Peštnina plačana v gotovini. mat. 165. V LJUBLJANI, sreda, 19. avguste 1525. P«*amez*a številka Din 1'—. LETO H. ijipm /\»/mw/ MCIMK Trhf*j“ wak dan opoldne, izvzemži nedelj in praznikov. Me9®5n« naročnina: V Ljubljani in po poiti: Dia 20*—, inozemstvo Din 80-— iaoiffisin Dstititen list UKBDNI9TT* in IJTRAVNIiTVd: SIMON GREGORČIČEVA. UUCA ŠTEV. 13. TSLKFiN STEV. #62. Rekapisi m ne vračajo. — Oglasi p« burita. Plfim«aim vpiešanjem saj a« prilafi za odgovor. o Raftu pri potitnem čok. urad« itn, •ssaažg Sinajski kongres- ; Krivice bodo v nalkrgjšem času popravne- Znižanje setevskih plač. Z «wfnynwiii!W»wncrniiriiH h.hiuujfj \ktmmf-zi .? »- Štev. 166. .................ttttt-—num inffiiMiniinin iTmm i imihii umnim i , i Za medvedovo kožo. Stara ruska bajka pripoveduje o kmetu, ki je šel v gozd na lov na medveda. Že naprej si je delal krasne načrte, kaj vse si bo kupii za prodano kožo ubitega medveda. Ko pa ja nakrat ugledal v gozdu pred seboj medveda, je pustil načrte in vse ter jadrno splezal na drevo. Na to bajko se moramo nehote spomniti vselej, kadar opazujemo ruske monarhistične emigrante. Vse polno ljudi je med njimi, ki resno upajo, da bo po padcu boljševikov zopet ustoličena caristična vlada z vsem svojim bivšim reakcionarstvom in z vsem svojim bivšim razrednim in socialnim razlikovanjem prebivalstva. Zanimivo je, da so izbruhnili med ruskimi monarhisti tudi že prepiri, kdo da naj naslednje boljševike. V času, ko sede boljševiki v Rusiji bolj trdno ko kdaj preje, je ta boj že več ko smešen. Del ruske emigracije hoče, da postane car bivši vrhovni komandant ruske vojske veliki knez Nikolaj Nikolajevič, ker da je on med ruskim narodom zelo priljubljen in je ^ zanj tudi vsa bivša Denikinova armada. Drugi del monarhističnih emigrantov pa temu nasprotuje in pravi, da mora biti car veliki knez Ciril, ker da je on edin zakoniti naslednik dinastije Romanovcev. Ta prepir traja že dolgo in zanimivo je bilo, kako so si monarhistični emigranti medsebojno očitali veleizdajalstvo. Pred meseci je izdal veliki knez Ciril v mestu Stuttgart celo pravi carski manifest, v katerem poziva vso rusko emigracijo, da mu ostane zvesta. Sedaj se poroča iz Pariza, da je bil dosežen sporazum med Nikolajevičem in Cirilom. Veliki knez Ciril se odpove prestolu na korist svojega mladoletnega sina. Zato se imenuje regent, ki bo v njegovem imenu izvrševal carsko oblast. Za regenta pa bo imenovan veliki knez Nikolaj Nikolajevič. Do tu bi bilo vse v redu in sporazum obeh pretendentov dalekosežnega pomena, če ne bi bilo boljševikov. Toda ti se ne zmenijo niti Rumunska siguranza. Sramota earsk« Rusije je bila ohrana. V tem oddelku carske policije je bilo organizirano vse, kar se more roditi iz nasilja, barbarizma, krvoločnosti, brezobzirnega preganjanja političnih nasprotnikov, ovaduštva in sličnih pojavov docela izkvarjenega političnega življenja. S padcem earizma je bila tudi odpravljena ohrana. Toda ne za dolgo. Prvi služabniki obrane so prešli h komunistom in ko j« zmagal boljševizem, je bila tudi znova oživljena ohrana, samo da je bilo njeno ime iz-pTemenjeno v črezvičajno komisijo ali na kratko v čeko. Drugače pa se ni nič izpreme-nilo in v čeki se je postopalo proti žrtvam na enako podel in nečloveški način, kakor v ohrani. C« ja bila pred vojno ohrana z Izjemo Ru-munij« samo v Rusiji, so danes slične organizacij« uvedene v vseh deželah, kjer vlada toror, kjer »o pogažena demokratska načela. T prvi vrsti seveda treba tu omeniti madžarsko detašmane, ki so v masah ubijali nasprotnike Horthyjevega režima. Črna stotnija Cankova je ime bolgarski ohrani. Ime gospoda Cankova jamči, da ta stotnija ne dela sramot« ieki ali ohrani. Umor Matteottija je odkril fašistovsko čeko. V zadnjem času pa so rumanski patrioti pričeli javen boj po kulturni Evropi proti rumunski čeki ali sigurnimi, kakor je njen ofieielen naslov. Ustanovljena je bila že leta 1907. po uporu romunskih kmetov. Z nezaslišano krvoločnostjo j« tedaj siguranza zadušila v krvi nastop rumunskih kmetov za njihove pravice. Po tem »uspehu« je moč siguranze stalno rasla in danes predstavlja državo v državi, pred katero treseio tudi vodilni možje vlade. Pretveza * . v. a 1-______________Xn1rA an Ir/V stopijo v gladovno stavko in ker so ti navadno' brez potrebnih denarnih sredstev, da bi s sistematičnim lečenjem prišli zopet do zdravja, ostanejo bolni za vse življenje. In vse te muke gladovne stavke prenašajo nekateri celo opetovano. Kako grozna morajo šele biti mučenja siguranze, da je gladovna stavka ljudem v odrešitev. Kakor proti zverstvom čeke, kakor proti trinoštvu Cankova, tako bi moral tudi proti barbarizmu siguranze nastopiti ves svet, zlasti j pa prebivalstvo držav Male antante, da ne bo ta sramota padla tudi na nje. Polit im vesti. — Zakaj je šel dež? Stjepan Radič je na to > vprašanje odgovoril takole: »Dragi bratje! ; Bilo je danes pri meni več gospodov, ki so ; vsl.govorili, da je narod deprimiran vsled dežja, ki da je pokvaril slavnosti. Ni res, da je narod deprimiran, ker jaz vidim, da’ste : vsi sveži m navdušeni, vi pa ste del naroda. , Mi se ne moremo boriti z elementarnimi neurji Toda tudi ta niso bila v stanu, da bi ubila naše navdušenje. Kralj je videl, da stojite do kolen v vodi in da kličete gromovito, ; kakor da grmi Sveti Ilija. Kralj je to videl in se začudil. Ker, ko ste tako pravilno razumeli, kaj je to kralj, vi meščani, tedaj je mogel spoznati, kako to lepo razumejo kmeti. Je dosti velikih gospodov, ki so ravno tako veliki tepci, ki mislijo, da deli kralj milost. Ker so tepci, naj mislijo tako. Milost dele sa-: mo potentati, naš kralj pa izhaja iz naroda, i iz seljaškega srbskega naroda. In kadar pri-• de j>n k nam, tedaj je dobrodošel in naša s dolžnost je, da ga sprejmemo z ljubeznijo in i o vsem informiramo. Z včerajšnjim spreje-; mom smo pokazali gnusno kleveto, da nas je i naredila Avstrija. Če bi nas naredila Avstrija, j potem včerajšnji dan ne bi mogel biti prire-! jen niti v nekaj mesecih, kaj šele v nekaj ! urah. Oni, ki so na tej kleveti zidali svojo po-| litiko, tudi ti so bili včeraj pokopani. Mi smo ■ sinovi Hrvatske, katero so spremenile roke i naših očetov v najlepši vrt. Ta lepota ni samo | v njeni prirodi, temveč tudi v naših dušah, v | rdečici naših devojk, v stasiti hoji naših fan-i tov, celo v ponosu naših starcev. Če bi Avstri-Ta mučenja pa uporablja siguranza, da bi i |f. rof^a fa^° c*?