155. številka.
Izdanje z» petek 31. decembra 1897
•_
(▼ Trata, t Četrtek irafer da. 30. deeenbi« 1897.)
Tečaj XXII.
Itbnjn po trikrat na teden v teatlfa ta-danjih ob tovklh, A««v|kih ln aobotMh. Zjvtranje ladanje i»-ob nri zjntrnj, reierno pa ob 7. ari reJer. — Obojno izdanje stan* s aa Jeden neaee . f. 1.—, izven Avitrije f. 1.50 m tri meeeo. . , 3.— • a • aa pol leta , . . •.— ■ ■ • 9— ■a vie leto . . . 12.— . . . 18,— Naraftalia Je plaiavatf naprej aa aaredbe fcrar priložene a»?e6nlae te aprava aa ailra.
ftunUne iterilke en dobivajo t pr o-
tttbftltH tf 7rutu po ?! iiToa Tr*ta po ^ o»f.
EDINOST
Oflnai ao rnAnno po tarifp t pstftn; %t aaalore a debellaii irkaaai »« plafin; <
Sraator, kolikor obaega navadni* rr«C1. oalana, osmrtnice in jarme zahvalo, maii oglaei itd. ae raAonaio oo «t»god e
Tai dopiai naj ae poftiljajo nfo-t»i*tT alioa Caaerina it. 13. Vaako pirsto »t.a biti frankorano, ker nefrankovanA ae 'js •prijemajo. Rokopiii to ne Trsflaje.
Nfcio:aitiu, rnkltousncljo id	»F^6"
jjtaa ui/t avnišlvo uiUu "tfcilua oolo hftt. 8, II. nndst. Naročnico in oglat« je plačevati ioco Trat. Ortr'rte oije eo proate poAtni«*.
61
T	J4 mmi",
Ob zatonu.
Bližamo se zvršetkn. To je zadnje izdanje našega lista v tem letn. Še dobrih 24 ur in stali bodemo na pragu novega leta.
Na praga med prešlim razdobjem in bodočim. Še jeden dan in loto 1897. se pogreane v ono neizmerno globino prošlosti, v katero se pogrezajo leto za letom, stoletje za stoletjem, odkar odhajajo in prihajajo rodovi po zakonih stvarstva.
Na pragu, ob mejnika med ponavljajočo se proilostjo in nejasno nam bodočnostjo! Na praga, v tem nsodnem momenta naj se ozremo Se enkrat nazaj v minolo leto 1
Viharno, burno, nenavadno leto je bilo to! V tem letu ni bilo odduška, ni bilo odpočitka — najmanje pa nam v Avstriji. To leto ni poznalo takozvane: saison morte. Dogodki so vrveli za dogodki, vse je vrelo, povsodi je bilo nenavadno vrvenje, kakor da hoče pojemajoče XIX. stoletje te v tem letu pripraviti vse za popolno dovršenje svoje naloge.
A ravno zato, ker so se tako vrhovatili dogodki po vsem svetu, ne moremo rahli ti na to — preskromen je okvir našemu listu — da bi se spuščali v razglabljanja o dogodk.h minolega leta.
Le tako kalejdoskopično naj omenimo naj-inenitnejih dogodkov v leta 1897.
Začnimo z dogodki širom svetal
Balkanski poluotok je bil tudi v rainolem letn kakor sodček, napolnjen smodnikom. Bati ae je bilo od vsake iskrice, da zaneti ogromen plamen. Iu tudi zaplapolalo je že. Na Kreti so divjale furije revolucije, krščanstva bije tam svoj veliki zgodovinski boj proti nadvladju Turka. Iskra te ustaje je zapalila bakljo krvave vojne med zaičit-nico Krete in Turčijo. V potokih je tekla grška kri, a zvršetek velikemu dvoboju je znan: žalosten. Grška je pokazala, da ima slabe vojskovodje in še slabše diplomate. Poslednji imajo morda več na vesti, nego prvi. — Vrelo je nadalje uied Armenci,
PODLISTEK.
Albanci, vrelo je v Makedoniji. Srbija ne more priti do miru in tava iz jednega prevrata v dražega, iz jedne državne krize v drngo. Bolgarska je skušala sicer bližati se jedino pravi poti narodne politike, ali vse je vendar še tako nejasno, nestalno in nedoločno, da se kar vidi, kako se tam doli še vedno bore vplivi naravne politike z uplivi umetne politike slavofobske diplomacije.
V to temno položenje je pa vendar posvetil svitel žarek epohalnega dogodka. M< drosti cesarja Frana Josipa in carja Nikolaja se je posrečilo privesti do intimnih odnošajev med Avstro-Ogerske in Rusijo in menda tudi do sporaznraljenja glede bodočnosti na Balkanu. Najlepše novoletno darilo obema državama in vsej Evropi je pač zavest, da je za dogledne čase odstranjena možnost,, da bi se na Balkanu križale avstrijske i u ruske poti; iste teko marveč paralelno istemu cilju nasproti — ohranitvi miru in zboljšanju položenja krščanskih narodov na poluotoku. Doseženemu sporazumljenju med Avstro Ogersko in Rusijo je tudi pripisati, da je ostal lokalizovan ogenj, navstavši ob meji gr-ško-turškf*
Tudi Španjska naj zapiše to leto 1897. na črno stran zgo lovine svoj*. V potokih je tekla spanj<Ua kri za udu$°oje ljute ^istaje na biseru med kolonijami sanjskimi: na Kubi in na Fl-lipiuah.
Soaebno nemilo je bilo to leto za Angleško. Nadaljevala se je orjaška borba proti izključnemu gospodstvu Angležev v Aziji, temu viru angleškega bogastva. A ravnokar vidimo, kako sti Rusija in Nemčija zastavili svoji zastavi, v tla skrajnega Vztoka, v kitajska tla. Tako vznemirljivega novega leta že dolgo ni imela Angleška.
Epohalen dogodek v svetovni politiki minolega leta je bilo oficijelno proglašenje dvozveze med Raiijo in Francijo, med republiko in države samodržca. No, oddahnila se je Evropa, ko se je nverila, da se po tem dogodku ni poslabšalo položenje, ampak poboljšalo. Danes se pripoznava
vseobče, da dvozveza je povsem Mirovne nravi ker nstvarja med delujočimi silami evropske politike nekako naravno iu zdravo protitežje trozvezi.
Italija se je morala boriti tudi v tem mi-nolem letu se — svojo lastno notranjo narodnogospodarsko miserijo. Tudi dogad^i tega leta so pravili Italiji, da se mora odreči ambicijam velesile in da mora potisniti v skromen okvir svoje notrebe in svoje cilje, ako hoče — ozdraveti!
Tako bi bilo stanje evropske politike v velikih obrisih. Markantno na tem položenjn pa je vsakoko to, da so odnošaji povsodi, kamor -<e oziramo, nejasni, temni, da ne vidimo n'kjer ničesar zgo-tovljenega, zaokroženega, marveč prehaja vse t novo leto v stanju razvoja, postajanja.
