induplati
Leto XIX.
MAREC 1970
Cena 0,20 din
SMO LAHKO ZADOVOLJNI ALI NE?
Člani DS glasujejo o potrditvi zaključnega računa. Smo z doseženim rezultatom lahko zadovoljni? Da in ne!
0 položaju tekstilne industrije
Delavski svet je na svoji XII. redni seji potrdil zaključni račun za leto 1969. Analiza našega lanskoletnega gospodarjenja in poslovanja nam je Pokazala, da nismo dosegli dobička (vsaj omembe vrednega ne), da pa tudi nismo poslovali z izgubo. Pristali smo torej na tisti točki »zlate sredine"i, ki jo — z gospodarskega stališča gledano — označujemo z »ničlo«. Kakšni so ob tem naši občutki? Smo z doseženim rezultatom lahko zadovoljni ali ne?
Če gledamo na perspektivo poslovanja našega podjetja, tedaj moramo reči, da smo s tem rezultatom lahko le delno zadovoljni, da nas ta rezultat sili, da angažiramo vse svoje ustvarjalne sposobnosti in ga izboljšamo. Ni dvoma, da čuti tako vsak, ki ga poslovni uspeh podjetja kakorkoli bistveneje prizadeva.
Če pa se ozremo okoli po sredini, v kateri smo, tedaj si ob tem rezultatu lahko samo čestitamo. Problemi, ki danes tarejo tekstilno industrijo Pri nas, so splošno znani. Marsikatero tekstilno podjetje je že okusilo njihovo resnično težo in marsikatero jo še okuša. Ob dejstvu, da naši osebni dohodki niso več pod poprečjem v tekstilni industriji, lahko — ko ocenjujemo svoj poslovni uspeh — mirno zatrdimo, da se uvrščamo med Uspešna ali vsaj uspešnejša podjetja naše stroke.
Naši občutki so torej mešani. V njih se prepletata zadovoljstvo in skrb. In prav ta skrb, skrb da izboljšamo svoj poslovni uspeh, nam ne daje časa, da bi se dalj časa ustavljali pri svojem upravičenem zadovoljstvu — v tem hipu nas namreč že postavlja pred to, kar nam nalaga, da izpolnimo: pred ta svoj jasni, celoviti proizvodni, poslovni in ekonomski plan... in morebiti tudi osebni, človeški ...
Urednik
V javnosti nekdaj precej razširjeno pojmovanje, da sodi tekstilna industrija v manj razvite države, je že prerastlo v spoznanje, da z uvedbo sintetičnih vlaken, ki so povezana s kemično industrijo in njenim razvojem, postaja tudi tekstilna industrija kapitalno intenzivna gospodarska panoga.
Tudi dejstvo, da je poraba tekstila v Jugoslaviji za več kot polovico pod evropskim poprečjem, je za razvoj tekstilne industrije pri nas več kot ugodno. Kljub takim ugotovitvam pa jo tekstilna industrija pri nas v zelo slabem položaju. Mariborska tekstilna tovarna je bila v preteklem mesecu celo prisiljena odpustiti 260 delavcev, za sanacijo položaja pa potrebuje še 30 milijonov din premostitvenega kredita. Stanje v drugih tekstilnih tovarnah pa je po večini podobno — več ali manj kritično.
Celotna slovenska tekstilna industrija se težavnega položaja zaveda že nekaj let. Samostojno, preko političnih, predvsem pa preko gospodar-
skih forumov stalno opozarja na položaj, v katerem se nahaja, na vzroke za tak položaj, predlaga in zahteva pa tudi konkretne ukrepe za normalizacijo stanja.
Kot osnovne probleme tekstilne industrije lahko navedemo:
1.	Modernizacija tekstilnih podjetij
Splošno znano je, da ima med vsemi prav tekstilna panoga najstarejši strojni park, ki nikakor ne ustreza zahtevam moderne tehnologije. Današnji sistem kreditiranja uvoza pa modernizacije tekstilnih tovarn ne omogoča. (Domačih proizvajalcev tekstilnih strojev praktično ni).
2.	Možnost prodaje proizvodov na domačem tržišču in v zvezi s tem omejitev stihijskega uvoza tkanin
Tekstilna industrija posebej opozarja na problem uvoza po izredno nizkih (dumping) cenah, ki trgovcem omogočajo velike zaslužke. Pri tem Nadaljevanje na 2. strani
O POLOŽAJU TEKSTILNE INDUSTRIJE
Nadaljevanje s 1. strani
pa pozdravlja uvoz tekstilij, če te dopolnjujejo asortiment domačih izdelkov, ker je tak uvoz le v korist potrošniku.
3.	Najemanje kratkoročnih kreditov in kreditiranje kupcev
Že sprejeti (pa tudi predvideni) ukrepi za zmanjšanje nelikvidnosti povzročajo še večjo previdnost trgovine pri oblikovanju zalog. To pa bi lahko povzročilo povečanje zalog v tekstilnih podjetjih, pri čemer bi lahko banke s kratkoročnimi krediti občutno olajšale posledice pomanjkanja obratnih sredstev. Poleg tega trgovina pogosto zahteva od industrije tudi večmesečno kreditiranje že kupljenih izdelkov, kar še poveča problem pomanjkanja obratnih sredstev in je potreba po kreditih še večja.
4.	Oskrba industrije s surovinami iz uvoza
Na položaj tekstilne industrije močno vpliva sistem uvoza tekstilnih surovin. Domača surovinska baza je minimalna, zato večino surovin uvozimo. Del deviz za uvoz zagotovi federacija, del pa mora zagotoviti tekstilna industrija sama z izvozom in to večinoma na zahod, ker predvsem od tam tudi uvažamo. Pri tem izvozu pa moramo prebiti vse zaščitne carine in uvozne davščine, zato pa — in pa zaradi slabe produktivnosti za-
starelih tovarn — lahko dosegamo le take cene, ki redkokdaj pokrijejo naše stroške. Večji del izvoza je torej izguba, ki jo mora podjetje pokriti s prodajo na domačem trgu.
In kaj naj zapišemo ob koncu? Problemi tekstilne industrije so tako
jasni in tako vidni, da je o njih že večkrat razpravljala skupščina, pa tudi izvršni sveti republik in federacije, vendar bistvene spremembe položaja vsaj v letošnjem letu še ne moremo pričakovati.
