremljali v Braunau. Več na 8. strani. Vabilo Zveza koroških partizanov vabi na tradicionalno tovariško srečanje vseh demokratov in antifašistov v nedeljo, 28. junija ob 14. uri pri Peršmanu v Podpeci. Srečali se bomo partizani, aktivisti in demokrati iz Avstrije, Slovenije in Italije, svojo udeležbo so že potrdili tudi predstavniki borčevskih organizacij iz regije Alpe-Jadran, predstavnik Avstrijskega dokumentacijskega centra na Dunaju ter visoki predstavniki iz Ljubljane. Poleg nagovorov bo tudi pester kulturni spored, ki ga bo oblikoval ljubljanski partizanski pevski zbor. „Danica“ je praznovala! Slovensko prosvetno društvo „Danica“ je preteklo soboto v svojem kulturnem domu v Šentprimožu s slavnostnim koncertom praznovalo 80-letnico svojega pevskega zbora ter počastilo njegovega dolgoletnega pevovodjo Hanzija Kežarja (slika). Jubilejne prireditve, na kateri je bil zbor odlikovan z Gallusovo listino, so se udeleželi številni častni gostje, spored pa so sooblikovali pevci iz dvojezične Koroške ter Slovenije. Več na 5. strani. Tudi Slovenija zeli postati članica Evropske skupnosti Slovenija bo na srečanju voditlejev držav ali vlad Evropske skupnosti v Lizboni 26. junija s posebno poslanico sporočila namen, da bi postala polnopravna članica evropske dvanajsterice. To je po pogovorih s predsednikom ministrskega sveta Evropske skupnosti in vodjo portugalske diplomacije Joaom de Deusom Pinheirom povedal predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Dr. Drnovšek je dejal, da je bilo srečanje s Pinheirom „zelo prijatlejsko in zanimivo“, do pogovora pa je prišlo tudi na željo portugalskega gosta. Portugalski zunanji minister se je s predsednikom predsedstva Milanom Kuča- nom, predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom in svojim slovenskim kolegom dr. Dimitrijem Ruplom pogovarjal o razmerah na ozemlju nekdanje Jugoslavije ter o rezultatih posredovanj Evropske skupnosti za politično rešitev krize. Precejšnjo pozornost so, po besedah predsednika slovenske vlade, namenili odnosu ES do Slovenije. Dr. Drnovšek je vodji diplomacije ES predstavil gospodarski program, cilje in željo Slovenije, da poglobi sodelovanje z Brusljem. „Pripravljeni smo takoj pričeti pogajanja z ES. Menimo, daje sporazum (Dalje na 2. strani) -------------------------- 2, 17. junij 1992_________ V Trstu zasuk v desno Trst je na upravnih volitvah doživel močan zasuk v desno. Neofašistična stranka MSI je čez noč postala druga najmočnejša stranka na pokrajinski ravni in bo iz nacionalističnih stališč očitno sedaj močno pogojevala krajevno politično življenje in tudi oblikovanje novih uprav, piše Sandor Tence. Za Slovence pa sta značilna dva dogodka: izvolitev Sama Pahorja na listi stranke Slovenske skupnosti in neuspeh neodvisnega kandidata Socialisatične stranke Edija Bukavca. Pahor je presenetljivo premagal vladnega kandidata Petra Močnika, ki je užival podporo cerkve in katoliških krogov. Pahor je dobil glasove velikega števila Slovencev, ki so nezadovoljni s politiko osrednjih manjšinskih ustanov in strank. Bukavecpaje dobil le preferenčne glasove slovenskih volilcev PSI in niti enega italijanskega glasu. Kljub temu, da bo v tržaškem pokrajinskem in občinskem svetu, v celoti vzeto, sedelo več Slovencev kot doslej, pa je politično vzdušje slovenski manjšini močno nenaklonjeno. SPZ darovala za begunce Slovenska prosvetna zveza je letošnji Slovenski ples odpovedala zaradi tedajšnjih vojnih dogodkov na Hrvaškem. Vojaška agresija nekaj sto kilometrov od naše meje je presekala tudi kulturne vezi, ki so jih vzdrževala koroška slovenska prosvetna društva skorajda v vseh republikah razpadle Jugoslavije. Ob tem pa seje odločila, da organizira humanitarno zbiralno akcijo in za Slovenski ples namenjena sredstva daruje za begunce iz vojnih področij. V ta namen je bil pri Zvezi-Bank v Celovcu odprt poseben konto. Zbrani denar v višini 60.000 šilingov je v soboto, 13. junija, podpredsednica SPZ dr. Helena Ver-del predala na dobrodelnem koncertu za begunce iz bivše Jugoslavije Kulturni zadrugi na Gradiščanskem (KUGA). KUGA, ki je tudi izvedla zbiralno akcijo, bo iz skupno zbranih sredstev nakupila hrano in medikamente, kar bo s tovornjakom peljala v begunsko taborišče na otok Rab. Na dobrodelnem koncertu v Velikem Borištofu na Gradiščanskem je poleg gledališča Pentravci iz Zagreba in tamburaškega ansambla Josip Debeljak-Zalok sodeloval tudi kvartet MePZ Podjuna-Pliberk. Naročite in širite „Slovenski vestnik“ SVET PRI ZDRAVNIKU MOHR, *Frankfurter Allgemeine Zeitung« Vrh o varstvu Zemlje ni izpolnil visokih pričakovanj! RIO DE JANEIRO. (STA, dpa). - Na doslej največjem srečanju na vrhu se je minuli teden 106 predsednikov držav in vlad zavzelo za rešitev Zemlje pred ekološkimi katastrofami. Vrh ni izpolnil visokih pričakovanj predvsem zaradi zadržanja ZDA. Nemški kancler Helmut Kohl je na srečanju napovedal povečanje nemške razvojne pomoči, v svojem govoru pa je posebej poudaril pomembnost tega srečanja. Iz tega mesta mora izhajati sporočilo solidarnosti in enakopravnosti ter sodelovanja vseh narodov pri odgovornosti za ves svet. Industrijske države se morajo pri tem zavesti svoje posebne odgovornosti. Na zaključni konferenci je spregovoril tudi ameriški predsednik George Bush, ki je v svojem govoru branil pra- vilnost ostro kritizirane ameriške ekološke politike. „Kitajci imajo nek pregovor: Če človeštvo vara Zemljo, bo Zemlja prevarala tudi človeštvo“, je dejal Bush in nadaljeval, daje zamisel o ohranitvi planeta stara toliko kot samo življenje. Zemljo moramo zapustiti v boljšem stanju kot smo jo prevzeli, je dejal Bush. Kubanski predsednik Fidel Castro je potrošniške družbe obtožil onesnaževanja planeta in uničevanja okolice in dodal, da je revščina tista, ki ekologiji prizadene največ ran. Avstrijski zvezni kancler dr. Franz Vranitzky pa je napovedal, da bo Avstrija prispevala 200 milijonov šilingov za zaščito tropskih gozdov, podpisala pa je tako konvencijo o zaščiti klime kot tudi o zaščiti ogrožene narave. Tudi Slovenija... (Nadaljevanje s 1. strani) o sodelovanju in trgovini,, o katerem se bomo začeli kmalu pogovarjati, lahko začetek, čimprej pa bi morali skleniti tudi sporazum o pridruženem članstvu v ES in nadaljevati v smeri polnopravnega članstva,“ je pojasnil dr. Drnovšek. Kot je dejal slovenski ministrski predsednik, se je Pinheiro s slovenskimi pred- logi strinjal in menil, da je Slovenija sposobna tesnejšega sodelovanja z evropsko dvanajsterico. Slovensko vodstvo se je s portugalskim zunanjim ministrom dogovorilo, da bo Ljubljana že konec junija obvestila ES o želji za