Poštnina plačana v gotovini._Maribor,	četrtek	20.	fanuara	1938	štev.	15.	Leto XII. (XIX.)
MARIBORSKI
VECERNIK
Uredništvo tu uprsva: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva iu uprave 24-55	TITVIS »9*
Izhaja razen nedelje in pruznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman	A H 8£lJb H
v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din I Oglasi po ceniku I Ogla*	O©	aflflci meh gjjHl
se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.109
800mrtvih in 700ran/e-
nih v	Banelon 1
lenciii
BARCELONA, 20. januarja. Današnji zračni napad je bil najhujši, kar jih je doživela katalonska prestolnica, šest sedemnadstropnih hiš se je razrušilo in popolnoma pogorelo. Vsepovsod so bili preko ulic mrtveci, predvsem ženske, in račun: jo, da je skupno 300 mrtvih in 700 ranjenih. Iz Valenci je pa poročajo, da so tamkaj radi zračnega napada eksplodirali bencinski tanki, ki so povzročili ogromen požar. Zračni napad na Valencijo je zahteval 500 mladih življenj, pretežno otrok.
Be. Stejodikmc	sta	v ftei
Ametišlti	sesuti
„Bete muut"
OSLO. 20. januarja. Po otvoritvenem prestolnem govoru v parlamentu je bil predložen parlamentu državni proračun,
ki predvideva v nasprotju z drugimi državami znižanje izdatkov za vojsko za
128.000	kron.
pifumlti (ttijatetji	m
vernim metemtem
ske vlade dr. M Stojadinoviču. Lova sta se udeležila tudi zunanji minister Neurath in minister Sclnvering-Klossig.
merov predloženi zakonski osnutek proti linčaniu. Severoameriško vseučilišče črncev v Tuskegenu je objavilo statistiko o žrtvah linčanja v USA in je po tej statistiki padlo v zadnjih 55 letih 4672 oseb kot žrtev linčanja. Med njimi je bilo 1289 črncev in 3383 belcev.
*
Sovražnik št. 1
. Medtem ko prihajajo iz Beograda tiič taj razveseljive vesti zlasti glede ustanovitve centralnega fonda za elektrifika-c‘io, ki bo Slovenijo stala težke milijone 23 Pospeševanje elektrifikacije v drugih ^lih države, pa tudi glede pripravljene uredbe o državnih tiskarnah, po kateri Se bo tisk vseh uradnih tiskovin koncen-'r|ral samo v državni tiskarni, pa se ču-Jeio iz Zagreba čudne vesti o hrvatskih Podeželskih razmerah, ki se zdijo značilno osvetljene v uvodniku »Jugosloven-skega Lloyda« v št. 14 pod gornjim naslovom. Iz tega uvodnika povzemamo sPričo pereče aktualnosti nekaj silno poučnih ugotovitev, ki žarko orisujejo obstoječe prilike:
5;Med silno škodljivimi pojavi za našo “arodno življenje zavzema prvo mesto dem a go g i j a. Brezkončna demagogija se vrši samo za to, da se gotove me-diokritete in pokvarenjaki lahko plasirajo v dobi in prilikah, nalikujejo označbi v ‘‘Prodnem reklu, da se smeti vzdržujejo “a površju, ko reke naraščajo. Posebno -Se'jaška ali zemljoradniška demagogija je dosegla pri nas svojo kulminacijo. Vse, k_Pr diši po političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem in higieničnem afoal-‘“betizmu, je po tej demagogiji dvignjeno d» nekega kulta svobode in državljanj-, ih kreposti. In med tem, ko prepovedujejo neodgovorni demagogi, da je samo sUjak reprezentant naroda, pa žal te de-p Soške fraze demantira življenje samo 111 Prilike, ki na žalost vladajo po naših vPseh. Vse te vesti, ki jih črtamo po časopisih vsak dan pod raznimi naslovi kakor-»Sin razsekal očetu glavo s sekiro«, "Oče ustrelil iz puške sinove«, »Kmetica !e radi ljubčka zastrupila moža in njegove sorodnike«, »Kmetje nagnali ciga-“p, da se peče na ognju«, »Kmetje so na-jja{Jli turiste«, »Kmetje uničujejo gospodarsko eksistenco samoborskih mešča-n°v, ki sicer pripadajo istemu političnemu pokretu«, vsi ti naslovi kažejo dej-jjlva grozote in strahote. Mlajši kmečki vet dela »parade« in izgublja čas v »po-fjtiki«, starejši pa morajo gledati, kako «tu propadajo gospodarstva. Po vaških pbčinah vlada nered, ker se ne ve. kdo
1,1	kako gospodari. Kmetje pod vod-j voin svojih voditeljev, narodnih kape-a“ov, vodnikov iu sodnikov zajemajo jetnike in meščanske goste po vaseh. Uničujejo se tnOgradi, njive, sadovnjaki P°l‘t:čnili nasprotnikov. Zažigajo jim hiše n gospodarska posestva. Ubit je bil ne-°lžen pasant Potolčen rojen brat do-tojanstvenika. pred katerim sicer detna-p Si globoko upogibajo svoja kolena.
. .^aVa blaznica, da je ne imenujemo anarhija.
. Spričo teli in drugih negativnih zna-,‘hiosti, ki jih demagogi s svojim čve-atoeni in prilizovanjem razvnemajo, se Pripetil te dni strašen dogodek, ko so . v Omarsk pri Prijedoru spoprijeli ‘netje v usodm bitki, ne vedoč v svoji ‘-umnosti niti tega. zakaj se bijejo in tofčejo in zakaj ,ie bito pod vplivom kri-“nalnih tipov in demagogov 10 mrtvih to več desetin ranjenih. Vdove ihtijo, de-C:i loče, polnijo -e zapori, demagogi pa točijo pr[ topli peč' in delajo kombinate za uspeli svoje takozvane politike, ‘tosto da neuki .arod pozivajo k redu, e''t in medsebojni slogi , I'1 vse to se dogaja v imenu neke svo-‘°de. demokracije, seljaške ali zadružne države, kakor se že označujejo parole demagogov, ki že dve leti živijo pri nas Y blagostanju in svobodi Ljudje zahte-. aK> svobode, toda tudi svoboda zahteva “di, Naš kmet je bil vedno dober to bo
BERLIN, 20. januarja. Včeraj je bil pri
Magdeburgu velik državni lov. ki ga je priredil ministrski predsednik general Goring na čast predsedniku jugosloven-
WASHINGTON, 20. januarja. Že 11 dni traja v ameriškem senatu obstrukcija proti predloženemu zakonskemu načrtu o linčanju. Senator Ellenberg nadaljuje že od petka svoj govor, v katerem stalno citira zgodovino Babilona in Egipta kritikuioč na podlagi zgodovinskih pri-
TOKIO, 20. januarja. List »Ašahi Šio-bum« objavlja iz Hongkonga: Od 18 ladij, ki so v času od 27. decembra Jo 15. januarja vozili voini material za Kitajsko, je bilo 7 angleških. 3 italijanske, 2 nemški, 2 ameriški. 2 norveška. 1 danska in
1 nzozemska. 40 letal je angleških, 11 iz USA. 1SOO ton municije je bilo iz Italije, 800 ton iz Velike Britanije. 26 ton iz Nemčije, 450 ton iz USA. 400 ton iz Danske, 250 iz Nizozemske in 100 ton iz Norveške.