B. Novak
Prizor iz konfekcije — nakladanje pošiljke za izvoz. Del deviz za uvoz si moramo sami zagotoviti... Pri izvozu pa moramo prebiti vse zaščitne carine in uvozne davščine. Večji del izvoza je torej izguba ...
ZASEDANJE. DS
Tokrat mi je pisati kar o štirih zasedanjih DS, X. z dne 31. 1., XI. z dne 5. 2., XII. z dne 20. 2. in XIII. z dne 26. 2. 1970; lahko rečemo, da je DS od svoje zadnje januarske seje, o kateri mimogrede povedano zaradi tehničnih ovir — glede na njen pozni datum — nisem mogel poročati že v februarski številki, tako rekoč permanentno zasedal.
Glavni predmet X. redne seje DS je bilo odločanje o inventurnih razlikah. Na podlagi podatkov centralne inventurne komisije in na podlagi diskusije, je DS izdal odločbo, da se vsi presežki pri surovinah, materialu, polizdelkih in gotovem blagu v skupni vrednosti 455 968,51 din knjižijo v dobro izrednih dohodkov, vsi primanjkljaji in znižanje cen pri prepisu v makulaturo v skupni vrednosti 538 386,22 din pa v breme izrednih izdatkov. V zvezi z ugotovljenimi presežki in primanjkljaji je DS tudi soglašal z nekaterimi predlaganimi ukrepi centralne inventurne komisije.
Ta je menila, da inventurne razlike pri preji niso v celoti dejanske inventurne razlike, marveč da so tudi posledica slabe administracije pri manipulaciji s prejo. Delni razlog za to slabo administracijo je tudi stalno nadomeščanje skladiščnika, ki je zaradi bolezni večkrat odsoten. Zato je nujno, da se to kadrovsko uredi.
Odpadna preja v kleti tkalnice se oceni v višini din 3,00 za kg in se prenese na poseben konto odpadkov ter od tam proda. Enako se preja, ki v letu 1969 ni imela gibanja, prenese na poseben konto in skuša porabiti v proizvodnji ali pa prodati.
Skladiščnik pomožnega materiala se mora strogo držati navodil pri izdaji materiala, da ne pride do izdajanja brez ustrezne dokumentacije. Ves pisarniški material se mora izdajati v originalnih zavitkih, v nasprotnem primeru pa se mora pri izdaji količina vedno prešteti.
Delavci se morajo strogo držati navodil pri oddaji uničenega in iztrošenega drobnega inventarja na skladišče. Delavec, ki zapusti podjetje, mora to urediti, preden dvigne delavsko knjižico.
Skladiščnik embalaže na zalogi mora vso prevzeto količino prešteti in jo izdati samo na podlagi naročilnic.
Pri gotovih izdelkih je prišlo do velike razlike pri artiklih, ki jih prodajamo Savi, Kranj (5724,90 m)). Druge razlike so majhne v primerjavi s celotnim prometom. Vendar pa so primanjkljaji in presežki pri posameznih artiklih preveliki, kar kaže, da administracija ni v redu; zato mora imeti komercialni sektor večjo kontrolo nad delom, prav tako pa
mora skladiščnik delo predvsem nadzirati, skrbeti za red in za to, da se isti artikel ne pojavlja na več mestih.
Skladišče gotovega blaga se zaradi ažurnosti loči na skladišče metraž-nega blaga in skladišče konfekcio-niranega blaga. Artikle, za katere se ugotovi, da je njihovo stanje po knjigah nič, je treba primerjati z dejanskim stanjem. V skladišču je treba namestiti take delavce, ki imajo čut za odgovornost.
Uvesti je treba stalno inventurno komisijo, ki bo pričela z delom takoj, ko pride do selitve v nove prostore.
Do tako velikega primanjkljaja pri artiklih, ki jih prodajamo Savi, Kranj, je po vsej verjetnosti prišlo zaradi malomarne manipulacije pri odpremi blaga. Če bo v letu 1970 ugotovljena krivda ali razlog za ta primanjkljaj, mora biti DS o tem obveščen.
Na XI. redni seji je DS sprejel tri nove pravilnike, in sicer: Pravilnik o knjigovodstvu. Pravilnik o materialnih stroških poslovanja in amortizaciji in Pravilnik o ugotavljanju in delitvi dohodka in odločil o kritju fiksnih stroškov zaradi prehoda na novi način vrednotenja zalog. V tej zvezi je DS sprejel sklep, da se nepokriti fiksni stroški v znesku 992 314,84 din pokrijejo iz dohodka oziroma dobička, ustvarjenega v letu 1970.
Na XII. redni seji je DS obravnaval in potrdil zaključni račun za leto 1969 za podjetje kot celoto, in
sicer s podatki, ki so navedeni v obrazcih bilanca stanja in bilanca uspeha, ter s podatki iz poslovnega poročila. Nadalje je DS obravnaval in sprejel predračun amortizacije za leto 1970.
V	letu 1969 je prišlo do večjih sprememb v asortimanu izdelkov. Do sprememb je prišlo zaradi spremenjenih zahtev na domačem trgu in znova povečanem izvozu naših izdelkov. Kljub spremembam v asortimanu tkanin pa se je obdržal razvoj preusmeritve proizvodnje tkanin na izdelke iz sintetičnih vlaken.
V	predilnici je bil plan dosežen 106,7 %>; plan je bil presežen predvsem zaradi uvedbe četrte izmene v novembru in decembru.
V	sukalnici je bil plan dosežen le
84,1	<>/o; ta odstop je predvsem pogojilo odstopanje proizvodnje v tkalnici od planiranega asortimana.
Proizvodnja v tkalnici je bila v 1. 1969 precej pod planirano; vzroki te nizke proizvodnje so poleg večjih zastojev zaradi občasnega pomanjkanja posameznih vrst preje tudi precejšen izpad proizvodnje zaradi zakasnitve pri dobavi novih avtomatskih statev. Ti zastoji so vplivali tudi na produktivnost; vendar je v zadnjih mesecih produktivnost porasla in je znašala v decembru 8020 votkov na izvršeno delovno uro.
Proizvodnja oplemenitilnice je bila v letu 1969 za 17 ”/o manjša kot v prejšnjem letu.
Konfekcija se je v letu 1969 precej povečala, tako tudi po številu zaposlenih.
