-. Natisov 15.000« ^Sta-erc" izhaja vsaki pete.<, daliran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-»trijo: za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto;za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za '/i strani K 40, za ". strani K 20, za '/» strani K 10, za «/n strani K 5, za »/„ strani K 250, za '/„ strani K 1- — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 5. V Ptuju v nedeljo dne 2. februarja 1913, XIY. letnik. Balkanske vojne in zmešnjave. Revolucija na Turškem. — Razbita mirovna pogajanja. — Nadaljevanje balkanske vojne? — Velika nevarnost evropejske vojne. [) nsto k). ' i je tam ki 1-20 ■60. -. 1 io»Jb Mirovne zvonove so zvonili, ko smo zadnjo številko našega lista tiskali. In kar čez noč so prišli zopet najtemnejši oblaki. Mladotarki, na čelu jim junaški bojevnik iz Tripolisa Enver-bej so prisilili prejšno mira prijazno vlado, da odstopi. Zdaj je Turčija zopet v mladotarških rokah in nadaljevanje krvave balkanske vojne postaja vedno bolj verjetno. Londonska mirovna pogajanja so vsled tega razbita in vse se pripravlja na novo vojno. Medtem pa se je porodila nova velika nevarnost. Vse kaže namreč, da igrata Rusija in Francoska, deloma tudi Anglija neko zahrbtno vlogo in da hočejo sredi balkanskih zmešnjav vpliv trozvezo premagati. Vkljub oficielnim izjavam je gotovo,_ da se Rusija na veliko evropejsko vojno p ri p ra vlj a. Nemčija je Rusijo ža prav resno posvarila. Ali bodočnost je popolnoma nejasna in skrb velika. Ali se bode krvava igra z milijoni človeških življenj res pričela ? Ali se bode vendar še enkrat posrečilo, na zeleni mizi sporna vprašanja rešiti ? Kdo ve! Ta teden bode bržkone še končal pod vtisom raznih pogajanj, ako se ne pripeti zopet nepričakovani slučaj, ki vrže vsa prerokovanja na glavo. Rusija napravlja pač vedno vtis, da bode udarila, kadar bode imela vse svoje priprave končane. No, Avatro-Ogrska, Nemčija in Italija so vkljub svojemu poštenemu prizadevanju za mir že davno na vse pripravljeni. Zato gledajo lahko z resnim a pogamnim srcem v bodočnost . . .• Revolucija na Turškem. Zadnje dni se je že govorilo o tem, da bode morala Turčija popolnoma odnehati in sprejeti vse pogoje balkanskih držav. Na podlagi tega se je pričelo tudi že v splošnem mirnejše dihati. Ali nade so bile napačne. Kajti kar čez noč se je položaj spremenil. V Konstantinoplu je izbruhnila namreč revolucija, ki je dosedanjo vlado Angležom prijaznega Kia-mil-paše vrgla. Tako so prišli zopet Mladoturki, ki so za nadaljevanje vojne do skrajnega konca, na krmilo. Dogodek sam se je izvršil tako-le: Armada je bila že dolgo nezadovoljna z mirovnimi pogajanji in ni hotela na noben način dovoliti odstop doslej nepremagane trdnjave Adrianopel. Ko so bili zadnjič ravno vsi ministri pod predsedstvom Kia-mil-paše pri posvetovanju, ndrla je nakrat množica pod vodstvom junaškega voditelja Arabcev Enver-bej a v palačo. Enver-bej je zahteval takojšni odstop vlade. Kiamil-paša se je tudi takoj podal in je napisal demisijo, katero je sultan sprejel. Pri teh dogodkih je prišlo v plalači tudi do streljanja, v katerem je bil dosedanji vojni minister Nazim-paša ustreljen. Padlo je tudi cela vrsta drugih oseb. Na čelu nove vlade stoji zdaj kot veliki vezir Mahmud Sefket-paša, kot zunanji minister pa princ Said Hal i m, glavni tajnik mladoturškega odbora. Nova vlada je takoj strogo nastopila in je prejšne ministre deloma pozaprla, deloma pa so pobegnili. V mesta se širijo sicer najrazličnejše govorice, ali v splošnem je vse mirno. Mladotarki in z njimi na boj pripravljena armada so torej zmagali. Posledica tega bode v prvi vrsti ta, da se balkanska vojna bržkone nadaljnje. Kak bode izid te zopetne vojne, se danes ne more prerokovati. Na vsak način je ta revolucija ves položaj temeljito spremenila, ve-levlastim vse štrene zmešala in grozovito nevarnost velike evropejske vojne povzročila. > Prvi uspeh nove turške vlade. Glavni pritisk velevlasti na Tarčijo je obstojal iz tega, da so ji odtegnili denarno pomoč. Zdaj pa je dobila nova turška vlada od Nemčije (Deutsche Bank) za mestno železnico v Konstantinoplu 2'A milijona funtov posojila. S tem denarjem zamore Turčija vojno še en mesec dalje peljati. V Rusiji in na Francoskem se je začela vsled tega huda gonja proti Nemčiji in trozvezi. Ravno tu se vidi vse nesoglasje med velevlasti. Adrianopel mora turški ostati. V vseh turških krogih gre le en glas, da mora Adrianopel turški ostati. Nepremagani in junaški zapovednik Adrianopla Šukri paša je izjavi], da se trdnjava nikdar ne bode Bolgarom podala Pravi, da bode raje mesto z lastnimi kanonami v razvaline vrgel, potem bulgarsko obsedno armado predrl ter se pri Tšataldši z ostalo turško armado združil. Mirovna pogajanja končno razbita. Zastopniki balkanskih zaveznikov so dali turškim delegatom noto, v kateri se londonska mirovna pogajanja proglaša za končana. To seveda še ne pomeni zo-petni začetek balkansko vojne, ker vojno premirje še ni odpovedano. Vendar pa se pričakuje, da se tudi to kmalu zgodi. Arnauti proti Srbom. Iz Belgrada se poroča, da pripravlja-jo Arnauti krvavi upor proti Srbom v Albaniji. Arnauti so na doslej ne-pojasneni način dobili orožje in strelivo. Zlasti ■cbgrožena so od Srbov zasedena albanska mesta Prizrend, Djakovar in Ipek. Srbija in Bulgarska. Nasprotja med Srbijo in Bulgarijo postajajo vedno večja. Listi se napadajo že prav ojstro. Več bulgarskih listov se je za Srbijo prepovedalo. Slovanski bratci se torej že la-sajo . . . Rumunska. Spor med Romansko in Bulgarijo še ni rešen. V romanski zbornici podal je ministerski predsednik sledečo važno izjavo. Glas Ra-munske se bode v resnici slišal. Bolgarija je zahtevala, da naj bi se vojsko končalo, potem šele razpravljalo. Ali rumunska vlada je zahtevala takojšno obravnavanje. Razprave so tndi že pričele in se nadaljujejo. Srbske priprave proti Avstriji. Iz Belgrada se poroča: Srbski generalni štab je zapovedal, da naj se takoj na tuje letalne stroje strelja, ki bi plovili čez srbske pokrajine. Vtemeljuje se to določbo __loiskašnimi poleti avstrijskih vojaških letalnih strojev. Svoj čas so položili Srbi V Donavi in Savi rečne mine. Ker so tvorile te mine za čolne veliko nevarnost, so jih potem na avstro-ogrsko zahtevo odstranili. Ali zdaj se je zopet te .mine" v velikem številu nastavilo. Srbija se torej pripravlja. Ruske vojne priprave. Vse kaže, da se zbirajo na evropejskem obzorja temni oblaki in da stojimo pred velikansko svetovno vojno. Najbolj se zrcali ta slutnja v vojnih pripravah zahrbtne Rusije. Glasom prav zanesljivih poročil ima Rusija na avstrijski in deloma nemški meji zbrano armado z več kot 600.000 vojaki. Ta armada obstoji iz čisLo ruskih regimentov, medtem ko se je domače poljske regimente poslalo večidel v Sibirijo na mongolsko mejo. Trdnjave ne Poljskem (v Volhiniji) izpopolnojejo z izredno naglico. V Varšavi so zgradili osrednje skladišče in močne utrdbe, ki so v zvezi s trdnjavami v Zegrzu iu v Novem Georgijevsku. V tej skupini trdnjav imajo Rusi 150.000 vojakov in 3000 k a n o n o v. V vojni bi služila kot središče najmočnejša trdnjava Brest-Litevsk. Ob nemški meji so Rusi na novo utrdili trdnjave Grodno, Kovno, Rovno, Luck in Ko vel; v zadnjih dveh so nabrali ogromne zaloge živil. Tudi na romanski meji delajo Rusi velike vojne priprave. Zbrali so tam več armadnih k6rov, ki lahko vsak trenutek prekoračijo rumunsko mejo. Na reki Visli ima Rusija močno rečno flotiljo z malimi par-niki. Železniška uprava je pripravljena, da takoj vse potrebne vagone odpošlje. Glavne železniške postaje ob meji so že zdaj pod vojaško upravo. Vse trdnjave so baje za 6 mesecev preskrbljene z živilom in strelivom. Vojna uprava je naročila tudi ogromne množine konzerv, cvibaka, ovsa, sena, nadalje 300 tovornih avtomobilov, več sto aeroplanov itd. Vse te naročbe morajo biti do spomladi rešene. Tako poročajo zanesljivi listi. V očigled dejstvam pač ni čadno, da se smatra položaj za jako resen in da pričakuje vsa javnost v spomladi grozovito vojno. Morda se posreči, to nevihto odpraviti, morda bode še enkrat brez prelivanja Straschill'ova grenčica iz zelenjave nr(lm#i nilniVm XAlPt11!1V in naiho'i uspešnih korenin. Straschill'ova grenčioa is lelenjaT je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših Ml«l €mw ■■■■■■■ AV3AC#UJdiW vsiee rj Luš nam več županil ne bo! « Iz Obriža pri Središču. Predragi mi „&jam, jerc", sprejmi dopis, v katerem ti hočem a ■ ^ fi> znaniti, da bomo zdaj k fašenki občinske vo'it'pjcek meli. To pa sem le v takšno formo zazvedjOi.