Anonimka za župnika Izsiljevanje s smrtjo zaradi dolga ST. 65 - LETO 62 - CELJE, 17.8. 2007 - CENA 1,25 EUR - 299,55 SIT__ 2 DOGODKI NOV! TIM» POHIŠTVO G ARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Anonimka za župnika UVODNIK Ko inšpektor ni dosegljiv... Takoj ko je začel veljati protika-dilski zakon, so inšpektorji skočili in se podali na lov za kršitelji. V njihovo učinkovitost tisti dan, in ta bo, kot je v navadi, trajala še nekaj dni, ne dvomimo. Grožnja s 30 tisoč evri kazni za lastnika lokala, ki bi pri svojih, četudi najbolj zvestih gostih zamižal na eno oko, je pognala strah v kosti. Zalegla je. Na skok je pripravljena tudi policija. Ta mora zo- MATEJA JAZBEC per brezvestnega »tobakarja« ukrepati. Hitro. Tildi po tem se meri učinkovitost dela državnega aparata. Škoda le, da pred dnevi ni v veljavo stopil kakšen drug zakon. Imenujmo ga »izgon šušmarjev iz države«. (Za lažje razumevanje poglejte na stran 21.) Zaradi zglednega dela in takojšnjega ukrepanja Romuni s kovčki Hilti tako ne bi zmotili poletnega (ne) utripa na celjskih ulicah, policista ne bi po 12 urah dela potegnila v nadure, tržni inšpektor pa bi se medtem, ko bi se pomešal med romarske »šušmarje« na drugem koncu regije, morebiti le lahko oglasil na službeni telefon in karseda hitro prihitel iz periferije, ukrepal ter izgnal tuje nadležneže. Če bi ... Dan kasneje so bili Romuni s kovčki spet na terenu. Tako pa so se štirje Romuni okoli druge ure popoldan zaradi moteče »prodaje na črno« znašli v primežu policistov. Ta je bil iz ure v uro manj trden in med njimi bi se lahko mirne volje razvil prijateljski odnos, saj sta vročina, mukotrpno čakanje na inšpektorja in nato »obdelovanje« do večera naredila svoje. Vzroka, da bi jih trdneje in predvsem hitreje prijela zgolj zaradi prekrška in skoraj nemogočega ugotavljanja, od kod jim »roba« in kako je ta pridobljena, pa tudi nista imela. Inšpektorja, samcatega za celo celjsko območje, je namreč nemogoče priklicati na telefon v času, ko ta s službenim telefonom v rokah zapusti svojo pisarno in odide na teren. Prevezava linije iz stacionarnega na mobilni telefon pa za državo predraga Inšpektor za to ni kriv, kot tudi ne, da službene številke mobilnega telefona ne sme kar tako zaupati ljudem, s katerim ima opravka. Za sprejem klicev je vendarle na voljo tajnica na sedežu območne enote. Kriva sta okostenelost našega aparata in nerazumno skrivanje odgovornih. Če bi v tem času kdo bolj nujno potreboval policijsko pomoč, bi se torkovo večurno čakanje za štiri »šušmarje« lahko razpletlo še prej, preden bi sploh dočakali inšpektorja in plačali kazen 105 evrov. Ampak to je že druga zgodba ... Tudi ta, da policistov primanjkuje in da bi večina raje videla, da se ti, ki delajo, ukvarjajo s kakšnimi bolj pomembnimi zadolžitvami. GARANT d.d. Polzela f^jJÈ Ef* Industrijska prodajalna Polzela V^niVllXl Tel. 03 7037130,7037131 POLZELA VELIKA POLETNA AKCIJA POHIŠTVA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT NA POLZELI • pestra ponudba pohištva za vse bivalne prostore • popusti, hitri kredit, takojšnja dobava • promocijska ponudba novih spalnic DORINA v delno prenovljenem razstavnem prostoru na Polzeli MliMliM Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 19. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03170 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si so povsem sprejeli. Tako sem zadnjič spet prejel anonim-ko. Teh nimam rad, saj bi ljudem rad pojasnil in jim odgovoril na vprašanja. In če prejmem anonimno pisanje, tega ne morem storiti. Ved-sem vesel faranov, ki se pridejo k meni pritoževat, če jim vzamemo župnika. To pomeni, da ga imajo radi,« je omenil škof. Škof ordinarij dr. Anton Stres je v sredo, na praznik Marijinega vnebovzetja, daroval sveti maši v baziliki v Petrovčah, ki je osrednja romarska cerkev celjske škofije. V nagovoru je med drugim povedal, da je omenjeni praznik praznik Marijinega življenja, ki se ni končalo s smrtjo. »Marijino vnebovzetje bi lahko imenovali tudi praznik smisla človekovega življenja, saj dokazuje, da na svetu nismo zaman in po slepem naključju,« je poudaril celjski škof. Pomanjkanje duhovnikov narekuje, da bodo morali biti v posameznih župnijah bolj aktivni: »Ponekod bodo morali farani marsikaj sami opraviti, ponekod pa se je že izkazalo, da znajo dobro delati,« je navedel dr. Stres in dodal, da gre pri tem predvsem za ustanavljanje mladinskih skupin, pevske vaje, skrb za obnovo in vzdrževanje cerkva ... Tudi za pouče- Škof Stres je obnovo cerkve Marije Snežne v Solčavi zaupal župniku iz Nove Štifte Lojzetu Ternarju. vanje verouka ni nujno, da to počne duhovnik, pri čemer je dr. Stres omenjal neizkoriščen potencial diakonov. Gre za moške, starejše od 35 let, s teološko izobrazbo, ki sicer ne smejo spovedovati in maševati, druge »cerkvene zadeve« pa lahko opravljajo. Kot primer je škof navedel diakona Stanka Čepla-ka na Rečici ob Savinji, ki se je v kraj vrnil iz Nemčije. Konec septembra bo na primer dr. Stres v slovenski hiši v Parizu posvetil stalnega diakona. »Obupati pač ne smemo,« meni škof. Premestitve na Celjskem Monsignor Viljem Gumi-lar, župnik v Vitanju, se je upokojil in se bo naselil v ka-planiji, v vitanjsko »faro« pa prihaja Jože Turk, prej župnik v Rimskih Toplicah. V Rimske Toplice prihaja v župnijo sv. Marjete kot župnijski upravitelj Frančišek Horvat, kaplan v Šentjurju, ki bo tudi soupravitelj župnije sv. Miklavž nad Laškim. Monsignor Amadej Jazbec, kaplan pri sv. Jožefu, odhaja v mariborsko škofijo, za kaplana pa so imenovali novo-mašnika Marka Jeromla. Viljem Kaučič, župnik pri BI. Antonu Martinu Slomšku v Velenju, odhaja študirat v Pariz, nadomestil pa ga bo Martin Dolamič Konrad. Iz Velenja odhaja tudi Marko Leva, ki se je odpovedal župniji in se vrača v mariborsko škofijo. Leva je deloval v župniji sv. Marije, zdaj pa je za župnijskega upravitelja imenovan Luka Mihevc, ki je deloval pri sv. Martinu v Velenju. V tej župniji so zdaj za kaplana imenovali novoma-šnika Janka Rezarja. Jože Prah, duhovni pomočnik v župniji Planina pri Sevnici, je bil razrešen službe in mu je bilo dodeljeno sobotno leto. Pater Viljem Pustoslem-šek iz Nazarij odhaja v koprsko škofijo, v Nazarje pa je prišel pater Damijan Vrač-ko, župnik iz Dobove. Za duhovnega pomočnika in spovednika v župniji Petrovče je bil imenovan Janez Zupane. V preteklih mesecih se je kar precej govorilo o nepravilnostih pri obnovi cerkve v Solčavi, ki jo je vodil tamkajšnji župnik Silvester Mo-lan. Zdaj se je Molan odpovedal župniji oziroma so ga za leto dni razrešili službe. Škof Stres je za upravitelja solčavske župnije imenoval župnika iz Nove Štifte Lojzeta Ternarja in kaplana iz Luč, tudi novomašnika, Vi-kija Košca. Košec je zadol- žen za pastoralni del župnijskega življenja, Ternar pa je prevzel vodenje obnovitvenih del na župnijski cerkvi Marije Snežne ter gospodarski in splošno upravni del župnije. »Obnova te cerkve je precejšen zalogaj, je pa kot kulturni spomenik izjemnega pomena,« pravi celjski škof. »Je pa tudi res, da je težko pridobiti potreben denar.« V solčavski župniji je približno petsto ljudi, zato je obnova precejšen finančni zalogaj. Zrazumevanjem je na pomoč pri obnovi temeljev, za kar bodo porabili 80 milijonov tolarjev, že lani priskočila tudi država. »Dosedanji župnik Silvester Molan v tem pogledu ni imel izkušenj, zato smo obnovo zaupali Lojzetu Ternarju, ki je v okolici Nove Štifte poskrbel za obnovo več cerkev,« je pojasnil škof. V cerkvi Marije Snežne, ki sodi med bisere gotske arhitekture, trenutno obnavljajo temelje, saj cerkev dobesedno drsi. Dela naj bi dokončali do 15. septembra. Za prihodnje leto je načrtovana zunanja vezava cerkvene zgradbe. Gotsko cerkev so zgradili v 15. stoletju, dokončno pa naj bi jo obnovili do leta 2009. URŠKA SELIŠNIK Foto: EDI MAVRIC Prednostne naloge Škofije Celje V Škofiji Celje pripravljajo pastoralni načrt za prihodnjih pet let, v katerem bodo navedene prednostne naloge, ki se jih bodo lotili. »V župnijah se marsikaj dogaja, vendar se moramo dogovoriti, katerim stvarem bomo dali prednost,« je povedal škof ordinarij dr. Anton Stres, ki je kot prvenstveno navedel delo z mladimi, družine in karitas v smislu skrbi za sočloveka. Iz pastoralnega načrta, ki ga bodo obravnavali tudi župnijski sveti v posameznih župnijah, bodo nastala navodila za naslednjih pet let, pri čemer bodo zapisani tudi konkretni ukrepi. Med drugim naj bi vsaka župnija imela mladinsko skupino in svoj karitas, veliko pozornosti bodo namenili tudi pogovorom z zakonci. V začetku avgusta so v slovenskih župnijah, tudi v celjski škofiji, premestili kar nekaj' duhoVfiikov, ki zdaj že opravljajo svoje delo na novih delovnih mestih. V Škofiji Celje je 112 župnij, pri čemer je, kot je omenil škof Stres, čutiti veliko 24 - Premestitve, ki odmevajo DOGODKI OTVORITEV v četrtek, 23.08.2007, Ob 8.00 ^Neomejen dostop) 5000 Nova Gorica, Cesta 25. junija 1 L Obiščite našo novo poslovalnico, kjer vas Čakajo enkratne otvoritvene ponudbe! Podrobnejše informacije na www.hofer.: Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Slike so predlogi za serviranje. Vse cene veljajo za izdelke brez dekoracijskih dodatkov. Cene so v evrih z vštetim DDV. Za napake v tisku ne odgovarjamo. Hofer Hudodelstvo pri Tekačevem Onesnaževalci okolja drago stanejo davkoplačevalce de, s katero zalivajo travo nogometnega igrišča. Takratna sanacija je davkoplačevalce stala kar 17 tisoč evrov. V krajih pod Bočem bi z denarjem, ki ga morajo namenjati za sanacije hudih ekoloških grehov, lahko seveda reševali druge velike potrebe. BRANE JERANKO velik črn madež, zaenkrat neznan gradbeni material. Kot je povedal poveljnik PGD Steklarna Jože Verk, domnevajo, da je bila črna snov odvržena v ribnik že pred časom in je nato potonila. Obilno deževje naj bi snov zdaj dvignilo na površino. Gasilci so takoj postaviti lovilne pregrade in pivnike ter nudili pomoč ostalim službam. V ptujski Dravi že preučujejo, za kakšno snov gre, rezultat bo predvidoma znan v prihodnjih tednih. Oba primera hudega onesnaženja Rogaškega ribnika, ki je na tromeji Spodnjega Negonja, Tekačevega in Ratanske vasi, sta bila pri-javljena policiji in naj bi ju že obravnavati kriminalisti. V tem ribniku pred letošnjim avgustom hujših onesnaženj niso opazili, lani pa je odmevalo onesnaženje z odpadnim oljem na drugem koncu Rogaške Slatine. Tam se je pojavilo v zajetju vo- Onesnaževanje narave je že samo po sebi obsojanja vredno početje, ki je poleg tega kaznivo, odstranjevanje posledic pa davkoplačevalce drago stane. To je posebej v nebo vpijoče, ko se pojavlja v krajih, ki živijo od zdravega okolja. Tako kot v zdraviliški Rogaški Slatini. Tam so, v Rogaškem ribniku, v prvi polovici tega meseca kar dvakrat čutiti posledice hudega onesnaževanja okolja. Najprej 2. avgusta, ko so morati gasilci prostovoljnega, društva Steklarna sanirati 600 kvadratnih metrov velik madež odpadnega olja, sanacija pa je trajala kar tri dni. Gasilcem so se pridružili strokovnjaki iz Vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj. Novo presenečenje je bilo v začetku tega tedna, 13. avgusta. Tokrat se je na površini Rogaškega ribnika pojavil dva tisoč kvadratnih metrov Po onesnaženju so gasilci takoj postavili lovilne pregrade in pivnike ter nudili pomoč ostalim službam. Najvišja kakovost po najnižjih cenah! ■ kmečka salama svinjska ribica ali > domača salama in Milanska pefcnice iz hladilnika, 300 g/250 g almare Losos v on • paradižnik-1 •z zeiišči ali «skopnatiaii • vskandi- ^ • salama s česnom s poprom iz hladilnika. 2x100g Za alternativne pogonske vire ',63/7.96/kg UOVO! Mestna občina Celje se je ob podjetju Alianta kot edina iz Slovenije vključila v triletni mednarodni projekt Su-Gre, ki kot osnovni cilj zastavlja promocijo voznih parkov komercialnih uporabnikov na alternativne energijske vire. Projekt je spodbudilo prekomerno onesnaževanje ozračja s toplogrednimi plini. V bistvu pa gre za izmenjavo izkušenj med lastniki in upravljavci voznih parkov, ki v svoje vozne parke vključujejo tudi vozila na alternativne pogone, pa tistimi, ki o tem šele razmišljajo in onimi, ki se s to možnostjo šele seznanjajo, Projekt pod vodstvom avstrijskega podjetja AMOR, vključuje 23 partnerjev iz 16 držav, sofinancira pa ga program Intelligent Energy Europe. Dosedaj so opravili analizo stanja ter izvedbeni načrt za razširjanje izkušenj in dobrih praks med storitvenimi voznimi parki, avtošolami, inštruktorji in drugimi; Trenutno s partnerji in ob pomoči upravljavcev zelenih voznih parkov oblikujejo učno gradivo, ki ga bodo uporabljali v nadaljevanju projekta. V tem in naslednjem letu bodo namreč v okviru projekta delavnice, usposabljanja, izmenjave in mreženja za upravljavce voznih parkov. BS i.45/kg ,95/kg • z orientalskim poprom ali iz hladilnika. > 150 g kuchenkaiser Kolač različne vrste, M »Celjani« v Afganistanu 66 vojakov iz sestave 20 motoriziranega bataljona iz Celja je včeraj odšlo na šestmesečno misijo v Afganistan. Zamenjali so prejšnjo skupino, ki je v bližini mesta Herat za zahodu Afganistana v sestavi mednarodnih mirovnih sil varovala tamkajšnje letališče in mednarodni kamp Arena. Tokrat so vojaki v Afganistan prvič poleteli neposredno in sicer včeraj s transportnim letalom C 17 z letališča Maribor. BS pekovsko pecivo čokolade ali .{■ vgouUarig? Šamrole • oblite s čokolado ali • s kokosovim posipom ali • s sladkornim posipom 105 g/120 g m___ Hitri kabelski internet Švedski piškoti 150 g/175 g ,75/kg .turnsek.net] Blizu, pa vendar daleč od mesta V KS Medlog ugotavljajo, da jim kljub bližini Celja manjka še kar nekaj infrastrukture - Ponosni na prenovljeno kapelo Utrip krajevni skupnosti Medlog v občini Celje dajeta predvsem Prostovoljno gasilsko društvo Bab-no in Kajak kanu klub Nivo Celje. Krajani so zelo ponosni na obnovljeno kapelo, z različnimi prireditvami pa želijo ohraniti druženje. 14. julija so blagoslovili obnovljeno kapelo na Babnem, ki je največja kapela v občini Celje. Zgradili so jo leta 1918, ko se je nekaj domačiji nov zdravih vrnilo iz I. svetovne vojne. Bili so vojaki 37. peš polka, največkrat nagrajenega polka v avstro-ogrski vojski, ki je odločilno vplival na konec vojne z Italijani. Število mrtvih v polku je bilo zelo veliko, preživeli srečneži pa so se najbrž že v boju priporočali Mariji Lurš-ki, ki ji je kapela tudi posvečena. Zemljo in sredstva za izgradnjo kapele je prispeval vaščan Maksimilijan Ja-nič, ki je bil premožen veleposestnik in je vzpodbudil tudi nastanek gasilskega druš-s tva. Obnovo kapele je prev-% zel organizacijski odbor s sporazumom Janičevih dedičev in družine Bornšek na pobudo Jurija Strenčana. Kapela je bila na zunaj močno dotrajana. Adaptirana ni bila že vrsto let, vendar je Franc Stropnik, kra-jan, ki je opravil vsa krov-sko-kleparska dela na kape-■ li, povedal, da je bila kapela izredno kakovostno narejena. Obnovili so ostrešje, fasado ter stolp. »Na vsak način smo poskušali stolp in ostrešje obnoviti tako kakovostno, kot sta bila izvirno zgrajena, vendar je kakovost prenove odvisna od današnjih novih materialov,« je dejal Stropnik. Povedal je tudi, da so pri obnovi prav tako popravili zvon v stolpu kapele, ki zaradi obrabljenosti nekaterih sistemov kaže, da so ga nekdaj krajani močno uporabljali. Najstarejša krajanka KS Medlog Ana Mulej, ki ima 106 let, je na blagoslovu kapele povedala, da so v kapeli včasih vsako leto molih šmar- Udeleženci pogovora. Z leve: predsednik gasilskega društva Babno Srečko Drobne, tajnica KS Medlog Marjeta Pfeifer, predstavnik Kajak kanu kluba Nivo Celje Uroš Klincov, najemnica gostinskega lokala Nostalgija Suzana Kaurin, član sveta KS Bojan Arčan, krajan Franc Stropnik in predsednik sveta KS Medlog Drago Zorko. nice, v njej so večkrat imeli maše. Član sveta Bojan Arčan je dodal, da so tam najbrž imeli tudi poroke. Fina gradbena dela pri obnovi kapele je opravil Remont, stroški obnove kapele pa znašajo več kot 10.000 evrov. Pri pogovoru se nam je pridružil tudi predsednik Gasilskega društva Babno Srečko Drobne, ki je povedal, da so gasilci za obnovo kapele opravili 330 ur dela v zahvalo Janiču, ki je podprl ustanovitev gasilskega društva, mnogo del pa so opravili tudi krajani. Od žuljev krajassow ni® koristi Veliko starejših krajanov se z grenkim priokusom še vedno spominja gradnje Zadružnega doma na Bab- NQÜIIEDNI e mem nem. Dom so zgradili med letoma 1946 in 1950 iz ruševin bombardiranega Celja. V njem je pod vodstvom Darinke Jošt zaživelo kulturno društvo. Dom je imel tudi lepo in kvalitetno izdelano dvorano, za katero so krajani prepričani, da bi bila še danes v ponos kraju. Takratne občinske oblasti so zadružni dom dale v last novoustanovljenemu podjetju Oprema, kot nadomestilo pa so krajani dobili malo montažno hišo, v kateri je krajevna skupnost. Z izgubilo zadružnega doma je propadlo tudi kulturno druš- V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali DOBRINO. Našega novinarja boste našli v torek, 21. avgusta, ob 9. uri v tamkajšnjem gasilskem domu, kjer mu boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa mu predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! Nova čolnarna na Špici naj bi takole izgledala. tvo. Predsednik sveta KS Drago Zorko je razložil, da je Medlog tako blizu mesta, da so se do sedaj ljudje pomeščanili in se zatekajo v mesto, nihče pa ni več pripravljen žrtvovati svojega časa ali denarja, da bi bilo kulturno življenje v KS Medlog bolj živahno. SCatastrsk® občino ustanovila Marija Terezija Krajevni praznik KS Medlog praznujejo 27. marca, praznovanje organizirajo v sodelovanju s Kajak klubom ali pa v sodelovanju z gasilskim društvom. Zadnja leta uspešno organizirajo tudi srečanje starejših krajanov. »Starejši pridejo z berglami in če jim pripravimo pravo vzdušje, plešejo brez njih,« je dejal Zorko. V KS Medlog so letos organizirah čistilno akcijo, za katero si želijo, da bi postala tradicionalna. Akcije se je udeležilo osemdeset ljudi na treh točkah, nabrali pa so več kot tri velike zabojnike smeti. Prostovoljno gasilsko društvo ima okoli 50 članov in okoli 20 do 25 mladih, ki se udeležujejo gasilskih tekmovanj in kvizov. Prostovoljni gasilci poleg KS Medlog pokrivajo področje do Anske-ga vrha. Predsednik gasilskega društva Srečko Drobne je dejal, da so leta 2000 končali prenovo gasilskega doma, ki je po obnovi tudi večji. »Krajam imajo vedno posluh za našo dejavnost in nam niso nikoli zaprli vrat,« je dejal Drobne. Prostore gasilskega društva vsako leto uporablja krajevna organizacija zveze borcev, na podstrešju PGD pa bi radi naredili še večjo sobo, namenjeno zbiranju Franc Stropnik je povedal, da je bilo v času po osvoboditvi nacionaliziranih veliko zemljišč, ki so bila last kmetov, odvzeto jim je bilo veliko strojev in živine, nekatere kmete so politično preganjali. Na mestu, kjer danes stoji Aero, je bila ustanovljena velika zadruga, kamor so namestili odvzete stroje in živino, vendar je čez nekaj let propadla. V Medlogu so tudi gomile povojnih pobojev, dve veliki grobišči sta pri nekdanjem Šefovem gaju, ki ga je kmetijska zadruga na naročilo državnih oblasti odstranila in tu napravila obdelovalno zemljišče. Stropnik je dejal, da so tudi pri Gumzejevi jami pri sedanjem Sloveni-jalesu pred tridesetimi leti naleteli na okostja, vendar se je o tem vedno molčalo. Stropnik dodaja, da se ni izvedelo tudi za grobove posameznikov, celo domačinov, ki so bili likvidirani spomladi leta 1945. krajanov, da bi kraj še bolj zaživel. Uroš Klincov, trener mlajših kajakašev v Kajak kanu klubu Nivo Celje, je povedal, da ima kajakaštvo v Celju že dolgo tradicijo, njegovi začetki pa segajo v konec druge svetovne vojne, ko je bilo Celje center slovenskega kajakaštva. Čolnarno na Spici je lansko leto uničil požar, oktobra pa naj bi na istem mestu začeli graditi novo. Klub ima 70 članov, registriranih tekmovalcev pa je okrog 15. Želje po končani obvoznici Največji problem KS Medlog je komunalna infrastruktura. Stanje je najslabše na področju zgornjega Medloga, v nekaterih delih manjkata plinifikacija in kabelsko omrežje, tudi ceste so ponekod še makadamske. Zorko je dejal, da sredstva, ki jih prejema KS, ne zadostujejo za adaptacijo cest in napeljav, zato jih poskušajo maksimalno porazdeliti med delujoča društva. KS želi močno sodelovati pri sprejemanju prostorskih planov, da ne bi prihajalo do nasprotnih občinskih interesov in interesov krajanov. Zorko je opozoril na slabo planiranje izko- riščanja prostora, saj so za izgradnjo končnega dela severne obvoznice moteče hiše, ki so bile zgrajene komaj pred nekaj leti. Skozi Babno se zaradi nedokončane obvoznice proti centru mesta vozi mnogo prišlekov s Koroške in iz savinjske regije, ki se z avtoceste izključijo v Medlogu. Krajani zato občutijo nekajkrat povečan promet in veliko gnečo, pa tudi nesreče se dogajajo pogosteje kot prej. V programu celjske čistilne naprave je občina s sredstvi EU pred leti zgradila kanalizacijski kolektor skozi Ložnico, Babno, Medlog do Lopate. To je sodoben projekt, čeprav se je v Medlogu in na | Babnem, ki sta vključena v | celjsko vodovarstveno območje, pozabilo na nekaj kanalizacijskih vej. Krajani menijo, da bi bilo projekt dobro in pošteno dokončati. »Vsi pozdravljamo, da je Celje najhitrejše razvijajoče se mesto, vendar je treba poskrbeti tudi za minimalne stvari, ki so za ljudi življenjskega pomena, « je dejal Zorko, ki opaža, da se infrastruktura v občinah, ki so se odcepile od celjske občine, gradi hitreje kot v Celju. TINA VENGUST ALEKSANDRA TRUPEJ V kapeli so krajani v zahvalo Maksimilijanu Janiču postavili doprsni kip. Na stolpu kapele je tudi kovinska predstavitvena ura, ki je nastavljena na čas Janičeve smrti. Krajevna skupnost Medlog ima okoli 1800 krajanov, tvorijo pa jo vasi Ložnica pri Celju, Lava, Babno, Medlog ter Božičeva, Pinterjeva, Kettejeva, Kamniška in Ljubljanska ulica. ITOff TEDNIK 5 V pričakovanju tulipana Mozirski gaj Nezemljani na obisku V torek popoldne je bila terasi Planeta T\iš gneča, saj so se pred premiera filma Transfor-merji zbrali ljubitelji robotskih Nezemljanov. Na teraso so se namreč pripeljali s helikopterjem in izbrali dva srečneža, ki sta se z njimi zapeljala nad Celjem. Nekateri so se lahko slikali z njimi in se pomerili v sestavljanju transformerjev. Foto: AŠ Poleg eksotičnega cvetja so letos izdelali več skulptur iz šibja. V teh dneh je na cestah proti Mozirju večkrat povečan promet, saj se številni gostje odločajo za obisk Mozirske-ga gaja in ogled razstave Veselje s cvetjem. Do nedelje so na ogled različni aranžmaji eksotičnega cvetja, predvsem orhidej, kaktusov, vrtnic, gerber in flamingov, vso cvetje pa so vzgojili v slovenskih vrtnarijah. Tudi upravljalci gaja, Ekološko hortikulturno društvo Mozirski gaj, pričakujejo v teh dneh povečan obisk. »Kar precej smo se potrudili in pripravili več spremljajočih prireditev. Pravimo, da je park bogat, da so ogledi zanimivi in da bo vsak našel nekaj zase,« napoveduje Božo Plesec iz EHD, v katerem so na splošno zadovoljni z letošnjim obiskom. »Lansko sezono, sploh maj in avgust, je precej krojilo slabo vreme. Letos je bistveno bolje, poleg tega pa se tudi v Mozirskem gaju pozna, da je v Zgornji Savinjski dolini veliko stacionarnih gostov.