*e’ kakor je Hrvatska, bila izsilila od svojih žrtev priznanja o zaroti, ki } večna, kakor je večen hrvatski narod. Eto, je sploh ni. Da se rešijo muk, so pričeli v ,ra Jr:’, zakaJ s.e c*ez- Deževalo je zato, ker zadnjem času uporabljati aretiranci siguranze s , včeraj dva pogreba. Pogreb klevete, gladovno stavko. Kako grozne morajo biti , tdJm° avstrDakaah m pogreb ^batmaštva. muke, da se zatekajo žrtve siguranze k temu l ‘*' r P* ,se PokOimje]o ni ^ , < J sredstvu, naj pokaže opis občutkov človeka, $ vedno dežuje. Živela Hrva . ki j« gladovno stavko izvel do konca. = Zagrebški župan je izdal na prebivalstvo h , proglas, v katerem med drugim pravi: Božja GLADOVNA STAVKA. j previdnost je hotela, da se je pretvorila Prvi dan, ko odkloni stavkujoči hrano, so i skromno, toda z globokim čustvom zamišlje- ga polasti predvsem temen, nezaveden nemir, J na proslava tisočletnice hrvatske neodvisnosti Ta raste stalno in doseže svoj višek v času | f splošno narodno slavnost, s katero je stor-kosila. Čeprav usmeri stavkujoči vse svoje ; Jen složen korak v drugo tisočletnico hrvat- misli drugim stvarem, zmaga vendarle po- j skega kulturnega in političnega življenja ter treba po jedi in pripeti se, da pripravi vse za * iskrene bratske državne zajednice s srbskim za ©nega in niti za drugega velikega kneza ter izdajajo dalje iz carskega Kremlja ukaze, ki vedno bolj onemogočujejo povratek carizma. Čeprav so danes boljševiki nad vse trdni, je vendar mogoče, da bo tudi njih glorije konec. Čisto nemogoče pa je, da bi boljševi-kom sledili caristi. Vsaj ni carski režim vrglo delavstvo, temveč meščanstvo in da bi od tedaj pridobili caristi na simpatijah v vrstah ruske inteligence, je izključeno, ker tudi niso ničesar storili, da bi se jih inteligenca smela veseliti. Da delavci o carizmu niti slišati nočejo, ni treba posebej naglašati. Velikanska zmota pa je, da bi bil kmet za carizem. Ko je imel Denikin vso južno Rusijo v svojih rokah, ko je padla že Tula v njegove roke, tedaj bi se z lahkoto obdržal in zasedel tudi Moskvo, če ne bi nastopil proti njemu ruski kmet. Kakor vsakemu kmetu, tako je tudi ruskemu prvo vprašanje: zemlja. Revolucija je kmetu dala zemljo, Denikinov režim mu jo je zopet vzel. Zato se je kmet brez pomisleka odločil proti Denikinu, pa naj je še tako sovražil boljševike. Mnogo so ti vzeli kmetu in s trpljenjem so napolnili boljševiki rusko vas. Toda zemljo so pustili kmetu. Denikin pa je vzel vse to, kar boljševiki in vrhu vsega še zemljo. Ruski kmet je moral biti zato proti njemu in zato proti vsakomur, ki prihaja v carskem imenu. Brez ruskega kmeta pa je smešno misliti na obnovitev carske moči v Rusiji in zato pijejo ruski emigranti za medvedovo kožo, ko dele med seboj bodoča mesta v Rusiji. In z njimi pijejo za medvedovo kožo tudi vse one države, ki računajo, da bo prestol Romanovcev v Rusiji zopet dvignjen. Ne želeli bi, da bi bila med temi državami tudi naša Jugoslavija in zato proč s sanjami monarhističnih emigrantov in poglejmo resnici ostro v oči, da bomo obvarovani razočaranja in ne bomo podobni kmetu, ki je računal na medvedovo kožo. postopanje policije. Narod je sit nasilja, pravica se uveljavlja. — Poslanec Varenne je bil od kongresa s 2095 proti 381 glasovi izključen ia socialistične stranke. = Konec vstaje Druzov. Aretirani voditelji Druzov so bili izpuščeni pod pogojem, da plačajo globo in da se popolnoma pokora. Druži so na to pristali. Ker so Angleži zapodili vse begunce iz Transjordana, j« v Siriji zopet popolen mir in red. Gospodarstvo. NAKNADNA PRIJAVA DEPOA VREDNOSTNIH PAPIRJEV NAŠIH DRŽAVLJANOV PRI POŠTNI HRANILNICI NA DUNAJ*. Prilikom prenosa depoa vrednostnih papirjev naših državljanov iz poštne hranilnice na Dunaju se je ugotovilo, da preko 20.000 deponentov ni prijavilo svojih depojev odnosno ni pooblastilo poštno hranilnico v Sarajevu, da izvrši prenos. Z ozirom ua dejstvo, da se med depoi nahaja za približno nomin. kron 6,000.000 predvojnih rent, za katere mora naša država p« mirovnem ugovoru izdati druge naše obveznice, in preko-nomin. kron 3,000.000 ostalik vrednostnih papirjev — ne vpoštevajoč vojn« posojila — se poživljajo vsi lastniki še n« prijavljenih depojev, da prijavijo svoje depo« naknadno in sicer neposredno pismeno fili-jali poštanske štedionice v Sarajevu ter d* isto pooblaste za prenos depojev iz Dunaja. Prijavi mora vsak lastnik depoa priložiti: 1. Rentno knjižico odnosno dokument o d»-pou (Depotschein); v primeru izgube teh dokumentov mora lastnik depoa pismeno izjaviti, da jamči za vso škodo, ki bi nastala z oddajo depoa. 2. Dokaz o državljanstvu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Državljanstvo se dokazuje: z domovnico ali s potrdilom občine, da je prosilec pristojen v katerokoli občino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali z odlokom, da mu je priznano državljanstva naše kraljevine, ali z dekretom, da je imenovan za državnega uradnika. 3. Dokaz, da prosilec od 16. julija 1920 dalje nima nobenega domicila odnosno sedež* v avstrijski republiki. Kot dokaz domicil* izven meja avstrijske republike služi: potrdilo policije ali občine, da prosilec ne stanuj« na avstrijskem ozemlju ali da ima staln« prebivališče v naši kraljevini. — Poštna hranilnica, podružnica Ljubljana. obed. Če se pa tedaj spomni, da je podvzel gladovno stavko, potem mora napeti vse sile, da premaga vedno večjo željo po jedi. Prvi dan izpolnjuje boj med voljo in instinktom. Telo zahteva mrzlično po hrani. Ta boj postane vedno bolj intenziven in sicer do tretjega ali četrtega dne. Srce bije kakor v skrajno napetem pričakovanju. Kri tolče z vso silo po sencah, kakor da bi si hotela' prebiti pot na prosto. Glava boli neizmerno. Zlasti začetniki se čutijo tako slabotni, da komaj stoje na nogah. Pri prvi gladovni stavki so prvi trije do štirje dnevi neznosni. Vsako nasilno razburjenje more postati za stav-kujočega usodno. Če je volja premagala instinkt, tedaj prevzame vse telo utrujenost, človek ima utis, ko da se je pretrgala zveza med vsemi udi; človek čuti želodec, noge, prša, toda zdi se mu, kakor da bi se ločili od telesa. Slabost postane šesti ali sedmi dan splošna in slovenskim narodom. — Temeljna misel hrvatskega sokolstva v pravem bratstvu vseh stanov v službi hrvatskemu narodu in hrvat- skl domovini, je prvič pritegnila v sokolske vrste tisoče hrvatskih seljačkih sokolov in »okolic, kar je spopolnilo sokolsko idejo bratstva in pokazalo harmonično skladno organizacijo hrvatstva. — In baš v tem času, ko je hrvatski Sokol tako razširil svoja krila tudi nad hrvatsko vasjo, je hotela božja previdnost, da je odprla politika narodnega sporazuma kratkemu, toda nepozabljenemu posetu našega kralja, pot. Poleg Nj. V. kralja je bila zastopana po posebnem poslanstvu tudi kraljeva vlada in to ne samo kot gledalec, temveč kot aktivni sodelavec v tej veličastni narodni manifestaciji. Do kraja pa je bilo poveličano slavje s prisotnostjo Nj. Vel. kraljice in so se LJUBLJANSKA BORZA, dne 18. avgusta 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo ia leta 1921 den. 75, bi. 75; Zastavni listi Kranjsk« deželne banke den. 25; Kom. zadolžiti«« Kranjske deželne banke den. 25; Celjska posojilnica d. d., Celje den. ‘201, bi. 205; Ljub-ljanska kreditna banka, Ljubljana >•**• «*« »•»> p"1” krajin *ad koruptnim režimom g. Bratianu. ; ko v prvih dneh. tako ravno na III. hrvatskem sokolskem zletu i dalna postaja, 2. vag. den. 275, bi. 275; pž' našli v popolni harmoniji socialni, politični in < nica domača, fco Ljubljana den. 275; koruz* etični faktorji našega narodnega in državnega sremska, fco Postojna trans., 5 vag. de*, življenja. — Nato sporoča župan kraljevo za- ! 