^ V nedeljo sem šo od meše, pa je šlo en ^jarika ženskih pred menoj, ki so se tak glasno spoo_jtro f njale, kaj sem skoraj vse čiijo. Te pa je e»Dravj začela : Si vidla, Treza, tam na mesnici pribite _^ , brž mo volitve meli ! — No Bog pomagaj, l^Dje de si pa naš čuda prizadevo, kaj nade vtegiDravj. jesti, ve mu jaz rečem, naj le gre, da iti^i eQ čuda zasluži, če glih je ne rihtar, pa je zato ^ pr odboru, pa še vse diiige časti ka pa je L_m vredno! — Zato pa je hodjo ovokrat rihu^j.,,: v Upti (Ptuj) pa v Ormož, sem ga čudakn ^e vidla iti. — Ja če more z flpttija dovolen£renij meti za občinske volitve? — Te že, pa kaj 'fiI)0zn je tam pomoljo, de najbi bili tisti gospodi bul ^ najga; ne veš, kej je že te tri leta minok ve kaj so ga zvolili, da smo mi kuruzo trgali, l|^ ^ bar vsako leto najprle kožuhamo ? pa tam i__ w ga nekaj podviičijo, kak se more držati, kaj Lravj bo gvinjo. — Pej te do pa z možarov strelali^ jas sem zadjokrat kviški skakala od veselja, djLotj sem začiila kak je pokalo, pa sem rekla: pcarjrr deca, naši so gvinali; ve je tak prav, % • rihtar si to zasluži, ve je najbol čeden v na!p občini. — Eno driigo pa sem čiijo, kaj je rekk^n0 Ja kej bi on najbol čeden bijo ; gde se je t»!govo zviičjo, pa je nigdi ne bijo indi kak v Joušj. ^ j na trati, da je krave pašo, pa cajtinge štejo. -Xc,ka; Tota je že mogla biti od nasprotne stranjke ^ sem jas som pri sebi misijo. Te je pa ta prn rekla: naš rihtar pa le ma srečo ; zej še so n"J,ORi; resen privoščili občinski jag (lov) kaj ga je prarjL fal dobjo. — Ja, zato pa je tak debel; bi noioia bijo, če si naj včasi kakšnoga zavca al fazam 1 '. privoščjo, ve mu ovi zaston nastrelajo ; zej *gova se že navčili meriti, kej telko dobijo, kej m -1 rihtar vsako leto trikrat jag plačen. — Ta tretji . pa je začela: Naš (mož) mi je ovokrat reko j! pej baba, zej sem že telko drota nanosjo, kejlv« Athos. Na Balkanu se dogajajo te3 že čudeži. Izredno zanimiva je republika menihov Athos, katere neodvisnost so baje tudi že velevlasti priznale. Ta duhovniška republika se nahaja na polotoku Athos v tgej>kem morju Turki jo imenujejo »Ameros«, Italijani pa »Monte santo« (sveta gora). Menihi imajo tukaj toliko moči, da so se zamogli napraviti neodvisne. Republika Athos obstoji iz 20 velikih kloštrov, 12 vasi, 250 celic in 150 samotarij. Skupaj živi tu kakšnih 6000 večidel grških in ruskih menihov. Vsaki grški cerkvi pripadajoči narod ima med kloštri najmanje enega. Vsako leto obišče te kloštre veliko število romarjev. Posebne pravice menihov so prav velike. Tsko ne sme se naseliti na polotoku noben Mohamedanec. Tudi nobena ženska noga ne sme prestopiti pokrajine Athos. To duhovniško republiko vlada neki me-niški odbor, imenovan »sneta sinoda.. Ta odbor šteje 20 članov, ki jih odpošljejo posamezni kloštri, in 4 predstojnikov. Naša slika kaže dvoje poglavilnih kloštrov v republiki Athos, in sicer zanimivo ležeča kloštra Iwiron in Lawra. Zahtevajte povsod , Štajerca4 Bilder aus der Monchsrepublik Arhos. voj je dei mi i je: spo-neka kaj, tak a za izbe. naj a za iseli ;inu, ieta, amo za mo: Stana- titve ijo .šok Dtni ena ito? , te •g no itak tO p to htar krat cnje j se nidi ioIo, , ki i i de| ali; da pej naš naši kla: tak ušji jke, irva mu prav nor ana 80 ma etja ko 5J ti prekleti raubšici zajnke zevcom nastavljajo, kej ti lehko kropčajo zvežem, da boš mela počeno, pa ne trebalo pri Natani drota kupiti. — Ce do resen volitve, zato sem vidla gnes na vtaki krej rihtara po tri jegove pajdaše notri k Siileki iti, te se že v kup kitijo . . . Nato pa mi pride eden poznani nasproti, pa me je telko zamiidjo, kaj sem ne mogo več tistih ženskih dobiti; tepa ne vem, kak so se dale spominjale. — Ljubi „Štajerc", če še maš telko prostora, te bi t: povedo kaj nom tii dol v našoj liberal noj granici dobro; od Božiča zej vsako nedelo vse forme fašenske bale; ne vem, al naši oštar-jaši mislijo, kaj momo telko penes al jih oni telko nficajo; nekak je mislim to zadnjo. Za bode dosti, driigoč pa več! Od sv. Jurja ob Ščavnici. (Pogovor Jamničkega K o k o t a, Piceka in Ja-r i k e). Kokot pozno v noči zakriči : kikeriki! Picek pa začuden vpraša: Očka, kaj se vam tak nevarnega zdi ? Na ta pogovor pa še se Jarika prebudi, ki navadno blizo okna spi, pa hitro skozi okno svoj rndeč kljunček podrži in pravi očki in bratcu: He, he, gospod Ratej že spet tako pozno na Staro goro hiti ; ves je potegnjen v kapuc, ko bi ga le videla. Kokot pa pravi: Draga hčerka, rad ti verjamem. Ko sem bil enkrat po opravkih pri sosedu Koku, mi je ta pravil, da ga je neki večer srečal tudi na tem potu. Ko se mu je gospod Ratej bližal in toraj soseda Koka opazil v temni noči, se je potegnil v svoj plašč kot polž v lupino in takoj krenil na drugo stran ceste, da bi ga Kok ne spoznal. Pa Kok je bil kšajt kerlc; tudi on gre na tisto stran ceste in z laterno ravno v ksiht posveti temu ponočnemu polžu, pa kaj zagleda ? iz te polževe lupine štrli kaplana Rateja nos! — Nadalje pa povzame Picek besedo; on pa pravi: Nekoč zobljem malo koruze, ki mi jo je gospodinja vrgla. Ko se malo ozrem, vidim da proti meni lepo stopica gospod Ratej Hitro nabrn8im peruti in frknem naravnost čez bukovje mimo Duhovske cerkve na staro lipo. Prav blizu pa zaslišim nek šepet; poskakljam tiho po vejah bliže in zagledam enega čuka in sovo. Skrijem se za deblo, nategnem vrat, da je bil dolg kot rokav. Tu pa pravi sova čuku : le čakaj?a, boš videl, ko gre gospod Ratej notri, za kakih pet minut bodeta že deklico poslala po raznih opravkih, da ju menda pri njunih poslih ne moti. Pa že stopi gospod na prag : pa mislim, če je res, kar sta sova in čuk šepetala, pa še počakam, da vidim. Ni še minulo pet minut, že je deklica letela nekam po pflrgi. Sova še pravi čuku, kam do polnoči bo že ostal tukaj. Potem si mislim : Picek, to ti je predolgo čakati, pa sfrčim naravnost čez Gaš-parov mlin domov. Doma pa najdem naše pri večerji. Ko dopovem, kar sem videl, se oglasi še Jarika in pravi, da to ni nič novega, ker deklina gospodu ta obisk rada vrne s tem, da rada pride pod listnjak v kaplanovo klet. — Kokot pa pravi: deea moja, zdaj pa gremo spat, bomo se o tem drugikrat nadalje pogovarjali . . . Orehovci pri Zgornji Radgoni. Ne jokajte se za mene, jokajte se za-se in za svoje otroke ; meni in mojim otrokom hvala Bogu dobro gre. — Slovenski časniki napenjajo zopet svoje možgane čez mene, na vse strani. Veseli me, da ljudstvo ve, da še živim ; hvala vam ! — Kaj pa moja zakonska ločitev koga briga? Ali ima kdo kakšno izgubo ? Kaj pa, ako se pustijo ločiti ljudje velikega stanu, knezi, ministri itd.; nikdo ne laja za njimi. Jaz vendar n sv m najslabši človek na svetu; živel sem 47 let z mojo nemirno ženo in bi še dalje, če bi me ne bila ona pri sodniji tožila zavoljo razdelitve premoženja. Ne jaz sem začel tožiti, razumite, ampak moja žena mene . . . Midva sva so pri okrajni sodniji lahko pogodila brez vseh troškov in brez vsega sovraštva. Rekel sem ji: „Ako eno leto nič hudega o tebi ne slišim, znaš nazaj k meni priti in vstopiti v tiste pravice, kakor dozdaj ; samo jaz hočem mir imeti na stare dni." Pa me je res milo za odpuščanje prosila. Kaj pa Vi, g. župnik pri Negovi, kaj pa bodo zdaj na to stvar Vaše negovske žene rekle ? Vi in Vaše ženske me ne bodete ne v vebesa ne v pekel spravili. Zato ste se toliko za Vaše občinske volitve prizadevali in si skozi ženske volilce pod svojo komando pridobirali. Vi ste pač milostljivi mož, da ste grešnike obiskovali od hrama do hrama, pa ne za nebesa, ampak za svojo mrežo Ne mislite, da bi jaz toliko nor bil, da bi pri občinskih volitvah okoli vohal; saj so v zgornjo-radgonskem okraju občinske volitve peto kolo na vozu . . . Kaj če bi takrat moja žena v negovski občini bila, bi vendar tudi z Vami držala na Vašo stranko ? Ker pa ni tam bila, se ni nikdo zanjo brigal Ona ne bode nikake nadloge trpela, dobi toliko, da lahko živi; ona me tudi lahko slobi dno obišče kadar hoče; ker si nisva v sovraštvu, tudi zdaj kakor nikdar ne bodem nič wlabega o nje pisal. Ona naj živi, kakor sama hoče, jaz pa, kakor jaz hočem. Kaj pa mi morete, morete, morete ? . . . Ne mislite, vi draai n - - - -, da vam bodem še več odgovarjal! S primernim spoštovanjem udani F. W r a t s c h k o. Zobna krema Ustna voda Slovenci v deželnem gospodarstvu Vojvodine Štajerske. Po spisu dež, posl. dr. Eugen Ncgri.