3. številka.
Ljubljana, v sredo 4. jannvarja.
XV. leto, 1882.
{shaja vsak dan, izimši nedelje in' praznike, ter velja po poŠti prejemati za avat r i j sk o-o^c rsk e dežele za vse leto 10 gld., za pol lota H ^ld., za četrt, leta 4 ^ld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četi*t leta a gld. SO kr., za jeden mesec 1 prid. lo kr. Za pošiljanje na dom računa M p<> 10 kr. za  mesce, po 80 kr. /.;» <Vtrt
leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje so od četiristopne petit-vrste po C kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr.. Se se dvakrat, in po 4 kr.. čo se trikrat ali večkrat ti ki Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Knlmana hi^i .Gledališka itolba*. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Kislo zelje.
Čudom se čudiš, dragi čitatelj, da se na tem mestu šopiri članek, kateri bi spadal v narodno gospodarski oddelek. A dan denes je narobe — svet. „Laib. Wochenblatt" slobodno napada našega deželnega predsednika in zasramuje naš narod, če se pa mi lotimo gospoda Waserja, da bi ga deli malo na „rispete", in da konstatujemo fakta, takoj nam zapečatijo list.
Tako se nam je tudi sinoči dogodilo. Zbog uvodnega članka z naslovom gospod vitez \Va-ser se je priljubil naš list gospodu državnemu pravdniku tako zelö, da je vzel vse iztise, kolikor jih še nij bilo raznesenih po Ljubljani. Rekli so, da srno se ščuvanja krive storili, tedaj da ne pridemo zapet v jednako zanj ko, izrekamo tu javno, da je g. Waser, ker je vitez, gotovo plemenenit, sploh pa dober mož, če tudi ne nam nasproti, Bog mu daj nebesa! Kakor nam je javil gospod dopisnik iz Ptuja, ta gospod močno čisla prestave, žal, da ne prestavi samega sebe!
Da se tedaj izognemo zopetnej državno-pravd-niškej ljubezni, namenili smo se denes pisati o kislem želji, kajti od nekdaj v Ljubljani slovi zlasti Kra-kovo zbog značrjnih domoljubov, brdkih deklet in kislega zelja. Ta rastlinski proizvod pridobil si je uže kupci jsko veljavo, in matematično «e da izraču-niti, da, če bi Krakovei äe jedenkrat toliko kislega zelja izvažali, bi Se jedenkrat toliko novcev prišlo v našo deželo in povišalo blagostanje.
Zelje se dela iz zeljuatib glav, malih in veličin, cena jim je razna. Okolo Ptuja se je prodajaln letos stotina po 80 krajcarjev, a mi bi radostni obljubili še več, da so prave vmes.
Kislo zelje je jako priljubljena jed, zlasti če je kako pečenko garnirano, dopada se ti tedaj dpS
tako, kakor dovtipen članek, / katerem je dosti „sehlager-"jev. Ljubljansko kislo zelje ima mnogo lepih lastnostij, dolgo je, kakor slovenska potrpežljivost, žolto pa, ktkor strastnega nemčurja obraz.
Mej kislim zeljem se razločuje tudi prisiljeno ali posiljeno zelje. Predno pa zelju dado ta častni naslov, pretrpeti mu je toliko prememb in neprilik, kakor glasovitemu §. 19. Posiljenega in prisiljenega je tudi pri nas Slovencih dovolj, prisiljen je celo ta članek, prisiljeno nemško urado-vanje.
Pri gostijah je navada., da se po kislem želji prično napitnice. Ker smo mi Slovenci še vedno pri kislem želji in ker politične pečenke in družin kulinaričnih dobrot še le pričakujemo, je naša napitnica še nekako slaboglasna, a še te si ne upamo izreči javno, marveč prepuščamo vsacemu, da jo Čita mej vrstami.
Narodna prislovica trdi: da „tisti prerok nič ne ve, ki zelje je". Živa istina! kajti da yčeraj nijsmo obedovali kislega zelja, vedeli bi bili, kaj je pregrešno, predrugačili uvodni članek in se tako izognili kouliskaciji.
Celo v jezikoslovnem oziru ima zelje svoje muhe. Dokler je še v zemlji, mu pravijo Štajerci „kapusw, a kadar je uže spravljeno v kad, tedaj je Še le „kiselo zelje". Živa podoba nekaterih uradnikov, kateri, da bi prišli v kad, odnosno boljšo siužbo, predrugačijo svoj značaj. Sicer nam pa štajersko slovo „kiselo" kaj močno ugaja. Kaj bi tudi ne? Blagoglasja se mu ne more zanikati, vrhu tega pa 3 so-in 3 samoglasniki, kako krasna ravnopravnost.
Kislo zelje čislajo tudi pesniki, da omenjajo ga v pesnih. Ko je namreč naš Vodnik zložil navdušeno odo „Ilirija oživljena1' in SO mu zaradi tega konfiskovali d(doma prihodke, se je če-stitljivemu možu kaj tesno godilo, nij mu bilo mo-
goče prirediti si fin „menuu, marveč pel je jako skromno:
Na žganje i li tropine Pa kinletfa zelja, liob, kafta ....
in zadovoljen je bil vsaj navidezno, kakor smo tudi njegovi potomci.
Ker je kislo zelje tudi v Nemcih dobro po-znato, ga nij treba prestavljati. Kadar ga je preveč, pa i nemškemu želodcu preseda, tedaj poje:
Mauurkrant umi Kilbon ilaben micb vertrioben, Hatt die Mutter Kloisch . . .
Ne,  ne,  gospod državni  pravdnik,  denes ne kuhamo mesa, le zelje, kislo zelje. Na svidenje !
Po I it Len i r azg le< I.
Notranje dežele.
V Ljubljani 4. januvarja.
l.iCkvi<»»rMki listi zdaj o novem letu ne vedó nič povedati o svojem delovanji, saj pa tudi nijmajo ničesar zabeležiti, kar bi jim delalo čast; povsodi le blamaža. Tolažijo se v bombastičnih frazah z bodočnostjo. A mi se tolažimo, da ta stranke ne pride tudi v letu bodočem do vlade.
Predsednik državnemu /boru dr. Sniollia izjavil se je k novemu letu mu čestitajočim prijateljem, da se čuti popolnem zdravega in da bode v prihodnjem zasedanji državnemu zboru uže lehko predsedoval.
O razmerah v 1%. ri \ «»»1 j.i h poroča „Narodni list", da so se obrnile na bolje. Vrše se pogajanja, da bi se Krivošijanci podvrgli brambenemu zakonu. Pri tem posredujejo vplivne osobe.