237.50, bi. 237.50; oves slavonski, par. Ljub-hvalo in zaključuje proglas z besedami: Ži- j ljana den. 195; laneno seme, Ia, fco Ljublja-stvo torei cvete pri gospodih!), je vest »Rije- : na den. 540; remeljnt II. in ^*'' vrste, fco vagon Lesce, 35/70 kom. 129 m* 1 '264. 60/6« nju rumunske »iguranze: »Mučilniške metode siguranze nikakor ni- stikrat istočasno iz urina, iz nosa in redkeje ; tudi iz ušes. Človeku se zdi, ko da bi mu le-' žal v želodcu kamen, ki postaja vsak dan težji; »o srednjeveške. So nasprotno vseskozi mo- , jV'vek~7e-zaDrt ^jj Se,' ko da bi se ledvice dern« in se tudi temu primerno sistemati same pojedje ko da bi čreva železen obroč uporabljajo. Zdravnik sltrogo pazi, da ® vedno bolj stiskal. V vnetih očeh se opazi v»e muke po sistemu. Uporabljajo se muči . . violetne pike, stavkujoči sliši vedno orodja, ki ne zapuščajo nobenih Hajndl nezavest je vedno pogostejša. Vendar dov. Natančno se izračuni, kako dolgo vrnejo jasni trenutki stavkujočemu polno mož- vzdržati človeško telo tisočere mukeizbftanja ^t^^Vja? Človek ne more več glasno govoriti, temveč samo še šepetati. Dihanje postaja vedno slabejše in neredno in ravno tako utriplje žila vedno slabejše. Grozna tesnoba se opn-jemlje človeka. Vsakih deset minut se čuti potrebo uriniranja, toda v resnici se zgodi to v vedno manjših množinah. Stavkujoči čuti naravnost, kako se dobesedno vse telo razkraja in mučne bolečine glodajo stavkujočega. Poleg tega se oglasi mučen glad, ki je po-| stal po prvih dneh slabejši, zopet z vso silo. I Zelja po jedi postane skoraj neodvrnljiva mi-j sel. In te muke se stopnjujejo do neskončno-* sti, če se gladovni stavki pridruži še stavka 1 pitja. Postanejo sploh neznosne, če postavijo ! pred koga jetniški pazniki jed ali če jejo dru-i gi v navzočnosti stavkujočega. Brez spanja ' minevajo noči in halucinacije o najbolj izbranih in najbolj okusnih jedeh mučijo »tav- kujočega. , Stavkujoči mora napeti vso energijo, da vzdrži v boju do konca X« L/. „,ija ,VP* irnk Če i zum! Živela Hrvatska! Živio naš dragi, beli . sŠa&ŠŠMfT “SKTen.Š j .... ?T»r, ' mučilni« Rumunije« m je njen avtor priprav- Ce je^ tem j « ^ ^ župana kraljico v nemškem jeziku in da je ljen pred vsakim rumunskim sodiščem do- ; P^*/f™dUeJloma nejašnaT padci v nezavest i bila vsled tega kraljica zelo nejevoljna. Ka-kazati njeno resničnost _ ; . dn0 p^gogtejši in vedno daljši. ! k«r kaze popravek napadene gospe (kavalir- Costa-Foru navaja celo vrsto izpovedb ki , P« P?« močan organizem pade v to sta- stvo toreJ cvetu Pri gospodih!) je vest »Rije- jih je dobil od Rumunov, Madžarov m Nem- ; . . . d t • d . kasneie Izraba in razkroj I ži< popolnoma netočna. Pripominjamo, da sta «ov, ki so imeli posla s siguranzo. Na podlagi . ?.J‘Vlva 1° To se zlasti oDMi ■ ^ ministra Ninčič in Maksimovič, ki sta bila teh izpovedb in lastnega opazovanja podaja j z^cevja postajata l j' ' .. ‘ P^ ; 5isto poleg kraljice, ko je ta govorila z žu- Co»ta-Foru sledečo zaključno sliko o delov*- i i* £ £*TedkS Pa“i« ^1* nad Vestjo »Riječi« in svečano izjavila, da moreta vedno potrditi, aa je iu panja pozdravila kraljico v hrvatskem jeziku. — Radovedni smo, če bodo naši samostojno-demokratski listi toliko kavalirski, da bodo »voj napad na ženo župana, popravili. — Narod odklanja nasilja. Štipska afera se končuje tako, kakor to zahteva pravica in red. V nedeljo je imel v Štipu radikalni poslanec Puzderlijevič, ki se je energično zavzel za kri-, vično zaprte demokrate, velik shod. Pred shodom se je v gotovih krogih govorilo, da bo 3hod razbit in poslanec Puzderlijevič pozvan, da položi mandat. Zato je vladalo za shod največje zanimanje in je bil sijajno obiskan. Poslanec Puzderlijevič je najprej govoril o sporazumu in naglašal njegovo potrebo. Shod mu je navdušeno pritrdil. Nato je govoril o štipski aferi ter dejal, da je kot poslanec dolžan, da takoj intervenira, če je bil kdo po krivici preganjan. Ali je tako? Je tako, so mu vsi potrdili. Nato je govoril Kalamatijevic, predsednik udruženja proti bolgarskim ce-tašom. Očital je posl. Puzderlijeviču, ker se je zavzel za aretirance. Puzderlijevič mu je ostro odgovoril in dostavil, da je skupno z 12 radikalnimi poslanci zahteval od ministra, da razpusti Kalamatijevičevo udruženje, ker , je popolnoma nepotrebno in narodu samo v 1 škodo. To njegovo udruženje je pred meseci požgalo 225 hiš in 225 rodbin je bilo s tem vrženih na cesto. To je sramota, ki jo mora % gumastim bičem, ali bolečine iztrganja las . *li stiskanja palca v paličnem vijaku, ne da : bi žrtev vsled predčasne smrti kompromitirala siguranzo, to institucijo civilizacije, kakor jo naziva njen šef Romulus Vojnescu. V srednjem veku se je reklo hlapcem, ki ; »o iivrševali muke, hlapci mučenja in krvnik ja bil krvnik. V Rumuniji imajo vsa lepša imena kakor »podkonzuli«, »komisark, »in-Spektork in »direktorji« siguranze. Na mesto viili«, kolesa in grmade, odrezanja ušes in »mrti v vrelem olju je stopila v Rumuniji, kjer je smrtna kazen odpravljena, »umarična metoda: ustrelitev na begu. In če pri tem agenti siguranze v svoji pa-triotični gorečnosti puste, da kaplja vrela voda na golo ostrižene glave svojih žrtev, ali Je njih prste odrežejo s topim nožem, njih kosti pa desetkrat zlomijo, režejo kožo v jermenih s telesa, ali pa spuste skozi oba uhlja močan električni tok, da bi izvili iz žrtev priznanje njih krivde, potem se vrši vse to v molčečih prostorih »iguranze in ne javno, kakor v srednjem veku. Izkrvavelo žrtev pa na-lože na voz, jo »na begu ustrele« in potem vržejo v Dnjester, ki le preskrbno čuva peklensko grozne tajnosti siguranze. Po končani gladovni stavki j« navadno nad j ■ bfl sa^ ^refepen na policiji in e težko najti nazaj v normalno življenje. t dikal, kak je bn ra p p topanje želodec ni v stanu, da bi nakrat obnovi | nato je ves^or ^ginsno q obfcodil »voje funkcije. Ker »o običajno delavci, ki ! poslanca 1 uzderlijevica m kom. 15 m3 0-216, 70/70 kom. 313 in* 6'1SS-80/80 kom. 5 m* 0-128, 100/100 kom. 2S «’ 1-000, 1 vag. den 465, bi. 465. BORZE: Zagreb, 18. avgusta. Devize: Newyoi>k čok 55.55—56.15, London izplačilo 270.97—272.9T, Pariz 259—362, Curih 1082—1090, Prag* 1647/8—166 7/s, Milan izplačilo 200—202.4, D*-naj 782-792, Berlin 1326-1336 Curih, 18. avgusta. Beograd 9.225, Newyork 516, London 25.05, Pariz 23.95, Milan 18.50, Praga 1525, Varšava 92.50, Dunaj 72.55, Berli« 00.000, Bukarešta 2.65, Budimpešta P.007256. X Prodaja lesa. Direkcija šum v Sarajev* bo prodala dne 10. septembra t. 1. približn« 10.000 m3 okrogle hrastovine na panja. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Francoski konzularni agent v Maribor*. Ministrstvo inostranskih del je sporočilo naši Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, da je g. Alexander Hanhart, francoski podanik postavljen za francoskega konzularnega agenta v Mariboru. X Dobave. — Direkcija državnih želeaiu* v Ljubljani sprejema do 31. avgusta t. 4 J? nudbe glede dobave vodokaznih stekel de dobave stearinskih sveč in loju. do . septembra t. 1. glede dobave zavomjaK in glede dobave kisika, do 10. septembra t l glede dobave svinca, glede dobave različnega ! orodja ter glede dobave usnjenih torbic ui map (Pogoji itd. na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije.) - Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 12. septembra t. 1. ponudbe glede dobave smrekovega lesa. — Dne 12. septembra se bosta vršili pri Direkciji državnih železnie v Subotici ofertalni licitaciji glede dobave žebljev in plošč ter glede dobave hrastovih pragov. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt m industrijo v Ljubljani interesentom M vpogled. Qmmm nesti. KAJ JE S STAVBO ČEKOVNEGA ZAVODA? Ko smo za časa PP vlade opozorili, da je prišla iz Beograda prepoved za gradnjo pala-če čekovnega zavoda, nam je bil poslan ura-den popravek, da temu ni tako in da se bo palača gradila. Kljub temu popravku pa so potekali tedni in tedni, meseci m meseci in o gradnji palače ni bilo ne duha ne sluha. Le to se je slišalo, da se palača ne bo gradila, ker je bil znatno znižan kredit za gradnjo. Vlada PP torej svoje obljube glede gradnje palače čekovnega zavoda ni izpolnila in njen popra«k ni odgovarjal resnici. Pričakujemo od nove vlade, da ona izpolni obljubo prejšnje vlade. Ni sicer v to formelno vsaana, pač Pa stvarno. S poviškom najemnin prejme' država znatne nove dohodke in zato je niena dolžnost, da tudi ona nekaj stori za odpravo stanovanjske bede. To pa je mogoče odpraviti samo z zidanjem hiš in zato si naj čekovni zavod zgradi svojo hišo! Je ze vec ko zadosti, da se je poštno ravnateljstvo vselilo v stanovanjsko hišo in res ne gre, da bi tudi čekovni zavod manjšal v Ljubljani število stanovanj. , , , , . Zato pričakujemo od nove vlade, da stori svojo dolžnost in odredi, da se prične z gradnjo palače čekovnega zavoda in sicer po prvotnem načrtu. — Kongres novinarjev Male antante. Dne 14. t. m. je bila otvorjena v Sinaji predhodna konferenca novinarstva Male antante. Prebivalstvo je okrasilo hiše z zastavami in cvetjem. Naša delegacija je prispela prva. Na kolodvoru so jo sprejeli predstavniki oblasti in rumunska delegacija. Pozdravni govor je imel predsednik romunskega novinarskega udru-ženja Mile. V imenu naše delegacije mu je odoovoril Milosavljevič. Dan kasneje je pn-apela češka delegacija, nakar so posetile vse tri delegacije grob Take Jonescuja, na katerega so položili vence. Ob eni popoldne je priredil novinarjem rum. zunanji minister Duca oficielen diner. Ob tej priliki je govoril minister Duca o bodočnosti in nalogah Male antante. Po diner-ju se je vršila prva seja. Otvo-ril jo je minister Duca. Nato je govoril predsednik rumunskega novinarskega udruženja, ki je pozdravil najpreje naše delegate. V svojem govoru se je spominjal med drugim srbske hrabrosti za Sasa svetovne vojne, dalje je izrazil nado, da pristopi k Mali antanti tiska tudi Poljska. Končno je prečital deklaracijo, t kateri izjavljajo rumunski novinarji, da pristopajo k Mali antanti tiska. Prav taki izjavi sta podali ostali delegaciji. Nato so prečitali predstavniki tiskovnega urada rumunskega zunanjega ministrstva izjave, v katerih obljubljajo vlade vseh treh držav novi organizaciji svojo pomoč. Zaključil je sejo minister Duca, ki je konstatiral z zadovoljstvom, da -rlada’ med delegati vseh treh držav popolno soglasje in enodušnost. Končno jih je pozval, da prično naslednji dan z delom. Od 5. do ietrt na 7. uro so bili novinarji gosti prestolonaslednika Karla. V pogovoru z našimi delegati se je zanimal princ Karol posebno za sporazum med radikali in radičevci. Drugi dan, dne 16. se je konferenca nadaljevala. CastniBi predsednikom sta bila izvoljena Nin-čič in Beneš, ki so ju o tem brzojavno obvestili. Nato se je razdelila konferenca t 5 sekcij, ki so takoj pričele z delom. — »Uradni liste štev. 77 z dne 14. avgusta objavlja med drugim sledeče: Naredbo velikega župana mariborske oblasti o pobiranju občinskih doklad v občinah bivše vojvodine Koroške; naredbo velikega župana mariborske oblasti o pobiranju občinskih doklad v občinah bivše vojvodine štajerske; razglas velikega župana ljubljanske oblasti o določitvi roka *** razgrnitev volilnih imenikov za volitve v obrtno sodišče v Ljubljani in za vlaganje reklamacij; razglas 0 veleprodaji tobačnih izdelkov, ki se odda v zakup za čas od dne 1. januarja 1926 do dne 31. decembra 1927. _ Ustanovitev zračne proge Zagreb—Beo- *r«d. Tekom tega tedna se vrSi v Beogradu konferenca, katere cilj je ustanovitev delniške družbe za vzpostavitev zračnega prometa na progi Zagreb—Beograd. Kakor čujemo, je vprašanje v glavnem že rešeno ter se bo na konferenci razpravljalo samo še o nekaterih tehničnih vprašanjih. Po načrtu ima oditi vsako jutro iz Beograda hidroavijon naj-modernejsega tipa) ki bo vozjl lahko tri do Štiri osebe itt 2oo do 250 kg prtljage, predvsem pisma in časopise. Projektirana proga je dolga o7o ktn ter se drži vedno Save. Vožnja do Zagreba bo trajala tri ure. Pristal bo hidroavijonjua savskem pristanišču. Med potjo bodo avijoni spuščali brez preki-njenja vožnje pošto v šabcu, Brodu in Sisku. Med potjo se bo srečal hidroplan iz Beograda » hidroplanom iz Zagreba, tako, da bo osi-guran dnevni redni promet. Pozneje namerava društvo vzpostaviti še nekaj drugih prog. Predvsem proge Beograd—Skoplje, Zagreb— Split, Zafjreb—Ljubljana, Beograd—Sarajevo,. Dubrovnik-—Kotor. ~ Skrbstvo za invalide, delavce in otroke. Ministrstvo soc. pol. je odredilo, da se ima tekom tega leta invalidsko vpraianje popolnoma likvidirati. Izdane so sekcijam in odele-njem stroge naredbe, da se režijo v prvi vrsti invalidske zadeve, ki morajo biti urejene do sredi meseca decembra. Nato pridejo na vrsto zadeve zavarovanja in zaščite delavcev, obenem je treba začeti z reševanjem aktov, . se tičejo zaščite otrok, sporazumno z ministrstvi prosvete in narodnega zdravja. Naša gledališča. Ker je gledališka sezona pred durmi, se dela v ministrstvu prosvete na to, da se izvrše vse potrebne izpremembe še pred začetkom sezone. Te izpremembe se tičejo beogradskega, novosadskega, osiješkega po tudi drugih’ gledališč, gre pa za personalne izpremembe pri gledaliških upravah. — Savez agrarnih zadrug. — Ministrstvo agrarne reforme je ustanovilo nov Savez agrarnih zadrug za Bnnat s sedežem v Velikem Bečkereku. Pravila saveza so že potrjena. — Konferenca v rudarski direkciji. V pon-deljek dopoldne so se sestali v direkciji državnih rudarskih podjetij delegati rudarjev in zastopniki direkcije v svrho obravnavanja vprašanja znižanja rudarskih dnevnic. Kakor je znano, namerava direkcija znižati s 1. septembrom vsem rudarjem dnevnice za 