SVETA leto—YEAR XXIII. Subscription $0.00 Yurly_ khajs mk dm praznikov. • I Issss* I daily GLASILO SLOVENSKE N E PODPORNE JEDNOTE četrtek, 19. junija (June 19), 1930. i ut>3. Act of Oct. t* 1911, authorised on J um 14, lit». $TEV.—NUMBER 143 II \mmmrnmm*mm*m Urud«ü%l hl uprnmUkl prostori i 2867 a Lawndals A vu. Offloe of Publkatsst / • IMT South Uwndnlo Arn. Tslephone, Bookwsll 4*04 Angleži se pogajajo z Gan-dijem za konec vstaje! Bojkot je ubil malone vso trgov i-no v Indiji in aretacije se nadaljujejo po vsej deželi Bombaj, Indija, .18. jun. — Danes poročajo, da je indijska vlada poslala svojega emisarja v Puno, kjer je Gandhi zaprt. Kolikor je znano, so angleški oblastniki odprli neformalna pogajanja s "svetnikom" Gandhijem v »vrho, da dosežejo kompromis glede njegovih Mirih xahtev in končajo nacionalistično revolto, ki jim že gre sa nohte. Iz poročil je razvidno, da je indijska vlada pri volji popustiti precej na svoji trmi. Viceroj Irwin je povabil zastopnike Časopisov na konferenco, ki se vrši jutri. Na tej konferenci bo morda dovoljeno ustavljenim časopisom, da spet izidejo. Drugo znamenje popuščanja je, da je bil Pandit Nehm, ki nadomestuje zaprtega predsednika nacionalističnega kongresa, povabljen na sestanek z lokalnimi oblastniki. Pričakovati je, da vlada pristane na nekatere točkg Gandhijevih zahtev in predvsem dovoli sploš- Nail izletniki v Pari» Devetdeset izletnikov je *lo naravnost v Ljubljano. Veliko zabave. Ogledovanje Pariza Pariz, 5. jun.—(Izvirno poročilo Prosveti).—V Cherbourgu nas je čakal zastopnik Cunard linije, g. Ivan Pšeničnik iz Zagreba, ki je potem potoval z ono skupino, kl je šla naravnost v Jugoslavijo. V roke so naa vzeli francoski cariniki, ki so marši kaj spregledali, strogi pa so glede tobaka; posebno pazijo na ci garete in cigare. Nekaj naših izletnikov je moralo plačati po več dolarjev carine za cigarete, ki so bile vredne 90c. Nobenemu ni torej svetovati, da bi nosil s seboj več kot štiri ali pet cigar ali par zavojčkov cigaret, ki pa morajo biti odprti. Ker smo v Cherbourgu čakali par ur v vlaku, je bilo dovolj časa, da smo se založili z "božjo kapljico," ki je tu primeroma poceni. Od Cherbourga do Pari-no amnestijo za zaprte naciona- zs je šest ur vožnje in razume se, da je zmanjkalo "zaloge" prezgodaj. Ko se je vlak ustavil Bojkot, ki so ga nacionalisti razvili zadnje tedne, je tako uda- v Caenu, je neki naš potnik sko ril angleško trgovino v Indiji, da brez malega počiva ves business. Kriza na bombažnem trgu ima katastrofalen odmev na borzi, kjer so padle delnice. Aretacije bojkotnih etraž se nadaljujejo v Bombaj u, Kslkuti in drugih mestih. NogavKarjl as prlprsv Ijsjo ua itrajk Družba prelomila obljube, ki jih je dala delavcem I'ateraon, N. J. — (F. P.) — Krajevna nogavičareka unija št. 7 je vprašala glavni stan federacije za dovoljenje napovedi stavke proti Universal Silk Co., ker je družba prelomila obljube in odklonila podpis pogodbe po dolgih tednih pogajanj z zastop-- niki unije. Pogoji, ki jih je predložil Carl Holdorman, organizator Hosiery Workers federacije, dovoljuje družbi, da dvigne mezdno lestvico in delovne ure na unijski standard polagoma v dobi šestih mesecev. Predsednik družbe R. Peters pa vztraja, da je podjetje prisiljeno plačevati nižje mezde, ako hoče uspešno konkurirati z neunijskimi tvrdkami. Obljubil je delavcem stalno delo, ako bodo kooporirati z njim in ne bodo ¿ahtevali unijskega standarda, dokler se podjetje ne postavi na trdno ekonomsko podlago. To obljubo je družba prelomila. ko je odslovila večje število delavcev, kar pokazuje, da jI je obljuba služIla le za vado, da je tako držala delavce v pokorščini. Révolta v Boliviji Vstaja Izbruhnila v vseh večjih mentih južnoameriške republike Buenos Aires, Arg., 18. jun. — Argentinski podkonzul v Vil-lazonu, Bolivija, brzojsvlja, da k po vkc^ večjih mestih Bollvl-izbruhnila revolucija. Vstajo v-di mlad radikalec Robert« Hi-nojona, ki je včeraj s svojimi četami okupiral VillasM». Vstaši-ao » bile lahko ranjene. Policijski načelnik se je pridrušil vstašem Jim pomagal strmoglaviti me-»tno oblast. Hinojosa je alnoči od vedel avo-¿« n «taie proti mestu Tupizi. Po-v drugih mestih Bolivije še »i znan. Druga vest ae glasi, da *» "« i^ieznfearjl pridružili vstaji in da je bila révolta povsod dobro organizirana. čil z vlaka za par minut, toda vrnil se je, ko je vlak že—odšel. Pri nas y kupeju je pa pustil kovčeg in klobuk. Seveda smo telegrafirali s prihodnje postaje in potem so ga poslali po "šupu" za nami. Severna Francija, koder smo se vozili, izgleda precej slaba za ^poljedelstvo, dobra pa mora bi-\i za živinorejce. Povsod vidiš ireltko lepe ftivine is travnikov. TPtidi sadjereja je videtMepo razvita. V vlaku smo Imeli pravi "good tirne." Spremljevala nas je precejšnja "zaloga" in kuretina in pa zavest, da smo zopet na trdnih tleh. Razvila se je prava "domača zabava." Naš "pevski zbor," kateremu je pomagal tudi nežhi spol, je častno vršil svojo nalogo. Kolikor bolj pa je zmanjkovalo "zaloge," toliko bolj je prevladoval "telečji bas." V Pariz smo prišli ob desetih zvečer. Na postaji so nas sprejeli nekateri Slovenci iz Pariza. Bil je jugoslovanski naaeljeni-ški komisar za Francijo dr. Kuhar, potem dr. Tomšič in g. kuš. Kot je že omenjeno, je večja grupa (okrog 90 izletnikov) prenočila v Parizu in drugo jutro se je odpeljala direktno v Ljubljano, ostali smo si pa v (veh dneh ogledovali razne znamenitosti Pariza. Posetili smo Montmartre, na katerem je zgodovinska cerkev, pred njo pa spomenik svobodomlsleca. ki ga je verska drhal iinčala. Ta kraj je tudi znamenit lz revolucije leta 1871. 8 tega hriba Je lep razgled po Parizu. Obiakall smo tudi Pantheon. v katerem so pokopani slavni Francozi: Zola, Rousseau, Vlctor Hugo, Voltaire, Paateur in tudi slavni socialist Juares,, ki ga je ustrelil šovinistični fanatik ob izbruhu svetovne vojne. Ogledali smo si tudi umetnine v cerkvi Notre Dame, potem slavolok Zmage, pod katerim Je pokopan "neznani" vojak. S tega slavoloka Je krasen razgled po mestu. Posebno pa ae je nam do-padlo v muzeju Louvre, kjer Je menda najbogatejša zbirka u-metnin na avetu. Psntheon Je krasna stavba, ki Je bila nekoč cerkev, vlada pa Jo Je spremenila v grobnico največjih svobo-domlslecev. V splošnem Je Pariz lepo in čisto mesto. Tovarne ao zunaj v predmeatjlh. Kot smo se Informirali, eo plače delavcev nizke kot povsod. V tovarnah za avtomobile Je plača Izučenlh delavcev po sedem do osem frankov na uro, za nelzučene pe pet do ieet frankov. Stanovanje is hrana pa stane 30 fr. ali več na Ameriška bojna letala ne smejo v Rusijo! Wsshisgton, D. C.—Državni depa rt menit Je 17* Junija obvestil ameriške aeroplanake t vrdke, da ne smejo opre jemati naročil sovjetske vlade is bojna letala. Obveščene drsi-be izdelujejo aeroplane sa ameriško armado in mornarico. Federacije razpravljajo o brezposelnosti Rešitev vidijo v poldnevniku in zavarovanju zoper brespoeelnoet New York.—(F. P.)—Ns kon-vencijah delavskih federacij, ki se vrše v tem čaau, tvori brezposelnost predmet, kl mu dele-Kkye posvečajo največ pozornosti. Itešitev vidijo v petdnevni-ku, v starostni pokojnini in zavarovanju zoper brezposelnost. V prošlih desetih letih je bilo iznajdenlli več avtomatičnih strojev kot kdaj prej, je dejal A. F. Whitney, predaednik bratovščine Železniških spremni-kov. Produkcija se je zvišala za sto odstotkov na vsakega delavca. Industrije ne potrebujejo več tolikega števila delavcev kot so jih pred leti, kajti stroji nadomeščajo ročno delo. Whitney sodi, da je v Združenih državah okrog Šest milijonov brezposelnih delavcev. Joe Byrne, bivši predsednik delavske federacije v Iowl, je Izjavil, da je delavsko strokovno in politično gibanje edino zmožno, da prepreči ekonomsko razrušenje. Pokazal je na injunk-cijo, kl jo je izdal eodnik F. L. Scott proti delavcem, ki so za-stavkali pri Fort Dodge Gypsum Co. Injunkcfja je celo naperjena proti delavskim listom, ako poročajo o stavki. Godbeniki občutijo brezposelnost radi uvajanja zvočnih filmov v gledališčih. Predsednik Ameriške federacije godbenikov je apeliral na delegate, kl so ae zbrali na konvenciji v Denverju, Cole., naj federacija dovoli na-daljnih pol milijona dolarjev za kampanjo proti zvočnim filmom. Papež potroši milijone zs svoj grad Vatlksn, 18. Jun. — Papež Pij se je odločil potrošiti približno dva milijona dolarjev za popravo in remOdellranje svojega gradu Gandolfo, ki Je pepeško letovišče. dan. Torej lahko vaak Izračuna, koliko jim oatane za druge potrebščine. V Parizu se Je zadnje čase naselilo tudi preeej Slovencev, posebno Is Primprja. Imajo svoje drultvo, kl šteje 70 članov. Društvo je bolj družabnega značaja. Življenje v Parizu je približno kakor v Ameriki. Tobak Je zelo drag. Za Zavoj cigaret "Camels" aem plačal 28c ameriške veljave. Tudi obleka je draga. Hotel! pa so najbrž nekaj cenejši kot ameriški. Noša Je približno enaka ameriški, le palico noai večinoma vsak bolje oblečen moški. Zelo razpasena pa je navada napitnine. Na misel mi Je prišla povest: "Daj nam danes naš vsakdanji kruh." Pri vsaki stvari zshtevsjo nspitnino, posebne ps od Ameriksnoev. Ns primer: kupil sem v hotelu par poštnih znamk in klerk ml je dal razumeti. da se tudi v tem slučaju spodobi napitnina. Obiskali smo tudi znani, 18 kilometrov zunaj ležeči VersalL les, palačo nekdanjih francoskih kraljev, kjer je bil podpisan mir po zednjf vojni. Bili smo v dvorani, kjer so podpisali mirovno pogodbo is Wi!sonovfh 14 "fig." Palača je bogato okrašena kot ae je menda apodobilo sa para-site. kl so tu stanovali prod sto-letJL—Astes ftslar, poročevalec Afc Nider naletel na odpor mmm"^v"* Senator Brookhaft bo vodil opozicije proti potrditvi Waahlngton, JX C. — (F. P.) —Hanford McNlder, bivši načelnik Ameriške legije in pozneje pomožni vojni tajnik v Coolidge-vem kabinetu, ne bo potrjen za ameriškega ministra v Kanadi, ako se bo uresničila želja aena-torja Brookharta* ki je organiziral v senatu opfsfcijo proti potrditvi. McNider prikaSUje Čuden značaj polltlksša. Nominalno je pristaš republikantkdstranke in velik nazadnjak, to<» 1. 