Iz ■*«»»<«» se poroča, da je ministerski predsednik Tisza vzprejenial novoletne čestitke in pri tem govoril političen govor, iz katerega se dá posneti, da misli vsakako nadaljevati uastopivšo pot in pola-gauo izvesti reforme.
LISTEK
(Spisal I. Turgcnjev, preložil M. Malovrh.)
I.
(Dalje).
„Povsem pravo govorite, povsem pravo!" vzkliknil je Paklin, ter svoje nosnice razširil, a obrvi nagrbančil; „da bi .se svojega življenja ne veselili, ne imel bi vaš najponižnejši sluga časti, vas tu videti in se z vami zabavljati. Moje vprašanje je star, bedast običaj, ravno kakor ono za vaše in vašega očeta ime. Toda meni se zdi, da je nekoliko nedostojno vas kar „Mažurina!" /vati. Sicer vem, da svoja pisma samo z „Bonoparteu podpisujete; ah, kaj brbljam: „Ma/.urina" sem hotel reči, ali v razgovoru . . .
„Kdo vas pp. prosi, da se z menoj razgo-varjate ?"
Paklin jel se je smijati; bil je to nervozen, skoro bi rekel histeričen smeh.
„No, no, ne jezite se, mila moja; sezite mi v
roko in umirite se; znam. da ste dobra . . . in jaz sem tudi dober. No?"
Paklin ponudil jej je roko. Mažurina pogledala ga je sicer kaj temino iz strani, ali mu je vender v roko segla.
„Ako uže na vsak način hočete moje krstno ime vedeti," rekla je z istim srditim obrazom, .naj bode, jaz se zovem Tekla."
„Jaz pak — Pimen," dodal je Ostrodurnov grmečim basom.
„Ah, to je res jako poučno! Ali bi mi pak vi, o Tekla! in vi Pimen! hoteli reči, zakaj je vaše vedenje z menoj sovražno, tako neprestano sovražno, a jaz sem ..."
wMažurini se vidi," segH mu je Ostrodurnov v besedo, ,.in ne njej samej, da ste nezanesljivi, ter vse s smešne strani gledate."
Paklin obrnil se je brzo na peti.
„Evo vam, veleci-njeni gospod Pimen pogreško. radi katere me ves svet krivo sodi! No, prvič se jaz ne smejem vedno, a drugič to tudi nikomur nič ne škodi — a na mene se smete tudi zanašati, naj-jačji dokaz zato je vase zaupanje, s katerim ste me uže nekaterekrati počastili. Jaz sem posten človek, cenjeni gospod Pimen !"
Ostrodurnov mrmral je nekaj mej zobmi, Paklin pak majal je svojo  glavico,  ter brez običnega
j svojega smeha ponavljal:
i
„Ne, ne, jaz se ne smejem zmirom. Jaz injsem ; vesel človek. Poglejte me samo."
Ostrodurnov ga je ostro pogledal. Res, kadar je Paklin molčal, kadar se njegov obraz nij v smeh nabral, izgledal je Ozbiljno skoro žalostno; a da je Bamo usta odprl, izgledal je vesel, da ne rečem hudobe**.
Ostrodurnov nij ničesar n kel.
Paklin obrnil  se je zopet k Mažurini in del:
„Kako pa je kaj z vašimi študijami? Ali v svojej toliko poŽrtVOValuej umetelnosti napredujete? M. ii se vidi, da nij tako lehko mlademu junaku pri njega prvem prihodu na božji svet pomagati in streči."
rNikakor ne, samo če nij večji nego ste vi," odgovorila je Mažurrna, ki je bila nedavno svoj izpit za bablCO prebila.
Pred  jednim   in  pol  letom  pr.šla je s šest in pol rubli v žepu iz južne Ruske, ter tu, vstopivši v šolo za babice po neumornej delavnosti zaželjeno diplomo  dosegla. — Mažurina  bila je še devojka.
„Ah, kaj je v tem tako osobitega,   del bode
\ ii.iiij<* države.
Angleški listi mnogo pišejo o avstro-ru-miniskem konti ktu in o njega mirnem porav-nanji. nMorning Post" pravi: „Jasno je, da mora Avstrija, če neče nehati Avstrija biti, imeti neko nadvlado v dunavskej dolini, jednako, če kolikor si bodi knezov želi postati kralja. Potem pa svetuje ta list Rumuncem, naj bodo oprezni in naj se ne obnašajo preveč samosvestno in oblastno Avstriji nasproti.
Beroliuska ,,Post" poroča, da se bode v Rusiji prav kmalu vršile tehtne osobne spremembe. Ta list piše: „V novem letu se bodo skoro gotovo zgodile nekatere spremembe v višjih sferah Knez Gorčakov uže delj časa biva v Nizzi in ne kličejo ga k posvetovanjem. Čuje se, da se bodo imenoval vice kancelar. Naslov kanceltrjev nij ozko zjedinjen z vodstvom vnanje politike. Skoro gotovo se bode naslov vice kancelarjadodelil Ignatijevu Reči se more, da leži bodočnost Rusije v rokah grofa Ignatijeva".
leniMki cesar sprejel je o novem letu voščila od cesarjevičev in se o tej priliki izrazil, da se nadeje, da ostane v btu bodočem mir v Evropi, o notnanjej politiki nij govoril, a toliko več govorijo listi o notranjej politiki. Vseh listov misli strinjajo se v jednem stavku: „Skozi konflikt moramo iti!" A ker se državni zbor ne Bnide, kakor je za zdaj določeno, spomladi, odložiti se bode moral ta konflikt za jesensko zasedanje državnega zbora. Jedini list „Germania" zadovoljna je s prešlim letom 1881. Ta list z veseljem konstantira, da se je moč cerkve v Nemčiji v letu preteklem povečala in goji še nadeje, da bode cerkev v Nemčiji popolnem zmagala. Pruski deželni zbor snide se uže v 14. dan t. m.
Doji
|nsi.
Izpod Ifloftfliv«k |Izv. dop. I Če se ne motim, priobčili ste nedavno na kratko zagovor srbskih ministrov glede historije z metropolitom Mihajlom. Kak utis napravila je ta ..apologija" na tukajšnje politične kroge, morete soditi po kratkej, pa ostrej repliki „Nov. Vr.'\ katero je mej druzlmi pisalo: „Mi smo redko čitali tako neumnost, neumnost, katero so diktOVftli ljudje neumni, in predrzni ... Ti mili Srbi-ministri ne zagovarjajo toliko samih sebe, kolikor Avstrijo; pravijo srbskemu narodu: „Glejte svojo dobrotmeo — ljubite jej roko!" Na zdravje! Mi počakamo in „rira bien, qui rira le dernier". To veselje je za nas se ve da žalostno, škoda za milijone in življenja, katera je Rusija darovala za srbsko neodvisnost ; pa če uže hoče biti snedena od svojih sosedov — naj preide v avstrijski želodec. Moramo spoštovati njeno »neodvisnost" . . .
