l„ued daily exeept Saturdajs. Sundaji and Holidajrs. leto-vear xxxvl Cena lista je $«.00 PROSVETA C LASILOTSLO VENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE KnUrvd aa Mooad-cUM matter Juiuarv lt. lata. n —- —^ - ' —— , »t ciacago. mioou. und«, tb. i^ToTc^i i jE^TS? CH*CAGO 29. ILL.. PETEK. 28. APRILA (APRIL 28). 1944 Uredniški in upravnliki prostori: I M67 South Lawndala Ava. Office of Publication: 1887 South Lawndale Ava. Telephone. Rockwell 4804 SubacripUon $0 00 Yearly dTEV.—NUMBER 85 Ruski topniški oddelki bombardirajo Sevastopol e Sovjetski letalci potopili devet nemških tvanspor tov pri Sevastopolu in na Barenškem morju Berlin in Bukarešta poročata o ruski ofenzivi na rumunski fronti. Nemške čete odhajajo iz Konstance, rumunskega pristaniščnega mesta ob črnem morju.—Novi bombni napadi na nemška mesta in industrijska središča. —Ameriške čete okupirale dve japbnski letališči na Novi Gvineji. Japonci tepeni v bitki v Indiji Moskva, 27. apr.—Poročila s krimske fronte pravijo, da ruski opniški oddelki bombardirajo sevastopol. Vse glavne ulice so tarča izstrelkov. Nemški odpor se krha in bitka za posest mesta prihaja v zadnjo fazo. Izgleda, da se je rusko povelj-itvo odločilo za zlom odpora so-ražnika za vsako ceno, čeprav bo to rezultiralo v popolnem uni-nju mesta, ki je že v razvali-iah. Nemci še drže letališča v edmestjih, ki pa niso več upo-tbna. London. 27. apr.—Ruski letal-so napadli nemško brodovje Sevastopolu, mornarični bana Krimu ob Črnem morju in potopili pet transportov z vojaškimi četami vred, ki so sku-e pobegniti v Rumunijo, dva poškodovali. Tonaža potop-jenih transportov je znašala 3,0(10 ton. Sovjetski letalci so napadli udi nemški konvoj na Baren-m morju, katerega so sprem- jale bojne ladje. Bombe so popile štiri transporte in tri lanjše ladje, dve pa poškodo-ale: V spopadu v zraku so Ru-sestrelili deset nemških boj-I letal. Vojno poročilo ponovno pra-i, da se položaj na frontah ni premenil, dočim sta Berlin in lukarešta naznanila veliko ru-o ofenzivo na rumunski fron-Sovjetske čete so prebile 'mško bojno črto v^ nekaterih ajih, toda vrzeli so bile kmalu »li imasene. Nemška in rumunska poroči-pravijo, da so Rusi začeli Ifnzivo ob doljnem koncu reke tajester. Cilj te je okupacija toeneva, glavnega mesta Besane, in odprtine pri Galatiju "i Karpatskim gorovjem in re-Donavo; kontrola Čiseneva odprtine bi omogočila ruski prodiranje na Balkan. Moskva je naznanila, da so ™ razbili 52 nemških tankov, Ulci pa sestrelili 79 nemških 'Jmh letal v spopadih v zraku. ^dio London je citiral vest Moskve, da nemške čete od-*JaJ" v/. Konstanca, rumunske-' Pustamsenega mesta ob Čr-fro morju, v Varno, Bolgarija. 70 milj proč od Kon-;i1 milj južnozapadno a Sevastopola. Italija. 27. aprila.-čete so začele prodira-Himu po naskokih na ;">/icije pri Anziju, ae •ini komunike. Prve so '' t(>čke, ki je oddaljena "I Kima. »arnj in« • proti ■inški ui, it. i Arrn, »'»tU «ra< h\ »lUc Hirr, Ifi,- Und ^"Tl'1 11 p "J1 K> letalci so metali ' " nemške vojaške kon-J' pri Caranu in Cister-' '"i*ke proge jn komu-'veze na severni strs-bile tudi bombardira. on. 27 apr.—BriUki in '•talci so izvršili no-r'» nemška mesta in •« središča ter naclj-• v Franciji, Holan-'Kiji. Bombe ao pa-Schweinfurt »n kontrolirana parila Maja izroča o bomb-Mu na industrija v predmestjih Pariza. Napad je trajal eno uro in v tem času so zavezniki vrgli več tisoč ton bomb na predmestja. Čez dva tisoč britskih in ameriških letal se je udeležilo napa da na Nemčijo, Francijo, Belgijo in Holandijo. Zavezniki so.v teh napadih izgubili samo šest letal. Ameriški letalci so metali bombe tudi na mesta v severni Italiji. Tarča bombardiranja so bili Turin, Milan, Parma in Fer rana. Zavesniški stan na Pacifiku, 27. apr.—Ameriške čete so prekoračile Sentansko jezero in zasedle dve japonski letališči pri Hollandiji, poroča glavni stan generala Douglasa MacArthurja. Avstralske čete so zdrobile japonsko silo v bitki pri Madan-gu in zasedle to japonsko bazo. Japonska sila okrog 60,000 mož je v pasti na severne obrežju Nove Gvineje in v nevarnosti uničenja. Obroč, ki ga tvorijo zavezniške čete, se zožuje okrog japonske sile. New Delhi. Indija. 27. apr.— Britske in indijske čete so zadale težke udarce japonski sili na fronti pri Imphalu in Kohimi, poroča glavni stan admirala Louisa Mountbattena, vrhovnega poveljnika zavezniške armade v južnovzhodni Aziji. Več sto Japoncev je padlo v bitkah z britskimi in indijskimi četami. Zavezniki kontrolirajo 20 milj od 60 milj dolge ceste med Imp-halom in Kohimo. Okupirali so hrib Mapao na severni strani ravnine pred Imphalom. Operacije britskih in indijskih čet podpirajo bojna letala z bombardiranjem japonskih pozicij. Partizani se izkrcali na Korčuli Cez 800 Nemcev padlo v bitki • London. 