In naša notranja politika avstrijska ? 1 O tej ne treba govoriti mnogo. Predobro so znani letošnji dogodki. Bili so žalostni, p e žalostni. Vihrale so farije narodnih bojev. Strast *e je zanesla tudi v parlament in je slednjič porušile t^ga pislednjega. Leto 1897 nam je doneslo žalostno potrebo, da vladajo naSo državo nepailamentaiaimi sredstvi. Strast se je zanesla v parlament, a potem it parlamenta na ulico — eksces. Dogodki v Pragi, Gradcu iu na Dunaju so markantne točke v sliki letošnjega leta. T.ilažilno na tem noloženjn je le-to, da so vse le Konvalzije in eksplozije le pojavi zdravega zgodovinskega precesa, v katerem se nahaja naša država. Pripravljavnim korakom za to veliko preosnovo države je smatrati shod? Krakove m, preosnovo v smislu jednakoprav-nosti. Slovanska plemena avstrijska so jela poslušati glas jednakih in ukupnih interesov, glas jednakosti krvi. Na nas je sedaj, da to ravnokar vzklilo cvetko dovedemo v bodočem letu do prave rasti in moČL V jedioatvu slovanskih plemen je moč uas vseh, ▼ razcepljenosti naša nesreča.
Veliki dogodki v parlamentu in strast nasprotnikov na ulici ao zaklicali Slovanom resen memeuto. Ako ue varajo znamenja — ne zastonj. Shod r Krakove« in razni pojavi pobratimstva in
Nekaj iz Brkinov.
(Narodno blago, uredil Ivo Tro i t.) Hudič mu je dovolil, le jedue mu ni pustil gledati. Ko je videl v.«-e, bil je zelć radoveden, kaj da je v prepovedani sobi. Močno se je zagnal v vrata ter je odprl iste. V prepovedaai sobi je našel posteljo, v to je sunil z nožem, ki je kar odgoiela. Ko si je ogledal vse, se je vrnil k hudobi. Ta ga je vprašal, da-li si je ogledal vse. Pritrdil je in vprašal:
„Ali bi se mogel še »pokoriti tak zločinec, kakoršeu sem jaz?*
.Ali bi se ti hotel spokoriti ?" .0 ne,* je rekel, sjaz le vprašam tako.* .Lahko bi se še spokeiil lu „Kako ?*
„Tako, da bi bil na Rojstvo pri treh mašah in bi se spovedal pri vsaki, pri zadnji pa še obhajal. Pri mašah bi moral biti v Marija Celji, sv. Antonu Paiovanskem in Mariji trošt.*
.Prav", je rekel mož. „Dajte mi koga, da me pon«*e k vsem tem mašam, pa vam pripravim dosti duš."
Hudoba je zarjovela, pa so prišli njegovi služabniki. Vsakega je vprašal:
,Kako bi nesel ti tega moža na tri različne
kraje?* Vsaki je povedal svojo. Hudoba mu le izvolil onega, ki je trdil, da ga ponese tako hitro, ko misel.
„Dobro", je rekel mož, pa j« šel domov. Ko je prišel njegov Čas, podal se je v pekel in je za jahal hudiča v konjski podobi, ki naj bi ga uosil ko misel. Povedal mu je, naj ga nese najprej k Mariji Celj. Tam je odsedlal konj ter ga privezal k drevesu, sam pa je šel v cerkev. Ta se je spo* vedal skesano in je poljubil vse podobe od same pobožnosti.
Ko je bila maia dovršana, zasedlal je zopet konja ter mu ukazal, da ga nese v Padovo. Tu se je zgodilo kakor prvikrat. Hudoba pa ga je povpraševal, koliko duš je že pridobil, kajti postajal mu je nekako sumljiv.
Ko je odpravil v Padovi, zajahal j« konja ter mu ukazal, naj ga nese k Mariji trošt. Konj je slusal. Tu ae je spovedal še jedenkrat ter prejel najsv. zakrament. Ko je bila maia dovršena, je šel ven, a konj, ugledavši ga, je takoj spoznal njegovo spremembo, zarjovel ter jo pobral od njega.
Ta mož se je imnnoval Ciprijan. Pred spoke-renjem je bil najveći hudodelnik na sveta, a po smrti ga zovejo sveti Ciprijan.
d) Vraže.
1. Tri dni pred sv. Martinom, ali tri dni za njim mora biti lepo vreme.
2.	Ako mora sesa svinjo, kar se spozna, če noče jesti in kreha med tem časom, treba jej jt obesiti nad korito votel okrogel k«m<*n, katerega je kde našel po naključju.
3.	Uročeni živini treba povleči trikrat s klobukom v nic od glave po hrbtu in slednjič vreči klobuk na tla, da jej pomagamo.
4.	Da odpravimo vedomca, treba mu posta* viti cuujico prosa, ker s prosom se le-ta moti, to je: prešteva zrna j v tem pa prihaja njegova ura za odhod.
5.	Da ae prase bolj redi in „gmera*, treba mu prestriči dlako pod križcem.
6.	Če se je 61 (belouška) ustarala, postaja badič. Ta hodi posebno rada krave sesat (na paši).
7.	Če je stopil človek na grob, kadar se je spodaj v mrtvecu utrgal žlez, umre kmalu potem. Skoro vsakdo umre kmalu, ako ga le mraz strese v cerkvi.
8.	Ako udariš prašiča z metlo, postaue ikrav.
9.	O petkih ue ne sme sekati dreves; a tudi obsekati se jih ne sme v ta dan, sicer usahnejo.
10.	O mlaju ne smtmo orati, ne perila prati, sicer se rado prigodi, da ae hitro trže ali pa da še iz vode ne potegnemo celega. Tudi kositi se ne sme o mlaju, er takega seua noče j*sti živina.
(Pride le).
vzajemnosti med alovauskimi plemeui aa severu in da jugu fo glasniki nove dobe, za nas in za državo. Ti dogodki niso ostali brez upliva tu li ua naše slovenske razbere. Na Kranjem so se jeli ti a* diti najboljši možje obeh strank, da dovedejo do sprave prepirajoče se brate m da store kraj nesrečnemu prepira domaćemu; na Primorskem je došlo do važnih sprememb v upravi dežele in aorda veudar ni neopravičena nada, da nova era stori po trebno, d.; s« zacelijo skeleče rane, ki nam jih je vsekaval zgrešeni zisUm ie leta sem, posebno pa letošnje spomladi o volitvah- To so bili črni dnevi za primorske Slovane, sosel no pa za našo okolico, ki je ostala — sirota. Toda, varujoči v pravičnost svoje htrari, nismo omahovali pod težo nesreče ; vztrajali smo uenpognjeni iu delali dalje za svojo bodočnost In iz samozavesti naše, iz vere v samih sebe, in vere v obstanek našega naroda in v veliko bodočnost vsega avstrijskega slovanstva klije nam sedaj, po milu iiuaeuih, c/etka boljih nad. Iu tudi če nam bode prehiti še marsikaj, to jedno gotovost imamo dan-s, da so dogodki dozoreli spoznanje, da to, kar je bilo na našo škodo, je nevzdržljivc. Vsaka sprememba tnjra biti nam le sprememba na bolje!