V začetku decembra šel je necega jutra blagajnik moskovske nnjdenisnice v tamošnji oddel državne banke, da bi vzel vlogo na 300.000 rub. in prenesel jo v trgovno banko, koja plačuje za denar več nego 5n/0. Pobasavši denar v svojo torbo, možak je odpravil se iz državne banke peš, kar do tega časa sploh nij storil, naj men j pa po zimi. Na poti postalo  mu  je  slabo,  prisede na vagon
konjske železnice, ležeče na strani prelepega kine-škega prospekta, io zaspi; a prcbudivši se ne uajde nI torbe ni denarja ... Se ve da sta policija in sod-niia zasvišteli; pa rezultati vseh preiskav do zdaj so — 0 G. Melnickij je uže siva glava, človek precej bogat, do tega dogodka po spričevalu vseh znancev prepošteu. V zaporu se trdo drži, vse taji: jaz sem omedlal, o denaru ni sluha ni duha ne vem — pravi sivolasi ptiček. Samo jedno mu je nekoliko spodrknilo. Preiskava je dozdaj odkrila, da je bil v poslednjih časih v korespodenciji z jednim svojih bližnjih žlahtnikov, uže zamešanim v politična dela. Vi porečete: škoda denarja! Tukaj pa pravimo: kaj danar, povrnejo ga zavodu njegovi opekuni (skrbniki); a gorje nam, če je taka svota piišla nihilistom v pesti! . . .
In res, kakor v potvrdilo te sumnje, čez teden sprožil je v Petrogradu njegov zemljak, izpivši se klate/.nik iz Brest Litovska, Sankovskij, revolver proti g. Čerevinu, pomočniku ministra notranjih poslov, grofa Ignatjeva. Angleške novine poročale so, da sta ta dva duhovita moža dobila nekoliko pisem, v katerih jima pretijo z gotovo smrtjo. Tudi vi ste poročali, da se g. Ignatijev ne vzdrži dolgo proti intrigi dvorjanov. Resnica pa je, da nihilisti grofa Ignatjeva in g. Čerevina sovražijo, kakor hudič sv. križ. Zakaj V Zato, ker vidijo, da bodo pri-morani svojo prodajalnico zapreti, če bosta ta dva moža vodda notranjo politiko: nedovoljnost od dne do dne gine, kje bodo potem zmotnjave delali ? Tudi zapadniki ne gledajo menj pisano ta dva poštenjaka. Zakaj ? Zato, ker sta vstopila na pot narodne politike, ker sta puhlemu liberalizmu zapadno-židovskih doktrin uže precej perja pristrigla. Da se mej temi kričači tudi nahajajo ruski dvorjani, je gotovo; kajti, kakor je sploh znano, od neumnosti nij bilo zavarovano nobeno plemstvo, in tudi mej ruskim se nahajejo ljudje, kateri podobno slepcem gredo na svoj pogin. Pa tako mnogočislana iu mogočna ta liberalno-dvorjanska stranka nij, kakor je mnogobrojna in vplivna stranka bogatega in visokega petrograškega činovništva, katero je glavna sila in jedro krikljivega zapadništva. Torej ne liberalnega dvorjanstva se je bati grofu Ignatjevu, pač pa naj ga Bog varuje pred „buntarji" in birokrati ne davno propale vladne zisteme!
(Konec prihodnjič.)
Občni zbor dramatičnega društva.
V Ljubljani 28. decemb.ia 1881.
(Konec.)
Odbor naročil si je nekaj prestav, koje 'do sedaj še nij so dovršene, ki pa se bodo do prihodnjega občnega zbora gotovo dovršile. Z društvom za srbsko narodno pozor išče v Novem Sadu pa smo stopili v duševno zvezo, tako, da se zamenjujejo knjige, katere izdasta obe društvi.
Pri zadnjem občnem zboru poročalo se je, da je odbor sklenil letošnje leto Valentinu Mandelcu na karlovačkem pokopališči postaviti primeren spomenik. Ta spomenik odkril se je 13 novembra t. 1. in sicer slovesno, za kar imamo zahvalo izrekati posebnemu odboru, ki se je v ta namen osnoval v Karlovci. Stroški tega spomenika znašali so:
za spomenik sam......196 gld. — kr.
za črke......... 6   „   — „
za vožnino........28   „   64 „
za groba prostor......30   „   — n
in za postavljanje......35   „   82 „
Skupaj   .   .   .   296 gld. 46 kr.
Ker se je nabralo samo 180 gld. 15 kr., pokriti se ima še 116 gld. 31 kr., katere si upa odbor pridobiti 7. javimi berili.
Smrt je v tem tečaji neusmiljeno kosila mej udi dramatičnega društva: vzela nam je prvega slovenskega dramatika Josipa Jurčiča, in prvega slovenskega politika, a tudi za slovensko dramatiko prezaslužnega dr. Janeza Bleiweisa viteza Trsteni-škega. Slovenski narod ohranil jima bode večen spomin, a tudi tedai, kadar se bode pisala zgodovina slovenske dramatike, imenovati se bodeta morali imeni slavnih pokojnikov na prvem mestu. Slovesnih sprevodov udeležil se je tudi odbor tega društva, ter v društvenem imenu položil krasna venca na mrtvaška odra.
Tudi bratski nam narod hrvatski zadela je v tem letu bridka izguba, pokopati je moral prvaka svojih pisateljev Avgusta Šenoo. Pri sprevodu zastopal je naše društvo podpredsednik gospod Ivan Hribar ter položil na mrtvaški oder v društvenem imenu prelep venec!
Z gospodom Viktorjem Erženom izgubilo je društvo marljivega prelagatelja, ki je marsikako dobro igro preložil v drago nam slovenščino. Naj mu je blag spomin! Umrli so tudi udje: dr. Pe-stotnik Ivan; Schweiger Jurij, in Žvanut Matija.
Vsem naj je lebka zemlja slovenska !
S tem je končano poročilo o društvenem delovanji v pretečem tečaji; katerega delovanja nijso pospešovale niti politične niti druge ugodne razmere !