Kvaliteta izdelkov je bila v letu 1969 malo slabša kot v 1. 1968. Velike odstope na slabše pa lahko opazimo Pri izdelkih iz sintetike, predvsem iz skupine bombaž—sintetika. Za glavne vzroke za ta padec kvalitete moramo poleg subjektivnih šteti slabo kvaliteto malon vlakna, neenake
Sel' računovodstva tov. Francka Mr rinškova pojasnjuje članom DS delitev dohodka po zaključnem računu. Zagotovitev potrebnih obratnih sredstev ostaja še za naprej ena od najpomembnejših poslovnih nalog podjetja. Pri delitvi dohodka za leto 1970 bo treba to upoštevati kot eno od Prvih meril
Po novih predpisih lahko delavci varčujejo tudi pri podjetju. Če bi bili delavci pri nas za to zainteresirani, bi organizirali hranilno službo. Člani DS so ta predlog sprejeli z zanimanjem. Sklenili so, naj se o tem pripravi izdelan
predlog za eno od prihodnjih sej
barve posameznih partij in prehod na delo z novimi stroji.
Pri prodaji na domačem trgu nam v letu 1969 ni uspelo povečati naše udeležbe na področju SR Srbije in SR Makedonije.
Zaloge gotovega blaga so se zmanjšale od prvega četrtletja do konca leta za 32”/».
V	letu 1969 smo se odločili za izgradnjo industrijske prodajalne. Ugotavljamo, da je promet ustrezen, vendar predvidevamo v letu 1970 še večjo realizacijo.
Sestav poslovnih sredstev se v razmerju z letom 1968 ni bistveno spremenil. Podatki pa kažejo povečanje poslovnih sredstev, in sicer predvsem obratnih sredstev in rezervnih sredstev, prvih za 15 °/o in drugih za 41 ”/».
V	letu 1969 je podjetje končalo s predvideno avtomatizacijo stare tkalnice, ki je potekala od leta 1967. Vrednostno predstavlja ta nabava 67 ”/» vseh novih nabav osnovnih sredstev v letu 1969.
Pretežni del (67,7 ”/») sredstev za nove nabave je podjetje krilo iz lastnih sredstev, manjši del (31,4"/» in 0,9”/») pa odpade na kredite in dobavitelje.
Primanjkljaj pri obratnih sredstvih spremlja podjetje že vrsto let. Glede vezave obratnih sredstev lahko v primerjavi z letom 1968 ugotovimo, da so se skupne zaloge zmanjšale za 15,7 %> in da je večja potreba po obratnih sredstvih posledica povečanja terjatev za 54”/». Podatki o višini skupnih zalog kažejo, da je akcija za njihovo znižanje še vedno nujno potreba. Prav tako so potrebni ukrepi za znižanje terjatev; na to opozarja tudi koeficient obračanja obratnih sredstev, ki je celo nižji kot v letu 1967. Podjetje mora nujno povečati lastno udeležbo pri virih obratnih sredstev. Zato je potrebno, da se pri delitvi dohodka za 1. 1970 upošteva kot eno od prvih meril povečanje dela poslovnega sklada, ki se uporablja za obratna sredstva.
Na poslovni uspeh v letu 1969 in delitev dohodka sta bistveno vplivali dve spremembi: prehod na ugotav-
ljanje dohodka po fakturirani realizaciji in pa prehod na vrednotenje zalog z variabilnimi stroški.
Pri redni prodaji na domačem trgu je bila dosežena poprečna stopnja prispevka za kritje v višini
33.2	”/o od bruto prodajne cene. Pri izredni prodaji na domačem trgu je podjetje v poprečju dosegalo samo
69.3	”/» variabilnih stroškov. Pri prodaji na zunanjem trgu je podjetje v poprečju dosegalo 77,2”/» variabilnih stroškov.
Pri proizvodnji tkanin je bilo doseženo znižanje variabilnih stroškov za 2,7 ”/o, izdelavne ure pa so bile za 10,2 ”/» večje, kot je predvideno v normativih (predvsem zaradi zamenjave strojev v tkalnici). V konfekciji so obračunani variabilni stroški za 1,8”/» manjši od predvidenih. Od normativa močno odstopajo izdelavni osebni dohodki. Prav tako so izdelavne ure za 10,3”/» večje od planiranih po normativu. Vzroki za to so neserijska proizvodnja, nenormirano delo in s tem v zvezi nerealni normativi časa. Za izboljšanje tega stanja je treba prekontrolirati normative časa in čim več operacij normirati.
Celotni fiksni stroški so v primerjavi s predračunom večji samo za 1 ”/», vendar lahko ugotovimo, da je pri posameznih vrstah stroškov odstopanje precej večje.
Vkalkulirani osebni dohodki so v celoti dosegli 99 ”/» predračunske vrednosti, vendar so se povečali vkalkulirani posredni osebni dohodki za 12”/». Povečanje je posledica spremembe Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
V razpravi je na vprašanje, kakšni ukrepi so predvideni za zmanjšanje zalog gotovega blaga, odgovoril šef komercialnega sektorja: Za podjetje ni bistvenega pomena samo zmanjšanje zalog gotovih izdelkov, pač pa celotnih zalog. Eden izmed ukrepov je skrčenje asortimana in akcija za prodajo tistih artiklov, ki že dalj časa nimajo gibanja.
Na vprašanje, kakšni problemi se porajajo v proizvodnji glede na asor-timan naših izdelkov, je odgovoril Nadaljevanje na 4. strani
Konfekcija se je v letu 1969 precej povečala — na sliki: visokofrekvenčni stroj za varjenje ccrad, ki smo ga pred kratkim nabavili
Zasedanje DS
Nadaljevanje s 3. strani
šef tehničnega sektorja, ki je prav tako poudaril predvideno skrčenje asortimana in s tem v zvezi manjšo potrebo po materialu. Glede na našo proizvodno usmerjenost pa nastopajo težave v zvezi s tem, da je proizvodnja pol leta bolj in pol leta manj obremenjena. Na posebno vprašanje je šef tehničnega sektorja še pojasnil, da moramo zastojne ure zmanjšati najmanj za 4%.