*) Pred enim mesecem izšla je iz peresa drž. in dež. posl. dr. Benkoviča knjižica z zgorajšnim naslovom, v kateri se je hotelo dokazati, da se na Štajerskem Slovence ne samo glede števila •) Benkovič je izdal knjižico, v kateri hoče opravičiti slov. obstrukcijo v staj. dež. zboru, ki nam je prinesla toliko Škode. Ta knjižica je pravi S v i n d e I! Posl dr Negri je z dokazi odgovoril na Benkovičevo čečkarijo. Smatramo za potrebno, da objavimo nekaj točk iz tega odgovora; kajti tako bode i slov. spod-nje-stajerska javnost o klerikalnih lažeh podučena. (Op. uredništva.) Silistria. Glavna točka v romunsko- bulgar-skem sporu je vprašanje o usodi bul-garske trdnjave Silistria ob Donavi. Kakor znano, zahteva Rumunija poleg bulgarskega dela pokrajine Dobrudša tudi trdnjavo Silistria, ki je ravno tako v gospodarskem kakor v vojaškem oziru jako važno mesto. Proti tej zah-tevi se seveda Bulgaria strastno brani. Silistria je eden najvažnejših pristanov na spodnji Donavi, ki je tukaj že 2'/a kilometra široka. Silistria bila je svoj čas ena najvažnejših turških trdnjav in je v turško-ruskih vojnah prav važno vlogo igrala. Po berolinski pogodbi je dobila Bulgarija mesto; morala bi pa trdnjavo samo demolirati, ker izgleda ta kakor grožnja napram Ru-munski. Ali Bulgarija se ni držala pogodbe in je trd- -SilislTia vori der rurnanischenSeirž gesehcti. člSčs&t njavo obdržala ter celo izboljšala. Mesto Silistria, katerega nam predstavlja naša slika od romunskega brega, šteje 13.000 prebivalcev. Danes se ne more prorokovati, kako se bode rumunsko-bulgarski spor rešil in komu bode Silistria v bodoče pripadala. glav, marveč tudi glede njih plačevanja davkov ojstro oškoduje. Končni račun dr. Benkoviča se glasi, da dobijo Slovenci za 5%, to je za 1,000.000 K manj od izdatkov štajerske dežele, nego plačujejo v obliki davkov. Ta račun je napačen in ima edini namen, opravičiti slovensko obstrnkcijo z vsemi njenimi deželi ter tudi Slovencem škodljivimi posledicami. Benkovič trdi, da dobijo Slovenci za okroglo en milijon manj od dežele, nego bi imeli z ozirom na velikost plačanih davkov zahtevati. Benkovičeve trditve pa so tako napačne, da prinašajo naravnost dokaz, da dobi slovenski del dežele od Štajerske mnogo več, nego plačuje davkov. Dokazil bodem to s številkami, ki jih je dr. Benkovič sam objavil; ali spominjal se bodem tudi tistih milijonov, ki jib pusti dr. Benkovič v primernem trenutku izginiti . . . Dr. Benkovič razdeli deželne izdatke prvič po svojem namenu, je Ti imajo Nemcem ali Slovencem ali obema skupaj (neutralno) koristiti, drugič pa po usodi porabljenih sredstev, to je po tem, koma prinašajo narejeni izdatki korist. Ena primera naj to pojasni. Vmogradaiška šola v Mariboru služi obema narodoma skupaj, je torej po svojem namena „neutralna" (čeprav je % učencev Slovencev); sredstva, ki se jih porabi za to šolo (83 322 kron), dobi večidel mesto Maribor; vsled tega računa Benkovič 80.000 K za Nemce in le 3 322 K za Slovence. Na ta način deluje dr. Benkovič; in tako pride do neresničnega sklepa, da služi 44.97% izdatkov Nemcem. 9-90% Slovencem in 45 13% deželnih davkov občini; torej so za okroglo 5% ogoljufani. Dr. Benkovič sam torej pravi, da je 4513% izdatkov „neutralnih", torej da so pri teh izdatkih tudi Slovenci udeleženi. Vkljub tema ima čelo, da računa za Slovence le 9 90% izdatkov. Benkovič postopa tako-le: Neki sin išče pomoči pri oblasti proti lastnemu očeta, češ da ga oče ne vzdržuje stana primerno. Družina ima 5 glav, oče ima 15.000 K letnih dohodkov, gospod sin pa dobi od teh le 360 K žepnega donarja. To ne odgovarja dohodka očeta. Oče pravi, da mora za sina stanovanje, hrano, šolnino, obleko plačati. Sin pa pravi, da mora oče to tudi za sestre in brate storiti in da on ne dobi nič drnzega nego 360 K. Stališče tega sina je obenem stališče dr. Benkoviča. Le žepni denar Slovencev velja, oskrbo, stanovanje in obleko pa dobijo tudi Nemci; to je torej „neutralno" in se ne sprejme v račun . . . S tem je vrednost Benkovičeve knjižice resnično označena. Omeniti pa hočem še par posebno jasnih slučajev. Za orožništvo, nataralna oskrbovališča, vzdržanje okrajnih cest, prispevke za vinogradništvo, pospeševanje deželne kulture, zavod za gluhoneme, vinogradniško in sadjarsko šolo v Mariboru, za norišnice in hiralnice izdaja dežela okroglo 3 milijone kron. Benkovič dela tako, kakor da bi od te svote slovenski del prebivalstva prav nič ne imel. Pri vinogradništvu mora Benkovič vendar priznati, da dobijo Slovenci mnogo več nego Nemci. Vendar pa ne pove niti tukaj resnice v polni meri. Benkovičeve številke same govorijo takole: 1. uprava K 19.177 (neutralna, izgine torej končno popolnoma). 2. Deželni trsni nasadi in viničarake šole K 139.000, od teh K 49.000 za Nemce, K 90.000 za Slovence. Takih deželnih trsnih nasadov imamo v 3 nemških in v 7 slovenskih okrajih. Viničarake šole so imele doslej 846 absolventov, med njimi 139 Nemcev in 707 Slovencev. 3. Državni trsni nasadi K 40.300, od teh za Nemce K 10.300, za Slovence K 30.000. Skopaj je 13 državnih trsnih nasadov, od teh 1 nemški, 12 pa slovenskih. 4. Brezobrestna posojila. Proračun obsega le potrebne obresti od dežele v ta namen sprejetega posojila v zneska 72 000 K. Iz teh številk je razvideti, da je pri tej postojanki razmerje med zgornjo in spodnjo Štajersko 1 : 19; Benkovič pa ^izračuni" 1 : 5. Od leta 1893 do 1910 je štajerska dežela izplačala na brezobrestnih posojilih v 22 okrajih, i. s. v 7 nemških (tudi radgonski in emureški okraj je k nemškim računan) in 15 slovenskih okrajih skupaj K 2,274.130. Od tega je padlo na Nemce 92.204 K, na Slovence pa 2,181.930 K. Na ta dejstva Benkovič „pozabi" . . . Postojanka „razne podpore" znaša 49.740 K in Ben- P^ Nabirajte nove naročnike! iovič jo piše ednostavno Nemcem na rovež Izda se pa ta denar za vinogradniške inštruktorje (od katerih je 7 Slovencev in 1 Nemec), za obhod vinogradov, za nabavo gumija vbogim vinogradnikom, za premije potrebščin kmetom itd. Tako slepari Benkovič javnost! L 1910 se je na shodih potovalnih učiteljev (7 slovenskih in 1 nemški) razdelilo cepljenih trt za K 17.000 in to 34 000 komadov v nemških in 338 000 komadov v slovenskih okrajih. In Benkovič še vedno laže, da se slovensko prebivalstvo zatira. Istotako se je dr. Benkovič blamiral pri deželnem šolskem svetu. Spodnja Štajerska plačuje po dr. Benkoviču 18% deželnih davkov, dobi pa 36% izdatkov za šolstvo cele dežele. In Benkovič še vedno javka o krivicah, ki se godijo baje slovenskemu ljudstvu. Za cestne zgradbe na Spodnjem Štajerskem izdaja dežela K 117.000. Benkovič te svote seveda ne računi. Ali ni to švindel ? Ker govori Benkovič ravno o krivicah pri cestnih zgradbah, naj omenimo to-le : Na Štajerskem se vsako cesto, ki jo hoče graditi kak okraj, pa če je še tako neumna, od strani dežele s 30% subvencionira Okraj seveda mora graditi; dežela da samo 30% podpore in potrebne strokovnjake. Slovenski okrajni zastopi pa imajo vse druge politične skrbi, nego da bi se za zgradbe potrebnih cest brigali. Benkovič naj le pogleda, kako znajo Nemci v ptujskem okraju gospodariti in ceste graditi! Dežela izdaja nadalje 5,400.000 K za zdravstvo in dobrodelstvo. To je v prid nemškim kakor slovenskim prebivalcem. Ali Benkovič ednostavno trdi, da nimajo Slovenci ničesar od tega . . . Tako zavija z neverjetno nerodno roko Benkovič cel položaj. Bolje bi bilo, da bi omenjeno knjižico en Terglav podpisal, ne pa akad. izobraženi dr. Benkovič. Razsvetili smo Benko-vičeve laži na podlagi najznačilnejših številk iz odgovora dr. Negri. Ako treba sebodemo še natančneje pomenili. Benkovič je hotel dokazati, da slovenski del prebivalstva od dežele mnogo manj dobi, nego ji plačuje; dokazal je pa naravnost nasprotno. In tako je dal ta dr. Benkovič tistim, ki obsojajo in se borijo proti zločinski sloven skiobstruk-ciji v štajerskem deželnem zboru, sam najboljše orožje v roko. Benkovičevo delo bode.imelo gotovo mnogo uspeha . . . Novice. Kaj pa. Avstrija? Kakor znano, so i zadnjem času slovenski listi obeh strank z naravnost neverjetno predrznostjo se navduševali za Srbijo ter Rusijo in hujskali proti lastni avstrijski domovini. Ti prvaški listi so celo izdali nekakih „10 zapovedi", po katerih bi se'moral vsak Slovenec ravnati. V teh zapovedih pravijo m. dr.: Slovenci, Hrvati i n S r b i (!) so bratje, en narod s tremi imeni (torej tisti kraljemorilci, s katerimi se zamore vsak čas krvava vojna začeti, ki hočejo na naše sinove in brate streljati, so „naši bratje!") — Le v edinostiHrvatov inSrbov ter Slovencev leži rešitev (ta edinost se pa da le tedaj nresničiti, ako se Avstrijo razbije!). — Spominjaj se vedno, da si kot Slovenec. Hrvat ali Srb vejica velikega slovanskega drevesa (ta slovenska vejica bi se bila že da7no posušila, ko bi jo ne Nemci polivali!). — Bodi ponosen da imaš 12 milijonov ruskih, slovenskih in hrvatskih „bratov" in da si Slovan, katerih je 160 milijonov. — Bodi ponosen, da so Rusi, Bulgari itd. tvoji „brati" (z ruskimi „brati" bodejo morda kmalu morale avstrijske puške govoriti!) — Spominjaj se, da jetvoja domovina v e 1 i k a. č e p r a v je razkosana (z drugimi besedami povedano: Avstrija ni slovenska domovina, tem več za prvake 1 eži .domovina" v Rusiji in Srbiji!) itd. — To je torej mnenje slovenskih voditeljev. Slovensko ljudstvo samo pa se požvižga na srbske in ruske ,brate" inje veselo, da živi v Avstriji ter hoče Avstriji zvestobo obdržati. Iz Spodnje-Stajerskega. „Narodni list" umira. „Traurig sterben die Ratzen", je nekdo rekel. Celjska „narodna politika" je doživela hitri in klavrni polom, čez katerega ni moglo pomagati nobeno osebno psovanje, nobeno nadrrrradikalno divjanje in nobeno klečeplazenje pred klerikalnimi mogotci. Vse so poskusili pod vodstvom dr. Kukovca, Spihdlerja in Lesničarja stoječi možici, a vse zamanj. Niti vragi niti svetniki jim niso hoteli pomagati. Izrabljali so denarne slovenske zavode za svoja politična podjetja. Celjska posojilnica je morala baje prav lepe tisočake plačati za „narodne" liste. A zdaj se tudi že tej posojilnici neumno zdi in zato noče „Narodnega lista" več ,na pnf" tiskati. In tako je zdaj sredi zime „ Narodni list" brez strehe. Baje je le v preteklem letu za 10.000 kron dolga napravil. Žalostnim