Tako nam iz Ietosujih groznih viharjev, iz bačanja divjih strasti, iz trušča srditih bujev, vendar zveoi ob zaključku l«t<» 1897. harmoničeu akord — blažilue nade.
Našim zasramovalcem.
(Trst j i (lanek.)
Kakor drugt dokaz za to, da je bila »Slovanska krsčan-ko-narodna zveza" res vladna stranka in octima forma, navaja „Delavec* toliko imenovauo l»x Kalkenbayn, to je ona določila, s katerimi se je nekoliko razširila moč predaednika sbormoe.
Ta Falkenhaynov predlog se zlorablja od i stiani Nemcev in socijaliste v na način, ki ni do- i stojen resnic«djubnega — poštenega človeka. Iz j ieleza tega predloga kujejo sosebno socijalisti ' svoje strupeno orožja laži in drznega zavijanja.
Tudi ta zavijanja in te laži treba zavrniti po zaslugi. Vemo, da ne bodemo mogli povedati niiesar novega 10 da bodeno morali le ponavljati, kar so od onih burnih dni j v avstrijskem parla- ] mentu pa do danes pripovedovali že mnogi dragi in — bolje 1 Ker pa smo uverjeni, da stvar ie ni đovolj pojašnjena našim delavskim masam, ker vidimo, kako oeuuuorni sti socijalistički glasili slovenski v zavijanju, v širjenju krivih domnevan} in v podtikauju neresničnih namenov, in ker vemo, da proti motenju pojmov od socijalističke strani je najbolje sredstvo bistrenje pojmov od naše strani: treba vsakako, da se povraćamo k temu predmeta.
Kaj je obvezal, kaj je pomenjal Falkenkay-nov predlog ? Ali je dejstvo, da je tudi .Slov. kršč.narudua z,vtza* glasovala za ta predlog res smatrati dokazom, da je bila ta sknpina vladna stranka ;n opuma forma ? Iz teh dveh vprašanj nam uuvstaja še tretje: Ali je .Delavec" goveril resnico, ali je lagal, ko je zatrdi! — sklienjd se na ta predlog —, da je bila rečena skupina naša -vladna stranka ?
V odgovor na to trojico vprašanj bi zadoščalo morda, altu konstatujemo ta, da slično oblast, kakoršuo je podelil Falkenhaynov predlog predsedniku zbornice a atrijske, imajo že od nekdaj predsedniki'vseh drugih parlamentov Evrope in še po* sebno onega v parlamentariški uzor-državi, ki je mati kou.«ntucij/aalizroa in kjer je tekla zibel ustavnega življenja: na Angleške«. Tudi tam ima predsednik pravico do izključevanja poslancev, ako se vedejo nespodobno. Zgodovina angleškega parlamentarizma ima zabeleženih stečajev, koje predsednik izključil poslance; a ima zabeleženih tudi slučajev, da je dal poslance iztirati se silo, pomočjo javnih o ganov, ko se niso hoteli pokoriti njegovi odredbi.
To *mo morali koastatovati, da primerne označimo vso nedostojnost iu peifidnost taktike secijalistiških glasil, vzbujajočih v nerazsodnih masah domnevanje, kakor da se je večina zbornice avstrijske — vsprejemši Falkenhaynov predlog — pokazala pravega rabeljna svobodi govora in par-lamentarnemu načelu.
Rekli smo, da ki zadoščalo že to pojašnjenje.
No, da bode stvar še jasneja beležimo tu še nekoliko nadalje.
Zabeleženo bodi, da Falkenhayaov predlog se nikakor ni dotikal svobode govora, da ni dal predsedniku nikske nove moči nasproti govornikom, da poleg tega predloga bi se bila dostojna ob-atrukcija lahko razvijala dalje in dalje, da ta predlog ni dal predsedniku pravice do uključenja poslancev radi njih gotorov, izjav, interpelacij, reso-lncij in kar je sličnih zakonitih, dopuščenih in — dostojnih parlamentarnih sredstev, da torej oi mogel nimalo in na noben način ovirati resničnega parlamentarnega delovanja. Marveč je bil ta predlog naperjen le proti surovi fizični sili, proti poslancem ■ razgrajačem in pretepačem \ 1 Mar je delovanje poslanca izraženo v nedostojnem vedenju, v razgrajanju in vihtenju pestij in — nožev ? t Mar naj se v parlamentu dopušča surovi izgred na mesto besede, argumentov in stvarnih dokazov ? Mar naj bi bili poslanci pretepači nedotakljivi, sakroaanktni, že zato, ker je bilo med pretepači iu skrunitelji dvorane zakonodaje tudi — socijalistov ? 11 ! In mar je bila „Slovanska krščanska narodna zveza" vladna stranka zato, ker je hotela pripomoči v to, da se prepiečijo prizori, na katerih se je škanda-lizoval ves svet in radi katerih je morala rude-čica srama oblivati slehernega patrijota avstrijskega ? 1 Ne vladi, ali grofu Badeuiju na ljubo je večina pritrdila Falkeuhayaovemu predlogu, ampak jedino le v ebrambo časti avstrijskega parlamenta, katero čast so spravili v nevarnost nemški ob-»trukcijooivsti iu njih .lahka konjica' — socijalni demokratje! I
Kaka tartiferija, kako sleparstvo tiči v tem zavijanju obstrukcijonistiških in socijalistiških glasil, je razvidno tudi iz nastopnega.
Oni se delsjo, kakor da je bil Falkenhayuov predlog jeden vzrokov žalostnim dogodkom v parlamentu. Po takem bi moral misliti človek, da je bil popred eni predlog, in potem še le da so prišli obstrnkcijsko-socijalistiški ekscesi. Hesuica pa je ta, da je vihar obstrukcije razsajal že davno, a Falkeuhajnov predlog je prišel še le tikema pred pretrganjem razprav in vsled nasilnih pojavov obstrukcije. To je tako, kakor bi rekel kdo, da so se fantje na vosi stepJi danes, radi prepirov, katerih — še ni biloll Ne,Falkenhaynov predlog ni bil vzrok izgredom, ampak izgredi so bili vzrok Faikenhaynovemu predlogu Krivda zadeflje torej jedino-le razgrajače in med istimi so bili tndi socijalisti.