27. apr.—Komunike iz glavnega stana maršala Tita, poveljnika jugoslovanske osvobodilne armade, pravi, da so se partizanske enote izkrcale na Korčuli, otoku na Jadranskem morju. Ta leži 20 milj od otoka Mljeta, kjer so se partizani prej izkrcali. Partizani so zasedli Blato in Velaluko na Korčuli. Komunike pravi, da Nemci drže še eno mesto na otoku. V bitki, ki je sledila partizanski invaziji Korčule, je padlo čez 800 Nemcev, ena nemška vojaška posadka pa je kapitulirala. Partizani so zaplenili tudi velike količine orožja, streliva in drugega bojnega materiala. Anglija ne bo odstopila baz Churchill pojasnil stališče vlade London. 27. apr.—Premier VVinston Churchill je v svojem govoru v parlamentu pojasnil stališče vlade in naglasil, da Velika Britanija ne bo odstopila baz, katere je dala v najem Ameriki in drugim državam za vojaške namene. To je bila najznačilnejša Chur-chillova deklaracija, da se Velika Britanija ne bo odpovedala bazam na svojih otokih in po-seščinah. Deklaracija jedila v prvi vrsti odgovor nekaterim ameriškim senatorjem in kon-gresnikom, ki vodijo agitacijo, da Amerika obdrži baze na brit-skem ozemlju, katerih zgradnjo je financirala. Premierjeva izjava izraža imperialistične težnje in smernice, Nemška sila na Danskem ojačana Transportna letala dovažajo vojaške čete London, 27. apr.—Za zagri-njalom, s katerim so Nemci obdali Dansko, se skriva gibanje nemških Čet. . Poročila pravijo, da je bila nemška sila na Danskem ojačena v zadnjih dneh. Nemška transportna letala do-važajo nove čete na Dansko. O-čitno je, da se nemško poveljstvo boji zavezniškega sunka proti Danski. Danci so uverje-nI, da je zavezniška Invazija blizu, kar pojasnjuje širjenje sabotaže. Bombne eksplozije so se pri-aetile v Copenhagnu, glavnem nestu. Čez 50 bomb je eksplodiralo v mestu zadnjo nedeljo. Nacijake vojaške avtoritete zatirajo nemire in izgrede, ki so nastali v Copenhagnu po ekse-kuciji danskega študenta. Na-cijsko sodišče je obsodilo študen ta v smrt zaradi napada na nem škega vojaka. Ruski list kritizira zaveznike Vojni napori zaostajajo za produkcijo Moakva, 27. apr,—Rdeča zvezda, glasilo ruske armade, piše, da je nastala nadprodukcija vojnega materiala v Ameriki iz razloga, ker zavezniške vojne operacije zaostajajo in niso v soglasju z obsegom produkcije vojnih industrij. Avtor članka v Rdeči zvezdi je Vasilij Čerprakov. On naglasa, da je sedanja situacija nastala iz razloga, ker vojni napori Amerike in Velike Britanije so daleč v ozadju industrijskih naporov. Ogromni industrijski napori ameriškega ljudstva pridejo v polno veljavo, kadar bodo zavezniki invadirali zapadno Evropo in ustanovili drugo fronto. Čerprakov dalje pravi, da se je produkcija orožja, strelivs in drugega bojnega materiala povečala za 25 * kralja Jurija, da je on za usta- tožen kršenja zakona, ki prepo-n^ ui vlade, v kater, bo-. veduje upoahtev otr^RlUen-do imele vse pol«*"« Snipejihaler br, moral nastali pred predstavništvo. ^^n prihodnji teden. zatiranje črnih tržišč v južni italiji Zavezniške vojaške av toritete priznavajo potezkoce NAPADI NA TOVOR. NE AVTE Neapel. Italija. 27. apr.—Po več mesecih zavezniške okupacije Neapla so ae razvila črna tržišča, raketirstvo, spremljano z nasiljem, in tatvine v južni Italiji. Zavezniška vojaška vlada (AMG), ki skuša zatreti ta tržišča, dobiva dnevno poročila o napadih na ameriške tovorne uvte in navalih ns skladišča živil. Nekaj malih raketirjev je bilo aretiranih, toda vodilni so se izognili ječi. Polkovnik Charles Poletti, bivši newyorški podgoverner, ki je pokrajinski komisar zavezniške vojaške vlade v Neaplu, je v razgovoru s časnikarji razkril potežkoče pri zatiranju eritih tržišč in raketirstva. "Zavedati se moramo, da sta Sicilija in južna Italija leglo gangežev, raketirjev in roparjev," je dejal. "Mnogi, ki so se izurili v tem poslu, so bili v Ameriki in se tam posluževali metod, ki so producirale val zločinov. Dobili smo pelo poročila, da italijanakl gangeži, ki so jih ameriške oblasti daportirsle, so aktivni v južni Italiji, dasi nismo še nobenega prijeli." Gangeži se zatečejo k podkupovanju, kadar je treba. Zavezniške avtoritete so bile informirane, da so zapleteni v škandal nekateri ameriški častniki. Prodajali so gangežem in raketir-jem vojaško blago, ki je potem prišlo na črna tržišča, , Člani enega krožka, ki je operiral črna tržišča, so bili nedavno aretirani. Na obravnavi pred sodiščem so priznali; da so prodajali blago, ukradeno iz vojaških skladišč, po visokih cenah. Devetnajst obtožencev je sodišče obsodilo na deset let ječe, Poleg živil in drugih potrebščin, ki prihajajo na črna tržišča in se prodajajo po visokih cenah, so drugi problemi, ki delajo preglavice zavezniškim avtoritetam, Znano namreč je, da imajo tudi kmetje zveze z rake-tirji, ker jim plačujejo višje cene za pridelke nego pošteni trgovci. Amerika mora povečati mornarico Povojna kontrola Pacifika in Atlantika New York. 27. apr.