polnopravno članstvo v dvanajsterici. „Pinheiro je obljubil, da bodo takšno sporočilo voditelji držav članic ES ustrezno obravnavali“. Na prometni tabli znak SLO Koroški deželni glavar Christof Zernatto je pretekli teden na odseku avtoceste pri Šmiklavžu na prometni tabli prelepil oznako YU z oznako SLO. „Slovenija je od 14. januarja letos priznana kot samostojna država, česar pa na koroških cestah ni moč opaziti,“ je opozoril koroški deželni glavar in poudaril, da je tudi zaradi turizma potrebno opozoriti, da Koroška ne meji na državo, v kateri divja vojna. Bosanskohercegovsko vodstvo zahteva vojaško posredovanje Ker, kot je bilo pričakovati, tudi zadnje, v ponedeljek s srbske strani razglašeno premirje ni zdržalo, sta predsednik BiH Alija Izbetbegovič in zunanji minister Haris Silajdžič od predsednika Varnostnega sveta OZN zahtevala nujno vojaško posredovanje za zaščito prebivalstva in imovine svoje države. Zahtevo sta utemeljila s tem, da Srbija še vedno vodi agresivno vojno, saj njene sile proti BiH uporabljajo vso moderno vojaško tehniko, od letal do najmodernejših raketnih ramp. Cilj te agresije naj bi bilo etnično očiščenje celih področij, vključno s Sarajevom in poznejša priključitev k Veliki Srbiji. Poudarila sta, da v BiH ne gre za mednacionalno in versko vojno, temveč le za osvajalno s srbske strani. Bosanski zahtevi pa se je priključila tudi Hrvaška. Bo nujen klic iz Sarajeva pospešil intervencijo ali pa bo vse potekalo po predvidenem zelo upočasnjenem scenariju? Bolj verjetno je drugo. Ob vseh ukrepih nastaja obču- tek, da mednarodna skupnost v obsodbi Srbije vendarle ni tako enotna. Grčija, ki se odmika od stališč ES predvsem zaradi njenega nepriznavanja Makedonije, je že izjavila, da pri intervenciji ne bo sodelovala, ruski predsednik Jelcin je pod silovitim pritiskom domače opozicije, ki mu očita, da je s privoljenjem v sankcije Združenih narodov izdal interese bratskega srbskega naroda na Balkanu. Tudi zvestoba Francozov do blokade, še bolj pa do ostrejših ukrepov, je dvomljiva. To pa Srbiji, ali po novem ZR Jugoslaviji, znova pušča še nekaj maneverskega prostora in omogoča, da se v poslednjem trenutku izmuzne skozi zadnja vrata. V tem trenutku je Srbija spet zajela sapo. Sklepi predsedstva bivše Jugoslavije o prenehanju spopadov v BiH in Karadžičeva ponedeljkova razglasitev ustavitve vojne je zmedla mednarodno javnost in srbski politiki nadela ovčjo kožo, iz katere pa še vedno gleda volk. Temu je sedaj ime Dobriča Cosič, ki je od predvčeraj prvi predsednik nove državne tvorbe ZRJ. Tudi srbska opozicija je zmedena in je odpovedala demonstracije proti Miloševičemu režimu, ki s spretnimi potezami nadalje ostaja na oblasti. Nevarni so mu le študentje, ki so se zabarikadirali v poslopjih beograjske univerze. Dobriča Cosič je poleg svojega slovesa kot pisatelj znan kot vodilni Velikosrb. Prispi-sujejo mu odločilno vlogo pri sestavi znamenitega memoranduma srbskih akademikov leta 1986, po katerem se je začela Miloševičeva ekspan-zionistična politika. V svoji prvi izjavi po izvolitvi je Srbom v BiH in na Hrvaškem zagotovil, da jih ne bo razočaral. To pa napoveduje nove in dodatne zaplete. Jože Rovšek Kljub ameriškemu pozivu, naj njihovi državljani zapustijo Srbijo in Črno goro, kar je dovoljevalo občutek, da se intervencija vendarle pripravlja, pa so scenariji zanjo še vedno v rokah Srbije, ki se kar spretno izmika. Edino, kar si BiH lahko v tem trenutku obeta, jg deblokada sarajevskega letališča, preko katerega bi vendarle dobila nekaj mednarodne pomoči za izstradano in zdravstveno ogroženo prebivalstvo, vse drugo pa sicer ni izključeno, je pa oddaljeno. Za eno mizo: novinarji, kulturniki in pisatelji iz vseh republik razpadle Jugoslavije. Krvava in medijska vojna v bivši Jugoslaviji Živeti ali umreti? Na Dunaju se je zgodilo, kar že leto dni ni bilo več mogoče: srečali so se kritični, proti vojni nastopajoči novinarji iz vseh republik bivše Jugoslavije. PIŠE Igor Schellander V ospredju je bila zlasti medsebojna izmenjava - kajpada večji del slabih -izkušenj. Na podijski diskusiji pretekli torek in na tiskovni konferenci v sredo je bila avstrijska javnost seznanjena s kritičnimi ocenami dosedanje srbske in hrvaške vladajoče politike. V ozadju je potekala vrsta osebnih in za marsikoga med izpostavljenimi kolegi morda odrešujočih pogovorov - češ, nismo sami, ki si prizadevamo za trezen pogled na nore razmere — morda so nastali celo posamezni načrti za ožje medsebojno sodelovanje — v zadnjem času ne samo geografsko — oddaljenih in izoliranih kolegov novinarjev in novinark. Pobudo je podala in prireditev (s pomočjo avstrijskega sindikata novinarjev) organizirala Iniciativa za hrvaškosrbski mirovni dialog. Avstrijski pisatelj srbskega porekla Milo Dor (Iniciativa za mirovni dialog) je poudaril glavni namen srečanja — zbliževanje. Stojan Cerovič, glavni urednik beograjskega političnega tednika Vreme je kar najbolje opisal stanje: „Novinarji vemo eden za drugega, a izmenjava mnenj in izkušenj zaradi pretrganih komunikacijskih vez ni več mogoča. Naš skupni problem je: nimamo več vpogleda na drugo stran fronte. Vloga medijev v tej vojni pa je poseben problem: vojna se je začela v medijih, se nadaljuje v medijih, in težko jo bo končati, če ne bo prekinjena v medijih!“ Vendar to ne bo uspelo brez mednarodne pomoči in brez uveljavitve obče veljavnih standardov. Cerovič je zato predlagal, naj bi mednarodna javnost omogočila in financirala neodvisni televizijski satelitski kanal, ki bi ga bilo mogoče sprejemati na obeh straneh vojskujočih si nasprotnikov in ki bi okjek-tivno in kritično informiral o dogodkih in dogajanju. Pomen in vpliv medijev je mogoče videti že po tem, je dejal Cerovič, da so pomemben cilj vojnih akcij tako na Hrvaškem kot zdaj v Bosni in Hercegovini zlasti televizijske in radijske postaje. Ne gre samo zato, da se uveljavi lastna (vojna) propaganda, nasprotniku naj se prepreči, da bi podajal svojo verzijo 'resnice’. Ejub Štikovič (Borba, Sarajevo) je izrazil svoje presenečenje nad (nepoznano) kritično držo svojih hrvaških kolegov nasproti svojim državnim oblastem in hrvaški vladi. Miodrag Perovič (Monitor, Podgorica - bivši Titograd) je poročal o radikalizaciji srbskega nacionalizma v Črni gori in nevarnosti oboroženih napadov na Albance, muslimane, drugače misleče. Na poslopje redakcije sta bila v teku preteklih dveh let izvršena dva bombna atentata, zadnji tele-fonično najavljeni („V imenu boga uničili smo antisrbski YUTEL, zdaj ste vi na vrsti!