Vsa nezmiselnost trditve, da je bila večina res vladna stranka radi tega, ker je slednjič privolila v Falkenhaynov predlog, pa je najbolj ras vidna iz notoriške resnice, da je bil jeden glavnih virov nesporaznmljeuja med večmo in Badenijem ravno ta, da prva nikakor ni hotela privoliti v pooštrenje poslovnika zbornice, kakor je tndi velika večina slovanskih glasil — in med temi jako glasno tudi .Edinost' — svarila pred takim dvoreznim erožjem.
Iz povedanega razviiijo lahko naši čitatelji, kako se rušijo — kakor hišice iz kvart — vsi tisti argumenti .Delavčevi" in se nam prikazujejo za to, fcar so v resnici: zavijanja v namen, da bi Be prikrila resnica, da bi se valila krivda s pleč krivcev na — nekrivce.
Politlike vesti.
V TRSTU, dne HO. decembra IHH7.
Deželni zbori. Klub narodne stranke v deželnem zboru Kranjskem si je izvolil d.ra Ivana Tavčarja svojim preJseJnlkom in cesarskega svetnika Ivana Murni ka svojim podpredsednikom.
Ozirom na vzroke abstinenci slovenskih po* slancev v deželnem zboru G o r i s k e m pišejo iz Garice „Slovencu":
.Osrednji vladi je bilo povsem lahko namigniti našim sodeželanom, da naj ne nasprotujejo slovenski ljndski šoli v Gorici, da naj Slovencem v dež. zboru in odboru ne zabranjujejo jednako-pravnosti, da naj Slovencem ponudijo zahtevani četrti odsek, da bodo imeli poroštvo, da bodo mogli svoje duševne, gmotne in narodne zahteve formulirati iu spraviti vsaj v razgovor v deželni hiši. Visoka vlada bi bila lahke tudi v svojem področju administrativnim potom poravnala mnogo krivic, ki se združeue godć slovenskemu aarodu
na Geri*kens ; to.la tega tli st r U. S pr-.vdami, zapori m denarnimi kazui *i hi pa dandanes tndi Slo-veoci na Goriškem n* pnstč nadomeščati z državnimi zakoni zagotovljene jednakopravnosti. VlaJi ni bilo ljubo, da so slovenski poslanci lani iz>to« pili; v njenih rokah je bilo, odpreti jim ahod v deželno zbornco, t«da še z mezincem ni ganila. Organi deželsie vlade imajo menda zvezane roVa, s kak m vezilom, to je javna tajnost: osrednja vladi pa naših razmer uoče motriti, nego s stališča
I in na podlagi poročil deželne vlade, kar je an&no Tsemu svetu iz razprav državnezborskih. Zato naši poslanci zahtevajo in morajo zahtevati preustroj vladnega zistema na Primorskem. Lani so naši poslaeci grozili z izstopom, letos dosledno z neustopom. Glas izstopa vlada ni hotela razumeti; upamo, da glas neustopa bo vspešnejši."
V	deželnem zbora štajerskem se je po-kazalo takoj o otvoritveni seji dne 28 t. m., da tudi v tej deželni zbornici ne pojde vse tako gladko, kajti tudi ondi velja načelo gospodujočih : Doli s Slovani I Nemški nacijonalec Walz se je pritoževal, da se deželni zbor ni sklical že prej in je očital vladi, da krati parlamentarne uredbe in svoboščine. Ta poslanec je rekel, da bodo Nemci gevorili tako glasno, da se bode slišala vsaka beseda do naj< višega mesta in da p vedo kako razburjen (o joj, joj !) je nemški nared in ogorčen radi vednega (!) kršenja nemških pravic. Menil je, da mora priti do burnih razprav v zbornici in je rekel, da votira proračunski provizorij -urno, ker se zanaša na deželni odbor, da bo isti z naj-skrajnišimi sredstvi (III) branil nemške pravice.
No, kaže se, da hoče postati štajerska de* želna zbornica mala kopija dunajskega parlamenta v tem nesrečnem leta. Slovenci v dež. zbora štajerskem naj bodo le pripravljeni, da bodo vračali nemškim .WolfomM .klin s klinom".
Shod nemfikih vseučiliščnikov je bil včeraj v Hehu. Shoda se je udeležilo kakih 1500 oseb, med temi tudi nekaj vseučiliščnih profesorjev. Sklenili so resolucijo, da visoke šole nemške naj le ostanejo v Pragi (Aha!), pač pa mora vlada čuvati Nemce, zagotoviti v Pragi ravnopravnost med Čehi iu Nemci in dati Nemcem zadoščenje za vse, kar so pretrpeli. Druzega ne telijo mlada go-spdJa ? Čudno pa je, kako navdušeni so ti Nemci za ravnopravnost tam, kier nimajo moči. Kjer imajo večino, tam duše manjšino neusmiljeno, tam pa, kjer se v manjšini, zahtevajo pravice — večine. Taka je od nekdaj nemška taktika.
V	ogerski zbornici poslancev se še vedno bije boj za nagodbeni provizorij. Včeraj se je trdilo še precej določno, da se je neodvisna stranka odločila v zadnji uri, da bode vendar glasovala sa nagodbeni provizorij. Ali po včerajšnji seji zbornice je bil paloiaj zopet zamotan, ker je aoditi zopet, da opozicija ne odstopi od zahteve aamo~ stojnega carinarskega območja in da hoče nadaljevati obstrukcijo.
Različne veati.
t Župnik Joaip Škrl. Preč. g. Josip Škrl, župnik v Rodikn, v Dolinski dekanijl, zatisml je dna 29. t. m. ob 1. uri popoludne svoje zemeljske oči. Rojen je bil pokojnik v Tomaju na Krasu dne 7» novembra 1847. — Posveten v mašnika dne 20. junija 1875. Služboval je v Sežani, potem v Štorjah in sedaj v Rodiku. Blag spomin — blagi duši.
Poročilo o zadnji zanimivi seji mestnega sveta tržaškega smo morali odložiti zopet d*nei radi nedostatnosti prostora.
Za „boiičnico" nadalje darovali: g. prof. Mandič 2 kroni, g. prof. Macher iz Ljubljane 4 krone, g. Ivan Viličid iz Zagreba 10 kron, g. Toros 4 krone, g.a Dragojila Ponikvar 10 kron, Milka 10 kron, g.a Gvozdanovič 3V« m. sukna, g. Dr. Mandič 6 kron, g.a Neša Pirjevec 2 kroni, A. R. 1 krono, Gč. Mici Delena nabrala v Sežani v veseli družbi 2 kr. 50 st.