w W V	Ur
Protokol o sporazumu z Italijo podpisan. V torek dopoldne se je končalo zasedanje stalnega italijansko-jugoslovan-skega odbora v Beogradu. Načelnik naše delegacije je pomočnik zunanj. ministra Milivoj P i I j a, člani pa zastopniki raznih naših ministrstev. Od naših gospodarskih organizacij ni bila nobena zastopana v delegaciji. Na čelu italijanske delegacije je bil senator A m a d e o G i a n-mini. Naloga stalnega odbora je bila, da določi za prihodnjih 6 mesecev obseg m podlago trgovine med obema državama. Po zaključku zasedanja je bil o delu odbora izdan naslednji komunike: »Stalni mešani jugoslovansko-italijanski gospodarski odbor je zaključil danes svoje delo. Veleposlanik in senatof g. Amadeo Giannini je podpisal za Italijo, pomočnik zunanjega ministra gospod Milivoj Pilja pa za Jugoslavijo v ministrstvu za zunanje zadeve protokol o delu odbora v tem zasedanju. S tem sporazumom je določen obseg medsebojne zamenjave blaga med obema državama, in sicer na bazi kontingentov. določenih v protokolu, ki je bil podpisan v Rimu dne 8. julija 1937. Nova določila imajo zlasti ta namen, da se olajša in pospeši razvoj trgovinskega prometa med obema državama.«
poseben jugoslovensko-nemškl gozdni in lesni odbor je ustanovljen v smislu sklepa stalnega jugoslovensko-nemške-ga gospodarskega odbora. Odbor tvorijo strokovnjaki jz krogov producentov, lesnih industrijcev in lesnih trgovcev obeh držav. Odborova naloga bo, da stalnima gospodarskima odboroma v obeh državah stavi predloge za izboljšanje gospodarskih odnošajev na področju gozdnega in lesnega gospodarstva. S 153 milj. din stoji Nemčija v našem izvozu lesa na tretjem mestu, tako da so dani vsi predpogoji za zvišanje naše proizvodnje lesa kakor tudi za povečanje izvoza v Nemčijo. Prva konferenca gozdnega m lesnega odbora bo od 26. do 28. t. m. v Eise-nachu v Nemčiji.
Delovni odbor za pospeševanje turizma
na Jadranu se je te dni sestal v Zagrebu. Med drugim je razpravljal o vprašanju turističnega dinarja ter ugotovil, da je uvedba turističnega dinarja eden najvažnejših predpogojev za uspeh prihodnje sezone. Zastopniki so se zedinili tudi glede poenotenja prijav za tujce ter so obravnavali tudi vprašanje klasifikacij gostinskih podjetij in maksimiranje cen. Na zagrebški konferenci je bil sprejet poslovnik za delovni odbor, ki je postal stalna institucija za pospeševanje turizma na Jadranu.
Poravnalne zadeve. Poravnalno postopanje se je uvedlo o imovini Franca Sor-nika. trgovca v Rušah. Narok za sklepanje poravnave bo pri okrožnem sodišču v Mariboru dne 21. februarja t. !. Rok za oglasitev terjatev do 15 februarja t. 1. Poravnalni sodnik dr. A. Lešnik.
Izvoz naših Jabolk je v popoln e v.; zastoju. Konzum jabolk v naši državi se jfc v zadnjem času precej povečal in je tudi povpraševanje za sadie precej živahno. V Beogradu prodajajo jabolka po 4 do 4.50 za kg. boljše vrste po 5 do 5.50 za kilogram.
400 dtoarjev dividende pričakujejo delničarji Narodne b-mke za leto 1937. Radi tega je tudi tečaj delnic Narodne banke v zadnjem času precej poskočil. Za delnico Narodne banke, k: predstavlja nominalno vrednost 3000 din. se plačuje danes 7.730 dim.
UatodtoG mtmis timi Metnimi p (teeli imfttesits ftoetemestia
BUKAREŠTA, 20. januarja. Narodno 1 zaranistične stranke dr. Maniu je v po-
zarznistična stranka in liberalna stranka sta izdali oster protest proti razpustil romunskega parlamenta. Voditelj narodno
sebnem razglasu prikazal razpust kot nezakonit ukre Tudi je protestiral proti spremembi volilnih znakov.
dober za sebe in druge samo tedaj, ko
najde tako poštene in močne ljudi, ki mu znajo, četud' brezobzirno, povedati pravo resnico, pa tudi ono. kar je treba napraviti, da bo boljše, pametneje in na-predneje kakor pa j sedaj, ko se mu dobrikajo največji njegovi sovražniki der
magogi. Skrajni čas je. da prodre resni na dan. Skrajni vas ie, da se v pravi sli pokažejo javnosti ravno oni dem:,go ki niti po svoji pameti, niti po svoje poštenju in niti po kakšnihkoli poslih spadaj v vrsto onih, ki imajo kakršnoki pravico, da vodijo narod.«
Gospodarsko politična vprašanja
V proizvodna bakra je Jugoslavija prva v Evropi
Na prebivalca pol ha gozda — Borski rudniki bodo dali 2000 kg zlata letno
Uoteelu
Vino in mošt
V »Slov. besedi« št. 3 beremo: »Oboje je dobro, če je pristno in Slovenci ob no bona priložnosti preveč .ne zametujemo niti prvega, niti drugega. Nerodno je le to, da je oboje razmeroma drago, zlasti če gre za boljše blago. Vzdihi in pritožbe konzumentov obeh omenjenih božjih darov pa pri producentih in prodajalcih ne zaležejo dosti, ker imajo ti svoj utemeljen izgovor: Previsoke banovinske in občinske trošarine, pa neštete visoke davščine itd. Trošarine in davščine mora plačevati vsak zaveden in patrijotičen državljan: s posebnim veseljem, zadoščenjem in ponosom pa bi moral izpolnjevati te svete državljanske dolžnosti vsak oni, čigar politična stranka je trenutno na vladi. Pa se je zgodilo nedavno v neki lepi zasavski vasi, da se je oglasila pri nekem vaškem veljaku in gostilničarju sodobna moderna leteča finančna kontrola, s katerimi so v zadnjem času osrečili ljubljeni slovenski narod njegovi --estni skrbniki, in pregledala vinsko klet. Glede vsebine velikega soda je nastal spor: domačin je trdil, da je v njem sadni mošt, oblastveni organi pa nasprotno, da gre za prav dobro, okusno in pristno vinsko kapljico. Zgovornost domačina je končno le zmagala in rezultat pregleda je izzvenel v ugotovitvi, da je v sodu mošt. i j j ! j Lt
ir, <1 M ta J 1 Ti*V 1	IM 1
lfiifl. | i 'li *j u t IrtaTteM.
I i.v,	-j‘ A n,jr . . jj.
»a * smerni « i lefl a;	sn>do>
a. nj,« /,.! :*<*. ut ju--J my	s
Ifer«	tal i t 1 naiti Sicer pa tudi
lastnik gornjega mošta ni osebno kriv, da je član in krajevni steber neke politične organizacije, ki je trenutno močno v časti in modi. Mož se rad počehlja za ušesi in meni: »Ce bi je bilo na svetu, pa bi ne bil v njej!« Zdi se nam, da ima prav, kakor je imel prav rajnki Prešeren, ko je zapel: »Kaj pa je tebe treba bilo...««
Premalo za misijone
V celjski „Novi dobi" št. 3 beremo:
„Premalo damo za misijone!“ ..Slovenski gospodar1’ nam očita, da se premalo zavedamo velike kulturne naloge misijonov in da zanje niti toliko, kolikor je toni. Sedaj še čakamo, da bodo gospodje, ki zbirajo med našim revnim ljudstvom za Kino, Bengalijo in Afriko, svojim nabiralkam enkrat za vselej dopovedali, naj nam prizanesejo z nadlegovanjem. Odkrilo povemo, da nam naš verski, socialni in narodni čut ne dopušča, da bi dajali slovenski denar za zvonove za Bengalijo, ko vidimo vsak dan na cesti toliko lačnih otrok v raztrganih oblekah in toliko bede po naših delavskih rodbinah. Pa imamo hiše po naših slovenskih vaseh, kjer ni kruha, ne dela. ne zaslužka. Tu pomagajte, ako imate kaj usmiljenja, tudi skrb za slovenske reveže je menda Bogu dopadljiva in morda več vredna, kakor nakupovanje zvonov za Bengalijo. - Tako mislimo ^slovenski izkoreninjenci iz sračjega gnezda” tudi v letu H)38.“
Narobe... ?