—Mornarični podtajnik Jame« V. Poreatall je v svojem govoru v tem mestu naglašal potrebo povečanja boj* ne mornarice, da bo Amerika pripravljena na vse eventualno sti, kl ae lahko pojavijo po zaključenju sedsnje vojne. Mornarica nai bi ščitila dostope do olja in ležišč železne rude v tujini. Forestall je za to, da Amerika obdrži koncesije k lede izkorišča* nja oljnih polj v arabskih drža* veh "Ameriška politika v bodočnosti ae bo morala v velikem bargu naslanjati na kontrolo Atlantika in Parifika," je dejal, "Taka kontrola je mogoča le. če Amerika zgradi močno mornar i- M Mornarični podtajnik je dalje rekel, da ao amrišk* rezerve olja večje kot ao veščakl dom ne vali pred nekaj leti. Oni ao tr* dali. dar bodo isčrpene v prihodnjem deaetlrtju, kar pa ae je izkazalo za napačno. Domače vesti Na 1, maja ne bo Proavete Prvi maj je po pravilih praz nik za vse, ki so uposleni v gl uradu jednote, zato Prosveta ne izide prihodnji pondeljek. Oblaki Clucago,—Vinko in Mary Sug-lich iz VVashingtona, D. C., sta 27. t, m. obiskala gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Nova grobova na sapadu Aspen, Colo.—Društvo 51 SNPJ je izgubilo dva svoja člana Umrl je Andrej Ferderbar, star 63 let in doma iz takozvanih "Hrvaških poljan" na Dolenjskem. V Ameriki je bival okrog 40 let. Bolan je bil samo pet dni. Koliko je znano, ne zapušča sorodnikov. Dne 10. aprila je umrl Joseph Belle, star 63 let in doma iz vasi Tolsti vrh pri St. Jerneju na Dolenjskem. V Ameriki ja bival 40 let. Bolan je bil dvajaet mesecev. Zapušča ženo, enega sina pri pomorščakih v južnem delu Pacifika, dva brata, enega Uniontownu, Pa., in več sorodnikov. Družinska tragedija Cleveland, O.—Zadnji pondeljek zjutraj se je zgodila družinska tragedija v slovenski našel-■>ini. Žrtev je postala Terezija Maftos, na katero je mož v pijanem stanju streljal in jo ubil, nakar si je sam skušal vzeti Živ-jenje. Sosedje ao povedali policiji, da sta se zakonca začela prepirati v nedeljo zvečer, nakar je mož z nožem navalil na avojo ženo, ki pa mu je ušla in prebila noč pri sosedih. Ko se je zjutraj vrnila, se je prepir ponovil. Mož je pograbil puško in začel streljati. Po stansh in stropu so luknje od krogel. Žena je spat sbe-tala U hiša. mo* pa ja skočil njo in krogla Jo je zadala v desno stran. Naglo so Jo odpeljali v bolnišnico Mt. Sinai, kjer je eno uro pozneje umrla. Po tam strašnem dejanju si je skušal mož končati življenje. Večkrat je sprožil puško proti sebi, toda vsak strel je šel mimo. Končno je vzel kuhinjski nož in al zadal več ran, kl pa niso nevarne. Odpeljan je bil v mestno bolnišnico, kjer je pod pollcljaklm nad zorstvom. Terezija Matoa, dekli ško ime Pižem, Je bila stara 50 let in rojena v Clevelandu. Nov grob v Mlnneaotl Kveleth, Mlnn —Tuksj je umrl John Bezil, star 58 let, član društva 6« SNPJ in doma iz Dola pri Ljubljani. V Ameriki Je bival od I. I»08 Zapušča ženo, tri hčere in dva sinova. V bolnišnici Sawyerville, 111.—V bolnišnici St. Franci« v Litchfieldu se nahaja George Vercic. Pri delu v premogovniku Kuperior Coal Mine si je poškodoval hrbtenico. V bolnišnici Imj najmanj osem tednov. Unija CIO pozdravlja - akcijo federalne vlade Upoelitev ienek v ameriških industrijah NVashington, I). C., 27. apr,— Pravkar objavljena uradna stu-tistika kaže, da je bilo ob koncu marca 10,880,000 žensk uposlenih v ameriških industrijah, 010,000 več nego v istem mesecu preteklega leta fttevilo delavcev v industrijah Je znašalo v marcu M,480,(NJO, milijon manj nego pred enim letom. Allman odrediI razpust policijske unije Chicago, 27 apr .--Policijski komisar James P. Allman je od* redil razpuat nedavno ustanov* I Jene policijske unije, toda poli* ciJsM poničnik Charlea A, Ari* deiaon. ptedaednik unije, »e je uprl odredbi. Dejal Je. da bo tiral zadevo pred federalno vrhovno sodišče, če bo potra»bno Angleški letalci napadli nemški konvoj lxmdon( 27. apr —Angleški letalci ao napadli nemški konvoj v bližini fkida, nevernega norveškega pristanišča. Bombe so liotoptl* dva parnika, štiri pa poškodovale. A , Ameriška Poljaka dospela v Moskvo Odzvala sta se povabilu sovjetske vlade Waahlngton. D. Cm 27.