1904. ae je vrgel s vto silo iq sredstvi v volilno kampsnjo ss izvolitev demokrata Stecka v zvezni aenat. Steck je korporaeijski odvetnik in uradnik Amerilke legije. McNlder tudi sedsj podpira Stecka v volilni kampanji proti regularnemu republikancu Dlcklnsonu, za katerega se je Brookhsrt izrekel. Steckov rekord v senatu ga prikazuje kot riStadnjaka najslabše sorte, kl je vedno glasoval v prilog privilegiranim interesom in proti dolavikim organizacijam. McNlderjevs družina je bogata in kontrolira banke v Iowi in je na Čelu cementnega trusta. Ker je Brookhsrt izjavil, da mu je McNiderjevo imenovanje na diplomatično mesto "osebno zoperno", se senatni komRej za zunanje zadeve v svojem poročilu nI Izrekel ne ss in ne proti Mc-Niderju. Jeruzalem, eo včeraj V tri Arab*, ki so ubili več ftidov med izgiredl v lanskem avgustu. Takoj po eksekuclji so izbruhnili arabski Izgredi v Hajfl. Več o-seb Je bHo ranjenih in med temi tudi policijski načelnik F. M. Seott. Štirje Arabci so bili aretirani. Psriz, lt. jun. — Trinajst In-dok i tajskih voditeljev, ki so v zadnjem februarju vodili napad na francosko posadko v Jenbaju ln ubili več francoeklh oficirjev in vojakov, je bilo včersj ekae-kutlranlh v Hanoiju v francoski koloniji Indokinl. Odseksll ao Jim glave ns giljotini. 80DNU6KI PROCES PROTI STAVKA RJE M Obtoženi so Izgredov Is požiga kompssljskih staasovanj . Marlon, N. C^-(F. P/)—Trije tekstilni stsvksrji, ki se nahajajo Že trt meaece v zaporu na obtožbo požiga kompsnljakih stanovanj, in 60 drugih, obtoženih izgredov pr«d vhodom tovarne Cllnchfleld Textile Co. za čaaa stavke prošlo Jesen, bo prišlo pred sodnika Huddlestona, ko ae otvori obravnava 26 Junija. Obravnava je bila prvotno določena na 7, jsnusrja, toda bila Je odloftens na prlziv Alfred Hoffmana, k I Je bil obsojen na dva mesece zapora na obtožbo izgredov. Poleg Hoffmana ao bili obsojeni v zapor še trije drugi voditelji ftavkarjev na podlagi etične obtoftbe. IZBIRANJE NOVEGA SELAVSKE-GA TAJNIKA Organizirane delavstvo se bejl. ds bo admlslstrscljs imenovale nazadnjaka na to mesto Waahlngton, D. C. — (F. P.) Medtem ko ae James J. Davis, milijonar, trdno oklepa svoje posicije kot tajnik delavskega depart men ta in Izgleda, da ne bo odatopll, dokler ne bo izvoljen v senat, akušajo svetovalci administracije izbrati njegovega naalednika. Zaupni ton, N katerim zavračajo naj'zm<>žnej-še osebe, ki so bile sugestlrane za to mesto, uatvarja med delavskimi organizacijami bojazen, da bo prišel nazadnjgk v Hooverjev kabinet. Sugestije, da Ethelbert Stewart, Thomas Flaherty, prodsed* nlk unije poštnih klerkov ali John Frey, načelnik kovlnakega departments v Ameriški delav-akl federaciji, tvorijo dober material za vodstvo delavakega dv-partmonta, da bi v resnici vero-vsi koristi ameriškega delsv-atva, naletijo ns posmeh. Toda kakor hitro pride Lmo Carl Whits, tipičnega politlkaša is držsve Indiana, sil Albert Jufon-sona, načelnika Imlgracljnkegu odseka v nižji zbornici kotiere-aa, v zvezo z imenovanjem, tedaj je opaziti veaelje v krogih ljudi, ki Izbi rs j o člsne kabine-ta. Ts situscljs vznemirja voditelje organiziranega delavstva, kajti sko bo Isbran eden sli drugI od njiju, tedaj se bodo odnošsjo med unijsmi in delsv-akim departmentom, poslabšali, Carl White je pognan kot zagovornik ostrega izvsjsnja Hnl-grscijakega zakona, kar bo Iz-zvslo proteste od strani prijateljev imigrsntov. Vrhtega jo brezobziren nsprsm zveznim u-službencem v njegovem lsstncm depart mentu. Kadar Jo bilo vprašanje zvišanja* mezde na površju, gs Je White pobijal. Njegova ideja o delavskem de-1 partmentu Je, da je v prvi vrsti urad, da vodi deportacljske aktivnosti, ne pa agencija, ki bi ae borila za protekcljo delavcev, posebno neorgsnizirsnih, ki so najbolj izpostsvljenl izkorišca-nju od strsni delodajalcev. Albert Johnaon je navdušen za deportacijo tujezemcev, k I so prišli nelegalnim potom v Ameriko. On zagovarja še bolj drastične i migracijske zakone kot so že sedanji. Poznan je kot hud nasprotnik rsdikalnih delsvcev svoji državi Je pred leti vo-protl orgs nizanji Živil je preveč—pa jih mečejo v vodo! New York. — V zadnjih treh dneh so komisijski trgovci v New Yorku zmetali v reko na atotlne ton zelenja« ve (aolate, šplnače, fižola, melon, paradižnikov itd.), ker Je tega živeža preveč na trgu in so cene zsčele psdstl. Zelenja« va je letoe dobro obrodila po vsem vzhodu in jugu In new-yorfckl trg Je sabasan. Policija na litvinski konvenciji v Chicagn Petnsjst komunističnih delegatov aretiranih, ko so razsajali ns zborovsnju Chicaga — Oster konflikt med radikalnim in konservativnim blokom na konvenciji Llt-vlnske narodno zveze, podporne organizacije, ki ae wšl v litvinski dvorani, 8195 So. Halsted st., je imel posledico, ds je med pred-popoldanako sejo v torek prišlo 30 policajev v dvorano in aretirali so IS delegatov; med katerimi jo bilo sedem žensk. Nato je nastal mir v dvorani ln delegat-je ao začeli s delom. Konvencija je bila otvorjsna v pondeljek, toda prvi dan jc potekel med samimi kravali ln rabu-kami, ki jih Je povzročalo 200 delegatov «radikalnega (komunističnega) bloka. Boj Je bil rsdl kontestirsnih sedežev. Ko so Je v torek zjutraj rabuka ponovila, Je predaednik Geguzia, ki vodi zborovanje, pozval policijo, naj veže voditelje radikalnega bloka lz dvorane. Geguila Je dejsl, ds so komunisti sklenili razbiti kon vencljo, ker Je ne morejo kontrolirati. Ko so policaji zsčell vlačiti razgrajače is dvorane, Je neka mlsda ženska skočila v policaja Michaels Faheya ln ga ugriznila v roko. Na konvenciji Jo nekaj čez fiOO delegatov/ Litvinska narodna zveza šte/e približno 1A0,000 članov. Komunistična frakcija se še več let trudi, ds bi dobila orga nlzacijo pod avojo kontrolo, s doslfej še nI Imels uspehe. Siri se govorics, ds bo morda Imenovsn tsjnikom delavskega departmenta W. N. Doak, predsednik bratovščine železniških spremnikov. „Toda Dosku ns sprotujejo druge železniške bra tovttine, kar dols rszkol med delsvskiml unijsmi še večji. Tako bo najbrž prišlo, da bo prihodnji načelnik delavskega depsrtmenta Še msnj nsklonjen delsvstvij kot J» bil Dsvls. LaGlARDIA SMEŠI GONJO PROTI RA-DIKALCEM Oposortt Je kongreenike ns strahove, kl so izbruhnlli_v Evropi rsdl revolucije v Ameriki K arid debli $250.000 letne plače Bukarešta, 18. Jun. — Novi rumunakl kralj Karo! bo moral živeti ob vnfzerni plači $250,000 na leto. Toliko določa civilna lista. ki Je bila včeraj predložene zbornici v potrditev. v Nom- Berlin. 16. Jun. — V Reinhold-aohainu eo bili včeraj Izgradi med fašisti is komunistL Eden komunist je bil ubit in dvs fsšists smrtno ranjena. Wsshtngton. D. C.—(F. P.)— Ko je prišla v spodnji zbornici kontrresg na površje zadeva o aproprlaoijl $25,000 za financiranje prelakave komunistične propagande, je kongreanik Ls-Guardis izrabil priliko zs smešenje gonje proti radikalcem. Krtačil je tudi kongreanlka Blan-tona U Texaaa, ker se je zavzemal, naj kongres ne štedl s denarjem sedaj, ko ae gre zs razkritje "rdeče zarote." i "Nahajamo ae v reanlcl v nerodnem položaju," je omenil La-Guardis, "ker ae bojimo propagande, kl te širi po vsem avetu in katere tudi prelakovslnl ko-mltej ne bo mogel ustaviti." La Guardis jo priklical v spomin grozni strah, ki Je objsl Evropo, ko ae jo dvignilo ameriško ljudstvo in zshtevslo ns-odvianoat od angleško vlado. Republika je bila v tistem času grozna beseda ip Je povzročila, ds so ae evropskim kraljem ln cesarjem pričela šiblti kolena. Revolucija v Franciji, ki jo sekala glave arlstokratom, ln druge v poznejši dobi, so tudi povzročile mnogo strahu med tistimi, ki ao živeli na ljudske stroške. Sedaj, ko ameriško industrijsko tvrdko trgujejo s Sovjetsko unijo, kar prinašs ns mi-UJono dolarjev, prihajajo zopet nekatorl ljudje na dan a strahovi ln pripovedujejo ameriškemu narodu, naj se boji rdečega zmaja. UGuardla Je potem pripomnit, denar, ti Js W! določen za preiskavo komunistično propagande, vrten proč, ksjti nihče ne more uatavltl s-gl taci je za izboljšanje razmer ln vae tako preiskave so že vns-prej obsojene, ds bodo končsle s fiaskom. Iskrassls aiaitrala a a. §fté« • I'aaaart. kaaw» J» 0aa*H a salerkllka Sava UimmSb. kjsr J» «aOH ra«Mu»ek» *k»ea4MJa. I'«aaa»k# aa aia prirméiU tritfeaUa «fT'H* v 'oak pelimmmfr sa rssiskevalsa ss jsšeoaa tWsJa. Kitajski elvllaa vojaa Kslšek zmagal ss jiicu In tepsn ns severu Asnghaj, I H. jun. — Kitajska vladne čete, 50,000 mož po številu, kstore Je vodil predsednik Clsng Kslšek, so včeraj porazile vstsše Iz južnih provinc in re-okupirale mesti Jočov in Csng-šs v provinci Hunan. Medtem, ko Js Kslšek zsgnsl svoje glsvns moči ns Jug, so vstsšk« čete iz severnih provinc neovirano prodrle v provinco Asntung in okupirale glsvno mesto Tslnsn. Severnjskl so prodrli ob železnici do Šumet lene, ki se nahsjs 176 milj severno od Han-kova. Neurje v Angliji In Franciji London, 18. Jun. — Hllns ne-vihts s tresksnjem In jrioho js alnoči udarila zapadni dsl Lon-dona. Naliv Je bil tako grozen, ds ao bile v nekaj minutsh po-plsvljene vse ulice ln klsti. Ce« tisoč oseb Je moralo bežati lz svojih podzemskih stanovanj. Skoda J« ogromna. Voat, da Je več oseb utonilo, še nI potrjene. Pariz, 18 Jun. — Pot oseb Js včersj izgubilo življenje v silnem neurju v rasnih krajih Francije. V Bsr le Ducu Jo stena vodi«. 