Doneski za moiko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Tratu. Vrla pevska in pivska družba, gg. Fr. Stelć na čelu, je nabrala na sv. dan v gostilni g. Dolenca na Prošeku 4 krone. Pri krstu malo Hermine v rodbini Nethovi so .iarovali veseli gostje 7 kron. Bog plati. Srečno novo leto vsem nabirateijem in darovateljem I
Za druibo sv. Cirila In Metoda na Greli se je nabralo v .Narodnem domu" v Barkovijab. Na-
rodni eUekutor je nabial 4 kr m« 24 11 č. Družba Cjafc, Špatiger, Krečič 2 kroni 26 nvč. Pri pitani večerji na r»*t. Ivanu 6 kron 20 nvč. — Nadalje je nabrala goiporlična Evfemija Piščanec v veseli družbi v „Narodnem donu" v Barkovljah 12 kron in 50 stotink.
Slovo bodtmo joaali od starega leta jutri jvečer v dvorani Mally, Via Torente št. 16, kamor poživlja vse Slovence .Tržaški Sokol". Treba, da temeljito pokadimo malopridnežu 1897-temu, tako, da ne ostavi nijedne slabosti svojemu nasledniku 1898-mu. Kdor hoče kaj podariti za tombolo, naj le prinese jutri v Čitalnico.
Pevsko drultvo .Skala* v Sv. Križu priredi svojo veselico dne 0. januvarja 1898 in ne dne 2. januvarja 1898. Veselic* se je odnesla na dan 9. januvarja 1898, ker tega dne bode na razpolago nova velika d »orana g. Franca Košute št. 24 Na obilno vdelntbo vabi uljudno	Odbor.
Socijalistom v album. Dane« se nam nudi ngodna prilika, da zopet izjavimo socijalistom, dami nismo nasprotni bucijainemu gibanju, v kolikor stre«i isto po zboljšanju položenja delavskih mas, oziroma po tem, da se odpravijo ostrosti in krivice. Kjer in kadar so pritoibe opravičene, se ne obotavljamo ni za trenotek, da ne bi se pridružili onim, ki se pritožujejo.
Tako je n. pr. z štrajkom, ki so ga uprizorili pekovski pomočniki v Krakovem. Pripoznavamo brez ovinkov, da so bile razmere uprav gnusne, ki so dovele do tega štrajka. Kar zgražati se mora člo7ek, ko čita poročila v listih in skoro da ne more verjeti, da bi bilo vse res, kar se poroča. Svoje podatke emo posneli namenoma iz lista ,Reichswehra, ker se smemo zanašati, da ta list ne preti ruje v tem pogledu.
Pekovski pomočniki v Krakovem in bližnjih Podgoreih so morali delati po 19 ur na <4an in so dobivali za svoje delo le. v redkih slnčajih plačila 2 goldinatja na teden. S temi ljudmi se je postopalo prav po živinski; k »kor tatove se jih je zapiralo po noči v delavske prostore, kjer ni nika-kega ležišča.
Vs9 to iz namena, da ne bi krali testa. Kaj da se je vse godilo v teh urah „nočnega časa", o tem je bolje, da ne izve ša oka javnost. Samo jedno •luži čitateljem v razumevanje teh razmer, namrefi, da so odjemalci kruha v Krakovem in Podgorcih dan za dnem dobiva i v k: uhu dokaze, da delaT-niče ne služijo pomočnikom samo v spalnice, marveč še za n-tkaj — druzega . . .
Nadejati se je, da se stvar *koro obrne na bolje. Tu naj zastavijo socijalisti svoje sile: Hic Rhodus, hic salta 1 Na delu za odpravo takih kričečih razmer, bodo gotovo imeti na svoji strani vse — poštene ljudi.
V pojasnilo. Ozirom na vest, priobčeno v da-nAšjem zjutranjem izdanju pod naslovom ,Iz Bojana", smo naprošeni, da konstatujemo v tem listu, da se prepiri in kričanja med laškimi pevci in njih somišljeniki, niso godila v gostilni g. Ivana T revna v Rujanu! To treba pov-dat iti da m» temu gospodu ne boda godila krivica.
Iz HruŠico pri Podgradu nam pišejo: Dne 26. decembra dooil je nekdo v naši vasi iz Trsta častitko k praznikom, pisano na narodni dopisnici z Nabergojevo sliko. Vesel sem je bil, ko sem jo videl tudi jaz. Lepa okolica in vse 1 Podpis: Ivan vitez Nabergoj, križec, a brez glave. Glavo je pokrival poštni prećat: Trieste. Mislil sem, da je le sluč»jno prišel pečat na diugo stran in ga torej manjka na prvi. A zmotil sem se. Na prvi strani ju bii pečat na znamki, na drugi strani ta na Nabergoje.vi glavi. Da sem bil bolj gotov v svoji sutnnji, prevrtal sem dopisnico in videl sem natančno, da sta dva peč*ta, ker so bil« črke eduega bolj v stran, nego druzega pečata. Go«pod urednik! Jaz setn prepričao, da to ni slučajno, ste li Vi drugih misl;j ? Morda je na pošti kak uradnik, kateremu se je malo zvrtelo v glavi, ko je opazil našega slavljenca in da bi videt, kje je znamka, je prej dobro zamaz*l to stran z Naber-goievo sliko 1
Z OprtaljŠčine v Istri nam pišejo: Kakor znano, s> bili iioyo izvoljeni občinski zastopniki trikiat poklicani v Oprtalj, da bi si bili izbrali odbor in načelnika, a vse trikrat brez vspeha, ker so izostajali zastopniki italijanske stranke. A zakaj so nostajali ? Zato, ker so videli, da so v
manjši i, i. Prvikrat, dokler so upali, da si napravijo večino, prišli so bili vsi do zadnjega mota. Agitirali so, nagovarjali, grozili zunaj in znotraj volilnega lokala, a k*r so videli( da ostanejo na vsaki na* n v manjšini, so se pobrali z vol ića vsi do zadnjega, ker so znali, da le na tak način jim je mog.»če zaprečiti, da si večina ne izvoli ua-Čelnika. Znani komisar dr. Karnrn«ki jim je pomo-gel nagovarjati naše može. Najpred jih je pop«-a3e-val, koga si mislijo volili županom, potem pa ^im svetoval, naj volijo katerega Italijana. — A naši možje so mu odgovorili, da sami vedo najbolje, kdo je najbolji in da se ne puste motiti v tem oziru. Toda k stvari. Kakor veleva zakon, bili so naložili 20 gld. globe v*akaWeiau, ki bi izostal drugikrat, a za tretji, t. j. zadnjikrat, jim jej bila naložena globa po 50 gld. Pošten človek bi bil mislil, da t<c;h glob se gotovo ustrašijo in da pridejo do zadnjega moža. Toda oni se niso bal>, ker dobro vedkakšen veter jim piha iz Poreča. In res, minulo je že 12 tednov od od tega časa, pa še danes niso plačali nobene globe. Opravičeno vprašamo torej slavno c. kr. okr. glavarstvo v Poreču: Ali veljajo ali ne veljajo zakoni tudi za Italijane ?!