* apr.— Na Poljskem rojeni profesor čl-kaške univerze in poljski katoliški-duhovnik is Springfielda, Mas,, sta doapela v Moskvo, se glasi naznanilo uradnikov državnega departmenta. Tja sta Šla na povabilo sovjetake vlade. Mnenje prevladuje, da bosta imela važne razgovora s ruskimi voditelji v zvezi s sporom med poljsko ubežno vlsdo in Rusijo, ki je nsutal glede začrta-nja nove meje med državama. Ta spor dela velike preglavice Združenim narodom. Državni department je razkril, da se v Moskvi nahajata Oacar Lang, profesor na člkaški univerzi, in rev, Stanislav Orie-manski iz Springfielda, Mass., obenem pa Je. poudaril, da sta la v Moskvo kot privatna ameriška državljana, ne pa kot reprezentanta ameriške vlade. New York. 27. apr, — Llat lerald Tribune pravi, da sta ?rof. Lang in rev. Orlemonski dospela v Moskvo x namenom sodelovanja v naporih sa sbli-žanja med poljsko ubelno vlado in aovjetako Rusijo. Žaoa Langs je izjavila, da bo njen mož obiskal poljsko vojaško enoto v Rusiji. Murray za ustanovitev odbora Problem preureditve vojnih industrij Waahlngton. D. C., 27. upr,— 1'lulip Murray, predsednik Kongresa industrijskih orgunlzucij, je dejal, da je za ustanovitev centralnega odbora, v čigar področje naj bi spadala preureditev industrij, ki so zdaj udeležene v vojni produkciji, za produkcijo civilnih potrebščin po zsklju-renju vojne, , Murruy Je nsatopil pred člani Mcnatnegu odseka r.a vojaške zadeve, ki vodi zaslišanje o problemu upo«litve delavcev v povojni dobi. On je dejal, da morajo centralni odbor, če mi formira, tvoriti reprezentantje delavcev, delodajalcev in vlade. 'Treba bo ustvariti prilike za uposlitev milijonov vojakov, ko se vrnejo v civilno življenje," Je rekel Murray "Kongres bo moral storiti korake, da se to zgodi. Njegova dolžnost Je tudi izboljšanje sistema brezpoaelnoat-nega zavarovanja, da bodo dobili večjo podporo oni, ki ne bo do takoj uposleni v industrijah " Odmev zasege lastnine Montgomery Ward A Co. KOOPERACIJA Z NOVO UPRAVO Chicago. 27. apr— Hsnry B. Anderson, predsednik krajevne unije United Retail, Wholeaale 6t Department Store Employeea, včlanjene v Kongreau lnduatrlj organizacij, je pozdravil akcijo federalnih avtoritet, ki so na podlagi odredbe predsednika Moosevelta zasegle lastnino Montgomery VVard & Co. "Naša unija amatra akcijo sa težak udarec reakcijonarnim in-dustrijcem, ki ao upali in Še u-pajo, da bodo zdaj, ko Je Amerika v vojni, uničili delavske organizacije in one federalne agentu re, ki ao bile ustanovljene aa vzdrževanje reda ln isvsjsnje demokrstičnih procedur," Je rekel Anderson. Drugi uradniki unije so obdol-žili kompSnijo tsrorisms. Ko so se stavkarji vrnili na dalo, je skušala kompanija uatvarltl ras* kol med člani unije. Štiri stav* karje Je odalovila. Ti ao Joaeph Saracca, Erlch Stainar, Jamaa VVilson in Roselle Manlno. linija trdi, da jih je kompanija odalovila pod pretvezo, "da so bili naallni na stavkovni straši." Anderson ja Ijčltj Več masla za civiliste v maju VVaahington, D C, 27 apr -Urad administracije za kontrolo cen je naznanil, da bo 112,000.'! (MNJ več funtov maala na razpo lago civilistom v »naju, ker ao m* zaloge povečale. Za funt ma*1 ala bodo gospodinje dale štiri pointe manj kot doalej, dvanajst nameato šeatnajat. Federalna žl» vllaka administracija je iatočaa no naznanila, da bo več aladole-da /m civiliste v maju In juniju. Angleški letalci potopili španski parnik l,ondon. 27. apr - Radio Berlin poroča, da ao angleški letalci napadli In potopili španski parnik llleca v Francije dalje rakal, da kompanija Ščiti stavkokaae. Ti so dobili boljša dala, dočim ao stavkarji ispostsvljenl Ukanam in diskriminacijam. "Unija," ja dejal Anderson, "bo v vseh osi-tih kooperirsla s novo upravo, ki jo je jMJstavila federalna vlada." Sewell Avery, načelnik odbora direktorjev Montgomery VVard St Co., je znan kot zagrizen sovražnik unij, V boju proti unijam In Rooaeveltov! administraciji je že več lat. Člani unije so ga itvižgall, ko ja v spremstvu vojaških .čet zapuatil urad Slišali so se vzkliki: "Suženjstva pod upravo Averyja Je konec, - Avery je mislil, da Je več kot federulnu vlada, a Je moral kupitulirati " ■ VVaahington. D. C., 27. apr.