Na vprašanje, kakšne koristi ima podjetje od službenih potovanj delavcev v tujino, je odgovoril tovariš direktor: V tehnologiji moramo iti v korak s časom, zato je potrebno, da se seznanimo z novostmi, in sicer ne samo iz strokovne literature. Vsak delavec, ki opravi službeno potovanje, mora podati pismeno poročilo na UO. Število službenih potovanj se je povečalo zaradi večjega izvoza in odkrivanja novih tržišč v tujini. Naš izvoz bomo skušali usmeriti na skandinavsko tržišče, kjer bomo po podatkih, ki jih imamo, dosegali tudi višje cene. V preteklem letu nismo dosegli plana izvoza, za leto 1970 pa lahko trdimo, da je 80 %> plana zagotovljenega. Na posebno vprašanje, zakaj nismo lani izvozili več šotorov, je tov. direktor pojasnil, da smo pre-analizirali vsa tržišča in ugotovili, da s šotori ne moremo dosegati ustrezne cene. Na vprašanje, zakaj imamo v predilnici neizkoriščen prostor, je odgovoril tovariš direktor: Delavski svet je potrdil plan za leto 1970 in s tem v zvezi tudi poslovno politiko podjetja za eno leto. Kar zadeva prihodnje razdobje, kapacitet ne bomo širili, pač pa bomo šli na zamenjavo strojev. Naša velika želja pa je, da bi lahko čimprej nabavili predilne stroje, vendar pa sredstev za te namene zaenkrat še nimamo. Obenem je tovariš direktor povedal, da se v
zgornji tkalnici predvideva ureditev sejne sobe.
Tovariš direktor je posebej obvestil člane delavskega sveta, da po novih predpisih delavci lahko varčujejo tudi pri podjetju; del osebnih dohodkov, ki ga ne nameravajo takoj potrošiti, bi delavci lahko pustili pri podjetju, ki bi jim vloge obrestovalo. S tem bi delavci lahko precej pomagali podjetju pri zagotovitvi potrebnih obratnih sredstev. Člani DS so predlog z zanimanjem sprejeli in po razpravi sklenili, naj se v zvezi s tem pripravi predlog za eno od prihodnjih sej delavskega sveta.
Potrošnja tekstilnih izdelkov iz leta v leto- stalno narašča. Tako je predvidena za leto 1970 poprečna poraba 28—30 m2 tekstila na prebivalca.
Na tržišču se pojavljajo večkrat tkanine različnih proizvajalcev, ki so si na prvi pogled zelo podobne, se pa razlikujejo po svoji sestavi, ceni in, kar je bistveno, po kvaliteti.
Kadar kupujemo tkanino, si ogledamo najprej njen videz, in če nam ta ugaja, gremo še naprej in pogledamo tudi surovinsko sestavo in ime proizvajalca. S tem v zvezi že lahko sklepamo, kakšna bo njena kvaliteta.
Za osnovno kvaliteto tekstilnih izdelkov skrbe Jugoslovanski standardi (JUS). Tu so točno določene lastnosti, ki jim mora ustrezati vsak izdelek.
Ali smo že kdaj pomislili, kako se oblikuje končna kvaliteta? Začne se pri preji in nadaljuje pri predpripravi za tkanje, pri tkanju in končno pri oplemenitenju. S to končno obdelavo
Na vprašanje, zakaj so se osebni dohodki v drugih obratih zvišali za večji odstotek kot v sektorju za vzdrževanje, je odgovoril šef ekonomsko-analitskega sektorja: Komisiji je bil že dan nalog, da pripravi predlog za primerno stimulacijo tega oddelka. Težko je postaviti merila, ker je delo v tem sektorju zelo različno. Vendar pa bi bile kot merilo primerne zastojne ure po proizvodnih oddelkih, ki nastanejo zaradi okvare strojev, ki jih mora oddelek za vzdrževanje odpraviti. Odstotek povečanja osebnih dohodkov se je v predilnici in tkalnici razlikoval od tega odstotka v oddelku za vzdrževanje zato, ker je bilo delo v tkalnici in predilnici tri do štiri izmensko se pravi tudi nočno, za katerega pripada delavcem poseben dodatek. Poleg tega je v tkalnici nastopila sprememba z uvedbo novih strojev: 10-strojni sistem. Osebni dohodki na teh delovnih mestih so se povečali za 12 °/o.
Na XIII. redni seji je DS kot glavno točko obravnaval pripombe na osnutek novega statuta in določil njegov predlog, ki naj se pošlje občinski skupščini v potrditev. Pri tem je obravnaval predvsem pripombe predstavnikov	družbeno-političnih
organizacij v podjetju. Poleg nekaterih manjših sprememb je sprejel delavski svet glede na predloženi osnutek tudi dve nekoliko bolj pomembni. Po prvi, ki govori o postopku kandidiranja pri volitvah članov poslovnega odbora, se je krog predlagateljev razširil še na člane delavskega sveta, izvršilne organe družbeno-političnih organizacij in vodilne delavce podjetja, po drugi spremembi pa naj člane svetov in odborov voli delavski svet neposredno. O tej seji bom bolj nadrobno poročal še v prihodnji številki Ko-noplana.
skušamo tkanino čim bolj polepšati, da bo prijetna na pogled in za otip in da bo po svojih lastnostih čimbolj ustrezala namenu, kateremu rabi. Če smo to dosegli, smo pritegnili kupca, ki bo naše izdelke tudi v bodoče kupoval.
Dandanes je kupec precej bolj zahteven kot leta nazaj, se pa dogaja, da je pri nakupovanju tudi bolj površen. Precej časa smo poznali v glavnem samo bombaž, volno, svilo ... Zadnje čase pa te surovine vedno bolj izpodrivajo sintetična vlakna najrazličnejših vrst in lastnosti. Prav ta vlakna pa zahtevajo čisto drugačno nego od tiste, ki smo je bili vajeni. Kot sem že prej omenila, določa JUS med drugim tudi, da morajo biti vsi izdelki, ki gredo na tržišče, opremljeni z etiketo, na kateri morajo biti označeni vsi osnovni podatki glede vrste tkanine, kvalitete, načina vzdrževanja, surovinske sestave ... Vendar smo včasih v svoji
Problem kvalitete
v zvezi s potrošnikom
naglici tako površni, da teh podatkov niti ne preberemo in etiketo zavržemo. Pri prvem pranju nastopijo težave. In kaj storimo? Krivimo proizvajalca za vse in reklamiramo.
S tem seveda nočem zanikati, da proizvajalec ni nikoli kriv za slabo kvaliteto. Na žalost se tudi to dogaja Precej pogosto. Pri reševanju reklamacij je naša dolžnost, da kupca poučimo, da v bodoče ne bo prišlo več do takih težav; če pa je krivda naša, reklamacijo ugodno rešimo. Verjemite mi, da je najtežje pogledati kupcu v oči, če veš, da je njegova reklamacija upravičena, in poslušati Pripombe, ki so pogosto precej pikre.