»Slovenska besedu“ poroča v št. :t:
,,Ali pa slovenskim katolikom, kakor pač hočete. O lem govori tudi letošnja poslanica ljubljanskega katoliškega vladike, ki pravi dobesedno: Slovenci imamo to slabo lastnost, da si svoje itak maloštevilne sile cepimo s lem, da ustanavljamo brez potrebe preveč raznih organizacij in društev v isti namen. Manjka nam požrtvovalnosti s širokim razgledom na skupni cilj. In zaupanja v vodstvo imamo premalo, pa si skuša ustvariti svoj krožek, kdor misli, da skupno vodstvo premalo upošteva njegove predloge in načr-le.“ — Vzemimo si primer: SLS je stara preizkušena bojna organizacija katoliških Slovencev oziroma slovenskih katolikov. Pa je nekdo mislil, da mora ustvarili svoj krožek, pa je ustanovil JRZ in z nekaterimi iz skupnega vodstva odšel tja. Tako se cepijo sile in nastaja preveč organizacij z istim namenom, kakor pravi lepo ljubljanski vladika. Ali pa je bilo morda narobe, kaj pravite? . ,
Skupščinski finančni odbor je obravnaval na včerajšnji seji novi proračunski osnutek ministrstva za gozdove in rudnike. Minister Bogoljub Kujundžič je podal izčrpen ekspoze. iz katerega povzemamo med drugim sledeče: Skupna površina gozdnega zemljišča v naši državi izkazuje 8,196.940 ha. Od tega je dejansko pogozdenih 7,258.790 ha, in sicer: 1. na državne gozdove pride 38.8% ali 2,814.533 ha. 2. Na občinske gozdove 26.2% ali 1,910.916 ha. 3. Na ostale lastnike 34.3% ali 2,533.346 ha. Pošumljanost v naši državi izkazuje 29.3% in pride na posameznega prebivalca nekoliko manj kakor pol hektarja gozda. Naj večji sovražnik našega ?rozdni'štva so velike poplave, ki se v zadnjih letih ponavljajo v vsaki letni dobi. Imamo pa poleg tega gozdnega bogastva tudi okoli 1,100.000 ha neproduktivne površine in predstavlja pogozdovanje teh terenov veliko gospodarsko in socialno vprašanje, zlasti ker se ti neproduktivni predeli nahajajo v najsiromašnejših krajih naše države. Iz-koriščenje državnih gozdov se vrši v zadnjem času vse intenzivneje in sicer v državni režiji, zlasti ker se je sistem dolgoletnih pogodb s privatnimi kapitalisti izkazal kot škodljiv in kvaren za državne gozdove.
Rudništvo predstavlja eno najvažnejših gospod, področij v naši državi in to ne samo po doseženi količini proizvodnje,
telj, ki je pri nas že dobro znan. nam je živo in nazorno prikazal to zelo pomembno dobo. Četudi se namenoma m hotel spuščati v ocenjevamje posameznih osebnosti, vendar so jih pozorni poslušalci sami izluščili in spoznali. Dvorana hotela »Beograd« je bila polna in dolgotrajno odobravanje je bilo zasluženo plačilo požrtvovalnemu predavatelju.
Po predavanju je bil poslovilni večer brata R i s m a 1 a. dosedanjega upravitelja meščanske šole, ki je bil po lastni prošnji premeščen v Ljubljano. Poslovilni večeri pri nas navadno bolj žalostno izpadejo. Da pa ic bil ta tako dobro obiskan, je vsekakor izraz simpatij, ki s; jih je brat Rismal pridobil v teku svojega dvanajstletnega ravnateljevanja v Slov. Bistrici. Od prvega dne dalje je bil
lnobilske ceste v osrčje naših planin, ko so še cesarski vojaki korakali po cesarskih cestah, prašnih in v sivo daljino segajočih. ko so še razni germanski princi vedrili in oblačili v naši lepi zemlji, —»v dobi ko je bilo svetovno klanje še globoko pod političnimi horizonti, — takrat je šel tople pomladi neki cesarski četrtmk v zeleno podnožje »Snežnikov kranjskih siv’ga poglavarja« na lov na divje pete-line.
Vreme je bilo toplo, pomlad izredno zgodnja. Bukve so ozelenele visoko v goro; od ranega jutra do poznega večera je oživljal bukovje veseli ku - ku.
Naši lovci so imeli nemirno kri:	Saj
jih je vabi! petelinji spev v kraljestvo stoletnih bukev, mogočnih borovcev in ponosnih mecesnov! Skrivnostni te-lek, — pesem veličastnega trubadurja naših gozdov, — ob pomladnih zarjah zasanjano Ipeta in vedno nova — ni dala spati.
ampak tudi po vlogi, ki jo igra rudarstvo v industriji državne obrambe. V proizvodnji rude, preračunani na vsebino bakra, se nahaja Jugoslavija v Evropi na prvem mestu da'ee pred ostalimi evropskimi državami, dočim zavzema na preglednici svetovne proizvodnje sedmo mesto v proizvodnji sirovega bakra. Prav isto velja tudi svinčeno koncentrirano rudo, dočim se ..abaja v proizvodnji cin-kove rude že danes na drugem mestu v Evropi. Tudi v proizvodnji železne rude je Jugoslavija na vidnem mestu v Evropi, v kvalitetnim pogledu pa na prvem mestu. £elokupna vrednost rudarske proizvodnje v letu 1936 izkazuje 1.426 milijonov dinarjev, v prvih devetih mesecih 1937 pa se je ta vrednost povišala raapram letu 1936 za 405 milijonov dinarjev. S francosko družbo borskih rudnikov je bil sklenjen sporazum, po katerem se družba obvezuje. *•; zgradi v najkrajšem času inštalacijske aparature za elektrolizo 200.000 ton bakra letno in ni daleč čas, ko se bodo te instalacije izgradile. V vsaki toni sirovega bakra borskih rudnikov se nahaja okoli 50 gramov zlata. Ko pa se bo preuredila vsa tonaža temnega bakra v naši državi, tedaj bo znašala proizvodnja zlata samo v borskih rudnikih preko 2000 kg letno.
Po ministrovem ekspozeju je sledila razprava, k^ se nadaljuje jutri v petek dopoldne ob 9. uri.
aktivni delavec v Sokolskem društvu, kjer je izvrševal najrazličnejše funkcije. Bil je podstarosta. prosvetar, nekaj časa poslevodeči starosta, a nazadnje zopet prosvetar. Njegova mirna razsodnost in življenjsko izkustvo sta mnogo pripomogla, da so se razčistili in ublažili eventualni nesporazumi Brat starosta Vi gel e se mu je v imenu društva zahvalil v izbranih besedah. nakar je izročil lep šopek rdečih nageljnov njegovi gospe, sokolski sestri. Spregovorili so tudi še brat Rupnik v imenu društvenega orkestra in občinske uprave, brat Miloš Tajnik in brat Mondini v imenu prijateljev, nakar se je brat Rismal vsem najsrčnejše zahvalil. Želimo bratu Rismalu na novem službenem mestu še nadaljnjih uspehov, društvu pa, kjer se bo včlanil, čestitamo na novi članski pridobitvi.
Darujte za azilni sklad PTL!
Podrobarjev Anza je bil tiste dni lovski nadzornik čednega planinskega lovišča, čigar najemnik je bil bogat markiz, ki je vzdrževal lovišče največ zato, ker je imel vilo na Bledu, sicer pa se je klatil največ po Afriki za nosorogi, žirafami, krokodili in podobno zverjadjo.