— Federalni justični tajnik Pran-cls Biddle Je dejal, "da oblaat predsedniku Koosevelta v zadevi zasege lastnine Montfomery Wurd L Co. temelji na delavskem zukonu in skupni avtoriteti, ki mu jo duje federalna ustava kot vrhovnemu poveljniku ameriške oborožene sile. Na podlagi Connully*Hmlthovega zakona lahko odredi *uaego vsaka tovarne ali jiodjetja, ki isdeluje opremo sa armado, mornarico ln letalsko silo, uli pu Je poveaano z vojnimi napori. V to kategorijo apada Montgomery VVard a Co. Njena tovarna v ttpring-fieldu, 111., izdeluje pritlkllne za bojna letala, podjidja v Chicagu pa ao udeležena v prodajanju in razpečevanju poljedelskih strojev" Vojni delavaki odbor ja la v februarju I. 1842 obdolžil kompanijo nepoštene taktike ln kršenja piovizij VVagnerjevega sa-kona, kl garantira delavcem pravico organislranja In kolektivnega pogajanja. IJod pritiskom odbora je morala podpiaa ti pogodbo z unijo CIO. Kampanjo, da uniči unijo, vodi la dolgo čaaa, Postavila aa ja po. po robu vojnemu delavakamu odboru, kakor tudi Rooaavaltu, s deklaracijo, da na bo podpiaa-la nove pogodbe s unijo. potrdili In ne zanikali poročila. Berlinsko poročilo doetavlja, da bližini obrežja južne bo ftpaiuja naslovila protest brit-HnUki krogi niao ne akl vladi. Si the enltghtenment GLASILO IN LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Orpu ot and publiakod br Slovene Nalloaai Bonolil Sodo* Naro£nioa sa Zdruiene drisr. (Isven Cbicoga) ta Kanado I* 00 JtoovZo sa pol I.U. 11.50 sa *trt lete, sa Chkrapo inokolico Cook Co.. 17.50 sa colo loto. »7$ ta pol leto; " tooaamstTo *ltocx«,lk>n ratos: tor »ho Uniloljše nič slabše kot so oni, ki žive po palačah, odeti v svili iri bar>.unu. Pred leti, posebno pred prvo svetovno vojno in pred razvojem f altoma v osrčju Evrope je bilo drugače. Prvi maj je bil največji delavski praznik, ki je dobil odmeve v vseh deželah, kjer koli je bito kaj industrije, kjer koli se je razvilo moderno delavsko gibanje. Posebno je bil impozantno praznovan po vsej Evropi, kjer no sc 1 maja ustavila vsa industrijska kolesa, delavske množice pa demonstrirale in sanjale o velikih idealih svobode, bratstva, enakosti ln pravice. Pa tudi v Ameriki je Prvi maj dobival iz leta v leto večje odmeve s poredno s prodiranjem razredne delavske zavesti. Tudi v tej deiell "robustnega individualizma" so bili časi, ko je napredno delavstvo odložilo orodje ta dan in praznovalo Prvi maj v velikih pohodih. V marsikateri tovaini je manjkalo delavcev U dan in marsikatera tovarna in premotforov sta počivala. Danes so vse to le spomini, melanholični spomini. Življenje sc čestokrat bridko norčuje lz Upih idealov ln globokih stremljenj posameznika ali gibanja, ki Jih nosi. In življenje—ali usoda—se zadnja leta bridko norčuje iz globokih simbolov Prvega majnika, mednarodnega delavskega praznika. To norčevanje, ta ironija je dosegla vitek v Nemčiji, kier je nacizem pervertlral tudi to veliko svetinjo zavednega delavstva in Prvi maj proglasil za nacijskl državni piaznik. ln tako ie v Nemčiji služil ta veliki praznik za aejsnje rasnega sovraštva in puhlega "arianizina," namesto za oznanjanje mednarodnega bratstva, enakosti in svobode. Živimo v težkih, temnih dm h, ko Je svet zopet v plamenih največjega barbarizma, Včasih ne nam je zdelo, da zremo v obraz lepil bodočnosti, ko si bo človok ustvaril fizične pogoje in razme-le—environment—v katerih bo res lahko človek, s pravico v srcu, ne aamo na jeziku, ovekovečen z demokracijo, ki bo res demokracija, nc pa politična znamka, vod katero uganjaš razne lopovščine in izkoriščaš svojega bližnjega, neglede kakšne polti, vere ali političnega prepričanja ie. * ♦ V teh temnih in meglenih dneh mora biti človek velik optimist, ako vidi pred sabo lepšo bt,do< nost za človeštvo. Te nam vsaj današnja realnost ne obeta in tudi ne prinaša. Tajna mednarodna diplomacija, ki je sedaj v sedlu v Waahingtonu, Londonu in Mo-kkvl, kjer za kulisami kujejo nekak "nov" povojni svet, ne more punesti lcple bodočnosti posameznim narodom in človeštvu, kakor je tajna diplomacija ni še nikdar prinesla. Velika bojazen je, kar ta tajna diplomacija Vujc za kulisami, je svet starega impe-lialicma, ki bo spremljan šc z večjim militarizmom kot smo ga \ulelt v preteklosti. In če sc v teh slutnjah, kt bazirajo na analizi \st h prrtinentnth fakUirjev, r.e varamo, bo rezultat vsega trgati etji svetovni požar. še silnoji.i »n še bolj barbarski od Nedšnjega. Kaj in kje jc izhod iz vsega tega? Predvsem Je potrebno, da sc dovrši vo vrne k osnovnim pitneipom in idealom, ki jfh simbolizira Prvi ntaj. Ce hoče doseči lepšo bodočnost, v kateri bo vsak pcedinee in vsak narod imel piavico do Življenja v zameno za njegovo sodelovanje—ne dominati|o!