Po prečitanein tajnikovem poročilu vršile so se volitve za novi odbor, v katerega so voljeni, kakor smo uže poročali: vitez Bleiweis, Grasselli, Hribar. Jan, Leveč, Pleteršnik, Tavčar, Trtnik, Wies-thaler in dr. Zarnik.
Za predsednika volil se je z aklamacijo gospod Ivan Murnik, za blagajnika pa isto tako gospod dr. Stare.
Na predlog gospoda Ivana Hribarja izrekla se je zahvala gospodu predsedniku za dozdanje ne-utrudljivo delovanje. Jednaka zahvala izrekla se je po predlogu gospoda dr. Zamika tudi blagajniku, gospodu dr. Staretu.
K točki „posamezni predlogi" govoril je gospod
morda ta ali oni skeptik, spominajoč  se tega, kar se je prej reklo o njenej vn.mjosti. Mi smo pa tako slobodni  reči:   to je v istini nekaj čudnega., ne običnega!
Paklin smijal se je zopet, ko g*, je Mažurina tako obrisala.
„Vi ste riivna ženska, predraga moja!" vzkliknil je on. „Vedno ste pripravljeni; grozno sem pogorel! Toda, tako je prav; zakaj sem majhen ostal Toda . . . kde je hišni gospodar?"
Paklin nij brez povodov  skušal  razgovor na kakšen drug predmet navesti.   On se s svojo malo postavo nikakor nij sprijazniti mogel. Kot strasten čestitelj nežnega spola ga je to tembolj peklo. Rad bi bil vse žrtvoval, da bi bil njim  dopadal; a še bolj ko to, da je bil nizkega  rodu,  skelel  ga je njegov socijalen položaj. Otec mu priprost meščan dosegel je kot  rabulističen.  zakoten pisač, naslov svetnika, ter si potem kot oskrbnik raznih posestev in hiš po vsakovrstnih nepoštenostih nekateri rube zaslužil. Na stare svoje dni pa se je udal pijančevanju in vse zabil. Mladi Paklin — zval se je Sila Samsonič, kar je smatral za veliko sitnost (sila = moč odgojen je bil v trgovskej soli v St. Peterburgu, kder
se je do dobrega nemški naučil. Kesneje prebil je ) mnoga zla ter naposled v privatne) pisarni s 1500 rubli letne plače službo dobil. S tem preživel je sebe, neko vedno bolno teto in sestro. Ko se je naša povest začela, dosegel je bil ravno sedem in dvajseto leto, ter bil poznan z nekaterimi dijaki in druzimi mladimi ljudmi, ki jih je njegova cinična brezozirnost, ostrost in zbadljivost njegovih samo-svestnih govorov, njegova sicer jednostranska, a vender ne pedantična naobraženost zabavljala. Le redko kdaj se je kdo iz njega šalil.
Tako zamudil se je nekoč pri nekakšnem političnem zborovanji, ter se silno otresal. Kar se je iz daljnega kota nekdo oglasil, rekoč: „Paklin je bojazljivec" ... in vsi so se začeli glasno smijati. Tudi Paklin se je smijal, akopram ga je to hudo skelelo; sam pri sebi si je pa mislil: »resnico je zadel!" — Z Neždanorim seznauil se je bil v tako imenovanej „grškeju gostilni, kder je obedoval in obično jako glasno in zbadljivo govoril. Trdil je cesto, da je zanikerno jelo, ki se dobiva v „grškeju Krčmi, prebudilo njegove demokratične nazore, zato ker so se mu jetra sk varila.
„A kde se vender naš gospodar mudi?" po-| navijal je zopet Paklin. — „Zdi se mi, da je uže
delj časa zle volje. Saj zaljubil se menda vender nij V Tega bi še trebalo!"
Mažurina pogledala ga je jezno iz strani, ter dejala: „Šel je po knjige v knjižnico, — a za ljubezen še nij čas zanj, tudi nikogar nij, v katerega bi se zaljubil."
„A v i sami ?■ bil bi Paklin skoro rekel.
„Jaz bi ga rad videl," rekel je glasno, „govoriti mi je z njim o nekej, jako važnej zadevi."
„Kakšna zadeva je to?u vtaknil se je Ostrodurnov v razgovor, „naša menda vender ne."
„Morda tudi vaša ... to je, naša skupna zadeva."
Ostrodurnov je umolknil. Notranji glas mu je govoril, da se na tega človeka zanašati ne sme, in mislil si je: „vrag ve, kakšen tihotapec je to!"
„Zdaj pride!" vzkliknila je na jedenkrat Mažurina, a nje mali, inače ne lepi očesi uprti v vrata, sta zabliščeli tako gorko ljubeznivo, bistro . . .
Vrata so se odprla in mlad mož, kakih tri in dvajset let star, s kapo na glavi in nekoliko knjigami pod pazduho vstopil je brzo v sobo; — bil je to Neždanov.
(Dalje prili.)
Jan, ter živo obžaloval, da slovensko ljubljansko občinstvo ne zahaja v slovensko gledališče. Nasvetoval je, da bi se slovenske predstave po časopisih na-znanjevale in to uže teden prej. Ta predlog se je sprejel, ali bode pa tudi odpravil apatijo mej občinstvom, ne vemo! V tem meseci igralo se bode slovensko 6. in 23. dne.
Domače stvari.
— (Konfiskovan) je bil naš včerajšnji list zaradi uvodnega članka: Gospod vitez VVaser in zaradi dopisa Iz Ptuja.
— („ Ljublj ans kega Zvona") št. 1. za 1882. 1. prinaša naslednjo vsebino: Kri lan: Na bojišči,  balada.   —  Jo s. Cimperman: Znamenje ljubezni, pesen. — Fr. De tel a: Malo življenje. — Fr. Leveč: Dve uri pri slovenskem pesniku. — J.Kersnik:  Ponkerčev oča.   —  Boris Miran Jurčiču v spomin, pesen. — Simon Rutar: Jedin Btvo slovenskih dežel  od VII. do XIII. stoletja. — Dr. Ivan Tavčar:  Med gorami.  —  J. Trdina Bajke in povesti o Gorjancih. — J. Jesenko: Ze meljski  potresi (dalje).  — Fr. Leveč: Prilogi 1 Preširnovemu  životopisu.   —  S. Rutar: „Die Slo venen". — Fr. Hlavka: Slovenske muzikalije. — Slovenski glasnik.   List je ves z novimi Črkami natisnen ter  tako  elegantno  opravljen,   kakor do sedaj še nij bil nobeden Časopis slovenski. Vsebina dela vso čast pisateljem in uredništvu, vnanja oblika pa „Narodnej Tiskarni" in nje vodju gospodu Maksu A rmič u.