12 čevljev visoke, uda-rtls na iob mesta ln od nesla žensko z otrokom ter podrla več hiš. - Fašističen puč ogroža finsko Helslngfors, 18. Jun. — Orgs-nlzarijs konservstlvnlh finskih kmetov Je zagrozile vladi, da v korak s v Helslngfors in Jo str-mogla\ i, če no zstrs komunlstič-negs gibanja. VMa so Jsrustrs-šlls in tskoj ustavila komunlati-čtte list*- Ur sklicala izredno sa-sedsnje i*srlsm«ttta za 1. julija v avrho nadaljnjih represivnih u-krepov, . flOflVJSTX Četrtek, 19. junija. PROS VETA the ENLIGHTENMENT iUliU) IM LASTNINA SUA MOBS KABODNS POOPOB-NK JKUNOVB al mmé h, t* HI : « unl»m (iwn cm««*) »• 4. mm m yu. $»m m ** M«. IIA« M tat* m.; - Chtmtm I* Clwru r.M M crU» M* Ht» M »ol WU ; H H— mm. _ nlMi ter il» UaMaS SteUi i-m* OU***) Cmmmàâ »»M mm r—' ' mmé Ci—ru »IM v* formen couDlrt- 9t.M M M vnUaK PIOSVETA MUM Ml U»»4«u A»«, cum», — MKMBE* OF TU K tKUKSATED FSKSS <1 r,TT- , M mm HM), pmfea *mMnm tmmm am amMmwm pmmmmt. »m wmm h • mm »—mm iilAli mm* m»mimm. NiHU h P-**—, m m *mm ** mm «U*t Dejstva čikaške afere Ciksški gangeAki škandal ni včerajšnja reč. Zločinske gange «is dnu mestA, ki ao ptK gosto v zvezi s onimi ns vrhu, obstajajo že leta in leta. Prohlbicija je bila za gangeštvo kakor gorak dež zs plevel: rszrsstlo In rszcvetlo se je ns vse strani — kakor se je razrastla In racvetela korupcija med onimi na vrhu, ki vladajo. In vsa lete» ko so bili gangeikl umori in osUli zločini vsake vrste vsakdanji dogodki, je bilo čikaško časopizje pasivno. V časopisju je vzkipelo šele zadnji teden, ko so se gangeži spozabili in ubili reporterja dnevnika Tribune, ki Je mogoče malo preveč vedel o banditih. Tribune je takoj napovedala vojno gangam in osUli listi so se pridružili z velikopotezno gesto. Napovedani so kupi mrllčev v tej vojni. Vse to je v redu kolikor pride poskus uničenja gang v pošte v. Noben pošten človek ne bo simpatiziral z zločinskimi gangami na či-kaškem dnu. In kdor noče simpatizirati z gangeti na dnu, ne sme imeti trohice simpatij tudi z izkoriščevekkiml gangežl na vrhu, ki se razlikujejo od onih na dnu le po stopnji, ne pa po bistvenostil Tribune In oltali časopisi, ki danes v bombastičnih člsnklh kličejo ogenj In žveplo na gange, dočim so le včeraj molčali, priznavajo s tem, da so živeli v miru z gangami do zdaj. fte več: čikaškl dnevniki so sami organizirali gangeše v modsebojnl vojni zs naročnike! Raš Tribune, ki danes najbolj ropoče, Je pred leti uposlevsla cele čete niti nekih karakterjev, oboroženih z "blackjacki" in revolverji, da so pobijali četaše drugih lietov. 0 tem pove policijski rekord. Lsstniki čikašklh dnevnikov dosledno zagovarjajo lokalne Javnonapravne magnate in korporaclje, ki leto za letom oropajo čikaiško ljudstvo za milijone dolarjev. Magnatje, ki kontrolirajo mestno upravo, imajo pri vsakih volitvah gange ubijalcev pod raznimi političnimi firmami, ki terorizirajo volllce In kradejo glasove. Ali so čikaški dnevniki kdaj nastopili složno proti celokupnemu političnemu sistemu, is katerega se rodi le korupcija? Ne, niso, pač pa imajo pri v k« k j lokalni volilni kampanji vsak svojo frakcijo in svojegs "dobrega" kandidata <«ne in Iste stranke. Hear-stova lista, ki danes napadata župana Thom-psona, |M*luiru!ga slugo magnetov, m tu pri volitvah vroče agi tirala za i m loga Thompaona. To Je značajnost In načelnost člkaškega časo-Pl»Ja. GangeAki škandal je rezultat razmer. Časopisje bi ra odpravilo škandal, obdrialo pa bi razmere; rado bi zatrlo komarje, hoče pa Imeti kalužo, v kateri se komer j I plodijo. Dokler bodo fiksiani Imeli vlsdo, ki Je pripravljena dati magnstu Insullu vse ksr hoče, bodo Imeli tudi Csponejs In njegovo ga r igo italijanskih ubljsleev, ksjti zadnji Je nujna posledica prvegs. Morilec reiairterja l.higla lx> lahko prijet in usmrčen na električnem atolu In z nJim vred bodo morda prijeti tudi oni. k I so ga najeli sa umor. Ampak s tem še ne bo konec gsngeštvs. Popolna odprava gangeštva ta h te -va veliko bolj drastičnega čiščenja kot pa ga ima Tribune a svojimi zavezniki v mlallh. slnflnaklh Mesto CMrago se os»obodi I SS dna šele tedaj, ko i akrfiiMfcllt gasgetov na vrhu! To be takrat, kadar pdUeao čikaAka dels vsi vo prevzame meat so spravo v svaje roke In pehae privatne ■»•mata «d IsmIsIMvs jsvaik saprsvj Odsekajte profit sa vrhu in edseksn Im profit ns dnu! To je edino zdrsvllo. Kdaj pride? Zakon proti Ipionažl, ki Je bil «prejet med vojno in ki Je določal dvajset let za|tora sa agitacijo proti vojn C Je še danes v veljavi, daai ga sadnja leta ignorirajo, kakor da ga nI vet. Pred kratkim je sonator Walsh iz Montane predlagal, da je že čaa, da se ta histerični aa kon vrta* v ko*. Senat mu je pritrdil. Čisto brez d«t>atr In vsakega ugovora j« zbornica od glasovala za odpravo protiApionafnega zakona Zdej čsks ns skrijo v nitji Sbomlcl. I Zakon Je bil aprejet a vsJIkim hrupom, odpravljati pa bo lepo na tihem, kongres ae vsekakor počuti kakor človek ki prvaUne hudnga ma/ka In sle*e »odtisne h in«-* . , . Glasovi iz naadbin imm in da ae v bližnji bodočnosti skliče ustanovno zborovanje. Priglasite se Martinu Kesu, tajniku društva št. 13. Potom f< deracrfje lahko marsikaj korist-nsga dosežemo zs jednoto... Končno opozarjam člane, da se redno udeležujejo klubovnih sej in tiste, ki še niso člani, pa vabim da pristopijo v klub. Vsi smo delsvci in vsi se moramo skupno boriti za naše pravice. Vesli Is vzhodsega Okle Bridgeport, Ohio. — Izredne slabe delsvske razmere kot Jih ne pomnijo Ijndje v tem kraju so neizpremenjene. Mnogo J« premogovnikov, ki so zaprti ž* nad tri leta. pred par tedni pa so v bttClni še enega zaprli. Ti-sti, ki so v obratu, delajo po en dan ali dva v tednu. Ljudstvo je obupano, ker nima sredstev za življenje in v doetih slučajih ne morejo rlanj plačevati društvenega asenmenta. Ako bi delavci imeli močno politično stranko, bi lahko upali na izboljšanje položaja. Stran-ko sicer imamo, vendar ae ljudstvo ne zaveda, da bi pristalo v njo. In dokler se ne združimo v socialistični stranki» tudi ne moremo pričakovati boljših razmer. , .J■ Več članic SNPJ ae Je poslu-žilo jed noti nega urada za potovanje v stari kraj. Pauline Glogovlek Iz Blaineja je šla s prvo skupino. Dne 28.* Junija odpotujeta Mary Pire ii Glon-coe, organizatorica vzhodno o-hljske konference in delegatin j a 8. zbora JSZ, in njena sestra Helens Markon iz Neffsa. želimo jim srečnega potovanja in skorajšnjega povratka, da bo mo zopet delovali za delavsko gibanje. • ZRL;" Poročano je že bilo, da se je tukaj ustanovil pevski zbor. To se sicer še ni zgodilo kljub temu, da se Je priglasilo 15 oseb. Jih )e pač težko skupaj spraviti, da bi začeli. Nekdo je v angleškem delu Prosvete šel dalje in poročal, da kmalu priredimo looneert. Lepo bi bilo, ako bi bilo to mošno napraviti. Ker je med mladimi tudi mnogo pevcev, oziroma imajo glas In posluh, bi bilo jsko lepo, ako bi klub ln angisško poslujoče društvo skupaj ustanovila peveki zbor in delala na tem polju kulture. 2* sHšim nekatere,, ki pravijo, da je to politika in da bi pri društvih ne smelo biti te nesnage. Tisti, ki se te zverine tako boje, bi morali vedeti, da je politika pri vaakl organizaciji in v sleherni družini. .Za delavske organizacije je valno, kake vrste politiko foje v svojih vrstah: Indiferentno, delavsko ali protidelavsko. Indiferentnoat pomeni životarjenje In smrt, obenem pa to igra tudi v roke protidelavskl politiki; za delavce je le delavzka politika, med katero spada tudi gojenje delavske kulture. Društvo št 13 SNPJ bo obdr-žavalo svoj piknik, ki bo tretji, dne 4. julija. Soc. klub je priredil izlet za avoje člane In igralce "Poročne noči" na Zeleno goro. Zabava je bila dobra, vendar amo nekaterih pogrešali. Klub ima v mislih prazno-vaje B letnice obstanka, ob kateri priliW se ho povabilo — kot slišimo — Herman Rugelna is Detroita In Anno P. Krašno Iz Johnstowna. Oba sta dobra delavska boritelja In agitatorja za SNPJ. Program Im naznanjen pozneje kakor tudi čas priredbe. Zadnje zborovanje konferen-._ IP^P^P ce kiebov In društev je sklenilo,I** In ako boafe sledili GriHnevo "nisijonarstvo" Sen Frsmrisco, Calif. — V nedeljo IS. maja zvečer smo imeli v naši naselbini, po izrazu nekega našega člana, enega izmed najbolj znanih Slovencev v Ameriki, Toneta Grdina. • Moram takoj povedati, da kar se tiče njegove zmožnosti kot govornik, sem bil presenečali, to je, glss i ms, ali govornik ni (kot ne jaz.) Presenečen asm bH valed tega, ker je naš Tonček pozabil agltirat za našo Jednoto (to omenjam zato, ker sem čital dopise iz drugih naselbin, kako se je on potrudil za SNPJ, ali tukaj Je bil popolnoma izven reda kar se tiče igi-tacija za nas — škoda).' Vae, kar je on nam povedal, je to, da smo Slovenci laliko ponosni da smo Slovenci. To amo že sami dobro vedeli, predtio smo prišfli v Ameriko, brez da bi nam kakšen Clevelandčan to trobil na uho; zavedamo se narodnosti kaj ne, zato imamo 2 društvi SNPJ v našem mestu. Drugo, kar je on nam povedal, je to, da imajo Slovenci v Clevelandu okoli 5 milijonov dolarjev v posojilnicah. Tudi to ni tako veliko, ako se vzame upoštev prebivalstvo in kako se denar skupaj spravi. Ako bi jaz bH obložen z denarjem (njegov Izras), bi to kar sam skupaj spravil in lahko dal papežu Iz svojega žepa "Petrov novčlč" in to za pokoro in odvezo, ker sem se nekdaj pregrešil proti Bogu, posebno pa takrat, ko sem božji hram zabijal, daai ravno je še preeej let tega, približno 26 let (kakor Je