“) ravno pred nekaj tedni. Trenutno brezposelna radijska novinarka Vedrana Rudan je orisala dokaj mračno situacijo na Hrvaš- kem: samo tednik Danas in Splitski dnevnik Slobodna Dalmacija se lahko označita kot neodvisna. Stvarnost v mednarodno priznani 'demokratični' državi Hrvatski je vse drugo kot demokratična. Dejala je: „Avstrija je verjetno Hrvaško priznala pod pogojem, da gre za demokratično državo, ki bo spoštovala mednarodne standarde, človekove pravice, itd. Zdaj bi morali vaši listi zapisati, da na Hrvaškem vlada diktatura vladajoče stranke. Tudi drugi hrvaški kolegi so podprli svojo kolegico, ki je svoj posel izgubila prav zaradi poročil, ki niso bili po volji vladajočim Tudjmanovim oblastem, ker so izpostavili, da so glavni problemi današnje Hrvaške (prav tako kot v Beogradu) državno kontrolirani mediji, manipulacija in dezinformacija, sankcioniranje kritičnega poročanja, celo preko (starega) zakona o verbalnem deliktu, oblastniško postopanje državnih organov, narodnostna mržnja. Blaž Davidovič (Slobodna Dalmacija) pa je na koncu tiskovne konference dejal: „Važno je izpostaviti, da dandanes ne razpravljamo o problemih novinarstva, temveč o bistvenem vprašanju demokracije ali diktature, to pomeni o političnem problemu in vprašanju, ki ga naš vsakdanjik včasih postavlja na zelo surov način: živeti ali umreti!?“ Med udeleženci srečanja je bil tudi znani pisatelj Milo Dor. Volilni zakon še vedno ni sprejet - volitve ogrožene Slovenska skupščina se je končno spet lotila lastninske zakonodaje in prvič tudi sklopa zakonov, ki naj bi omogočili izvedbo volitev, ki jih nova ustava predvideva še letos. Vendar zaradi velikih razlik skupščina tokrat ni uspela napraviti odločilnega koraka. Drnovškova vlada je predstavila gospodarski program. Ena njegovih poglavitnih točk naj bi bila tudi uveljavljanje normalnega finančnega sistema, saj se prav na tem področju kažejo izredno velike težave. Posredno je nanjo opozoril tudi zaplet v zvezi z izplačili pokojnin, ko je pristojni urad odobril izplačila brez realnega pokritja in po mnenju nekaterih dejansko zakrivil „vdor“ v finančni sistem. S finančnim področjem pa je povezana tudi izvolitev novega finančnega ministra. Janeza Kopača je zamenjal Mitja Gaspari. Na svetovni ekološki konferenci v Riu de Janeiru je slovenski minister za varstvo okolja Miha Jazbinšek razkril prizadevanja, da nova članica svetovne organizacije ne bi ponovila napak industrializi- Dr. Dušan Plut potrjen za predsednika Zelenih Slovenije. ranih držav, ki so zanemarile uravnoteženost na račun hitrejšega razvoja. Predsednik vlade Janez Drnovšek pa je udeleženke konference opozoril na grozečo ekološko nevarnost za Evropo, če bi prišlo do napadov na velike kemične tovarne v Bosni in Hercegovini. Slovenija je na konferenci podpisala deklaraciji o varstvu živalskih vrst in zaščiti zraka. Na Ptuju so se na konferenci sestali Zeleni Slovenije. Že začetek je pokazal na težave, saj je desno krilo konferenco bojkotiralo, razlike pa so se pokazale tudi pri vsebinskih in političnih vprašanjih, predvsem glede sodelovanja s sedanjo vlado oziroma opozicijo. Ža predsednika Zelenih je bil ponovno izvoljen Dušan Plut, potem ko so udeleženci sprejeli njegove pogoje, med drugim podporo vladi do jeseni in zahtevo, da poslanci Zelenih ne sodelujejo v poslanskem klubu Demos. Izvršilni odbor sveta Slovenskega svetovnega kongresa pa je 9. junij* razrešil dosedanjo predsednico Spomenko Hribar, njeno mesto pa je prevzel France Miklavčič. Zamenjava ima politično ozadje, saj je bil poglavitni očitek Hribarjevi, da politizira delo te organizacije, dejansko pa gre za zamero Hribarjevi, ki je pred časom v članku „Zaustavite desnico“ v Delu opozorila na nevarnost, ki grozi demokratičnim procesom v Sloveniji s strani nekaterih desnih političnih struj. Slovenske železnice v mednarodni železniški zvezi V Parizu so bile 10. junija Slovenske železnice na zasedanju generalne skupščine mednarodne železniške zveze (UIC) sprejete v to pomembno mednarodno organizacijo. Za aktivno članstvo v UIC so si prizadevale že ves čas od svojega formalnega izstopa iz skupnosti jugoslovanskih železnic. Mednarodna želežniška unija je namreč strokovna stanovska organizacija železničarjev, ni vladna organizacija, članstvo v njej pa Slovenskim železnicam omogoča samostojno urejanje vseh odnosov glede organizacije in vodenja mednarodnega žel-zniškega prometa. Z včlanitvijo v UIC začno zanje neposredno veljati tudi predpisi RIV in RIC, ki v mednarodnih okvirih urejajo tovorni in potniški železniški promet, Slovenske železnice pa se bodo lahko vključile še v številne druge organizacije, projektna strokovna telesa za posamezna področja ter društva. Preko vlade republike Slovenije pa tudi že teče postopek za vključitev Slovenije v konvencijo o mednarodnih železniških prevozih COTIF. Tako bodo Slovenske železnice lahko v celoti delovale kot samostojen pravni subjekt in neposredno urejale odnose s tujimi železniškimi organizacijami in društvi v vseh zadevah glede organiziranja in izvajanja mednarodnega železniškega prometa. Slovenski vestnik čestita! Gospe Mariji Fugger iz Šentjakoba v Rožu za osebni življenjski praznik; gospodu Alojzu Maleju iz Borovelj za 60. rojstni dan; gospe Ani Strugan z Obir-skega za osebni praznik; gospodu Hanzeju Sti-ckru iz Šentpetra pri Šentjakobu v Rožu za osebni življenjski praznik; gospe Bernardki Sadovnik iz Globasnice za rojstni dan; gospe Justini Kosmak iz Globasnice za osebni praznik; gospe Nani Mihelič iz Železne Kaple za minuli 84. rojstni dan; ospodu Lojzu Krištofu iz mihela za osebni praznik; gospodu Petru Močniku iz Šmihela za osebni praznik; gospodu Petru Gradinu iz Male vasi za osebni življenjski praznik; gospe Danici Kežar iz Horc za osebni praznik; gospe Milki Krajger iz Strpne vasi za osebni praznik; gospe Citi Razdevšek iz Kazaz za 70. življenjski jubilej; gospe Amaliji Sadovnik iz Škocijana za osebni življenjski praznik; gospe Antoniji Podgornik iz Apač za osebni praznik; gospe Elizabeti Miklin, p.d. Šemunovi Lizi iz Breške vasi pri Šmihelu za visok življenjski jubilej; zakoncema Denis in Jožku Packu za skupno življenjsko pot; gospodu Francu Puclju iz Celovca za rojstni dan; gospodu Antonu Krušicu iz Zvonin pri Kotmari vasi za dvojni praznik; gospe Ani in gospodu Hanziju Jagoutzu iz Homeliš za osebni praznik; gospodu Lojzu Kelihu-Certovu iz Sel za osebni praznik; gospodu Lojzu Užniku- Travniku iz Sel za osebni praznik; gospodu Janezu Kropivniku iz Borovelj za osebni praznik; gospe Mariji Bricman iz Strpne vasi za osebni praznik; gospe Marjeti Kranjc iz Libuč za osebni življenjski praznik; gospe Mariji Žagar iz Večne vasi za osebni praznik; gospe Mariji