Markiz, dasi že prileten, je, sleherno zimo prebil nekaj tednov v Egiptu. Ker je bi! mož strasten lovec, je redno jemal puško s seboj, p^ četudi se je šel samo kopat. Kopal pa se je prav vsak dan v svetih vodah svetega Nila. Tako je nekega dne zasledoval močnega krokodila-samca, ki bi ga bil rad uplenil za svoj domači muzej. Krokodil pa ni hotel pasti; šele poslednja patrona mu je dala vedeti, da ni več gospodar situacije. A tudi lovec je, ob dejstvu, da je izstrelil zadnji naboj, prišel v zelo kritičen položaj, kajti v tem hipu se pojavi ob njegovem čolnu krokodilka. hoteč maščevati smrt svojega nepozabnega soproga. — Toda — pok! — in bilo je po njej! Rešitelj v smrtni stiski se nahajajočega gospoda markija je bil mož na kameli, ki sc je pravkar [pojavil na obali Nila.
Kraljevič Tomislav star 10 iel
Ob letošnjem rojstnem dnevu našega • kraljeviča Tomislava je bila včeraj v dvorni kapeli na Dedinju služba božja-ki so se jo udeležili Ni Vel. kraljica rija, Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Ni' Vis. kraljeviča Tomislav in \ndrej ter ostali člani kraljevs!.° družine. Po končani službi božji so navzoči čestitali tnl*', demu kraljeviču k njegovemu rojstnen# dnevu, želeč mu srečo in dolgo življeiUf
t Branislav Mušič
Včeraj ob 12.20 je umr! v Beogradu najplodovitejši srbski dramatik in pisatelj Branislav Nušič. Nič manj kako? okoli 30 gledaliških iger spada v seznam njegovih znamenitih, satiričnih in krep-kih odrskih del. Še nedovršena je ostala njegova komedija »Oblast«. Ves Beogra« je pod vtisom smrti enega največjih sK nov. Slava spominu velikega moža ^ pisatelja!
AVTOMOBILIZEM
Avto in šport. V tisku »Delniške ti' skarne« v Ljubljani je izšla te dni v liČfl' opremi, s smotrno urejenim strokovni# gradivom ter številnimi fotografskimi po*, snetki prva številka mesečne revije »Av* to in šport«, to je vestnika Avtomobil' skega kluba kraljevine Jugoslavije za sekciji Ljubljana in Maribor. Novo, raz-širjeno ter strokovno izpopolnjeno glasi* lo našega motorizma in športa naj izpo-polni vez med članstvom in organizacijo-V uvodnem članku »Z novim startom i Novo leto« vabi organizacija vse članstvo k sodelovanju z obljubo, da bo storila vse, da bo nova revija veren naslednik dosedanjega glasila »Avto«, ki bo spopolnjeno s strokovnim, turističnim tef zabavnim čtivom. Ostalo pestro vsebin0 tvorijo naslednji prispevki: Avg. Praprotnik, preds1. ljul ". sekcije »S podvojenim delom k novim ciljem«, Ferdo Pifl' ter, preds. marib. sekcije »Naša revija posredovalec med prijatelji«, inž. Vlado Šlajmer, preds. PTZ Maribor »Novi aV-toreviji«, R. S. »Avtomobilistove zimsk« skrbi«, inž.' Alb. Struna »Najprej varnost«. Š. »Avtomobilski zakon«. Sveto Hribar »Avtodelavmca«, dr. Vinko Vrhunec. preds. Društva za ceste »Cesta-žrtev sodobnega prometa«, Joso Goreč »Kako bomo omejili prometne nesreče*-nadalje »Prelaz na Sv. Bernardu« s 5 fotografskimi posnetki, S. A. »Deset zapovedi za avtomobil:	»406	km	na	uro«
ter prispevek dr. R. Marna, preds. Zveze za tujski promet »Tujski promet na motorju«. Obe sekciji, ljubljanska in mariborska, imata za važnejša obvestila svojemu članstvu odmerjeni posebni rubriki-Zabavnemu prispevku »Njena ljubezen« od Fr. Dana sledi zaključna razprava s-Strune o športu (predvsem smučarstvU in drsanqu), katere nadaljevanja slede ^ prihodnjih številkah. Z ozirom na vedno večjo vlogo, ki jo igra avtomobilizem v našem narodnem gospodarstvu in tujskem prometu, je nova revija verno zrcalo nenehnega dela članov avtomobilskega kluba, ki stremi za tem, da dvigne avtomobilizem na isto višino kakor je to slučaj v ostalih državah. Rojstvo nove navije bodo nedvomno pozdravili vsi avtomobilisti. ki streme za napredkom na-
Kmalu po tem razburljivem dogodku sta naša znanca sedela v senci vitkih pa In' ob dišeči turški kavi in krepilni egiptovski čebuli.
Markljev rešitelj je bil visok cesarski oblastnik Panonije, ki je takrat pripadala svetemu rimskemu cesarstvu nemške narodnosti. Bil je mož srednjih let, ki je po- 1 leg drugih dobrih lastnosti imel tudi to napako, da je bil strasten lovec, ki je že streljal mimo vsega, kar le~e ino grede — le na divje peteline še ne. Zato je stari markiz čutil prav posebno zadoščenje* da je mogel svojega rešitelja povabiti na petelinji lov za prihodnjo pomlad.
Lovski nadzornik je dobil baš za velikonočne praznike od markija naročila naj za visokega cesarskega dostojanstvenika poišče temu primernega petelina. Odlični lovski gost naj bi prišel na petelina o svetem Florjanu. Petelin, k* jih je baje kar mrgolelo v njegovem lovišču, pa bi za vsako ceno moral pasti-Za vsako ceno!
(Sledi konec.)
nc prispevamo črnega za noh-
■Koncem decembra 1937 je imel pri našem Sokolskem društvu predavanje prof. Baš iz Maribora o »Preporodni dobi v Slov. Bistrici in njeni okolici«. Predava-
Soltolsli^o
Prizadevna vnetost slovenjebistriških Sokolov
še motorizacij"
Cudm iov
Tisti čas, ko se še iliso vile bele avto-
V Marii or n, dne 20. I. 193S.
M a rib or sin »Večernilč« .Ttitra
Stran 3.
HuUttetU	1	jktUsjAetSkž	Ut	J&ktiiiŠlt£	jMšUB
»Hmeljska princesa" v Studencih
K uprizoritvi nove operete na Sokolskem odru.
Studenški sokolski oder pripravlja svojim prijateljem spet novo presenečenje! Vsako leto nas zaziblje vsaj z eno predstavo v sanjski operetni svet. Lami smo doživeli krstno predstavo R. Lintnerjeve »Ljubavi ob morju«, pred leti »Miss Eliot«, še prej Ziehrerjeve »Potepuhe«. S tem so izredno požrtvovalni studenški diletantje kot prvi »podeželski« oder v 1,3ši okolici stopili na glasbeno-dramat-sko polje, ki se jim je tako posrečilo, da so presegli že zmogljivost sorodne sku-P'ne Šentjakobčanov v Ljubljani, lci prav tako vršijo svoje predmestno kulturno Poslanstvo. Studenčani so si vzgojili te-^°ni let že svojo stalno publiko, ki že do-bro ve ir* čuti, da brez operete sezona ni Popolna.
;v Letos prihaja ir*.a sokolski oder R. Gobava znana opereta »Hmeljska prince-?a«, ki je na raznih odrih po naših trgih ,n mestih izvrstno uspela.
Pohitel sem k režiserju Jožetu Mlakarju, ki je skupno z dirigentom Mak-s°m Kaučičem vložil vse svoje moči v Pripravljalno delo za čim boljši uspeh. Večer za večerom se vršijo vaje solistov, zbora in lastnega studenškega orkestra, 'ki se bo v tej sestavi prvič predstavil Javnosti. Tudi v tem beleži studenški Sokol novo pridobitev!