« Letošnjo sezono bodo v parku slovenskih vrtnarjev zaključili s septembrsko razstavo buč, oči upravljalcev pa so uprte v prihodnje leto, ko bodo obeležili 30 let Mozir-skega gaja. »Zagotovo bomo čez celo leto pripravljali raz- lične posebnosti in zanimivosti, saj pričakujemo, da bo jubilej prelomnica tudi za prihodnja leta. Zagotovo lahko rečemo, da bo maja cve-tel tulipan Mozirski gaj, ki so ga vzgojili nizozemski vrtnarji in ga poimenovali po našem parku. Tulipan bo cve-tel Samo v Mozirju, saj smo odkupih celotno >proizvod-njo< za prihodnje leto. Poleg tega bomo pripravljali določene popestritve v okviru predsedovanja Slovenije Evropski uniji, avgusta pa se bomo verjetno sprehodih čez minulih 30 let,« obljublja Plesec. US V Mozirskem gaju je do nedelja na ogled več tovrstnih »šopkov«. Izgubljene denarnice in prenosni telefoni Kako bi ukrepali, če bi našli izgubljeno denarnico ali prenosni telefon? Verjetno bi ju vrnili lastniku. Kaj pa če bi našli le ovojnico z bankovci in bi bilo nemogoče ugotoviti, kdo |e lastnik? Bi jo obdržali? Če lastnika najdenega predmeta ne poznamo, je prav, da najdeno stvar odnesemo na policijo. Koliko ljudi to v resnici stori? Področje ravnanja z najdenimi predmeti v Sloveniji ureja Stvarnopravni zakonik, ki je v veljavi od leta 2003. Prej je bila ta problematika urejena z Pravilnikom o postopkih z najdenimi stvarmi. Kadar nekdo najde predmet, ga je dolžan izročiti lastniku, če pa lastnika ne pozna, mora obvestiti pohcijo. Policija seznam najdenih predmetov objavi na oglasnih deskah in svojih spletnih straneh. Če se v enem letu, lastnik predmeta ne javi, dobi lastninsko pravico najditelj. Kadar se najditelj predmetu odpove, ta pripada Republiki Sloveniji. V tem primeru pohcija najdene stvari proda na javnih dražbah. Obstajajo pa tudi izjeme pri predmetih, kot je na primer orožje, saj tega najditelj ne sme obdržati. »Ljudje na pohcijo najpogosteje prinesejo denarnice, mobilne telefone in torbice. . Nekajkrat so prinesli tudi denar. Letos so bile policijske enote na območju Policijske uprave Celje obveščene o 122 najdenih predmetih,» je povedal Robert Cugmas, član komisije za najdene predmete v celjski regiji, »ko najditelj prinese predmet na policijo, poskušamo najti lastnika. Pred letom 2003 je po zakonu najditelju pripadala nagrada, če se je javil lastnik predmeta, po novem zakonu pa nagrade ni več.« Koliko ljudi najdene predmete v resnici odnese na po- hcijo, smo preverili na celjskih ulicah. Marija Kunstič iz Rogaške Slatine: »Še nikoli nisem ničesar našla ali izgubila. Če bi našla izgubljen predmet, na primer denarnico, bi jo odnesla na policijo. Kaj drugega bi lahko storila? Če pa bi kaj izgubila, nisem prepričana, da bi to dobila nazaj. Odvisno od ljudi, ki bi stvar našh. Mislim, da so nekateri Slovenci pošteni in bi predmet vrnili, drugi pa ne.« Marinka Kerštajn iz Celja: »Našla sem že denarnico, v kateri je bilo tudi nekaj denarja. Bila je na tleh v bližini trgovine. Odnesla sem jo trgovkam in pustila pri njih, za primer, da bi jo lastnik iskal. Če bi našla le denar brez dokumentov, bi ga obdržala v primeru, da bi ga našla nekje na samem, ker ne bi vedela, komu naj ga vrnem. Če bi bili v bližini ljudje ali hiše, bi se pozanimala, ali ga je kdo izgubil. Imam zaupanje v ljudi, saj sem že večkrat izgubila ključe in sem jih vedno dobila nazaj.« Jože Ratej iz Celja: »Na deh sem že našel denarnico in tudi samo denar, vendar le majhne vsote. Ko sem našel denarnico, sem jo odnesel na policijo, denar pa sem obdržal, saj nisem vedel, komu naj ga vrnem. Tudi jaz vem, kako je, kadar kaj izgubiš. Nekoč mi je iz avta padel poslovni kovček, vendar mi ga je gospod, ki ga je našel, na srečo vrnil.« Marija Kramer iz Šmarja pri Jelšah: »Jaz nisem še nikoli ničesar našla, ne denarnice in ne denarja. Če bi našla denarnico z dokumenti, bi jo vrnila lastniku, če bi našla le denar brez dokumentov, pa bi ga odnesla na policijo. Jaz sem že izgubila več stvari, vendar jih še nikoli nisem dobila nazaj.« Jože Ratej Marija Kramer ARSTVO C cetis Indop med osemkolesniki Danes bodo začeli z uradno selitvijo Gorenjeve družbe Indop, ki se iz Velenja seli v novogradnjo v Šoštanj. V Indopu se sicer ukvarjajo s strojegradnjo, nova proizvodna hala pa je bila zaradi načrtovane izdelave oklepnikov deležna že kar precej pozornosti. Temeljni kamen za gradnjo nove proizvodne hale so položili 15. aprila, z redno proizvodnjo pa bodo v družbi Indop začeli v prihodnjih dneh. Hala v velikosti 9.000 kvadratnih metrov je po predračunih veljala štiri milijone evrov. V približno tretjini prostorov v novi hali bodo Gorenjevi delavci sestavljali tudi oklepnike za Slovensko vojsko, po takratnih napovedih pa naj bi s proizvodnjo osemkolesnikov začeli do konca leta 2008. Kot kaže, je Gorenje močno pohitelo, saj naj bi po nekaterih napovedih tovarno oklepnikov odprli že sredi oktobra. Sicer so že prej napovedovali, da bodo lahko Nova Gorenjeva stavba v Šoštanju osemkolesnike začeli sestavljati pred rokom, določenim v pogodbi, ki sta jo z ministrstvom za obrambo podpisala družbi Patria in Rotiš. Gorenje je v tem poslu samo dobavitelj. Najbolj glasno so bile izrečene napovedi o predčasni izdelavi oklepnikov med majskim obiskom ministra Karla Erjavca v Gorenju, ko je predsednik uprave Franjo Bobi-nac še enkrat omenil, da naj bi Gorenje ob proizvodnji oklepnikov združevalo slovensko industrijo, hkrati pa jamčilo, da bodo oklepniki kakovostno in pravočasno izdelani. US Gostinci (še) ne bodo protestirali Gostinski in turistični delavci so že pred dnevi s posebno akcijo v večjih turističnih krajih opozarjali na slabe delovne pogoje. Akcijo so nameravali stopnjevati jutri, v soboto, vendar so jo preklicali, ker bodo pogovore z delodajalci nadaljevali v ponedeljek. Gre za zahtevo gostinskih in turističnih delavcev oziroma sindikatov po 2,5-odstotnem dvigu osnovnih plač, delodajalci pa so pristali na tolikšno povišanje izhodiščnih plač. V gostinstvu in turizmu je zaposlenih približno 36.000 ljudi s povprečno plačo pod 900 evri. Jutrišnji protestni akciji. med katero so nameravali o nevzdržnih razmerah opozarjali tudi turiste v turistično zanimivih krajih po Sloveniji, bi se pridružili tudi celjski sindikalisti. Svoj protest bi izražali v Olimju pri Podčetrtku, vendar, kot rečeno, protest odpade, saj bodo s pogajanji nadaljevali. Kakor je povedal Franci Klepej iz celjske območne organizacije svobodnih sindikatov, ne bi šlo za množično akcijo, temveč bi delili letake, s katerimi bi opozarjali na problematiko nizkih plač, pripravili pa bi tudi kakšen transparent. US Živahna hmeljišča V teh dneh savinjski hmeljarji začenjajo z množičnim obiranjem letošnjega pridelka. Za začetek je na vrsti savinjski golding, ki je na nekaterih hmeljiščih tehnološko dozorel že pred časom. Za druge sorte, na primer au-roro in bobek, pa napovedujejo, da bodo dosegle tehnološko zrelost po 25. avgustu. Kot smo že omenjali, bo letos pridelek goldinga zaradi suše in previsokih temperatur precej slabši od povprečja. Povprečen pridelek goldinga bo približno 900 kilogramov na hektar, ponekod tudi 500, v najboljših časih pa je možno pri goldingu pridelati po 1.400 kilogramov hmelja na hektar. Boljši pridelek napovedujejo pri drugih sortah, predvsem aurori, s katero je zasajeno 60 odstotkov hmeljišč, vendarle pa so strokovnjaki pri dokončnih ocenah še previdni. Ocenjujejo, da naj bi letos hmeljarji pridelali približno 2 tisoč ton hmelja. Predlani, na primer, je količina znašala 2.500 ton. »Znan je namreč rek, da avgust hmelj da ali vzame,« pravi direktor žalskega Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Darko Simončič. Povejmo še, da bo sedanjemu direktorju žalskega inštituta oktobra potekel mandat in da so že objavili razpis za direktorja. Na razpis so prispele tri prijave, med drugimi se je prijavil tudi sedanji direktor Simončič, ponudbe pa so odpirali včeraj. Direktorja žalskega IHP-ja bo imenovala vlada. US, foto: TT www.nowitednik.com RS Upravna enota Velenje, objavlja javni natečaj za zasedbo prostega uradniškega mesta PRIPRAVNIKA za usposabljanje za opravo državnega izpita iz javne uprave 1. Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - najmanj visoko strokovno izobrazbo arhitekturne, gradbene ali pravne smeri; - znanje uradnega jezika; - državljanstvo Republike Slovenije; - ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in smejo biti obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev; - zoper njih ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Prijava mora vsebovati: 1. izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere mora biti razvidna stopnja in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena, 2. izjavo kandidata, da: - je državljan Republike Slovenije, - ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da nI bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, - zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, 3. izjavo, da za namen tega natečajnega postopka dovoljuje Upravni enoti Velenje pridobitev podatkov iz 2. točke iz uradne evidence. Zaželeno je, da prijava vsebuje tudi kratek življenjepis ter da kandidat v njej poleg formalne izobrazbe navede tudi druga znanja in veščine, ki jih je pridobil. Izbrani kandidat bo delo opravljal kot pripravnik za določen čas 10 mesecev v prostorih Upravne enote Velenje. Formalno nepopolne prijave se v skladu s 21. členom Uredbe o postopku za zasedbo prostega delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 139/2006) ne bodo uvrstile v izbirni postopek. Kandidat vloži prijavo v pisni obliki, ki jo pošlje v zaprti ovojnici z označbo: »za javni natečaj za prosto uradniško delovno mesto pripravnika«, na naslov: Upravna enota Velenje, Rudarska 6a, 3320 VELENJE, in sicer v roku 8 dni po objavi na spletni strani Ministrstva za javno upravo. Za pisno obliko prijave se šteje tudi elektronska oblika, poslana na elektronski naslov: ue.velenie@aov.si. pri čemer veljavnost prijave ni pogojena z elektronskim podpisom. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v roku 60 dni po objavi javnega natečaja. Rezultati končanega izbirnega postopka bodo objavljeni n spletni strani Upravne enote Velenje -http://upravneenote.gov.si/velenje/. Informacije o izvedbi javnega natečaja daje mag. Fra-nja TEVŽ, vodja oddelka, tel. št. 03 8995 702. Številka: 110-46/2007 Datum: 13. 8. 2007 Mag. Milena PEČOVNIK v. d. načelnika OPTIKA ^nloblr PE CELJE, Stanetova ulica 13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek 0KULISTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, tax: 03/428 55 83 Tudi Janez Dimec, hmeljar iz Podloga, ki je že začel z obiranjem, letos zaradi suše ne pričakuje dobrega pridelka pri savinjskem goldingu. - Št. 65-17. avgust 2007 - SLIKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA [StOl] partneri najboljšim okusom 7 Delo moraš opravljati z dušo Najlepša nagrada za Klavdijo Brežnik je nasmeh na obrazih njenih oskrbovancev POZOR, HUD PES Motoristi Klavdija Brežnik je ena tistih dobrih ljudi, ki svoje življenje posvetijo temu, da pomagajo drugim. Doma je v Šmartnem v Rožni dolini in je uslužbenka Centra za pomoč na domu Doma ob Savinji. Na dan obišče tudi do šest pomoči potrebnih ljudi, vendar si, čeprav je njen urnik zelo natrpan, za vsakega vzame dovolj časa in vsem nameni tudi nasmeh ter prijazno besedo. S Klavdijo se srečava v kavarni Doma ob Savinji in takoj ugotovim, da je res poseben človek. Ko prisede, se k nama obrne gospod, ki pije sok za sosednjo mizo, in me opozori, da je k meni sedla ena najprijaznejših in najbolj dobrih oseb, kar jih pozna. Doda še, da zelo ceni njeno delo. Klavdija nato tudi sama pove, da pri svojem delu uživa: "Moja služba me zelo veseli, saj imam rada starejše ljudi in jim rada pomagam. Res je, da imam, kadar nekoga prvič obiščem, nekoliko treme, saj nikoli ne vem, kako me bodo sprejeli. Vendar do zdaj še nikoli nisem naletela na težave." Prijazna oskrbovalka pomoči potrebne ljudi neguje in jim nosi kosila. Poleg tega pa zanje opravi še veliko drugih stvari, ki jih sami ne zmorejo. Če želijo, jim očisti kopalnico, pospravi stanovanje, opravi nakupe in odnese pi- 1 Marija je Klavdijinega prihoda vedno vesela, saj ji oskrfcovalka polepša dan z nasmehom in prijaznim pogovorom. sma na pošto. Na željo ene izmed oskrbovank, je nekoč na sprehod vodila njenega psa, naučila pa se je tudi še zabavnejših opravil. "Najbolj zanimivo je bilo, ko sem prvič pomagala stari gospe, ki se pozimi greje le s kmečko Z vse več prejetimi kuponi se je lestvica naše akcije počasi razpotegnila, še vedno pa z veseljem pričakujemo tudi vaše predloge, koga vse naj še predstavimo vakciji Ljudje z veliko začetnico. 1. .Majda Makuvšek ............................. . :>8 glasov 2. Cvetka Operčkul...............................................28 3. Klavdija Brežnik..............................24 4. Dragica Turk..........................18 5. Branko Koštomaj............... 6 Ivanka Tofani.........................6 7. Sabina Kolar....................................... :> 8. Tatjana Haluždii 1 9. Olga Zidan........................................................... i 10. Brigita Muškoteic...................................2 Med tistimi, /.i k.itere ste nuli že glasovali, a na predsta vitev še čdkdjo, so tudj še: Ivica Knez, Vera Zahukovšek, Martina Felicijan, Silva Žerak in Zofka Čakš. i(L)judjs z veliko začetnico Glasujem zs (ime in priimek, točen naslov ali naslov ustanove!: i; i Ìli! 1 i ! Moj n slov (ime in priimek, ulica, kraj): Š H 1 I i ' I 5Žp I 1 Kupon pošljite na Movi tednik. Prešernova 19.3000 Celje. Vsak teden bomo med pošiljatelji izžrebali dobitnika hišnega darila; pečjo. Takrat sem se morala naučiti cepiti drva, narediti butare in zakuriti ogenj," se z nasmehom spominja Klavdija, "zdaj sem v tem že prava mojstrica." Samo dobre strani dela Socialna oskrbovalka iz Centra za pomoč na domu svoje delo opravlja že sedem let. K nekaterim odhaja vsak dan, k drugim pa le enkrat na teden ali vsakih 14 dni. S pomočjo na domu je začela, ker je bila brez dela in se je prijavila na razpis. Pravi, da svoje odločitve ni nikoli obžalovala, saj je rada med ljudmi in je srečna, kadar lahko komu polepša dan. "Še nikoh nisem imela težav z oskrbovanci," pove in doda, da včasih naleti na koga, ki je nekoliko trši oreh, "vendar z lepo besedo dosežem vse". Klavdija se je nege in osnov oskrbovanja učila na tečajih, vendar pravi, da je najpomembnejše veselje do dela in pristen stik z ljudmi. Najlepša nagrada za njeno delo je, da jo ljudje sprejemajo in jo pogrešajo, kadar odide na dopust. Pri svojem delu ne najde niti ene slabe strani. Vidi le dobre stvari, predvsem veselje na obrazih ljudi, kadar pozvoni pri njihovih tih. Nagrajenec tega tedna je Ludvik Lešek, Tremerje 8a, 3000 Celje, ki prejme našo hišno nagrado. Predstavi mi tudi eno izmed svojih oskrbovank, Marijo Hlačer, kateri odpelje - Št 65 -17. avgust 2007 kosilo. Marija, ki sama živi v stanovanju v centru mesta, je obiska zelo vesela, saj ji oskrbovalkin prihod vedno polepša dan. "Klavdija je zelo prijazna in uslužna. Vedno pride in tudi odide z nasmehom na obrazu," svojo oskrbo valko pohvali Marija, "zame vedno najde prijazno besedo. Vzame si tudi Čas, da sede in se z mano pogovori. To pa je tisto, kar mi pomeni največ." Marija pove tudi, da sama ne more več opraviti vsega dela, kot je lahko včasih. Potrebuje nekoga, da gre zanjo v trgovino in na pošto, pa za pomoč pri brisanju prahu na policah, ki jih ne doseže več. Klavdijo pozna že več let in je z njeno pomočjo zelo zadovoljna: "Mislim, da je zelo primerna za delo, ki ga opravlja, saj ta služba ni za vsakogar. Pomoč na domu ne sme biti le delo, biti mora nekaj, v kar daš svojo dušo." Kljub predanosti svojemu delu, pa socialni oskrboval-ki Klavdiji še vedno ostane dovolj časa za njeno družino in hobije. Najraje vrtnari in peče pecivo po receptih, ki jih dobi od svojih varo vank: "Najbolj mi je všeč, ka dar dobim recept in m krbovanke, ko naslednjič pri dem k njim, že čakajo pri vratih ter sprašujejo ali je peka uspela." KATARINA ŠUMEJ Spoštovani gospodje motoristi, ponosni lastniki japonskega ponosa, brezhibnih izdelkov od jutra do zore dejavnih bušidnikov, lastniki hipertehnološke moškosti, na pol se vam opravičujem. Na pol, ker vas je natančno toliko tistih, ki se mimo našega bloka peljete normalno. Saj razumete -NORMALNO! Če ne razumete, nima smisla z vami o tem razglabljati. Preostali polovici pa bi rad s tem člankom nekaj povedal, zgolj povedal, ker sem skoraj prepričan, da ne bo nič pomagalo. Rad bi jim povedal; da so v zvezi s tem člankom edini krivci, ker se bodo nekateri, ki prebirajo tale članek, zgražali nad mojim jezikom in odnosom. Motoristi, želim vam povedati, da vas imam poln kurac! Poln, ko poslušam neznosen hrup vaših spolnih pripomočkov, vaših mentalnih bergel, s katerimi se s hitrostjo 200 m več kilometrov na uro peljete ob blokovskem naselju, po mestni obvoznici med Mariborsko in Čopovo ulico. Točno po tej obvoznici, ki sem jo že omenjal kot klasičen primer klientelizma oblasti, o kateri sem že večkrat pisal, celo v pisma bralcev, pa se gospodi ni zdelo vredno niti odgovoriti. Po tej, po kateri skozi naselje poteka dirka ob koncu avgusta in septembra, pa se ne pritožujemo spričo nje; ker razumemo, da je tudi to sestavni del nekega urbanega prostora. Nikakor pa se ne moremo strinjati in sprijazniti, da vsakodnevno mimo več kot dvesto stanovanj nemoteno s hitrostjo, primerno za ravne odseke avtoceste, norijo trume podivjanih, zakòmpleksanih bedakov, ki očitno mislijo, da tistim, mimo katerih se peljejo, vzbujajo nekakšno spolno vznemirjenost s svojo opravo in hitrostjo. Očitno menijo, da njihova serijska leder uniformiranost in pripadnost nekakšnim črednim psevdogotskim moto klanom v okolici vzbuja strahospoštovanj e, očaranost nad domnevno skrivnostnostjo teh lederi-ranih bitij. Ne dragi moji, motite se. Prav nič posebnega niste, padli ste pač v poseben lonec komercialnega biznisa, žanrske uravnilovke, mračnega pozers-tva, pa vse to niti ni problem, to je pač demokratična odločitev neke interesne skupine. Težava je v vaši neizmerni sebičnosti, primitivni asocialnosti, bednem eksibicionizmu, zmoti, da nekaj, kar so naredili postrojeni Japonci, odraža vaše bistvo, vaš značaj, vašo osebnost. Pri vas ne gre za adrenalin, za ljubezen do hitrosti, pri vas gre za opisano mizerijo nastopaštva. Če bi vam bilo toliko do hitrosti, bi jo uživali na primernejših in za vse varnejših lokacijah, če bi vam šlo za adrenalin, bi ga iskali na poligonih, pa zanj nimate poguma. Skratka, šopirjenje!!! Ob vsem tem lahko le žalostno ugotovim, daje, očitno popolnoma zgrešena urbanizacija socializma, klientelizem, ki je omogočil zaščitno ograjo desetim lastnikom hiš na Jenkovi v primerjavi z dvesto stanovanji na Brodarjevi, Zoisovi, Kersnikovi in Vrunčevi, objestnost motoristov, policijska nemoč v zvezi z motoristi, pripeljala do tega, da mora druga polovica so-cializiranih motoristov prenašati članke takšnega tipa, ko se človek ne more več vzdržati in izjavi: motoristi, poln kurac vas imam! Občina Vojnik obvešča, da je v objavi javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Vojnik v letu 2007, in sicer za naslednje ukrepe: naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, varstvo tradicionalnih krajin in stavb in pomoč za plačilo zavarovalnih premij v skupni višini 57.543 eur. Vloge lahko dvignete v tajništvu Občine Vojnik od ponedeljka, 13. avgusta 2007 naprej v času uradnih ur. Besedilo javnega razpisa in obrazci pa so objavljeni tudi na spletni strani Občine Vojnik www.voinik.si. Rok za oddajo razpisne dokumentacije: do vključno 5. 9. 