—v novi mednarodni skupnosti, tedaj *e bo bičano človeštvo moralo oprijeti velikih idealov in imholnv Prvega maja. 7. drugo besedo: Po tej str arn i tragediji mora Prvi maj ne samo l«rtnti mednarodni delavski nraznik, marveč praznik vsega človeštva. Posvečen mora biti Ih Ii kot ie b'l kdal v preteklosti ined-naiodttrmu bratstvu, svobod« m enakosti. Posvečen mora biti mitnemu *ožtt|u narodov^ poa *eševanju svetovnega miru in mednarodne pravičnosti. Amivak vse to io izključeno, dokler se na-imll ne oklenejo socialne oravičnoati. Posvečen mora biti tudi ne-1 ► omprt:misn« mu nasnmtstvu napram militarizmu, v katerem ho bolni kapitalizem še beli iler* Ukal svoje rešitve kot jo je v pre-| t.-klesti In dai.i je Prvi maj zadnji leta zatemnel, bil pcrverzlran poj i uoš)utn nacizmu, mora po tc vojni nopet vstati v vsej svoji veli-i Itfl kol simbol in nosltelj pravičnejše človeške družbe V pro-ribvifanje tega namena, kakor tudi svetovnega miru, Se naj ga poj Uj vojni oklenejo vsa ljudstva vseh dežel Tako bi Prvi utaj po-1 ^ to I tesnit m» prvi pravi mednarodni praznik, posvečen visokim idealom človeštva. o Averyjeva privatna vojna Zadnji teden »mo na tem mestu komentirali boj Montgomcry j VVatd Co. ki i»a vodi >e štu< leta proti uniji skladiščnih in trgov* ekih delavcev CIO Njen predsednik Sewell Averv se je s svojo skupino Industrijskih fašistov te dni arogantno postavil po robu tiuii predsedniku /.dru'enih dišav in k svojo skrito povedal, da ne pii/rUva m »bere Plasti nad >al>o. nobenega takona, ako mu ni no volit T?ko je bila zvezna vlada ntisiljena /aaečt njegovo veletrgovsko podjetje v Chiragu in enforMtati odlok vojnega delavskega odbo-ia. ki nI odredil nič druge* s kot obnovitev stare kolektivne pogodbe x unijo Stavka teh delavcev je bila na vael črti upravičena. Arogantni Aveiv se zdai'nametava /ateč» na sodišče proti vladni rasefbi njegovega podjetja (Jotovo je tudi tn. da bo dniftha na-daljevela vojno proti uniji CIO dokler pod vodstvom industrij, skih fašistov O PISMU IN O MAČEHAH Indianapotka. Ind.—Tu sedim in premlMjdjem. Prosveto sem prečitala, kar je zame veliko premalo; v par urah jo vso preberem, potem pa se moram česa drugega lotiti. Knjig Imam mnogo vseh vrst, ker so mi Jih prinesli dobri ljudje, ki vedo, da rada berem. Se celo iz Pennsylva-nije sem dobila zavoj knjig, za-kar se Pepci Iskreno zahvaljujem. Moja soba je sedaj podobna knjižnici, toliko knjig imam. Pravkar sem prejela sinovo pismo iz Islandije, v katerem mi piše, ako bi mu mogla poslati kakšno angleško igro, da jo bi uprizoriM. On je namreč že večkrat nastopal v raznih igrah, zato ga to še sedaj veseli. Pisal je, da ima Id ve igri, eno slovensko in eno angleško; slovenska je prekratka tn angleška pa ni zanimiva. Zelo rad bi videl, če bi mu jaz poslala kakšno igro, am~ pa k jaz nimam nobene in ne vem kam naj se obrnem v tej zadevi. Zato prosim cenjene rojake, ako ima kdo kakšno dobro angleško igro, da jo pošlje me nI proti odškodnini, nakar jo bom poslala sinu. Morda ima Prosvetna matica kaj primernega. Moj naslov je: Josephine Mivc, 1145 Holmes Ave., India napolls, Ind. Dalje je tudi pisal, naj mu pošljem Prosveto, kar sem že storila. V pismu omenja, da ima lepo stanovanje in dobro hrano Pred kratkim je bil prvič v me stu, kjer so Uke hiše kot v starem kraju. Hodil je po ulicah in povsod so prodajali ameriško robo, ki je dokaj droga. Za steklenico piva plačajo 25c, za večerjo pa $1 30. V svoji sobi je skupa zbil nekaj desk in dela slike, le luč je bolj slaba. S slikami se je že doma pečal. Moj sin mt sedaj piše po slovensko, ko pa je prišel na dotičnl kraj, je pa pl sal samo angleško. Oblasti je naprosil, če mu dovolijo pisati slovenski, kar so mu dovolili Lahko mi piše enkrat na teden Tudi jaz mu pišem po slovensko Ko sem pisala te vrstice, je na vrata potrkal neki mož, ki mi je prinesel veliko rožo. Ustrašila sem se, ker sem mislila, da se Je morda zmotil. Ko je izgovoril moje ime, sem vedela, da je stvar namenjena meni. Seveda sem bila radovedna, kaj neki je in od koga? Bilo je od mojega sina! Dagi čitatelji, ne morem opi sati mojih čustev, kako milo se mi je storilo; solze so me obl le. Sin tako daleč od mene on kraj morja v Islandiji, na mizi pa njegovo darilo, darilo njegovi bolni materi. On pač vc, da aem mu bila vselej dobra mat zato me tudi on nc pozabi. Lc da se bi srečno vrnil zdrav in vesel! Zadnjič som brala par dopisov v Prosveti o mačehah, zato bom tudi jaz na kratko opisala dve materi v starem kraju. V naši vasi jc neki gospodar Imel več sinov, kakor je bila pač navada. Ker niso mogli ostati vsi sinovi doma, je oče kupil dvema sinovoma drugje posestvo, vsa-r. Si kemu pa je seveda dal nekaj dol ga s posestvi vred Ko se je eden pa ga takrat ni mogel