obrazom zvezal je torej „ Narodni list" svoj kovčeg in odpotoval tja čez mejo proti „beli" Ljubljani, proti Izraelu slovenske narodne politike. In Hribarjeva tiskarnica, kije pravo zavetišče vseh bankerotnih slovenskih časnikov, sprejela je tudi „Narodni list." Zadnja številka se je že tam tiskala. Kakor farško-ko-roški listič „Šmir" priromal je torej tudi »Narodni list" v Ljubljano Pa to mu ne bode mnogo koristilo. Kajti zdaj bode imel še manj naročnikov in kmalu, kmalu bode položil svojo trudno glavico in bode zaspal zadnjo spanje, kakosti. nešteta vrsta njegovih eduakih tovarišev . ,šo ii Žalostno! Res žalostno 1 Kc bi imeli le mi S časa, bi se s celjsko narodnjakarsko gospoi oče jokali. Tako pa se joka sam dr. Kukovec kakim j« prerok na jeruzalemskih razvalinah ... iT. h Tepen kaplan. Zadnjič smo poročali, dapom bil politični kaplan Bozina v Št. Lenartu ek " gor. obsojen na 200 kron globe, ker jere'Ja neverjetni, prav slovensko-klerikalni surovo#nca napadel iz političnih vzrokov nekega postenej'sek; kmetskega fanta, ga pretepel ter težko rani S Čudno se nam zdi, da vkljub izredni milo-1 Je sodišča cerkvena oblast tega kaplana-pretepa! boli že davno ni pognala tja, kamor spada, i 1 ljudstvo si hoče samo pomagati. „Slov. narofn^'' namreč poroča, da je bil preteklo nedeljo ^lenc maši kaplan Bozina od razjarjenega ljudst*kor dejansko napaden in hudo tepen. 0 zadevi tvn0 bode dobilo že še natančno poročilo. Na vs! ^ način pa je naravnost sramotni škandal, ki j Avj pač le na spodnjem Štajerskem mogoč, dapa s kaplan, ki se upa vsak dan pred oltar stopiga ' ponočnjak in pretepač najgrše vrste. Fej, fe; 8m Mrliči se budijo. „Sloga", ki se še ved« . * iz bogve kakšnega vzroka v Ljubljani tiski Je poroča v zadnji številki, da se bodejo pri lxe n dočih deželnozborskih volitvah „slogaši na m črti udeleževali neodvisno povsod z lastni!*"^' kandidati ..." Sakrabolt! Klerikalci so bajve pred to grožnjo že na hrbet padli! Mrliči i ' budijo . . . gospoda Mslogaška", škoda truda r . denarja, — kar je mrtvo, je pokopano . . . l£r" Prvaški polom se je zgodil zopet v Breil°* cah. Med tamošnjimi prvaki igral je namre ■ tudi laški trgovec Jože Boecio veliko vlogo, i ', laški Slovenec je prišel zdaj v konkurz. Pa t konkurz je tako čuden, da se bode moral . Stil >ežf menda tudi državno pravdništvo zanj zanimat Kajti tri dni pred naznanilom konkurza zastav ,• je Boecio vso svojo zalogo blaga, svoje premi« ' nine in zahteve svoji sestri Roži Tepeš, nadalj Ivanu Vidmar in brežiški posojilnici. Ostali % niki so na ta način za svoje zahteve ogoljufan" ' Radovedni smo, kako bode ta brežiški škanda . končal. Napredna zmaga. Dne 20., 22. in 24. ju-nuarja vršile so se volitve za okrajni zasto. slovenje-bistriški. Naši somišljeniki so lepo zmago, tako da ostane okrajni zastop zc pet v naprednih rokah. Naskok prvaških ns .' sprotnikov je ostal bez nspeha. čestitamo vrliii ■ volilcem prav prisrčno za lepo, v gospodarske« in političnem oziru velevažno zmago! Okrajni zastop v Konjicah postal je nesklep'pa čen, ker je izstopilo 18 članov, med njimi odbornikov. Oblast bode morala zastop čimp, razpustiti in nove volitve razpisati. Za obmejne vojake se je vprizorilo v PtojjSi ■ veliko veselico s koncertom vojaške godbe, k'- '.' je imela izredno lep uspeh. Za veselico so i^j' zlasti trudile ptujske dame,.na čela jim eoproged-aradnega vodje gospa Anny pl. Netoliczka. Vi če selica je imela vkljub ogromnim režijam či stega dobička 1.525 kron, katero mali Ptuj izredno veliko svoto se je v nam obmejnih vojakov odposlalo. Vsem prireditelj gre iskrena zahvala! Požar. Piše se nam: V soboto dne 25. nuarja je posestniku Alojzu Rojko v Vurbe: zgorelo gospodarsko poslopje z vsem orodj senom in slamo. Škoda je za 3000 kron, ka zavarovalnina le deloma krije. Neznani stori! je nalašč zažgal. To je že tretji slučaj v en mesecu v naši občini. Domačini in sosedi, us lite se nesrečnežev ter pomagajte jim po m Zemlja je važna in hladna, tndi poleti. Kdor se giblje mnogo na prostem, je torej lahko prehlajenju, revmatičnim in gihtičnim bolečinam izpostavljen. Pozimi dostikrat v stanovanjih vleče, ali so pre-obilo ali pa premalo zakurjena in vlažna. Tudi tukaj nastopajo vedno revmatične, gihtične bolečine, bolest v vratu, zobobol in bolečine v prsih, bodenje na strani ter mnogo drugih bolečin. O dobrih domačih sredstvih dokazuje le resnica iz ust izkušenih ljudi več, nego vsako sebično hvalenje. Taki izborni, priznani pre- parati so, kakor vemo iz lastne izkušnje, Fel-ler'jev bolečine odpravljajoči, zdravilni, okrep-čevalni fluid z zn. „Elsafluid" ter Feller'jeve odvajalne Rbabarber-pilule z zn. „Elaapillen." Tu en dokaz: Dr. Neugebauer na Dunaju VIII, Laudonga8se 42, piše: „Feller'jev fluid z zn. aEIsafluid" se je nekemu 83 letnemu možu, ki trpi na „Arteriensklero8e", od prijateljske strani priporočalo, da odpravi slabost muskelnov njegovih nog. Resnično mn je to prijetno namazanje dobre slnžbe storilo in izjavlja ta gospod, da gre zdaj bolje." Gospod dr. R. Schmidt, Pitten, Nižje-Avstrijsko, piše: „S Feller'jevima dvema Elsa-preparatoma, zlasti z Vašim flnidom in Va- šimi pilulami dosegel sem krasne uspehe vsled tega sem ju mnogokrat priporočal." Hočemo Vam še povedati in sicer iz izkušn dober tek, zdrav želodec imamo in nobenih lodčnih težav, nobenih bolečin, odkar rabin Feller'jeve odvajalne Rhabarber-pilule z „ElsapilIen." Poskusite jih tudi, one uredij odvajanje, pospešujejo prebavo, vplivajo proti kriSi'ng, in izboljšajo kri. 6 škatljic franko 4 krone, meibbe tem ko se dobi od Feller'j evega Elsafluida po^' izkusni tucat za 5 kron. Izdelovatelj obeh pre-.ičn paratov samo lekarnar E. V. F e 11 e r v Stubid^B' Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko).------------------*'' ikoriiosti. Kajti nesreča pride pri zaprtih durih v liso in nikdo ne ve, kaj ga čaka . . . nalo Surovež. Delavec Franc Krošelj v Brežicah )odo e očetovo dedščino v kratkem času zapil. Po-ikor em je zahteval od svoje 70 letne matere dear. Ker mu ga ni dala, je vbogo mati s po-enom hndo pretepel in ranil. Snroveža so zaprli. Maščevanje. V Skalicah je iz maščevanja treljal neki Filipšek skozi okno na viničarja a je slovi je t| -osti lančana. Zadnjemu se je posrečilo zbežati. Fi-iega pšeka so zaprli. mil. Steklega psa so opazili v Trbovljah. Ugriz-lostipi' Je 33 letno Marijo Virant, ki so jo morali bolnišnico odpeljati. Tatvina. V Logarovcih okradla je neka fienčič posestniku Jožefn Jelen 1610 kron ; v elenovi hiši je bila od svojega 14. leta sem Htvj akor hčerka. Nehvaležno tatico, ki se je hotela i 8e avno možiti. so zaprli. vsak :i je Ali rod po sdnc ska bo cel ni Ta i ta iralo nati. ;avil mič-lalje lam l stop segli zo-na-rlim kem lep li 3 reje] tuju , ki d se Nož. V Celju sta se delavca Vinko Godec n Avgust Robnik zaradi žensk skregala in stepla. a j( )ba sta potegnila nože. Robnik je dobil od svo-piti e8a nasprotnika med rebra tako hud sunek, da fej I e smrtnonevarno ranjen. Ukradel je nekdo vdovi Roži Zupančič, ko e je nahajala t cerkvi, iz zaprtega stanovanja se njeae prihranke v znesku 300 kron. Papriko v Oči vrgel je posestnik Pflegl pri m adgoni 72 letnemu hlapcu Unger. Vsled t« su-u_:. ive šale so morali hlapca v bolnišnico odpeljati. Uboj. V Globokem pri Brežicah so v neki [ostilni popivali posestniki Franc Valoveč. Janez 'agrič in Franc Vranetič. Ko so šli domu, sta .. Talovec in Jagrič Vranetiča tako hudo pretepla, j a je nesrečnež na prizadetih ranah drugo jutro ?t mrl. Ustrelil se je v Gorici korporal Dolenc, orna iz Spodnje Hotinje pri Celju. Zaprli so v Mariboru zaradi tatvine že nnogokrat kaznovanega slikarskega pomočnika erdinanda Pleteršek. Nečloveški Stariši. Na nečloveški način ranila sta posestnika Požun v Sevnici svojega 5 nega gluhonemega dečka. Po dolgem trpljenju *, nesrečni otrok umrl. Stariši se bodejo imeli red sodnijo zagovarjati. Lepa hčerka! V Podčetrtku je prišel kmet ja'Hatija Mraz pijan domu. Zato ga je njegova »stna hčerka s polenom pretepla. Ves krvav je ležal v klet. Drugi dan je šel s krvavo glavo orožnikom in je hčerko naznanil. Cadno, da taki zverinski slučaji ravno v najbolj kleri-alnih krajih ponavljajo! Roparski napad. Posestnika Matijo Colnerič Bta brata Janez in Anton Sentak, ko Nadvojvoda Rainer f. Po dolgi, težki bolejni umrl je na Dunaju najstarejši član naše cesarske družine nadvojvoda Rainer v 7. letu svoje starosti. Pokojnik je bil namreč 11 ja-l uarja 1827 v Milanu rojen. Leta 1852 postal je oberst, 857 predsednik stalnega državnega sveta in 1. 1861 "°ga red"ednik liberalnega kabineta. Stal je do leta 1865 Ve- a čelu drživnih del. Od leta 1862 sem je bil tudi ku-Či- tene jem ja- irgu em, tere ■ileo ie.m imi- 10Ž- i in nje že-imo zn. dijo crčn aed po. E>zberzcg Kainer v.čVerreicb rator cesarske akademije znanosti. Poročil se je 1. 1852 nadvojvodinjo Marijo Karolino, s katero pa ni imel obenih otrok. Kakor znano, je pokojni nadvojvoda stric ja cesarja. Pokojnik hil je znan kot vrli učenjak, aterega so tudi ressi misleci globoko vpoštevali. V popre- tidnem oziru je bil vrlo naprednega mišljenja. Znan je ego? izrek: »Jaz sem preveč veren, da bi bil klerika-n.