2007 oziroma v primeru neporabljenih sredstev na posameznih postavkah bo rok za oddajo razpisne dokumentacije podaljšan do 3.10.2007. Benedikt Podergajs župan Občine Vojnik 8 INTERVJU K njemu tudi nekateri zdravniki in psihiatri Drago Smiljanič: »Neozdravljive bolezni ni!« - Uradna medicina zna lagati? - 83-letna stranka, ki ženo zadovolji dvakrat na teden! Kot »učitelja« ga poznajo po vsem svetu, »skozi« njegove roke je šlo več tisoč ljudi. Pravi, da zna uradna medicina lagati. Vedno je nasmejan in poln energije. Vse življenje je želel pomagati ljudem, najtrša izkušnja, ki jo je prebrodil, je bila huda bolezen -rak na jetrih. Toda zdaj je zdrav. Po zdravje se k njemu zatekajo tudi drugi. Tudi številni zdravniki in psihiatri. V mladosti je redno hodil masirat sosedo, ki je bila invalidka. Čez dve leti je shodila. Pravi, da ni neozdravljive bolezni. Dodaja, da zdravi neplodnost in raka v 90 odstotkih. Ki-ropraktik in profesor tradicionalne kitajske medicine Drago Smiljanič. »Seveda je laže pozdraviti raka v zgodnjem stadiju. Kasneje je težje, toda kljub temu resnično verjamem v popolno ozdravitev. Rak nastane zaradi oviranega pretoka in blokade energije. Zastoj energije se navzven kaže najprej na področju občutkov, ki so neprijetni...« ... v stresu in depresiji? Da, tudi. V nadaljevanju gre za telesno težavo, kasneje za organsko obolenje. Rak nastane, ko se zaradi blokad energije vključi genetska sprememba, ki ustreza vsebini zastoja energij. Območje, kjer pride do blokad, določa organ, ki ima raka. Rak torej ni zla novotvorba, ampak telesno-genetski odgovor zaradi blokad energije. Seveda morajo bolniki zaupati zdravniku in ga upoštevati, a tudi vedeti, da je ozdravitev v pravem pomenu možna, ko je odstranjena zasnova za nastanek raka. Torej poglobitev vase, ugotovitev pravega vzroka. Tako. Najpomembnejši ukrep, ki preprečuje ponoven nastanek rakastega obolenja, je pozitivna notranja naravnanost. Človek mora biti močan. Menite, da so naše misli lahko »samoubijalske«? Misli so vse. So najhitrejša in najmočnejša energija. Zavedati se moramo, da vse, kar mislimo, izzove v možganih proces, ki nato deluje na celice telesa. Torej naše telo ni odvisno samo od prehrane, telovadbe, dihanja, ampak tudi od misli. Do takrat, ko človek ne more obvladovati svojih misli, ni sposoben spreminjati svojega življenja na bolje. Ste bioenergetik in kiro-praktik, kar pomeni, da pri svojem delu uporabljate različne tehnike. Da. O tem bi lahko govoril ure in ure. Bistvo vsega je, da mora uspešen zdravi-telj odkriti vzroke za bolnikove blokade, mora jih sprostiti in odpraviti in tako telesu omogočiti, da se začne zdraviti samo. Vendar mora ob tem ostati profesionalec. Poznati mora človeško anatomijo, delovanje organov. Človek ni le telo. Je iz telesa, duha in duše ... In duša tudi oboli... Bolezni so s psiho zelo povezane. Da. Veliko laže je na primer ozdraviti raka kot psihično bolezen. Pravite, da uradna medicina tudi laže. Zakaj? Stoletni razvoj je dal uradni medicini videz popolne uspešnosti. Mnogi ugotavljajo, da medicina še ni našla rešitve za njihove zdravstvene tegobe in probleme. Razna močna zdravila imajo zelo resne stranske učinke in ne zagotavljajo popolne ozdravitve. Zato se sprašujem, če si res zaslužijo takšno prednost pred alternativnimi zdravili in načini zdravljenja. Ampak zdi se, da uradna medicina težko, a vendarle spreminja svoj pogled na alternativo. Ja, priznala je akupunkturo ter jo uvrstila v svoje terapevtsko zdravljenje, mislim pa, da kljub vsemu negodovanju ni daleč čas, ko bo bolje sprejela bioenergijo. Razvidno je namreč, da ima uradna medicina vedno več neozdravljivih primerov in da antibiotiki v določenih primerih izgubljajo svoj pomen, saj so bakterije vedno bolj odporne. V zadnjem času se veliko govori tudi o zakonu o zdravilcih. No, mogoče sem malo pričakoval, da me bo pri pripravi le-tega kdo poklical in vprašal za mnenje, toda ni. Zakaj me niso, če vedo, da hodim po svetu, da sem pri svojem delu dober in uspešen, ne vem. A vem, da je veliko »šušmarjev«, kar ni dobro. Pravi zdravilec je tisti, ki ima globoko željo ljudem pomagati in je profesionalec, se vsak dan, z vsakim novim primerom uči in izobražuje. Tudi vera, na primer, zavrača bioenergijo ... V zgodovini je cerkev želela zatreti razvoj tega, ker je želela imeti monopol nad čudeži. Zakaj? Tudi Jezus Kristus je s polaganjem rok odpravil bolezen in pozdravil rane. K vam se ne zatekajo samo bolniki z rakom. V Krško, kjer delujete, prihajajo tudi ljudje z drugačnimi težavami. Da. Veliko je ljudi z bolečinami v hrbtenici. Pozdravil sem dvesto invalidov. Prihajajo pari, ki trpijo zaradi neplodnosti, in vem, da je moje zdravljenje uspešno, saj ženske zanosijo. Ogromno ljudi ima težave tudi s prebavo. Treba je vedeti, kaj je zdra va hrana in kako jo zaužiti Ljudje, ki hrane ne prežveči jo dobro, sami privabljaj« sladkorno bolezen, manj žvečenja pomeni dodatno delo za želodec, kar je lahko vzrok za nastanek mnogih bolezni. Imate kakšnega »posebnega« bolnika oziroma stranko? Da. Gospod, ki prihaja k meni na akupunkturo, je star 83 let in pravi, da sem mu pomagal pri opravljanju zakonskih dolžnosti. Svojo ženo zadovolji vsak teden dvakrat. Najbolj sta mi v spominu ostala bratca, ki sta po treh mesecih terapij pri meni shodila. S »posebnimi« strankami mislim tudi ljudi, ki delajo v uradni medicini. Res je. Veliko mojih strank je psihiatrov, ki priznavajo, da se s tabletami ne bodo zdravili. Vedno več je tudi zdravnikov. Redno prihaja na moje terapije tudi znan nemški kirurg. Zavedajo se namreč, da dolgoročno jemanje zdravil lahko naredi škodo ... In obratno? Tudi vi kdaj potrebujete zdravnika? Seveda. Vendar se ne vmešavam v njihovo delo. Z zdravniki sem imel veliko opravka, ko sem pred leti prebolel raka, a sem na koncu vi- del, da sem za ozdravitev imel največ zaslug sam. Delate z energijo. Vaše »baterije« se verjetno tudi kdaj izpraznijo. Z energijo se polnim med zdravljenjem ljudi. Takrat sva močnejša jaz in človek, ki ga zdravim. Seveda tudi sam potrebujem »odklop«. Takrat grem na sprehode, v naravo, da sem enostavno sam s sabo, umaknem se. Ste tudi avtor več knjig. Med drugim pišete o zdravljenju raka, raznih bolečin in celo o zdravilnih zeliščih. Kar je napisano v knjigah, temelji na znanju, ki se je razvijalo skozi zgodovino. V knjige sem vložil še svoje znanje, ki sem ga pridobil s študijem in prakso po svetu in doma. Upam, da sem z napisanim komu pomagal. Veste, človekov najboljši prijatelj in učitelj je njegovo telo. Temu morajo pravočasno prisluhniti in pomagati v boju proti bolezni. To je recept. SIMONA ŠOLINIČ Ključen je pogovor Janko Močnik je profesor telesne vzgoje. Njegovo aktivno ukvarjanje s športom je pred časom prekinila huda telesna poškodba. Zdravniki so mu dejali, da bo ostal invalid. S Smiljaničevo pomočjo se danes znova ukvarja s športom in spremlja svojega učitelja in prijatelja pri njegovem delu in mu pri tem pomaga. S svojo voljo in z znanjem, ki ga je pridobil med leti, pomaga ljudem, da prebrodijo svoje težave in premagajo bolezni. »Ko se enkrat začneš ukvarjati s tem, ko začutiš potrebo, da bi pomagal ljudem in ko vidiš, da jim resnično pomagaš, potem te to vodi naprej. Danes je v ljudeh veliko strahu. Prihajajo k nama zaradi bolezni, v ozadju pa se skriva strah. Da ne bi izgubili službe, da jim v življenju ne bo šlo dobro in podobno ... Midva ne opravljava le terapij, čeprav sva v njih skupaj močnejša, pomemben je tudi pogovor. S pogovorom se ljudem približava, jim svetujeva in ljudje se odprejo, nama zaupajo in zaupanje je v takšnih odnosih izjemno pomembno.« Glasbena družina Videčnik iz Švice nak, je mladega Andreasa Vi-dečnika pripeljal v glasbeno oddajo Vrtiljak polk in valčkov Radia Celje, kjer je zaigral v živo in med drugim tudi predstavil svoj družinski ansambel. Tega smo imeli priložnost spoznati na 35. Pokaži, kaj znaš v Dobju, kjer so zaigrali trije Videčnikovi družinski člani: Andreas ter njegov brat Denis m sestra Selina. Številno občinstvo so navdušili zlasti s skladbo ansambla Toneta Rusa Očku za rojstni dan. Strokovna komisija in občinstvo sta jih ocenila zelo visoko, s 76 točkami od 80 možnih. Za njimi je nastopil samo še ansambel Mladost, ki je osvojil točko več in zmagalmedtem ko so bili slo venski Švicarji drugi- »Veseli smo uspeha, saj ga nismo pričakovali,« je ves navdušen pripovedoval oče Roman, ki se je z ženo Darinko pred osemnajstimi leti odpravil iz domačih podpohorskih krajev za boljšim kosom kruha v Švico. Tam so se jima rodili štirje otroci: Denis, Andreas, Seiina in pred štirimi leti še najmlajša Melinda. Medtem ko se oče Roman z glasbo ni. kaj dosti ukvarjal in samo skrbi ža dobro organizacijo, so vsi ostali člani družinske zasedbe. Trije so se predstavih v Dobjü. Žal ni zapela mamica Darinka, ki je ves nastop posnela na filmsko kamero, na oder pa tudi niso »spustili« najmlajše, čeprav doma že veselo prepeva. Ansambel Pohorski odmev, kot se imenujejo, tudi v Švici kar veliko nastopa z imenom »Das Pohorje echo«. Začeli so pripravljati prvo ploščo, ki naj bi jo posneli v Sloveniji predvidoma oktobra, ko se bodo spet vrnili. Nekaj studijskih posnetkov že imajo, vendar jih bodo za objavo še dodelali. Vseh glasbenih uspehov verjetno ne bi bilo, če ne bi imeli tudi vztrajne podpore dedka Franca Krivca, ki so se mu na razglednici ansambla še posebej zahvalili. Videčnikovi tudi računajo na pomoč slovenskih avtorjev melodij in besedil, tako da bo njihov glasbeni izdelek všeč poslušalcem. Predvsem je pohvalno, da celotna družina Videčnik v Švici ob delu in šoli vestno skrbi za ohranjanje slovenskega jezika, kar nadgrajujejo še z univerzalnim jezikom, ki ga obvlada ves svet, glasbo. Predvsem domačo slovensko, a tudi drugo. Vse za dušo in dobro razpoloženje. Ker so se Videčnikovi v Švico že vrnili, tokrat Andreasa nebo na Zlati harmoniki, pri čemer jih oktobra ponovno pričakujemo in z njimi tudi prve posnetke na Radiu Celje. TONE VRABL Glasbena družina Videčnik: (stojijo z leve) Andreas, oče Roman in mama Darinka, (spredaj) Denis, Selina in Melinda V finalu lanske Zlate harmonike na I.jubečni je nastopil tudi Andreas Videčnik iz Züricha, ki je bil z družino na letnem dopustu v domačih Zrečah. V svoji kategoriji je osvojil bronasto plaketo in med pogovorom povedal, da živi v pravi glasbeni družini, ki ima tudi svoj ansambel. Potem se je Andreas Videčnik vrnil v Švico, pri čemer seje vse do finala letošnje Pohorske cokle na Resniku za njim izgubila vsaka sled. Na 8. Pohorski cokli je dosegel izjemen uspeh, saj je postal absolutni zmagovalec in ob tem dobil še dve nagradi - za zmago v svoji starostni kategoriji in za najlepše zaigra-: no melodijo Pohorski valček. Glavni organizator Pohorske cokle, tudi dobitnik največ glavnih nagrad na Zlati harmoniki na Ljubečni, odlični harmonikar Domen Jevše- Tuške so obiskali balonarji Avija Šorna in jih s toplozračnim balonom popeljali proti nebu. Peter Zidar iz Šmarja pri Jelšah je dijak drugega letnika srednjega poklicnega izobraževanja, smer administrator, in ima le še 15 do 20 odstotkov vida. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje mu je v sodelovanju z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije in z donatorjem, ki ne želi biti imenovan, pred časom podarilo govoreči kalkulator Galixa Speech v vrednosti 834 evrov. Peter ima okvaro vida že od rojstva, pri treh letih je dobil prva očala. Šola se v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, zato med tednom stanuje v internatu. Dejal je, dà je bilo bivanje v Ljubljani sprva težko, zdaj pa se je nanj že privadil. Pri šolanju uporablja prenosni računalnik, ki mu olajša učenje. Guvureči kalkulatur mu bo v veliko pumoč, saj pri njegovi uporabi ni tteba naprezati oči ah se mu približevati, pri čemer so tudi številke na njem bolje vidne. V prostem času se Peter ukvarja z športom, rad igra nogomet, kadar je doma, pa pomaga pri opravilih. Peter razmišlja, da se bo po končani srednji šoli vpisal v program +2 in opravil poklicno maturo. V internatu se udeležuje tudi organiziranih popoldanske aktivnosti, v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Celje pa se navdušuje predvsem nad n tenisom, prilagojenim za slepe. Tuiki so poleteli z balonom Tuš je tudi letos v sodelo- so vsem skupinam, ki letos le- vanju z Rdečim križem Slo- tujejo na Debelem rtiču, pri- venije organiziral dobrodel- pravili fotografski tečaj. Otroci no akcijo Pričarajmo na- so se tako ves teden svojega smeh. Letos so otrokom, ki letovanja urili v spretnostih rav- trenutno letujejo na Debelem nanja s fotoaparatom. Najljub- rtiču, pričarali tudi nepozab- še trenutke njihovih počitnic, no doživetje - vožnjo z ba- ki so jih ujeli v objektiv, bodo Ionom. jeseni razstavili v večjih Tuše- Dobrodelno akcijo Pričaraj- vih centrih po Sloveniji. Pomo nasmeh v Tušu pripravlja- leg tega lahko otroci na Debe-jo že peto leto. Vsako leto v lem rtiču sodelujejo tudi v dru-juniju, juliju in avgustu odpe- gih aktivnostih: poslušajoprav-ljejo na letovanje otroke iz so- ljice, se odpeljejo na izlet z lad-cialno ogroženih slovenskih jico, se učijo plavati, sodelu-družin. Letos bo na Debelem jejo v likovnih delavnicah in v rtiču tako letovalo kar 500 vodnih igrah v bazenu.Vsaki otrok. Ob koncu letošnje ak- skupini pa so letos pripravili cije pa se bo število otrok, ki še nepozabno doživetje. Eno jim Tuš v petih letih omogočil izmed skupin so obiskati ple-počitnice ob morju, povzpe- salci svinga, otroci iz druge sku-lo na 2600. Ker želijo z akcijo pine pa so se lahko povzpeli Pričarajmo nasmeh vzpodbu- proti nebu z balonarji Avija lorditi tudi ustvarjalnost otrok, na. KŠ Peter z govorečim kalkuiatoijem Podpisi podpore in zbiranje overovljenih obrazcev se bo vršilo na stojnici pred Občino Šentjur in Dobje. Drage občanke in občani Občin Šentjur in Dobje, Previsoka streha hiše Na okopih? V stanovanjski hiši Na okopih 2b bodo delavci podjetja Uma inženiring zgradili tri mansardna stanovanja in zato dvignili streho. Nekateri sosednji stanovalci se nad prenovo pritožujejo, saj zaradi dviga strehe ne bodo imeli več razgleda na bližnji Miklavški hrib, pri čemer bo tudi svetlobe manj, pravijo. Stavba, ki je v lasti Nepremičnin Celje, je del starega mestnega jedra in spada pod nepremično kulturno dediščino. Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Celje so nam povedali, da morajo v primeru gradnje izvajalci del izpolnjevati določene pogoje, da lahko gradijo. Ko smo jim povedali za pritožbe stanovalcev, so še enkrat preverili načrt in izvedbo projekta. Branka Prime, konzervatorija za staro mestno jedro, je razložila, da je bil načrt izvajalca v skladu z njihovimi zahtevami, izvedba pa ne. Ponovno so se sestali s projektantom in z izvajalcem del, da so uredili nekatere oblikovne korekture in nesoglasja. »Do spremembe v izvedbi je prišlo zaradi napake podizvajalca. Zaradi razširitve osnovnih mer konstrukcije je prišlo do zvišanja frčad, to razliko pa smo v dogovoru s spomeniškim varstvom opravili tako, da smo frčadam znižali višino za približno pol metra,« je razložil Urban Butinar, predstavnik podjetja Uma inženiring. Sam naklon strehe se bo zdaj zmanjšal za deset odstotkov. Delati so začeli julija in naj bi končali do septembra. Potreben material, ki so ga doslej dovažali dve soboti v juliju (o tem so bili stanovalci obveščeni), bodo zdaj dovažali iz Gosposke ulice, tako da prometnega režima Na okopih ne bodo več spreminjali. ALEKSANDRA TRUPEJ Okoliške stanovalce moti zvišana streha hiše Na okopih 2b V skladu z 8. členom Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS št. 41 /07) MESTNA OBČINA CELJE objavlja POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST V MESTNI OBČINI CELJE ZA VOLITVE PREDSEDNIKA REPUBLIKE Mestna občina Celje bo v skladu z 8. členom Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS št. 41 /07) zagotovila: Brezplačno vsakemu organizatorju volilne kampanje 1 oglasno mesto velikega formata (jumbo pano). Brezplačno vsakemu organizatorju volilne kampanje 10 plakatnih mest dimenzije največ 100x70 cm (drobno plakatiranje). Organizator se lahko za morebitna dodatna plakatna mesta pod komercialnimi pogoji dogovori s podjetji Premena, d.o.o. Celje, Na zelenici 10, Celje ali Reklama, d.o.o., Ul. XIV. divizije 6, Celje, ki sta izvajalca oglaševanja v Mestni občini Celje z ustreznim dovoljenjem za opravljanje te dejavnosti. Postavljanje novih oglasnih površin ni dovoljeno in bodo kršitelji ustrezno sankcionirani. Pogoj za pridobitev pravice do uporabe brezplačnih plakatnih mest na podlagi te objave bo izpolnil organizator volilne kampanje, ki se bo pisno prijavil na naslov: Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 8,3000 Celje, najkasneje do 10.9.2007 in ki bo do tega datuma dostavil na zgornji naslov tudi potrdilu o odprtju TRR za potrebe volilne kampanje, kot določa 16. člen zgoraj navedenega zakona. Mestna občina Celje www.novitednik.com Na počitnice v Celje Celje vsako leto obišče več turistov iz drugih slovenskih mest in tudi drugih držav. Turistično informacijski center v središču mesta je v prvi polovici letošnjega leta obiskalo več kot 6.000 turistov, turistično pisarno na Starem gradu pa približno 30.000. Slovenskih obiskovalcev je v poletnih mesecih nekoliko manj, pri čemer je več tujcev, predvsem Špancev, Francozov, Italijanov in Angležev. V primerjavi s prejšnjimi leti je turistov v Celju letos nekoliko več. Tisti, ki se zgla-sijo v turistično informacijskem centru, se najpogosteje zanimajo za obisk Starega gradu, galerije sodobnih umetnosti, likovnega salona in erotične galerije Račka. »Kdor želi, se lahko udeleži tudi vodenih ogledov po starem mestnem jedru in gradu ter po želji tudi ogledov Smar-tinskega jezera in okoliških hribov,« je povedal vodja turistično informacijskega centra Uroš Mijošek. »Če želijo domov odnesti kakšen spominek na Celje, si lahko kupijo razglednice, majice v različnih barvah in magnet-ke.« Letos se je povečal tudi obisk celjskih hotelov. V hotelu Štorman se je letos julija v primerjavi z lanskim letom zasedenost povečala za približno 20 odstotkov. Večinoma tam prespijo poslovni gosti, od tega je 80 odstotkov tujcev. Največ jih pripotuje iz Avstrije, Nemčije, Italije in z Madžarske. V hotelu Astor so letos julija zabeležili 30 odstotkov več nočitev kot lani v istem času. Tujih gostov je približno 85 odstotkov. Prevladujejo Italijani, sledijo jim Nemci in Avstrijci. Tudi v hotelu Evropa je v letošnjem juniju in juliju gostovalo več tujcev kot Slovencev. Junija je bilo največ gostov iz Nemčije, sledili so jim romunski in italijanski obiskovalci. V juliju je bilo 85,7 odstotka tujih gostov. Največ jih je pripotovalo iz Italije, nekoliko manj pa iz Nemčije in Avstrije. V hotelu Turška mačka sob trenutno ne oddaj aj o. Lepo in urejeno Nekaj turistov smo ustavili tudi na celjskih ulicah in jih vprašali, kakšno je njihove mnenje o Celju. Sergio Villa iz Italije: »V Celje sem prišel zaradi službenih obveznosti, sicer pa sem Slovenijo obiskal že večkrat. Mesto mi je zelo všeč in ljudje so zelo prijazni. Zadovoljen sem tudi z vremenom, ker ni tako vroče kot v Italiji. Tudi hrana je zelo dobra. Celje, pravzaprav vso Slovenijo, sem si ogledal z avtomobilom. Spominjam se, da avtocesta iz Ljubljane do Celja ob mojem prvem obisku še ni bila končana, zdaj pa je boljša kot avtoceste v Italiji. Mislim, da je Celje mesto, v katerem se je zagotovo vredno ustaviti.« Andrej Mikolajczuk s Poljske: »V Sloveniji sem prvič. Sicer še nisem imel veliko časa za oglede znamenitosti, vendar je moj prvi vtis, da je Celje zelo lep kraj. Najprej sem opazil, da je urejeno in čisto. "Ridi Celjani so zeio prijazni. Na žalost še nisem imel časa, da bi si ogledal znamenitosti, vendar upam, da bom kmalu imel to možnost, čeprav ne vem, kaj si je mogoče ogledati. Verjetno se bom sprehodil skozi center mesta in mogoče bom našel kaj zanimivega.« Tina in Suzana Baloh z Vrhnike: »V Celju sva se ustavili zaradi prestopa z vlaka na vlak. Hikaj sva prvič, vendar se nama zdi Celje zelo zanimivo mesto, zato bova izkoristili ta čas, ki ga ima- - Št 65 - 17. Massimo Belingheri iz Italije: »Imam zelo veliko družino, zato iščem možnosti za cenejša potovanja. Idejo za obisk Čelja sem dobil na internetu in se takoj odločil, da je to dobra možnost za počitnice. Zdaj se z družino odpravljamo na ogled mesta. Najprej gremo v muzej novejše zgodovine, nato pa v Mestni park. Kasneje se bomo odpravili tudi na Stari grad. Mòj prvi vtis je, da je mesto zelo lepo, spominkov, ki jih prodajajo, pa ne bom kupoval.« va, da si ogledava čim več stvari. Upam, da bova v Celje še prišli, ko bova imeli nekoliko več časa. Najin prvi vtis o mestu pa je, da je nekoliko podobno Vrhniki.