— (Čitalnice odbor) konstitujiral seje včeraj, ter si izvolil za predsednika dr. K. viteza Bleivveisa, za podpredsednika pa dr. J. Zupanca. Sklenilo se je, da se prirede plesi dne 14., 28. ja-nuvarja in dne 4. februvarja (sijajni ples). 18. fe-bruvarja pa bode pevski večer. Izvolili so se tudi trije odborniki, da se združijo z Matico Slovensko in drugimi narodnimi društvi v odbor za Bleiweisov spomenik.
— (Dr. J a n. B1 e i w e i s a T rs teniškega) sliko naročil je naš narodni steklar gosp. Peregrin Kajzel v Parizu. Slika tiskana z oljnatimi barvami (Oehlfarbendruck) 79 centimetrov visoka in 63 centimetrov široka bode dogotovljena do konca februvarja in stane 4 gld. Ker je g. Kajzel naročil le gotovo število, naj se vsak, kdor želi te slike, katera bode v olepšanje vsakej sobi, ob jednem pa tudi trajen spomin na preljubljenega rajnega, oglasi o pravem času.
— (Gospod Ilegali) žvenketa z denarji ter po »Slovenčevih" predalih seje zlatnike. Slo-bodno mu! A ta ko v i razpisi daril nijso nevarni, in tudi iz gospod Ilegalijevega zaboja ne bodo izvabili niti vinarja na dan! Mi le vprašamo, kje za Boga se je v »Narodu" ali v »Politiki" pisalo, da je gospod R. svoje zobe ostril o papeževej nezmotljivosti, o sv. veri, o cesarjevej osobi itd. Kaj jednacega se nij niti v »Narodu", niti v nPolitiki" pisalo! Čemu preobrača torej gospod Regali petice iz svojih peharjev? Namen je jasen! Da bi se potem po deželi govorilo, da mu ničesar dokazati nijsmo mogli, in da sta »Narod" in »Politik" gospoda Regalija grdo obrekovala. Ali mi upamo, da bode vsakdo, ki svojim pogledom vidi vsaj dva koraka pred se, o razpisu gospoda Regalija darov sodil tako, kakor se o tae.ih šalah sploh sodi mej pametno družbo!
— (Tržaški škof) g. Dobrila je, kakor se nam poroča, uže precej okreval.
— (Vmestnej klavnici lj ubljanske j) pobilo se je meseca decembra m. 1. 282 goved, 1413 prašičev, 596 telet, 170 koštrunov in jedeu kozliček. 13 prašičev je bilo ikrastih, tedaj so se oddali konjaču, da jih zakoplie.
— („111 ust rir te Zeitung fiir Ga bel 8-berger-sche Stenographen) zove se časopis, kateri izhaja v Lipskem, ter je pisan v stenografiji po Gabelsberger-jevej zistemi. Zvezek, izdan meseca oktobra 1881, prinaša tudi lično podobo našega rojaka, Antona Bezenšeka, profesorja v bulgarskej Sonji.   V rubriki:  gallerie  beriihmter stenographen,
£itamo gospoda profesora zivotopis, kateri sklepa takole: wir glauben den tendenzen unseres blatte» rechnung zu tragen, wenn in den spalten dessalben das bildniss eines kun9tgenossen, der jetzt erst 26 jähre zählt, aber schon eine so ausserordentlich reiche und rege thätigkeit in den südslavischen län-dern entfaltet hat, bringen und hoffen, dass ihm die anerkennung dessen, was er bereits im interesse unserer kunst gethan, zum weiteren segensreichen wirken anspornen wird. Fiir seine bisherige erspriess-liche thätigkeit auf dem gebiethe der Stenographie werden ihm die jünger Babelsbergers gewiss stets dankbar sein. Mi eestitamo slovenskemu rojaku k temu priznanju.
Telegram „Slovenskemu Narodu".
Dunaj 3. jan. „Wiener Zeitung" ob javlja sestavo centralne komisije v zadevah obrtni] skega pouka. „Fremdenblatt" zagotovlja nasproti druzemu dozdevanju, da se vse po trebno pripravlja, da se izvede vojaška dolžnost v Bosni in Hercegovini. Aneksija pa da nikakor nij na dnevnem redu.
Kaztie vesti.
* (Slovaki p i s k r o v e z c i Nemčiji nevarni.) Berolinski »Tagblatt" piše: »Mogočna nemška država uvidela je, da siromašni pikrovezci delajo proti njenim interesom. Ne morebiti zbog tega, ker bi bili ti siromaki podkupljeni agenti Francoske, kajti oni so vrlo miroljubni ljudje, kojih ideal je kos mesa in nadeja zopet videti svojo do movino. A ti neprijatelji Nemčije hodevajo o belem dnevu s svojimi telečnjaki od hiše do hiše in pri-krajšujd v denašnjej dobi znštitnih carin narodni imetak za 30 do 50 mark na leto. Ako je tedaj napočila usodna ura pikrovezcem, zadela bode tudi druge trgovčke s tujega. Oditi treba tedaj vam, malt Talijani, ki hodite s figurami iz mavca križem svet, vi dečki savojardski z mrmravko in opico pod suknjo, vi pisanega stekla raznašalci, vi pečenega kostanja prodajalci! Velikej Nemčiji preseda vaša konkurenca. Je pač strašna usoda, deset ali dvanajstletnemu otrok i trkati na tuja vrata, mej ljudmi, ki ne razumevajo njegovega jezika, in ga pode izpred svojih dveri. To je trd kruh. Zima se bliža. Vi ljudje blazega srca, ki trosite gladnim vrabcem žito na ulico, ki stavite sobe eksotičnim živalim, ki ste postali vegetarijanci, da ohranite življenje volu — spomnite in usmilite se ubozega dečka Slovaka."
* (K statistiki koza kov.) Ruski vojni list podaje o Kozakih naslednje osobito v statičnem oziru zanimljive date: V orenburškem okraji se šteje 140.852 mož in 147.926 žena. Na 100 molkih spada v Oren-burgu 105, pri donskih kozakih 109, pri astrahan-skih 1047, pri sibirskih 100 1, pri kubanskih 97 5, pri tereških 96 8, pri semirečinskih 934, pri baj kalskih 97, pri amurskih 88*7 ženskih. V zadnjih petih poarajinuh je tedaj velik ravs in kavs za Evine hčere.
Narodno-gospodarske stvari.