Butej iz Večne vasi za osebni praznik; gospe Vidi Koncilija iz Vogrč za osebni življenjski praznik; gospe Vidi Obid iz Celovca za osebni praznik; gospe Mariji Nachbar iz Vidre vasi za osebni praznik; gospe Antoniji Pernjak z Brega za osebni praznik; gospe Margareti Ižep iz Podkraja za osebni praznik; gospodu Janezu Apovniku iz Borovja za osebni življenjski praznik; ljenjski praznik; gospe Gabrieli Ulrich iz Šenčnega kraja pri Pliberku za osebni praznik; gospe Nadi Malle iz Holbič za rojstni dan; gospe Micki Rožman iz Šenčnega kraja pri Pliberku za rojstni dan in god; Če bi ob življenskem jubileju radi s čestitkami razveselili Vaše najdražje, prijatelje in znance, nas pokličite po telefonu, številka 0463/514300-50, vsak ponedeljek od 8.30 do 10. ure. Čestitke objavljamo prezplačno! Plesi in ritmi iz Ugande Izreden užitek je bil nastop skupine N dere Troupe iz Ugande preteklo soboto v ljudski šoli v Bilčovsu. Organizirala sta jo SPD „Büka“ in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. S svojim nastopom je skupina navdušeni publiki predstavila plese in glasbo plemen, ki živijo v Ugandi. Spremljajo jih od rojstva do smrti, pri raznih obredih, šegah in vsakdanjih opravilih. Glasba, glasovi izvirnih instrumentov, tokal i. dr., gibi, vse je bilo celota, ki posreduje človekovo razpoloženje, njegova čustva in osebnost. Naši obrazi so dostikrat prave civilizirane maske, če jih primerjamo z žarečimi in živimi obrazi umetnikov iz Ugande. S svojim telesom ne le plešejo, temveč pripovedujejo cele zgodbe. M. Z. Letošnji maturanti slovenske gimnazije Slika: M. Dolinšek Jubile jna matura na slovenski tjmnaziji! Odkar je leta 1963 prva generacija gimnazijcev z maturitetnimi spričevali zapustila slovensko gimnazijo, je med 10. in 12. junijem pod predsedstvom strokovnega nadzornika dr. Antona Feiniga sedel za zeleno mizo 30. letpik absolventov. Od 37 kandidatov jih je maturo uspešno opravilo 35, skupno število maturantov na ZG in ZRG za Slovence v Celovcu pa se je tako zvišalo na skoraj 1140. V 8.a razredu (razrednik glš. učitelj Franc Krištof) je k izpitom pristopilo 15 kandidatk in kandidatov. Med štirinajstimi, ki so gimanzij-sko pot uspešno zaključili, so z odliko maturirali Emil Kelih, Gregor Koder in Monika Korotaj, z dobrim uspehom Veronika Korotaj, Ana-Barbara Kunčič in Peter Wrolich. Uspešno pa so izpit opravili Marko Ferm, Kristijan Fugger, Kristina Kaki, Helena Ošlak, Brigita Pasterk, Veronika Štern, Marija Suklitsch in Andreja Wieser. V 8.b razredu (razrednik prof. mag. Mirko Laußeg-ger) je za maturitetno mizo sedlo 22 kandidatk in kandidatov. Od 21 uspešnih so trije maturirali z odličnim uspehom in sicer: Konstantin Česnovar, Andreja Kumer in Tatjana Malle (hčerka maturanta prve generacije in sedanjega pro- fesorja na gimnaziji), dobrega uspeha pa so se veselili Helga Artač, Ana Kapun, Anton Kernjak in Nataša Kropivnik. Uspešno pa so zrelostni izpit opravili Isabel Ebner, Jernej Einspieler, Marjan Einspieler, Marko Gasser, Ana-Marija Kapun, Janja Kassl, Aleksandra Malle, Nina Noe, Mihael Seher, Tanja Singer, Danijela Steharnig, Darija Sticker, Iris Stornik, Saša Sturm in Anja Šlemic. Za letošnje maturantke in maturante sta kot vsako leto - tokrat v Mladinskem domu SŠD - pripravili sprejem obe osrednji politični organizacij koroških Slovencev. Mladim bralcem podelili značke Predsinoči, v ponedeljek, so v Mladinskem domu v Celovcu petnajstič podelili bralne značke mladim bralcem domala iz vse dvojezične Koroške. Prejeli so jih otroci iz prosvetnih društev „Bilka“ iz Bilčovsa, „Valentin Polan-šek“ z Obirskega, „Herman Velik“ iz Sel-Kota, z Radiš, učenci celovške javne dvojezične ljudske šole in dijaki in dijakinje Mladinskega in Modestovega doma ter slovenske gimnazije. Ta pomembna kulturna akcija pa seveda ne bi imela uspeha med mladimi brez prizadevnih mentorjev. Marti Velik, Ivani Kampuš, Mariji Malle, Ireni Reichmann, Leni Ogris, Edi Velik, Richardu Jerneju, Vidi Polanšek, Ludmili Sturm, Meti Domej in Jožetu Blajsu je Zveza bralnih značk podelila priznanja. Slovenska študijska knjižnica je na svečanost povabila tudi goste: glasbenika in pevca Tomaža Domicelja, koroškega pesnika Andreja Kokota, mladinsko pisateljico Berto Golob in ilustratorja Marjana Mančka, ki so s pesmijo, branjem in risanjem ustvarili prav vrhunsko prireditev, zaslužene nagrade mladim pa je podelil predstavnik ZBZ Jože Zupan. Pred 15 leti sc je akcija začela v Selah-Kotu, tedaj je mladim radovednežem bral tedaj še živeči France Bevk. Prav tolikokrat so se v akcijo vključili gojenci tedaj Dijaškega, sedaj Mladinskega doma, desetkrat pa so jo izvedli tudi v Bilčovsu in na Obirskem. Krog mladih značkarjev se širi, vključujejo se nove skupine, to pa je za slovensko bralno kulturo in bogatenje in utrjevanje slovenskega jezika izrednega pomena. Vse priznanje organizatorjem in mentorjem! Odbor Skupnosti staršev javne dvojezične ljudske šole v Celovcu razpisuje delovno mesto vzgojiteljice, vzgojitelja v Varstvu ABCČ, Celovec, Mikschallee 4. Pogoji: 1) Končana poklicna izobrazba za vzgojiteljico/vzgojitelja za popoldansko varstvo ali podobna poklicna kvalifikacija. 2) Znanje obeh deželnih jezikov. Interesentke/interesente prosimo,, da se do 22. junija 1992 pismeno javijo na naslov: Odbor Varstva ABCČ, Mikschallee 4, Celovec Starše obveščamo, da so prijave otrok v Varstvo ABCČ mogoče do 22. junija 1992 Pozneje prijavljenim otrokom ne moremo zagotoviti mesta v Varstvu ABCČ za šolsko leto 1992/93. 17. junij 1992 5 Mešani pevski zbor „Danica" je v kulturnem domu v Šentprimožu praznoval svojo 80-letnico. SPD „Danica46 - 80 let v znamenju zborovskega dela V Šentprimožu v Podjuni so slovenski kulturniki, posebej še pevci, praznovali visok jubilej, 80-letnico zbora SPD „Danica". Povsem uspela prireditev pa je bila tudi prava priložnost za predajo zborovodstva zaslužnega Hanzija Kežarja mlademu Stanku Polzerju ter za odlikovanje zbora z Gallusovo listino, priznanjem Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Predsednik SPD „Danica“ v Šentprimožu Stanko Wakou-nig je v povsem napolnjenem kulturnem domu pozdravil veliko častnih gostov iz Koroške in Slovenije, med njimi zastopnike obeh osrednjih kulturnih in političnih organizacij koroških Slovencev, župana občine Škocijan dr. Alberta Holzerja ter tudi Vlada Grdino, predsednika občine Šentjur pri Celju v Sloveniji, s katero so šentprimo-ški pevci tesno povezani. Poseben pozdrav pa je veljal nekdanjim pevcem, ki so se slavnosti udeležili v velikem številu in seveda vsem pevcem, ki so aktivno sooblikovali ta veliki praznik „Danice“ - sosednjemu