< N. p. v m. I — 5 — se je vračal zvečer proti domu v Horič pri Rogatcu. Pobila sta ga na tla in ga hudo ranila. Potem sta ga hotela oropati, a Colnerič ni imel ničesar pri sebi. Roparja sta že pod kljnčem. Divjak. V Dobovi pri Brežicah je grozil surovi fant Janez Urek z odprtim nožem vsem, ki so hoteli v cerkev iti. Prišli so orožniki in bo divjaka aretirali. Pobalinstvo. Na progi Celje- Unterdrauburg metali so neznani pobalini kamenje na osebni vlak. Več oken je bilo razbitih. — Tudi med Laškim in Celjem vrgel je nekdo velik kamen v okno poštnega vlaka Okno je imelo mrežo, tako da se ni nobena nesreča zgodila. Zaradi neveste. Pri posestnika Bezjaku v Janžovcih so vezali vence za bližnjo poroko. Med tem je prišel prejšni ljobček neveste Fuchs in je ustrelil skozi okno. Strel k sreči ni nikogar zadel. Orožniki so dali Fuchsa pod ključ. Drugi dan se je vršila poroka nemoteno. Prijatelja umoril je iz ljubosumnosti rudar Nace Gričnik v sv. Kuuigundi pri Konjicah. Zaradi nekega dekleta se je namreč spri s svojim dobrim prijateljem Jožefom Kropej. Naposled ga je napadel in sunil z nožem v pljuča, tako da je Kropej čez pol ure umrl. Morilca so zaprli. Veliki Ogenj je nastal v gospodarskem poslopju župnišča v Mariboru Sosedna poslopja so bila v veliki nevarnosti. Gasilci so s pridnim delom živino rešili in požar premagali. Škode je za 10 000 K. Iz Koroškega. Šele. Piše se nam: Kakor smo že svoj čas poročali, sta bila Hus in Ožbaot v Selah zaradi nahujskanja ljudi k šolskemu štrajku na 8 dni poojstrenega zapora obsojena. Farška cunja »Mir" je prinesla tedaj 2 strani dolgo poročilo, v katerem je hvalila sijajni in krasni govor brani-telja dr. Brejca, in obenem naznanila, da je on napravil za obsojena dva Sevska preroka ničnostno pritožbo. Upanje, da bo visoko sodišče v Gradcu uslišalo pritožbo, je bilo pri Hasu tako močno, da je zopet začel s«oje fidelno življenje, čeravno bo kmalu prišel „Češplar na bal." Brejc je gotovo izvrstni odvetnik, pri rekurzih pa nima nobene sreče; vse kar je napravil za Selane v minulih 5 letih je bilo brezuspešno in takorekoč iz „bleha." Tako usodo je imela tudi ničnostna pritožba. Visoko sodišče v Gradcu je namreč Brejčevo pritožbo zavrglo in s tem je todi Husovo upanje splavalo po vodi. Ošabna glavica Hasa, katera je doslej tako pogumno in zaničljivo gledala v svet, kima zdaj žalostno, ker ni več pomoči. Bivši župan in šolski načelnik bode torej zlezel kakor jazbec v luknjo. Katere posledice ima ta kazen, si more vsak misliti, če povemo, da so ga razni modrijani nagovarjali, naj kandidira z bivšim občinskim svetovalcem Ož-baltom za deželni zbor. Ker zdaj tega ni več mogoče, bosta postala „potovalna učitelja" za šolske štrajke. Vse potrebne korake za „ imenovanje" je Že napravil dr. Brejc pri deželnemu odboru, kakor je visokemu sodišču tudi poslal prošnjo, naj se Husu dovoli, da vzame na „so-merfriš" saj eno svojih ljubic. Dr. Brejc se je baje izrazil, da je prošnja opravičena in da bo visoko sodišče tej prošnji ustreglo. Nekateri Selani, ki Šimija dobro poznajo, trdijo, da se bo vrnil iz .kriminala" s precej krajšim jezikom nazaj. Bodi kakor že hoče, kazen je zaslužil; naj dela za velike krivice, katere je storil, tudi pokoro in naj se zahvali pri „vrlemu" fajmoštru Linašiju za to žalostno usodo. Prvaško izzivanje v Celovcu je povzročilo preteklo nedeljo pred „narodnim domom" demonstracijo. Zbralo se je kakih 1000 oseb, ki so prvakom, zlasti dr. Brejcu in Podgorcu „pfui" klicali. Tudi nekaj šip se je pobilo. Na celi stvari ni prav nič resnega in slovenski listi se zaman trudijo, da bi tudi to demonstracijo v svoje srbofilske namene izrabili. Koroško ljudstvo se zaradi par prvaško-kranjsko- farških huj-skačev ne bode vznemirjalo. Zaprli so zaradi tatvine peka Wigisser in Esterl v Wolfsbergu. Obadva sta brezposelna postopača. Ukradel je nekdo posestniku Lovrenca Walzl v Hartlsbergu iz podstrešja okajenega mesa za 310 kron. Ponesrečil je v Arnoldsteina komandant orožniške postaje Pilchkastner. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Odpeljali so ga v garniziJ8ko bolnišnico v Celovec. Ustrelil se je iz neznanega vzroka pekovski pomočnik Franc Stessl v Celovcu. Prepeljali so ga v bolnico kjer je drugi dan umrl. Požar. Pogorelo je Janklovo gospodarsko poslopje v občini Eis. Sosedi so razširjenje ognja preprečili. Posestnik Stalober ima za 15.000 K škode, a je dobro zavarovan. Obesil se je brezposelni hlapec Jože Wieser v občini Glanhofen. Mrtvega so našli obešenca v kuhinji. Tatica. Natakarica Marija Činkovič si je izposodila pri Francu Maierhofer konja in šlite in se odpeljala. Preje je bila ukradla svojemu gospodarju krčmarju Witgeb pri Velikovcu 150 kron denarja. Konja in šlite je hotela potem prodati. Ali v Mahrenbergu jo je zasačil straž-mojster Jesse, ki je tatici na kolesu sledil, in jo oddal sodniji. MOJA STARA izkušnja me uči, da rabim za negovanje moje kože le Slecken- pferd-lilijino-mleSiio milo od tvrdke Bergmann 4 Co., Tetachen »/E. Ko« ta 80 h se dobi povsod 229 Domnevni albanski vladar. Za novi albanski prestol se je 2glasilo že mnogo kandidatov. V prvi vrsti stoji najmlajši brat danskega kralja princ Kristijan Gustav, katerega sliko danes prinašamo. Njegov stric je grški kralj, njegova teta pa an- pn'nz Chrialia n čusrav vofOanemarh gleška kraljica, ki se oba zanj potegujeta. Princ Kristijan je danes 26 let star; doslej se od njega nič druzega ne ve, nego da je — najdebelejši človek na Danskem, kajti vkljub svoji mladosti tehta že 170 kil. Krompir v kleti. V manjših in srednjevelikih gospodarstvih se krompir navadno shranjuje v kleti. Tako shranjevanje ne povzroča sicer gospodarju dosti dela in brige, saj krompir težaki po dokončanem poljskem delu kar vsipavajo skozi kletno okno, ima pa dosti nedo.tatkov. Strokovnjak piše med drugim v »Praktičnem kmetovalcu« : Kleti so dostikrat mokrotne in vlažne. Krompir vsebuje dosti vode, ki izhlapeva, zlasti pa takoj is začetka, ko smo ga spravili v klet. Ker se mgtomadeni kup krompirja zajedno tudi segreje in toplota v kleti s tem zviša, nabere se na stenah in ob stropu polno sopare, ki potem kar curlja kot kapljice nazaj dol na krompir. Sicer moremo nekoliko krompir obraniti te >kopeli«, če klet zračimo, krompir pa pokrijemo s slamo, toda v zadostni meri — kakor nas učijo izkušnje — vendar le ne. Pokrivanje krompirja s slamo pa je v mnogih slučajih celo škodljivo, ker krompir ne more izhlapeli mokrote, se ne more izpotiti. Bolj priporočljivo nego pokrivanje krompirja s slamo je zračenje kleti. Nikakor se ne smemo preveč bati, da nam zaraditega zmrzne krompir. Akoravno toplomer kaže 1 do 2 stopinji pod ničlo — kar ob solnčnih pozimskih dneh ni nič nenavadnega — smemo brez skrbi odpreti za nekoliko časa kletna okenca. Temperatura zunaj in znotraj kleti se le polagoma zjednači, ker je kletni zrak prepojen s soparo. S toplomerom moremo ugotoviti, kedaj se naj zaprejo okenca in neha s prepihom. Klet s podtalno vodo ali z odprtim studencem je popolnoma nepripravna za shranjevanje krompirja. Kleti so v pozni jeseni in začetku zime, kakor tudi spomladi pretople in v strogi zimi premrzle. Shranjeni krompir mora imeti toploto med 2 in 10 stopinjami Če toplomer kaže na 0°, postane krompir sladek, pod ničlo zmrzne, če pa je toplota čez 10 stopinj, pa začne že ob Božiču gnati. Deloma lahko to zabrammo z ziačenjem, oziroma ako nakopičimo zunaj ob zidu kleti zemlje ali gnoja in dobro zadelamo vrata in okna kleti s slamo. Toda ali smo s tem prav pogodili ? S a na, gnoj ia klet, te reči pač niso dobre skupaj. Konečno, če smo zade- - 6 — da se rad mer d lali vsako luknjico, kako pa naj pride svež zrak v klet ni kako ! oči mo < dvajati sopar iz kleti I Sopar ostane v kleti, spomladi pa imamo skvarjen krompir. Klet je navadno tudi premala za shranjetanje krompirja, vsled česar je krompir napisan v debelo plast. Čim višja pa je plast, tem manj se odvaja toplota, ki nastane v kupu; tudi vodeni soparji zaostatiejo v plasteh. Mokrotnotopel zrak v kupu pa povspešuje gnilobo, in kaj hočemo proti temu potem storiti I Ce toraj shranjujemo krompir v kleti, treba ga je čim najbolj suhega spraviti; prerezan, gnil ali drugače poškodovan krompir pa ne sme priti v kup, in se splcšno naj že prej spoti ves krompir. Ako je krompir moker ali blaten, kmalu začne gniti v kleti; prerezan, oguljen aH kako drugače skvarjen krompir dobi nase kmalu gnilobne glivice in nam lahko skvari ves kup. Na polju izkopani krompir ni takoj za shrambo. Umljivo pa je, da nobena shramba ne more zabraniti gnilobe, ako že s polja spravimo krompir v pokvarjenem stanju, n. pr. gnilem. Predno ga toraj vsipavamo v klet, treba ga je prebrati. V to svrho se priporoča krompir nasipati po skednju in ga večkrat z lopato preobrniti. Načet', gnili ali drugače poškodovani krompir se odbere Še le ko se izpoti ali sezori, ga spravimo. Ko krcmpir na'agamo in vsipavamo v klet, naj ne hodijo težaki s svojimi