sam priznal v Slov. nap. domu dne 18. maja). Tonček nam je tudi omenil, da bi on rad več povedal, samo da je preveč nasprotnikov v dvorani. Morda bi res imel pr* cej trdo tisti večer, ako bi hotši odgovarjati na vprašanja, ki bi mu jih stavili 4 člani SNPJ. Seveda je bil prej informiran kako in kaj da mora govoriti. In to tudi ni čuda, saj je imel dovolj izdajalcev Iz naših vrat Da so nekateri ljudje vedno pripravljeni prenašati novice ne k duhovnikom, ampak njihovim petoliacem, so se nekateri preeej zmošnl izkazali. Čudno a* mi je videlo, ko sem videl, da so bili trije prejftnjl uradniki društva "Tabor Slovanov" št. 804 SNPJ v pripravljalnem odboru za sprejem rar» A. Grdina; eden je bil nekoč predsednik društva, dva sta bila tajnika in le blagajnik po vrhu. Kakšno plačo pričakujeta? Gorka sukeaa, kaHKa vsm jih da ae prihodnje aborovunje vrši 24. avgusta na Blalne, O. Dopoldne bo zberovanje, popoldne pa piknik. Vae jiridruiene organizacije opoaarjsmo. tla delujejo, da bo udeležbe velika. Delovanje v tej ameri tudi nas vešaJo obljube, ker amo rekli, da bomo val delali. Pridobimo tudi ostala društva, «is pristopijo v Prosvetno matico, prej Isobraševalaa akelj* Dalo aa reorganizirano UMW dobro naprsdujs. Bemler poroča, da dnevne obdriavs shode. Ustanovilo aa je tudi par novih krajevnih organiiicJJ. Nekate- ri mislijo, da konvencija je sprejela taločuje ] novpe Hi va naj aa, tlfel tej točki ppringfieldaka pomoto, ker v pravijp, ki in kluka kla-t'polternder, kl ■ bo klJUb delal za organi »arijo pod Howaševlni v < m lat vom in portal njen član V tem okroAJu es tudi deluje zs ustanovitev federar I Je dm-SNPJ, Kot sem »IH*1 se je doaedej pridružilo akciji pet društev. Potrebno Je. da se JI priključijo tudi eetala društva Tonetu, morda boste nekoč po» dob ni Ircem med angelji, kar ae tiče muzikalnih Instrumen* tov l Za nekatere bi rekel, da niso odgovorni za ovoje čine; ali kfc» kor hitro je rečena ena laskava beseda, ao že vsi Is sebe. — Kar je pa še največji čudež, je to, da Še vedno nosijo In nekateri še šivajo moške hlače. Kar ae tiče sUk, se je naš Tone potrudil, da ja dobil d« več duhovnikov na sUke, katerih Je bilo skoro polovica, naaz-reč slik. Prav malo slik ps je bilo iz stafe domovine, a naznanjeno Je bilo narodu, da imdo videli svod rojstni kraj. Kadi tega Je bilo precej raaočaranja. kar Je Tone le tisti večer lahko sHlal, ako al nI bombaža v uše- da je bil zadnjič sprejo kot Slovenec; nevem pa ali so bile role tam sli ne. Drugič pa vem. da bo sprejet še bî>IJe In namesto roš bode sadje, ki ae imenuje pn amerikansko m*p- videli boste cerkvico iz Ssn Francisca. Nekaj bi rad Tončka opomnil, kar mislim si bo zapomnil, in to so tiste besede, ki mu jih je rekel tuksjšf\Jl župnik rev. Praads Turk. Ker mu je tako moško in pametno povedal, je vredno, da ve aeli narod v Ameriki, posebno b( nič ne škodovalo, ako bi ai še drugi slovenski duhovniki v Apsertki dobro zapomnili njegove besede, kar bi bilo v njihovo korist. Rev. F, Turk Je rekel Tonetu: 1.) Mr. Grdina, vi pravite, da slovenska društva v San Fran-ciscu niso dobra, jez pa vam povem» da ao vsa dobra in da ni treba nobenega društva več v naši naselbini. Kar se pa tiče vaše jednote, to je pa samo vaša politika! ,2.) Mr. Grdina, vi pravite, de Slovenci v Saa Praneieeu niso katoličani. Vam povem to, da so in da ao obenem toliko zavestni,, de ne gredo vere "prodajat" po Ameriki kakor ravno vi, 8.)' Mr. Grdina, jaz bi vam bom tukaj vzel slike, na vzhodu tudi Frank Jurčevieh. daai tež-bom P« denar napravil. Torej ko poškodovan Mre. Jurčevich rojaki štrom Amerike, ako ho- je eetala v bolnišnici poleg rečete videti le eno cerkev več, njenih detet, pojdite gledat njegove slike In Pokoj niča in'otrok sta bila svetoval, da vi in vaša žena sto- ja I960 poslan v državno u- Niaem njegov oglaševalni a-gen t. aH toliko lahko povem jav-po njegovem načinu, ds rita sledeče: Vi postanite menih, vsša žena pa nuna, in šele s tkm mi bosta dokazal, da sta v resnici katoličana. Trde besede od duhovnika, ali bile so rečene po rev. F. Turku, za kar mu čast. In vsled njegovega stališča je spoštovan od vseh slojev ln strank. Pred nekako 7 leti sem ga vprašal, zakaj da ni član kakšnega kat. društva. Odgovoril ml je, da pato ne, "ker v vseh društvih je politika. In moja politika je oltar in ne društvo." Slov. duhovni, zapomnite si to. Slišal sem, da se je Tonček preeej potrudil, da al ustanovi flruštvo v naši naselbini. Zagotovo nevem, ali je kaj napravil ali ne, in ako Je, nI krivda Zve-ae slov. društev v San Francis-cu, ker zveza je to poskusila preprečiti. Ampak krivda je nekaterih častihlepnih oseb med nami, češ to asm jaz. Ali glejte kaj še boste, predno bode zopet vse v red spravljeno. Začelo ae Jt. nekaj ropotanja in je lahko še v redu; sedaj pa mislite, da po par letih truda, da amo se združili, 4* bi zopet začeli deliti med par čaatihlepnelev? To bi bilo zopet udarec po blagajnah društev. Da pa Zveza slov. društev ne bo več razočarana kAkor je ¿rila, bodem zahteval kasneje, da se stvari predrugadijo. In to se bo zgodilo v kratkem času, in takrat bo sklenjeno za precej časa. A. Tragedija na križišču Buekner, ITL — Želim poročati žalostno vest, o nesreči, ki je zadela družini Illjn Letica ln Frank JurČovicha Iz Latude, U-tah, ter njihove sorodnike dne 28. maja. Omenjeni drulini sta sa podale aa obisk k svojim sorodnikom v Buekner, 111. S svojima soprogoma in otroci sta se odpeljala v avtih, da predvsem obiščejo mater Ano Bre-kovich ln drugo obitelj. A na mesto radostnega sestanka se je vršil — pogreb matere in sinčka. Do nesreče je prišlo na želez niškem križišču dve milji Izven mesta Fairmont, Nebraska, ko je brzovlak zadel avto Frank Jurčevicha, v katerem so bili poleg njega njegov otrok ter lena Ilija Letica s svojima dvema otrokoma. Na mestu je bil ubit njen mlajši otrok, težko ranjeni pa so bili Frank In njegov otrok ter m rs. Letica in njen drugI o-trok, Prepeljali zo jih v ta mošnjo bolnišnico, kjer so jim nudili prvo pomoč. Leticova soproga je živela le par ur, drugI so pa na poti okrevanja. Frankova soproga se je vozila s svojima dvema otrokoma s I^eticom kakor tudi en Frankov otrok.» Mrtvi trupli so prepeljali Buekner, kjer se Je vrtUl civilen pogreb dne 29. maja. M rs. Letica Je nsmreč letela biti pokopana na družinskem pokopališču, osiroms gomili v Buekner Ju. kjer se nahaja druga obHefj, kot prej omenjeno. Žalostno je IMto videt! «prevod, sa katerim so korakali soprog bi oče pokoj-ne tone in sinčka. Bljev oče In ČUna društva 282 HBZ v Springlerju, Utah. Pogreb je oskrbelo društvo št. 542 HBZ, h kateremu je pokoj niča prej spadala. Rojena je bila 1. 1904 v Clevelandu, Ohio. V Buekner je prišla kot dete s «vpjimi ®t#r-ii, kjer je živela večji del svojega mladega življenja. Radi tega je bila tukaj splošno poznana, kar je pokazal tudi pogreb. Prijatelji, sorodniki in prej omenjani društvi so ji po-lotili mnoge vencev v spomin. Zapušča soproga z dvema majhnima otrokoma, mater, tri sestre, dva brata in mnogo sorodnikov. Njen oče se je bil smrtno ponesrečil pred dvema letoma. Vsem prizadetim iskreno požalje. ' Joseph Malnar, taj. društva 896 SNPJ. «9HI Wai*egan, IIL — V soboto dne 7. junija je bil Jakob Gra-hek spoznan na okrajnem sodi-*u za zdravega. Na prizadevanje nekaterih oseb Je bil ma- mobolnico v Elginu. Ta slučaj je a splošnega videka jako zanimiv, ker pokazuje kaj človeka lahko doleti, ako je napoti skrupuloznim osebam, ki imajo politično moč. Grahsk je bil več let član SNPJ. Bil je trgovec z mehkimi pijačami na debelo. Radi veli ke misterije je bU aretirali, če se je le pokazal na cesti s trnkom, s katerim je razvažal mehko pijačo. Značilno pri tem je to, da je bil isti čas v «ličnem biznisu neki mestni policaj North Chicaga. Končno je bil Grahek "railroaded" po svojih konkurentih v Elgin. Proti njemu je bil tudi okrajni odvetnik okraja Lake A. V. Smith, ki je pisal pismo dr. Hin tonu, načelniku državne umobolnice v Elginu, v katerem pravi, da je Grahek "nevarna oseba ln da mora biti v umobolnici čimdalj ¿asa, dokler ne okreva." Grahek je izpovedal, da so mu zdravniki večkrat priznali, da je «drav hi da se nahaja v umobolnici radi tega, ker nekdo to zahteva. Na sodni ji JU Graheka zastopala odvetnika Richard Zavert-nik in Rodriguez, ki sta mu iz-vojevala svobodo in vpostavlje-nje vseh pravic v okraju Lake. Na svobodo je bil formalno izpuščen in sodnijsko priznan za zdravega dne 9. junija 1980. Poročevalec. Vrtna veselica Cleveland, Ohio. — Na zadnji aeji je članstvo društva Tabor št. 139 SNPJ sklenilo, da prihodnjo nedeljo 22. junija priredimo piknik na cerkvenih prostorih na Maple Hightsu. Vršil se bo v korist društvene blagajne, ker denar se vedno rabi za regularne društvene stroške in za podpiranje raznih dobrih stvari, le nad pet let plačujemo aseament za ubogega Člana in tudi njegovo družino ne pozabimo. On boleha na jetiki in je že nad sedem let v zavodu za jetične. Kor se nesreča lahko vsakemu pripeti ali ga zadene bolezen, je zato potrebno, da držimo skupaj in da delamo drug z dragim. Pri našem društvu je to pravilo trdno v veljavi, ker med član atvom vlada lepa sloga. Kadar društvo priredi zabavo ali podobno, vedno napravimo uspeh. In kljub slabim razmeram upa mo, da bo tudi piknik prihodnjo nedeljo dobro uspel. Dolžnost vseh članov je, da se plknlks a-deleže In rojake Iz naselbine pa prijazno vabimo na poset. Opozarjam tudi članstvo, da ae polnoltevilno udeleži prihodnje seje, na kateri bomo našim uatanoviteljom dali priznanje ob 20 letnici društvenega obstanka. katero bomo praznovali. Fr. SteeM^gtr. Odpoklic