Nikoli ne bomo mogli izdelati tkanine čisto brez napake. Vezani smo namreč na tuje proizvajalce preje in na lastne proizvodne zmogljivosti. Tkanine, ki presegajo po svojih napakah in lastnostih osnovne norme, ki jih predpisuje JUS, niso več kvalitetne.
Take razvrščamo v slabšo kvaliteto, katere cena pa je ustrezno znižana.
Zavedati se moramo, da si je težko pridobiti ugled solidnega proizvajalca ob tej obilici artiklov domačega in tujega izvora, še težje pa si je ta ugled tudi obdržati. Zato se moramo truditi, vsak po svojih mo-
Ali smo že kdaj pomislili, kako se oblikuje končna kvaliteta? Začne se pri preji...
Čeh in na svojem delovnem mestu, da bomo izdelali čimveč kvalitetnih artiklov, saj je od tega v precejšnji meri odvisna prodaja in naši osebni dohodki.
dipl. ing. Alenka Korče-Pleteršek
Služba družbenega knjigovodstva, Gospodarska zbornica in druge službe, ki se ukvarjajo s predpisi za odpravo nelikvidnosti v našem gospodarstvu, se prizadevajo voditi takšno politiko, s katero bi dosegli večjo likvidnost in zmanjšali število gospodarskim organizacij, ki imajo blokirane žiro račune. Zakon o Službi družbenega knjigovodstva prinaša več sprememb. Ena bistvenih značilnosti tega Zakona je sprememba, ki se nanaša na poravnavo družbenih obveznosti. Sedaj je postavljeno načelo, da velja pri izterjavi družbenih obveznosti vrstni red predložitve naloga, medtem ko je dosedaj Zakon dajal družbenim obveznostim prioriteto. Po novem Zakonu so obveznosti do dobaviteljev izenačene z družbenimi obveznostmi, prioriteto uživa le še obveznost do prometnega davka.
Po novih predpisih nimamo za denarna sredstva samo sredstva na žiro računu, temveč tudi vsa sredstva na drugih računih skladov in tudi na deviznih računih. Sedaj morajo druge banke dnevno dostavljati SDK izpiske o stanju sredstev podjetij na drugih računih.
Sprememba, ki jo prinašajo novi predpisi, je tudi, da podjetje, ki je končalo poslovno leto z izgubo, lahko izplačuje osebne dohodke samo do 80°/o od poprečja prejšnjega leta, če razpolaga s sredstvi, sicer pa mora izplačevati le minimalne osebne dohodke, ki so ostali še neizpreme-njeni 300 din mesečno. Zakon tudi ne dopušča, da bi gospodarske organizacije izplačevale polne osebne dohodke, če imajo neporavnane obveznosti. Polne osebne dohodke lahko izplačujejo, če imajo dovolj sredstev na žiro računu, ali če imajo sredstva za to v rezervnem skladu. Sredstva rezervnega sklada pa lahko uporabljajo za izplačilo osebnih dohodkov samo, če imajo v svojem statutu tako določeno. Zato je treba še vedno posvečati veliko pozornost formiranju rezervnega sklada in v statutu določiti, za kaj se lahko uporablja.
Naslednja sprememba zakona je, da podjetja, ki sedaj vedno pogosteje segajo po podatkih o likvidnosti svojega poslovnega partnerja, lahko na svojo zahtevo dobijo od SDK te podatke.
Podatki, ki jih lahko dobimo, so:
—	ali podjetje posluje z izgubo;
—	knjigovodsko stanje sredstev;
—■ stanje na žiro računu;
—	stanje na drugih računih;
—	podatki o neporavnanih obveznostih in terjatvah;
—	podatki o nepokritih investicijah;
—	ali podjetje izplačuje zmanjšane osebne dohodke;
—	ali je podjetje v likvidaciji, stečaju itd.
Podjetja, ld imajo blokiran žiro račun, se morajo sama kar najbolj truditi za izterjavo svojih dospelih terjatev; prav tako ne smejo sklepati novih pogodb s kupci, ki so nelikvidni, in morajo ob sklepanju novih pogodbe vedno zahtevati akceptni nalog.
Vi
Vzroki nelikvidnosti in ukrepi za njihovo odpravo
Tudi v letošnjem letu Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije — podružnica Jarše organi-dra ciklus predavanj s področja razvoja tehnike in znanosti, kakor tudi s Področja aktualnih vprašanj, s katerimi se vsak dan srečujemo.
Prvo takšno predavanje v letošnjem letu je bilo dne 6. februarja 1970 na temo: NOVI GOSPODARSKI
predpisi.
Predavanje je pripravil tov. Miha Urbančič, višji svetnik pri Centrali SDK v Ljubljani.
Predavatelj je v svojem predavanju obravnaval vzroke nelikvidnosti v gospodarstvu in načine njihove odprave. Nelikvidnost se v na-sem gospodarstvu ne pojavlja samo kot enkratni pojav, temveč je to borzen, ki se odraža v tem, da naše Gospodarstvo nima potrebnih finančnih sredstev za nemoteno gospodarile. Glavni vzroki, ki vplivajo na nelikvidnost našega gospodarstva so:
—	nepokrite izgube po zaključnem računu iz leta 1968;
—	prekomerne zaloge materiala, Polizdelkov in izdelkov — z nanašajočo proizvodnjo bi morala prodaja iti v korak z njo, pa ni bilo n*ko, prodaja je v glavnem ostala na ravni leta 1968 in tako na skladiščih Rajajo zaloge, ki obremenjujejo 'Vežejo) obratna sredstva;
—• nekontroliran uvoz — ki ima v tekstilu precejšen obseg;
—	prevelik ciklus proizvodnje;
,	— nepravilno pokrivanje stroškov
kalkulacije — npr.: pri obračunu
amortizacije morajo biti določene ekonomske stopnje, to se pravi, da se sme stopnja amortizacije povišati samo v okviru možnosti;
—	povečanje osebnih dohodkov, če ni osnove za to;
—	prevelik obseg terjatev in čezmerno podaljševanje odplačilnih rokov pri kupcih;
—	opuščanje kompenzacij in asi-gnacij;
—	premajhna uporaba akceptnega naloga;
—	pomanjkanje pravih kriterijev za smotrno delitev dohodka; doseganje dohodka še vedno zavisi od dobrega gospodarjenja. Dober gospodar bo vsako leto vlagal v svoje sklade — predvsem v poslovni sklad in sicer toliko, kolikršna je bila inflacija v tem letu. Če hoče povišati proizvodnjo, mora pri tem tudi misliti na vlaganje v obratna sredstva;
—	nove investicije; investitor mora paziti, da se nove investicije pokrivajo iz tistega dela poslovnega sklada, ki je namenjen za osnovna sredstva, in ne v breme obratnih sredstev, ker s tem sam povečuje nelikvidnost v podjetju;
—	mrtve investicije;
—	prevelika gospodarska razdrobljenost;
—	premajhna vključitev v mednarodno delitev dela;
—	pokrivanje izgube med obrati; če v podjetju kak obrat dela z izgubo, ga je treba ukiniti, ne pa da mu drugi pomagajo in tako vsi skupaj le životarijo.