težkimi čevlji po njem Tudi z ostrim orodjem se naj ne spravlja krompir, ker se načne, in posledica je gnitje. Drobnjad in zemljo lepo odstranite na rešetki, predno vsipavate krompir v shrambo. Droben, nezrel krompir vsebuje dosti vode, se rad razkroji in ravnuiako ui za shrambo poškodovani krompir. Ako je krompir nakopičen v 15 ali celo 2 m visok kup, je dobro, če pod njega podložiš mrežo; od nje skozi kup pa nekaj lat, da napraviš nekak prepih. Kleti so pogostoma tudi zaduhle. Krompir pa je takorekoč živo bitje, ki tudi diha. V slabem zraku se zaduši, splestii in ni več za jed. Vsaka klet se mora toraj dobro osnažiti, izrveplati in z apnom pobeliti — to velja še posebno o slabi kleti — predno spravimo v njo krompir, kajti le tedaj se drži; seveda ne smemo pustiti v nemar tudi drugih okoliščin, o katerih smo govorili v prejšnih stavki1'. Namesto žveplanja se mnogokrat priporoča razo-kuženje s klorom V globoko posodo, ki jo postavimo sied kleti, vsipamo 1 do 2 kili soli in jo polijemo z žvepleno kislino (na 1 kg soli 1 kg žveplene kisline). Predno to izvršimo, se morajo iz tega prostora spraviti vsa živila in nato zadelati če le mogoče vse tudi najmanjše špranjice kleti. Koj ko smo vlili na sol kislino, moramo se naglo odstraniti in kletna vrata zapreti. Nekoliko ur ne sme ni kdo v klet. Potem pa previdno odpremo okna kleti, da se odstrani strupeni klorov plin. Na ta način se ne le zatrejo vse škodljive glivice, ampak izgine tudi zaduhel duh po trohlobi. Vse te nedostatke, ki smo jih navedli pri kleti, imajo še v večji meri jame, katere po nekaterih krajih tako radi ljudje uporabljajo kot zimske shrambe za krompir. Pri teh jamah pa še obstoji razventega nevarnost, da pride v nje podzemna voda ali snežica ali de-ževica, tako da se potem krompir popolnoma skvari. Le če smo spravili zdrav krompir v zdrave prostore, se ravnamo po danih navodilih, prezimil bo dobro in ostal celo do poletja užiten. J —ž—č. (>Gosp. glasnik<). Zdravi, krepki zobeki zrastejo brez težave. * Razvitek malih otrok v starosti dojenčka se ugodno podpira, ako se daje otroku redno lahko prebavljive, redilne Scottove emulzije. Zlasti v času, ko dobivajo zo-beke, se kaže vpliv tega dolgo priznanega otroškega krepilnega sredstva jako natanko. Scottova emulzija vsebuje namreč tudi za rast zdravih, krepkih zobekov tako važne, kosti sestavljajoče apoene soli. Mali ostanejo stalno veseli in opazijo komaj kaj o tem, da dobivajo zobeke, pred čemur se drugače vse boji. Scottova emulzija se da v vsakem letnem času dobro vzeti, je prijetna in je njena vplivna moč nespremenjena ; seveda mora biti to prava Scottova emulzija in ne kako posnemanje. Cena originalne steklenice 2 K 60 h. Se dobi v vseh apotekah. Proti vpoSiljatvi 60 h v znamkah na Scott & Bowne, z. z o. z. Dunaj VII, in s sklicavanjem na ta časopis se vrti enkratna po- Siljatev poizkusa po apoteki. 28 Loterijske številke. Gradec, dne 23. januarja: 36. 14 50, 79 20. Trst, dne 30. januarja: 28 77 45. 25, 66. Zdravniška priznanja o izbornem vplivu. Polna krasna prša dobite pri rabi 117 med. dr. A. Rix kreme za prša. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3"—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8'—. Kosmetistte Dr. JL Rix Laboratoriom Dunaj IX., Berggasse 171. Razpošiljatev strogo diskretna. haloge v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna „Marija pomagaj1, in parfume rija Wolfram. TT • • fl°! Vprašaitii JL. C# to gor. I'c '. Andreji enkrat svojega domačega zdravnika; ta Vam bod( potrdil, da ne sme v nobeni hiši dobrega, zanei desinftkcijskega sredstva manjkati. Za umivanje 45 — vali ranic, za desinfekcijo na bolniški postelji, za M*- 7iaslJ toaleto dam (irrigacijo) se rabi najbolje . MllCKB, F Dunaja. ičevaj ii V naj LYSOFORM litini me . . L z cn0 ° v 1—2% ni raztopini. — Lysoform je priznano, skozi eno desetletje priznano in znanstveno preiskušeno deauhinjo, t cijsko sredstvo. Se d>>bi z navodilom v vsaki apoteki in drožeriji, originalna steklenica 80 vinarjev. — Zafte, vrI, knjižico o >zdravju in desinfekciji« Vam pošlje zastonj na zahtevo A HUBMANN, ref-rent >\"eie- v; formwerkec, Dunaj XX., Petraschgasse 4. Jty0 "jjt, Redka okasija! Čudežno ceno! JIT" B00 koso« la samo 3 K 80 h. IN Ena krasna pozla«. proč. anker-ura z verižico, gre natanko, za kar se 3 leta garantira, ena moderna zidana kravati za gospode, 3 k. najfin. žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damskega kinca, obstoji iz krasnega koljerja iz orient, biserov, mod. damski kin« s patent-zaklepom, 2 eleg. damska armbanda, 1 par uhanov s patent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, i par gumbov za manšete 3 gradov.duble-zlato s patent-zaklepom, 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi svota 3 jux-pred-meti, velika veselost za mlade in stare, 1 jako praktični seznamek ljubavnih pisem, za gospode in dame, 20 korespondenčnih predmetov in se 600 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, slane samo 3 K 80 h. Pošlje po povzetju centralna razpoš. hiša Gh. Jungwirth, Krakov A.|3. NB. Pri naroSbi 2 paketov se doda zastonj I prima angleško britev. Za kar ne dopade, denar nazaj. 112 Lepo proda, 1 iO in i »ji iz tr» zrave: ■ goveje /injski h! zra v in gi arsko poi odgovor lov : A tsebath ' I es© Modri nasvet! Kupujte le svetovno znrmo rženo frudain 40 in Hort/ranili restov kanefas, Cefir, flanel, plavi ,druk K 16 50. 40 m restov sifon, kreton, barhent K 19 50. Na 1 obleko za gospodo angleški muster „ 1 „ „ dame angles, ali gladko „ 1 srajco iz cefirja za gospode „ 1 tacat žepnih robcev K 1750. 15 25 kanefas na ziben 2 gotovi rjuhi 2 barvasti posteljni odeji 1 namizni prt (tepih) K 25 —. Franko po povzetja! Razpošiljalna hiša . PLATOVSKY, Pisek, (Češko.) 1M V predpnstu priporoča 114 101 J. Kriiber y Ptnju > Allerheiligengass« 13 sledeča naturna vina: novo vino po..................72 vinarjev „ „ „ Ljutomercan............80 „ staro vino Zavrtan................96 „ Zavrčki Muškatelec..............1 K 12 „ jaboljčnica po...............80 in 40 „ I^T* Toči se le pristno, neoukra.no vino! ~"P" Revolver skrbno pristreljen z državnim strelnim kolekom. Le dobra kakovost in čedno izdelano blago. Garancija za funkcijo brez napake. St 100. Lefanchenx-revolver, kaliber 9 mm, 6 strelov, za pa-trone s štiftom (Sliftztlndung), čisto pol., z držajem iz orehovega lesa, „abcug" za obrniti, dolgost 24 cm, en kos K 7-59. St. 101 kaliber 9 mm, najfineje zaziikljan K 8*50. Št. 10o revolver za centralni ogenj, kaliber 9 mm, 6 strelov K 9-50. St. 105 isti, fino za-niklan kaliber 9 mm 21 cm dolg K 11-—. Največja izbira v revolverjih, žepnih pištolah, tercerolib, pištolah za gonjače In vinograde, flobert-tesmkjh, lovskih pnSkah. lovskih potrebščin, municije itd. najdete v mojem glavnem ceniku s 4»00 podobami, ki se razpošilja vsakomur zastonj in franko. G. in k. dvorni lifcrant 88 Ilanns Konrad« razpošiljevalna hiša. Brtix št. 903, (Češko). od katere stane 5 kil postni zavoj frankofJOS K 870 po povzetju. Polpg tega dobilejjj, „,5, zastonj [»££ en lepi rabni predmet. Ako se vsame «,jna fc|(. jev, stane eden le K 3'10. ^j g, „Probat" daje brez dodatka pravepe Vcdnj nega zrna zdravo, okusno kavo. Samo pristno pri Bernidilje, čez 6etreidrr*tt«r6(, Bernsdorf 48 bei Traatenan (ČeSko). okrajni .i '"*r to obrt) PrafabritanrHANHSKONR||: c. in kr. dvorni liferant BE štev. 895 (Češko) Razpošilja le zanesljiva are s 8 leBocite, \ anteno garancijo. ke mod. Zistem Roskopf patent-ara z niklastotavek, » žico, priveskom in usnjatini fut«ov, san. 1 K 4'20, Švicarski orig. zistem Roskojnov K J tent K 5-—. Registrirana „Adler Roiharejcna / nikel-anker-rementoar-ura K 7'—. Brotne f rementoar-ura „Fantasieu K 7 50. Snru vstn romeotoar - ura „Gloria" • kolesje, «, samo K 8 40, ista ura z dvojnim raantej ne k 1250. Fried Konkurenčne budilnice in atenske ure.kar, si SI. 3946. Po amerik. zisterau, gre v vsa- __ Rosenta kem polotaju, najnatančneje regulirana in repasirana, en kos K 2'90, s ponoči svetlo cifernico K 8 80. Dvojna zvonČna budilnica K 3 80, s ponoči svetlo cifernico K 4-20. Kuhinjska okrogla ura K 320. Ura-kuka-vica K 7-511. 8'50 in višje. Budilnica s stol- Sovim zvonenjem K 7 30, ponoči svetla . 840. Ura na pendelj K 850, 1080 in višje. Brei rizike! — Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Pošilja po povzetju ali naprej-plačilu. (■lavni ceiik s 4000 podobami na zahtevo vsakomur zastonj in franko. Enpi ae £^» jsm^CLis^I les "Hfia (Grubenholz) 4—8000 m*, do 10 cm ,a zopf", srednja mera 12 do 25 cm, jevje odrezano, ravno deblo, smreka ali bor,/ postaje za flose na Savi Rajhenbnrg, dobavf« 1913—1914. Ponudbe na upravo „Štajert" trezen viničaLrč kateri ima več delavnih moči se sprejme do 1. mai° ' dobi lepo stanovanje, drva, redi lahko več svinj in kn—rr-t prednost imajo, kateri se razumejo v cepljenju ara "at kanskih trt; pismeno ali osebno se naj zglasijo "^"sg Jurju Kobernag, gostilničar in veleposest v Jurtovka in cih pri Ptuja. Sprejme se tudi tam srednih let trdOO litra 109 hlapeO pod dobrim plačilom. ^elcno m '■'-"i:"\ia in ti? fnice). 