« KŠ avgust 2007 - Intervencijska naročila JAVNE NAPRAVE javno podjetje, d.o.o. 3000 CELJE, Teharska 49 tel.: 03 425 64 00 fax: 03 425 64 12 ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČRPANJE IN ODVOZ FEKALIJ Za zmago so Andrej in Gregor Rak ter Toni Drobež prejeli petsto evrov. Enega redkih lučkih »štantov« so postavili pri pekarni. Med lučkimi »šanki« Na 38. Lučkem dnevu ni bilo domačih »štantov« - Na prvem festivalu slavila ansambla Golte in Ta pravi muzikanti Nedelja v Lučah, na tradicionalnem 38. Lučkem dnevu, je prinesla razočaranje za mnoge, ki so si želeli ogledati prikaze nekdanjih del in običajev. Na svoj račun so tokrat prišli predvsem številni ljubitelji narodnozabav-ne glasbe. Nedeljski napovedani ogled od »štanta do štanta« bi namreč v Lučah bolj upravičeno imenovali od »šanka do šanka«. Res, da je bilo na ogled nekaj »štantov«, torej stojnic, vendar so prevladovali »ribnčani« s svojo suho robo, drugi branjevci z baloni in s kokicami ter slaščičarji. Med ponudbo je bilo še najmanj »štantov«, na katerih bi Lučani kot v preteklih letih prikazovali svoje nekdanje delo, življenje in običaje. Skrite na koncu Luč so svoje delo predstavljale perice, med avtomobilsko pločevino se je kazala stojnica z domačimi dobrotami, edino pri lučkem peku, kjer so za potrebe gostov prav tako postavili »šank«, so na ogled postavili nekdanje pripomočke za delo v pekarni. Pri slednjih smo tudi zaznali vsaj malo domače kulinarike, saj so med drugim nudili kislo mleko in lučko specialiteto, »obrne-nik«. Vendarle je že v zgodnjih večernih urah zmanjkalo čevapčičev, kako pa so šli v promet morski sadeži, nismo preverjali. Skratka, deželo »vlcerjev« so zavzeli »ribnčani«, a vendar se zdi, da veČine obiskovalcev, sploh domačinov iz Zgornje Savinjske doline, ni pretirano motilo. Zmagovalci iz Šmihela Lepo popoldansko vreme, ki ga je sicer zmotila nevihta, so preživeli predvsem v druženju in srečevanjih s prijatelji. Očitno so na tokratnem Lučkem dnevu številni obiskovalci čakali predvsem na glasbo oziroma na prvi Festival narod-nozabavne glasbe Luče 20007. Kot so omenjali organizatorji, so želeli s festivalom popestriti dogajanje na tradicionalni prireditvi, kar jim je ob žrtvovanju nekdanjih običajev imenitno uspelo. V šotoru se je trlo obiskovalcev, ki so navijah za svoje favorite. Sicer je festival pripravilo Društvo Gričar v sodelovanju z ansamblom Ojstrica. Na prireditvi se je predstavilo deset ansamblov, ki jih je ocenila strokovna komisija z Davidom Sredenškom na čelu. Komisija je za zmagovalce izbrala Ta prave muzikante, obiskovalci pa so večino glasov namenih skoraj domačinom, ansamblu Golte, ki bo danes, v petek, v Šmihelu nad Mozirjem predstavil svojo prvo zgoščenko z naslovom Če je ljubezen greh. US St. 65 -17. avgust 2007 -—— » Peli so Jih mati moja Pod naslovom Peli so jih mati moja bo Kulturno društvo Andraž nad Polzelo v nedeljo, 26. avgusta, ob 14.30 uri, pripravilo 24. prireditev Družina poje. Kot je povedal Član organizacijskega odbora Simon Ograjenšek, bo nastopilo 18 družin iz vseh slovenskih pokrajin. Prireditev bodo popestrili z razstavo likovnih del domačih amaterskih ustvarjalcev, ki jo bodo odprli v dvorani Doma krajanov že v soboto ob 19. uri. TT Gradnja novih parkirnih mest v Žalcu Novih sto parkirišč Gradnja parkirišča za osebna vozila pri Domu II. slovenskega tabora v Žalcu se je začela minuli konec tedna, predvideni pa sta dve fazi. V prvi bodo skupaj s sedanjimi uredili 103 parkirišča, v drugi fazi pa še 60. Rok izgradnje je odvisen od nadomestitve igrišča na mivki in prostorov za mladince. Vrednost investicije v prvi faze znaša po pogodbi z izvajalcem, podjetjem Krajne, 203 tisoč evrov, rok dokončanja del pa je konec septembra. Parkirišča bodo namenjena obiskovalcem doma, matične knjižnice, športnega centra in osnovne šole. Dela sofinancira vladna službe za lokalno samoupravo in evropske zadeve. TT Obnovljena Kosova kapela V župniji Ponikva pri Žalcu je kar precej sakralnih spomenikov, med njimi tudi Kosova kapela v Studcn-cah, ki stoji ob cesti na Ponikvo. Kapelo sta leta 1920 v hvaležen spomin na srečno vrnitev iz 1. svetovne vojne postavila brata, Janez in Lovro Kos. Zob časa je seveda napravil svoje, zato so se Kosovi odločili, da kapelo obnovijo. Pri tem so jim pomagali tudi drugi sorodniki in prijatelji. Dela so se lotili temeljito, zato je trajalo dlje časa, temu primeren pa je tudi rezultat. Posvečena je Srcu Jezusovemu, poleg tega pa jo krasijo poslikave, ki predstavljajo Marijo z Jezusom, sveto Emo in svetega Lovrenca. Minulo nedeljo so se pri kapeli zbrali številni krajani Studene in drugi, ki so prisostvovali ponovni blagoslovitvi kapele. Slovesno mašo z blagoslovom je opravil domači župnik Anton Krašovec, ki se je v govoru zahvalil Kosovim in vsem drugim, ki so pripomogli k novi, zares lepi podobi te kapele. TT Med blagoslovom Kosove kapele 12 OVI TEDNIK Na Proseniškem bado prostorsko stisko šole resili z gradnjo prizidka. Sola z novo podobo Tako so, kot je povedal predsednik Sveta KS Blagovna Jožef Mastnak Marjan, že sklenili v kraju. Stara šola je predvsem pretesna, s projektom obnove in izgradnje prizidka pa ne bodo pridobili zgolj novih prostorov, ampak zaključili še nekatera načrtovana dela. Širitvi šole, podružnice OŠ Franja Malgaja Šentjur, in vrtca so v KS Blagovna dali prednost že pri prvih načrtih za razporejanje pridobljenih sredstev. Predstavlja največjo investicijo v prihajajočem obdobju, saj računajo, da bodo za obnovo porabili med 200 in 250 tisoč evri. »Nekaj bo prispevala občina, projekt je namreč že zajet v občinskem proračunu, čakamo pa še na rezultate razpisov ministrstva za šolstvo in šport. kamor smo se prijavili,« pravi Mastnak. V šoli, ki je bila nazadnje obnovljena pred 20 leti, bi nujno potrebovali še eno učilnico, saj učenci »petletke« trenutno zasedajo prostore vrtca, ki pa bi zaradi velikega povpraševanja prav tako potreboval še en oddelek. Prostorsko stisko naj bi rešili z gradnjo prizidka, šola bi tako pridobila prostore, ki jih sedaj zaseda KS. V prizidek naj bi se po izgradnji preselila KS, svoje klubske prostore bi dobili lokalna društva in mladi, načrtovana pa je tudi izgradnja dvorane z odrom. Ta bi služil prireditvam malčkov iz vrtca in šolarjev ter prireditvenim potrebam celotnega kraja. »Trenutno je projekt v izdelavi, zanj je zadolžen Studio List iz Celja, ki naj bi svoje delo opravil do konca septembra. Nato bomo pridobili gradbena dovoljenja in nekje po novem letu začeli z gradbenimi deli,« pojasnjuje Mastnak, ki pričakuje, da bodo z deli zaključili do začetka šolskega leta 2008/09. Obenem bodo opravili še nekaj del v šolski okolici, športni park ob šoli bo dobil balinišče, igrišče za odbojko in progo za skok v daljavo. To pa ni edina investicija, ki se ta hip odvija v KS Blagovna. Začela se je težko pričakovana rekonstrukcija ceste Proseniško-Bukovžlak, ki jo financira občina. »Na več odsekih smo se lotih manjših obnov lokalnih ceste ter rednega vzdrževanja, dobili bomo nove avtobusne postaje. Pozornost namenjamo še pohodniškim potem. Sose- ska za jezerom bo dobila, kot smo napovedovali, 15 novih zazidljivih parcel,« našteva Mastnak pridobitve. KS Blagovna bo tako svoj praznik (osrednja prireditev bo 8. septembra), pričakala v veliki delovni vnemi. POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIC Mladij virtuoz tudi v Šentjurju Šentjursko poletje se bo v nedeljo nadaljevalo s posebnim spektaklom. V cerkvi sv. Jurija v Zgornjem trgu bo nastopil mladi, komaj 7-letni violinist Teofil Milenkovič, ki bo izvajal dela mojstrov klasične glasbe. Koncert pripravlja šentjurska izpostava republiškega sklada za kulturne dejavnosti, poleg mladega violinista pa na koncertu pričakujejo še druge goste. Teofil Milenkovič je vrhunski glasbenik, ki violino pod vodstvom očeta, enega najboljših violinskih pedagogov prof. Zorana Mi-lenkoviča, igra že od tretjega leta. Prvi solistični koncert je imel še preden je dopolnil šest let, in sicer v Rogaški Slatini. Sledila so številna tekmovanja tako v Italiji, kjer družina Milenkovič živi, kot tudi na mednarodnem prizorišču. S svojimi nastopi je očaral poslušalce v Italiji, Sloveniji, na Češkem in v Srbiji. Poleg članov družine Milenkovič - očeta Zorana, mame Marie Carle ter Teofilo-ve mlajše sestre Timossene in brata Atanassia - bo na koncertu moč slišati tudi dva člana godalne skupine Versus iz Italije. Mladi glasbeniki veljajo za najmlajšo godalno skupino v Italiji, ki pa že posega tudi po pomembnih nagradah na glasbenih tekmovanjih. V Šentjurju bosta zaigrala njihova člana Andrea Dossi in Francesca Piazza. Na klavirju bo mlade virtuoze spremljala Urška Roškar, pianistka iz Rogatca, absolventka Akademije za glasbo v Ljubljani. Koncert se bo začel ob 20. uri, javni sklad pa bo brezplačni obisk omogočil vsem učencem violine Glasbene šole skladateljev Ipavcev. PM Ljubitelji narave! Rezervirajte si 1. september 2007 g j za množični pohod in \ " kolesarski vzpon Pivovarne Laško na Šmohor! ©J V Skofcah bo veselo V Škofcah pri Rimskih Toplicah bodo v soboto ob 17. uri in v nedeljo ob 13. uri na prostem predstavili komedijo Na kmetih. Prireditev organizira Kulturno društvo Miklavž. Igro Na kmetih so že igrali na odrih, v soboto pa jo bodo prvič predstavih na prostem. Pripravlja jo Kulturno društvo Miklavž, ki je pred dvema letoma praznovalo 100- letnico delovanja. Po sobotni predstavi bo zbrane zabaval ansambel Toneta Rusa. V nedeljo pa bo po koncu igre obiskovalce čakalo druženje z Kvintetom Dori in NuŠo De-renda. Prireditvi bosta ne glede na vreme, spremljal pa ju bo srečolov, katerega zaslužek bo namenjen vzdrževanju objektov Kulturnega društva Miklavž ter obnovitvi kapele v Škofcah. KŠ Slivničani praznujejo KS Slivnica pri Celju v teh dneh obeležuje krajevni praznik, še posebej slavnostno bo v nedeljo. Krajani pa se lahko veselijo več pridobitev. Šentjurski občinski proračun bi KS namreč namenil manj sredstev kot v minulih letih, vendar je z amandmaji ob sprejemanju proračuna svetnikom uspelo zagotoviti dodatnih nekaj manj kot 90 tisoč evrov v letošnjem in naslednjem letu. Nekaj bodo porabili za prenovo kulturnega doma, za kar si prizadevajo že dalj časa. Ena večjih naložb bo še ureditev vinske ceste Ječovo-Javorje-Bukovje, gradila pa se bosta dva pločnika; na odseku v Čretu in ob cesti iz Gorice proti Slivniškemu jezeru. Oba odseka sta prometno nevarna za pešce, predvsem šolsko mladino. V načrtovanju investicij in ob začetkih izdelav projektnih dokumentacij bo KS tako pričakala letošnji krajevni praznik, ki ga praznuje 19. avgusta. Obeležili ga bodo v nedeljo, ko se bodo krajani ob 10.30 najprej lahko udeležili maše v cerkvi sv. Helene, ob čemer si bodo lahko ogledali obnovljeno cerkveno streho. Ob 13. uri pa bo pri Gasilsko-vaškem domu v Javorju sledil uradni del s pogostitvijo in veselim rajanjem. PM Pohodniki ga boste lahko zavzeli iz štirih smeri: Laškega, Tremerja, Liboj in Zabukovice! Kolesarski vzpon, pri katerem bomo merili tudi čas, se bo začel ob 10. uri na odcepu ceste na Šmohor v Rečici pri Laškem (prijave na štartu do 9.30). Vse udeležence bo na štartnih mestih od 7.30 do 10. ure pozdravila voda Oda, na vrhu pa hladna osvežitev iz Laškega! Ob živi glasbi Modrijanov in ansambla Golte se boste lahko pomerili v streljanju sedemmetrovk, metanju na koš, hitremu pitju piva, vlečenju vrvi in še čem... Posebej slovesno pa bo ob proslavi 80 letnice Planinskega društva Laško! Ste si že rezervirali 1. september? Vabljeni na pohod, ki se ga boste še dolgo spominjali ! V primeru slabega vremena bo pohod prestavljen za en teden. GLAVNI POKROVITELJ: fiß,l'i 1 MEDIJSKI POKROVITELJ: niwitednik radifficelje f PODČETRTEK' ROGAŠKA S.) KOZJE 1 ROGATEC 13 t ! 1 u w Avstrijec šteje metulje V Olimju odkritih že 642 vrst različnih metuljev - Strokovnjak ocenjuje, da je tam kar osemsto vrst V Olimju pri Podčetrtku je raziskovalec Heinz Habeler iz Avstrije od lani naštel 642 različnih vrst metuljev, pri čemer ocenjuje, da živi v tej vasi približno osemsto različnih vrst. V Sloveniji naj bi bilo v celoti kar 3500 vrst različnih metuljev. Kot je povedal na torkovi novinarski konferenci na domačiji Jelenov greben, pripisuje to zemljepisnemu stičišču, pri čemer so v Olimju metulji iz subpanonskega, alpino-mon-tanega, ilirskega ter iz obrobno mediteranega favnistične-ga prostora. Prav tako je za preživetje metuljev pomembno dejstvo, da je narava v Olimju z Olimsko goro, ki je na nekoliko višji legi, še razmeroma dobro obvarovana. Metuljem škoduje namreč škropljenje sadnega drevja, v gozdovih pa jih lahko ogroža pobiranje listja za steljo, saj tam prezimujejo bube. Velika nevarnost so prav tako Heinz Habeler iz Gradca se je za raziskovanje slovenskih metuljev navdušil med branjem potopisa nekega berlinskega raziskovalca, ki je obiskal Hum nad Laškim. Berlin-čan je to storil v času Av-stro-Ogrske, Gradčan mu je sledil tja pred tremi desetletji. Izjemno bogatstvo Olimja, na stotine različnih metuljev, je trenutno na razstavi fotografij, ki jih je posnel raziskovalec H Avstrije. Na fotografiji skupaj s sodelavcem Tonetom Lesarjem iz Maribora (na levi). neofiti, tujerodne rastline bujnega rastja, ki jih na Olim-ski gori k sreči še ni. V avstrijski Štajerski, od koder prihaja Habeler, izvajajo celo projekt, po katerem te vsiljivce gorska straža že takoj spomladi poseka, iztreblja. Številni obiskovalci Olimja žal tega bogastva metuljev ne vidijo, saj jih je 90 odstotkov dejavnih zgolj v nočnih urah, pa še to različne vrste v različnih urah (v celotni Sloveniji je le 180 dnevnih vrst metuljev). Žužkoslovec Habeler je delno slovenskih korenin. Njegova mati je bila iz Idrije, slovenski operni skladatelj Viktor Parma je njegov prastric. Družina se je po prvi svetovni vojni preselila v Avstrijo. Metulji imajo zelo kratko življenjsko dobo, povprečno po štirinajst dni, dejanska doba pa je, zaradi različnih sovražnikov, zgolj dva do tri dni. Zaradi tako kratkega življenja mora biti raziskovalec na nekem kraju vsakih nekaj tednov, da kakšne vrste ne zamudi. Po petih letih raziskovanj spozna lahko 90 odstotkov vseh tam živečih vrst. Gradčan Habeler je napovedal, da bo z raziskavami metuljev v Olimju nadaljeval. Prav tako je opozoril, da opaža pri metuljih velik vpliv podnebnih sprememb. Letos so bili metulji zgodnejši za en mesec. jeseni prav tako letijo dalj časa. Pri vsem tem lahko vzgojijo kar dve generaciji na leto, česar prej ni bilo. Zaradi podnebnih sprememb se prav tako vse bolj pomikajo v višje lege in če so previsoko, to metulje prav tako zelo ogroža. Habeler raziskuje metulje delno s sodelavcem Tonetom Lesarjem iz Maribora, pomagata pa si s posebno napravo z ultravijolično svetlobo. Kot zanimivost sta povedala, da sta v noči pred novinarsko konferenco v Olimju tam opazila nič manj kot petsto primerkov takoimenovanega črtastega medvedka, ki je v Evropski uniji zaradi redkosti posebej zaščiten. Oba o metuljih veliko pišeta tudi v različnih slovenskih in avstrijskih strokovnih revijah. Izjemne Habelerjeve fotografije olimskih metuljev bodo do konca avgusta razstavljene na domačiji Jelenov greben v Olimju, nato si jih bodo ogledah še v hotelu Sote-lia v Podčetrtku, v Celju in drugih velikih slovenskih mestih. Fotografije so bile posnete brez bliskavice. Na novinarski konferenci je župan Podčetrtka Peter Mišja opozoril na skrb občine za tamkajšnje okolje, direktor Jelenovega grebena Borut Ježov-nik pa, da bodo presenetljive ugotovitve raziskave uporabili tudi v turistične namene. BRANE JERANKO Raziskovalec iz Gradca je začel raziskovati metulje v Olimju po lanskem tamkajšnjem mednarodnem srečanju žužkoslov-cev iz Slovenije, avstrijskih Štajerske in Koroške ter iz Furlanije-Julijske krajine. Vreme je bilo ugodno, zato je hitro ugotovil, da je Olimje po metuljih nekaj posebnega. Z velikimi imeni saksofona V okviru Glasbenega poletja na gradu Podsreda bodo v nedeljo, 19. avgusta, začeli z zadnjim letošnjim mednarodnim glasbenim seminarjem. Po seminarjih za trobento, prečno flavto in klarinet bo sledil še seminar za saksofon. Saksofonisti bodo začeli seminar s celovečernim koncertom Tria Slavka Osterca, ki bo ob 19. uri. V zavodu Kozjanski park, ki pripravlja seminarje pod vodstvom svetovno znanih mentorjev že dvanajst let, pričakujejo udeležence iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije in Slovaške. Seminar bodo vodih Oto Vrhovnik, Dejan Prešiček in Daniel Gauthier, vsi trije velika imena saksofona. Vrhovnik, ki je redni profesor na akademijo za glasbo na Dunaju poleg solističnega in komornega muziciranja igra z Dunajskimi filharmoniki, z Dunajsko državno opero in drugimi imenitnimi orkestri. Dejan Prešiček, ki je prejel na mednarodnem tekmovanju v Parizu Grand Prix za komorno glasbo, prav tako sodeluje z odličnimi orkestri svetovnega slovesa, Gauthier pa je med drugim posnel več zgoščenk. Seminar bodo zaključili čez teden dni, to je 26. avgusta, ko bo sledil zaključni koncert slušateljev (ob 18. uri). BJ St. 65-17. avgust 2007 -—— mM Občina Rogaška Slatina izstopa iz družbe Comett domovi iz Ljubljane, ki je lani zgradila v zdraviliškem kraju Pegazov dom za starejše občane. Domovi brez Slatinčanov Občina Rogaška Slatina se je odločila za izstop iz družbe Comett domovi iz Ljubljane, ki je zgradila Pegazov dom za starejše občane. Omenjena d. o. o. je registrirana za gradnjo in upravljanje domov za starejše in druge socialne dejavnosti. Občina ima v podjetju petodstotni delež (ki znaša po mnenju cenilca 2.650 evrov), Comett inženiring d. o. o. ima 47,5 odstotka ter Comett zavod 47,5 odstotkov. Predlog za izstop slatinske občine je naslovila nanjo družba Comett domovi, ki želi na neki drugi lokaciji v Sloveniji zgraditi še en dom ter zato pridobiti koncesijo pristojnega ministrstva. Občina Rogaška Slatina za to novo naložbo ni zainteresirana. »Svoj cilj smo dosegli, vsa svoja vlaganja pa smo predhodno zavarovali,« pojasnjuje odločitev župan mag. Branko Kidrič. »S pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice na nepremičnini smo to prenesli na družbo za 99 let, hkrati smo primerno zavarovali sredstva, ki smo jih sofinancirali za plačilo projektne dokumentacije in stroškov komunalne opremljenosti zemljišča.« BJ Pristava praznuje V Pristavi pri Mestinju bo jutri, v soboto, praznovanje krajevnega praznika, ki bo v okviru praznika Občine Podčetrtek. Osrednja prireditev bo ob 17. uri, ko bo sedmič Kmečka parada Hirističnega društva Pristava, uro pozneje pa bo v večnamenski dvorani razstava kmečkih dobrot kulturnega društva ter predstavitev vseh pristavških društev. Praznovanje bodo zaključili z veliko gasilsko veselico. BJ www.radiocelje.com Potres ob Sotli Prebivalci Rogatca so v noči s ponedeljka na torek čutili potres. Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so namreč ob 1.43 zabeležili zmerni potresni sunek, z žariščem potresa 90 kilometrov vzhodno od Ljubljane, v okolici Rogaške Slatine. Iz Urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji RS za okolje so sporočili, da je bila preliminarno ocenjena magnituda potresa 2,3, intenziteta potresa v širšem na-džariščnem območju pa četrte stopnje po evropski potresni lestvici. BJ 14 VOJNIK ZREČE 311 TIMI kà nagradnem skladu so bogate nagrade. Zadnje, poletno nagradno obdobje se izteče z žrebanjem 21. septembra 2007. ìsherì+e ^^Activo se splača kupovati, saj vsako plačilo s katerokoli kartico Activa sodeluje v nagradnem žrebanju, ne glede na vrednost nakupa. nagrado! Ir* M ;"im : % Obogatite svoje gospodinjstvo Za vrhunsko gospodinjsko opremo in izdelke za vsakdanjo rabo ni nikoli premalo prostora. Od kuhinjske posode in malih gospodinjskih aparatov do opreme za osebno nego. www.eltus.si___ '■laèA v";-- Spalnica po vaši meri in okusu Želite zamenjati spalnico? Eden od vrhunskih slovenskih mizarjev vam bo po meri izdelal spalnico iz masivnega lesa. Nova postelja, omara in predalnik bodo vnesli nov iar v vaie stanovanje. www.ovsenik-sp.si_ Pogovor boljši od sodišča Srečanje borcev v lfojniku Združenje za vrednote NOB Vojnik-Dobrna in občina Vojnik pripravljata v soboto ob 15. uri kulturno prireditev in srečanje borcev. Prireditev je namenjena počastitvi spomina na padle pri spominskem obeležju na Dobrotinu. Nastopili bodo Mešani komorni zbor DU Vojnik, vokalna skupina In špiritu ter učenci POŠ Nova Cerkev in Socka. Slavnostni govornik bo Beno Podergajs, župan občine Vojnik. AT Brez spodbud za manj zaraščenosti Vojniški svetniki so za programsko obdobje do leta 2013 sprejeli Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja, ki 6e v nekaterih postavkah razlikuje od obstoječega. Spodbud za preprečevanje zaraščenosti travnikov, za katere so občani doslej najbolj masivno vlagali prošnje, ni več. Ostajajo pa nekateri drugi, ki so za ohranjanje kmetijstva v občini prav tako zelo pomembni. »Še vedno je naša pomoč dobrodošla za tiste, ki zaradi premajhne vrednosti naložbe na državnih razpisih ne morejo kandidirati, zelo pomembna postavka pa je tudi 10-odstotna pomoč pri plačilu zavarovalnih premij, zaradi katerih kmetje ob sušah in toči ne bodo več odvisni le od državne pomoči,« je izpostavil pred- Vrtec Zreče se lahko pohvali s sodobno vzgojo in uspešnim poslovanjem, a čisto brez težav vseeno ne gre. Enota v Zrečah je potrebna obnove, starši pa pogosto družinski proračuna rešujejo z odlaganjem računov za vrtec. Vrtec Zreče ima enoti še na Stranicah in Gorenju. Skupno je vanj vpisanih 219 otrok, za katere skrbi poleg drugih zaposlenih 15 vzgojiteljic. Ob rednem programu nudijo otrokom in staršem številne dopolnilne dejavnosti, a vse ne naletijo na najboljši odziv. Še najbolj so bili razočarani zaradi neza-nimanja za Cici matematiko. Otroci pa radi sodelujejo v različnih projektih. Letos nadaljujejo z lani začetim Z babico in dedkom skozi čas, začeli pa so tudi s petimi novimi (na Stranicah Poslednji škrat Tupuka, na Gorenju Marija Kovše Mladi zeliščarji). Ocena ravnateljice Marije Kovše je vzpodbudna: »Dosegamo zastavljene cilje. Upam trditi, da smo kakovosten vrtec.