ftnpana v Detroita Detroit, Mich. — Kampanja ta odpoklic župana Bowleae napreduje. Več kot 125,000 volHcev Je podpisalo peticijo zs nove volitve. Bowles Je bfl Izvoljen v zadnjem novembru. Obtožujejo ga. da tolerlrs butlegarje In Igralnice. Iz življenja velikih Jjudi V življenju boste težko naleteli na Človeka, ki bi ne imel nobene slabosti, napake sli kakšne čUdne razvade. A najbolj pogosta napaka nekaterih l>udi je ta, da so praznoverni. Človeška duša se instinktivno nagiblje k vsemu, kar je neznano in skrivnostno. So ljudje, ki s veseljem gredo svojo p<>t, kadar zjutraj na ulici srečajo dimnikarja, mi pa,tudi takšni, ki se s kletvijo obrnejo, éeé ^ j i m on prinaša nesrečo. So ljudje, ki posebno gledajo na to, da zju. traj obujejo nogavico najpoprej na desno no-«o, kar so prepričani, da bodo imeli tisti raane neprijetnosti, ko bi jo obuli najprej iKl levo nogo. So zopet, ki bi nikakor ne započeli nobene reči na petek ali pa trinajstega v mesecu. Pra. vijo, da jim ta dan gotovo prinese nesrečo. Ali najbolj zanimivo je to, da se niti naj-duhovitejši ljudje niti največje veleumi niso mogli otresti praznoverja ali pa napake, ki jiru Je bila prirojena. , - Napoleona na pr. poznamo iz zgodovine kakor moža železne volje in brezobzirnega človeka. Vendar je imel veliko napako, da je bil silno pramoveren. To svojo napsko je on nosil v sebi vse do svoje smrti. Napoleon ni kadil, toda brez tobaka ni šel nikdar iz sobe. Aleksander Veliki, Julij Cezar, Byron, Edgar Poe so bili strašni pijanci. Veliki filoepf Rousseau in Zola sta strastno pila čaj. Roussau je imel razen tega večne ljubezenske afere, dasi je propagiral moralo. Mozart in 3trindberg sta živela v trdni veri, da JU ves svet preganja. Mozart se je silno bal iti v Italijo, ker si je domišljal, da ga bodo tam zastrupili. Tudi Beethoven Je bil neverjetno domišljav Človek. Nekoč se je izpreha-jal z Goethejem po Karlovih varih ln takrat sta alučajno srečala carja. " Goethe je obstal, snel klobuk in se globoko naklonil, medtem ko je Beethoven osoril glavo in togo stopal dalje. Schubert ni poznal svoje skladbe, ki so jo kje peli, če ga niso opoaorili, da je skladba njegova. Lisat, Wagner in Balzac so živeli silno razkošno, tako da niso imeli nikdar dovolj denarja an svoje ogremne izdatke. Tolstoj in Dostojevsky sta bila zopet zelo zmerna in skromna človeka v družbi. Kolikor ljudi — toliko nravi I r i Narod brez govorice Profesor Rihard Wagner je proučeval narode v boiivijskih prašumah, osobito pa skupino Indijancev z imenom Kurugua, ki so popolnoma zaostali. Sicer imenitno streljajo z lokom in pšicami, ki merijo tri metre in pol a premorejo bore malo orožja in orodja. Vodo prenašajo v zelo preprosti posodi — širokem listju rastline "pataču". Najzanimivejše pa je tole: kadar se hočejo sporazumeti med seboj, ae zadovoljujejo a tem, da mahajo in krilijo ter zaganjajo nerazločne zvoke. Organiziran jezik jim nedoataja docela. Mlad Indijanec tega plemena, živeč med belci že dve leti, je še vedno nezmožen ponoviti beeedo, ki jo kdo izreče pred njim. Vse torej kaže, da je treba razlagati k> odsotnost govorice s svojevrstno uredbo* njihovega neba in jezika. In četudi so )judje te peeme Izredno zastavni lepo rasli, se vendar od sile težko privadijo nekaterim kretnjam ln ne morejo rabiti vseh udov po Ae^i drugih narodov na Zemlji. Živali, ld dolgo £vyo Kar se tiče vprašanja, katera žival najda-Ije živi, si učenjaki precej nasprotujejo. Znano je, da spadajo v vrsto šivsli, ki najdaije živijo: slon, som, želva, aligator, orel, labod in papiga. Te Živali dočakajo večjo starost od človeka. Zdi ae da Je velikost živali v zvezi z dolgostjo njenega iivljenja. Tako živi slon dalje časa od kamele, kamela dalje od konja, pes dalje od mačke, a mačka zopet dalje od miši ali kunca. Na vendar se to ne more šteti za pravilo. Papiga na pr. živi dalje časa ko vse ptice razen laboda n oglede na velikost. Plazilci žive na sploh več časa ko ptice, a ptice zopet več časa ko sesalci. So sloni, ki so dočakali do 150 let, a želva lahko živi do 200 let. V tro-pičnih krajih žive živali dalje časa kakor v zmernih In hladnih krajih. Ameriiko življenje 168 Sam ae Je operiral Louiz Capetta, etar 42 let in pek po poklicu, je začutil hude bolečine v trebuhu. Vpra šal je prijatelja za avet ln ta Je rekel, da ae mu Je najbrž vnel slepič. Capetta je pa slišal. <*» je operacija na slepiču telo draga, zato je sklenil, da si prihrani stroške in se operirs sam. Vzel je klino varnostne britve in si je od pri trebuh. Ko Je poiskal v d robu košč<* čn va, o katerem Je mislil, ds Je slepič, ga je od-resal. Ves čaa je pa bil tako rasburjen, ds ni čutli nobene bolečine. Nato si Je sam žalil za-reao. Bolečina se Je vrnila in veliko hujt« Pdklicali so zdravnika, Id Je konštatirsl prisad Hi ga brž poslal v Javno bolnišnico. Cape« ta Je bil preaeneften. ko ao mu v bolnišnici povedali, da bi bil lahko tamkaj brezplačno operiran. Ce« nekaj dni Je umri na aastniplj' nju . , , Tekanje in brroeHjivo drvenje ne šteje nič glavno je. da ae prične v pravem i -- Le ČETRTEK. 19. JUNUA. Vesti iz Jugoslavije (Pereievalaki biro Pro« v et« t Jugoslaviji.) " KAKO IJUBLJANSKI KLERIKALCI SPREJEMAJO NASE ■ ROJAKE Ljubljana, 2. junija 1930. Rojaki, potrebno je, da napišemo, kaj je napisal "Slovenec" o SNPJ ob priliki njenega izleta v domovino in potrebno je, __ si to zapomnite. "Slovenec" ¡¡d i. junija 1930 poroča, da namerava Kranjska slovenska katoliška jednota napraviti izlet v Jugoslavijo prihodnje leto. Da to javlja, je čisto v redu. A ob tej priliki ne morejo mimo, da se ne bi spodtaknili ob Slovensko narodno podporno jednoto ter njen izlet Zapisali so namreč: "Slovenska narodna podporna jednota, ki pride letos, ni katoliška, ampak izrazito protikato-liška, kar priča vsaka številka njenega glasila "Prosveta". Tako strastno, kakor ona, je naše predvojno sžteialistično in liberalno časopisje napadalo in blatilo našo, verske svetinje. Za časa evharističnega kongresa je napravila na naše Najsvetejše izpad, kakršnega si ni privoščil noben tamkajšnji protiverski list. Presveto Evharistijo je imenovala navadni piškot". Iz tega pač lahko vs^Jc spozna, koliko je na njej katolHfkega. Dobro vemo, da ta in drugi izpadi na naše najdražje ne frredo na račun celokupnega ilanstva omenjene jednote, saj je njega velik del veren in včlanjen pri njej le v kolikor je podporna, ne pa v kolikor je protiverska. To pa ostane in mi z ogorčenjem pribijemo, da je kot organizacija izrazito protiverska. Zato bomo mi počakali naše Kranjsko slovenske katoliAke jednote, ki pride prihodnje leto, upamo, da že prekrščena v Slovensko katoliško jednoto. Njen in njenemu Članstvu že naprej kličemo: Dobrodošli nam preko-morski bratje in sestre, bratje in sestre po narodnem in vedskem čustvovanju!" Tako. Prav za prav bi bilo to povsem dovolj, da bi spoznali, koliko ljubezni do rojakov imajo klerikalci. Tudi ne bi bilo treba nobenega komentarja in nafti rojaki, ki pridejo na obisk v Ljubljano, si bodo tak poedrav slovenskih katolikov vsekakor zapomnili in se temu primerno obnašali.---------— A vendar nekaj opazk: O priliki, ko prihaja potom SNPJ Mi pribijamo tudi svoje: gibanje svobodomiselnih naših rojakov v Ameriki je tako močno, da more spraviti v "ogorčenost" celo ljubljanske klerikalne purgarje! > BEOGRAJSKI PROCES SE NADALJUJE Bliža se svojemu koncu. — Drugi teden govori tožilca in od vetnlkov v več sto naših rojakov iz tujine kamor so morali, ker jim domovina ni dajala kruha dovolj, ko prihajajo zdaj, da obiščejo domovino, se najde "Slovenec", se najdejo klerikalci, ki so zmožni tem rojakom radi njihove sodobne svobodomiselnosti vreči ob prihodu nekak prezir v obraz. I loteč a tem pokvariti sprejem rojakov. A se motijo: kolikor je res pravih bratov in sester teh xvolx>domiselnih rojakov, jih bodo prav radi tega napada klerikalnega časopisja sprejeli s tem večjo iskrenostjo. Prava olika in pravo narodno čuvatvo, s katerim se tako radi bahajo celo v tem članči-<;u, veleva, da ne gre rojakov, ki Üb je domovina prav za prav Ugnala, sprejemati z mero in v«go, koliko je kdo versko-za-1 rapan ali svobodomiseln. Človek -Slovenec obišče Slovenijo — *«> je. Časopis pa, ki tega ne more razumeti, pa imenuje naslov - "Slovenec". Zanimivo Je še nekaj: svoj (9. marca) Je 8k»venec na ' ni svojih strani javil, da pride '••to* mnogo ameriških rojakov, "snov SNPJ na Izlet v domovi-r»" "Slovenec" tedaj ni vedel, kakšna je ta Jednota, marveč Je """lil in pisal, da Je — katolika. Zdaj, ko je zvedel, da se i* blamlral s to nepoučenostjo, I* Je tako zelo natanko poučen, ([* Je sicer organizacija "Izrazl-protiverska*, da pa Je mno-fo članov tudi vsrnlh. Natanko v<*. da jih Je mnogo včlanjenih 1 SNPJ samo radi podpornega *načaja društva. In vse to z "o-for, enjem- pribija. i . Beograd, 24. maja 1900. Včeraj so bili pred sodiščem zaslišani strokovnjaki, ki naj bi podali svoje mnenje o peklenskih strojih in revolverjih. Prvi je bil zaslišan general Deročo, ki je vztrajal pri svojem pismenem opisu peklenskih strojev in njihovih učinkov. Na sod-nijski mizi so ležali vsi peklenski stroji. O peklenskem stroju* ki je bil namenjen za most pri Martinovki in naj bi po mnenju obtožnice razrušil železniški most, da bi onemogočili odhod poklonit vene depjitacije v 1 Beograd, pravi general Deročo, da ni mogoče reči, kako bi učinkoval ta stroj. To zavisi od kraja, kamor bi ga namestili in od načina vžiga. Škatla da je bila precej huda reč, a baterija je bila slaba. Tudi je odvisno od načina položitve stroja, ali bi bili tiri poškodovani ali ne. Po samem pregledu peklenskega