MoPZ „Vinko Poljanec“, „Obir-skemu ženskemu oktetu“, ter prijateljem iz Šentjurija pri Celju, Moškemu zboru skladatelju Ipavcev. Stanko Wakounig je potem v obširnem zgodovinskem orisu spomnil na mladega organista Andreja Mičeja, kije kot 19-letni fant leta 1912 ustanovil zbor, s katerim je prepeval tako v cerkvi kot tudi ob drugih priložnostih. Ko so leta 1914 ustanovili društvo, pa je postal društveni zbor. Po prvi svetovni vojni je Mičej kmalu spet zbral pevce in nastopal zlasti z moškim, pa tudi z ženskim zborom. Zbor je ob raznih prireditvah gostoval tudi v sosednjih krajih. V dobi nacistične strahovlade je bila zboru prepovedana vsaka dejavnost, po koncu vojne pa so se možje znova zbrali okoli Andreja Mičeja in negovali slovensko pesem in kulturo. Tako rekoč ob istem času po vojni pa je komaj 18-letni Han-zej Kežar okrog sebe zbral nekaj mladih fantov. Dokumentiran je njihov prvi nastop junija 1946 v Dobrli vasi, v poznejših letih pa je občasno obstajal tudi mešani zbor, moški pa do leta 1972. Od leta 1958 pa nepretrgano deluje mešani zbor, ki je leta 1961 izvedel svoj prvi koncert, ki je bil namenjen turistom in s tem tudi informaciji gostov iz vse Evrope o težnjah in boju koroških Slovencev za dosego pravic. Leta 1970 pa se je prvič predstavil v podjunski narodni noši, ki jo je pomagal financirati tedanji kancler dr. Klaus. Leta 1970 je zbor prvič gostoval v Sloveniji, v poznejših letih pa je opravil neštete nastope tudi po Avstriji in Nemčiji. Ob koncu sedemdesetih let si je društvo zastavilo nove poudarke. Začelo je z novoletnimi koncerti, leta 1978 pa je začelo graditi svoj kulturni dom, pri čemer so vneto pomagali tudi pevci. V okviru društva pa je na glasbenem področju že okoli leta 1960 nastal tudi ansambel „Trio Korotan“. Ko je leta 1972 prišlo do nove zasedbe, se je povečalo število pevcev in tudi gostovanj. Višek Tria Korotan je bila skupna turneja z Oktetom Danica po Kanadi in Združenih državah Amerike. Malo manj izpostavljen, a zategadelj za društvo nikakor ne manj pomemben, pa je otroški zbor, saj je prav ta najboljša osnova za zbor odraslih. Leta 1981 pa je Lekševa družina začela tudi nastopati kot „Kvartet Kežar“ in s svojim ubranim petjem hitro zbudila pozornost med slovensko in tudi nemško govorečimi Korošci. Leta 1986 pa je Stanko Polzer ustanovil „Vokalni ansambel Danica“. Seveda pa je treba omeniti tudi oddelek glasbene šole, ki že nekaj let deluje v Šentprimožu in v katerem otroci pridobivajo solidno glasbeno izobrazbo. Stanko Wakounig se je ob tej priložnosti za pomoč in sodelovanje zahvalil obema kulturnima organizacijama, SPZ in KKZ, ter tudi občini Škocijan, ki občasno tudi prisluhne prošnjam društva. Drugi del proslave je bil posvečen predvsem zborovodji Hanziju Kežarju, ki je zboro-vodstvo deloval preko štiri desetletja in sicer nepretrgoma od leta 1946 do sobotne proslave. Poleg tega pa je vodil tudi instrumentalno skupino Trio Korotan, ki je v različnih zasedbah obstajala nad 25 let, in s katero je dosegel veliko uspehov. V imenu Slovenske prosvetne zveze se je zboru in njegovemu dirigentu Hanziju Kežarju zahvalil dr. Franci Zwitter st. Še posebej je izpostavil gostovanje Tria Korotan in Okteta Danice v Kanadi in v ZDA, ki sta koroško slovensko pesem in besedo ponesla preko velike luže. O tem je dejal: „Osebno nikdar ne morem pozabiti občutkov, ko je pod taktirko Hanzija Kežarja zadonela naša koroška slovenska pesem v palači Združenih narodov in široki svet opozorila na obstoj in neomajno življenjsko voljo našega ljudstva Hlapca Jerneja, ki še vedno išče in terja pravico, ki mu gre“. Med drugim so se čestitkam pridružili župan škocijanske občine dr. Albert Holzer, predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer, ki je ob tej priložnosti opozoril na letošnjo podelitev Einspielerjeve nagrade Hanziju Kežarju, ter predstavnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije in Slovenske pevske zveze Janez Močnik, ki je zboru „Danica“ podelil Gallusovo odličje. V sporedu je nastopil tudi „Obirski ženski oktet". štm Zboru so ob jubileju s pesmijo čestitali tudi pevci iz Šentjurja pri Celju. 3. mednarodni lutkovni festival POLETNI LUTKOVNI PRISTAN „Janko in Metka“ (Saša Kump) Igra lutkar Cveto Sever v ponedeljek, 22. junija, ob 9. uri v ljudski šoli v Kotmari vasi; ob 11. uri v ljudski šoli v Selah, v torek, 23. junija, ob 9. uri v ljudski šoli na Ziljski Bistrici, ob 10.30 v ljudski šoli pri Mariji na Zilji, ob 14.30 v Zavodu šolskih sester v Šentpetru Pavle Lužan1 ŽIVELO ŽIVLJENJE, LUKA »E Slovensko narodno gledališče „Drama“ iz Ljubljane gostuje na povabilo Slovenske prosvetne zveze od 25. do 28. junija z monodramo „Živelo življenje, Luka De“ v sledečih krajih: v četrtek, 25. junija, ob 20.30 v gostilni pri Gabrielu v Lešah; v petek, 26. junija, ob 20. uri v gostilni pri Tedlnu v Zgornjih Žama-njah; v soboto, 27. junija, ob 20. uri v gostilni pri Kovaču na Obirskem; v nedeljo, 28. junija, ob 20. uri v gostilni pri Florjanu v Vogrčah; Igra gledališki igralec Polde Bibič 40 let tržne občine Dobrla vas Športni teden v šotoru na igrišču sreda, 17. junij, ob 20. uri - Radio Uno - disco live petek, 19. junij, ob 20. uri - Ples za mladino. Igra: Lond & Prond. Prireditelj: EAC sekcija - hokej na ledu sobota, 20. junij, ob 18. uri - Nogometna gala -občinska reprezentanca Dobrla vas proti FC Koroška; ob 20. uri - ples s Festa-Band iz Ljubljane nedelja, 21. junij, ob 10.uri - Nogometni turnir občine; ob 19. uri - Počastitev zmagovalcev in ples Igra: „Kärntner Express“ Oatum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Četrtek, 18.6. 13.00 pri Kovaču na Obirskem Kolesarski izlet-proga: Obirsko-Žel. Kapla-Obirsko- Korte; piknik pri Franclnu v Kortah SPD Valentin Polanšek Petek, 19.6. 20.00 vKSŠŠD na Dunaju Diksusijski večer o „Manjšinskem letu 1993“ KSŠŠD Petek, 19.6. 20.00 v gostilni Sila v Železni Kapli Občni zbor Slovenskega športnega kluba Obir SŠKObir Sobota, 20.6. 19.30 v Galeriji Tinje Odprtje razstave del Nicolette Dermota-akvareli Galerija Tinje Sobota, 20.6. 20.00 v Domu v Tinjah Dobrodelni koncert za žrtve vojne v Bosni in Her- Dom v Tinjah cegovini s skladbami R. Schuhmanna in J. Brahmsa; nastopata: Jovita Weber-Dermota (sopran), Hilda Dermota (klavir) Sobota, 20.6. 20.00 v farni dvorani v Šmihelu Koncert „Pesem ob kresni noči“ - nastopajo: MePZ „Gorotan“, MoPZ „Foltej Hartman“, dekliški zbor Šmihel, domači instrumentalisti KPD Šmihel in Pevsko društvo „Gorotan" Nedelja, 21.6. 10.00 v farni cerkvi v Šmihelu Maša z MePZ iz Ribnice v Sloveniji Fama skupnost Šmihel Nedelja, 21.6. 