« Ko so o delu vrtca govorili občinski svetniki, jih je seveda zanimalo tudi poslovanje. Tudi pri tem je vrtcu uspelo, da je z gospodarnim poslovanjem preteklo leto zaključil uspešno. Čeprav so precej vlagali v novo opremo, največ v opremo igralnic in pedagoške sobe, jim je nekaj denarja celo ostalo. Žal premalo, da bi se lahko lotili večjih vzdrževalnih del, ki jih dotrajan vrtec v Zrečah zahteva. Bi pa vsaj nekoliko pomagalo, če bi starši poravnali vse dolgove. Terjatve do staršev so namreč za lanski december presegle . 14 tisoč evrov, terjatve za nazaj pa 18 tisoč evrov. »Problem neplačnikov bolj uspešno rešujemo s pogovori kot s sodišči. Starše povabim na pogovor in skupaj se dogovorimo, kako bodo poravnali dolgove,« pojasnjuje Marija Kovše. Dogovor pogosto vključuje obročno plačevanje, kar je po mnenju ravnateljice še vedno boljše kot nič. MILENA B. POKLIČ Strma_ pot do pokala ŠD Socka -^iojx. ACLìvck. "twÜlLLpZ sednik odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja Marjan Kovač. Kot je še poudaril, so takšne občinske spodbude zelo pomembne za obstoj kmetijstva v občini. V zadnjih letih se je zato trend rasti števila kmetijskih gospodarstev v občini za razliko od drugih občin celo dvignil; na novo je v občini 70 kmetijskih gospodarstev. RP Na Frankolovem kramarski sejem Društvo Talon Frankolo-vo letos pripravlja že 6. poletni kramarski sejem. Obiskovalcem obljubljajo več atrakcij. Na prireditvenem prostoru pri graščini Frankolovo bo v nedeljo, 19. avgusta, živahno že od 8. ure dalje. Takrat se bo odprl kramarski sejem, na katerem bo mogoče kupiti kmečke izdelke in pridelke. Ob 8.30 uri pa se bo začel kulturni program; prireditev bodo popestrih člani ansamblov Vižarji in Tepate, zapeli pa bodo tudi pevci Moškega pevskega zbora Anton Bezenšek. Zanimive bodo tudi delavnice, ki jih or- ganizatorji pripravljajo za odrasle in otroke, v njih pa se bodo lahko med 9.30 in 12. uro preizkusili v slikanju in izdelovanju drobnih izdelkov. Ob 9.30 uri se bo začel še prikaz domače obrti, obiskovalci si bodo lahko ogledali postopek žganjeku-he, ob tem pa poskušali domače dobrote. V primeru slabega vremena bodo prireditev prestavili na naslednjo nedelj o. PM ntfww.novitednik.coni Skoraj 70 kolesarjev se je v sredo zapodilo na 330 metrov visok hrib v Soc-ki. Potegovali so se za zmago na tretjem kolesarskem vzponu na Strnadov travnik. Rekreativni vzpon je letos že tretjič zapored organiziralo Športno društvo Socka, ki deluje tri leta in se poleg kolesarjenja ukvarja tudi s hokejem, košarko in namiznim tenisom. Letos je na hrib prikolesarilo 69 kolesarjev, kar je eden več kot lani. Večina tekmovalcev je bila moških, prijavilo pa se je tudi šest žensk in osem otrok. Kolesarji so morali na svoji poti najprej premagati dva kilometra dolgo asfaltirano cesto. Nato jih je čakal težji del, dva kilometra strme makadamske poti. Vendar pa so imeli srečo, saj je bila pot zaradi lepega vremena suha in tako jim preglavic niso povzročale luže ali luknje v cesti. Prvi je na vrh zmagoslavno prikolesaril Dejan Vračič s časom 14 minut in 21 sekund. Dejan je bil na isti progi zmagovalec že la- Prvi je strmi hrib ponovno premagal Dejan Vračič ni, vendar pa mu letos kljub težko prisluženi prehodni temu ni uspelo podreti svo- pokal ŠD Socka. jega lanskega hitrostnega rekorda. Vseeno pa je prejel KŠ I ; aìéììbbsisì www.activa.si #1 Till 15 Enajst prijateljev slikarjev Štiri leta je tega, kar v Celju deluje neformalna likovna skupina, ki si je nadela preprosto ime Prijatelji. Skupina je nastala na pobudo znanega celjska slikarja Staneta Petroviča - Čončija, ki je bil tudi prvi mentor te skupine. S posamezniki se je srečeval pri trgovini za ustvarjalnost Mravljica v Celju, kjer se slikarji radi zadržujejo in tako se je pričelo. Ker so se hoteli strokovno čimbolj izpolniti, so kasneje strokovno pomoč uspešno poiskali tudi pri akademski slikarki Ivani An-drič Todič. Danes skupino sestavlja 11 ljubiteljskih slikarjev različnih poklicev: mag. Ja-glenka Leban, prof. Dora Glavnik, Amina Kolarič in Olga Ulaga iz Celja, Mojca Videnšek in Verica Rihar iz Vojnika, Janja Kajba s Ponikve, Anka Levičar in Anica Kranj c iz Laškega, Alenka Kosaber iz Šentjurja in celo nekdanji celjski atlet Peter Svet iz Škofje vasi je med njimi. Narava je za slikarje vedno neusahljivi vir navdiha, ki jih kar kliče, da vzamejo v roke čopiče in paleto in zato se člani skupine radi zberejo zdaj pri enem, drugič pri drugem članu in minulo soboto smo glavnino njih zmotili pri njihovem skupnem ustvarjanju v prijetnem okolju pri Ponikvi, kjer jih je na svojem preurejenem kozolcu gostila Ja-glenka Leban. Slikarsko ustvarjanje pa članom skupine Prijatelji seveda ni samo sebi namen, samostojno so se v javnosti že predstavljali, pravkar pa se pripravljajo na prvo skupinsko razstavo, ki jo bodo imeli septembra v razstavnih prostorih knjižnice v Vojniku. Razstavo bodo odprli v petek, 14. septembra, ob 19. uri na ogled pa bo do 15. oktobra. Kasneje se bodo predstavili tudi v Celju v Galeriji Volk. ŽIVKO BEŠKOVNIK Bolj živahno bo Poletje v Celju, knežjem mestu je v začetku avgusta »šlo na dopust«. Z izjemo sobotnih lutkovnih predstav in večernih filmskih predstav se v dneh do 20. avgusta ni dogajalo nič. A zadnje dni avgusta bo bistveno bolj živahno. Za soboto tako v Herma-novem brlogu napovedujejo lutkovno predstavo Mišje zgodbe, ki jo bo uprizorila lutkovna skupina Bobek. Veliko si smemo obetati tudi od gledališke predstave Mamoo-ti, s katero z večpomenskim in slikovitim naslovom prihaja v Celjski mladinski center šestčlanska velenjska hn-provizacijska skupina. Na zalogi imajo deset impro disciplin s povezovalnim programom, plesom in pantomimo. »Udarih« bodo ob 21. uri v prostorih centra. Sobotno podobo bo zaokrožil še film- ski maraton pod zvezdami pri Vodnem stolpu, kjer bodo odvrteli oba dela kultne uspešnice Quentina Tarantina Ubila bom Bilia. Ljubitelji etno glasbe pa že težko čakajo na torek, ko bo ob 20. uri pri Vodnem stolpu nastopila društvo Folk Slovenija. Društvo povezuje godce in pevce iz vse Slovenije, ki se ukvarjajo s slovenskim etno glasbenim izročilom, na izviren ali pa tudi na prirejen, nekoliko posodobljen način. Nenad Firšt iz zavoda Celeia, ki pripravlja koncert pravi, da bomo slišati glasbo, ki so ji v tujini nadeti oznako folk revival. Koliko članov društva, ki povezuje tudi tako ugledne umetnike kot so Ljuba Jenče, Bogdana Herman, skupina Vruja in drugi, še ne ve, obljublja pa zanimiv in glasbeno kakovosten večer. BS Citrarski festival Danes se v Velenju začenja 19. Festival prešmentane citre, ki ga bodo sestavljali trije koncerti. Za danes, petek, ob 19. uri organizatorji v dvorani Centra Nova napovedujejo srečanje citrarjev, ljudskih godcev in pevcev. Udeleženci se bodo potegovali za naslov prešmen-tani citrar oziroma prešmentana citrarka. V sredo, 22. avgusta, bo ob 20. uri na Velenjskem gradu koncert mladenk s citrami, večer pa bodo posvetiti Dragi Košmrl ob 50-letnici njene smrti. Dan kasneje, v četrtek, bo ob 20. uri v šaleški cerkvici koncert citrarskega virtuoza iz Linza, Wil-frieda Scharia. »Srečanja citrarjev so danes drugačna kot pred leti, ko so nastopali večinoma starejši citrarji. Pouk citer na glasbenih šolah in vsakoletno tekmovanje citrarjev in citrarskih skupin so dati mnoge mlade citrarje, ki igrajo zelo zahtevne skladbe, mnogi pa se šolajo tudi v tujini,« je pred letošnjim festivalom povedal eden od organizatorjev, Marjan Marinšek. US www.radiocelje.com WWW.nOVÌtedluk.COI!1 Marjan Strojan Letošnja podelitev Veronikine nagrade 2007 za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji bo v torek, 28. avgusta, na Starem gradu v Celju. Za naziv se potegujejo zbirke: Hipodrom avtorja Miklavža Komelja, Vsakdanji pogovori pesnice Taje Kramberger, Ujedanke pesnika Toneta Pavčka, Prostor zate avtorja Petra Semoliča in Pokrajine s senco pesnika Marjana Strojana. Marjan Strojan si je skupaj s Cirilom Zlobcem delil Veronikino nagrado leta 2000 za pesniško zbirko Parniki v dežju. V oceni zbirke Pokrajine s senco je Jelka Kernev Štrajn v Delu me drugim zapisala: »Mak, ki žari s platnic Strojanove najnovejše pesniške zbirke, nedvomno pritegne pozornost, a ni edina spodbuda, zavoljo katere je knjiga vredna razmisleka. Poglavitni razlog je avtorjevo ime, ki ga večina bralstva nemara laže poveže z zajetnimi teksti slovenskih prevodov starejše angleške poezije kot pa z izvirnim pesniškim delom. In vendar so Pokrajine s senco že peta Stroja-nova zbirka.« V vsaki številki Novega tednika bomo do razglasitve predstavili enega od nominiranih avtorjev za Veronikino nagrado. V nadaljevanju Kernev Štrajnova piše, da se je za podrobnejši ogled odločila, da bi izvedela, v katero smer je krenil avtor, po tem, ko je pred leti (natančneje 1999. v Par-nikih v dežju in 2003., ko je izšel Dan, ko me ljubiš) objavil tudi nekaj dokaj obsežnih, čeprav bolj pripovednih kot lirskih, naravnost šolskih primerov postmodernistič-nih konstrukcij - na primer Teologija insek-tov ah Neskončni hotel -, ki jih je tedaj prebirala z velikim zanimanjem in veseljem. »Utegne se zgoditi, da bo še marsikdo iz is- Marjan Strojan tega razloga segel po Pokrajinah, a bo, če vsaj malo pozna Strojanove dosedanje objave, najbrž hitro ugotovil, da je skoraj polovica besedil v knjigi vzetih iz njegovih prejšnjih zbirk. Iz zapisa na zavihku oziroma iz spremne besede izvemo, da gre za besedila, ki so nastajala od leta 1975; nič pa ne piše o tem, katere pesmi so zgolj ponatisi, katera pa nove. Se pravi, da je poetični učinek zbirke kot celote odvisen tudi od boljšega ah slabšega bralčevega ali bralkinega poznavanja dosedanjega avtorjevega opusa, kar je pomanjkljivost, ki meče senco na Pokrajine kot založniški projekt. In to kljub temu, da liriko - tu se zdaj selimo na znotrajbesedil-no raven Pokrajin - temeljno določata atem-poralnost in naključnost izkušnje ter hkratnost njenih pomenov, ujetih v zamrznjen časovni drobec....« Del članov likovne skupine Prijatelji 16 REPORTAŽA REKLI SO Simon Potočnik iz Mestinja: »Letos februarja sem opravil izpit za gasilca ter bi že lahko odšel na teren, v pomoč pri logistiki. Po povabilu na tabor sem se takoj odločil za sodelovanje. V Aqua-luni mi je bilo bolj všeč kot na morju, bazeni mi pač bolj ležijo. Bivanje v šotoru mi je zelo všeč.« Maximilian Spir-kl z Bavarskega: »V taboru je zelo lepo, najbolj všeč so mi tukajšnji ljudje. V Kristan Vrhu že imam prijatelje od prej, s tabora, ki je bil pred dvema letoma v Waldkraibur-gu. V Sloveniji sem prvič, pokrajina je čudovita. Na morju mi sploh ni bilo všeč, v Podčetrtku ter na Boču pa zelo. » Premagovanju jezikovnih ovir so dali velik poudarek, sporazumevanje je bilo trojezično, poleg obeh maternih jezikov seveda še v angleščini. »Udeleženci iz Nemčije že obvladajo najosnovnejše slovenske besede,« ni skrivala zadovoljstva Natalija Plevnik iz Kristan Vrha, vodja tabora na jezikovnem področju. Za udeležence tabora je pripravila celo poseben učbenik, iz katerega so se učili jezika prijateljev. Nekateri nemški otroci so resnično presenečali s številnimi slovenskimi besedami in stavki, ki so se jih naučili v preteklih dneh. Prijateljstvo med gasilskima društvoma Kristan Vrh, ki je tabor pripravilo, ter Waldkrai-burg z Bavarskega ima sedemnajst let stare temelje ter korenini v dejstvu, da je bil takrat v vodstvu bavarskega društva pravi Slovenec. V Waldkraiburgu, komaj štirideset kilometrov iz Münchna, Slovencev ravno ne manjka. Peter Vraničar iz vodstva v Kristan Vrhu se spominja, da sta najprej prijateljevali obe vodstvi društev, bogatejši Bavarci so Slovencem precej pripomogli tudi pri boljši tehnični opremljenosti. Velike šotore za izvedbo tabora so prav tako pripeljali Bavarci. »Vedno ko pridem na to stran Boča, rečem, da sem prišla domov,« je dejala Annegret Weinbauer z Bavarskega, ki je bila v Sloveniji več kot desetkrat. »Tudi drugi tako mislijo, sicer ne bi prišli. Najbolj jim je všeč tukajšnji odprt, prisrčen način komunikacije,« je zadovoljna Bavarka. Na taboru so praznovali kar dva rojstna dneva, s torto velikanko za bavarskega udeleženca, ki so mu zapeli v treh jezikih ter na koncu zaplesali makareno, vse skupaj pa okronali z ognjemetom. Udeleženci so hvalili odlično hrano, ki je med vzponom na Boč ni bilo v izobilju. A je helikopter, ki sodeluje pri obnovi razglednega stolpa, mladež tako premamil, da so na želodce kar pozabili. Na taboru je udeležence dodatno razvajalo Društvo kmetic Ajda s sladkimi in slanimi dobrotami, članice pa so prav tako prikazale slovensko izdelovanje rož iz papirja, vezenje prtov, slikanje na steklo ... Med gasilskimi aktivnostmi, ki niso bile na prvem mestu, so bile v programu šaljive tekmovalne igre z vlečenjem cevi, gašenjem, oblačenjem v gasilske uniforme in podobnim. Pred koncem tabora so izbrali celo mis in mi-stra tabora, s kandidati, oblečenimi v naravne materiale, na primer v »kožuhovno« od koruze ah s slamo. Pri tem sta bila pomembna še znanje tujega jezika in posluh za karaoke. »Naložba v otroke se bo nekoč gotovo povrnila,« je prepričan predsednik Šoštar, ki je s kolegi na tabor posebej ponosen. Po mnenju njegovih gasilcev takšnega tabora resnično nimajo nikjer drugod v Sloveniji. BRANE JERANKO Boštjan Volf iz Kristan Vrha: »Srečanje z Nemci je zanimivo, učimo se tujega jezika, družimo. Nemščine prej nisem znal, zdaj poznam nekaj izrazov. Bil sem že na prvem taboru pred štirimi leti, vendar mi je zdaj, ko sem starejši, bolj všeč. V našem društvu smo zelo uspešni, odhajamo na tekmovanja vse do Osijeka, od koder prinašamo pokale.« Manca Štraus iz Šmarja pri Jelšah: »Vključena sem v šmarsko gasilsko društvo med mladince. Za gasilstvo sem se navdušila, ker je moj oče gasilec. Najbolj všeč so mi tekmovanja in druženje. Na izletih mi je bilo najlepše na morju « Marcel Mikša iz Loke pri Žusmu: »V Loki redno sodelujem na gasilskih vajah mladincev. Na gasilskem taboru mi je všeč, zabavamo se, tudi hrana je dobra. Na izletih mi je bilo najbolj všeč v Aqualuni, na morju manj, ker je za moj okus preslano.« Gl Florian Rahnsch z Bavarskega: »V Kristan Vrhu sem bil že velikokrat, prvič kot malček. Na taboru najbolj cenim sklepanje prijateljstev, sicer mi je bil najbolj všeč izl^t na morje. V šotoru je zabavno, toda ponoči nekoliko hlad- Od kikirikanja do ognjemeta Dober teden gasilskega prijateljevanja - Bavarci se počutijo kot doma »Najbolj jim je všeč, če ni treba pomivati posode ali čistiti!« je v šah strnila vtise udeležencev velikega mednarodnega mladinskega gasilskega tabora v Kristan Vrhu ena od najboljših poznavalk dogajanja. V tem kraju šmarske občine so bili več kot teden dni zbrani udeleženci iz osmih društev šmarske in šentjurske občine ter iz Waldkraiburga z Bavarske. Vsi udeleženci gasilskega tabora so bih zadolženi za pomivanje.posode ter čiščenje, za dnevno gasilsko stražo in podobno. Pri tem je zanimivo, da so bili otroci iz Nemčije na splošno precej ubogljivejši kot naši otroci, nemška discipliniranost pa je po opaža- njih nekaterih udeležencev tabora ugodno vplivala še na našo mladež. Več kot sto udeležencev je prišlo na tabor v Kristan Vrh, kjer so začenjali dneve z nevsakdanjo budilko; najprej z glasno predvajanim kikirikanjem, nato z Avsenikovo Na Golici ... »Druženje v taboru ima več namenov. Najprej to, da otroci spoznajo, da jezik ni ovira, drug namen je aktivno preživljanje počitnic, tretji popularizacija gasilske dejavnosti. Za prijatelje iz Nemčije pa še, da spoznajo ta del Evrope ter se vrnejo z dobrimi vtisi,« je na osrednji slovesnosti povedal predsednik kristanvrških gasilcev Franc Šoštar. Pogled v enega od velikih šotorov, v katerih so najmlajši gasilci iz osmih društev šmarske in šentjurske občine ter z Bavarske prijateljevali več kot teden dni. Živa Petkovšek iz Velenja: »Organizacija tabora je super, letos smo udobno nameščeni - lani, na primer, so spali v telovadnici. Na taboru sem prvič, vendar sem ga prejšnja leta spremljala v živo na internets Zaključila sem prvi letnik velenjske gimnazije. Že v šoli sodelujem pri nastajanju šolskega časopisa, zato mi je bila novinarska delavnica najbližje od ponujenih. Za prihodnje ne vem, če bom ostala v novinarstvu, je pa sodelovanje na taboru vsekakor zanimiva izkušnja. Prihodnje leto se zagotovo vrnem.« Edin Lakič iz Kočevja: »Sem drugič na taboru, sodelujem v kemijski delavnici. Ukvarjamo se z vodo, jemljemo vzorce in jih preučujemo, poleg tega imamo vremensko postajo in opazujemo vreme. Sicer sem zaključil prvi letnik elektro fakultete, na tabor se z veseljem vračam in upam, da me bo Klemen prihodnje leto spet vzel.« Ina Ülen iz Slovenske Bistrice: »Za tabor me je navdušila sestra, mene pa so še posebej pritegnile Golte. Sem v likovni skupini, kjer ustvarjamo animirano risanko. Je na temo tabora, pripravljamo različne izseke, na papiiju smo izdelali naravno sceno, ustvarjamo pa s pomočjo računalnika. Sicer sem zaključila prvi letnik gimnazije, zelo rada rišem in ustvarjam, za naprej pa bomo še videli. Že sedaj lahko rečem, da se bom na Golte še vrnila.« Županov pršut za raziskovalce Med mladimi raziskovalci na Golteh - V ospredju delo, druženje in zabava Lea Komerički, mentorica novinarske skupine: »Zadolženi smo za notranjo in zunanjo promocijo tabora. Skrbimo, da so vsi udeleženci seznanjeni, kaj se dogaja v drugih skupinah, izdajamo časopis, ki je odraz prejšnjega dneva in v katerem skušamo pluti med informativnimi in bolj šaljivimi vsebinami. Seznanjamo se s televizijskim delom, snemamo in delamo na terenu, spoznavamo tudi radijsko delo, saj se raziskovalci javljajo v živo. Tako mladi spoznavajo delo treh medijev, ki so in bodo krojili naš vsakdan. Imamo kar precej dela, a smo >luštna< skupina, mladi radi ustvarjajo. Ve pa se, da novinarji največ delajo in najmanj spijo.« »Tabor me je zastrupil, zasvojil, zadel v živo, na kratko: prevzel je delček mojega >tiki-tikija@tossba izletov «©SSSU&CKMSÌR (1.9.) ' SARAJSVO-iHOSTJUt (28.-30.9. in 19.-21.10.) » ®mmM» (22.-23.9. in 27.-28.10.) • i®jy€@w4?ÄSii,m?A (26.10.-2.11.1 » ®wsa,w»? (27.9.-1.10. in 26.-30.10.) PLtTOICS (15.9. in 6.10.) » WMH (27.-28.10.) (29.9. in 6.10.) - ž»®»«® ««8rnmém (22.-23.9. in 27.-28.10.) (29,30.9. in 27.-28.10.) » mmmméwm. ¥ mum* (bih) (20.10.) ' ««»W (15.9.jn 27.10.) 'PgmUMMMlM!- 8«v - mm mmsumbm® (22.9. in 27.10.) POSEBNA PONUDBA ZA ZAKLJUČENE SKUPINE! m&rnx še vedno vabiüii www.pal lima.si —^ najbolj dramatične predele francoske obale. Zanimivi so številni fjordi, v katerih se zrcali turkizno zeleno morje in samotne prodnate plaže, do nekaterih se lahko pripeljemo le s čolnom ali nas Čaka naporen dostop. Ker so na tem potovanju prevladovale ženske, smo obiskali Grasse, ki je že štiristo let prestolnica parfum-ske industrije. Do pred kratkim so ustvarili 85 odstotkov cvetličnih esenc na svetu. Njihove proizvode uporabljajo slovite parfumske znamke, med katere sodita Chanel in Givenchy. V Grassu si lahko brezplačno ogledate največjo tovarno parfumov Maiso-ion Fragonard. Po napornih ogledih smo se radi ustavili v kakšnem lokalu in zaužili kakšno njihovo specialiteto (gosja jetra s figami, sladoled iz medu in sivke, med vini pa slovi znameniti Chateaunef-du-pape). Restavracije so običajno odprte v času kosila, toda vsaka ima svoj delovni čas. Naše potovanje po Provan-si smo zaključili na Ažurni obali. V Cannesu smo parkirali ob morju in se podali na La Croisette, ki sodi med na-jelegantnejša obmorska sprehajališča v Evropi. Pred festivalsko palačo se je trlo lju- ■■ÜB grj pol. 499 € (PP2K+AU8M) BHBBBBSi i •, ' ,-"v tfjjujiiii-ui.raaaaanKk ! K379jE^ m poi,od409€ I (+AU7M) 1 ^misrnmämsflämm I i8akI*429 € s».«, im IM. 409 < otrok 6!npavül UK §11 ■■arCTITV.-"' itoBta »Ink». 2(1.8. Ma. laaùuifirgfr. 27.8.. 3., 17. ÜS? Terme Dobrna v "fermali DotM^ od ip. avgusta V do io. septembra 2007 Vabimo vas na kulinarično popotovanje po okusih Francije, Grčije, Hrvaške, Italije, Portugalske, Slovenije iii Španije. Terme Dobrna, termalno zdravilišče, d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna, 03 78 08 110, info@terme-dobrna.si, www.terme-dobrna.si - ' - PROMOCIJSKA PONUDBA V AVGUSTU I POLETNA NEGA SOTHYS I Poživljajoča in sveža nega z vitamini melone in mete. Nega, ki meliča, koži daje ugodje, jo osveži in hladi. m % popyst DAmO: MSEIONSW S©881? Sorbet mehča, pomirja, osveži, deluje proti prostim radikalom, izboljša odpornost proti sončnim žarkom. Cena s popustom: 35 EUR »Sf wiw.idraA»ksks.si PISMA BRALCEV - INFORMACIJE 23 ZAHVALE-POHVALE Hvala za govoreči kalkulator V ponedeljek, 16. julija 2007, sem na Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Celje prejel govoreči kalkulator. Le-ta mi bo v veliko pomoč pri mojem učenju. Zato se iz srca zahvaljujem medobčinskemu društvu, ki je izpeljalo to akcijo. Še posebej hvala vsem sponzorjem, ki so prispevali denarna sredstva za nakup kalkulatorja. S hvaležnostjo vas prisrčno pozdravljam in se še enkrat prav vsem zahvaljujem. PETER ZIDAR, Šmarje pri Jelšah □ DRI TELEFDN MORS-ovo stanovanje Bralka živi kot najemnica v stanovanju v bloku v Rimskih Toplicah, ki je v lasti ministrstva za obrambo, pred tem je živela v tem kraju kot najemnica v drugem stanovanju istega lastnika. Prejšnje stanovanje je bilo predmet denacionalizacije, ki ga zaradi tega po Jazbinš-kovem zakonu ni mogla odkupiti, denacionalizacijski upravičenec pa ga tudi ni dobil nazaj. Bralko zanima, če je mogoče, da bi odkupila sedanje najemniško stanovanje po ugodnejši ceni, na račun Jazbinškovega zakona. Aleš Sila, vodja Službe za odnose z javnostmi v ministrstvu za obrambo, odgovarja: »Glede na premalo podatkov (ali je bralka imela odločbo bivše JLA, ali je podala zahtevo za odkup stanovanja, morda obstaja kakšna sodna odločba?) lahko odgovorimo le na splošno. Predvidevamo, da v bralkini zadevi ne obstaja sodna odločba o morebitni dolžnosti Ministrstva za obrambo RS k prodaji stanovanja in tako bralka ne more odkupiti najemniškega stanovanja po ugodni ceni na račun Jazbinškovega zakona. Po ugodnih določilih stanovanjskega zakona je bilo mogoče odkupiti stanovanje le na podlagi vložene zahteve za odkup stanovanja, ki jo je bilo potrebno vložiti v obdobju od leta 1993 do 9. januarja 1995. Po tem roku so se stanovanja pod ugodnimi pogoji prodajala do leta 2000 (splošni zastaralni rok 5 let).« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. mo. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. CENE NA TRŽNICI V CELJU ZELENJAVA GRENIVKE 1.7 BUČKE 0,5-1 HRUŠKE 1,2-2,4 BUČNO OLJE 2,5-3 JABOLKA 1-1,4 BUTVA 2 KM 3.5 CVETAČA 2,5 DINJE 1.4 ČEBULA 1.3-1,5 LUBENICE U.60.8 ČESEN 56 LIMONE 1 FIZ0L V ZRNJU 36 MARELICE 2,5 FIZ0L STR0CJI 1.54,5 MAUNE 8 JAJČEVCI BOROVNICE 6-8 KOLERABA 1.5-2 OREHI JEDRCA 66 KORENJE 1-1,5 SLIVE 1.5-2 KROMPIR 0,6-1 FIGE 4 KUMARE 0.8-1,2 NEKTARINE 1.5-2.2 KUMARE MALE 1.2-1.5 GOZDNI SADEŽI 0HR0VT 1,3-2 BOROVNICE 8-10 PAPRIKA 1-1,5 RDEČA 1.7 GOBE SUHE 10 DAG 5-10 PARADIŽNIK 0,6-1 JURCKI 3040 PETERŠILJ 6 ŠAMPINJONI 2.5-3 PESA 1,5 USICKE 15-20 POR 2.5-3.5 MED 46 REDKEV CRNA 1.5-2 RADIČ 2 SMETANA 3.6 SOLATA GLAVNÄTA 2,5 SKUTA 3.2 ENDIVIJA 2-2,5 SLADKA SKUTA 3 BERIVKA 3 JAJCA 0,12-0,16 SPINACA 3-5 CENE NA EKOLOŠKI TRŽNICI PESA ZELJE PRESNO 0,7-1 1.5 KISLO ZELJE 1.67-1,7 KORENJE 1.5 ZELENA KROMPIR SADJE KUMARE 0,5-1 BANANE 1,1-1,5 BUTVA 2 BRESKVE 1.5-2 ZELJE 1 GROZDJE BELO 1,99-2,5 PARADIŽNIK 1,5-2 GROZDJE RDEČE 2.5 JABOLKA 2 PALMERS informacije Naročniki Novega tednika ste bili že v minulih letih deležni številnih ugodnosti, lani. v jubilejnem 60. letu izhajanja, pa smo dodali še kartico cenejših nakupov. V Klubu naročnikov Novega tednika boste lahko s kartico, ki ste jo prejeli, kupovali bolj ugodno, saj so vam kot naročniku na voljo različni popusti v trgovinah in lokalih. Kje vsb lahko prihranite, j6 razvidno iz spodnjega seznama, ki ya bomo se širili. Frizerski studio GALERIJA OSKAR KOGOJ NATI R DESIGN goldenpoint« KERAMIKA Kili lesnina Celjska Mohorjeva družba Mlekarna Celeia 5imcr cVeAonav SUKOPLESKARSTVO Karel PODPEĆAN s.p. Zlatarna STOŽIR kristijanstylingfashionhair Slovenija I Calje, tel.: 03 49168 70, GSM 041675 010 -popusta velje za storitve Ä ljubljanska cesta39,3000 Celje -lupu 100 žetonov 10 gratis 1 Verdev Petra s.p., Ulica talcev 3.3310 Žalec - javčeva ulica 22.3000 Celje, P.E. Ljubljana. Brnčičeva 7, P.E. Koper, ; popust ob nakupu PVC stavbnega pohištva, Popust ne velja za -Slada, d.o.o.. Plinarniška 4.3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 0349047 70, GSM 051626 793-10% popust -Klimatiziran Taxi Simby. 03120 50 60 -10% popust -SlikoĐleskarstvoPodoečan.Vel. Pirešica 27h. 03 572 8418. GSM 031 696 164-10% popust na delo (brez materiala) -Too-fit d.o.o.. Ipavčeva ulica 22, Celje -10% popust -Zdravilišče Laško. Zdraviliška cesta4,3270 Laško -10 % popust pri gotovinskem -FotoRizmal. Mariborska c. 13000 Celje -10% popustvelja za storitve ' Tel.: 03 544 25 35 -10% popust ' ' ' -Goldenpoint. Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 20 EUR. - Keramika Kili. Industrijska prodajalna, Kasaze 34, Liboje -10% popust -Krobat Ivan s.p.. Mizarska delavnica, MKllog25.3000Celje, Gsm: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu+KERHOCK PULTI -3% popust na vrednost naročila nad 1251,88 EUR, 7% popust na vrednost naročila nad 2921,05 EUR - Lesnina d.d.. Uvee 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo -Maam visoka moda metrskega blaga. Ozka ulica4,3000 Celje - -UM. Glavni trg 9. Celje, 03492 68 86 10 % popost (razen na izdelke v akciji) -KSFH Hair Atelje. Ulekova 3,3000 Celje - i.Aijavas92,3301 Petrovče-5% popust veljaj -Palmers. Gosposka ul. 30,3000 Celje -10% popust velja pri - Pizzeria Verona. Mercatar center Celje - 10% popust pri nakupu hrana - kartico predložita ob naročilu! 'rotect servis. Ul. Leona Dobrotinška 27,3230 Šentjur, Rogaška cesta 19,3240 Šmarje zimskih SotskHj počitnic (19.2.-23.2.2007). 24 i BERETE m mm TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10:15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje- Spremljati oddajo Vroče z Anžejem Dežanom (pišite na NT&RC, Prešernova 19, Celje -za skrite želje) ,11.00 Kulturni mozaik, 11*10 Z ušesi po zemljevidu - Islandija, 12.00 Novice, 12.10 Maraton glasbenih želja, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 kviz Glasbeni trojček, 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 22.0020 Vročih Radia Celje, 24,00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Betka Vrbovšek, ravnateljica vrtca Tončke ČečevevCelju, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter z Andrejem Krajncem, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Murski val) PONEDELJEK, 20. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PIJ Celje, 8.45 Jack pot, 9.1S Bingo jack -predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Z ušesi pO zemljevidu - ponovitev, Ì3.00 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30Dogodki in odmevi RaSlo, 16.30100 medvedkov za 100 nasmehov - nagradna igra, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Znanci pred mikrofonom - Znanci pred mikrofonom - Betka Vrbovšek, ravnateljica vrtca Tončke Čečeve Celje - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov -Ansambel Bum z Graške Gore, 24.00 SNOP (Murski val) HS 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9.15 Postanek v času, 10.00 Novice, 10.20 Odprti telefon, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Kranj) gg 5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6,15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranjakronika RaSlct, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, 11.00 KulUirni mozaik, 12.00 Novice, 12.20 Portret tedna, 13.20 Mah O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes;15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, IZOOKrunika, 17.45 Jackpot, 18.00 Pop čvek - Bordel, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Kranj) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Odmev - Bo Celje dobilo krematorij?, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poletje v mestu, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Žolgar, 20.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Ruj) PETEK, 24. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 14;0O Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skrivanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom - modna oblikovalka Maja Ferme, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) 100 medvedkov za 100 nasmehov Vsak ponedeljek ob 16.30 se na Radiu Celje igramo igro 100 medvedkov za 100 nasmehov. Ugibate lahko, v katerih dveh poljih od petindvajsetih se skriva po en medvedek. Če odkrijete polje, dobite lepo nagrado -srebrni obesek v obliki medvedka. Odkrita medvedka v razpredelnici pa bosta krajšala čas otrokom, ki se zdravijo v Splošni bolnišnici Celje. Na enem od polj razpredelnice se vsak teden skriva tudi radijski škratek, ki prinaša tistemu, ki odkrije to polje, nagrado NT&RC in Casinoja Faraon - majico. Oddajo vodi Nina Pader. - Št. 65 ■ 17. avgust 2007 Z ušesi na potep po Islandiji Nazadnje smo se potepali po vročih otokih daleč na jugu, tokrat pa se bomo znašli nekje sredi severnega Atlantskega oceana med Grenlandijo in Veliko Britanijo. Z ušesi tokrat potujemo na Islandijo, kjer bomo uživah v milem oceanskem podnebju. Muhasta narava je poskrbela, da je majceni otok poln nasprotij, iz fjordov se bomo podah k ledenikom, se kopali v vročih gejzirjih in zgolj od daleč opazovali delujoče vulkane. Pa ne le to, v deželi ledu in ognja bomo srečali Vikinge, se spominjali starodavnih sag o boju z naravo, in čisto po prstih hodili mimo skrivnostnih prebivalcev - palčkov. Seveda nismo pozabili tudi na turiste, ki zmeraj raje odkrivajo to eksotično deželo, prav bo prišel kakšen nasvet. Jedli pa bomo - kaj drugega kot ribe in še enkrat ribe. In si privoščili obilo dobre glasbe. Vabljeni na sobotno popotovanje z ušesi - z Radiem Celje se na Islandiji dobimo ob 12.15 uri. Brez pečice na dopustu Kaj je Sandra Čater na dopustu najbolj pogrešala? Pečico, da bi kaj spekla, in Radio Celje za poslušanje in klepetanje v živo. »Prvo pogrešano zadevo sem nadoknadila že dan po prihodu z dopusta, dva dni zatem pa sem že uživala v radijskem etru in s tem zadovoljila drugo manjkajočo reč na dopustniškem uživanju,« nam je zaupala Sandra. Znanci pred mikrofonom DOMAČA LESTVICA .. ZGORIČKEGAVPIRAN- VLAD0KRESUN (5) 2. SAMO ŠE EN DAN-M0NIKAPUČEU (4) 3. HOČEM NAPREJ-NINAPUŠLAR (1) 4. AMOR, AMOR -ŽANA (2) 5. NAROBE TON - ANDRAŽ HRIBAR (3) 6. SANJE IN JAZ-PUPPETZ (2) 7. BAILA, BAILA, BAlLA-MANCAŠPt (4) 8. PRIZNAJ - STEFFY & DONALD TRUMPET (3) 9. KAK0VEŠ?-YlENIA (5) 10. ALISIP0ZABIL-NINAV1RANT (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: WHATI GOT-THOMAS DANTE NOT OVER YET-KLAXONS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: LUCKA-SUPERNOVA DISCO DELUXE-SIDDHAHTA Nagrajenca: Valerija MihelK. Jenkova25b, Velenje Tomaž Oder, Ljubljanska 78c, Celje Nagrajenca dvigneta album, kigapodarja ZKPRTVS. na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 22. uri. 4. V nedeljo, 19. avgusta, bomo v oddaji Znanci pred mikrofonom gostili Betko Esih Vrbovšek iz Svetlega Dola na Svetini, strokovnjakinjo na področju vzgoje in literarno ustvarjalko. Betka Esih Vrbovšek je ravnateljica Vrtca Tončke Čečeve v Celju, kot strokovnjakinjo na področju vzgoje pa jo poznajo po vsej Sloveniji. Med drugim je pred nekaj leti opravila magisterij iz pedagoškega menedžmenta, je članica različnih svetov za pripravo strokovnih posvetov na državni ravni, avtorica številnih strokovnih člankov, urednica slovenske strokovne revije Vzgojiteljica ter predavateljica na seminarjih. Z družino živi v odrnaknjenem Svetlem Dolu v Krajevni skupnosti Svetina, kjer nastajajo tudi njene knjige. V zadnjem desetletju so izšla kar štiri njena samostojna dela. PREDLOG ZA LESTVICO: KADAR NAM DUŠAZAP0JE-ANS. ROKA ŽLINDRE Nagrajenca: Marija Puh, Valentnčičeva 10, Laško ■lerira Goltnik.Topnlšica 73, Topolšica TUJA LESTVICA PURE INTUITION-SHAKIRA (5) UMBRELLA-RIHANNAFTJAY-Z (7) DESTINATO CALABRIA-ALEX GAUDINOFTCRYSTAL WATERS (2) INSTANT KARMA-U2 (3| WAKE UP CALL-MAROON 5 (1) CUPIDS CHOKEHOLD/BREAKFAST IN AMERICA-GYM CLASS HEROES (1) GIVE ITT0Y0U-EVE FEAT. SEAN PAUL (3) -------- -------------------{4) * . * TEDENSKA < ASTROLOŠKA v ± NAPOVED m * Petek, 17. avgust: Ves dan so zelo prijetni položaji planetov, ki bodo prinašali dobro energijo. Luna v sekstilu z Jupitrom in trigonu z Neptunom bo dajala veliko optimizma, dobre volje, intuicije in navdiha, zato bodo vaši potenciali zasijali v najlepši luči. Odlično je aspektiran Merkur, ki bo v konjukciji z Venero in trigonu s Plutonom. Obetajo se prijetna srečanja z različnimi ljudmi, beseda bo imela veliko moč. Dan je dober za nakupe, obiske prireditev, tudi za krajše poti. Sobota, 18. avgust: Kljub srečanju Merkurja in Saturna na isti stopinji Leva, kar prinaša nekaj črnogledosti, blokad in ovir, lahko preživite prav čudovit dan. Kar pet izredno dobrih medsebojnih položajev ostalih planetov je čudovita protiutež prejšnjemu vplivu. Venera bo na isti stopinji kot Sonce v Levu, kar prinaša prelepe energije. Dan je odhčen za ljubezen in vsa ostala družabna srečanja, prav tako za izbrane nakupe, saj bo okus odhčen. Tudi umetnost, poezija, film, razstave, prireditve ... so področja, ki lahko napolnijo dušo s posebno vrsto duhovne hrane. Luna bo v sekstilu s Soncem, Plutonom in z Merkurjem, ti aspekti so zelo pozitivni. V odlični formi boste vsi, ki imate poudarjena zračna in ognjena znamenja. Nedelja, 19. avgust: Merkur zamenja ta dan svoj sedež in prestopa v Devico, kjer ima dnevni domicil. Iz tega znamenja, ki mu tudi vlada, bo odlično deloval, saj je njegov vpliv dvojno močan. Omogočal bo večjo natančnost, premišljenost, metodič-nost, sistematičnost in praktičnost pri vsem delovanju. Manj prijetna plat tega položaja je večja kritičnost in povečana notranja nervoza. Luna je v Škorpijonu in prina ša več strasti, čutnosti in erotike v razmerja. Sonce je zvečer v trigonu s Plutonom, kar prinaša povečano notranjo moč. Primeren čas, da obnovite energijo. Ponedeljek, 20. avgust: Luna v kvadratu z Neptunom in Venero bo povzročala določene bojazni, večala strahove in nedorečene skrbi. Preobčutijivi bomo, lahko tudi nezadovoljni z obstoječim. Luna v Škorpijonu je zelo močna, zato lahko njene energije občutimo tudi razdiralno. Zaradi trigona Lune z Uranom, ki nastopi že zgodaj zjutraj, lahko pride do nepričakovane pozitivne spremembe ali prijetnega presenečenja. Bodite pozorni na občutke, intuicija vas lahko pripelje do zelo zanimivih ugotovitev. Torek, 21. avgust: Ponoči tvori Luna svoj prvi krajec v Škorpijonu. Na ta vpliv boste bolj občutljivi vsi, ki imate poudarjeno znamenje Škorpijona, Bika, Leva in Vodnar- ja. Pazljivo, da si ne naredite kakšne škode, kar velja še posebej za komunikacijo. Bodite prilagodljivi in potrpežljivi. Luna bo ponoči še vedno v kvadratu s Saturnom, zato si ta dan prizanašajte z večjimi psihičnimi in fizičnimi napori. Vaša energija namreč ne bo prav na višku. Dan tudi ni dober za uvajanje novosti. Malo pred 7. uro Luna prestopi v Strelca, kar bo sprostilo vzdušje, prineslo več optimizma in pozitivne naravnanosti v naša razmišljanja. Kljub temu velja velika previdnost. Malo pred 15. uro bo Luna v kvadratu z Merkurjem, kar lahko povzroči težave v komunikaciji, večjo kritičnost, razhajanje v mnenjih in vsekakor občutke večje notranje nervoze in nemira. Poskrbite za pošteno sprostitev fizičnega telesa, izberite kakršno koli obliko rekreacije. Sreda, 22. avgust: Položaji planetov prinašajo zelo različne vplive na počutje. Zaradi opozicije Lune z Marsom in kvadrata z Uranom, bomo prenapeti, v zraku bo naelektrena energija, ki lahko v trenutku iskrico spremeni v požar. Bodite zmerni v želji, da spremenite kaj na silo! Sonce bo na isti stopinji s Saturnom, kar nam bo jemalo energijo in tudi prinašalo bolj turobno vzdušje, proti kateremu se bo treba boriti. Luna bo v nočno-ju-tranjih urah na isti stopinji z Jupitrom, kar je pokazatelj večjega optimizma, ki omogoča tudi napredek. Ne dovolite malenkostim in ljudem v okolici, da vam pobirajo energijo ali vas potegnejo v mreže svojih skrbi. Četrtek, 23. avgust: Sonce ta dan vstopa v Devico, popoldne se tudi Luna prestavi v ta znak. Dan bo pisan na kožo vsem, ki imate poudarjen element zemlje (Biki, Device, Kozorogi). Ker je Luna v trigonih s Soncem in Saturnom, boste z lahkoto urejali uradne, pravne in finančne zadeve. Ljubezen se še posebej lepo nasmiha ognjenim znamenjem (Ovni, Levi in Strelci). Čudovit trigon Lune in Venere je garancija, da vam bo pri srcu zelo lepo, prepustite se tem čarobnim energijam. Astrologinja GORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041 404 935 090 1424 43 napovedi, bioterapije, regresije .net www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 090 14 28 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza Nad kilograme s fit modnimi cunjicami! Smo malo pozni, če vas zdajle, ko poletju že počasi zmanjkuje sape, vabimo, da se odenete v športna oblačila in se podate izgubljanju kilogramov naproti? Nikakor, saj ne drži vselej, da poletje z vročino in več gibanja, predvsem plavanja, topi tudi maščobne blazinice. Poletje je namreč tudi čas poležavanja, pitja osvežilnih pijač, lizanja sladoledov, da o piknikih in slastnih pečenih dobrotah z žara ne govorimo ... Ste torej tudi vi med tistimi, ki vam je poletje le še kaj dodalo, namesto odvzelo? Brez joka in stoka, kar prve in najbolj primerne športne aktivnosti se bo treba lotiti! Potrebujete še kakšen modni namig? Zmigaj se (Just Move) je naslov spletne strani ameriškega avtoritativnega združenja, ki ima nalogo ublažiti posledice bolezni srca in ožilja, katerih glavni povzročitelj je premalo gibanja. Novi smrtni greh je torej - prenajedanje, poležavanje, posedanje, lenarjenje. In kaj ima to z oblačilno modo? Ritmično, artikulirano razgibavanje telesa je nov trend, ki se kaže v številnih oblikah. Fitnes, tek, aerobika, pilates... dobivajo še lah-kotnejše različice, kot so nordijska hoja, vodni pilates, joga ... Šport in moda, nekoč nezdružljiva, danes pa z roko v roki kot vroči trend. Čeprav ne »športamo« samo za videz, so oblačila tudi zelo seksi, vse prej kot le iz Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK pralnega bombaža, spominja-joča na tista, v katerih se sprehodimo tudi po mestni ulici. leta so znova —— s črtastimi majčkami in po otroško nabranimi vročimi hlačkami. Trenerka je lahko tudi kombinezon z zadrgo, hit oblačilo v sedemdesetih letih. In kaj obleči spodaj - športno perilo, ki ne bo nič užaljeno, če se izpod trenirke ali športnega dresa med vadbo tudi radodarno razkazuje. 26 rOMOBILISTE Novi Hyundai Je 130 Južnokorejski Hyundai je že pred časom napovedal, da bo spremenil poimenovanje svojih avtomobilov. To se je tudi zgodilo, saj je i30 prvi hyundai teh časov. Avto je v opaznem sorodstvu s kio ceed, kar seveda ni nenavadno, saj je Hyundai lastnik Kie. V dolžino je i30 za 424 centimetrov, kar dokazuje uvrstitev v nižji srednji razred. To torej tudi pomeni, da hočejo z i30 konkurirati VW golfu, oplu astri, peugeotu 307 ... Avto je sicer nastajal v Hyundaijevem evropskem razvojnem centru, zato naj bi bil še posebej po volji evropskim kupcem. Za sedaj je na voljo le petvratna kombilimuzina, karavan bodo predstavih na avtomobilski razstavi v Frankfurtu. Hyundai i30 se k nam pripelje čez nekaj tednov, na voljo bo s štirimi paketi opreme in s šestimi motorji, od tega bodo trije bencinski in trije dizelski. Bencinski začetni ima gibno prostornino 1,4 litra (77 kW/105 KM), sledi Dvoboj med BMW in Audijem Audi in BMW sta velika konkurenta in to ne le v Nemčiji pač pa tudi na vseh drugih trgih. V zadnjih letih sta svojo ponudbo precej poenotila, tudi primerjava cen kaže na precejšnjo izenačenost. Očitno se pripravlja nova modelska ofenziva na obeh straneh. Tako naj bi BMW razmišljal t pripravil super športnika z oznako MIO, medtem ko naj bi že znani audi R8 dobil tudi targo izvedenko. Audi bo konec leta 2009 pripeljal tudi audija 1, ki si bo osnovo sposodil pri hišnem VW polu, konec letošnjega leta pa se pripelje na trge prenovljeni A4. BMW serije 3 bodo prenovili prihodnje leto. Mini, ki je pri BMW-ju, Kdo Je naslednji? Očitno postaja, da se bodo po tistem, ko je DaimlerChrysler prodal Chryslerja (novo ime koncerna še ni dokončno izbrano), morda razdrli tudi nekateri drugi avtomobilski »zakoni«. Na potezi utegnejo biti najprej pri Fordu. Ze dolgo (skoraj 18 let) je ta lastnik britanskega Forda, ki pa ves ta čas ne prinaša denarja ali celo dela izgubo. Utegne se celo zgoditi, je slišati v zadnjem času, da naj bi Ford kupcu plačal milijardo dolarjev za nakup Jaguarja... Land Rover je prav tako pri Fordu, avtomobili gredo dobro v promet. Zakaj bi ga prodajali? Ker Ford nujno potrebuje denar, ki bi ga tako dobil. Med možnimi kupci omenjajo tudi nemški BMW. Naslednji na listi naj bi bil Bugatti, ki je sedaj v Land rover freelander Volkswagnovi lasti. Zanj so dali veliko denarja, znamka pa tega zanesljivo še dolgo ne bo vrnila. Pri Fordu niso zadovoljni niti z Volvom, čeprav velikih problemov tudi ni. Na- slednji na listi prodaje naj bi bil švedski Saab, ki je pri General Motorsu. Dobičkonosnost Saaba je skromna, prepoznavnost se je izgubila, torej ... Tiguan v končni verziji Avtomobilska jesen se že napoveduje, kajti sredi septembra bo v Frankfurtu salon, ki se ga bodo udeležile tako rekoč vse avtomobilske hiše. Tam bo nemški Volkswa- SUV po imenu tiguan. Ob tem gen predstavil tudi dokonč- tovarna napoveduje, daboav-no verzijo svojega drugega to naprodaj zgolj z motorji, športnega terenca oziroma opremljenimi s turbinskimi polnilniki in z neposrednim vbrizgom goriva, kar naj bi bila posebnost v tem razredu. Po vsej verjetnosti bo prodaja tiguana stekla jeseni, do tedaj pa bodo znane tudi cene za slovenski trg. 1,6-litrski motor, ki zmore 85 kW/115 KM, na koncu je 2,0-litrski agregat (105 kW/143 KM). Dizelski motorji so trije: dva z gibno prostornino 1,6 litra in različno močjo (66 kW/ 90 KM ter 85 kW/115 KM ) ter 2,0-litrski, ki ima 103 kW ali 140 KM. Kot napovedujejo, bodo vsi hyundaiji i30 za slovenski trg serijsko opremljeni s klimatsko napravo, drži tudi, da bodo izvedenke z bencinskim in dizelskim 2,0-li-trskim motorjem naprodaj šele jeseni. Ski&Sea je uradni distributer Celjsko podjetje Ski & Sea je sedaj uradni distributer vozil tovarn Cadillac, Humer, prodajah pa bodo tudi slovite corvette. V Šempetru bo podjetje kmalu dokončalo novo poslovno zgradbo, pri čemer bodo približno 250 kvadratnih metrov površin namenih prav tem ameriškim avtomobilom. Koliko vozil naj bi prodah, ta hip še ni povsem znano, med letošnjimi novostmi pa je treba omeniti novega escaladeja, SUV SRX, limuzinski STS, pa hummer H3 ... Po svoje utegne biti tudi za slovenski trg zanimiv cadillac BLS, ki ga opremljajo tudi z 2,9-litrskim turbo-dizelskim 6-valjnikom, ki ima 184 kW/250 KM. pa naj bi bil kmalu na voljo tudi v enoprostorski izvedenki. Hud boj utegne biti tudi pri športnih terencih (SUV). Tako BMW menda načrtuje X6, pri Audiju pa Q6, torej manjšo izvedenko sicer uspešnega Q7. Pri BMW-ju bo poleti 2008 na voljo tudi novi, kar 8-sto-penjski samodejni menjalnik, ki bo delo specialista ZF. Po 307 pride 308 V začetku oktobra bodo začeli prodajati peugeota 308, torej naslednika sedanjega 307. Ambicije francoske tovarne so precejšnje, kar seveda ne preseneča, saj ta avto nižjega srednjega razreda predstavlja osnovo njihove prodaje. Kot se za novi avto spodobi, bo 308 za 74 milimetrov daljši od 307, pa tudi 85 mili- metrov širši in 12 milimetrov nižji. Hidi oba koloteka sta nekaj širša, je pa zanimivo, da so ohranili enako medosno razdaljo (261 centimetrov). Znana je motorna ponudba - štirje bencinski in trije dizelski agregati, pri čemer kakšnih posebnosti ni, saj se motorji v glavnem že vrtijo v drugih peugeotih. Osnovni bencinski bo 1,4-litrski motor, ki je skupno delo z BMW in ima 70 kW/95 KM, dizelski pa bo 1,6-litrski s 66 kW/90 KM. Vsi motorji bodo opremljeni s 5-stopenjskim ročnim menjalnikom, pri nekaterih pa bo na voljo tudi 6-stopenjski. Na voljo bo tudi prestavna avtomatika. Uradno bo avto na ogled na frankfurtskem avtomobilskem salonu. murni sfsstiifi' \J fib Drsko 86, Celje tel.: (03) 428-62-70 www.qvtodeliregnenier.si MERILCI PQET0KA ZRAKA VW, AUDI, SKODA-1,9 TDI KATALIZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE KOMPRESORJI KUME fURliWWPiESORJ! SERVO VOLANSKE ČRPALKE NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE 27 ' nwStednik - Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem tedniku do IO besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. MOTORNA VOZILA CEUE. Gradbeno parcelo, 1.350 m', z lokacijsko informacijo za gradnjo poslovno PRODAM VW passai 2,0 d karavan, letnik 1992, dobro ohranjen, drugi lastnik, z narejenim tehničnim pregledom, reg. do 23.8. 