30 do 85 odstotkov. _ Kongres železničarjev. V nedeljo se je vršil v Beogradu redni letni občni zbor udruženja železničarjev, ki se ga je udeležilo okrog 200 članov, večinoma iz Beograda. Na dnevnem redu so bila večinoma organizacijska in druga stanovska vprašanja,^ kakor vprašanje o nabavljalnih zadrugah in železničarskih kolonijah. . — Pekovski kongres. — V nedeljo je bil otvorjen v Beogradu kongres pekov iz vse države. Kongres je bil številno obiskan. Glavni predmet diskusije je bilo vprašanje organizacije pekov glede na konkurenco novih tovarn za kruh. — Kongres mednarodnega telegrafskega saveza. Začetkom septembra se vrši mednarodni brzojavni kongres. Zadnji tak kongres je bi) leta 1908 v Lisaboni. Na kongresu se bo razpravljalo o novem pravilniku za mednarodni brzojavni promet. Ministrstvo pošte in telegrafa pošlje na kongres kot zastopnike naše države minister,jalne uradnike Djordjeviča, Kovačeviča in Dimitrija Zlata-noviča ter upravnika radio-postaje na Banjici Savo Jankoviča. — Kongres katehetov. Dne 25. t. m. se otvori v Celju kongres katehetov iz ljubljanske in mariborske dieceze. Na kongresu se jjodo obravnavala šolska in stanovska vprašanja. ... I — Zveza slovanskih sokolskih organizacij Iz Varšave poročajo: Od 13. do 15. t. m. so ! zborovali tu delegati slovanskih sokolskih ; organizacij. Posvetovali so se o ustanovitvi zveze slovanskega sokolstva. Delegati so izdelali štatut, ki se predloži v odobrenje posameznim sokolskim organizacijam. Zboro-vanja so se udeležili dr. Scheiner, dr. Heller, Stepanek in Jaroslav Bilek za ČOS, Paunko-■ vič iz Beograda, Engelbert Gangl iz Ljublja-' ne, Novak iz Celja in Gorišek iz Maribora za ' JSS, grof Adam Zamoyski in dr. Szezepan iz • Varšave za poljsko sokolstvo ter dr. Vergun za rusko sokolstvo. Na kongresu je bila enoglasno ugotovljena nujna potreba zveze slovanskih sokolskih organizacij. Glavna naloga zveze bo gojitev slovanskega pobratimstva. Zveza se ustanovi takoj, ko bodo odobrena pravila. — Nov velik most. Ministrstvo javnih del je odobrilo kredit za zgradbo mostu iz železo-betona pri Dragovu v bližini Cuprije. — t!e potujejo Angleži po Bosni. Te dni je prispela v Sarajevo skupina Angležev, ki se je hotela peljati v Dalmacijo. Ko se je Angležem povedalo, da so vozne olajšave ukinjene, so Angleži ogorčeno protestirali, češ, da vlada ne bi smela delati v inozemstvu propagande ter obljubljati vozne olajšave, ki se jih ne drži. — Izpremembe v naši diplomaciji. Podpisan je nov diplomatski ukaz. Naš generalni konzul v Kairu Dobrivoje Svilokosič je imenovan za generalnega konzula v Rimu. Konzularni svetnik na Dunaju g. Milan Antič je imenovan za konzularnega svetnika v Ateni; konzularni svetnik v Ateni dr. Spira Pavlovič je imenovan za generalnega konzula v Pečuju. Demitrije Krupčevič, konzul v Peču-ju je imenovan za generalnega konzula v Kairi. Tajnik našega poslaništva v Bruselju g. Božo Stojanovič je imenovan za konzularnega tajnika v Berlinu. Vicekonzul našega generalnega konzula v Berlinu Gjorgje Gju-rič je imenovan za tajnika poslaništva v Bruselju. — Vojni minister na Bledu. Minister vojne in mornarice general Dušan Trifunovič je ! včeraj prispel na Bled, kamor je bil nujno pozvan, da poroča kralju o amnestiji vojaških : deliktov. — Razpisana mesta. Odda se mesto sodnega sluge pri okrajnem sodišču v Kostanjevici;' mesto sodnega sluge pri^ okrajnem sodišču v Metliki. Prošnje je vložiti najkasneje do 15. septembra 1925 pri predsedmštvu okrožnega sodišča v Novem mestu. Podrobnosti glej v >Uradnem listu štev. 77 z dne 14. avgusta 1925. — Z beograjske univerze. V poletnem semestru je bilo na beograjski univerzi vpisanih 5645 slušateljev, med temi 1345 ženskih. Posamezne fakultete so imele slušateljev: Pravna fakulteta 1002, filozofska 1481, tehniška 1465, medicinska 828, poljedelska 198 in teološka 71. — Popi8 beograjskega prebivalstva. Tekom meseca oktobra se izvrši nov popis beo- j grajskega prebivalstva. ; _- Naziv in znak Rdečega Križa je izključ- i no pridržan Društvu Rdečega Križa kralje-, vine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter je raba ; obeh drugim osebam ali podjetjem zabra- — Protižidovske demonstracijo na Dunaju. Te dni se vrši na Dunaju 14. kongres zioni-stov, ki se ga udeležuje okrog 5000 delegatov iz vsega sveta. Hakenkreuzlerji, krščanski socijalisti in antisemiti sploh so hoteli kongres preprečiti. V ta namen so nameravali sklicati velikanski protestni shod, ki ga je pa policija preprečila. Kljub temu pa je pri-šlo v pondeljek na Dunaju do velikanskih protižidovskih demonstracij, ki so trajale pozno v noč. Demonstranti so demolirali par kavarn. Ob priliki demonstracij, ki se jih je udeležilo do 20. tisoč oseb, je bilo kakih 50 demonstrantov bolj ali manj težko ranjenih, od teh jih je bilo v gnječi, ki je nastala, ko so navalili na množico policaji na konjih, 19 pohojenih. Vsega skupaj je bilo aretiranih nad 100 oseb, pri katerih so dobili večinoma brovvning-revolverje in drugo orožje. — Kuga v Shanghaju. V Shanghaju razsaja kuga. Zadnja dva dneva je obolelo na novo 50 oseb. Sicer je pa kuga v ondotnih krajih običajen pojav. — Vremenske noagode t Zagrebu. Kakor znano, se je vlila v soboto popoldne v Zagrebu med svečanostmi silna nevihta, ki jo je spremljal blisk in grom. Udarila je večkrat strela, ki je ubila tri ijudi. Sedemindvajsetletna kuharica Marija Zupančič je bežala ob nasipu potoka Tuškanca domov. Udarila je strela iu Zupančičeva je obležala na mestu mrtva. Strela jo je zadela v desno siran glave, nakar je nadaljevala pot preko lica, vratu in leve roke, od koder je prišla v drob ter izginila skozi levo nogo v zemljo, pri čemur je ženski odbila palec ter napravila v zemljo veliko luknjo. Obleka Zupančičeve, kakor tudi čevelj na levi nogi je skoro popolnoma zgorela. — Janko Hiržin, 57-letni železničar, oče treh otrok se je vračal med ne-viiito domov. Na Filipovičevi ulici ga je ubila strela. Zadela ga je v glavo, mu ožgala lase, nakar je šla po njegovem telesu v zemljo. Pri tem mu je raztrgala tudi obleko in obutev. Našli so ga mrtvega na travniku. — Za časa nevihte je na telovadnem prostoru treščilo. Neposredno na to se je zgrudila neka okrog 40 let stara žena. Spočetka se je domnevalo, da jo,je ubila strela. Pozneje pa je zdravniška preiskava ugotovila, da jo je nadela kap. Odnesli so jo na prosekturo, ne da bi bili mogli takoj ugotoviti njeno identiteto. Med tem jo je prišel naslednjega dne pogledat sodni uradnik Gjuro Mraz, ki je slišal, da je ubila na telovadnem prostoru strela neko žensko. Sumil je, da bi utegnila biti to njegova sestra, ki se je vrnila pred dvema dnevoma iz letovišča v Kranjski gori, da vidi vsesokolski zlet. Gjuro Mraz se ni motil. Po obrazu in po obleki je spoznal svojo sestro Berto. — Anka Windischnurer, 45 let stara žena sprevodnika je prišla iz Sarajeva v Zagreb, da prisostvuje slavnostim. Ko se je vlila nevihta, je jela bežati, pri tem pa je tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo. — Žolezniška nesreča pri Saint Denisu. Te dni je trčil pri Saint Denisu bruseljski brzo-vlak z lilleskim. Karambolaža je zahtevala 9 človeških žrtev in 40 ranjenih, med katerimi so štirje težko poškodovani. — Železniška nesreča v Milanu. Na milanski kolodvor je privozil te dni brzovlak iz Chiassa z brzino 90 km. Na istem tiru je stal drug brzovlak. Ko je videl strojevodja prvega brzovlaka, da se bliža katastrofa, je dal proti-paro, dočim je hotel odpeljati strojevodja drugega brzovlaka z največjo brzino, da prepreči karambolažo. Toda bilo je prepozno, brzovlak, ki je pridrvel iz Chiassa, se je zaletel v zadnje vozove drugega brzovlaka ter jih vrgel s tira. V obeh vlakih je nastala strašna panika. 