Pa naj režiser sam povzame besedo:
»Opereta Hmeljska princesa« je posrečeno domače delo slovenskega avtorja Rado vana Gobca, učitelja v Celju, ki je znal v libretu in partituri združiti vse " -°no, kar naše občinstvo najbolj privabi v gledališče:	Veselo dejan.''., prijetna
Sodba in mnogo, rnrnogo smeha.
Vsebina je kratko povedano tale: Takrat, ko je bil hmelj v Savinjski dolini po 100 dinarjev in še več, se trije bogati J^gkupčevalci smukajo okoli nečakinje bogatega hmeljarja-grašČaka. V raznih zapletljajih, pri katerih igra veliko vlogo Padec hmeljske cene, ostane »princesa« v domačem objemu, tujci zbežijo in nad triumfira presrečna ljubezen dveh Zaljubljencev...
Dirigent pa je še pristavil, da bo 20 »šlagerjev«, arij it* plesnih komadov Pravo razvedrilo za vse obiskovalce. Novost bo, da bo tudi publika 'or sproti
1,1	e d odmori prepevala zelo melodijozine Popevke. Zakaj bi Studenčani nc posnemali Mariborčanov, saj mariborska Talija Mia gledališkem zastorju!) stoji na stu-'fenških tleh v studenškem gozdu, zato ‘konkurence« ne bo nihče zameril . . . Studenčani imajo tudi svojega koreografa v osebi Draga Kovačiča, kar bo stva r> le v korist.
Igralci? Samoumevno je, da so zaposlene. vse najboljše moči, poleg teh pa Se nekaj novih: Škilati, Kranjčeva, Frl ^auova, Cilenškova, Dovjak, Hauptmana, Kovačič, Kumperščak. Mlakar, Ci-'enšek in Ledinek.
. K premijeri v soboto 22. t. m. ob 20. uri
ie obljubil svoj prihod tudi avtor. To bo Studenčanc še posebno počaščenje, Sai bo »Hmeljska princesa« privabila pri Heh svojih uprizoritvah vse bližnje :n ^a'jnje operetne prijatelje v Studence, ^°kol pa bo beležil novo pozitivno po-%vko v svojo bogato kroniko. — E.
Ob lepi udeležbi članstva je polagala sinoči marljiva marib. strelska družina pri »Orlu«, obračun svojega dela v minulem poslovnem letu. Občni zbor je otvo-ril zaslužni predsednik br. Joško S t r-g a r, ki je po uvodnih formalnostih pozdravil vse navzoče, posebno pa vojaške osebnosti. Spomnil se je prerano umrlega, častnega predsednika brata dr. R o-b i č a, čigar spomin so počastili navzoči s trikratnim »Slava mu!«. V lepo zasnovanem govoru je predsednik orisal delo družine ter pozval članstvo k požrtvovalnemu in vztrajnemu delu. Sledila so izčrpna poročila društvenih funkcionarjev. V imenu strelskega okrožja je pozdravil zborovalce podpredsednik br. dr. Vauhnik, ki je pohvalil vzonno poslovanje družine. Sporočil je zboru, da se pripravlja osnutek zakona za strelce, po katerem bodo imeli isti razne privilegije. Po kratkem odmoru je bila volitev novega odbora in ie bil soglasno izvoljen stari odbor s predsednikom br. Strgarjem na čelu.
Pri slučajnostih se je razvila precej ži-
Mariborski strelci v zboru!
Kiao Union. Film s krasno vsebino »Boj za dečka«. Lil Dagover. Willy Fritsch, Maria v. Tasnady.
vahna debata o strelski ekipi, ki se udeležuje vsakoletne drž. teknre v Beogradu. Govorniki so povdarjali, da se posveča ekipi vse premalo pažnje, medtem ko družine v drugih krajih posvečajo le tej največjo pažnjo. Nagla šali so, da se je ravno mariborska strelska ekipa pri drž. strelskih tekmah med številnimi ekipnimi tekmeci v državi plasirala na tretje mesto, da se je doslej še vedno častno odrezala ter bila v ponos dravski banovini. Tudi so podčrtavali, da posveča naša javnost premalo pažnje strelskemu po-kretu in tudi od strani merodajnih čini-teljev ni onega razumevanja, ki bi ga strelski pokret zaslužil. Kot zgled naj nam služi čehoslovaška in druge države, ki se zavedajo velikanskega pomena strelstva in kjer so za dijaštvo višjih razredov obvezne strelske vaje, medtem ko je pri nas udejstvovanje dijaštva v tej viteški organizacij: prepovedano. Debate je bila zelo poučna.
Po sprejetju raznih aktualnih predlogov je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje s pozivom: »Na vztrajnost!«
KAKO BO Z VREMENOM. Dunajska vremenska napoved za jutri v petek 21. t. m. pravi: Upadajoča oblačnost, v nižini lokalna megla, zlasti ob vzhodnem alpskem robu. Na vrhovih naraščanje temperature, v nižinah mestoma mraz.
S°dne novice. Ostavko na državno službo je podala zvaničnica pri sreskem sodišču v Mariboru Kristina Tkauc-Pri-stavnik. Premeščena je zvaničnica Danica Šaferjeva od okrožnega sodišča v Mariboru k sreskemu sodišču v Škoi.ii .Loki. Postavljeni so za dnevničarje zva-ničnike pri sreskem sodišču v Mariboru: Milan Tkauc iz Slovenske Bistrice, Edvard Šprogar iz Slov. Bistrice pri okrožnem sodišču v Mariboru in Gizela Do-manjko iz Spodnjega Brega pri Ptuju pri sreskem sodišču v Mariboru.
Ivan Majcen
^trtek, 20. janua: ob 20. uri: »Veronika Desen'ška«. Premiera. Proslava ^60-letnice Otona Župančiča. etek, 21. januarja: Zaprto, bot a, 22. januarja ob 20. uri: »Veronika Deseniška«. Red A.
'edelja, 23. januarja ob 15. uri: »Pri treh mladenkah«. Zn'žane cene. Ob 20. uri: »Rdeči nageljni«. Znižane cene. Gostovanje Vladim^ra Skrbinška v Ma-•boru bo v najkrajšem času in sicer v Vojčas odlično uspeli najboljši drami brhkega dramatika Miroslava Krleža, “Gospoda Glembajevi«.
Opozarjamo na nocojšnjo jubilejno "redstaVo ob priliki 60letnice našega naj-
v.^iega živečeg pesnika Otona Zupanca Vprizori se njegova odlična tragedu »Veronika Deseniška«.
Umrl je požrtvovalni tajnik »Nanosa«, dolgoletni odbornik in narodni borec Ivan Majcen. Globoko nas je prevzela tužna vest o njegovi prerani in nenadni smrti, saj smo videli v njeni najidealnejšega in najvrednejšega med nami. Od mladih let je neumorno deloval v raznih društvih iti organizacijah. Bil h ustanovni član NDO v Trstu, dolgoletni odbornik pevskega društva »Kolo« v Trstu in aktivni pevec. Z Mohorčičem sta ustanovila že pred vojno poštno pevsko društvo in izdajala strokovni list »Poštni rog«.
Med vojno je le po naključju ušel kroglam avstrijskih oblasti, ki so jih zasačile v zarotniški tajni seji v Pazinu, kjer so že tedaj določali meje Jugoslavije. Avstrijske oblasti so mu naklonile pridevek: »Srbska svinja«.
Po vojni ,ie deloval kot član dramat-skega odseka v dramatični šoli g. M i-lana Skrbinška in je takoj po okupaciji našega ozemlja pobegnil v Jugoslavijo. Tu je prevzel vodstvo društva nižjih poštnih uslužbencev in ;e bil prvi društveni predsednik.
Bil je večletni odbornik in ustanovni član N. S. S. in je deloval pri omladin-skem »Bratstvu«. Tri leta je bil občinski svetnik kot predstavnik N. S. S. Sodeloval je pri društvu »Jadran« in je bil ustanovni član društva »Nanos«, društveni dolgoletni podpredsednik in tajnik.