„Mattino* — večni hujskač. V ponedeljek se je vršila razprava proti Ivana Žerjal iz Nabrežine. Zatožba se je glasila, da seje obtožeaec dne 6. septembra t. 1. protivil ukazu žandarja Antona Kol* nest, da naj zapnsti krčmo Jerneja Štoka na Kon-tovelju, kjer je hado razsajal; nadalje, da je zau-pil istemu žandarju, potem ko mu je ta že povedal, daje aretiran, sledeče besede: .Hočem videti, kaj napravi oni s tremi zvezdatti' in ko je to izrekel, je hotel zgrabiti žandarja za prsa ter mu odvzeti bajonet, nasajen na paški. Ko je prišel še dr^gi iandar, ae jima je se-le posrečilo, aretirati Žerjala. Že aretiran je zaklical drugim navzočim : .Na pomoč, na pomoč 1* Tudi da je žalil potem postajevodjo Logarja. Bil je tedaj malo vinjen. Pregreški so bili torej: javno nasilstvo, javni tumnlt ter žaljeaje oblastvenih organov za izvrševanja službe.
Zagovornik je bil g. dr. Ryb4f. Ta je dokazoval in utemeljeval podrobno, da ni tako, kakor trdi obtožnica. Ker ni bilo dokazano, da se je Žerjal pregrešil javnega nasilstva in javuega tunini ta, bil je obsojen samo radi ialjenja javnih organov ua 6 tednov zapora.
„Mattino*, poroćevajć o tej razpravi, naglaša posebno, da je zatoženec klioal v alevenskem jeziku : .Hočem videti, kaj stori oni s tremi zvezdami1. Mi vprašam« .Mattino*: Mar bode aabre-žinski kmet klical italijanski ? Ali pa .Mattino* namiguje le zopet svojim čitateljem: .Vidite, to je bil zopet jeden Slovenec4? Seveda, vsako prilika je treba perabiti in če je le tako neznatna, da se nas blati in vzbuja sovražtvo do nas.
Kam bi pa prišli, ko bi hoteli mi navajati zločine, ki jih izvajajo Italijani ? Sicer pa zna naše občinstvo samo soditi, kje je masa zločincev.
Odbor ofekfne loterije društva za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani naznanja slavnemu občinstvu, da se bode srečkanje efektne loterije vršilo leto pozneje. Do takrat se bo nadaljevalo razpečavanje še ne razprodanih srečk.
Novica križem domovine. Iz Kozjega na Kranj skem je došel posl. dr. Šušteršiču nastopni brzojavni pozdrav: Nad dve sto rodoljubov, zbranih v Kozjem na osnovaln^m zboru katoliškega političnega društva, z veseljem pozdravlja pričeto spravo med kranjskimi Slovenci.
—	Zasto<) (biine Št. Vid nad Ljubljano j* v seji dne 26. t. m. podal nastopno iz^ivo : Ob-činski odbor, oziroma za^top občine Št. Vid uad Ljubljano odločno obsoja opstrukcijo vseh nemških strank v državnem zboru, ki so g p<>m >čjo socijalnih demokratov onemogočile vsako vspelno delovanje; z veseljem pa pozdravlja sol darnost slovanskih zastopnikov, ki se v zvezi z nemško katoliško ljudsko stranko borijo za resnico in pravico, za jednakopravnost in za zboljšanje ntaoja delavskih stanov vneli narodov v naši državi. Odbor pričakuje in upa da sedanja v^čian državnega zbora ostane trdna in močna nasproti vsem napadom nemške opozicje, ki hoče s surovo silo vzdrževati nemško hegemonijo in zatirati slovanske narode.
—	Občinski zastop v Krškem je sklenil
Uutani'vit </ spomin na pf-tdrsetirt ieo cesarjevega vialanjH l|ud*ko knjižico. Ta bvalevredui skl«p naj bi posnemali tudi drugi ob<\n>ki zastopi križem domovine— v interesu Iju is'te naobraženosti.
—	V Celji bode 6. jan. j rib. leta slovenska opern t predstava. Gostovali bodo ljubljanski operai pevci 10 peli Verdijevo opero „Truba tui V
—	Čitalnica na Vranskem pri Celju priredi na Silvestrov večer zabavo, ni kateri nastopi prvikrat domiči pevski mešani zbor, sestoječi iz 40 gnspodičln in gospodov. Na veselici se bodo izvajale lep* slovenske skladbe in točka iz Smetanove .Prodane nivest-'. Živeli dični vranski rodoljubi !
Lopo božično darilo, ,0-tl. Rundschau", kateri je urednik znani politični nemški kričaS Wolf, poroča, da je dobil ta-isti Wolf iz rae-«ta Homutov v nemški Češki častno darilo v znesku 1700 mark. Isti list javlja tud', da je kazensko postopanje proti post. Wolfn in Srihbnererju ustavljeno. No, to so darilca, katera morajo biti res dobrodošla božična darila — obrlHrjeiim
Samomori. Od 7190 samomorov (kakor je dokazal Forbes Wtnslow) bilo je vzrokom v 1418 slučajih pomanjkanje; v 1252 slučajih'družinske neprijetni sti ; 555 se jih je usmrtilo radi zgube denarja ; 495 pa radi pijano-ti in nezmernosti ; 296 privedla jih je k teran igra; 532 nsmrtilo se jih je radi propale slave; 254 radi nesrečne ljubezni; 106 pripravila jih je k temu eksaltacija in samo-ljnbje, 86 pa se jih usmrtilo radi kesanja in slabe vesti; 17 radi prevelikega fanatizma; 6 pa radi misantropije (ljudotnržnje). 2048 saaomorom bil je vzrok neznan. Ženskih .umorov z vrši se veliko manj, nesr» možkili; le rpdi ljubezni in propale slaven raoti se več žensk
Loterijsko številke izžrebane dne 29. decembra :
Brno	46, 65, 84, 40, 18
RcjAklt Spomnit«
družbe sv. Cirila in Metoda.
Najnovejše vesti*
Dunaj 30. Njegovo Vel čanstvo je vsprejeLi danes v po«ebno avlijencijo novega nameuntka tržaškega grofa Leopolda Gostaa, ki ji položil
prisego v roke cesarjev- Na t;rQ činu sta posredovala najvi i komoruik grof AOen^bera B^i auu in miuisterski predsednik baron Gautsch. Formulo prisege je prečital i*iuisterijal;ii svetnik grof Marenci.
Dunaj 80. ,Wi«ner Zeitnobjavlja Najv.še ročne p sin » do ministe sk^ga predsednika barona Gantscha kater, odieja, daje zaključeuo XIII. zasedanj-4 drža. nega zbi.?*,
Dunaj 3ft. Njegovo veličanstvo cesar j imenoval knez škofa dra. Jakob Miaaia k uez.«nadškofom v Gore.