1 nj. Garal I Odjema P dom VII., £ Na prodaj manjše a lepo posestvo ki obstoji iz 6 ora'ov dobre zemlje, zidana hiša z 2 bami, klet, Stala in drvarnica; zemljišče obstoji iz njjraQJ vinograda in lepi gozd; za 2 govedi priraste dd krme. Posesto leži '/s ure od Šmarja pri Jelšah, '/, P16t od kolodvora Mestinje. Cena 5000 K. Daljša P°ja>|nki pri Mihael Gobec, Meatinje, pošta St. Mart bei Erlachstein. —■—- 2 09 t la se radi družinskih raz-mci dobro idoča gostilna. 73 je nova, lezi v predmest-iiklele.nice in ob okrajni Maribor-Celovec. Ona je .000 kron; polovica ostane iko gor. Poizve se pri gosp. V. Andrejik, Poitsrhai-h.: ode eslji e ran 15 — vali bolj kakor vsaka iniill "J1- Zastonj na poiskusnjo. i Dduii. Stotero refer, in ričcvaj ii vse monarhije z. in fr. 8S [8 st V ni jeni Be iite t»9 hiša Hdim mesta Ptuja, obsto-a z eno ali dvema sobama, lesinl .uhinjo, čunmato, hlevi za .aiiirafuije, «' zl ulenjavo in 'orisče. Vse mora biti v leni redu. Oglasil.. na uprav-ijtvo ..JJUjm-a" \ Ptuju. • L, Lepo posestvo proda, poslopje je novo Idano in z opiko krito in stoji iz treh his, kuhinje in zraven je Stala za b v govejo živine in so tudi vinjiki hlevi, kolarnica in deuj; zraven lep sadni vrt, ivnik in njive, vse na lepi mini, nteri vse skupaj 6 hov; cena je 8.400 kron. haja se pri sv. Marjeti. VeS izve pri upravnijtva .,Sta> 4 jena"_______100 Za prodati je dobro idoča gostilna ravnem kraju za veliko 'OIOT sio( edina t vasi, s posestvom Bd, ki obstoji ii njiv, trav-kov in gozdov, dobro gos-darsko poslopje. Cena 7000 K. l odgovor se prosi znamka. islov : A. RuKeubanui, Post [taebarh (Sleieriuark) pust-la^raj. 19 1)3 frodaio zaradi odnoda Uit osestvo, ll '•'' ' iana hiša z verando, s talc-[lom krita, 2 sobi, kuhinja ■ Iparherdom, kamra, lepa ■ * Ihana klet, lep velbani hlev, Jrinjaki, šupa, remiza za vo-B?a ' ve, vodnjak v hiši, 2 orala nseVir mlje, iiez 100 sadnih dreves, ') b okrajni cesti, primerno za TMko obrt, 8 minul k šoli in yfkvi, 20 minut do železnice. prai.inja na Luiwig Vliler, iivien: dr p. Pri 1'tujn. Rfi lotift rocite, Werndl-infanterijske ike model 67/77 zakrogljo, sto rsatavek, crelja na 2.20U ko-jterallkov, samo K bo0; 50 pa-kopf nov K 8—. Ista puška, Roskofenarejena v Lancaster-pusko Ni Srotne patrone, kaliber 28, Srel >ro vstreljena na 60 kora-od v, samo K 12 -. 60 patro-ntelji nov K 6'—. Friedrich Ogris. re. škar, SI. Margaret' u iin Rosmlal. na Koroškem. Zaslužek. -4 K na dan in stalno z bko priljubljeno štrikarijo v sini hiši s mašino za hitro ikanje .Patcnthebel", ne- no mnogostranska, prak- in trajna, (jeklene klju- Poduk lahek in za- ij. Garantirano povsod traj- odjemanje dela. Prospekt jslonj. Podjetje za pospese- mje domače fitrikarije Kari '•If. VII., Mariahillerstrsase štev. 82. 815 -obe kra» amei irži trez a obroke zlata verižica 60 gramov težka K HO— i kron ; mesečno. Prvo-I razredna srebrna reuiuntuar-iira K Ur-. Se pošilja povsod. — CB site natančni naslov na R. ^^ chier, hiša z zlalim blagom, 1]alcj«idenkirf St 198. Mo- ravsko. Natnrna vina ra, mila K 68 do 80, nova a. K 38 do 61, pristna 50»/0 rovka In troplnovka K 116'— 100 litrov prodajajosef Kra-vagu v Ptujn. 1001 "Viničar z večjo družino se takoj Bprej-me k novi viničariji na Bc!-skem vrhu. — O-kr.iništvu ______grafitu* Zavič. 113 i Učenec z dobro šolsko izobrazbo, I krepek in zdrav, se pod do- i briini pogoji takoj sprejme. Pekarija Leske, Rase (Maria ' Bast)_______111 103 je ekstra žepna ura, mnogo prem. marka _.Sirena." Le ta ura ima veleprima švic. kolesje in je ni razločiti od zlate ure za 100 K. Za natančnost garantiram 5 let. I k. 4 K 85, 2 k 9 K 50 Nadalje ofer. Glona-srebrno žepno uro za 3 K 70. Vsaki uri se doda zastonj eleg. pozlačeno verižico. Brez rizike. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. PoSlje po povzetju S. Kvhane, eksp. ur. RnAflM.Sebastiang. žt.c45. +Korpulenca+ debelost odpravi znameniti pristni dr. Richterjev 6aj za zajntrk. Edino neškodljivo sredstvo prijetnega okusa in garantirano zanesljivega vpliva. En zav. K 2 50, 3 zav. K 7-—; dopo-šiljatev poštnine pmsta od io-Slitata .Hermes', Miinchen 154, Baaderstr. 8. — Spričevala: dr. med Qa.: konstatira 5—6 ja celo 9'/i kg znižane teže v ca 21 dneh. Dr. W. K. y K.: Z uspehom Vašega čaja za zajutrk jako zadovoljen . . . Dr. Sch. E. v B. Sem jako zadovoljen s čajem za zajutrk, ker jo moja teža se znižala. Gospa M. v D. Na moje največje veselje sem izgubila 40 funtov teže. 816 Razpošiljam orožje vsake vrste 66» na 10 dni za poizkuSnjo in vpogled. Enocevne Lancaster-puške od K 20—, dvocevne LancasterpuSke od K S0-, Hamerles-puSke od K 70 —, Bubert-puSke od K 8"—, revolver od K 6—, pistole od K 2"— naprej. Ugodni plačilni pogoji. — Ilust. cenik zastonj. K D a S o k, fi.liriku orožja, Opocno St. 2052 na drž. žel. Češko. Prodam zaradi odhoda posestvo, zidana hiša s ciglom krita, 3 sobe, kuhinja z Sparherdom, kamra in l«pa velbana klet, blev in svinjaki, 2 orala zemlje z lepim sadnim drevjam in brajdami, zraven malo zidano mlinsko poslopje, z vodno silo primerno za mlin ali žago ali kaj druzega. Posestvo leži ob glavni cesti v slavnem Frarnu. Vprašanje na Lodwig Godec. Fraiibeim.______110 Pozor! s 60.000 parov čevelj 1 4 pari čevelj samo K 8—. Zaradi ustavljenja plačil raznih večjih fabrik se mi je naročilo, prodati večje število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih Snir-čevelj, usnje, ruj. ali črno ga-lod. Kapen-bezac, močno ob-kovana usnjata tla, veleeleg. najnov. fasija, velikojt po fit. Vsi 4 pari koštajo le K 8*—. — Pošlje po povzetju C. Wienrr. eksport Čevelj, Krakov St. 206. Itmenjava dovo--__ ^Jena a*' denar nazaj. Pekovski učenec 63 se takoj z yso oskrbo in oblačilom na 8 letno učno dobo sprejme pri pekovskem mojstru Franz Zagosda, Dieters-dorf. p. Fulinsdorf. 5 vinarjev Vas koSta dopisnica, potom katere dobite moj najnovejši 4000 podob vsebuj, glavni katalog, ki obsega bogato izbiro potrebnih rabnih predmetov ter primernih priložnostnih daril in ki se ga vsakomur zastonj in poštnine prosto vpošlje. Razpošiljalna hiša c. In kr. dvomi liferant 88 Hanns Konrad, Briix štev. 906 (ČtSko). Prave niklaste žepne ure K 4'20. K 5— in višje. Niklaste budilnice K 290, ročne harmonike K 6-—, gosle K 6-80, revdvri K 760. PoS'lja po povzetju ali naprej-plad'lu. Brez rizike I Izmenjava dovoljena ali denar nazaj I Lepo posestvo v Poljčanah 10 min. od farne cerkve se zaradi bolezni proda. Obsega 2 hiši zidani, in gospodarsko poslopje. Razven tega gorico z novo postavljenim poslopjem. 20 joh gozda in okoli 20—22 joh njiv in travnikov. Natančneje v trgovini Saner v Pvljčanah. 96 ISčem za kovaško obrt učenca "V3 14 do 16 let starega; učna doba ;>■■.. let, s popolnim oskrbovanjem in obleko. Naslov; Johann Spoljar, izkušeni kovač v Uajdini pri Ptnja. 108 Kleparski (špengler-ski) učenec 107 se sprejme s brano in stanovanjem pri Konrad PoUner, Celje, Gartengasse 11. Želim se najprvo pismeno seznaniti x dekletom starim od 25 leta naprej. Mlada vdovo ž neko svoto denarja ni izvzeta. Ki bi imela sem v Nemčijo veselje iti. Ponudbe naj se pošljejo, Če je mogoče s sliko, ki se vrne pod šifro .jprofesionist" na upravo .,Štajerca" 10* so takoj sprejme pri g. Ferd. Fiscliko. kovaški mojster v Pliberkn (Bleibnrg), Spodnj. Koroško. 115 Žaga z 20 konjsko motorno Bilo, polnim jarmom in jarmom na vodno Bilo, s posestvom v najlepši legi, zelo dobičkanosna, ob državni cesti in železnici ležeče, v dobrem stana, pripravna za večje tvorniško podjetje (stolarno) se radi bolezni takoj pod ugodnimi pogoji proda. Pojasnila daje F. Hajny, Maribor na Dravi, Kokoschinegg 32. Lepa nova vili podobna sta no val na hiša, 10 minut od Ptuja, 12 let davka prosta, 3 prostorne sobe, kuhinja, speis klet, pralne kuhinja, goveji in svinjski hlevi, drvarnica itd. ter 21/, orala zemljišča zraven, I. razredna zemlja, okroglo 1200 m2 vrta za zelenjavo; nežno privatno stanovanje ob glavni cesti, primerno tudi za vsako obrt, se zaradi družinskih razmer takoj prodal Cena 20 000 K. 7000 K lahko ostane vknjižerjih. Naslov pod „A. B. 53", Ptuj. poste restante. 73 Redki priložnostni nakup *^aj i03i Prodam 20000 parov Dovih, iz dobr.'ga govejega usnja na roki delane, napol fine podčastniške 08^*" komisne čevlje 1f^ en par za K 7 40 dokler traja zaloga. Treba je le dolgost celeča podplata povedati. Brez rizike! Izmenjava dovolj, ali denar ret Se pošlje le po povzetju. Išče se naprej-prodajalec. Ferdinand Dialler, zalega komisnih čevelj, Caslau st. 190, Češko. 1088 ! Langen & Wolf ! Dunaj X, Laxenburgarstr. 53 inženirska pisarna: Gradec. Annenstrasse ilev. II). Originalni „OTTOM-motorji za bencin, benco, perolin, nsauggasu in surovo oy ■ Bencin-lokomobili ■ s streho ali brez nje. Mašine za obdelovanje lesa. Kompletno pohištvo za žage in mizarske delavnice. Ledenioe in hladilna uredbe. Obisk inženirja, proračun troškov, prospekt 626 A. B. Z. zastonj. I Najboljša nemška razprodaja I Gene perje za postelj! 