stroja nI mogoče sklepati, kako bi eksplodiral, odvisno je od položaja. Drugi je bil zaslišan major Zrakič, ki je povedal približno isto. Med njim in obtožencem Hadžijo pride do dalšega razgovora. Hadžija trdi, da so hoteli po~ stsviti peklenski stroj v vodo. Major Zrakič pravi, da bi v tem primeru bil učinek stroja mnogo manjši. Tožilec vpraša, ali je kabel zadostoval za namestitev stroja v vodi. Major Zrakič potrdi. Tretji strokovnjak inž. Ilič iz- Na take ideje pridejo le meš-|čsnske dsme, ki tekmujejo med ¡seboj v opremi otroka, v oblek-cah in rejenosti. Njim ne pride niti malo na misel, ds so nekje otroci, ki so bedni in ki ne potrebujejo razstav, ampak kruha. In zato bi bilo za te dame dobro, da bi šle v predmestje ter si tamkaj ogledale delavske otroke in spoznajo, kako malenkostne so s temi svojimi tekmami Tu nekje v Tivoliju ježe pod pi sanimi dežniki otroci na "vpogled" obiskovalcem, tam v pred mest jih pa stradajo otroci. Tu jim gre za lepoto In rejenost, tamkaj pa široko odprte oči iščejo kruha. Joj, te bi iz barak, iz predme stnih bajt, iz rudarskih kolonij zbral vse te otroke ter Jih razstavil v Tivoliju in povabil na rodne dame, naj jih pridejo pogledati, joj, ali bi spoznale is teh razprtih oči, da je treba predvsem kruha, kruha? In bi spoznale ali ne, kako nesmiselno je njih prizadevanje, nagra diti "z velikimi denarnimi nagradami" najlepše otroke? up PROBVET* Dr. Herman Schlesinger: BEOGRAJSKI PROCES , Beograd, 27. maja 1930. Včeraj se je po dveh dneh od mora nadaljevala razprava proti obtoženim teroristom. - Predsednik je Javil, da je no-tranje ministrstvo odvezalo policijskega zdravnika dr. Farka-ša uradne tajnosti in je bil radi tega dr. Farkaš takoj spet zaslišan. Vendar je bil Farkaš bolj skop z besedami in je izpovedal, da je pri Jelašiču ugotovil staro srčno napako. Prišlo je do živa hne debate med?odvetniki in sod- javlja podobno. e peklenski! Glede peklenskih strojev torej ni mogoče neči nič pozitivnega. Pregledali so tudi naboje za revolverje. Kroglam so bile konice odbite. Vprašanje, ali učin-kujejo take krogle kot dum-dum, strokovnjaki zanikajo. Za peklenski stroj, ki je bil nameščen In je eksplodiral nn Zrinjevcu, pravi general Deročo, da ni bil nevaren. Razpravo So za včeraj zaključili, danes se ne vrši, ker je pravoslavni praznik, ter se bo torej nadaljevala v pondeljek. Zaključilo se bo dokazno postopsnje, nakar pridejo na vrsto govori državnega tožilca ter pledojeji zagovornikov, ki pa bodo trajali vsekakor ves teden, če ne še dlje. Tekme za nejlepšegs otroka Ljubljana, 28. maja 1930. Telesno-kulturno društvo A-tena — priredi 1. junija tekmovanje obrok. Matere otrok, ki bodo po neki komisiji špoznsnl za najbolj negovane, zdrave In lepe, bodo bogati obdarjene. Razstava se bo vršila na telovadiš-ču društva v Tivoliju, ~ kjer bo vsak otrok v svoji posteljici ležal pod lepimi dežniki, ki jih bo za reklamo posodila t mika Mi-kuš. Društvo je poslalo vabilo na udeležitev raznim listom, pri tem tudi nekaterim delavskim čaeo-pieem»——— Pri tekmi bo odločevsla dobra rejenost, negovanost In lepota o-troka. Na tekmi bodo sodelovali vsekakor predvsem otroci iz centra Ljubljane, otroci meščanskih mater. Delavski listi pa. ki so tudi prejeli teko vsbllo v natis, se či-tajo predvsem v predmestjih t#r po delavskih okrajih. Torej tamkaj, kjer Je doma l»eda In lakota, kjer žive otroci svoje povsem drugačno življenje kot oni mesta, kjer Je lepota otrok vdrtih očeh In upadlih licih. TI vsekakor ne bi odnesli nagrade, ki Jih razpisujejo ljubljanske dame is salonov. niki ter pričo. V tej debati je prišlo do incidenta med dr. Sute-jem in predsednikom sodišča, ki mu je dr. Sutej očital nervoz-nost. Radi tega je sodišče kaznovalo dr. Suteja s 100 Din glo-be.Predlog odvetnikov, naj se zasliši dr. Farkaš tudi glede o-stalih obtožencev, zlasti Krem-zirja, je sodišče odbilo. _ Odvetniki so nadalje zahteva^ i Od predsednika,, naj opozori novinarje, da ne poročajo pristransko in netočno, zlasti pa dopisnika zagrebških "Novosti". Predsednik je svetoval novinarjem, naj bodo točni. Prebralo se je tudi poročilo meteorološkega zavoda iz Zagreba, ki sporoča, da je bila noč, ko je bil obstreljen kapetan Ka-ledin, tako temna, da ni bilo mogoče spoznati napadalca, kakor trdi Kaledin. Dr. Trumbič je zahteval, naj se preberejo dokumenti, ki - jih je predložil državni tožilec in ki govore o stikih emigracije s teroristi. Sodišče je dslo dokumente prebrati. Državni tožilec pa pripominja, da ta materijal nI__ naperjen proti dr. Mačku, kar •e|5^jgve' v na zahtevo odvetnikov uvede v zapisnik. Razprava je bila prekinjena ob 1. popoldne, danes se nadaljuje, in mogoče bo že danes dobil besedo državni tožilec, da pod» pre in razloži obtožbo. Tenorist ftlmec v "Aldi". — Tenorist Šimenc, ki je iz nevednega odrskega igralca v Trstu postal pevec v ljubljanski operi, prvi junsški tenorist, ki ga Je Ljubljani ugrabila zagrebška o-pera, ki si je morsls Šimenca deliti z beograjsko opero ln ki ga bo kaj kjpalu ugrabil Jugoslaviji Berlin -t bo gostovsl v nedeljo v ljubljanski operi v vlogi Radamesa Verdijeve opere Alda. Kot Aids bo nastopala in pela ga. Zinka Vilfan-Kunčeva, najboljši sopran v Jugoslsvljl, kakor jo imenujejo (in menda s polno pravico), V vlogi Aidinega očeta pa bo gostovsl neki bariton i *t zagrebške opere. Tako bo predstava A Ide eden redkih popolnih večerov v naši operi. Rudarski revirji stradajo. — V Trbovljah in Zagorju delajo rudarji še vsdno le po tri šlhte na teden, v Hrastniku ne delajo nič, ker baje ni prostora zji slpanje na kopan «ga premoga. A tudi v Trbovljah in Zagorju, Iz i kjer malone ve* premog nasipa-v | vajo v msgaclne, bodo kmalu ti prostori polni. V Zagorju so že mnogo trsvnikov nasuti s premogom In bo kmalu tudi prostor ves poln. Kaj bo potem? Bodo tudi Kaj pomeni taka tskma? Ms-tu prenehali s delom popolnoma. Ione nič. Dvigati s tem stremlJe-.V kočevskem rudniku enako: nje meščanskih ms ter po dobri | tri krat na teden delajo, eeporo negi in reji otrok, je prav. Toda Čene so ps kratko mslo odpusti prva dolžnost bi bila vendar, za-j II In ti so se raztspli za delom po krvotok zelo točno "Za božjo voljo!" slišim duhu vzklikati nevidne glasove, "zdaj hočejo medlcinci že zopel; zabraniti prijetno nasledilo, in to v času, ko izgineva prijetnost pred prijetnostjo! Najprej so se pojavili sovražniki alkohola, potem je prišel na vrsto tobak, sledil je odpor proti ostrim začimbam in soli, sdaj ps je vrsta na naši poslednji kulinarični strasti, na kavi!" No, le mirno kri! Najprej hočemo govoriti o vprašanju pitja kave in njegovih posledicah za organizem/ Odkar so prinesli Turki v Evropo kavo iz Abesi« nije in Arabije, ee razpravlja o škodljivih i posledicah rjavega soka in navzlic številnim nasprotnikom je število strastnih pivoev kave do danes stalno na raščalo. Tisti, ki so v Evropi prvi uvajali kavo, si gotovo niti v sanjah niso predstavljali, da bo temna čarobna pijača slavila zmago na pohodu akozi ves kul turni svet. Dovolj, če navedemo v potrdilo nekaj suhih in treznih podatkovv predvojni Avstriji je odpadel na, ,j vsak o glavo skoro poldrug kilogram kave letno; dvakrat toliko kavo so popili na Nemškem, na Ho« landskem celo petkrat toliko. Izredna priljubljenost kave je razumljiva poaebnp. če promo-trimo njeno svojstva, ki močno dvigajo delavnost našega čivne-ga sistema. Tudi delazmožnost živcev se z zauživanjem kave Utopnjuje. Trudni možgani postanejo zopet delavoljni, misli se vrstijo Živahneje, pojavljajo se nove asociacije. Toda tudi vpliv na telesno utrujenost Je očiten. Zaužlvanje ksve dvigs sile isčrpanega mišičevja in podžiga organizem k novemu delu. Mnogi primerjajo učinek kave z bičem. ♦ Ta primera pa drži le deloma, zakaj po stimulaciji ne sledi nagel popust telesnih in duševnih pil. Nedvomno je, da zmerno zaužlvanje kave usposoblja " mnoge duševne delavce za Izvedbo del, ki bi jim sicer ne bili docela dorasli. Njih živci potrebujejo ptimulacijske-aredstvaj^da tye popustijo. Ampsk, kjer je mnogo svetlobe, je tudi mnogo senoe. Ker mnoga narkotična sredstvs pomaga-jo do istega učinka, je treba odgovoriti nk važno vprašanje, če sledijo po' dolgem ,zauživsnju kave v močnih dozah isti škod-J Ivi učinki kakor po uporabi drugih narkotičnih snovi.v Raziskovanje o< učinkovitih principih kave Je pokazalo, da so kavi dve; odnosno tri snovi, katerih vpliv izziva svojevrstne Prav snov, katere pomen Je vobče znan, je kofein, ki J4 v precejšnji količini vseh vrstah ksve. Povprečna množina kofslns, ki gs nsjdemo zrnih, preden jih sprsžlmo, znaša V/t odstotka. V skodelici kave, ki smo Jo skuhsll iz 20 grsmov zmletega zrnjs, imsmo 0.25 gramov kofeina, prav močno dozo, če nam Je znano, da povprečna doza' tega sredstva v zdravniški porabi v bistvu nI večja. Ostali dve snovi so eterične olja In pri praženju zrn nastajajoče snbstance, kaUrih pomen zs poŽlvljsjolotl dobro založenega in dobro delujočega Želodca. V nasprotju S ksvo nima kofein nobenega o-membe vrednega vpliva na delovanje želodca, tako da v tem oziru dosežemo isti qčinek tudi s kavo, popolnoma prosto kofoi-. Slično Je nasprotje obeh snovi glede črevesa. Kava pri mnogih ljudeh pospešujo odtok črevesnih gibanj. Včaai narav nost sili k izprazneju. Kofein nima pri tem nobene zasluge. Da kava sili na vodo, je splošno znano. 