2007, prodam. Telefon (03) 582-4828, 031 744-144. 4069 DAEWOO nexia gl, letnik 1997,117.000 km, reg. do 7/2008, modre barve, 5 vrot, prodam za 650 EUR. Telefon 040 257-640. 4155 PEUGEOT I06xh, letnik 1997, prevoženih 150.000 km, modra metalik barva, prvi lastnik, ugodno prodam. Telefon 041 945-589,040235-020. 4187 KI0 pride 1,4 gtxi, letnik 1997, reg. april 2008, prodam. Telefon 5774-155,031 208061. 4210 PRODAM SAM0NAKLADALK0 Sip in puhalnik Tajfun, na kardanski pogon, prodam. Telefon 041 261-676. 4034 KOSILNICO Bes, z Acme motorjem, širina kosilnega grebena 115 cm, prodam. Telefon 041 557-626. 4169 TRAKTOR Imt 750, s kabino, prodam. Telefon (03) 7484052,051253-924. 4170 (IRKULAR z velno, brez motorja, za žaganje drv, ugodno prodam. Telefon (03) 5771-101. 4172 MLIN za sadje, nov, z motorjem ali brez, prodam. Telefon 04! 818-899, popoldan. 4219 EUR/m!. Parcela je obsojena z živo mejo, ima kanalizacijski priključek, je ob lokalni asfaltirani cesti in l.OOO m oddaljena od Interspara. Bila bi primerna tudi za gradnjo dvojčka. Telefon 031 656-927. ' Š554 LAŠKO, Spodnja Rečica. Prodamo stanovanjsko hišo z dvoriščem, stavbišče 122 m2, dvorišče 514 m1, približno 200 m! stanovanjskih površin, zgrajeno 2002, vseljeno 2005, za 209.000 EUR oz. 50.084.760 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; http:// svetovanje.gajba.net. n KUPIM VIKEND, stanovanje ali hišo, do 25 km iz Celja, lahko tudi zazidljivo parcelo oz. zemljišče za nadomestno gradnjo, kupim. Resen kupec, plačilo v gotovini. Telefon 041 397-211. 4112 PRODAM PREBOLD. Prodam dvosobno stanovanje, 44,5 m'. Vsel jivost in cena po dogovoru. Telefon 051 861-220. 4ooe CELIE, Hudinja. Prodam enosobno stanovanje, 45 m2, obnovljeno, cena 65.000 EUR.Telefon 041 336-219. 404i novanjsko gradnjo, infrastruktura; vo Kidričevo ulica 24, Celje, telefon (03) 4244-130 ali 4244-102. n Stanovanjska hiša z delavnico v bližini Žalca, letnik 1980. po akcijskiceni 99.0do bui. prodam. Telefon 041 967-685. 4221 CISTERNO za gnojevko, 12001, kupim. Telefon 041870-510. 4139 KAMENCE. Prodamo komunalno urejeno parcelo, 1.494 m2, z nedograjeno hišo. Telefon 041 783-223. 4083 PARCELO, zazidljivo, v Kompolah, prodam. Informacije po telefonu 041 669-214. ZAZIDLJIVO parcelo, vVeliki Pirešici, enkratna lokacija, čudovit razgled na Spodnjo Savinjsko dolino (Celje, Žalec), 1.400 m2, na parceli je voda, elektrika je blizu, prodam. Ceno po dogovoru. Telefon 031 823-196. 4126 PODČETRTEK. Prodamo pritličje enostano-vanjske hiše, 131 m2 stanovan jske površine, 120 m2 dvorišča, zgrajeno 1850, obnovljeno 1934, za 65.000 EUR oz. 15.576.600 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; http:// svetovanje.gajba.net. n ROGATEC, Donačka Gara. Prodamo ^družinsko stanovanjsko hišo z vso opremo, 214 m2 bivalne površine, leto izgradnje 1974, vseljeno 1990, cena 87.631,44 EUR oz. 21.000.000 EUR.Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; http://svetovanje.gajba.net. n PUNINA pri Sevnici. V k. 0. Loke pri Planini prodamo 9.515 m2 travnika po ceni 1,46 EUR/m2 oz. 350 SIT/m2 ter 3.383 m! travnika po ceni 0,62 EUR/m2 oz. 150 SIT/m2. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; http:// svetovanje.gajba.net. n VOJNIK. Prodamo opremljeno stanovanjsko hišo, približno 200 m2 stanovanjskih površin, zgrajeno 1985, vseljeno 1995, za 209.000 EUR oz. 50.084.760 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; http://svetovanje.goj- 0T0K Vir pri Zadru. Oddam apartma za 4 do 6 oseb, 70 m do plaže, klima. Telefon 041783-982. 4131 ENOSOBNO stanovanje, delno opremljeno, novi blok na Lavi v Celju, oddam za daljše obdobje. Telefon 041441-660. 4179 DVOSOBNO stanovanje oddam na ljubljanski cesti. Telefon 041687-043. 4185 APARTMAJE v centru Kopra, nove, klimatizirane, KATV, ugodno oddajamo. Telefon 031 398-069. p V LJUBLJANI, v Šiški, oddam dijakinji ali dijaku sobo s souporabo kopalnice in kuhinje. Telefon (01) 507-7366, (03) 5484-129. 4209 V CELJU oddam opremljeno stanovanje s predplačilom. Nekadilci. Telefon 031 560462. 4225 ISCEM STANOVANJE, proti pomoči v gospodinjstvu ali lokalu, Celje-Žalec, iščem. Samo ženske. Pomagajva si. Telefon 041 967- STAREJŠI bamni televizijski sprejemnik, iz-praven, podarim. Telefon 041324-702. TTTTT EN0INP0LS0BN0 stanovanje, 43 m2, v prvem nadstropju, na Lavi, v izredno urejenem bloku, z obnovljeno streho, prodam za 68.000 EUR. Telefon 041 711-012. p DVOSOBNO stanovanje, lastno plinsko ogrevanje + mansarda, 100 m2 (nedokončano), prodam, cena 100.000 EUR. Telefon 041 714-167. 4188 CEUE. Prodamo na novo opremljeno garsonjero s kletjo, v individualni stanovanjski hiši, približno 30 m2 površin, prenovljeno 2006, za 37.500 EUR oz. 8.986.500 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; http:// svetovanje.gajba.net. n CEUE, center. Prodamo stanovanjsko bivalne prostore z balkonom in kletjo, v šli risiano vanjski hiši, pritličje, približno 60 m2 bivalnih površin, garažo v hiši, 13 m!, pripadajoče zunanje funkcionalno zemljišče s skupnimi prostori v mansardi in na stopnišču, zgrajeno 1965, prenovljeno, za 95.000 EUR oz. 22.765.800 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; http://svetova-nje.gajba.net. r KUPIM GARSONJERO, enosobno ali dvosobno stanovanje kupi par srednjih let. Gotovina takoj. Telefon 041515447. Š548 CEUE. VeČ enosobnih in dvosobnih stanovanj, v Celju in okolici, kupim. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n ODDAM OPREMLJENO, takoj vseljivo stanovanje, 40 m2, oddam paru ali dvema osebama. Odda m samsko sobo. Telefon 031 336- PRODAM POHIŠTVO za otroško sobo, v Celju (dve postelji, garderobna omara, viseče omarice - most, pisalna miza) ugodno prodam. Telefon 031397-502. - 4150 HLADILNIK Candy, star 7 mesecev, prodam. Telefon (03) 5739-201, od 19. do 20.30. 4203 PLINSKI štedilnik kekec, znamke Gorenje, 2xplin, malo rabljen, dobro ohranjen, prodom, cena 40 EUR. Telefon 041791-856,041369-522. 4231 ZAMRZOVALNIK, štedilnik 2+2, pralni stroj, mizo, stole, dvosed, regal itd., prodam. Telefon 051424-303. 4236 PODARIM SKORAJ novo stajico, modre barve, zelo lepo ohranjeno, podarim. Telefon 5472-343,041979-126. 4i9o PRODAM KERAMIČNE ploščice in ostali gradbeni material ugodno prodam. Telefon 031 337-365. 4054 VEČ klafter drv prodam, cena 165 EUR. Telefon 031 629-158. 4iei DRVA, mešana, dolga v hlodih in kratko žagana ter smrekove krajnike, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p BUKOVA ali mešana drva, večje količine, prodam. Telefon 041 516-345. L392 KUPIM SUHE borove plohe, debelina 25 ali 50 cm, kupim.Telefon 04018660B. 4160 DO 8 LET za vse zap. ter upokojence do 50 % obremenitve ' >h., slare obveznosti niso o1 Krediti tudi na osnovi vozil ter leasingi. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom. tel.: 02/252-48-26, 041/750-560 dam. Možnost dostave. Telefon 031 524-147. 4215 VEČ prašičev, od 25 do 120 kg, ugodno prodam, možna dostava. Telefon 041 263-627. 2545 KAKOVOSTNE pujse, težke od 30 do 140 kg, možna je tudi dostava, prodam. Telefon 041 655-528. Š537 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred PRAŠIČE, težke od 30 do 50 kg, popust pri nakupu nad tri prašiče, ugodno pro- na dom, dobite lahko tudi kletke za VEČ bikcev in teličk, različnih posero teža od 150 do 220 kg, prodam. Telefon 031 858-087. 4060 DVE mladi breji kravi prodam oziroma menjam za bikce. Telefon (03) 5791-190. 4122 KOKOŠKE in petelinje, jokrčke, cvitrke, prodam. Polzela, telefon 031 795-825. BIKCA simentalca, težkega 300 kg, prodom. Telefon (03) 5791-300,031818- HITRO NAROČITE C : I ] Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,63 (150,97 SIT), petkova pa € 1,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. I JtV/O:» tudi letnik2007 A J.V/.VI P* Jirs prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Ä19 NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj:_ Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj S mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporab za potrebe naročniške službe Novega tednika □ www.uniforest.com info@uniforest.si UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovce, Tel.: 03/ 7131410 tfNIflOMST HIDRAVLIČNI CEPILNIKI □ od 61 do 251 □ pokončni in ležeči pogon preko elektro motorja ali traktorja 28 IČIJE IlPiil TLAKOVCI PODLESNIK Maribor, Dupleška 316, tel.: 02/450 38 60, faks: 02/450 38 70 www.tlakovec.si, e-mail: info@tlakovec.si ^ SEDAJ TUDI V LJUBLJANI - Industrijska cona Stegne Q ^ PRAŠIČE, težke približno 40 kg, prodom. Telefon 5488-158. 4186 DVA prašiča, od 100 do 120 kg in jagenjčka, prodam. Telefon 041574-577. 4192 MLADE kozličke (4 mesece), zo zakol oii nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 0599-30571. 4202 BURSKE kozliče, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5739-086.4201 TELIČKI simentalki, stari 3 tedne, prodam. Telefon 04! 780-243. L389 NEMŠKE ovčarje, samičke, stare dva meseca, z rodovnikom, cepljene, razglistene, prodom. Telefon 041 966-252, (03) 5869-299. ž 250 ŽREBICI, stari dve leli, prodam. Telefon 041 577-558. 4207 KUNCE, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodani. Telefon 041 599-106, od 18.30 do 20. ure. 4206 OKRASNE pritlikave koze, par in teličko za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 280-810. 4222 BIKCA, rj/lim, težkega 150 kg in dve telički, Is, 150 in 160 kg, prodam. Telefon 5725-115. Ž 252 PIŠČANCE za nadaljnjo rejo prodajamo. Fišar, Tabor, telefon 041 619-372. MUCE, tigraste, stare 2 meseca, oddam. Telefon 041 552-626. 4191 © Igralni salon Casino Faraon Celje, Ljubljanska cesta 39,3000 Celje zaposli INTERNEGA NADZORNIKA Pogoji: VI. stopnja izobrazbe in 3 leta delovnih izkušenj ali V. stopnja izobrazbe in 6 let delovnih izkušenj BLAGAJNIKA (2 osebi) Pogoji: V. stopnja izobrazbe Pisne prijave pošljite v roku 10 dni na naslov: MARWIN d.o.o.. Koroška 56c, 3320 Velenje Smo mednarodno trgovsko podjetje z lesnimi repromateriali. Prisotni smo v 7 evropskih državah s skoraj 30 . Frischeis trgovskimi centri. Za potrebe nove poslovalnice J.u.A. Frischeis, d.o.o., Cesta na žago 21, 3311 Šempeter v Savinjski dolini, Mizar-skladiščnik M/Z Od kandidata pričakujemo: - IV. - V. stopnjo izobrazbe lesne smeri - 3 - 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih - pasivno znanje nemškega jezika - osnove računalništva - komunikativnost, veselje do dela s strankami Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas treh mesecev z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: J.u.A. Frischeis, d.o.o., Celovška cesta 492,1210 Ljubljana-Šentvid. VINOGRADNIŠKE breskve, namizne slive za marmelado ali cmoke, hruške vil jamov-ke in sadjevec prodam. Telefon 031 490-822. 4227 KUPIM KRMNO pesg »runkelj« ali korenje za prašiče kupim. Telefon 041 815-163. 4157 Odvetnik Marjan Feguž Celje. Prešernova 23 a vabi k sodelovanju univ. dipl. pravnika z opravljenim pravniškim državnim izpitom Pisne prijave 1 dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov odvetniške pisarne. PRODAM ANALIZIRANO, mešano, belo vino, laški rizling, rumeni muškat, chardoney in ekološko pridelan jabolčnik, prodam. Telefon 051244-948. 4148 DOMAČE vino prodam po ugodniceni. Telefon 041 815-163. 4156 TOGATB/, grozdje v vinogradu, sorta cepljena, izabela in rumena šmamica, grozdje je neskropljeno, ugodno prodom. Tele-fon (03) 7484052,051 253-924. 4170 BELO vino prodam. Kličite popoldan, telefon 031 512-958. 4171 VEČJO količino češpelj prodam. Telefon (03) 570-7739. ž 249 BELO mešano vino, po 1 EUR, prodam. Telefon 041 710-633. 4211 RDEČE vino, frankinja, črnina, 1501, po 0,60 EUR, prodam. Telefon 041 515491. PRODAM KRAVO simentalko, s teletom, koruzo, zo silažo ali zrnje in domače rdeče vino, prodom. Telefon (03) 427-0320.40S4 POMIVALNI stroj Candy, voz »gumiradl« in enofazni elektromotor, 1,5 Kw, prodam. Telefon (03) 5731466. 4158 TROSED za dnevno sobo, tri omare za dnevno sobo in žensko kolo ugodno prodam. Telefon (03) 548-3849. 4iee KAD pvc, za grozdje, 1.0001, ugodno prodam. Ceno po dogovoru. Telefon (03) 5771-690,041 738-477. 4172 MALO rabljene gume, 175-13, poceni prodam. Telefon 031485-972. 4173 ìÉlxi VIKEND s trgatvijo, v okolici Šmarja, prodam. Novo gorsko kolo ugodno prodam. Telefon 051 342470. 4184 AVTOMOBILSKO prikolico in stiskalnico, 150 I, prodam. Telefon 040 897-298,5821-792. 4197 JEKLENKO za plin prodam. Telefon (03) 5715-198. 4196 SUHA bukova drvo, 8 m in domače žganje slivovko, prodam. Telefon 031 509-687. 4205 ŠMARNIC0 in telico, 400 kg, prodam. Telefon 041267-481. 4214 DARILNI bon za Mnevno potovanje po Španiji za eno osebo, v dvoposteljni sobi, prodam za 200 EUR. Ostalo po dogovoru. Telefon 031605-465. 4342 KUPIM TRAKTOR, kmetijske stroje, motokultivator, tovorno manjše ali kombi vozilo, kupim. Telefon 041407-130. PIZZERIA Taurus, Miran Kajtna, s. p., Leveč 40,3301 Petrovče zaposli kuharja pico-peka z izkušnjami. Telefon 031 714 990. n PIZZERIA Taurus, Miran Kajtna, s. p., Leveč 40,3301 Petrovče zaposli natakarja ali natakarico z izkušnjami. Telefon 031 714-990. n DEKLE ali fanta zaposlimo za delo v mirnem lokalu v Laškem. Telefon (03) 734-3315, Franc Camloh, s. p., Trubarjeva ul. 5,3270 Loško. n AVT0MEHANIKA, lahko začetnik ali za pomožna dela, v delavnici v Celju, zaposlimo. Telefon 031 677-707. Alojz Škorja-nec, s. p., C. no kmetijsko šolo 14, Šentjur. AVT0MEHANIKA zaposli pooblaščeni servis v Celju. Zaželene izkušnje na osebnih vozilih. Telefon 031 677-707. Alojz Škor-janec, s. p., C. na kmetijsko šolo 14, Šentjur. 4117 ZAPOSLIMO sprejemnika vozil Škoda. Pogoj: poznavanje rezervnih delov, 5. stopnja izobrazbe. R0 + SO, d. 0. 0., Skaletova 13, Celje. n TAKOJ zaposlimo frizerja ali frizerko z izkušnjami. Telefon 041 720-551. Pr.ing., d. 0.0., Ljubljanska 20 a, Celje. 4204 DVE vestni, urejeni, pošteni osebi zaposlimo za delo v bistroju v Žalcu. Marjan Storie, s. p., Šlandrav trg 26, Žalec, telefon 040 750-820. ž 251 GOSTILNA Jež, Linhartova 6, Celje zaposli kuharico in pomočnika kuharja. Telefon 041 369-332. 4216 IŠČEMO sodelavce na področju komerciale in marketinga. Telefon (03) 424-2156. Sedmi izdelek, d. 0.0., Kidričeva ulica 38, Celje. n IŠČEMO osebo za vodenje lokala - kavarne. Če si želite delati v prijetnem delovnem okolju in ste komunikativni, odgovorni, zanesl jivi in skrbite za kakovost opravljenega dela, nam pošljite prošnje na naslov: Romanca, d. 0.0., Jarnikova 3, 2000 Maribor. Delovno mesto je v City centru v Celju. Iskreni fantje Iščejo preprosta,. sta dekleta. Mnogo jih je, zato 1 ce, pozabite na razočaranja ter jih I ŽENUNA posredovalnica Zaupanje, ki je upanje v ljubezen povrnila že vež kot 10.000 osebam, posreduje za vsa starostno obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505495. Leopold Orešniks. p., Dolenja vas 85, Prebold. n V CELJSKI enoti nudimo terensko delo, možnost honorarne ali redne zaposlitve. Telefon 041 747-126. Torro, Selo 7, Velenje. 3213 H0JNIK, d. 0.0., Leskovec 15, Ljubečna, trgovina z gradbenim materialom in keramiko zaposli trgovca viličarista. Telefon 031337-365. 4054 Poslovne prostore za pisarniško dejavnost v stavbi EMO Celje oddamo. Ugodna cena in zagotovljeni brezplačni parkirni prostori. Informacije na tel.: 03/42-88-120 ali 041 763-004 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, tašče, tete in svakinje PAVLE VRECER iz Celja, Cesta na Dobrovo 36 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam ustno ali pisno izrazih sožalje. Hvala tudi vsem, ki ste prispevali svoj kamenček v mozaik spoštljivega zadnjega slovesa. Iskrena hvala vsem delavcem v Domu ob Savinji v Celju, ki so skrbeli zanjo. Žalujoči vsi njeni Odhoda najdražjih ni močpreboleti, v sebi resnici ne da se verjeti, celo ko resnica ti v dlani jo ves čas zanikaš, ker bridko boli. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 16. avgust, ko je pred enim letom prenehalo biti ljubljeno srce najinemu dragemu JOŽETU SKOKU iz Vitanja (18.12.1960-16.8.2006) Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, obiskujete njegov grob in mu v spomin prižgete svečke, iskrena Zelo te pogrešava: tvoja Cvetka in hčerka Saša IŠČEM korepetitorja za pouk klasičnega baleta (znanje SGŠ). Telefon 031 348-801. 4059 RAZNO pohištvo, kuhinjsko in sobno, hladilno omaro, marmorne police, pisalne stroje, orodje in boljši aparat za kavo, ugodna prodam. Oddam sobo mirni osebi. Telefon 041277420. 4oei KLIMATSKE naprave, prodaja, montaža in servisiranje, kakovostno, hitro in ugodno. Virgo, d, 0.0., Ul. mesta Grevenbroich 13, Celje, telefon 041 614-956. 4100 KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3Grad, d. 0. o, Gosposvetsko 3, Celje, telefon 041 771-104. 4232 ZARADI širitve dejavnosti redno zaposlimo fasaderje in slikopleskarje. M3Grad, d. 0. o, Gosposvetsko 3, Celje, telefon 041 771-104. 4232 IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03)8104182,031 393-560. ARS-Projektiranje, Anton Strniša, s. p., Gabrovec 1 a, 3241 Podplat. NAREDI si sam! S profesionalnimi stroji in napravami iz Izposojevalnice SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Hudinja, Celje, telefon (041 (629-644,(03)5414311. Celje V celjski porodnišnici so rodile: 7. 8.: Manuela VODEB iz Prebolda - deklico, Anica RO-GELŠEK z Vranskega - deč- ka, Margareta OBROVN1K HLAČAR iz Slovenskih Konjic - dečka, TjaŠa DORN iz Celja - deklico. Jasmina KLE-NOVŠEK iz Krškega - deklico, Irena POTOČNIK iz Šmarja pri Jelšah - deklico, Klav-dija OGRIN iz Laškega - de- NOVI TEDNIK UE 29 Ko zjutraj ptički so zapeli, oznanjali so lep dan. Ko na vrtovih rože so cvetele, nihče še slutil ni, da to bo dan, ko bo zastal tvoj korak in za vedno onemel tvoj glas. Le srce in duša ve, kako boU, ko več te ni. V SPOMIN 19..avgusta 2007 bo minilo deset žalostnih let, kar nas je za vedno zapustila naša draga mami, oma, sestra, teta, tašča in svakinja NEŽIKA TILINGER Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in v njen spomin prižigate svečke. Žalujoči vsi njeni, ki jo neizmerno pogrešamo ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage mame in stare mame ANGELE KODRIN (21.4.1931-3.8.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečene besede sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi g. Jožetu Kaplu za izrečene besede slovesa, g. župniku Jožetu Muršcu za opravljen obred, kolektivu Pivovarne Laško in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem. Žalujoči: sin Zvone z družino ter hčerki Cvetka in Vida z družino klico, Brigita KOŠTOMAJ z Grobelnega - deklico. 8. 8.: Darja JEZOVŠEK z Grobelnega - deklico. Rilinda GUTAJ iz Šentjurja - dečka, Helena MAHER RESINO-VIČ iz Celja - dečka in deklico, Petra CEPUŠ iz Celja - deklico, Gerlinde H UDO VERNIK iz Žalca - dečka, Ljubica KOTNIK iz Loč - dečka. 10. 8.: Daniela GRAHO-VAC iz Škofje vasi - deklico, Petra VREČKO iz Kalobja - deklico, Natalija PLEMENITAŠ FUCHS iz Dobja - deklico, Branka ROJNIK iz Polzele -dečka, Bojana VIDMAR iz Žalca - deklico, Metka KRUM-PAK iz Rogaške Slatine - dečka. 11.8.: Zlatka BRECKO s Kalobja - deklico. 12. 8.: Anja LUKENDA iz Velenja - deklico. Brina GOD-NIK iz Celja - dečka, Marija MLINER z Ljubnega - deklico, Lidija ŠPES iz Vojnika -deklico, Barbara NARAT iz Laškega - dečka, Mateja KO-PRIVC iz Rimskih Toplic - dečka, Saša KOSI iz Celja - deklico, Irena ŽGAJNER iz Vojnika - deklico. 13. 