dobiti. Vpraialh sem ga o materi, njego-vi mačehi, lft o očetu, pa je svojo drugo miter zeld pohvalil, tako da se flrti je dobro zdelo in bila sem vesela. Dalje mi je povedal, da »e je *tare/ft» sestra učila za učiteljico Iz tega se jasno vidi, da je velika ražlika med mačehami in mačehami, kakor je tudi velika teh sinov oženil, je bilo Vse aH razlika med materami in mate-right, le da se Bi mogel dolga iz-4 rami v teh dveh slučajih je neblti. Treba Je bilo plačati ob- L^i zaničevala svojo lastno resti, cvenka pa ni bilo, zato se hčerko, dočim je mačeha ljubila je odpravil v Ameriko, kmalu L^e pastorke kot svoje lastne C tem pa je odšla za njim* tudi I otroke. na. Imela sta eno hčerko, ki | Joeephine Mlvc. sta jo puJtilB doma pri stari ma- BPV teri, moževi materi. Ko »ta dolg 1 hej^CIJA TREPEČE ... poplačala, sta se vrnila domov Rock Springfc Wy©.-Da nas tik pred zadnjo vojno. Moz je resnično napredu- moral iti v vojno, žena pa jel™** ^ • ^ ostala doma s tremi otroci. Uva,- ^ - hiš Vsled otroka je pripeljala iz Amerike | ^fjkanja stanovanj. Kdor la tudi hčerko l/more' lahko kupi, BUPJIJ f ... , jI * samo vzame v najem. ■ Pri tem je bilo zelo čudno to, ^ Mezniilu družba Unkm da je Ust« mati zelo ^vr«ižilii ^ par sto hiš svojo hčerko, jo pretepala ter_ | naselbinah| kjer ima svoje ja nalagala težka dela, f^^T^ več^ jih "bo" baje zgradi-1 Filmska Igralka Lr«» Merrfck. a stara šele deset let. Onadva1 la v bodočnosti. Tudi delavcev Amerike. je pa rada i^UJtoM in fantje odili v ar vse dala in dovolila. Na hčerko mutuI * ^ _ . se je vedno »našala in ko je šla mad«- Ua mimo nje, jo je večkrat udarila.«vrnUl k hV< Ker sem hodila k tistim ljudem [uničil Kosov skedenj. Moja ma-ti me je poslala po vaseh prosit I I sena. šla sem v Pušje in dobila sem dosti sena in slame. Ljudje so dali kolikor so pač mogli. Ko sem se vračala domov, mi je padlo v glavo, da sem postala beračica z dvanajstim lctom!'Po-noči se mi je sanjalo, da sem hodil* o4 hiše do hiše < hka košaro. Ko sem sc zbudila sem začela jokati. Naslednje jutro mi je. mati rekla, da bom šla spet prosit, kar me je zelo prestrašilo, in sicer tako, da sem jo kar bosa ubrala k našim prijateljem. Gospodinjo sem naprosila, če ima kakšno de-lo zame za tisti dan. Povedala sem ji vzrok, da bi rajši delala kot prosila. Razumela je in me sprejela. Z veseljem sem se lotila dela in za prvi dan dela sem dobila celih 25 krajcarjev, kajti ta plača je takrat veljala za vse delavke. Potem sem šla k nji večkrat delat, tako tudi k drugim gospodinjam. Mati me sicer ni pustila, a jaz sem vselej zmagala z jokom, pa se je udala. Mislila sem si: rajši deset dni dela ;o en dan beračenja, b sem čitala omenjeni dopis, otroka, ki jih je pripeljala iz ^^ ker so i ..ji a--^ -o a* i™ia iim«l*elo primanjkuje zato, Ktr so, obsodil kviziinge, pa naj bodo Um si mislila: Pri 13 letih taka fantje sliv , L jiudje bivši naprednjaki, libe- revščina. Večkrat se mi je čud-se bi le kaj kmaiu i^ i^tol&ki ali pa socialisti. n0 zdelo, zakaj take razmere, svojcem. Nihče ne more zagovarjati kviz- Omenjeno dobro poznam in je ............... Ko ie Hitler Mvzel Avstrii° in linških duš, ki kooperirajo s Hit- dobra žena. Ona tudi omenja, na dnino, sem tisto kruto mater potem Češko, je bahavo rckel: herjem. če škof pomaga kvizlin- da je nabirala za SANS s svojo nekoč vprašaja, zakaj tega otro-IBog je z nami, pred Stalingra-|gu vreM|n M tudi pove, nesreča, v kateri je bil njen^moz y Prosvetl in Proictarcu ne opazite nobenih laži proti parti-|zanom in proti sovjetom. Taki napadi se pa vidijo v A. D., v ka-[ teri radi napadajo zlasti Adami ubit, tako je ona ostala vdova, hčerka pa je ostala pri svoji stari materi. Tako je mati ravnala s svojim lastnim otrokom. V tistih časih se je v naši va-. , . A n si zgodilo tudi tole: V Ameriki K Ti ^^.tnriJS!^ sta bila mož ih žena, ki sta ime. fJo reakciji kf ^ P"^^ la šest otrok. Žena je umrla in P* ^ ^Tt lT^^ on je ostal sam z otroci, nakar sc cim bo vojna končana^ je ^rnil domov iz Amerike. Otro- *mPak ™ P^prlcsni, da ci so bili v starosti od dveh do bo v naši stari domovini zavla-štirinajst let. Kupil si je majhno <*«! nov red, nove razmere, kjer posestvo in se oženil z žensko ne bodo imele ljudske pijavke srednjih let. Čez nekaj časa se Prostora. Pater Ambrožič si pn-je vrml v Ameriko, da si prislu- zadeva na vse krtpljfe, cfe bi ocr-žl nekaj denarja. Njegova žena, nil SANS in nekatere izvršne od-mačeha njegovih otrok, je sama bornike. Njegova propaganda je ostala doma s šestorico njegovih dokaj prozorna: on hoče tako otrok. In da ste videli, kako