13.00 pred domom požarne brambe v šmarjeti 100-letnica požarne brambe Šmarjeta v Rožu Požarna bramba Šmarjeta v Rožu Nedelja, 21.6. 8.00 farna cerkev na Kostanjah Maša z Mešanim cerkvenim pevskim zborom z Ježice pri Ljubljani SPD „Drabosnjak“ Kostanje Nedelja, 21.6. 20.00 farna cerkev v Škocijanu Mozartova Krönungsmesse in Gallusovi moteti občina Izvajajo: MePZ „Danica“, člani orkestra Škocijan Slovenske filharmonije in solisti glasbene šole iz Gradca Ponedeljek, v galeriji 22.6. Gorše 20.00 v Svečah Zdravstveno predavanje: Črevesne bolezni -dr. Patricia Payer-Winkler SPD „Kočna" Petek, 26.6. 20.00 vKSŠš na Dunaju Film o štajerskih Slovencih, režija: Franz Ferdinand KSŠŠ/Dunaj Petek, 26.6. 17.00 v kulturni sobi (stara šola) v Bilčovsu MIŠ MAŠ - lutkovna predstava Nastopa: Lutkovna skupina iz Šmihela SPD „Bilka" Sobota, 27.6. 15.00 v šoli v Šentrupertu pri Velikovcu Zaključna prireditev in ogled šolskih izdelkov Strokovna kmetijsko gospodinjska šola Sobota, 27.6. 20.30 pri Korenu v Kajzazah Praznik slovenske mladine - za ples igra ansambel „Rubin“ Mlada KEL Sobota, 27.6. 20.00 pri Cingelcu na Trati Kresovanje - za ples igra znani ansambel Lojzeta Slaka SPD Borovlje Nedelja, 28.6. 14.00 pri Peršmanu v Podpeci Srečanje demokratov in antifašistov-kulturni spored Zveza koroških partizanov Nedelja, v šoli 28.6. v Šentrupertu 14.00/16.00 pri Velikovcu Ponovitev zaključne prireditve in ogled šolskih izdelkov Strokovna kmetijsko gospodinjska šola RAZSTAVE CELOVEC - Deželna galerija - Boeckl, Weiler, Hollegha, Krawagna -Narava/abstrakcija (otvoritev danes ob 19. uri - do 5. 7.) - Galerija Carinthia - Susanne Krawagna (do 27. 6.) - Rudniški muzej, Kinkstraße 6, Kolumb ob Vrbskem jezeru (do 31.10) - Mohorjeva knjigarna - Stana Lušnic-Arsovka (Slovenj Gradec), slike (do 3. 7.) - Deželni muzej - Trinkwasser (Pitna voda). Razstava muzeja za naravoslovje iz Münstra (do 30. 9.) TINJE - Galerija Tinje - prof. Ernst Degasperi, dva cikla: Pesem pesmi, magnifikat, 11 perorisb PLIBERK - Galerija Werner Berg (vsak dan od 10. do 12. in od 14. do 16. ure). MARIBOR - Pokrajinski muzej - Slovenska nacionalna razstava 1992 „Anton Martin Slomšek“ (do 28.11.) BEGUNJE - Galerija Avsenik - Lujo Tabor, akvareli 1988 - 1992 SEMISLAVČE - Galerija Rožek - Dušan Filipič, Odsevi 1991 (do 11.7.) BILČOVS - Posojilnica - razstava slik Roberta Kropiunika Zaključni koncert in nastopi glasbene šole Zaključni letni koncert glasbene šole bo v četrtek, 25. junija 1992, ob 19.30 uri v farni dvorani v Železni Kapli. Sopriredite-lja sta SPD „Zarja“ v Železni Kapli in SPD „Valentin Polanšek“ na Obirskem. Predstavitev instrumentov bo v ponedeljek, 22. 6. 1992, ob 19. uri v Modestovem domu. Javni nastopi po oddelkih: Oddelek Mohorjeva I: v ponedeljek, 22. 6. 1992, ob 15. uri v Mohorjevi ljudski šoli Oddelek Mohorjeva II: v sredo, 24. 6. 1992, ob 16. uri v Mohorjevi ljudski šoli Oddelek Modestov dom: v sredso, 24. 6. 1992, ob 19. uri v Modestovem domu Oddelki Šentprimož, Dobrla vas in Žitara vas: v sredo, 24. 6. 1992, ob 19.30 uri v kulturnem domu v Šentprimožu Oddelek Mladinski dom: v petek, 26. 6. 1992, ob 19.30 uri v Mladinskem domu Oddelek Bilčovs: v torek, 30. 6. 1992, ob 19.30 uri v ljudski šoli v Bilčovsu Oddelka Šmihel in Globasnica: v sredo, 1. 7. 1992, ob 20. uri v farnem domu v Šmihelu Oddelka Pliberk in Vogrče: v četrtek, 2. 7. 1992, ob 19.30 uri v posojilnici v Pliberku Oddelek Šentjakob: v soboto, 4. 7. 1992, ob 16. uri v društveni sobi nad posojilnico Prisrčno vabljeni! Letovanje otrok v Poreču Koordinacijski odbor za letovanje otrok na morju sporoča, da bo letošnje letovanje v Poreču v času od 14. do 25. julija. Cena za 12-dnevno bivanje znaša 2.100 šil. (vključno s prevozom). Prijavnice in podrobnejše informacije dobite pri Milki Kokot, Tarviserstr. 16, 9020 Celovec, tel. 0463/514300/40. Koordinacijski odbor za letovanje vabi vzgojiteljice/vzgojitelje, ki naj se za sodelovanje prijavijo na isti naslov. SLOVE INSKI VESTNIK Nadstrankarski časopis koroških Slovencev Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Kla-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P. Lukan Izdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16,9020 Celovec/-Klagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0&3/51430071. Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. TRIBUNA BRALCEV Kdor ima uspehe... ...ima tudi dosti nevoščljivcev. Med te šteje tudi Heinz Tra-schitzger, glavni urednik športa pri „Kleine Zeitung“. Zares „hud udarec“ v njegovem komentarju z dne 12. 6., ko med drugim meni, da SAK uganja politiko, da razpolaga z denarji, ki drugim niso pristopni, i. dr. S podobnim nekvalificiranim komentarjem je že jeseni skušal zadeti Slovenski atletski klub, ko se je ta drznil igrati ob istem času kot celovška Austria. Prav on pa bi moral najbolje vedeti, da se z denarjem ne more kupiti moštva, saj je njegova Austria kljub podpori 12 milijonov šilingov iz javnih sredstev morala v klet. In to seveda boli. Pa še k politični plati: uganjali smo politiko, ko smo se drznili leta 70 nastopati po koroških igriščih, ko so nam sodniki dolga leta preprečevali vstop v višji razred, ko so nas po Koroškem psovali in opljuvali pri vsakem nastopu. Ko so orožniki morali varovati naša tekmovanja in smo bili tudi po tekmah tarča nem-škonacionalne gonje. Nihče nam takrat ni zagotovil najosnovnejših človekovih pravic. Zato je danes zadoščenje tem večje, ko si je SAK priborili mesto v avstrijskem športu! Joško Wrolich Predstavitev glasbenih instrumentov V Modestovem domu v Celovcu bo v ponedeljek, 22. junija, ob 19. uri slovenska glasbena šola priredila predstavitev nekaterih glasbenih instrumentov z namenom, da bodo učenci šole, ki letos obiskujejo samo Orffov instru-mentarij, in ostali spoznali nekatere manj znane instrumente. Klavir in kljunasto flavto verjetno že vsakdo pozna, predstavili pa bodo še citre, violino, violončelo, pozavno, trobento, bariton, saksofon in klarinet. Učitelji glasbene šole iz Koroške in Slovenije bodo najprej na kratko predstavili svoj instrument, nato nanj še zaigrali ob sodelovanju nekaterih učencev glasbene šole. Na to zanimivo prireditev vabijo vse, ki se v jeseni želijo vpisati v glasbeno šolo, in ostale, ki vseh teh instrumentov še niso imeli priložnost spoznati. l. § Naročite in širite Slovenski vestnik Vaš list s formatom! Sreda, 17.6. Glasbena sreda Četrtek, 18.6. 06.30- 07.00 Telovo (P. Zunder) 18.10-18.30 Telovo (P. Zunder) Petek, 19.6. Zvočno pismo iz Ljubljane Sobota, 20. 6. 18.10-18.30 Od pesmi do pesmi - od srca do srca 18.30- 20.30 Nogomet: direktni prenos LUV Graz:SAK Nedelja, 21.6. 