Sam je dejal pred svojo smrtjo: »Deloval sem in bil član sledečih društev: N. S. S. »Bratstvo«, Društvo niž. pošt. uslužbencev, Narodne odbrane, Zgodovinsko in muzejsko društvo, Olepševalno društvo, »Jadran«, Družba Cirila in Metoda, odbornik Gradbene in zaposlitvene zadruge. Sedaj imam še Sokola I., Društvo vpokojencev in Nanos, ki sem ga tako vzljubil.«
To so poslovilne besede tega. vzornega moža, ki je tako zelo prirastel k srcu naši idealni mladini, da smo ga vsi vzljubili in imenovali »Naš očka«.
Ostal nam boš v spominu, vrli Ivan, in pozabili Te ne bomo nikdar! To je naša sveta obljuba, ki Ti jo izrekamo ob Tvojem poslednjem slovesu na tej zemlji, iz katere si vedno hrepenel in zrl v trpljenje svojih bratov. — Tvoji rojaki.
Potrpežljivi vodnar
Naš meljski vodnar, ta večni potnik od brega k bregu, vrši svojo službo že mnogo let udano 111 potrpežljivo. Že rano zjutraj — pred 4. uro — prične svojo službo zdresiranega prometnika in jo pre kine ob 11. uri zvečer. Nima sicer natančnega urnika in ne vodi blagovne statistike. iz katere bi mogli razbrati zanimive postavke iz osebnega in blagovnega premikanja. Vendar si moremo napraviti približno tale račun:	Napravi	dnevno
okrog 80 voženj ali kakih 8 km poti, kar bi dalo na leto skoro 3000 km, to je ne-
kako trikratna elezniška črta od Maribora do Djevdjelije. Tudi počasi prideš daleč? Mar -it? Le časa je treba! — Dnevno prepelje okrog 1800 ljudi in kakih 20 voz ali na leto 650.000 ljudi, oziroma 7800 voz: to bi odgovarjalo teži okrog
460.000	centov (ljudi) in 4680 vagonov blaga. Lepa armada ljudi in velika gora
Restavraciji! in mn .111“
v soboto domača pustna zabava!
Grob pri grobu. V Studencih, Cvetlična ulica 16, je preminila v častitljivi starosti 74 let zasebnica Pcharda Julijana, v splošni bolnišnici pa je izdihnil 67letni bivši čevljarski mojster Jurij Verdnik. Preostalim žalujočim naše toplo in iskreno sočutje!
ZA PLANINSKI PLES NOVO OEČVO! Tekstilana BUDEFELDT
MARIBORSKA MEMZAVAS.VAB
S 10 M s K 0 V T R Gm e
Z O P tu 7 N O v
Vi. O R C i I
blaga! Na leto prepelje torej nekako 18-krat toliko ljudi, kolikor jih ima naše mesto.
Te . številke se zdijo sicer pretirane, a se preje nagibljejo navzdol ko navzgor. V vsakem primeru pa .so zgovorna priča, kako važen prometni posel vrši to vozilo. Razumljivo, da raste promet iz leta v leto. Če je to prometno sredstvo odgovarjalo v preteklosti, ne more v sedanjosti in še manj v bodočnosti. Je v takem go-scodarskem in kulturnem centru le ore-velik kontrast it, preveč očita — ironija; vsa mogoča moderna prometna sredstva: fabriški dimniki, ceste, palače itd., vmes pa ta stari striček, to ni posebno častno za rubriko »napredek«. Pa ne oziraje se na ta pojav, je že sama potreba, ki je dan na dan vse vidnejša. Gospodarski in ostali svet izraža željo po primeri krajevnim zahtevani odgovarjajoči ureditvi te prometne črte. Odlašanje tako pereče zadeve ni umestno in nikjer utemeljeno. Res živimo dobo suhih let, ki pa niso tako mršava, da bi ne mogli vsaj pripravljalno načeti tega vprašanja.
Prav tako daje misliti, kako je mogoče. da se taka prometna žila ne vključi
v javno dobro. Mesto skuša prav v pogledu prometa v nekako socializačno smer: zato nam tii jasno, zakaj pusti to stran tako v nemar. Negativne postavke se menda ni bati.
Nanos. Sestanek ženskega odseka, napovedan za d-nes, je odložen radi smrti tov. Majcena. Sestanek se bo vršil v soboto ob 20. uri.
Prost. gas. četa Sv. Ana v Slov. gOr. priredi v nedeljo 23. jan. ob 15. uri v prostorih ge. Gizele Krajnc veseloigro »Mutasti muzikant- in »Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček«. Vljudno vabi odbor.
Društvo »Jadran« je zadela zopet bridka izguba. V zdravilišču na Golniku je kot žrtev zavratne bolezni umrl zvest Član in odlični pevec g. Vušer Ferdinand. V Mariboru pa je preminul naš dolgoletni zvesti član ustanovitelj, pevec, vztrajni pobornik naših idej g. Majcen l'an. Obema ohranimo svetel in trajen spomin, člani, zlasti pevci, so vabljeni, da se pogreba g. Majcna, ki bo v petek, 21. januarja ob 16. uri na magdalenskem poko- ' pališču, polnoštevilno udeležijo.
Društvo »Nanos« poziva vse odbornike. člane in rojake, da se polnoštevilno udeležijo pogreb; pok. Ivana Majcna, ki bo v petek ob 16. uri na mestnem pokopališču.
Sokol Mar>bor I. poziva s v o.e članstvo, da se jutri udeleži pogreba pokojnega brata Ivana Majcni ob 16. uri na pokopališču na Pobrežju. V civihi z znakom. Uprava.
Na pre!'>oklanski šolski svetosavski proslavi, ki se bo začela z rezanjem kolača ob 10.30 v dvorani Union, bodo so-
Za naimani 17 milijonov din. vina. piva, žgania in mošta po mariborskem grlu
KONSUM PIVA IN MOŠTA NARASTEL, VINA IN ŽGANJA ZA MALENKOST
PADEL.
Mariborska glavna finančna kontrola je pravkar zaključila statistiko glede kon-zuma alkoholnih pijač v Mariboru in v mariborski širši okolici za leto 1937. Iz te statistike je razvidno, da je konzum alkoholnih pijač napram letu 1936 znatno narastel, zlasti konzum piva in vinskega mošta, dočim je konzum vina in žganja za malenkost zaostal. V letu 1937 so Mariborčani popili skupno 1,287.507 litrov vina (v letu 1936 1,294.680 1). nadaljs 92.271 1 vinskega mošta (65.651). 484.387.5 litrov piva (438.735.5) ter 44.393 1 žganja (v letu 1936 44.220 1).
Skupni konzum vina na področju mariborske glavne finančne kontrole pa je znašal v letu 1937 1,964.696 litrov vina
(za 7173 ! manj kakor v letu 1936), 120-238 1 vinskega mošta (za 66.200 1 več kakor v letu 1936). 262.687.5 1 piva (za 45.650 1 več kakor v letu 1936) ter 59.626 litrov žganja (za 1730 1 več).
Mestna občina je na podlagi te statistike v letu 1937_ pobrala na trošarini na vino 1,931.260 dinarjev, na vinski mošt pa 92.271, dočim ie od konzumiranega piva pobrala okoli 300.000 dinarjev, od žganja pa okoli 100.000 d*narjev. Skoro enake zneske, in sicer skupno okoli dva milijona dinarjev pa so plačala mariborska gostinska podjetja banovini in drža-
vi.	Skupna vrednost v Mariboru zavžitjh pijač je najmanj 17 Milijonov dinnrifv
iadteie ie&e$GMUte vesti	4
REORGANIZACIJA FRANCOSKE VOJSKE. - VEČINA ZASIGURANA.