23 oseb je ranjenih. \3 LA)ŠA*iA PLAČilA SA Ost K KB DA.!« O. BEKNATO Vid trt——m MM—> Za nakup Vam nudi najcenejši vir jOS. ROjiNA, Ljubljana. — Beg do kožo premočenih. Na tisoče ljudi je zalotila v soboto v Zagrebu sredi polja na telovadnem prostoru silna nevihta. Lilo je kakor iz škafa in pihala je močna burja. Daleč naokrog ni bilo nikjer nobenega zatočišča. Velika množica dam v najlepših toaletah, otroci, moški, Sokoli in kmetje so bežali, kar so mogli, gazeč pri tem do preko gležnja po vodi, mokri dobesedno do kože. Vse veže prvih hiš so bile polne premočenih ljudi, nekateri so bili tako srečni, da so naleteli na prijazne ljudi, ki so jih povabili v stanovanja, kjer so se lahko posušili. Tenke ženske obleke so se oprijele teles, tako, da so izgledale nekatere gospe in gospodične, kakor goli kipi. Pri tem so bile mestoma izpostavljene posmehovanju mladine. Bilo je par slučajev, da je izgubil slamnik ali klobuk dame barvo, ki je omadeževala obraz in obleko, da je izgledala kakor dimnikar. Videli pa so se še bolj smešni slučaji. Neki krepostni mož je omotaval okrog svoje žene časopise, da bi se ne videle tako dobro vse forme. Najbolj obžalovanja vredne so bile Sokolice iz province, ki so bile nastanjene po šolah ter niso imele prilike, da bi si uredile in posušile obleko. Nedvomno je povzročila nevihta na oblekah veliko škodo. — Velik požar v Čapljini. Te dni je izbruhnil v lesnem skladišču bratov Fazlagič v Čapljini požar, ki se je hitro razširil, tako, da je pogorelo v kratkem času vse skladišče. Ognjegasci, ki so jih poklicali iz Mostara, so prišli prepozno. Domneva se, da sta brata Fazlagič sama podtaknila ogenj, da bi prišla do zavarovalnine, ki znaša 700.000 Din. Vsled tega sta bila oba aretovana. — Bog leoparda skezi Pariz. Iz pariškega zverinjaka v Bois de Boulogne je pobegnil mlad neukročen leopard, ki ga do sedaj še niso ujeli. Radi tega vlada v okolici prava panika. Oblasti so podvzele vse potrebne mere, da leoparda čimpreje ujamejo. — Oplenjen tovorni vlak. Kakor poročajo iz Minska, so napadli nedavno neznani storilci na progi Smolensk—Minsk tovorni vlak, ki je vozil municijo in živila za sovjetsko armado. Banditi so pognali municijske vozove v zrak, pri čemur je poginilo vse vojaško spremstvo. Vagone z živili, ki so ostali na progi, so prebivalci sosednjih vasi oplenili. — Strela udarila t tramvajski voz. Med nevihto, ki je divjala v soboto v Zagrebu, je udarila strela v neki tramvajski voz. Razumljivo je, da je nastala med pasažirji strašna panika. Vendar k sreči ni bil nihče poškodovan. — Roparska tolpa v Gacku. Te dni je napadla roparska tolpa Maja Vujeviča, ki se klati že dalje časa po gackem srezu, v vasi Lukoviči pet kmetov, jih ubila ter oropala. Roparska tolpa ima najbrže med kmeti pomagače, ki jo skrivajo pred orožniki. Spričo tega novega nasilja Vujevičeve tolpe, je poslal narodni poslanec Šalih Baljič notranjemu ministru brzojaven protest i zahtevo, da s« nadomeste vsi politični uradniki v tem srezu, ki so se izkazali kot nesposobni. Obenem je zahteval, da se pošlje v prizadete kraj* vojaški oddelek, ki naj ščiti življenje iu imetje kmetov, med katerimi je izbruhnila velika panika. — Boj % roparsko tolpo. Francosko koloni-jalno ministrstvo je objavilo te dni sledečo vest: V bližini Atarja je napadla dvesto mož broječa roparska četa mal vlak z živili, ki je vozil iz Butilimita (Mavretanija). Francozom zvesti elementi so se postavili roparski tolpi po robu ter jo razpršili. Dvajset roparjev je obležalo na bojišču, roparji so izgubili tudi mnogo pušk in inunicije. Kakor poroča >Petit Parisienc gre za enega od številnih roparskih pohodov, ki jih podvzemajo na skrajnem jugu Maroka stanujoča plemena. Ta plemena se klatijo po Sahari ter poznajo najbolj oddaljene steze in mesta, kjer j* dobiti vodo. Na teh pohodih pridejo roparji večkrat tudi na francosko zahodno afriško ozemlje, v Mavretanijo in Sudan. Sicer pa dosežejo prav redko kedaj svoj namen, kajti francoske čete, ki opravljajo policijsko službo v puščavi jih neizprosno preganjajo. — Težko poškodovana od sovražnika svojega ljubimca. V soboto zvečer so pripeljali v tržaško bolnico Ivanko Furlan, ki je imela 5 cm globok ubodljaj v plečih. Ko se je toliko restavrirala, da so jo lahko zaslišali, je izpovedala sledeče: Izvedela je, da »e prepira njen priležnik Karol Petelin na ulici z nekim Karlom Kocjančičem. Hitela je na ulico ter prišla ravno v trenutku, ko je bežal njen ljubimec pred Kocjančičem, ki je tekel za njim t nožem v roki. V skrbeh za svojega ljubimca je zastavila njegovemu preganjalcu pot. Ko je ta videl, da vsled tega svojega nasprotnika ne dohiti več, je dal sunek, ki mu ga j« namenil, njej. Ker je preje naklestil tudi Petelin Kocjančiča ter ga nekoliko poškodoval, je policija utaknila oba pretepača pod ključ. Kaj je dalo prepiru in pretepu povod, noč« povedati, nobeden izmed nasprotnikov. — Aretacija trgovke z dekleti. Te dni js bila obveščena osiješka policija, da se nahaja v mestu lastnica neke javne hiše v Apa-tinu ter da se peča ženska s trgovino % dekleti. Policija je žensko eruirala in saslišala. Legitimirala se je kot 45-letna Nina Joni. T njeni družbi se je nahajala 18-letna deklica Eva Fath iz Apatina. Mlado dekle je vodilo svojo »milostivo« po raznih gostilnah. V eni izmed teh je ponujala Jonijeva neki 16-letni služkinji 600 Din, pod pogojem, da gr* v javno hišo v Apatinu. — Narodno kulturno društvo Mala Nedelja uprizori v nedeljo 23. avgusta ob pol 4. uii v društvenem domu Tolstoja dramo >Moč teme«. Med odmori in pri prosti zabavi 8 plesom svira društvena godba na pihala. Pričakujemo od domačega in sosednjega občinstva, kakor tudi od sosednjih društev, da poplačajo trud društva z obilnim obiskom prireditve, ki bo nudila vsem izboren užitek. Pridite vsi, od blizu in daleč! — Radi »bubikopfac. V Iloku je snvladala, kakor po drugih naših krajih era ibubikopfa* ter so si dale mnoge odlične dame ostriči lase. Med damami, ki so šle na to operacijo k tamkajšnjemu brivcu Ivanu šišakoviču, j* bila tudi soproga okrajnega pristava Žarka Glumca. Radi tega je gospod Glumae napadel frizerja v hotelu pred več osebami