Deželna poljedelska banka,
Vsak od nas ima strah pred imenom banka in vender nij nič strašljivega, ker za tako banko nij treba dosti denarja. Jaz mislim tu banko, ki kmetu na več let po nizkih obrestih denar posojuje, katerega pa v teh letih z obrestimi vred popolnoma izplača. Jedna taka banka nahaja se v Poročali (?). dasiravno ni po mojih mislih brez vseh napak, je vender v dveh letih svojega obstanka zadolženim posestnikom že veliko koristila. Pred to banko uže skoro nij bilo mogoče izpod 10°/0 posojila dobiti in sedaj se ga že povsod po (J0/,, dobi. Kmetje ki so poprej 20 in več od sto plačevali, imajo sedaj le z z banko v Porečah opraviti in v 30 letih bodo ves dolu poplačali, kar bi brez banke nikoli ne bili mogli.
Kakor je vsakemu znano, je pri kmetiji nemogoče v kratkih letih večje svote dolga plačati, tu gre vse bolj počasi. Dosedanje posojevanje se vrši tako, da upnik čez nekoliko let ves dolg na jedenkrat nazaj terja, kar pa dolžnik večinoma nikoli ne more na jedenkrat plačati. Upniki tudi nijso zadovoljni, da bi jim dolžniki vsako leto le jedcu par goldinarjev kapitala plačal, ampak gledajo, da se kolikor mogoče kapital cel obdrži, zatorej si mi pri današnjih razmerah ne moremo kmeta brez dolga misliti. Mislimo si kmeta, ki je pri banki 100 gl. dolga naredil, katerega mora v 30 letih poplačati. Po 4% bi plača) vsako leto 5 gl. 78 kr.: po 5% bi došlo na vsako leto 6 ti. 50 kr. in po 6°/0 bi se plačevalo '>0 let zaporedoma vsako leto 7 gl. 29 kr. V teh treh slučajih bi plačeval   naš kmet na leto 5 gl. 78 kr.
> 7 gl. 29 kr. in kapital (dolg) od  100 gl. bi bil 30 letih popolnoma plačan.
To je jedini pravi način z amortiziranjem pri kmetiji dolgove delati in plačevati m do tega tudi povsod pridemo, pa čim preje tem bolje.
Pri osnovanji take banke naj se gleda na to, da se predolgi in prekratki obroki ne dene j o kot za vse dolžnike veljavni v paragrafe, ker tukaj bi se morali po sposobnosti dolžnikovi ravnati. Večji kapi-tali se dajo na več, manjši na manje let; siromaku na več in bogatašu na malo let. Tukaj naj se nikoli dolžnik na paragrafe no veže, sam bo najlaglje obrok povedal, kedaj in koliko more na leto plačati. S tem bomo vsakega k varčnosti prisilili, ker si je vsak gotov, da bo enkrat iz dolgov zlezel, pri današnjem načinu posojevauje pa ne more nobeden upanja imeti se iz dolgov izkopati.
Obrok 30 let sem postavil zato, ker ga ima tudi Poreška banka in toliko časa trpi tudi jedno gospodarsko življenje, v katerem so pridni gospodar lahko dolgov reši in kmetijo svojim nezadolženo zapusti.
Taka kmetijska banka bi morala tudi stare dolgove kmetove prevzeti, kar jo ceneje, kot te plačati, novo pogodbo delati in se vknjižiti in izbrisati-To slabo stran ima Poreška banka, kar je denarja potrebnemu kmetu v škodo, banhl samej se ve da ne; tudi drugih slabih strani j ima, kar bomo svojem času povedal.
Kdo naj bi take banke osnoval? Več bogatašev skupaj bi to lahko naredili, ker bi pa ti bolje za sebe mislili, kot za dolžnike, bi najbolje bilo, da jo vzame deželni zbor v svoje roke. Ves denar, ki ga deželni zbor ali ravnateljstvo banke na posodo vzame, se zopet posodi na prvo mesto, in tako gre vedno naprej. Ravnateljstvo dobi denarja, kolikor in kjer ga hoče, ker tukaj se ne more nič zgubiti, vso jo zavarovano. Noben krah in vojska tacoga kapitala ne uničijo, vsak bogataš bo rad dal svoje denarje banki, ker jih kmetom na denašnji način ne bode mogel posoditi, ako jih no bo dal po tistem pogoji, kot banka sama.
Le po ceni, ne birokratično osnovana banka bo hitro na vso deželo vplivala in obresti bodo kmalu padle, denarja bo povsod po ceni zadosti. To •se vidi oči vidno v Istri.
Vsaka kronovina avstrijska bi morala po jedno tako banko imeti in tudi jo bodo kmalu imele, vso skupaj pa jedni centralni zavod na primer uže obstoječo »Lilnderbank-o", katere bi samo na nepremakljivo premoženje posojevale, družili špekulacij bi se ne smelo trpeti.
Dobrote, katere bi take banke za ljudstvo imele, bi se dalo tu v kratkem nekoliko spomeniti :
V deželno poljedelsko banko bi se lahke ula-galo premoženje neodraslih otrok, katerim dandanes varuhi mnogo pojedo.
Po smrti starišev more novi gospodar svoje sestre in brate hitro izplačati, da se pri banki zadolži in potem zopet ta dolg do svojo smrti poplača in otrokom zopet čisto posestvo zapusti.
Oderuhi in Židi ne morejo imeti s svojim kapitalom na pridnega posestnika nobenega vpliva, ker vsak posestnik pri banki pomoči išče.
Obresti visoke bodo kmalu padle, ker si bo vsak po ceni kapitala kupil, kar danes še ne moremo reči.
S takimi bankami bomo varčnost in blagostanje uže v 10 letih toliko pomnožili, da se bo s prostim očesom lahko vidilo.
Na nobeni drugi do sedaj poznani način no moremo kmeta najhitreje od vsega dolga oprostiti, kakor s pomočjo tu narisane banke.
Kdor ima dolžnost za narod delati, naj dela in mislim, da hitreje pomoči ni treba drugod iskati, kakor ravno v deželnih poljedelskih bankah. S posojilnicami je le malo pomagano, ter se bodo še le potem lahko razvijale, kadar bo počasnega denarja zadosti.
Državnih in deželnih poslancev naloga bi morala biti to vprašanje; no samo v deželnem, ampak tudi v državnem zboru izprožiti. Ako se nič ne opravi, se ljudem vender oči odpirajo in si bodo znali potem tudi sami pomagati, spozna se pa tudi osobo, katera za kmetovalca in katera proti našemu kmetovalcu dela. Naš narod se bo za svoje poslance še le prav za prav vnel, kadar se bodo oni tudi z niatei•ijalninii vprašanji pečati počeli. Rešite našega kmeta materijalnega propada najprej, potem ste ga tudi duševno na pol rešili.