PARIZ, JO. jauuarja. Jutri popoldne se predstavi Chauteinpsova vlada parlamentu s posebno deklaracijo, ki se pričakuje z velikim zanimanjem. Sodeč po dosedanji!! posvetih je pričakovati, da se bo vladna večina v parlamentu umaknila bolj proti sredini, ker imajo sredinske skupine po izločitvi socialistov lažje stališče, dočlm so komunisti izgubili mno so na svoji važnosti. Doznava se, da bo podpredsednik vlade in vojni minister Daladier prevzel vrhovno nadzorstvo nad vsemi tremi obrambnimi ministrstvi.
Istočasno bo Daladier napovedal reorganizacijo francoske vojske. V ostalem bo deklaracija vsebovala sledeče programske točke:	Ustvaritev	socialnega
kodeksa, obramba franka, odpor proti vsakršni uvedbi devizne kontrole, načrtno nadaljevanje sanacije državnih financ, ohranitev socialno političnih pridobitev prejšnjih vlad, borba proti destruktivnim protidržavnim elementom, strogo nadzorstvo nad tujci inozemci, revizija dovoljenj bivanja in ponovna aiirmacija mirovne volje na zunaj. Za ta program je. kakor se doznava, ves senat, večina v spodnji zbornici pa se računa na 400 poslancev. V političnih krogih pripisujejo novi Chautempsovi vladi kratko življenje, ni pa mogoče pred videti smeri nadaljnjega rezpleta dogodkov.
ANGLIJA ZAHTEVA KONEC ITALIJANSKO ARABSKE ETERIČNE VOJNE. —
VANSITTART V RIM.
LONDON, 20. januarja. Britanski zu-
nanji minister Eden je >mel sinoči daljš1 razgovor z italijanskim poslanikom Gran-dljem, ki je zbudil veliko pozornost, ker polaga Italija veliko važnost na to, da se svojčas prekinjena angleško-Italijanska posvetovanja znova prično. »Daily Ex-press« meni, da je Grandi v previdni °bliki namignil, da bi R4m ne videl nerad
ponovnega nadaljevanja razgovorov. Eden je izjavil, da zahteva Anglija ustavitev italijansko arabske eter'čne vojne proti angleškim interesom kot predpogoj za ponovne razgovore. »Daily Mali« pa doznava, da predstavlja ta razgovor uvod za skorajšnje potovanje dlplomatičnega svetovalca angleške vlade Roberta Van-sittarta v Rim.
delovali pevski zbor Trgovske akademije, dijaška četa rez. častnikov in mladinski zbor Glasbene matice. Med posameznimi točkami pa bodo deklamacije šolske dece. Že ta pester program izpričuje slikovito pestrost tega dela proslave. Zato vabimo vso nacionalno mladino in občinstvo, da se udeleži proslave. Višek .sporeda bo pa pri večernem delu, kjer sodeluje operni pevec g. 'Kolacio, koncertna pevka gdč. Skapinova, mešani zbor Glasbene matice in vojaška godba. Imena naših odličnih pevcev, zbora in vojaške godbe so nam porok, da bo to najlepši elitni koncert te sezone. Dame se naprošajo, da se udeleže proslave v narodnih nošah.
Veliko ugodnost za potovanje na Dunaj
nudi zimska sezonska karta tia podlagi katere se uživa vizuma prost vstop v Avstrijo, 40% popust pri vožnji tja in nazaj, na izletih, po 5 dnevnem bivanju — vštevši dan odhoda in prihoda — 10% pri hotelskih sobah, 50% v gledališčih, 25% na koncertih, 50% na razstavah, in druge ugodnosti. Ta zimska sezonska "karta se dobi v blijetarnici Putnika Maribor, Celje, Ptuj ter pri ekspozituri na glavnem kolodvoru v Mariboru.
Šolsko npravitelfstvo v Krčevini se toplo zahvaljuje g. dr. Slavku Fornazariču, odvetniku v Mariboru, za znesek 50 dim, ki ga je poklonil za tuk. revne šolarje iz neke kazenske ::adeve.
Ljudska univerza. V petek 21. januarja ob 20. uri predava o pomenu nafte v svetovnem gospodarstvu inž. Igo Pehani, univerzitetni profesor iz Ljubljane. Ski-optične slike.
Smrtna kosa. Na posledicah morilke jetike je izdihnil v zdravilišču na Golniku mladi in nadebudni učitelj Ferdinand Wusser iz Maribora. Blagi pokojnik, čigar zadnje bivanje je v Križah, je bil
vzoren vzgojitelj ter zgleden stanovski tovariš, ki se je živahno udejstvoval na društvenem polju. Zadnje njegovo službeno mesto je bilo Zabrdo pri Škofji Loki. Blagi pokojnik je bil vnet pevec in je sodeloval tudi pri »Jadranu« v Mariboru. Zapušča mlado vdovo. Vzornemu učitelju ter vnetemu pevcu ohranimo časten in trajen spomin, preostalim žalujočim naše toplo in iskreno sočutje!
Slovo čeških pisateljev 1. Hore in Karla Novega. Po prisrčni in prijateljski gostoljubnosti, ki sta je bila oba češka književnika deležna v beli Ljubljani, so jima izkazali mariborski prijatelji čehoslova-škega naroda, predvsem dr. Senior in dr. Reisman, toliko prijateljske pozornosti. da sta se le težko ločila od našega obmejnega ozemlja. Po lepo uspelem prijateljskem večeru v Mariboru sta odlična češka gosta v spremstvu dr. Seniorja in dr. Kukovca obiskala Sv. Lenart v Slov. gor., kjer sta bila dobrodošla gosta gostoljubne dr. M. Goriškove rodbine. Odtod je šla njuna pot v Radence na obisk k češkemu rojaku zdravniku dr. Sedlač-ku. Ustavila ~ta se zatem še pri dr. M. Stajnku v Presiki pri Ljutomeru ter pri notarju Ašiču v Ploderšnici. V ponedeljek pa se je ustavil pisatelj Novy v Ptuju, ki ga je istotako ljubeznivo in bratsko sprejel. Tu se je sestal s pisateljem Ant. Ingoličem, avtorjem »Lukarjev«, ki bodo izšli v češkem prevodu založbe, katere lektor je Novy sam. Zaključna postaja tega prijetnega romanja po naših Slov. goricah, ki bo odličnima češkima književnikoma ostalo v neizbrisnem spominu, je bil obisk posestva Štajerske hranilnice v Podlehniku.
Putirik sporoča termine letošnjih spomladanskih velesejmov v inozemstvu: London in Birmingham 21. februarja do 4, marca, Leipzig 6. do 13. marca, Praha
h živijekja m sveta
Krotilec izdihnil pod levjimi šapami v areni
M
BUDIMPEŠTA, 20. januarja. V bližini Pecsa pri Budimpešti je gostoval neki potujoči cirkus. Ob zaključni sceni so v cirkusu predvajal; razine dresurne točke z levi. Sin cirkusovega ravnatelja Schnel-ler je nastopa; s tremi levi, od katerih pa je eden nenadoma pobesnel ter se vrgel z vso silo na krotilca ter se zaril s
svojimi zoluni v krotilčev vrat in ga strahovito obdelal • svojimi šapa-ii, tako da je Schneller z vsemi močmi, kar mu jil> je ostalo še na razpolago, oddal tri strela na pobesnele zveri in jih usmrtil. V cirkusu je nastala strahovita panika. Smrtno ranjeni krotile., je kmalu zatem izdih* nil.