Dunaj 30 Popolnoma suglasnjč z izstopam Hribarje^ 'i z narrdne stranko kličemo: Živio Hribar I Z.vela narodna odločnost! Sloven.jani: Nagode, Tičur, Fnnk, J^rnla, D^mš-tr, Potočnik.
Tr^ovlnak« brxojavite In v sani.
•t	P«* • ' .ja«mi 9,27 9 29 Pfc«ni<vt a
spomlad I -!>8 12 04 >lo 12.05 -.»vb« «» spomlad 6 38—640 h pomlad 8.71 8 73 -ni :t< maj-jnoi HM? 5.39 640 * noTA od 78 kil. f 13 05-13.15 • i 70 . U> 13 20 13 25 80 kil t. 13.30-18 85, <id 8i k 13 30
18-36	> ---.„6,« t 6-80 9.--1
Pi" 6 15 6
1'irnicu: ponudbo srednje, porpraleranje boljše. Prodaja 1(,000 m. nt. 6—10 iič. ceneje Vremo : megla.
<*■» -o	n dec. 40 25
t april 40.75
stu.	dooem —.—
za marc 33 50 za maj 34.— sit Hept.niii)u<r 34 6n mirno.
30. decembra >1
Du
-<>rs
i (laptrju
» ■ n.
\ ■ l,t	i«-»Jt-	..1,1
f { • ■■
|jondon lOl.u. K(tpoleo«i
. lir
včeraj
101 Oo 101.95 121 85 101 80 <61 40 120 05 «.63 11.77 »fi.RO
d..nei 102. 101.S5 12 40 101.90 351,30 120 — 9.52 11.7« 45.37
Zahvala.
V,i.lstvo slo ve is < r dt ki ske eole pri sv. Jakobu izreka v^eni, ki s • hh ndni^ž h bnS*&nu v^s-ilce dne 26. t m, j O-eb^ »eledbSniia da-ova elieoa, najtiulfio zalivnlo. 8 tem je pokazalo hU na veusk.» obč nstvo, v koliki is pisa zauima u uhso šolo. N-prića • ovatio o;»jlna u lel^žbi nam je v bodrilo. dn hočemo v prihodnje Še t, >ečina ua torom
vstrajati na težavnem delu, tako, da z mirno vestjo vrnimo slovenskim starišen, ki so nam zaupali svrje otročiče, v krščanskem in narodnem dnhu vzgojene deklice, ki bodo ke laj v pouos njiai, nam in slovenskemu narodu. Bog blagoslovi slovensko mladino, Bog blagoslovi naš«- del j !
Darovali so: G. Miha Truden gld. 5. K. Remic 20 nč., N. N. 5 nč., Antonija Juretič HO nč., Draa;otiria Hulka 10 nč., N. N. 10 nč., Ivan ! Brazovec 40 n\, Jo«lp Saksida 35 nč., Apul Mezeg 15 nć., Matija K« lm?n 20 uč. Miha H-o- > vatin 20 nč., Nace Popis 20 n-\, H .r.. Diwdrfk »O nč., Mat. V tovec 20 ač., Aut. B> zeg 10 nč, č. g. I/an N -rmali gld. 1'20, veloč. g. Peter Fleg» ~ld 4*50 (polovica deški -inli), dr. Jus'p Abram 50 nč., Ivan Gre*orič gld. I, — (namesto *;euca svojemu raineau zetu), J .»ip Turk <?11. 1, Žib^rna 50 n<\, B rtel 20 nč, Ant« B^gdanovič ; 20 nč., Fran Žitko 50 n«*. Ivan Doiinar 50 nč., č. g. A. Kohlar 70 nč., S<'b. Čenčur 20 uč., dr. M. . Pretnar rd. 1, Skrl 20 nč., Tomažič 20 nJ. \ : g. vojaški kmat Jaklič j?ld 1 50, č. z> Fran Siia. , 20 nč , dr Grogorin 35 nč., .5ent.iv»njsVi Hnditelj naroda 60 nč., Trobec 50 n;„ Ivan Prelog 70 nč., ' N. N. 50. J. 20. Ivan Marija Vatovec, dež. poslanec gld. 2, č. g. Warto 70 nč., gospa Liske \ gld. 1, č s. Macarol Josip 20 nč., pospndičina j Mankoč prid. 1, N. 50 nč., 5 g. Guštin 20 nč., r. g. Fnrlan Andrej 70 uč., M. Živie, inženir 50 uč., Macar»l Ivan 20 uč., Vrat ec 40 nč., dr. Glaser I 20 nč. Vodstvo slovenske dekliške šole. *) i
*) Poročilo o obeh otroških veielicah prinesemo prihodnjič, ker smo je morali odložiti radi obilice drnzega gradiva.	Ured,
Fotografični aparati	S
£o tovarniških cenah. Dobiva se v drogeriji Artura Fazzini, tadion 22, telefon fil9.
Barve
in vse potrebščine za slikarje. Bobivajo se v drogeriji Artura Fazzlni, Stadion 22, telefon 519.
klistirke drogeriji
Zdravilni predmeti dUniii.oW;
Artura Fazzini, Stadion 22, telefon 519.
Marcala najbolj imenitni, dobiva se v drogeriji Ar-Ivlrtl det let tura Fazzini, Stadion 22, telefon 519.
pristno dobiva se v drogeriji Artura Fazzini, Via
Tropinsko žganje,
Stadion 22. telefon 519.
MncfarHa sadje, Mostarda, gorčično seme (zenf) bo-IVIUOlal Ud ganake slive, garantirane, kincŠki čaj I vrste. Dobiva se v drogeriji Artura Fazzini, Stadion 22, telefon 519.
Parfimerije,
izbirka, gobe. črnila Leonhardi. Dobivajo so v drogeriji Artura Fazzini, Stadion 22, telefon 519.
Rum
telefon 519
ravi Jamajka, konjak in maraskin iz iva so v drogeriji Artura Fazzini,
Zadra. Do-Stadion 22,
Pravi trpotfev lok je jedino oni, kateri s (i pripravlja v lekarni k Zrin j-h k o m u, JI. B r o d j o v i n, Z u g r o b, Z r i n j h k i t r g i t o r. 20
Trpotčev sok nepreaežno del nje pri t i d h p r c h 1 a n j e n j i h no p n i h organov, tor je najbolje sredstvo za prsni katar, kašelj, prsobol, hripavost in vratno bol. Tudi zaBtaruni k a S o 1 j r- e h tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; b ol n i k i o b I j o t o k zajelo, lahko spijo in vn In titMu hitro okrevajo. — 11, in o d mnogih t u h v a I s p o m i n j a m tu k a j s a m o o n o :
„Velecenjeni gospod 1« k a r n i k 1
Pošljite mi fi o t > i steklenice h -A«! g n izvrstno delujočega tr potievega o o k u ; potrebujem jih za moj« p o -z n a n c o. J a z s m od dveh steklenic od n e * n o h n ga kašlja popolnoma ozdravel. Hvalu V um. Priporočil Ud«m ta zdravilni sok vnem pr sobo Inim. S spoštovanjem — Rudolf A u sini. Na Dunaju, '.'0 marca 1897."