dejansko. Toda šišakovič, nebodi len, mu j* klofuto vrnil ter mu razbil pri tem ščipalnik. Pri neki drugi rodbini je povzročil >bubi-kopf« hude rodbinske scene. Brivec šišakovi* je vsled tega incidenta izjavil, da ne postriže nobeni dami več las brez posebnega pismenega dovoljenja od strani njenega moža. — Markiz iz kaznilnice. Newyork ima novo senzacijo. Povzročila jo je aretacija vlomilca-gentlemana, ki ima na vesti poleg neŠtevilnih vlomov tudi pet umorov. To je glasoviti ameriški bandit Peter Strom, ki so ga te dni našli in aretovali pod romantičnimi okoliščinami. Pred dvema mesecema je prišel v salon nekega trgovca z umetninami eleganten star gospod, ki je želel videti klasične slike. Njegovo posebno pozornost sta vzbudila dva pristna fragonarda. Toda cena mu je bila previsoka, dejal je, da si premisli, prosil trgovca, da dovoli, da pride njegov tajnik ter slike fotografira, nakar je odšel. Ob priliki poseta je pustil trgovcu svojo vizitnreo, na kateri je bilo citati, da je francoski markja in vitez častne legije. Drugega dne je prižel res njegov tajnik, ki je sliki fotografiral in premeril. Kmalu nato je prosil markiz trgovca telefonično, da mu pošlje sliki na dom, češ, da je pripravljen jih kupiti, kupnino pa da plača ob prejemu. Popoldne sta mu nesla sliki dva trgovčeva uslužbenca v hotel, kjer ju je sprejel markizov sluga, ki jih je odnesel v sobo, dočim 9ta čakala uslužbenca v vestibii-lu. Čez par minut se je mož vrnil, rekoč, da gospoda markiza ni doma, on pa da ni pooblaščen v to, da bi sliki prevzel. Čez par dni j« telefoniral markiz trgovcu, da si je premislil ter ne reflektira več na sliki. Kmalu nato je čital trgovec v milanskih listih, da je kupil neki milijonar dva pristna fragonarda in debelo je pogledal, ko je našel v ilustriranem listu natančno fotografijo svojih dveh slik. Takoj mu je bilo jasno, da je ogoljufan. Lopov mu je podtaknil za originala dve kopiji. Tedaj se je pričel lov za psevdomarkizom. Po dolgem zasledovanju ga je našla te dni policija na terasi nekega razkošnega hotela v družbi elegantnih dam. Ko so mu napovedali aretacijo, je skočil preko ograje terase v avtomobil, ki ga je čakal. Pri skoku je izgubil lasuljo in policija je spoznala v starčku mladega atleta Stroma, ki je nedavno po- keg«II v, preiskovalnega zapora. Začel se j« •iivji Iot. Detektivi so drveli za Stromom U-Iriato t aTtomobilu, ne oziraje se na to, da j« lopov streljal nanje kakor besen. Slučajno j« prettrelil eden od detektivov pnevmatik« njegovega avtomobila in tako so ga dobili v pe*t. svetovni rekord v plavanju. Iz Oula poročajo: Fenomenalni švedski plavae Borj je dosegel dne 17. t. m. nov svetovni rekord v plavanj« na 1000 metrov. Arno Borg j« preplaval progo v 13 minutah in 4 »9kua-4ah. — Pokojninski zavod za nameščen«« v Lj«fclja«i je začel v Mariboru ob Kralja Petr« trg« »• b izkopom za skupino stanovanjski* in trgovskih poslopij, ki morajo biti leto« i* pred *imo pod streho, prihodnje leto pa ape-rabna. Ker je sedaj še vedno mogoče nažrt« prilagoditi željam interesentov, a tudi že zadnji ča» vu to, naj se takoj oglasijo tisti, ki bi vseli v pritličju novih poslopij v najem k*k prostor ea trgovino, gostilno, skladišče ali garažo, in zavodu obenem naznanijo, kolik naj bi bil ta prostor in ali imajo glede njega morda kake posebne želje. 1— Mestna ljudska kopel v Kolodvorski nlifti bo radi snaženja in raznih poprav v dneh 94., 25., 26. in 27. avgusta 1925 a*-prta. JTA ffiaOČE IN TISOČE gospodinj »psrai Ija pri pranju samo milo »Gazela« in t« st« leto ia leto. Ali ste Vi tudi med njimi* 1^ Mama — mama, glej lo je pravo .CAZEI.A" - milo, ki se lako krasno peni, rla snažno in belo periio ler prihrani Irud in delo ŠOLSTVO. N« drž. ženskem učiteljišču v Ljabljaai »» bodo vršili razredni (ponavljalni) in dopolnilni izpiti dne 29. in 31. avgusta, zreloitni izpiti pa od 1. do 4. septembra. Vpisovanj« v otroški vrtec in dekliško vadnico je 4. septembra, v II. do IV. letnik učiteljišča pa 6. septembra, oba dneva od 10. do 12. ure. Kandidatke morajo prinesti k vpisu zadnj« letno izpričevalo. Natančni podatki so razvidni iz razglasa v veži šolskega poslopja. — Na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani »e bodo vršili razredni (ponavljalni) izpiti in dopolnilni izpiti od 25. do 28. avgusta; zrelostni izpiti in sicer pismeni 1. septembra, ustmeni pa 2. in 3. septembra. Vpisovanje v vadnico in v I. letnik bo dne 4. septembra; istega dne bo tudi zdravniška preiskava gojencev I. letnika. Vpisovanje v II., III. in IV. letnik bo dne 5. septembra od 8. do 10. ure. K vpisu v višje letnike mora prinesti vsak gojenec zadnje letno izpričevalo. Natančni podatki »o razvidni z razglasa na črni deski. % Mm 'mm JU* W 'IF S Pustolovec Sfrasnov nadaljuje. Kako je pridobil Strasnov namestnika velikega župana. Par minut pozneje sem se pripeljal pred urad neutriškega velikega župana. Pisal se je Viktor pl. Kramolin, bil je svoječasno državni tajnik in znan po vsem komitatu kot ošaben, nadut gizdalin. Dal sem se mu prijaviti in sprejel me je v pisarni. Ko sem vstopil, sem šel proti njemu, rekoč: »Servus, — ministerijalni svetnik Geza pl. Vertessy iz Dunaja. Bodi tako ljubezniv, ljubi Kramolin — moram govoriti s teboj po Najvišjem nalogu o jako važnih stvareh.« Da sem ga tikal, je zahtevala takorekoč etiketa. Na Ogrskem je bila namreč navada, da so se tikali državni uradniki istega čina tudi v službenem občevanju, in kot ministe- >■ -lilJi rijslni svetnik v ministrstvu a latere sem bil v istem činu, kakor veliki župan. »Dragi Kramolin, prišel sem k Tebi v jak« diskretni politični zadevi. Moj minister hoč« imeti natančne informacije o politični situaciji v Neutri.« »Saj dobiva vendar poročila«, je odvmii Kramolin osorno. >Saj jih je vendar že fi-tal.< »Poročila gori, poročila doli, Ti veš, koliko so taka poročila vredna. Obadva sva dobro informirana o tem, da se gode v «eutri-skem komitatu stvari, ki jih ni mogoče napisati. Posebno kar se tiče panslavističnega gibanja. Prav zato so me poslali osebmo sem. Lstmeno se lahko vse drugače pOgrOVOri- Vfl.« >Moj Bog, dragi ministerijalni svetnik, kaj naj Ti povem? Zdi se, da si itak jako natančno informiran. Kaj naj Ti [»ve« tedaj novega?« >Novega mi pač res ne moreš ničesar povedati. Toda vse kaj drugega je, če reč« ministerijalni svetnik Geza pi. Vertessy: V Neutri se nekaj ne ujema, kakor pa, če s« čuje to iz ust velikega župana samega. Torej, kako je s pobijanjem panslavizma?« »Dragi ministerijalni svetnik, vse storim, da bi zlomil panslavizem. Toda, kakor vež ne morem prekoračiti gotovih mej, ker tega noče ministrski predsednik Koloman Szel. Boji se namreč, da utegne priti do resnih za-pletljajev. Toda kljub temu pride do poloma. Ne morem namreč brzdati svojega namestni-,,a’» . s^ara sablja, ki nastopa vedno ostro. Moz je vedno za najostrejše mere ter se ne ustraši niti nasilja. Prav dobro bi bilo, če bi žnjim govoril ter mu pojasnil, da tako ne more iti dalje.