Proizvodnja in kvaliteta
v januarju 1970
Januar je bil start za L 1970. Pravilno je, da takoj prvi mesec pogledamo, kako smo delali in izpolnili planirane naloge. Kajti če se prične takoj v prvih mesecih nabirati zaostanek, je potem iz meseca v mesec težje nadomestiti manjkajoče količine, ki bi jih z ozirom na plan morali narediti.
V januarju je predilnica delala v treh in predenje v štirih izmenah. Sukančarna je delala po potrebah z ozirom na obstoječe zaloge in operativni plan tkalnice.
Tkalnica s pripravljalnico je delala v treh in delno v štirih izmenah.
Oplemenitilnica je delala v dveh in delno v treh izmenah. Tiskarna je delala prav tako v treh izmenah, obenem pa še ob prostih sobotah, in sicer zaradi večjih potreb tiskanih tkanin za izvoz.
Konfekcija je obratovala v dveh izmenah.
Lahko rečemo, da je bila oskrba z osnovnim izdelavnim materialom in pomožnim izdelavnim materialom zadovoljiva. Pravočasno ni bilo dobavljeno surovo malon vlakno, 16/1 poliester surov in 10/1 efektna, za izdelavo tkanine za zavese.
Če pogledamo, kako so posamezni proizvodni obrati izpolnili planirane proizvodne naloge in kakšne rezultate so dosegli z ozirom na januar 1969, dobimo naslednje rezultate:
Plan
jan.
1970
o/o
Indeks
jan.
1969
Predilnica — pred. v kg — suk. v kg
93.3	107,3
88.3	81,7
Tkalnica — m
—	m!
—	000 volkov
99,7	103,6
91,6	111,7
101,1	97,0
Oplemenitilnica — m	98,6	128,4
Tiskarna — m — bm
125,1
144,3
Omenil bi še, da je v tkalnici največji problem ta, da predilnice dobavljajo prejo skoraj v celoti na wc navitkih in moramo vso prejo previjati doma. Tako je bilo — ob razpoložljivih kapacitetah — v januarju več zastojev zaradi pomanjkanja osnov. Delne težave so bile zaradi tega tudi v sukančarni, ker so proizvodne kapacitete v navijalnih strojih premajhne, da bi lahko vso potrebno prejo previl! na xc.
Kvaliteta surovih in adjustiranih tkanin je v januarju slabša kot je bila v decembru, vendar boljša kakor poprečno v 1. 1969. Gledano po posameznih skupinah je za malenkost boljša v skupini bombažnih in pa bombažno sintetičnih tkanin. Slabša pa je v skupini pollanenih in čistih sintetičnih tkanin.
V posameznih skupinah smo dosegli naslednjo kvaliteto:
Skupina kvalitete	Surove tkanine	Adjus tirane tkanine
I. razred	92,22	92,52
II. razred	4,30	4,14
III. razred	1,50	1,39
Makulatura	1,98	1,95
Iz navedenih podatkov lahko vidimo, da je odstotek v skupini ma-kulaturnega blaga previsok. Normalno naj bi odstotek v tej skupini znašal 1 ®/o. Ker je prodaja drugorazrednih tkanin težka, se moramo vsi truditi, da izboljšamo kvaliteto v celoti, to je, da izdelamo čimveč prvorazrednih tkanin. Predvsem moramo zelo močno paziti pri skupinah čistih in bombažno sintetičnih tkaninah; v teh skupinah je namreč kvaliteta naj slabša, obenem pa je tudi izguba dohodka večja, ker so to sorazmerno drage tkanine.
Tehnolog PTK: ing. Franc Jeraj
Poročilo
nabavne službe za leto 1969
Premoga sortacije zdrob in oreh smo porabili za 32 %> manj kot v preteklem letu.
Preskrba z glavnimi surovinami je potekala skladno s planom, večja zakasnitev je bila samo pri laneni preji. To prejo smo uvažali iz ČSSR in jo v predvidenem roku nismo prejeli, kljub vsem naporom. Razlog za tako stanje so bili dogodki na Češkoslovaškem. Na naše urgence nam niso niti odgovarjali.
Dobavo glavnih surovin smo si zagotovili z letnimi pogodbami tako na domačem tržišču kakor tudi iz uvoza.
V letu 1969 smo prejeli bombažne preje za 22 ®/o manj kot v letu 1968.
Stanične preje nismo več prejemali.
Sintetične preje smo prejeli za 111 o/o več kot v prejšnjem letu. Ta preja je bila iz malona, leacrila, mo-vila, grilona, kuralona, trevire in exlana.
Laneno prejo smo prejeli po pogodbeni količini, vendar za 30 %> manj kot v letu 1968. Kot smo že omenili, dobava ni potekala v predvidenih rokih, ampak zelo neenakomerno.
Konopljene preje smo porabili enako količino kot v obeh letnih obdobjih.
Nakup sintetičnega vlakna je bil za 34 %> večji kot v letu 1968. Iz domače proizvodnje smo prejemali
malon, iz uvoza pa kuralon, movil, leacril in elan.
Lanenega vlakna nismo več potrebovali in smo ga prejeli samo še simbolično količino.
Pomožna sredstva — barve in kemikalije: pretežno večino barv smo morali uvoziti, kemikalije pa so v pretežni večini iz domače proizvodnje.
Barv smo kupili za 17 %> manj, kemikalij pa za 7 Vo manj v primerjavi z letom 1968.