2e kmalu potem, ko smo pili kavo, moramo izprazniti mehur.' Eksperimentalno preisksve so dognale, da nnsta ne ta položaj zaradi draženja edvic. Lastnosti, Jo! prijetno dražijo živčni sistem, so preskrbelo kn-vl dominantno pozicijo v Življenju, Skodelica temnega soka prežene trudnost In spanec. Rss-draženost Je pri tem čisto pri-etna, čseto dvigne delazmožnost že utrujenih možganov, in sicer v jako pomembni'meri, ter omogoča pojav novih miselnih zvez. Raribuljlvost, ki Jo povzroča kofein, pa često nI tako prijetna n se pojavlja mnogokrat z občutkom živahne nemirnosti. Baš m inkongruenca v učinku na živčni sistem stavlja vprašanje, aH je od mnogih tako blagodejno občuteni vpliv kave posledica kofeina samega, ali pa mords vpliv snovi, ki jih vsebuje kavs. RAZNE vesti Brezposelnost v člkaških predmestjih Chicago.'*- Cenzusni nadzornik J. E. Vesely je 17. t. m. obelodanil številke o brezposelnih delavcih v člkaških predmestjih, kolikor so jih nsšteli med popisovanjem prebivslcev v zadnjem aprilu. StevHke so sledeče: Delavski Penn- Predmestje: ,Brezp. Cicero •m«» ...........2,808 Berivyn ................1,305 Bellwood .............. 236 Berkley ................ 2$ Broadview Brookfieki . Forest Park Hillside .. May wood ...... Melrose Park ...... North Riverside River Forest........ Riverside ............ Westchester ,...„.. .......... 37 at* 464 25 71ft 484 38 02 111 11 Preb. 65,776 47,055 4,885 780 2,326 10,015 14,545 1,001 25,675 10,727 971 8,901 6.668 »60 prijatelji' aylvaniji Harrisburg, Ps.—Akoprsv Je veČina poslancev v državni le-ginlaturi izjavila uradnikom'delavskih unij, ds so nasprotni železarski in premogovniški policiji, ni mogla linija za ameriške civilne svobodščine pridobiti niti enega, da bi predložil predlogo za odpravo te armade oboroženih čuvajev, ki imajo na vesti več zločinov proti delavskim u-nijam. Poras suhačev v New Jerseju Newark, N. J,—V torek so bile primarne volitve za senator-ske in druge kandidate v državi New Jersey in Dwlght W. Morrow, poslanik v Mehiki, je zmagal kot republikanski kandidat sa senatorja z večino 225,000 glasov.4 Morrow je postavil od-pravo prohiblclje kot prvo točko svojega programs. / Bankir ukradel 1601,000 dobil 10 let St. Louis, Mo. — Prank L. Berry h ill, ravnatelj Investicijske divizije tuksjšnjs Prve narodne banke, Je priznal, da Jo poneveril 1605,000. Obsojen je bil ns deset let zapora. Dvojna mera Pittsburgh. Pa. — Kadar tukajšnja policija uprizori gonjo na radikulce in vpada na njihova zborovanja, takrat se nihče od reepelctiranega elementa ne o-glaai in protestira. Toda ko se je sllčne taktike poslužil župan Kline, ki je ukasal svoje politične nasprotnike pometati iz dvorano, kjer se je vršilo zborovanje njegove stranke, tedaj so nastopili proti njemd najbolj nazadnjaški časopisi tn ga i»rlčell napadati s ostrimi besedunii. Kadar se kršijo ustavne pravice radikalnih delavcev, tedaj Časopisje molči a- 11 pa odobrava nasilne taktike. >■ . ■ Ponarejen denar krošl po Chlcagu Chicago. Zvezni detektivski biro oiNizarja na ponarejone desetdolarske bankovce, ki krožijo v Chlcagu. Bankovci so federalne rezervne note, ki Imajo številke federalne rezervne banke v Kansas Cityju. Petnajst falzlflkatoy js bilo smsnjanih v prodajalnlcah v downtownu. Papir Je malo debelejši kot Js pri pravih bankovcih sa $10, Stavka rudarjev Mount Carine!, Pa.—Nad tisoč rudarjev Je zastavkalo, ksr Je Philadelphia and Reading Coa£| k Iron Co. uposlila neunljske delavce pri konstrukcijskih delih v premogovniku, drugih dvs tisoč rudarjev pa grozi, da bodo pustili delo, ako družba takoj ne odslovi neunljskih dslavcev. "Prosper!teta" v Pittsburghu Pittsburgh, Ps. — V najbogatejši katoliški cerkveni občini v Pittsburghu Je bilo v proštlh šestih mesecih 7!2 pogrebov na cerkvene stroške radi bede. ki vlada med delavskimi sloji. Tako Je poročal zastopnik stavbinske unije, ki s« je udeležil konference, ki Jo je sklioala tukajšnja podružnica Old Age Security Assn. Schleslnger svari New York. — Benjsmln Schleslnger od International ladles Garment Workers unije je posvaril delodajaloe, naj prenehs-jo s zniževanjem delovnega standarda v njihovih delavnicah, ako nočejo Imeti opravki s revo!-to oblačilnih delavcev unljsklh in neunljskih. Okostja orjakov nažll v Ameriki I Salem, W. Va. — V tukajšnji bližini so izkopal! štiri človeška okostja, ki merijo sedem do devet čevljev dolžine. Strokovnjaki menijo, da so ti veliksnl pri« padali indijanskemu rodu Sls-qusn, ki je živsl v Amsrlkl pred okrog tisoč leti. Nadaljna odstavitev delavcev Ptansing, Mick. — Lansing Lumber Co., ki Ima pet parnih žag v centvalnem Miohlganu, Je ustavila obrat v dvsh. Več sto dslavcev Je isgubllo delo. 32 samomorov v Lpe Angstesu v dveh lednih I/os Angles, dal. — Koroner poroča, da Je bilo v prvi polovtcl junija 32 samomorov v I*os An-gelesu, 30 oseb Js ps bilo ubitih fxfiivtov, •UsMioi '«»Jr TWmrt»-l>uf IhM Mltlk Csrps Ares, U, M. Army, ti. do N. Junij« v SsMisr KisM, CJrast Psrk, Oilfsg*. OS vMsSa IUUm» a»u I'. M. >. Sft. JoUft If. as iN ft VSTOrSINA iS fl.N Ss sSofc« M«. smmvtrtnl mMI 91 .M "Sm" n-ročali, da je bil Frank Milosich v Chicago, 111., vsled ropa aretiran. Ker sem od večih strani čul, da se Je v zvezi s to zadevo spravljalo mojega sina, zato izjavljam, ds moj sin John Milo-sich ml., nI imel in nims z gori omenjenim nobenega stika, in nI v tej zadevi popolnoma nič prizadet. John Miloslch, starejši. Chlcsgo, lil., 18. Junija 1930. —(Adv.) obljuba PB08V1TJC Četrtek. 19. junija. — Dobro je! je rekel dr. Springer ter za dutak ixpU ¿ašo mrzle limonade. Dobro j«, bilo je igrača. Dvakrat sem ga že operiral! Tretjič mu bom glavo odrezal! Odnesejo naj ga! Paziti boste morali. Ko so ga nesli v bolnišnico, se je prehladil. Pazite nanj, sestra Kosa! Boja so odnesli. Prinesli so Tanjo. Kloroformirali so jo. Užala je na operacijski mizi bela, kakor je bel cvet vrtnice. Komaj *lišno Je dihala. Bosi je zastal dih. Dr. Springer je nemo in nepremično stal ob vznožju ranjenke. V sebi se Je bojeval proti svojim naravnim občutjem in hotenjem. Ali naj napne vae sile, da jo reši? AH Ji bo to v prid in ne v škodo? Ali bo njeno ozdravljenje vobče komu v prid? Kosi? Boju? Ali ne bo Rosa morala trpeti, če bo Tanja okrevala? Ne bosta li e krvjo, ki ju je le tesneje združila v baru, še bolj navezana drug na drugega? Rosa pa daleč v tujini sama, tako zelo sama in osamljena? In sploh: Ta ženska! Pustila je Boja, vzela je drugega in potem, ko Bojo ni bil več njen, ko mu je Rosa rešila življenje ... Da, edinoie Rosa mu je rešila življenje. Saj se predobro spominja, kako je bil tedaj! Dan in noč Je bedela ob njegovi postelji. Pa je prišla ta ženska, ki se je bila odpovedala njegovi ljubezni. Da Je umrl, so Ji rekli. Res jel Rekli ao Jif, vendar pa ... Da ga je res toliko ljubila, mar ji ne bi bila ljubezen povedala, mar ji ne bi bila ljubezen vlila slutnjo resnice, da Bojo Ig vedno živi? In v vojski! Vsak pameten človek ve, da ne more nihče docela zanesljivo o komurkoli drugem trditi, da je padel in umrl. — Punčara, ženščina . . . saj Jo pozna! Vee ao enake te Rusinje. Sama spolnost je v njej! Glej! Celo zdaj... na tej mizi, na pragu smrti Je videti to'belo telo kakor prašek vrtnice, ki prosi oploditve. Ne, ne! Stokrat ne! Tanja naj umre! Sicer pa: kdo bi jo mogel rešiti? Krogla ji je prestreIHa možgane, trebušno mreno, ledvice. Kdo bi jo mogel rešiti? Naj jo reši, kdor more! Čudežev vendar ne more delati! Roaa, ki mu Je stala nasproti, Je s trepetom v duši zasledovala slehrno njegovo misel. Najraje bi bila zaplakalg, a bala se je, da bi ga razjeilla. — Gospod doktor, Tanja Je kloroformlra-na; čas teče ... Jezno se Je otresel: — Njej jc že utekel! -» Gospod doktor!? T — Ni Ji pomoči! — Saj niti poskusili niste! — Poskusimo lahko, pomagalo ji Itak nič ne bo! — Gospod doktpr, zdravnik ste! Saj menda ne boste hoteli postati morilec in celo morilec, ki zavedno mori . .. mori s premislekom . . , Stresel se je: — Kaj vi veste? — Vidim, gospod doktor; umoriti jo hočete In verujete,v da boste storili dobro delo. — Umoriti? Saj se jc niti dotaknil ne bom. — Gospod doktor, poglejte jo, kako Je lepa, kako vsa bela. Ce bi bila Jaz Bog . .. dala bi ji, da živi tisoč let, še več . . . tisoč in tisoč . . . Gospod doktor, pozneje kdaj si boste morali očitati, da JI niste hoteli pomagati, da ste jo a svojo pasivnostjo umorili, da ste napravili nekaj ostudnega, da ste grešili proti človeku. - — Proti človeku? Tanja ni človek, zver Je! Roaa Je prebledela, stopila Je bliže k njemu, ga prijela za roko in g» prosila: —- Rešite njo» rešili boate tudi mene! Ce bo umrla, mi bo vae življenje težko. Nikjer ne bom našla miru. Venomer me bo zalezovala misel, da sem jo namenoma zvabila semkaj, da bi prišel njen mož za njo, jo našel v družbi z mojim možem in Jo pobil. Gospod doktor . . . zdi ae mi, da je ree bilo tako ... Ta misel me Je bila Obšla, preden sem sklenila odpotovati. Da, tudi ta misel . . . Grda sem, hudobna, a zdaj ko ao posledice zločina tu . . . ne, ne, gospod doktor . . . rešite —- mene! Pokleknila je preden j. Naglo jo je dvignil in začel poveljevati. Rosa je mirno in spokojno stregla. — Eh, Tanja, tvoj mož je bil tepec. Aktiven oficir, komaj kapetan, pa strelja, kakor da je že general .. . Ampnk, z očeeom ne vem, kako bo, golobica moja . . . Ree, ne vem.. No, nič ne de. Med slepimi boš še vedno dobro videla. Nikar ne Rovori, nikar ne pripoveduj! Saj vem, da ti nič nI za tisto oko! Za lepoto ti gre! Nič se ne boj, dandanes je to kaj lahka stvar! Preskrbim tl tako čudežno lepo oko, da ne boš vedele» na katero oko ne vidiš! SmeMjal se Je, požvižgaval neko dunajsko poulično popevko, semtertja robato zaklel, ter mirno delal. ' Roaa, ki ga je dobro poznala, je bila ve-seda, ker je vedela, da ni več vedel, koga ima pred seboj, vedela Je, da ae je zbudila v njem "zdravniška zver".. Nehote se je spomnila kako je 1. 