Pazi n n j so torej, daje na vsaki it o-k In niči v a s t ve n a znamka t. j. slika bana Nikole Zri iijake g a, kajti samo jo oni piavi trp o tč e v sok, kateri to varstveno znamko nosi.- Cen« s t e k l e t i c i s točnim o p i b o m j e 75 n Ć, U u /. p o a i 1 j b s e vsaki it a n poštom u a vsa m •» s t a in sicer proti predplačilu (priračunavfti 20 nč. r. a z a m o t o k) a i i p a po poštnem povzetju. -- Ceniki raznovrstnih domačih p r e ikušanih zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine proBto. Lekarna k Zrinjakemu, H. H r o d j o v i n, Zagreb. Zrinjskega trg štev. 20.
Filijalka vzajemno zavarovalne banke „S 1 a-v i j e" v Trstu
išče agentov
za Trst, okolico, Goriško in Istro. Ponudbe na gorenjo s referencami, ulica Stadion štev. _5, I nadstropje._
Sentpeterska mlekarija
Frana Geržina
.j ia trgu S, Giovanni štev. 5.
Vsaki (lan dvakrat sveže mleko po 10 novč. liter od 10 litrov naprej, na drobno do 10
litrov po 12 novč. Centrifugi rana sladka smetana po 1 gld. liter
Zaloga pohištva
tvrdkc Aleksandro Levi Min* i Trat, Via Riborgo, 21 in Plazzn Veochla it. 2
Zaloga pohištva in tapetarij vseh Blogov, lastnega iz delka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilnstrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja so parnik, ali na železniško postajo, no dr. bi za to računil ctroške.
Saunig čc Dekleva
V GORICI, v Nunski ulici št. 14-16. Velika zaloga
šivalnih strojev
in dvokoles
raznih sistemov kakor tudi iz bambusa. Lastna mehanična delalnlca za popravljanje in nikliranje.
Aite & Zadnik "l
■ • lliinua no uAMnlu uia O I	»DCT
TRST Via Nuova na vogalu via S. Lnzztro TRST
priporočata slavnemu slovenskemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi bogato zalogo ma nifaktnrnega blaga Dobiva se najnovejše blago za jes^nsko-zimsko sezono, zu moške Ženske in deco Bogat izbor vsakovrstnega perila, atofe, forštanja, fanele, volnenih in svilnatih rut najnovejše m^de. Razne drobnarije čipke in vezanja v obilni meri. Dobivajo s« tudi najnovejše stofe za moške obleke, haveloki. ovratniki in ovratnice. Za slovenska društva razni trakovi iu stofe za zastave. Sprejemajo se naročnine za izvršitev moških oblek. Cene jako nizke. Uzorci na zahtevanje takoj Poši Ijatev poštnine prosto.
Držeč se narodnega gesla: Svojim k svojim!
ostajeva udana Aito & Zadnik
I
I

I
*
I*
Zdravljenje krvi
Čaj „T I • • de r n I cvet" (Mllleflorl).
ClHti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju ii! hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji :>0 nč, ter se dobiva v odllknva:! lekarni
PRMMARER „Ai due Mori" Trsi, veliiti trg.
-L.
i

Motori na par
z nerazpočljivim kotlom
najpriprosteji in gakoli drugega
najceneji zistema,
od bodisi katere-B0n/, prihrani be,
od 1 do 50 konjskih moči,
prosti koncesije v vsakateri delavnici.
Fknnnmirni mlini IDF Al" na r,,ko1>H ',ar f> icpokvarijivim i<amen m,
LHUIIUIIIIblll milili i^lULIlL prepotreben za vsakega posestnika, 40% |>ri-
hrambe moči, mele v vsaki meri od nailineje do debele moke za žgance, senjelje v 1 uri 450 do 470 kilogramov, ne (la bi xe moka segrela.
2 Via Molin piccolo 2 GeSSi $ PlOlM — TfSt 2 Via Molin piccolo 2
Generalni zaatopniki c. kr. priv. tvornice strojev in motorjev na par C. H. Hoff meister — Dunaj,


" -a
Jal fj »ar.
3,
bC
S u.
. č: ~ v £ O
.1 S..25 c S
O
— - t *
l^'f-7 -S S _ s -c
"© j* z 55 .. ^ i* e

gg
*3 — to ?
-
| "ž
g T5 "5 j. ' 3 M > * X
| S -1 •■= t m o B g * % § @ d
•S B S -a ^ s - - ----©
se .
S ž" P
M



ff
I
!
I i
it
a
i
^^^toiti* znata: SIDBI.^^^^^g
LINEMENT. CAPSICI COMP '
iz Richterjeve lekarne, v Fiagi, pripomano iavrttno, bolečine bladoie tnaMlo ••biva aa po 40 ni., 70 ni. ia 1 gld. po va«k lekarnah. Zahteva naj so to
splošno priljubljeno domaže »red»tv»
ved»o le v orig nalnih steklenicah a varatveno rnamko m*idrou it Richterjeve lekarne ter vaam« previdnostno aaino atekluBioe a to varstveno mko kakor originalni iadeleL
Rtekterjeva lekarna pr) zlatem len i PrajL

Tiskarna
Hljnlka c«h. kralj. unlvnrMitetno tiNknrne „ 8tyrla .
13 Sackstras8e — GRADEC — Sackstrasse 13
TOVARNA ZA OBRTNE I\ CO\TO - KNJIGE
zistem „Patent Workmann Chica^o" Raztrirni zavod — Knjl^ovezstvo.
priporočuje se za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in tnine postrežbe. Izdelovanje vgakovrBtnih tiskovin kakor: časnikov, rokotvorov v vsakem obtpžju, brošur, plakatov cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov Jedilnih list, pavabil itd. itd. — Boj»ata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knJig, Saldi-Conti, Fakture Dehiioren, Creditoren, CassT-knjig, Strazza. Memoriale. Journalov, Prlma-note, odprnvnih, menjičnlh časo-zapadllh in knjig za kopiranje, kak.>r tudi vseh pomožnih knjig, potem razlrirnega (čitanegt papirja, Conto-Gorrent. svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledio Iz
cinka za kopiranje itd. 7,a naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika
Trst, Yia delle Acque 5 — ARNOLDO COEN — Via delle Acque B Trst CJOOOOOOCOOOOOOOCOOOOOOOOCOO^OO oocoocoocooo
i Č	fl> (y $ $> i ol> <aa> Mi'
- oooo
Laatnik ken«. n ii usta .Edinoat". Tad^var-
OOOOSOOOOOOOOOOOOOCGOOCGOOOOOOC o

mkatMf On1 h
ratn.