6.30 -7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (žpk. Tone Opetnik, Grabštanj) 18.10-18.30 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 22.6.80 let SPD Bilka v Bilčovsu - Pogled naprej Torek, 23.6. Partnerski magazin Sreda, 10.6. Glasbena sreda POTOPIS Naše potovanje je bilo nadaljevanje vsakoletnih zanimivih ekskurzij, ki jih je do svoje prerane smrti v različne kraje in dežele organiziral Janez Weiss. Z njim smo spoznali veliko evropskih dežel. Tudi letošnje je bila njegova zamisel, ki se mu žal ni uresničila. Z veliko zavzetostjo pa ga je skupno z domačim podjetjem Sienčnik pripravila Milka Kokot. Njej gre tudi zahvala, da nas je preko 30 iz vseh delov Koroške odpotovalo v zahodno deželo Nizozemsko. Vožnja po kanalih Amsterdama je bila posebno doživetje ZKP v deželi tulipanov V kratkem prispevku seveda ni mogoče opisati vseh doživetij in vtisov, bilo jih je preveč. Večina od nas je te kraje in mesta videla prvič. Potovali smo z modernim Sienčnikovim avtobusom, naš zanesljivi šofer pa je bil kot vedno Hanzi Wutte, ki nas ni le varno prevažal in nas po dolgem potovanju - 3.750 kilometrov - srečno pripeljal domov, ampak nam je med potjo povedal tudi marsikatero zanimivost. Brez težav smo prevozili vse meje med Avstrijo, Nemčijo, Nizozemsko, Belgijo, Luksemburgom, Francijo in Švico. Ob vožnji preko Tur prvi dan do Mainza v Nemčiji smo spoznavali pokrajino, kije zelo podobna naši, in se ob zapuščanju alpskega sveta postopno odpira v ravnino. Posebno doživetje v Mainzu je bil „Panorama-Salon“ s čudovitim razgledom na mesto, na reko Ren in na pogorje Taunus. Povsod smo prenočevali v udobnih hotelih in tudi prehrana je bila dobra. Cilj drugega dne je bil Bremen. Na poti smo se usta- vili v Kölnu. To je pomembno gospodarsko in trgovsko mesto. Ogledali smo si znamenito kölnsko katedralo, eno naj večjih v Evropi (površina njene notranjosti znaša preko 6.000 kvadratnih metrov). Je polna umetnin, v minuli vojni je bila poškodovana. Prenočili smo v Bremenu, v mestu z znanim najhitrejšim in najbolj modernim pristaniščem na svetu. Zaradi slabega vremena so si le najbolj vztrajni ogledali zanimivosti mesta, med drugim stolnico sv. Petra, rotovž z najlepšo renesančno fasado Evrope, kamnitega Rolanda in bremenske mestne muzikante. Tretji dan smo prispeli na Nizozemsko. To je dežela neskončnih ravnin, za nas nov svet. Na pašnikih mnogo govedi. Povsod kanali, ki jih imenujejo Grachten. Vasi oz. naselja je videti samo v daljavi. Velik del nizozemske obmorske pokrajine leži celo pod morsko gladino. Ob poti njive cvetja, pisane, različnih barv. Cas tulipanov se je sicer že iztekal, vendar smo še videli mnogo njiv z nasadi teh za Nizozemsko tako značnilnih cvetic. V Haagu smo se nastanili v hotelu tik ob morju. Za ogled Amsterdama naslednji dan smo imeli vodičko. Mesto je prepleteno s kanali, v njem pa je vse polno znamenitosti kot npr. Rembrandtov muzej, muzej Ane Frank, znane po svojem dnevniku in iz taborišča Ber-gen-Belsen. Za muzeje žal ni bilo časa. Ogledali pa smo si brusilnico biserov, kmetijo, kjer ročno izdelujejo sir, delavnico značilnih holandskih cokel. Rembradtov spomenik ter znameniti holandski mlin na veter. Z vožnjo po kanalih, od koder je Amsterdam videti iz drugačne perspektive, in krožnim ogledom Haaga je bil program tega dne končan. Naslednji dan je bilo edinstveno doživetje ogled razstave cvetja „Floriada“, ki jo prirejajo vsakih deset let. Znana je po vsem svetu, prav tako kot Nizozemska, ki slovi kot največja proizvajalka cvetja, semen in gomoljev, ki jih izvaža na vse kontinente. Floriada je čudovita umetnina, mojstrovina cvetja in barv na ogromni površini. Obiskovalca očara pogled in vonj cvetja, skratka doživetje je enkratno. Vračali smo se preko Belgije. Spoznavali smo jo skozi avtobusna okna, kraj za krajem, mesto za mestom s posebnim utripom. Prenočili smo v Liegu. Pot smo nadaljevali skozi Luksemburg, za kratek čas postali v Strasbourgu v Franciji in prispeli v Švico. Einsiedel je bila naša zadnja postaja na potovanju. Nabrali smo si nešteto vtisov. Šele doma se nam slike doživetij odvijajo kot film. Ko se bomo ob priložnosti srečali, bo obujanje zaživelo. Potovanje nam bo vsem ostalo v prijetnem spominu. Ob tej priložnosti bi se v imenu udeležencev za trud in skrb zahvalila Milki Kokot in ostalim, ki so prispevali k lepemu potovanju. Vsa ta potovanja izkazujejo našo povezanost in tovarištvo, ki nas združuje v družino. To pa je tudi spodbuda za naprej. Milena Gröblacher Udeleženci letošnjega izleta Zveze koroških partizanov (levo) so spoznali novo deželo. Poleg tulipanov in kanalov so za Nizozemsko značilni tudi mlini na veter (desno) Pod Ljubeljem obudili spomin na trpljenje med vojno Pod Ljubeljem na slovenski strani so tisoči obudili spomin na trpljenje v podružnici mauthausenskega taborišča. Ob spomeniku so se ob slovenskih zbrali še francoski in italijanski interniranci. Zupan s Tržičem pobratenega alzaškega mesta Ste Marie Aux Mineš je dejal, da je do pobratenja pred četrt stoletja prišlo zaradi podobnih usod obeh mest. Veliko Alzačanov je z dvema konvojema prišlo v taborišče gradit predor, Tržičani pa so jim v najtejžih dneh pomagali. Darja Lavitžar Bebler je v govoru med drugim opozorila, da je največje trpljenje takrat hodilo z roko v roki z največjo požrtvovalnostjo in solidarnostjo, danes pa v Sloveniji ni malo takih, ki bi vse to hoteli izbrisati iz zgodovinskega spomina. Izničiti hočejo dejstvo, da je bil slovenski narod v 2. svetovni vojni trdno povezan z drugimi narodi, na strani protifašistične koalicije. Iz Šlovenije je bilo izgnanih 65.000 Slovencev v Srbijo, na Hrvaško, v Nemčijo in na današnje ozemlje Poljske. Tržiški župan Peter Smuk se je zavzel, naj Evropa kaznuje tiste, ki še vedno netijo vojno. S srečanja so poslali tudi razglas nekdanjih taboriščnikov mednarodni javnosti z zahtevo po prenehanju vojne v BiH in zaustavitvi begunstva.' Na kranjskem sejmišču se je potem zbralo več kot tri tisoč borcev in njihovih simpatizerjev na proslavi ob 50-letnici ustanovitve Gorenjskega in Kokrškega odreda. Dr. Ciril Ribičič je v govoru tudi omenil, da se strinja z dr. Francetom Bučarjem: za narodno sožitje je treba priznati delež in vlogo prav vseh političnih strank za doseženo osamosvojitev. Z osamosvojitvijo se je sklenil krog, začet z junaško NOV, ki je prvič pokazala tudi na Gorenjskem sposobnost slovenskega naroda združiti osvobodilne sile in premagati sovražnika. Brez te izkušnje tudi odpor lanski agresiji na Slovenijo ne bi bil tako enoten in učinkovit. Spominske proslave pod Ljubeljem se je udeležila tudi delegacija Zveze koroških partizanov. M. K. Šahisti Pirana pred Novo Gorico IDRIJA. - Po odigranem 13. krogu šahovskih srečanj šahistov štirih sosednjih držav so v vodstvu šahisti Pirana s 304 točkami iz 13 srečanj, slede: Nova Gorica 300 (13), ZSŠDI - Trst 212,5 (12), Tolmin 211,5 (7), SŠZ Celovec I. 209.5 (12), Monošter 68 (7), Koper 64 (3), Ilirska Bistrica 27.5 (1), Bekštanj 26 (1), Eltendorf 18 (1) in SŠZ Celovec 111.2(1). S.K. SLOVENSKI VESTNIK - SPORT SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT SAK danes v gosteh v Braunauu Ramšak:,,Zgubiti je prepovedano!