1918 pohajkoval po bolnišnici in vzdihoval: — Ti bedasti Rusi! Mir so sklenili! In kakšen mir, strela gromeka! Da živi Peter Ve-Hki . . . Ta bi boljievike naučil kocjih molitvic! On bi jim že dal mir . • večen mir bi jim dal! Kaj naj počnem ... Oni ao delali s kroglo, ml z nožem ... železo proti železu ... to je pravilo življenju. Strup s protistrupom. Nenadno se je obrnil k Roei: — Sestra Rosica, operacija bo uspela. Kaj menite: če ji od režemo košček trebuščka, ali bo to škodilo njeni lepoti? Glejte to črevo, ki Je vee preluknjano, ji bom odrezal . . . Bog ve, kako bo na sodnji dan našlo pot v svoj trebuh. Kam neki bo zdaj šlo to črevo? V pekel ali v nebesa? Pravoslavni nimajo vlc; v vica tedaj ne. V nebesa naj gre! Naj tam rezervira prostor za njo, ko bo še sama prišla za črevesom. Rosa, kl Je bila na taktne In podobne nedolžne neslanosti navajena, se je smejala. — Nekje sem čital, da Hotentoti ... da, Hotentoti, če ee ne motim — in če ae motim, je prav vseeno— sem čital, da Hotentoti verujejo, da je duša v črevesju . . . Tanja brez duše! Samo če amo pravo črevo zadeli! Po daljšem premoru se je zopet oglasil: Nekega večera nam Je nama nil Perron svečano:! "Gustav je umrl!" Mi emo bili že akoraj pozabili na tega legendarnega Gustava, o katerem nismo vedeli nič določenega. Toda da se ne zamerimo Perronu, smo dvignili obraze z zanimanjem. Ponavljal je: "Gustav je mrtev !" in je zapadel potem v globok molk. In od tega večera ae je izvršila velika sprememba v njegovem vedenju. Leonija ne mu je dozdevala nekakšna vdova. Govoril ji je o bodočnosti, o družbenih zvezah, o potrebi javnega upoštevanja. In ni opazil, da ee Leonija dolgočasi ob takšnih pogovorih in da je iskala najmanjših prHik, ki bi Ji dovoljevale smeh in šalo. Ob koncu leta nas je povabil k sdbi domov in nam je sporočil uradno novico o svoji poroki z Leonijo. "Odločil sem se za edini sklep, kije mogoč. Mnogo sem premišljal in eem prepričan, da sem ravnal po vesti." , t Naravno, da smo ee prisilili napraviti radosten obraz,,, da emo mu čeetitali Na dnu pa nas Leonija, in prepričani smo, da boate vzor žene , . Toda prikrila mu nisem ničesar, verujte mi," je dodala. "Niti Gustava niti Fraka niti Edvarda . . . niti cirkuškega jahača ... niti . . ." Hoteli smo jo prekiniti od same prijateljske sramežljivosti, toda ona je nadaljevala nedolžno: ".,. ničesar mu nisem prikrila .. . niti Renata niti Pavla niti Alfreda niti . . . Morda bi še nadaljevala, pa se ji je zazdelo pametnejše, da zaključi: "Vendar, kaj hočete, čutim, da bom Perrona ljubila vseeno . . pohvalili. al občutilo smeš- Leonije Perronove tek, da je vee no. Kar se tiče p je povabila naj prijatelje ob stran In jim Je dejala s skromnim, prepričevalnim obrazom: "Prisegam vam, da nisem bila jaz, ki je hotela poroko ... Ni koli mu nisem govorila o tem. — On Je hotel. 2al bi mi bilo, če bi me kdo med vami smatral za intrigantko." -Zagotovili smo jo, da ne. "Saj ste bili vredni te sreče, Kupite si farno v Wiacoaaiau. Rodovitna zemlja, sdravo podnebje. Na prodaj imamo farme 40-47-80-120 in 160 akrov obdelane farme. Cene ao sedaj zelo nizke. Kupi se s lahkimi pogoji. , „ RIGHT REALTY CO. Ermeaa A Ocvirk 502 National Avenue, Milwaukee. Wia. YES IZMUCENTA Eaorke psmml novo / iivljeaje! Ako v*Ai prebavni organi pra \ »iIn« MnJsJ*. vi Ukk* Into 4» m. a* Mtavate is vftivtu «ti, iivljenja. VWv.jU borko. dol*,, rn*kuMM> tMiko. u 4rUn* «or m*lae prabavnosU. odpravo irlodč-alk boMta la layrtnic«. UpraU.u-Ukaraoria. nj Severn ¿SORKa POZIV Članom bivše Zadružne prodajalne na Maxhom-Johnntown, Pa. Tem potoni se naznanja, da bo sklicana seja za dne 23. junija 1930 v Slov. DeL Dom točno ob 8. uri zvečer. Namen te seje Je vkrenlti potrebne korake glede dolžnikov, ker nihče se ne zmeni, da bi plačal svoj dolgove, kar dolgujejo Zadružni prodajalni. Primoran sem kot koleiUfv sklicati sejo, da ae nekaj napravi Jaz že toliko časa kolektam, pa nisem še nič skolektal, radi tega ho treba ko-lektorja, ki bo izkolektal na drugi način. Frank Koreltz, 616 Linden ave., John»town, Pa. —(Adv.) ZA DELO NA FARMI bi rad dobil moža in ženo brez otrok, ljudi v starosti 40 do 50 let. Morata biti Slovenca. Za vse druge stvari in informacije pišite na Math Smolnikar,, P. O. Ralph S. Dakota. — (Adv.) VABILO NA IZLET-PIKNIK ■ katerega priredi Slovoaska godba, ler driitvo M. Pomagaj DNE 29. JUNIJA 1930 na dobro poznanem prostoru (Stop 44) v LHtle Falls, N. Y—«ta Herkimer Road. Začetek točno ob 10. uri dopoldne. Vstopnina je samo 25c za osebo, otroci vstopnine prosti Uljudno vabimo vse rojake in rojakinje domače in iz bližnje okolice, da nas posetite v obilnem številu na ti pri-reditvi. Za dobro postrežbo bo izvrstno poskrbljeno. V slučaju slabega vremena se žabava vrši v dvorani Slov. Doma, na 36 Danube »t., Littlc Falla, N. Y. Na svidenje! Kliče in vabi ODBOR. EXPRESNA SLUŽBA V EVROPO preko Hamburga aa aaftlh modernih paralIdh HAMBURG DEUTSČHLAND ALBERT BALLIN NEW YORK Redna tedenaka odplutja. Zmerne cene. Dirketna železniška . svess s Jugoslavijo. • Redna odplutja tudi na naših znanih kahinsldh parnikih ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American Line 177 N. Michigan Avenue Chicago Naročite Mladinski list, najboljši mesečnik za slovensko mladino! (Dalje prthodajU.) Alfred C apun: NESREČNO DEKLE Julij Perron je bil najprikup-nejši tip v naši prijateljski drutlii. Poleg toga je imel prednost, da Je bH najbogatejši. Vzrok za to, da smo mu bili ne-prestami dolžniki raznih maj-hnlh vsotlc, za katere smo ga «tiiridl ob koncih mesecev in ki mu Jih |H» nekakšnem tihem dogovoru nismo vračali nikoli. Ta položaj Je on sprejemal s veliko dobrohotnostjo In popolno diakretnostjo. litin pa je tudi navada, da Je on plačeval naše ¿apitke po kavarnah. Kar se tiče žensk, Je bil Perron seveda v sijaj nejšem j»olo-iuju od nas. l^»ih deklic mu ni manjkalo nikoli. In ohranjeval si jih je dolgo navzlic našim opazkam. Toda za čaaa našega tovarlškega življenja se mu ni pripetilo nikoli, da bi mu kdo od nas nastavil rožičke. In ml s naše strani smo mu dajali razumeti, da Je bila ta naša nenavadna usluga plačilo za vaotice, ki amo mu Jih bili dolžni. Imel ps je neko manljo: to, da Je v naši navzočnosti slavil nravstvene lastnosti svojih lju bic. Ni ga utrudila hvala, ki smo jo peli lepoti In H<*ganci njegovih žensk, nasprotno, še silil nas Je^- drugače bi ae mu zamerili — ugotavljati, da Ima čudni dar arsčavati sam«* izbrana bitja, polna ponosa, duha In sramežljivosti: vedno nta bila kriva aamo neka usodnost, neko slučajno srečanje čudnih okoli- ščin, če so bila ta bitja zapadla grehu. In tedaj nam J«, pripovedoval najbolj nenavadne zgodbe. Neko dakle, a katero je živel tri dni, je bila pravi vzor družinskih čednosti in najiibranejše drosrčnosti, ker je ubogi sosedi darovala tri franke. Drugokrat se mu je videla neka plesalka, kl jo je bil iztrgal njenemu poklicu za kakšen teden dni, Žrtev velike družbene nepravičnosti: ni mogel razumeti, kako da je tako resno in dobro vzgojeno dekle končalo na odru varleteja. NI podvomil niti najmanj o tistih lepih zgodbicah, ki jih pripovedujejo žensko svojim ljubimcem o svoji preteklosti in ki so resnične le tedaj, ko jih pripovedujejo. Vae te izmlšljn-ne zgodbe so se v njegovi dami Sijaji razvijale v tako pretirano mero, da je postat ačaaoma skoraj žrtev nekakšne manije. Nekega dne nam Je predstavil majhno plavoUako s velikimi sinjimi očmi. Ime JI Je bilo Lso-nijs In koj prvi večer smo apo-snsll, ds je Perron tokrat bolj zsljubljen nego po nsvadi h) da ae bo to razmerje podaljšalo vas bolj nego običajno. Ves čaa jo Je aamo zamaknjeno gledal, kakor da Ima pred seboj pri kasen s neba. Sicer pa Je bila res dra-testna in v naših glavah Je vzbujala tiaoč venetih predstav. Prebili amo z njo kaj prikupne ure. Od kod je prišla? Perron nam Je to takoj pojasnil. In Je dodali "Najbolj izredna atvar na njej je ta, da ne pod njeno na videz veselo zunanjoetjo skriva sila resen značaj, ali še bolje izredno tegoben značaj. 2i vi jen je jI jc bilo zelo težavno in polno dramatičnih trenutkov. Poka-zaln je, da je junaška. Počakajte, povedal vam bom. Nenavadno!" tt|>oglcdali smo se začudeno. Kje so bili sledovi kakšne drame v tem tako frivolnem, razposajenem in muhastem bitju? Leonija je bila izmed tistih lah komiselnih In prikupnih deklic, ki prehajajo od moža do moža čisto otročje in ki ti dado skoraj razumeti, da ni vredno je-mfti tragično vse zadevo okoli ljubezni. In smatrali amo ubogega Per-rons za neozdravljivo žrtev lastnih utvar. V pripovedovanjih lepe Leonijo se Je ¿«stokrat vračalo ime nekega Gustava. Ta je moral Imeti zelo važno ulogo ob začetku njene kariere in samo Perron ni opasil, da je Ironija to ime iagovarjala s nekakšno hvaležnostjo. 'Ah kaj!" Je govoril tedaj, ko nje ni bilo zraven: "Ta Gustav j« nlčvrednsž, kl je prav po figovsko zlorabil njeno mladost." In Gustav Je bil nimbo vseh brezvestnih In nevarnih zapeljlvcev, Leonija pa ubogo In čiato bitje, cvet vseh čednosti Njiju razmerje ae je vleklo nekoliko let brat vsakih in v popolnem soglasju. r w* m CE Z VESELJEM kadite, zakaj bi nc kadili najbolj razveseljive cigarete, kar jih je? Camels ao napravljene za užitek ... nič drugega! Najboljša užitka — polna dobrota izbranega tabaka, vsa iz-bomost najboljših kakovosti rahlega, v solncu dozorelega turškega in domačega tobaka sta zmešani tukaj v popolnem soglasju duha in okusa Tukaj, v kajenju Camels, je eden izmed poštenih užitkov, ki ste jih dodali življenju. iVse je vaše. Uživajte. Ura —ob NA RADIO * te N. S C. omretju WJZ M j lokalni rod to umik. N. U