11. do 20. marca, Wien 13. do 20. marca, Basel 26. marca do 5. aprila, Budapest 29. aprila do n maja. Legitimacije in vozne karte, vize itd. dobite v biljetarnicali Putnika Maribo’-. Celje, Ptuj.
jQ$QH\e
Startanje pri JLSS-u verificiranih tekmovalcev. Na svoji izredni plenarni seji dne 18. t. m. je savezni upravni odbor na podlagi posebnega dopisa FIS-e in upoštevajoč mednarodni tekmovalni pravilnik, pravila Saveza. verifikacijski pravilnik JZSS-a i„r sklep redne glavne skupščine sklenil, da pri našem s a vez u verificiranim tekmovalcem ni dovoljeno nastopiti na nobeni tekmi, ki ;o prireja klub, ki ni včlanjen v naš Savez ali kak Savez, ki ni,včlanjen v FIS-i. Na podlagi tega sklepa pri savezu verificiranih tekmovalcev torej ni dovoljeno nastopati na tekmah sokolskih društev, ki niso včla-
njeni v Savezu, niti ne morejo nastopit' na tekmah, ki jih prireja Zveza fantovskih odsekov, odnosno Fantovski odse-ki, ker tudi isti niso člani našega Saveza. Klubi se opozarjajo, da svojih tekmovalcev, katere imajo verificirane pri savezu, ne pustijo startati na tekmah v priredbi organizacij, ki niso naši člani., ker se bo moralo postopati proti njim po §2. Verifikacijskega pravilnika, ki določa: »Na tekmah, ki jih prirejajo v Savezu ne-včlanjeni klubi je start verificiranim tekmovalcem prepovedan. Tekmovalec, ki je na taki tekmi nastopil, se kaznuje * enoletno zabrano starta.«
Ni šlo.
Nadebudni sinko se vrne iz šole ves blaten. »Kaj si pa zopet počel, da imaš tako blatne hlače?« ga pokara mati.
»Padel sem, a cesta je bila blatna.«
»Kaj si pozabil, da imaš nove hlače?«
»Kaj hočem, ko pa nisem imel časa, da bi jih slekel.«
   mi .........................
Kupim _
KUPIM PISALNI PULT
Ivan Lah Glavni trs 10. 395
Prodam
CVETLIČNI MED
po Din 18,— za ks oddaja Kmetijska družba. Meliska e. 12, Tel. 20-83.	295
Prodam večjo množino suhih prima
BUKOVIH DRV
Marinc, Ruše.	272
Sobo odda
SOBO
z vso oskrbo oddam. Vrba-neva 28, pritličje, desno. 301
OPREMLJENA SOBA.
pritlična centralno kurjena, kopalnica s toplovodno napeljavo, se odda. Ogled med 12. in 14. uro. Strossmajerjcva 28, stan. 2■	251
Stanovanie išče	Službo išče
STANOVANJE za 1. inaj ali 1. iunii 1938 (dve sobi. soba za služkinjo, kopalnica) iščeta starejša zakonca brez otrok, no možnosti bolj v sredini Maribora. Ponudbe najkasneje do 28. t. m. na upravo lista z naved bo ulice, hiš. štev. in cene, DOd »Dve sobi«. 281	DEKLE išče zaposlitve pri manjši družini kot pomoč gospodinji, Naslov v upravi lista. 209
	(Pošteno. 16 letno DEKLE sprejme službo k otrokom ali kot pomoč v gospodinjstvu-Ponudbe pod »Poštena« na upravo »Večernika«. 298
Vsi zaročenci ku&uieio svileno blago, pajčolane, venčke, šopke, spodnje perilo, nogavice, rokavice, srajce, kravate, žepne robce p« Tekstila BUdeieldt Gosposka ulica 14 Solidna postrežba! Nizke cene!	
Darujte za Pomožno a&iciM	
Globoko užaloščeni naznanjamo lužno vest, da je včeraj preminul po težki bolezni naš iskreno ljubljeni soprog- in ože, gospod
Ivan Mafcen
poštni zvanifnik v pokoju
_ Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 21, januarja ob 16 uri iz mestne mrtvašnice ua mag dolensko pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 22. januarja ob 7. uri v magdalen-ski cerkvi.
Maribor, dne 20. januarja 1938.
Žalujoča soprog« Lucija in otroci Zlatan, Žarko in Vidojka.
Uuby
Bila je nežne barve, ki je videti v gotovi razsvetljavi skoraj bela; pri vratu je bila le malo izrezana, pač pa je imela prav kratke rokave. Oprijemala se je, kakor da je vlita na njej. Na glavi je imela krasen klobuk iz sinje svile in pristnih čipk, ki se je prekrasno podal njenemu dražestnemu obrazku. Rubync oči so ža. rele kakor dve zvezdi.
Geoffrey je začuden onemel, da malo blaga in barve v tako kratkem času povzroči toliko spremembo. Lepa se mu je ljubica vedno zdela, čudil pa se je, da mu ni prišlo na misel, kako pozornost bi vzbudila v londonski družbi. Ko ie kon: eno prekinil molk, mi govoril o obleki, temveč je dejal skoraj žalostno:
»O. Ruby, ali me boš vedno tako ljubila kako danes?«
Njen obraz se je zmračil. Niti omenil
ni prekrasno obleke, prav nič je ni pohvalil.
»Razočaran si,« je rekla s tresočim se glasom in solze so ji orosile oči. »Poskus se je ponesrečil, nisem taka kakor druge.«
»Najlepša si, kar sem jih kdaj videl v življenju,« je odgovoril strastno Rodney.
»Ali si res zadovoljen? Kaj sem ti res všeč? O, kako me prestrašil!« je vzkliknila Ruby in se olajšana oddahnila.
Pokleknil je smehljaje in z navidezno ponižnostjo pred njo. prijel njeno roko in jo pritisnil na svoja usta.
»Naj blagovoli vaše veličanstvo odlikovati svojega najponižnejšega slugo!«
Njegov pogled je izražal njegovo željo. In Ruby se je sklonila k njemu in ga poljubila.
Bojim se, da tvoji kraljici manjka dostojanstva,« je rekla vsa zardela.
»Moja kraljica ...«
V naslednjem trenutku se je pokvarila ta lepa slika. Skozi okno sta videla velikega črnega psa, ki je planil iz grmovja in dirjal proti hiši.
»To je pes gospoda Mooreja,« je vzkliknila prestrašena Ruby ... »O, kaj bi si mislil ako bi me videl v tej obleki!«
Dvignila je svojo obleko z malo odlično naglico in izginila skozi duri. Zavesa ie padla, dražestni prizor je končan. Kraljica vil je odložila svojo blestečo obleko in jc prišla zopet med navadne ljudi.
4.
»O primi ga, primi ga!«, je vpila Ruby. »Glej, tam je! Ali ga ne vidiš!« je nadaljevala razburjena. »Tam pod grmom! Ali ga ne moreš videti? »Oh, tukaj jo spet! Ta mali nagajivec. Ako ga sedaj ne dobiš, ga ne vidimo nikoli veS.»
Pravkar je stekla po brvi, ki je vodila v gozd gospoda Mooreja, in zasledovala
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.
mladega purana, ki je imel vsekakor zlobni namen, da preživi nedeljo izven doma. Geoffrey jc tekal urno brez klobuka sem in tja te- skušal ujeti porednega uskoka. Bil je hripav in brez sape; toda ker je sklonil, da zmaga ali umrje, je pogumno vztrajal. Kakor blazen je begal okrog in klical z obupnim glasom: »Pojdi sem! Pojdi sem!« kakor da meni, da bodo te besede ostrašile sovražnika.
»Poglej tam spodaj pod grmovjem!« j® klicala Ruby s svojim jasnim glasom, ki pa je sedaj donel žalostno. »Hiti, hiti, sicer ii zopet uide. Se nikoli v življenju nisem videla tako neunme živali.,. ali ga imaš? Ne... da?« Tu... je že zopet ušel!«
»Ne, ni ušel!« je odgovoril stokajo Gc-offrey. »Sedaj ga vendar imam.«
Zlezel je izpod grma in dvignil ubeg-lega ptiča zmagoslavno visoko v zrak.  a (Dalje.)^
Tiska Mariborska tiskarna d. d..