K m e t o v a lec.
Poslano.
Listič, katerega v Ljubljani nikdo tiskati neče, a malokdo čita, napada zbog pomanjkanja gradiva slovensko dramatiko, oponašaj e jej, da je v nekej igri bil govor tudi o kranjskih klobasah in prestah. Naj bi dotiena glava v svojej dvomljivej duhovitosti premislila,  da je omenjena igra vzeta >z nemščine,
da so klobase, posebno pa „Wurst mit Sauerkraut" v Nemčiji jako v čislu in da Nemci razločujejo toliko vrst klobas, kolikor tilozoiičnih zistemov. Zakaj nam tedaj zavidati klobaso, to skoro izključljivo nemško jedilo? Zlasti so pa kranjske klobase jako dobre in okusne, dokaz temu je, tla se razpošiljajo po celem cesarstvu in še dalje, da jih celo marsikdo uživa, ki si je s svojim umazanim peresom baš toliko zaslužd, da si privošči kranjsko klobaso in presto — a večkrat še tega ne plača.
Sicer naj bi pa dopisun bil vesel, da se sploh igra slovenski in mu je tako dana prilika mašiti luknje v svojem listu, kateri je in ostane „blat", naj izhaja vsak ali le vsak osmi dan.
Kranjska klobasa & Comp.
Št. 15.997.
Razglas.
(730—3)
Visoka c. kr. deželna vlada je z dopisom dno 10. novembra t. 1., št. 8598,
II. jaiiuvarja 1883
kot tist dan določila, ko se bodo domači žrebci iz političnih okrajev mesta Ljubljane in okolice ljubljanske, ki se hočejo za pleme rabiti, pregledovali.
To se lastnikom žrebcev iz omenjenih političnih okrajev naznanja s pristavkom, da se pregled določeni dan ob 9. uri dopoludne v tukajšnjej živino-zdravilnici na Poljunskej cesti prične in da se dotične tiskovine za zapisnik in izkaze kot dosihmal v tiskarni Klein in Kovač dobodo.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 16. decembra 1882.
Župan: Lascha|n.
Razpis služIle kajelnito
z letno plačo 5O0 gl.. oziroma po zmožnosti 600 gl. Prosilci ima.io dokazati popolno izurjenost v godbi s plehnimi inštrumenti in na gosli, kakor tudi zmožnost izuriti novo civilno godbo in pevski zbor. Prosilec mora biti trdnega značaja in znati vsaj jednega slovanskih jezikov.
Prednost imajo oni, kateri so razen tega zmožni tudi v igri na glasovir in orgle.
Prošnje dobro dokumentovane naj  se vložijo pri Žu|i»iim1vu v Tolminu do ««f. januvarja
Št. 18.259.
(4-1)
(2-2)
Županstvo.
Vî-u^li «lim
r i s h i krnil
pri
Lingarjeva ulica.
(5 l)
Hitro razširjenje ognju pri požaru
more se zabraniti 1« a takozvaniini
ekstinkter j i
(sh mi (i > i k j h o delujočimi ogenjBmeilml
H |» u r ik i i).
Kakor j« v 19. dan t. in. vršeča bo poBkušnja na dvorišči c. kr. tovarno za taliak dokazala, no more se les itd., kateri so jo pogasil s tem aparatom, tako kmalu in lehko se zopet vni'ti. Te 11 ko praktične In vsakemu rabljive aparate priporoča po fabriškib cenah
prodajalnica železarine
IV. NEP. ACHTSCHINA,
prej Sp. Pessiaok,
v Ljubljani, v Gledaliških ulicah št. 8.
Priporočam tudi veliko zalogo
dr©ali© im:
l>i» nizkih cenah. (734—2)
Cené
ure!
^Razglas.
Pri srečkanji 80 lozov mestnega ljubljanskega posojila, ki se je po načitu dné 2. januvarja 1882 vršilo, so bile vzdignene
Št. 71.339 ] 30.000 gld.
. 47.563
68.549 70.137 13.037 59.697 33.724
z dobitko
30.000 2.000 500 500 500 500 500
Št. 2538, 2961, 9995, 11.205,
16.929 23.899 29.5:$ 1 35.01!) 37.667 43.661 49.191 56.888 62.733 69.245
19.401, 24 097, 30.240, 35.500, 38.672, 44.632, 51.329, 57.187, 67.056, 69.634,
4245, 12.940, 19.705 25.334, 32.337, 36.439, 39.260, 44.635, 51.482, 59.230, 67.765,
5167, 6952, 8722, 9124, 14.703, 16.107, 16 217, 20.339, 28.719, 33.606, 37.423, 40.496, 45.185, 53.326, 59.819, 68.851,
19.717, 27.313, 33.591, 37.040, 40027, 44.862, 51.850, 59.500, 68 497,
70.335, 70 831, 72.349 in
21.700, 29.305, 34.175, 37.643, 43.347, 46.614, 55.607, 62.045, 68.959, 74.280,
vsaka z dobitko 30 gld
Od do zdaj vlečenih lozov št. 45.330 z dobitko 1500 gld., št. 20.163 z dobitko 600 gld. in St. 994, 999, 2204, 3060, 3575, 3783, 4683, 5540, 6528, 7978, 8064, 8715, 9542, 9645, 9728, 9739, 10.308, 11.785,   12.429,   13.702,  13.919,  14.957, 16.573,
17.1'H,
23.487, S1.068, 45.810, 70.380, vsaka z
17.460, 19.897, 20.033, 20.925, 23.167, 24 668, 25.608, 26.784, 28.029, 28.104, 31.902, 32.542, 32.833, 44.907, 45.216, 50.123, 51,091, 60.339, 61.140, 61.998, 72.514, 72.752, 72.862, 74.766, 74.998, d lrtko 30 gld., se nijso izplačane.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dné 2. januv;;rja 1882.
Župan: Lasch an.
BLUTREIH1GUHGS
à30u.5Okr. a50kr. <
to jako vplivno "dnivilno sredstvo iz dobrih, nedra-žilnih, odprtje pouzročujočih zelišč, odpravi vsako nabiranje žolča in zlez, oživlja pre-bavljalni aparat.
Gastlovc posladkorjene kri čistilne hgljice
(škatljica po 30 in 50 kr.) (624—10) so najbolj renomfrano, najcenejše, pripravnejše sredstvo proti zaprtju, migreni, hemorojidom, krvnemu natoku, revnai in po-dagr;, proti boleznim na jetrih in žolči, proti izpahnenju. Naj-
toljše blato odpravljajoče sredstvo za žene in otroke. I'ruvi so oni preparati, ki nosijo firmo centralno zaloge: Lekarna ..pri obelisku*' v Celov«i.