« »Prav rad, prosim, daj ga poklicati. Kramolin je pozvonil svojemu hajduku: »Prosim gospoda namestnika, da pride k meni.« • ^ j mjnul°, Pet minut in gospod namestnik je odprl vrata. »Ne zameri, dragi Viktor, toda govoru t,f rad -L gospodom namestnikom med itirimi očmi.« Namestnik je bil svojeglaven, odkritosrčen Madžar. Nosil je glavo bolj pokonci, kot kak kralj. Najpreje sem gledal jako mrko ter mu dejal: Izdajatelj in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska iiskarna »Merkur«, Ljubljana. H3M8SaRMS? St, » if ekiorajaku okoli sveta« Spisal Robert K rali. Velikanska skala, ki jo je hotela Leonor kot posebnost vzeti s seboj, je služila kot nakovalo, na katerem so kovali os, ki so jo segreli na velikem ognju. Prijetno je bilo slišati tri kladiva v tričetrtinskem taktu in deklici je bilo všeč, da so našli monterji vedno še dele, ki jih je bilo treba popraviti, tako, da je trajalo delo štiri dni. Leonor je sanjala pod drevesi; sama sebi se je smejala, ker je začela zlagati pesmi, tudi je hodila * Georgom pridno na lov, ustrelila je celo velikega medveda. Z Georgovo pomočjo je dobil avto dva nova potna tovariša. V bližini vodopada so opazili časih ljubke ptičke, ki so bili v gibih in klepetanju podobni našim srakam, le da so bili krasno barvani in ganljivo prijazni med sabo. Po več ur je opazovala Leonor ljubezenske igre posameznih parčkov, noben ptiček ni jedel sam, vedno je pital drug drugega. Njihovega coološkega imena ni poznal Georg, vedel pa je, da jih Kinezi imenujejo golgo in da so jim simbol zakonske ljubezni in zvestobe. Ta je pri golgih še močneje razvita, kot pri nekaterih drugih ptičih, ki ne morejo sami živeti, eden sam pogine v kletki vsled lakote, če mu odvzamejo tovariša ali tovarišico, več dni slede ladji, na kateri je ujet prijatelj. (61) Georg splete spretno iz vej kletko in napravi vrat- ca, ki so se odpirala le na not. Kmalu vjame ptička in 1 ga dene v kletko. Ni trpelo dolgo, ko smukne k zaprtemu samica in mu prinese črviča. »Če bi se dalo tako napraviti, da bi zamogel zapustiti kletko vedno le en ptiček, drugi najde vrata zaprta, prvi pa jih zopet lahko odpre, potem bi lahko obdržali ptička, ki bi bila na ta način vseeno prosta.< Rešiti ta mehaniški problem, je bilo za Leonor malenkost. Enostavna, a vendar umetna priprava je omogočala, da so se vratca, skozi katera je zamogel smukniti le en ptiček, odpirala na not vedno, na ven pa enkrat. Da se je prestavil mehanizem, ki je odpiral vratca na ven, je bilo treba, da so se ista odprla zopet na not. Zamogel je torej le en sam jetnik ven in ta se je moral vrniti, potem so se šele vratca zopet odprla na ven. Ujeti parček je kmalu pogodil mehanizem. Najprej sta hotela oba ven. Toda to ni bilo mogoče. In ni trpelo dolgo, ko je priletel ptiček, samec nazaj z metuljem v kljunu; najprej je gledal nekoliko boječe, potem pa naglo smuknil skozi vratca. Sedaj je lahko zopet ptiček šel ven, veljalo pa je: kdor preje seje, prej melje. Toda opazovalci so kmalu videli, kako vedno menjata oba ptička dovoljeni polet v svobodo. Kletko so še popravili in jo obesili v jedilnici. Eden izmed obeh ptičkov je bil vedno zunaj in je iskal žuželke, ki jih je potem prinesel tovarišu. Potem, ko je avto že vozil, se je časih dogodilo, da je, vkljub vsej ( pozornosti, ušel ptiček iz avta, ki ga seveda nikakor ni mogel dohiteti. Ker so se bali, da se ptiček izgubi, so se peljali nazaj, a tudi če so se le vstavili, vselej se je vrnil ubežnik k svojemu tovarišu v kletko; a tudi to sta ptička kmalu pogodila, da ne smeta več iz avta, ostala sta notri, čeprav so bila vsa okna odprta, žuželke so jima bile le slaščice, jedla sta prav rada tudi proso, riž in drobtine. Ljudje v avtu so imeli veliko veselje z novima družabnikoma, ki sta bila vedno manj boječa, jedla sta z njimi s krožnikov. Nobeden ni slutil, kako kmalu jih bosta rešila ptička gotove smrti. Še preko gorovja, in pred njimi se razprostira neskončna puščava Gobi, ki ja Kinezi imenujejo Šamo. Do Sahare je to največja puščava in obsega 4200 nemških kvadratnih milj; sicer pa je popolnoma drugačna kot ona in sploh kakor afriške puščave. Afriške, arabske in maloazijske puščave so pusta peščena morja, videti je le rumen pesek, le tu pa tam raste bodičast grm, na nekaterih mestih oaza s studencem ali vodnjakom. Oaze so kaj revne, niti palme ne dosegajo navadne višine, a vsled razlike med peščeno pustinjo, so to točke raja. V »a drugačna je puščava Gobi. Sploh ne izgleda kot pristna pustinja. V njej so že široki peščeni pasovi, ki drže preko nje in kjer ne raste nič, sicer je pa dosti bolj podobna stepi. Nomadske ovčje črede dobe povsod hrane, mnogo rečic teče po stepi, vodnjakov pa je neštevilno. A vseeno je potovanje preko te mongolske stepne puščave za karavane še mnogo, mnogo nevarnejše kot v Sahari! (Dalje prihodnjič.) Nepremočljive dežne plašče že od Din 196'— naprej kakor vsa ostala oblačila za gospode in dečke kupite najceneje in najbolje v splošno znani detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2 (nasproti dramskega gledališča) konfekcijske tovarne FRAN DERENDA & Co. Ljubljana. MALI OGLASI oglasom do M Dh* 5*—, v«alra nadatjn« be*ed* 9* |**r. Išče se za 1. september stanovanje v Ljubljani, obstoječe iz kuhinje in sobe. — Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje«. Inštrukcije i* v#eh predmetov gimnazije in realne gimnazije daje visokošolec.. Čas po dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe pod oenačbo: »Siguren uspeh« na upravo lista. Blagajničarka se sprejme. Reflektantke naj se oglase* Narodnem domu, prit. desno, 3. vrata. Damski in dekliški slamniki po znižanih cenah ravnokar došli! Oblike damske od Din 70'— do Din 150'—, otroške od Din 50— do Din 70-- nakiteni od Din 100'-naprej — dokler traja zaloga. Oglejte si cene v izložbi MINKA HORVAT, Ljubljana, Stari trs štev. 21 Pisarniška moč z dvoletno prakso išče mesta, najraje na deželi. Ponudbe prosi na upravo lista pod. »Dobra moč«. Gramofon dobro ohranjen, se po eeai prod«. Naalov pove upraTa, Naročajte »Narod. Dnevnik"! [K SEZI}I3 Brusile za kose znamke J,Swatynw las najbolfšega brusnega maierijala ponuja v preprodajo: FRAMC SWATY tovarna umetnih brusnih in ostrilnih kamnov Maribor, Jugoslavija. Službo išče ilaščičarski delavec, bodisi v kakem tiotelu, bodisi v slaščičarni. Ponudbe na upravo lista pod iilro »Slaščičar«. Gospodična i56e sobo s posebnim vhodom. Najraje v bližini dramskega gledališča. Ponudbe prosi na upravo lista pod: >£oba< Kupujte samo pri JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA otroške majce, damske nogavice, kopalne hlače, kravate, naramnice, galanterijo, diseca mila, palice, nahrbtnike, na|nl£|a ceno na veliko In malo blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Kurja očesa o. Zaščitni xnak Skladi&čc f lekarnah ali drogerijah narat-Mt( j* tvomice ta glasnega skladišča. H. uuu, lekarnar, M