“ SAK igra danes zvečer v zgornjeavstrijskem kraju Braunau drugo kvalifikacijsko tekmo za vstop v 2. zvezno ligo. Kljub veliki zmagi nad favoritom LUV iz Gradca pretekli četrtek pred skoraj 3000 gledalci, pa je poraz proti prvaku Zgornje Avstrije prepovedan, je v razgovoru za naš list dejal trener dr. Ivan Ramšak. Ramšak, kije v soboto „vuhunil“ na tekmi med LUV Graz in Brau-nauom - LUV je zmagal kar s 4:0! - je o današnji tekmi menil, da ima Braunau enega nevarnega napadalca na levem krilu, na katerega bo treba posebej paziti, drugih izredno nevarnih igralcev pa da v moštvu ni. „Naš nasprotnik je kompaktna ekipa, ki bo na domačem igrišču nevarna, predvsem tudi zato, ker je izgubila prvo tekmo, tako da je tekma proti nam zanjo že odločilnega pomena,“ je dejal trener slovenskih nogometašev in dodal, da je cilj moštva „iztržiti najmanj eno piko“. Dr. Ivan Ramšak upa, da bo danes v Braunauu lahko nastopil z vsemi standardnimi igralci, vključno s kapetanom Mihom Kreutzern, ter da bo številčno močna skupina navijačev, ki se bo z najmanj štirimi avtobusi iz Koroške odpravila na tekmo v Braunau, krepko spodbujala moštvo. Dobro osnovo za podvig SAK v 2. zvezno ligo so si slovenski nogometaši zagotovili pretekli četrtek v tekmi proti LUV Graz na domačem igrišču v Trnji vasi. S taktično mojstrsko igro so velikega favorita iz Štajerske premagali z 2:0, zmagovita gola pa sta dosegla „goleador“ Manfred Hober in „ter-minator“ Marjan Sadjak. Izredno igro pa sta odigrala tudi Rado Savič, kot najboljši igralec te tekme, ter perspektivni yratar Adolf Prescheren. Ivan Lukan ,Terminator" Marjan Sadjak Lestvica 1. LUV Graz 21014:22 2. SAK 110 0 2:0 2 3. Braunau 10 0 1 0:4 0 Nadaljni spored: 17.6. (18.30): Braunau-SAK, 20.6. :LUV Graz - SAK, 24.6. : Braunau - LUV Graz, 27.6. (18.00): SAK- Braunau. S SAK v Braunau! SAK je za današnjo drugo kvalifikacijsko tekmo v Braunauu organiziral štiri avtobuse. Peljejo se iz Pliberka ob 11. uri, iz Dobrle vasi ob 11.15, iz Železne Kaple bo 11. uri in iz Celovca ob 11.45. Prijave sprejemajo tajništvo SAK tel.: 0463/512528-30 ter posojilnice Pliberk, Dobrla vas in Celovec. Podprite SAK in ga spremljajte v Braunau! NOGOMETNO OGLEDALO KVALIFIKACIJA ZA 2. ZVEZNO LIGO SAK - LUV Graz 2:0 (1:0) Trnja vas, 3000 gledalcev, sodnik Sedlacek (odličen); postava SAK: Preschern; Savič; F. Sadjak, Pappler, Kreutz (10. Čertov); M. Sadjak, dr. Ramšak, Galo, Hober (87. Bla-žej); Urschitz, Lippusch. Gola za SAK: M. Hober (32.) in M. Sadjak (72.); rumeni kartoni: Preschern (39., zavlačevanje tekme), Čertov (53. prekršek), Lippusch (79. kritiziranje). SPODNJA LIGA-VZHOD (zadnje kolo) Bad St. Leonhard - Železna Kapla 0:0 Bad St. Leonhard, 200 gledalcev, sodnik Sereinig (povprečen); postava Železne Kaple: Rus; Kukoviča, Grubelnik, Ošina, Oraže, Reinwald, Baloh, Germadnig, Wicher; Lippusch, Nerz. Redeči karton: Grubelnik (88. kritiziranje). Oberglan - Bilčovs 2:1 (1.0) Oberglan, 100 gledalcev, sodnik Pleschounig (dober); postava Bilčovsa: H. Schaunig; Schlemitz, Rauter (70. Hobel), Schellander, J. Kueß, Ogris, W. Kueß, G. Schaunig, Weichboth, Fischer, Quantschnig. Gol za Bilčovs: Fischer (46.). Velikovec je prvak in igra v prihodnji sezoni v koroški ligi, iz spodnje lige-vzhod izpadeta Oberglan in Liebenfels, Kotmara vas pa mora v relegacijo (nasprotnik Steinfeld). 1. RAZRED D (zadnje kolo) Šmihel nad Pliberkom - St. Michael/L. 3:3 (0:2) Šentpavel - Globasnica 3:2 (2:1) Ostali rezultati: Dobrla vas - Frantschach 3:3 (1:1), Labot - St. Stefan/L. 4:3 (1:1), Šmar-jeta - Grebinj 1:2 (1:0), Ruda - Metlova 2:0 (1:0), Reichenfels-Galicija3:3 (1:1). St. Michael iz Labotske doline je prvak in igra jeseni v spodnji ligi-vzhod, izpadel je Reichenfels, Labot pa igra relegacijsko tekmo proti Gospe sveti. 2. RAZRED E (zadnje kolo) Sele - Donau Celovec 4:1 (1:0) Sele, 150 gledalcev, sodnik Reinwald (dober); postava Selanov: E. Oraže (53. P. Hribernik); Radosavljevič, Užnik, Božič, F. Oraže; Pristovnik, Travnik, Z. Oraže, Mak; A. Oraže, M. Oraže (46. Rozman). Gole za Sele: Travnik (2), Rozman (2); rdeči karton: E. Oraže (53., prekršek). DSG Sele so prvaki in igrajo v prihodnji sezoni v 1. razredu C ali D! Prizor s tekme SAK - LUV Graz: „goleador“ Manfred Hober (slika) je s silovitim strelom z roba kazenskega prostora prvič premagal nasprotnikovega vratarja in poskre-belza vodstvo slovenskih nogometašev. Sliki: W. Valentin Spodnja liga-vzhod 1. Velikovec 26 17 6 3 44:19 40 2. Vetrinj 26 13 7 6 42:28 33 3. Žrelec 26 11 8 7 43:32 30 4. Borovlje 26 11 7 8 39:30 29 5. Žel. Kapla 26 11 6 9 34:24 28 6. Mostič 26 8 10 8 36:32 26 7. St. Leonhard 26 8 9 9 24:39 25 8. Žitara vas 26 7 10 9 26:26 24 9. ASV 26 6 12 8 43:49 24 10. Šentandraž 26 7 9 10 30:29 23 11. Bilčovs 26 8 7 11 23:37 23 12. Kotmara vas 26 8 6 12 31:35 22 13. Oberglan 26 6 8 12 31:48 20 14. Liebenfels 26 6 5 15 25:43 17 1. razred D 1. St. Mich. L. 26 16 8 2 68:18 40 2. Ruda 26 16 5 5 51:21 37 3. Metlova 26 13 8 5 58:23 34 4. Šmarjeta 26 12 7 7 36:31 31 5. Žrelec 26 10 9 7 55:47 29 6. Šentpavel 26 9 8 9 37:40 26 7. Globasnica 26 10 6 10 34:37 26 8. Šmihel 26 8 9 9 42:42 25 9. St. Stefan/L. 26 7 11 8 41:42 25 10. Griffen 26 7 10 9 38:54 24 11. Frantschach 26 7 8 11 44:47 22 12. Galicija 26 3 12 11 23:40 18 13. Lavamünd 26 5 8 13 33:74 18 14. Reichenfels 26 2 5 19 24:69 9 2. razred E 1. Sele 26 18 6 2 60:25 42 2. Žihpolje 26 16 7 3 50:24 39 3. Pošta 26 17 3 6 66:25 37 4. Borovlje 26 13 9 4 44:26 35 5. Wölfnitz 26 8 11 7 44:33 27 6. kriva vrba 26 10 7 9 51:43 27 7. Bistrica 26 7 11 8 45:40 25 8. Dholica 26 10 5 11 32:45 25 9. Donau 26 11 2 13 59:58 24 10. Poreče 26 8 6 12 39:48 22 ll.HSV 26 6 8 12 40:47 20 12. Uršla gora 26 4 10 12 39:63 18 13. Grabštanj 26 4 6 16 38:71 14 14. Welzcnegg 26 2 5 19 24:85 9 ORF zmagal V igri pred tekmo SAK LUV Graz sta se pomerili nogometni ekipi koroškega ORF in RTV Slovenija. Domačino so po zaslugi urednika slovenskih oddaj Marjana Velika gladko premagali kolege iz Ljubljane s 6:3. Velik je kar 4-krat zatresel mrežo!