Devizna sredstva za uvoz barv smo dajali le v skrajnih primerih, precej kemikalij iz uvoza pa je itak na LB režimu. Uvozna podjetja, ki so nam uvozila barve po GDK režimu, so v veliki večini dala na Nadaljevanje na 7. strani
Dne 27. 1. 1970 je bil skupni sestanek sindikalne organizacije, ZK in ZMS. na katerem so kot glavni točki obravnavali proizvodni plan za leto 1970 in osnutek novega statuta. Na sestanku so spregovorili tudi o problematiki naše mladine. Na sliki: ing. Jože Klešnik pojasnjuje navzočim proizvodni plan za leto 1970
^fasa kurirka tov. Štefka Šenkova se podpisuje v spominsko knjigo. Enako «ot vsem drugim želimo tudi njej kar največ zadovoljstva pri uživanju zasluženega pokoja
«0v; Ivanka Oražmova — na sredi med tov. Tončko Somovo in tov. Pepco »rajevo: Spominjam se predvsem izletov, ki jih je organiziralo podjetje za °Sled drugih tovarn
Spet
se poslavljamo
Dne 29. 1. 1970 je bila v menzi podjetja tradicionalna majhna slovesnost, prirejena na čast tistim, ki so nas zapustili zaradi svojega odhoda v zasluženi pokoj. Tokrat smo se poslovili od sodelavcev tov. Ane Globevnikove, Jožefe Šrajeve, Antonije Somove, Ane Jeratinove, Francke Bradačeve, Franca Zobavnika, Ferdinanda Kokalja, Martina Klopčiča, Ivana Majhna, Ivanke Oražmo-ve, Roze Mokarjeve, Vinka Blejca in Amalije Urbanijeve. Pred slovesom smo zaprosili za kratek intervju tov. Martina Klopčiča in tov. Ivanko Oražmovo. Zastavili smo jima sledeči vprašanji:
Kaj bi lahko povedali iz preteklega obdobja, ko ste delali pri našem podjetju?
Se vam je vtisnil v spomin kak poseben dogodek iz tega obdobja?
Tov. Martin Klopčič nam je na prvo vprašanje odgovoril, da je bil še kar zadovoljen, da pa kaj posebnega ne more povedati.
Tov. Ivanka Oražmova je rekla: Bilo je mnogo hudega pa tudi dobrega. Norme so bile večkrat precej visoke, tako da sem morala pošteno gledati. Hudo je bilo zlasti to, da je bilo zaradi sodelavcev narobe, če sem delala dobro, da pa bi bil na drugi strani mojster nejevoljen, če ne bi.
Na drugo vprašanje nam je tov. Martin Klopčič odgovoril:	Ne bi
mogel reči, da se mi je kaj posebnega vtisnilo v spomin. Bili so lepi, a tudi slabi trenutki. O teh pa raje ne bi govoril.
Tov. Ivanka Oražmova je bila bolj zgovorna: Spominjam se predvsem izletov, ki jih je organiziralo podjetje za ogled drugih tovarn. Tam smo imeli po ogledu večkrat zakuske, pa tudi plesali smo. Organiziranje takih ogledov je bilo koristno, ker smo se pri tem tudi marsikaj naučili.
Urednik
Nadaljevanje s 6. strani
razpolago svoja devizna sredstva, Ustvarjena z izvozom.
Pomožni material: zaloge smo še Nadalje zmanjševali, skušali smo ku-t^Vati vse blago po možnosti sproti au Pa v predvidenih rokih.
imeti na za-rezervne dele —.vjc, .ujmi,« uvoavni rok je amreč predolg: če bi prišlo do kvare na stroju, bi nam to povzro-U° zastoj v redni proizvodnji.
Seveda smo morali °Si nekatere specialne 2a Str«-,,«*.	^„1
Uvoz
Iz uvoza smo prejeli za 63 °/o manj surovin, t. j. preje in vlakna, kot v preteklem letu, ker smo že kupovali surovine domače proizvodnje, predvsem iz Skopja.
Pomožnega materiala — barv in kemikalij — smo prejeli približno enako količino kot v preteklem letu.
Devizna sredstva iz GDK režima smo porabili za: nakup sintetike, materiala za konfekcijo, barve in kemikalije, rezervne dele, opremo in
za pokrivanje dobav preje iz domačih predilnic.
Osnovna naloga nabavne službe je bila v tem, da si je prizadevala nabavljati v najbolj primernih rokih za našo proizvodnjo in v kvaliteti. Skušali smo kupovati po najnižjih cenah in z daljšimi plačilnimi roki. Težave pa nam je povzročala okoliščina, da veliko materiala ni bilo pravočasno planiranega niti v rokih niti v količinah, kar nam je otežkočalo doseči ugodnejše pogoje pri dobaviteljih.
Franc Adamič
Imam sinuse
Danes že vsi vemo, da nekatera obolenja nastopajo vedno skupno z neko klimatsko situacijo. Tako je tudi v primeru, kadar za krajše obdobje prihajamo iz lepega, suhega, čeprav hladnega vremena, v slabo in deževno, sorazmerno toplo vreme, kjer so nahod, kašelj, prehladi, angine pa tudi vnetja obnosnih votlin dokaj pogostni pojavi. O angini, ki jo moramo uvrstiti med resna obolenja, smo se že pogovarjali. Tokrat bi se bolje seznanili o tako imenovanem sinusitisu oziroma vnetju obnosnih votlin, ker se zgodi, da bolnik v ordinaciji pravi zdravniku, da ima »sinuse«. To pa pomeni, da tak pacient nima predstave o tem, kaj misli s to besedo. Sinuse imamo vsi. Prevod besede sinus pomeni razširitev, zaliv ali prostor. V tem primeru pomeni eno ali več votlin, ki so v kosteh lobanje in to v okolici nosu. Navadno se zgodi, da ljudje praktično bolj malo vemo ali nas posebno ne zanimajo posamezni deli telesa in organi, dokler nimamo z njimi kakih težav. Čim se te pojavijo, iščemo več ali manj najugodnejše rešitve. Nos sam, ki stoji sredi našega lica, ni sam zase izoliran. Ozko je povezan s svojo okolico in to predvsem z obnosnimi votlinami, kajti lobanjske kosti v predelu lica so votle kosti in te votline imenujemo sinuse. Normalno so ti prostori prevlečeni z rahlo, tanko sluznico, ki je podobna nosni. Poleg dveh, t. j. na vsaki strani nosu ene votline v zgornji čeljusti — imenovanih ma-ksilarni sinus, imamo še eno večjo nad nosom v čelu — imenovano čelno votlino ali frontalni sinus. Zraven teh treh večjih imamo globlje še druge, prav tako tik nosu, ki so zelo majhne in so večkrat tudi prizadete. Vse te votline so ozko povezane med seboj in z nosom z odprtinami. Skozi nje se votline prezračujejo, se čistijo v nos in žrelo, posebno pri vnetjih, pri katerih sluznica v večji meri izceja sluz in gnoj. Vnetje obnosnih votlin se skoraj vedno začne v zvezi z nahodom. Ker je vzrokov za nahod več, je tudi vnetij obnosnih votlin več vrst. Tako so lahko vzroki prehladi, razna kemična draženja s parami, plini ter preobčutljivost za raznovrstne vzroke.