Zaloga v Lj ub lj ani: V. Trnkoczv; v Po stoj n i: A. Leban; v Kranj i: K. Savnik; v Loga te i: Al. Skala; v Zagorj4: A. Mihelič; v Se mlinu: J. Straub.
šiljain in «lain denar i»ovolj na. Vsako naro neiiskirano.
Po poštnem povzetji u<> nazaj, če poslatev nij čilo je torej
1 oylinder-uro <>d srebrnega nikla s verižico ; prej gld. 12
— Kdaj gld. 5.25.
1 anore-uro od srebrnega nikla z verižico; prej gld. 15
— zdaj gld. 7.25.
1 srebrno anere-uro z verižico; prej gld. 2f> — zdaj gld. 11.25.
1 srebrno remontoir-uro-Washington /. verižico ; prej
gld. 30 — zdaj gld. 15. Zlate ure za gospe; prej gld. 40 — zdaj gld. 20. Zlate remontoirs; prej gld. 100 — zdaj gld. 40. Jamči       tí* 5 let.
I »II. FHOMFVI,
Ulireníabrikant, Rothentliunnslraase gegeiiüber der Wollzeile,
Wípii. (üí)f> 4)
>-> l.     F.     \~     R     R     K    K t;
■M
OOiO I I O O ^-i O O -rti -rfi !7I   I    I 00 i—ud OM
(Ö *>
Nr- oo    co «r> ao oosioco I— L— <75 CO ^       -h i£5 j i hCOCOh
o ..........
Xi cá ..........
(Ö I à WWW'.'. '.
(I) m fi........
Ï3 il........
•J       i* *|J
P"                    ' P«« » '   ' 'm
a a a a :» M
> t>  • g TS « •   •  " <->
rt (i „ P oJ< 'Al
•M *M A S S *l •   • -S S
^"3 St C U is«
§ .H C g iS rt C     <u S 5
S   I rà*
i 1  9 i
1  5)      .W 1
Ca     3  1 je
»m .g, J J   P .s >
'S    3 ta ° C
W «5 3] Sg.S
..   s)       m   9 «
SI   Bw j
•c S   t I  . .
Ph o cîOt  . .2. 8
5 ara j5 a   ?! sí
o>      w t: 4 —
Is 57s á:¡ s
^  ï        o rt      „ n o
■2 &¿ sí if -a § »
"a .s s 3 3 jj l|| a
W wltjSS ce ig ^ 5
i03 S .2 m    » n
■*:Ert£<^© "p rt c2
rtNo-p-1 Î3N~S
o ?î > «, a ^ a .ï o
« .X   =   g :—• ¿   33 -= «
'j- - o 3 o>
es "0   « £ S Ai «     ^ .
ai        tic -9
:      L¿ : .  ■ ■       Ci T3
1 ^11 I s
2 2« fi ¿3 i
T emeljita p o m o -5
vsem, ki so v želodci in trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja
naslanja se večjim delom na čiščenje in snaženje sokrovice in krvi in na pospeševanje do"brega prebavljenja.  Najbolje to sredstvo je
dr. Roza
življenski balzam.
Zivljcnski balzam dr. Rozov odgovarja popolnem vsem tem zahtevnm; isti oživi vse prebavanje, nareja zdravo in čisto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moč in zdravje zopet. Odpravlja vse težko prebavanje, osobito gnjus do jedi, kislo riganje, napetost, cljcvanjc, kri v želodci, zaslinjenest, zlato žilo, preobt9ženje želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domače sredstvo, ki se je v kratkem zaradi svojega izvrstnega uplivanja obče razširilo.
i velika sklvnivt* I fjt*l>* pot A-kleniee »*> flrt*.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju sveto.
Spoštovani gospod Fragiier!
Hvaležen vam moram hiti, da ste mi poslali dve steklenici dr. Rozovega živ-Henakega balzama, kajti od onega trenotka, ko ga je moja soproga zavžila, iz^u Bila je BVOJe bolečine in kre v Želodci, za katerem je trpela 8 leta. S tem potr-jujtin sama istinitost. Prosim vas, da mi s poštnim povzetjem pošljete zopet G steklenie dr. Rozovega življenskega balzama.
Rogatec, 15. oktobra l«bO.
Be spoštovanjem Mihael Miklavži«?,
h. št. 44, občina 11 um, zadnja pošta Rogatec.
I
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsodi izrecno «lr. Kozo v /JvljeiiNki bal/.au. iz lekarno B. Fragnerja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neunpešno zmes, ako so zahtevali samo življenski balzam, in ne izrecno dr. Rozovega življenskega balzama.
l^i-srvi
dr. Rozov življenski balzam
dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca  is. Fragnvrja,  lekarna „k črnemu
orlu" v Pragi, Kcke der Spornergasse Nr. ~20i)—3. V Ljubljani: VilJ. Mayr, lekar; G. Pioooli, hkar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoczjr, lekar. V Novem mestu: Dom. Rlzzoll, lekar. V Kameniku:
Jos. Močnik, lekar. tfUT Vse lekarne in večje trgovine z materija] ni m blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega življenskega balzama. Isto tam:
Praško vseobčno domače mazilo,
gotovo in izkušeno zdravilo zoper prisad, rane in ulesa.
Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in če postajejo ženske prsi trde, kadar se otrok odstavi; zoper abseese, krvava ulesa, gnojne mozoljčke, ermasti tur; zoper zanohtnico ali takozvanega črva na prstih; zoper obnstavljanje, otekline, bezgavke, izrastke, morsko kost; zoper oteklino po prehlajenji in po putiki; zoper ponavljajoč se prisad v udih na nogi, v kolenih, rokah in lediji, če se noge pote m zoper kurja očesa; če roke pokajo in zoper kitam podobne razpokline; /oper oteklino, kadar je koga pičil mrčes; zoper stare rane in take, ki se gnojo; zoper raka, ranjene noge, vnetje kožice na kosteh itd.
Vsak prisad, oteklina, ukoščenje, napihuenje se kmalu ozdravi; kjer seje pa pričelo uže gnojiti, ule izsesa v kratkem in brez bolečin ozdravi.
V škattf ivah v*> 2* in        kr. (209—22)
IBalzam za uli<». Skušeno in po množili poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani naglubost, in po njem so dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 skleuica 1 gld. av. vclj.
Izdatelj in odgovorni urednik Makao A r m i č.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".