8.: Andreja SIVEC iz Gorice pri Slivnici - deklico, Albina BREČKO iz Pristave pri Mestinju - dečka. Sanja MIKLAUŽIČ iz Laškega - dečka, Andreja PLEŠNIK iz Voj- nika - deklico, Mihaela LUP-ŠE iz Lesičnega - deklico, Ljudmila KAMEN1K iz Celja - dečka, Tanja UDUČ iz Sevnice - deklico, Mateja PRA-PROTNIK iz Vitanja - dečka, Patricija GOBEC iz Rogaške Slatine - deklico, Brankica VETMIČ iz Celja - dečka. IKE Celje Poročila sta se: Zoran ŠU-ĆUR iz Celja in Nuša LONČAR iz Štor. Dobrna Poročili so se: Marko LIČEN iz Nove Gorice in Alenka ŠELIGA iz Šentjurja; Simon ŠTRAJHAR iz Mateja KOLAR, oba iz Šentjurja. Celje Umrli so: Stanislav PINTE-RIČ iz Ločice, 84 let, Mihael VOGA iz Rakitovca, 74 let, Terezija JERCL iz Podsrede, 83 let, Ivan JUG iz Lesičnega, 61 let, Janez POTOČNIK iz Spodnje Rečice, 83 let, Marija KOŠIĆA iz Jeronima, 71 let, Ante SKEJIČ iz Velenja, 80_let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Matilda KOVAČ iz Lešij, 87 let, Amalija PO- Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le nekje daleč je. V SPOMIN 18. avgusta bo minilo leto, eno leto, kar nas je zapustil dr. DRAGO -ŽEDKO ZAGAJŠEK Zahvaljujemo se vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjajo in mu prižigajo svečke. Bila je dobra, skrbna mati, ki znala je samo dajati, ko zadnji kos srca je dala, za vedno - mirno je zaspala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre in tete NADE LUPIC iz Celja, Nova vas se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in darove v cerkvi ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Zahvala sodelavcem kolektivov Hotel Turška mačka, Era Koplas, restavracija Plava terasa in še posebej kolektivu s. p. Martin Zagoričnik. Zahvaljujemo se za organizacijo pogreba, za čuteče odigrano Tišino in gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Posebej hvala prijateljema Cvijetku in Miri Moćić, ki sta nam v teh težkih trenutkih po svojih močeh pomagala. Žalujoči: mož Niko, sin Mario, hčerka Dijana, svakinja Vinka in ostalo sorodstvo _ 4230 Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat ADOLF TANSEK iz Voduc (9.6.1941-1.8.2007) Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovane sveče in maše. Hvala pevcem za odpete žalostinke, hvala cerkvenemu pevskemu zboru, g. župniku Marku Šramlu za obiske na domu v času njegove bolezni in lepo opravljen cerkveni obred, g. Alojzu za besede slovesa, pogrebni službi Zagajšek ter kolektivom Klima, Container in Samson Celje. Hvala vsem za spremstvo v njegov svet miru in počitka. Žalujoči vsi njegovi ČAJ iz Šibenika, 96 let, Kristina MEGLA iz Olimja, 81 let, Neža VERK iz Babne Reke, 78 let, Marija SELKO iz Brežic, 71 let, Štefanija JEZOVŠEK iz Mestinja, 98 let, Zdenka MRHAR iz Žiberni-ka, 73 let, Franc STRNIŠA iz Olimja, 69 let, Franc FID-. LER iz Pijovcev, 62 let, Ja- nez OMERZEL iz Olimja, 74 let, Mirko BEGAN iz Šmarja pri Jelšah, 79 let. Velenje Umrli so: Henrik TERŽAN iz Podkraja, 72 lei, Vid DOL-ŠAK iz Portoroža, 66 let, Jožef JANEŽIČ iz Velenja, 78 let, Peter MRZLAK iz Šoštanja, 52 let. Pet let je že minilo, odkar prerano si odšel, srce pa ni pozabilo, kako hudo si trpel Želel si z nami še ostati, a moral vzeti si slovo, zdaj čas nam bridke celi rane, nazaj med nas te več ne bo. V SPOMIN :a vedno poslovili od tebe. FERDINAND POTOČNIK .8. avgusta mineva peto leto, kar te ni več med nam Ostal boš za vedno v naših srcih in naših mislih. Žena Štefanija ter sinova Zdenko in Milan z družinama Oh, kako je hiša prazna, ko te več med nami ni, prej bila je tako prijazna, ko smo skupaj še bili. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, ki jih bo še dolgo pomnil ves naslednji rod. V SPOMIN 5. avgusta so minila tri leta žalosti, kar je prenehalo biti zlato srce dragemu možu, očetu, staremu očetu, tastu, nečaku in bratrancu JOŽEFU - PEPIJU LIPOVŠKU iz Hrastja 34 (28.1.1945-5.8.2004) Hvala vsem, ki obiskujete njegov prezgodnji grob, mu prižigate sveče in se ga spominjate v molitvi. Njegovi najdražji Čas neusmiljeno beži, izgublja se v daljavi, le na pretekle dni ostajajo spomini. V SPOMIN 15. avgusta 2007 so minila tri leta, kar nas je zapustil dragi ANTON OCVIRK Hvala vsem, ki s toplo mislijo v srcih postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečo. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le nekje daleč, daleč je... V SPOMIN 13. avgusta je minilo deset let, kar nas je zapustila draga JOŽEFA SEBIČ Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečke in jo ohranjate v lepem spominu. 30 VODNIK NOVI TfDNIK "khÜÖ~ I Čista energija, latino music: Domingo Siete 10. festival mladih kultur Kuni- Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe 21.00 Prekletstvo zlate re PETEK SOBOTA 19.00 Hannibal: Rojstvo da 21.00 Fantastični štirje NEQEUA 20.00 Hannibal: Rojstvo da PRIREDITVE PETEK. 17.8. 9.00 Velenje, pred Centrom Nova Ljudska glasba na tržnici 23. Poleme kulturne prireditve 10.00 Velenje, pred Centrom Nova Teatro Cizamo 23. Poletne kulturne prireditve 10.00 Rogla Gobarski praznik na Rogli 16.00 Šalek______ VIII. Starotrški dan v Šaleku 17.00 Pristava pri Mestinju_ Kmečka parada ob krajevnem prazniku 17.00 Skofce pri Rimskih Toplicah Na kmetih komedija na prostem, natoza-bavaz ansamblom Toneta Rusa 19.00 Pristava pri Mestinju Gasilska veselica ob krajevnem prazniku igral bo ansambel Navihanke 20.30 Grand hotel Rogaška_ Celovečerni violinski koncert Teofila Milenkoviča klavirska spremljava Urške Roš- NEDELJA, 19.8. 8.00-11.00 Žalec, pred obrambnim stolpom_ Eko tržnica 00,18.40,20.20 10-00 Rogla Gobarski praznik na Rogli '9. tradicionalno mednarodno sre-čanjegobarjev 10.30 Cerkev sv. Helene in Gasilsko-vaški dom v Javorju_ Lepa nedelja na Skomarju maša, kulturni program, nastop ansambla Zreških 6 12.00 Bohor, na Netopirju 13.00 Skofce pri Rimskih Toplicah Na kmetih komedija na prostem, nato zabava s Kvintetom Dori in Nušo Derenda 14.00 Loke nad jamo Pekel_ Obiranje hmelja na star način 14.00 Graška Gora, športno igrišče 13.00 Velenjsko jezero_ 2. mednarodni navtični jezerski sejem Zven orgel in plesa ples v koreografiji Ane Vovk Pezdir, spremljava orgelske glasbe JonasaHerzoga 19.00 Dvorana Centra Nova_ 19. citrarski festival Prcšmcn-tane citre srečanje citrarjev, ljudskih pev- ioncertTOa Slavka Osterca Dejan Prešiček - saksofon, Liza HaivlinaPrešiček-flavta, Simon Krečič-klavir 20.00 Šentjur, cerkev sv. Jurija_ 16.00 Max Club Velenje Po I e tj KNEŽJE \ / IEITI v Celju MESTU Pod okriljem Mestne občine Celje SOBOTA, 11.8. 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog lutkovna predstava 21.00 Atrij Celjskega mladinskega Mamoo-ti predstava improvtzacijske skupine 'z Velenja Ubila bom Bilia vol. 1&2 sobotni nočni kino, DVD-projek- 8.00-13.00 Graščina Frankolovo, _prireditveni prostor_ 6. poletni kramarski sejem sejem, kulturni program, delavnice, prikaz žganjekuhe RAZSTAVE STALNE RAZSTAVE Gorenje Velenje servis - avla 1. nadstropja: fotografska razstava Ljudje brez maske avtorice Nataše Müller, do 31. 8. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava del iz stalne umetniške zbirke Centra sodobnih umetnosti Celje Zzce/jste regije, do 16.9. Likovni salon Celje: Nika Autor, več-medijska postavitev /multimedia exhibition, do 31.8. Galerija Železarskega muzeja Teharje: Pozabljena železnica, razstava starih dokumentov in načrtov o železniški progi Sedraž-Rimske Toplice, do 10. 9., ter razstava o prvih pobudah za gradnjo Aljaževega stolpa na Triglavu in o vlogi Jakoba Aljaža, do 30.9. Muzej novejše zgodovine Celje: Ar-pad Šalamon: Ekslibrisi in male grafike; Herman Čater. Fotografije Dotiki svetlobe; Branko Dobrave: Spomini na celjski narodnozabavni ansambel Dobri znanci ob 50-letnici, do 26.8. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Žička kartuzija v rokopisih in listinah zgodovinskega arhiva, avtorica Nataša Golob, do 30.9. Galerija Volk: prodajna razstava IX. Poletnega slikarskega ex-tempora z naslovom Celje skozi čas, do 31.8. Galerija Račka: razstava Vstop prost 8 (Seks v mestu) Društva likovnih umetnikov Celje z gosti iz tujine in Slovenije, do 31.8. Galerija Mik Celje: likovna dela (slike) Andreja Zupanca iz Velenja, do 6. 9. Galerija likovnih del mladih Celje: razstava nagrajenih likovnih del 12. mednarodnega razpisa revije Likovni svet na temo Kdo sem jaz avtorjev do 20. leta iz 46 držav vseh kontinentov, do 31. 8. 2007. Galerija Nikca Celje: otroška dela društva Otroci otrokom, narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu. Galerija Mozaik: stalne umetniške Pokrajinski muzej Celje - lapidarij: Gumbi iz zbirke Franca Pajtlerja, do septembra 2007, ter V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sabljico, avtorica razstave je muzejska svetovalka Tatjana Badovinac, do oktobra 2007. Pokrajinski muzej Celje: mavrični svet Schützovih glazur, avtorica razstave Rolanda Fugger Germadnik, do oktobra 2007. Etol Škof ja vas: razstava likovnih del Verice Rinar iz Ilovice pri Vojniku, do www.novitediiik.com Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umet-nostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava, mavrični svet Schützovih gla- Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Knjižnica Gimnazije Celje-Center likovna dela dijakov umetniške Gimnazije CeljeCenter. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Muzej novejše zgodovine Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in glavna pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca OskarjaKogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi. nyi KREATIVNE POCITNICE Od 20.8. do 31.8. med 10.00 in 13.00 bo še drugi del brezplačnih ustvarjalnih delavnic. Prijave na info@mc-celje.si V okviru Evropskega leta enakih možnosti 2007 na nacionalnem nivoju objavljamo Natečaje pravični dražbi naproti (nagradni sklad 3.000 EUR) v treh kategorijah: 1. Fotografski natečaj za najboljšo digitalno fotografijo 2. Natečaj za najboljše literarno delo 3. Natečaj za literarno, likovno in drugo Tematika natečajev so motivi, povezani s pravično družbo, ter pojmi, kot sta enakost, nediskriminacija. Pogoji za udeležbo in ostale informacije na www.mc-celje.si. Program delno financirata Evropska unija in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Info pisarna: nefiks - indeks neformalnih izobraževanj, kartica isic - medn. dokazilo o študentskem statusu, informacije o evropski prostovoljni službi. Brezplačen dostop do interneta. Več info: www. mc-celje. si 03/490-87-40 in 040-756-009 Redno dogajanje v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega KUD Superstar - ples: torek ob 15.30. VodiCvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi; KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri. USTVARJALNI PRISTAN -Prešernova 11 Počitniški ustvarjalni dopoldnevi v Ustvarjalnem pristanu. Otroci, ki želite ustvarjalno preživeti dopoldne, se lahko oglasite v Ustvarjalnem pristanu. Delavnice bodo: 20. do 24. 8. 2007 od 10.00 do 14.00 Informacije in prijave na tel. št.: 03/ 544-27-06 in 031-674-784 ali v Ustvarjalnem pristanu. ■ smotti Počitniške aktivnosti: Ponedeljek, 20.8.: kopanje v Aqua- Torek, 21.8.: odbojka in nogomet na igrišču v Rečici pri Laškem Sreda, 22.8.: obisk živalskega vrta v Ljubljani Četrtek, 23.8.: kopanje v Termah Ptuj Petek, 24.8.: kopanje v Aqua Romi Petek, 17. 8. ob 21.30: Vse je šlo k vragu (letni kino na občinskem dvorišču) Več informacij dobite na: umnv.smocl.com aü na telefonu 03/ 733-87-44, 0S1/42S-9S3. Na občinskem dvorišču je še vedno na ogled razstava izdelkov, ki so nastali pri projektu Poem Express Petek ob 20. uri, P2: Playstation tur- Sobota ob 20. uri, P2: Simpa žur Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 15. do 17. ure. Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski: vsak 1. in 3. četrtek v mesecu od 17. do 19. ure, pisarna Rdečega križa. Mestni trg 5, Šentjur. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: dmštvo-sos@drustvo-sos.si DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva4, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je0,63 EUR (150,97 SIT) petkovega pa 1,25 EUR (299,55 SIT). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,09 EUR (1.699.05 SIT). Za tujino je letna naročnina 170,26 EUR (40.801,11 SIT). Številka transakrijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska S, direktor Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@ni-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič. Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agenrija@nt-rc.si MflVI filili fi v 8 S lEPiiin Nagradna križanka horoskop Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov za nakup v optiki Salobir 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 16 evrov za nakup v trgovinah in lokalih Romana Brgleza z Vranskega 3. - 5. nagrada: darilni bon v vrednosti 8 evrov za nakup v trgovinah in lokalih Romana Brgleza z Vranskega Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 23. avgusta 2007. Danes objavljamo izid žrebanja križanke Novega tednika, ki je izšla 10. avgusta 2007. Rešitev nagradne križanke iz št. 63 Vodoravno: ADAM, SOMI, SPLIT, TIGRA, ARI, PRINC, WIEN, ARH, SIRC, ARJA VAS, KAPLA, OGLARSTVO, AMALTEJA, VR, EOL, DINI, TER, KYM, BJ, JAMA, KA, UROK, EMU, MAO, KREDA, CHARLES, DA, ARTERIJA, LEONI, URŠKA, OL, OSOR, ČL, ŽIR, TS, LUJ, ACETILENKA, NADŠKOV, A Ž. Geslo: Angleški prestolonaslednik s svojima sinovoma. Izid žrebanja 1. nagrado - darilni bon v vrednosti 20 evrov za nakup v optiki Salobir, prejme: Marija Kragolnik, Košnica 57 a, 3000 Celje. 2. nagrado - darilni bon v vrednosti 8 evrov za nakup v trgovinah in lokalih Romana Brgleza z Vranskega in dve vstopnici za kopanje na celjskem bazenu, prejme: Andreja Salobir, Jelce 22 a, 3263 Gorica pri Slivnici. 16 17 18 19 20 21 [22 [23 [24 [25 26 J Ime in priimek: Naslov: _ Ona: Ponovno se boste vse prehitro odločili za korak, o katerem bi morali temeljito premisliti. Lahko se zgodi, da se boste pošteno opekli, kar ne bo koristilo niti poslom, še manj pa vaši novorojeni ljubezni. On: Razočarali boste sebe in druge in si prizadeli veliko škode. Drugič si ne zadajajte nalog, ki jih ne morete izpeljati, sicer se boste znašli u težavah, iz katerih se ne boste zlepa izvlekli. Počasi se daleč pride! TEHTNICA Ona: Ne smete tako hitro obupati, morda niste začeli iskati na pravem mestu ali celo nočete priznati resnice takšne, kakršna je. Čas bo dal svoje, seveda pa bo k temu v veliki meri pomagal tudi... saj veste kdo. On: Va? pristop k reševanju trenutnih poslovnih zapletov bo naletel na precejšnje začudenje s strani nadrejenih, saj jih boste z iznajdljivostjo na nek način celo Šokirali. Vse se bo obrnilo tako, kot ste le želeli. rm <•*. | ŠKORPIJON Ona: Pazite se hitrega sklepanja poslov. Zelo lahko se zgodi, da boste potegnili krajši konec, ki je res katastrofalen. Edina še spremenljiva možnost je ta, da na nekako dosežete vsaj delno preložitev. On: Po krajšem zatišju na ljubezenskem področju boste spet zasijali v vsem sijaju in si pridobili naklonjenost osebe, ki vam že kar nekaj časa ne gre iz misti. Tokrat boste uporabili taktiko, ki se ji ne bo moč upreti. m Ona: Težave se bodo pojavile kot strela z jasnega neba, vendar se ne boste pustili presenetiti, saj jih boste kaj hitro razrešili. Pri tem vam bo pomagal nekdo, ki si že dalj časa prizadeva priti v vašo bližino. On: Ukrotili boste nagnjenje do tveganja in prenagljenih sklepov. To vam bo prineslo veliko uspehov v službi in tudi pri povsem zasebnih zadevah. Tildi partnerka bo znala ceniti to pozitivno spremembo. DVOJČKA W ■ STRELEC * Ona: Simpatičen znanec vam bo povsem spremenil trenutne načrte. A le brez skrbi -teden se bo končal prijetno, kot že dolgo ne. Za poslovne zadeve pa si boste morali najti čas ob kakšni drugi priložnosti... On: Prijetna neznanka vam bo pošteno spremenila trenutne načrte, kar pa bo za vas nadvse prijetna zadeva. Konec koncev si tudi zaslužite, daje kakšen konec tedna tudi malo bolj sproščen in lenoben. Ona: V neki zadevi boste prisiljeni priznati, da ste se hudo zmotili. In nikar se ne čudite, če bodo prišle posledice, ki ne bodo ravno najbolj prijetne narave ... Nekdo vam bo poskušal pomagati, zato pozor! On: Odločitev o nadaljnjem ljubezenskem življenju bo povsem na vaših ramah, zato se nikar ne obotavljajte, ampak naredite tisto, kar bi morali storiti že dolgo tega. Vse drugo vam lahko prinese le težave. Ona: Kritičen pogled na dosedanje avanture vam bo odkril realne možnosti pri nekom, ki vam ne gre iz glave. Nikar se ne podcenjujte, pokažite muzla-sti svoje dobre lastnosti, slabe pa pustite za drugič. On: Je že lepo, da ste dejavni na skoraj vseh področjih življenja, vendar ne pozabite napolniti svoje baterije. Dobro bi bilo poklicati prijatelja, ki vas je ne dolgo tega povabil na partijo tenisa. Ona: Ne zapirajte sevase, ampak poglejte okoli sebe in hitro boste opazili vrsto ugodnih kombinacij v ljubezni in tudi poslovno. V bližnji prihodnosti se vam obeta precej živahnejše življenje od dosedanjega. On: Naredili boste kratek premor na poslovnem področju, saj se vam počasi bližajo dnevi, ko boste mislili na vse kaj drugega kot na delo. Posvetili se boste predvsem partnerki in preživeli čudovit konec tedna. 3. - 5. nagrado - nedeljsko kosilo za 1 osebo v gostišču Hochkraut, prejmejo: Justina Pušnik, Ul. Alme Karlino-ve 47, 3000 Celje, Edvard Lamot, Hudinja 92, 3205 Vitanje in Nataša Keblič, Rove 13, 3213 Frankolovo. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. LEV fä ■ VODNAR Ona: Če se boste res močno potruditi, boste dosegli tudi tisto, kar se vam morda zdi povsem nemogoče. Prijeten nasmeh v prijetni družbi vam bo pomenil veliko več, kot vse pohvale, ki jih boste deležni. On: Želeti si boste ogromno, dobiti pa veliko manj! Toda nikar ne padajte v obup, saj imate še obilo časa za vnovičen poskus. Nekdo vas bo povabil na prijetno zabavo, kipa bo imela tudi svoje slabe strani... DEVICA Ona: Prijatelji bi vam radi nagajali, ker so malo nevoščljivi, vendar pa ne zlobni, zato jih ne smete jemati preveč resno. Še najbolje bo, če se boste na njihova »spletkarjenja« odzvati tako, kot sploh ne pričakujejo. On: Spet se boste prepirali s prijatelji, ker se ne boste hoteli ukloniti njihovim zahtevam. Preveč ste samozavestni, zato tudi niste sposobni sprejemati tuje mišljenje, vendar morate vedeti, da vedno nimate prav. Ona: Dajte si duška, kajti sedaj je res vaš čas. Vaša nezainteresiranost bi lahko oškodovala oba. Šele proti koncu tedna se boste zavedli, kaj vam je ušlo med prsti. Boste pa drugič zato bolj pazljivi... On: Čaka vas zanimivo srečanje, iz katerega lahko odnesete še kaj več kot le poznanstvo. Mogoče pa je prav to tisto, kar že tako dolgo iščete, zato nikar ne počnite neumnosti, da vam kasneje ne bo žal. Ona: Na sprehodu boste srečali neznanca, s katerim bo prav prijetno klepetati, saj bosta hitro ugotovila, da imata precej podoben pogled na zadeve okoli vaju. Še preden se boste pošteno zavedli, se boste zaljubili. On: Zavedajte se, da bo trenutna osebna odločitev vplivala na ljudi, ki so vam najbolj pri srcu, zato se ne zaletite preveč. Trezen premislek vam bo vsekakor koristil pri odločitvi na ljubezenskem področju. aneleški Vas zanima podiplomski študij informatike, managementa. organizacije? | Univerza v Mariboru. Fakulteta za organizacijske vede Kranj Vabimo na predstavitve naših aktualnih, mednarodno primerljivih programov! Informativni dan v Žalcu bo 23 .8. 2007. Več informacij: WWW.FOV.UNI-MB.SI ^^ ste bili POŠKODOVANI poravnava v PROMETNI PORAVNAVA NEZG0D|? "•----■ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE CELJE, Ljubljanska cesta 20 tel, številka 080 13 14 ÜBSEEIäBQ Množica predvsem mlajših obiskovalcev je na sobotnem rokovskem večeru uživala. Vransko poletje Šopi se vrača Staro-novi voditelj Tednika na RTV Slovenija Celjan Janko Šopar se po nekajletnem premoru vrača v velikem slogu. Vmes se je kot voditelj sicer pojavljal v drugih oddajah, s prvim septembrskim Tednikom pa ne bo mogoče videti samo novega (starega) voditelja, ampak tudi novo virtualno sceno oddaje. Foto: GK Poletni noči konec prejšnjega tedna sta na Vranskem minili v znamenju turbo folk in rok glasbe. Na prireditvi, ki jo že petič po vrsti pripravlja Klub mladih Vransko z najbolj prizadevnim Aleksandrom Reberškom na čelu, se je zbralo več tisoč obiskovalcev. Na petkovem turbo folk večeru ni manjkal ljudski zabavljač z orglicami, častni pokrovitelj in kandidat za predsednika Lojze Peterle. Pripadla mu je čast, da je zaigral z vročimi Ato-mik Harmonik. »Politični angažma« ni izostal niti ob sobotnem rokerskem »nažiganju«, saj smo opazili kar nekaj znanih iz strankarskega življenja. Franci Kek, obdan z mladenkami... Po zadovoljnih obrazih sodeč sklepamo, da mu jih je v svojo stranko že uspelo MJ pridobiti. Da ne bi imele volilne pravice, pa tokrat ne dvomimo. Foto: CK Župan in princesa Na nedavnem Dnevu hme-ljarjev v Braslovčah se plesa s hmeljarsko princeso Ano Ribič ni branil niti braslovški župan Marko Balant. Foto: TT PLESKARSTVO FASADERSTVO MUGLER •. $ Kosovelova 16 I 3000 CEUE «rtgp GSM 041 651 056 tß Tel 03 490 0222 Stalna obiskovalca Vranskih poletnih večerov sta Ana in Simon Cukja-ti, ponosna starša še ne enoletne Laure. Simon, sicer roker po duši, je bivši svetnik na Polzeli, še vedno pa je nečak predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija. Simonova mama Lili, zelo priljubljena Polze-lanka, je znana predvsem po tem, da je imela pivo zasebno trgovino v začetku devetdesetih. Če že ne zaradi glasbenih, se je na Vransko splačalo priti zaradi kulinaričnih užitkov, je bil verjetno mnenja tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak. Za izbrane v VIP-prostoru, kjer se jim je zadovoljno predajal, te ksrečini(z)manjkalo.