V čeljustni votlini so vnetju večkrat vzrok gnili zobje ali razpadajoče korenine zob, ki gledajo vanjo. Ko zaradi raznih vnetij nabrekne sluznica, zapre odprtine, ki je skoznje sicer možna ventilacija in odtok. Tako v sinusih zastaneta sluz, gnoj itd. in se razvije vnetje — sinusitis. Zboli lahko ena sama votlina ali pa več. Seveda so lahko naenkrat prizadete vse obnosne votline. Težave, ki se pokažejo ob začetku vnetja, so kaj različne. Navadno se začne s topo bolečino v predelu prizadetega sinusa, včasih pa bolečine niti ni. Bolnik ima občutek pritiska v glavi, včasih se ga loteva omotica, posebno če se skloni; spremlja ga glavobol, vročina, mrzlica ga trese, nima apetita, iz nosu pa se cedi sluz in gnoj. Voh je
S hitro določeno diagnozo in odločnim ukrepanjem prihranimo sebi in skupnosti kasnejše večje in odgovorne operativne posege, zdravljenje v bolnici in dolgotrajni izostanek z dela. Na sliki: naša zdravnica dr. Marija Šiška pri delu
oslabljen, včasih pa celo okvarjen. Bolnik nima volje in se na splošno slabo počuti. Če so pa odprtine med nosom in sinusi vztrajno zaprte, nastopi nevarnost prodora infekcije v sosednje predele z njenimi posledicami: vnetjem srednjega ušesa ali vnetjem očesne votline. Pride lahko tudi do vnetja možganskih mren. Gnoj in mikrobi pogojujejo lahko razširjenje vnetja na spodaj ležeče dele dihal, kot so vnetje sapnika in bronhijev.
Pri sumu, da gre za vnetje obnosnih votlin, si zdravnik pomaga z rentgenskim slikanjem okostja obraza in po teh slikah presoja, kako in kje je razširjeno vnetje. Na podlagi slike, ki pokaže, kako močno je zasenčenje, se odloči za najuspešnejše zdravljenje. To je z antibiotiki ali s punkcijo sinusa. Punktira se samo čeljustne sinuse, medtem ko do drugih zaradi njihove lege in gradnje pridemo le z operativnim posegom v bolnišnici. Namen punkcije je, da skozi nos. s posebej za to določeno iglo predre steno čeljustne votline in pod pritiskom izpere sluz ali gnoj. Po tej igli vnese lahko v sinus tudi zdravilo. Nujna pri vsem, čeprav gre za enostavno zdravilo, ki ga lahko uporabljamo, pa je toplota. Pregrevamo lahko s termoforom, na peči, z opeko itd. V ambulanti si pomagamo s pregrevanjem s tako imenovano UKV aparaturo. Zdravnik določi tudi inhalacije kamilic ali drugih zdravilnih par ter vkapava-nje kapljic v nos, ki povzročajo krčenje sluznice v nosu in obnosnih votlinah ter s tem odtok sluzi in gnoja.
Vsi ti pripomočki in zdravila nam pomagajo, da ta obolenja lažje zdravimo doma, saj v začetku lahko s hitro določeno diagnozo in odločnim ukrepanjem prihranimo sebi in skupnosti kasnejše večje in odgovorne operativne posege, zdravljenja v bolnici in dolgotrajni izostanek z dela.
Majda Škrinjar
Obvestila
IZ KADROVSKE SLUŽBE
Vstopi:
1.	Janez Jemc, maz. strojev v tkalnici, vstopil 26. 1. 1970,'
2.	Rudolf Tratar, dvor. delavec, vstopil 3. 2. 1970,
3.	Ciril Urankar, del. v skl. preje, vstopil 9. 2. 1970,
4.	Štefan Sobočan, dvor. delavec, vstopil 17. 2. 1970.
Izstopi:
1.	Ivanka Butala, uslužbenka, izstopila 31. 1. 1970,
2.	Edo Filia, del. v skl. preje, izstopil 24. 1. 1970,
3.	Rozalija Kopše, tiskar, izstopila 6. 2. 1970,
4.	Justina Bergant, sukalnica, upokojena 18. 2. 1970,
5.	Francka Rožič, del. v konf., izstopila 6. 2. 1970,
6.	Marjan Maravič, električar, izstopil 14. 2. 1970,
7.	Rozalija Antonijevič, tkalka, izstopila 28. 2. 1970,
8.	Jože Dolenc, del. v skl. preje, izstopil 28. 2. 1970,
9.	Tatjana Burja, vzorčni oddelek, izstopila 28. 2. 1970.
POROČILI STA SE:
Francka Cerar, sukanje preje — poročena MAJDIČ.
Marija Cerar, konfekcija — poročena PICHLER.
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavkam za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje.
Ivanka Šimic
l1.')(*('! ii n:
Smo lahko zadovoljni ali ne?
O položaju tekstilne industrije Zasedanja DS
Problem kvalitete v zvezi s potrošnikom Vzroki nelikvidnosti in ukrepi za njihovo odpravo
Proizvodnja in kvaliteta v januarju 1970 Poročilo nabavne službe za leto 1969 Spet se poslavljamo Imam sinuse
Obvestila iz kadrovske službe Zahvala
Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Ingo Paš-Ureja uredniški odbor: ing. Janko Ukmar, ing. Lado Zabukovec, dipl. ing. Janez Pezdir, dipl. ing. Avgust Orehek, dipl-ing. Boža Pogačnik, ing. Jože Klešnik’ Cilka Mrdženovič, dipl. ing. Branko vak, Majda Škrinjar, Ivo Sešek, dipl. ing-Alenka Korče-Pleteršek, dipl. ing. Franc Verhovec, Janez Rainer. V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti1 direktor, predsednik sind. org., sekretar ZK, predsednik mlad. org. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože MoškriČ* v Ljubljani