1 k* sirih Misanih 2 K; boljših t K » h; «a pol belih 2 K 1-0 h; taNk * K; belili m-hkih 6 K 10 h; 1 kg najfinejših ud. ženo-Mih, ili-uiik 6 K W b, 8 K; 1 kg flauma (Daunen) »ivega 6 K, 7 K; brlega 10 K; najhnejSi pr&ni 12 K. Ako M vzame A K, potem franko. 0B£"* Goteva postelja *"SK) It krepkega, rdečega, plavoga, belega ali rumenega nankinga, I luiu'iit, 1H(i cm dolg, 12" am took, i 2 planina blaiinana, ■fsaka 80 cm dolga, BO cm Uroka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in jlamnastiin ferjea ta |W«teHe 16 K; ml-damie 20 K; d^iiuK 21 K; poxamezni tiiheiiti 10 K, 12 K, H K, 16 K; zlavae blazine 3 K, 3 K 50, 1 K. S* pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar te ne dopada denar nazai. S. Benleoh, Deschomtz Nr. 710, (elito, (Sobani), Cenik gralii in franke. Viničarja treznega značaja oženjenega, kije prost vojaščine, ter ima 2 ali 3 za delo sposobne, odrasle delavske moči, sprejme se v službo od novega leta 1913 naprej za vinograd, ki meri 6 oralov. Viničar ima prosto uživanje od|5 oralov njiv, travnika in pašnika, dobi gotove plače in druge nžitke. Več se izve na graščini oalovec, pošta Varaždin, Hrvatska. Ponudniki se naj osebno ___________________oglase. 39 Kje se najboljše svinjske m govejke kože prodajo in izdelajo samo pii gj0t- M. Pirich, usnjarija v Ptuju "*&$ v tem novem hramu, da naznaniti, da naj prinesejo ljudi svinjske in govejske kože v delo, katere bodejo prav dobro izdelane in po najnižji ceni. Kateri bode k njemi v delo prinesel, bode prav zedovoljen. Kupuje tudi vsakovrstne kože po najvišji cen'. Pri njem se dobi tudi vsake sorte leder, kopita in vse drugo, kar šoštar potrebuje po najnižji ceni in tudi oberteile, kateri sam izdeluje. Kateri bode enkrat pri meni kupil, bode zmi-raj pri meni ostal. M. Pirich, usnjar v Ptujn. 77 II se dobi rezano blago, perilo in obleke pri Adolfu Wesiak, Maribor, FreibaDSgasse-If (od novega Hauptplatza proti „Narodnem domu") v novo zgrajeni „Warenhalle." Motorji za surovo olje i visokim pritiskom od 16 do 100 HP. Obratni troSki 1 do 1'/, vinarja za uro in konjsko moč. Benein-, petrcilin- ii beneol-motorji leteče in .stoječe konstrukcije od 1 do 60 HP, ter lokomobili od 2 do 20 HP. Obratni troSki o do 6 vinarjev na uro in konjsko moc. 76 Dunaj, UJ., PanloBgasse 3. Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obisk kupcev brezplačno. = lil veliko trgovino Johann Koss, Celje 2 s paradi njeiie solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar .",: met le potrebnje, naj si bode man uf akt ur no blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, are: iDDukei čevlje, spioli obutalo, strikane in eifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, =E=E===E^=EE=E grobne vence in trakove, z eno besedo vse. " na> 73 3 90 Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši izvrstne „Š ta jer 6eve" užigalice. V velikem se jih naroči naravnost pri „Landerbank", Dunaj I.. drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAWITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah. 1EBI■■■ za 2 ledična gospoda se išče. Pogoj dobra in šparovna kuhinja, čednoRt in znanje nemškega jezika. Ponudbe na: Franc Antlers, Karmel, (Dolenjsko). 97 3 močni možje ^psf ki znajo dobro z veli voziti, in 2 mlada konjska hlapca se proti dobremu plačilu takoj sprejmejo.,— Graščina WeiBenfels, Gorensko. 65 Trgovina z orožjem, c. k. zaloga smodnika LECHNER u. JUNGL, GRADEC, Sporgasse 1 priporoča po fabričnih cenah kot najboljše orožje za hranitev autom. žepne pistole, premno pristrel|ene v zistemih nBro.v-ningu, „Steyer" ^Mauser" in »Bayard". Revolvri v najbogatejši izbiri že od K o'60 naprej. Flobert-puške in karabinerji, dvocevne Lancaster-lovske- puške od 36 K naprej. Patrone, ovitke ___________patronov itd. Cenik zastonj in franko.______ 'Ai za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johanii Koss CELJE na kolodvorskem prostora (Zahtevate cenik). Dobre harmonike K 5. fV» Več kot 20.000 koso« prodanih. Nobenih eolninskih izdatkov! Garancija! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj I St. 300»/,, 10 tipk, 2 registre, "" glasov, velikcsl 24X'a cm, K 5-. ISt. 654'/., 8 tipk, 1 register, j 24 glasov, velikost 28X1* cm, K 550. ISt. 658»/* 10 «'pk. 2 registra, 128 glasov, velikost 30X1» cm, K 5-80. 'St. 806'/« 10 tipk, 2 registra, 50 glasov, velikost 26X1* cm, i/ e>.___ St. 663' /« 10 tipk, 2 registra, 50 glasov, velikost 31X15 cm gl pod. K 8'-. St. 685/2, 10 tipk, 2 registra, 60 glasov. Velikost 28X16 cm K 9-50. — SI. 462»' /lil. 10 tipk, 3 registri, 70 glasov, velikost 83X'67, cm, K 11—. Sola za lastni poduk se vsaki harmoniki zastonj doda. — Pošlje po pdvzetju ali naprcj-placilu c. in kr. dvorni liferant HANNS KONRAD, lazpotili.hiSau Bruz št. 899 (Češko.) Glavni cenik s 4fC0 podobami na zahtevo vsakomur zastonj in fran ko. .Stajerc •etek, d Gospodinje t Previdnost !!v™£. Ne kupite putra ali nadomestila za puter, dokler niste glasovite, splošno preiskušene svetovne marke MO »trijo : BLAIMSCHElil JJ™ sko 4 1« leto; za začelo Amerik xa drug računi MARGARINE rom m .. ... nine. N preskusih. ča(i M] „UniKUM" ni rastlinska margarina. Štev. se uUNIKUM" Be izdeluje iz najčistejše goveje masti (Kemfett) s velepasteurizirano smetano in ima vsled tega naj- Uredni: višjo rcdilno vrednost ter je v resnici zdrava. ništvo »UNIKUM" ni umetniški izdelek, temveč najčistejši natnrni prodnkt. Ptuju, UNIKUM" Je PTf^ol eenejSa nego navadni puter in garantirano mnogo izdatnejša. za wN»«» |o ^. SAMO BLAIMSCHEIN „UNIKUM" je s stalno državno kontrolo varovana in je to na vsakem zavojtH razvidno. C Cenjena gospodinja! Ne pustite se vsled tega z drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter; kadar pečeta cvrete kuhate „ ,. za kruh s putrom "an i BLAIMSCHEINs ,JJNIKUM"-MARGrARINO , Se dobi povsod. Poizkušnja gratis in franko. položi Združene fabrike za margarino in putra, DUNAJ XfV. Traki. r Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice M okrepčanje krvi prt* slabosti in bledičnosti (Blcichsuht) itd; steklenica 2 K. — Tekočina »a prša in pljuce, stekl. 1'20 K prati kaliju, težki snpi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krri i. SO vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam m jiht, ude in iivce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburiki živinski prašek a 120 £ Fraiek proti odvajenju krti t živalski vodi a 1,'GO. — Izvrstni strup za podgane, miši, ščurke a K 1'—. Raa-p€*u>te* L. HerfeSt, apoteka, Bleiburg tu KoroHna. Prodam veliko posestvo, ki meri blizo 40 oralov zemlje, 5 oralov gozda z mešanim lesom, debelost lesa od 26 do 45 cm; vinograd tudi v dobrem stanu, nekaj novega trsja, nekaj pa se starega, samo iz starpga trsja se je dobilo v jeseni 1912. leta 6 polovnjakov vina; sadnega mošta pa o polovnjakov; ostalo bo travniki it njive; in čisto v ravnini, pa tudi ne v hribu, malo visi; stanovanje tudi v dobrem stanu, vtliko, vse kakor mala vas; redi se lahko 10 glav živine, samo sladka krma; velike velbane kleti; 4 hiše, tudi za :00 veder visoke podve, poljsko orodje, nekaj goveje živine in s.inj, kakor kupec zahteva. Cena 18.000 kron; plačati pri pogodbi le polovico. Posestvo lezi bliio velike ceste, 3 minute proč od juine železnice. Kupci, oglejte si to ugodno priliko. Anton Kumerc, sodar ■Jzačetl -ni. G 11 IG 11 tonne tovo Zaradi pregrajenja in izpra?njenja vseh inojil , , ložniških prostorov razprodam vso zalogo pohištvi boko pod lastno ceno. Tako elegantne spalne, jedilne in gospod a r sobe, otomane, pisalne mize itd. od najednau b p nejše do na.finejse izpeljave. ločilr Vse čudežno poceni! Vse čudežno pocpohr Samo pri Adn. Josef Kollaritsch8 mizarski mojster, Maribor, Franz-Josef-StraBe 9. 'Adr MOCCKWURFELI sind der allerfeinste, Fix und I fertig gezuckerte Kaffeel ein Wor-rel gibt Vz Liter, .. kostet-ieHaller. UBERALLZU HABEN!'. C.WENSER,FABRIK.KIASESFURT.| -potr Vele rosk panj konč bod6 Lipoglav, Sv. Duh-Loče. 49 na glavnem trgu zraven spotskg priporoča avojo zalogo: Otročjih igrač, raznih rot usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, aa nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tudi jiietarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vyst Razno blago iz stekla in porcelana, taiarjo-piskre, sklede, flaše. glaže in druge v to stroko upadajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin •saprej. Posebno lepe reči pa za 80 dO K 1*20 GroBte und bedeutendste Lokomobilfabrik Deutschlands empfiehlt z večimi delavskimi močmi zu večio viniči • • • • pi z živino se sprejme pri * '' __________________Simon »aitter, Pmi Lepo posestvo^' z gostilno in velikim kamnolomom, opremljt .-. s kamnolomcem na vodno silo, vse v doli, stann, dobičkanosno, primerno tndi za trgoi _ in izdelovanje cementne robe, se pod ugodi nJe pogoji proda. Pojasnila daje F. Hajny, Mali H j na Dravi, Kokoschinegg. 32. vor vel kri za na Bve ta ple mit Leistungen bis 1000 PS. Fur Heissdampf bestgeeignetste Betriebsmaschine. Oesterreichisches Verkaufsbureau: Emil Honigmann, Wien IX. vel Izdajatelj in odgovorni urednik: Karl Linhart Tiskal: W. Blanke T^Phqa.