lepo Slovenijo in tako Jugoslavijo, je ravnala z njimi! Čistila jih je kakršni sta bili pred vojno. V in jih je rada imela. Štirje so stari Jugoslaviji so kruto vladali bili dečki in dve sta bili deklici, nazadnjaki in izkoriščevalci na-Kamor je šla. jc vselej s seboj roda, ljudstvo pa ni imelo nobe-vzcla najmlajše otroke. Seveda nih pravic. Te razmere se ne po-so jo otroci radi imeli in jo spo- vrnejo nikdar več! Da se ne vr-štovali. Vedno so jo klicali "na- nejo, zato bodo skrbeli partizani ša mama." Čez čas, ko so odra- s svojim junaškim odporom v sli, je oče vse štiri sinove dobil Osv* bodilni fronti, katerim po k sebi v Ameriko in sedaj so v»i maga tudi SANS. ki je poslednje štirje v ameriški armadi. Starej- čas. razgalil slovenske kviziinge, ši sin je bU tukaj v Indianapolisu [s Katerimi sodeluje tudi ljub-pri meni, ker je prišel delo iskat, | l£i s ki škof. Vsak pošten človek £ tikan, kajti tam živi maziljeni Uem Prosvete italijanski starec, četudi ;majo| Franca Golob, RibnicanU Nemci Rim za središče svojih , vojnih operacij proti nam in na- KALIFORNIJSKO ZLATO šim zaveznikom. Vatikan igra 8acramanto, Calif.—Leta 1919, še vedno staro politiko: vatlkfin- ko sem delal v Mullanu, Idaho, ska politika pomaga reakciji in sem v listih čital o zlatih rudni-pomaga držati ljudi v temi. Va- kih v Grasi Valley, Californija. tikan se bolj boji Moskve kot To me je vleklo, da sem se kom Hitlerja, zato pa uravnava svojo no odločil, da grem delat v zlate politiko po tem pravcu. Veliko rudnike, kajti zaželel sem si vi- zla na svetu se bi odpravilo, ako deti žile zlate rude. Nekaj me« se bi Vatikanu pristnigle peruti, secev pozneje sem povezal tvoj To Pe bo zgodilo takrat, ko bodo kovček in sem se podal na posta preprosta ljudstva dobila več jo železnice Union Pacific, da me pravice. vlak odpelje v Travnato dolin« Upanje postoji, da po zaklju- (Grass Valley). čenju sedanje vojne ne bodo Po dvodnevni vožnji sem do-jmeli več moči razni izkorišče- spel v "Zlfto mesto." V Muli* valci in prodajalci nevede ter te- nu je na zemlji ležal sne«, v oko me. Ako se to zgodi, potem se lici zlate rudarske pokrajine J« ne vrši sedanja krvava igra za- bilo vse zeleno in v cvetju, v'i n?an, temveč se vrši za svobodo del sem, da tu raste tudi sadfl in demokracijo navadnega člo- tako tudi kostanj, kakor v st* veka. Nikakor pa ne smemo pri- rem kraju. To se mi je najM čakovati, da bo ta vojha odprk- dopadlo in mislil sem si: tuM vila vse krivice, ker jih ne bo. se bo dalo lepo živeti. Dovolj bo, čfe izgube svojo moč Najprej sem obiskal Johni plavni tirani, tako da si bodo Doltarja na njegovem dom« ljudstva lahko uredila svoje živ- John je bil siccr oženjen. an«F« Ijenjc na lepši in boljši način.' njegova žena jc odšla v drui J. Plntar, 10. | kraje, zato sc jc pedal in meni je dal eno sobo v najetn VESELICA DRUŠTVA 319 |Res, prijetno je bilo. I Cuddy, Pa.—Društvo 310 SNPJ ' priredi plesno veselico v nedeljo. k™a * ^ dne 30. aprila, v lokalni dvorani. k™n !f J f ' km da n/ S tem se nudi lepa prilika vsem v,ck* harmonike, k..k udel cŽe^ ka i t ^ za o^bo taS P^^m še. vprašat , ^ njegov orkester Melody Mixem.lC,lel vraga' MJ Naša zadnja prireditev je bila zelo uspešna in upamo, da bo tudi naša nedeljska plesna veselica istotako uspešna. Uljtidno ste vablj^ii vsi, da se udeležite. (Prišlo prepozno za obligatno številko—ored.) ' Amelia Kos. tajnica. Člant posadko ameriškega letalenaeea pri Moka Roju ma P. mku SOLATA. FINA JEDAČA Roundup. Mont.—Tudi tukaj v Montani imamo lepo pomlad in regrada je dovolj za vse one, ki ga nifli jedo. Poleg tega pa imamo dokaj ugodno vreme, tako da so nekateri poaadill le vso zgodnjo zelenjavo. Se predno bo ta dopis zagledal beli dan. bova z možičkom jedla domačo solato. To vam je fina jedača! Pred kratkim mi )e slučajno prišla v roke Nova Dob*, kjer sem čitala dopu Katarine Peni-ce. kako te bila reva v starem kraju lačna To me je spomnilo na moja mlada leta Ko sem bila stara 12 let. je v naši vasi požar Glej vraga, ■■ Žnorcl. Da mi ni bilo treba daleč hoditi na delo. sem P™ am neje preselil od Johna| I kočo. Tri dni potem, ko »eni "premufal" v tisto kočo, je pn« v vas sosedova vdova neka ir Imela je petero otrok in mi je pihati na srce ^ sem ji. d. se name, - ^ vrniti v staro domovino »n o* mislim ne ženite v Mmije"« reč takrat šlo po glsv. bi dobil nekoliko te drag« ^ kovine, ženitev pa m> ni nw misel prišla, zlasf nc ^ ' katero bi priženil polne ^ ---katero bi bilo treba ce. za To ee je končalo tak(,,f kega lepega dne p v* godku te nekdo pon«» . kamenje meUl * •re^ imel mini in J^V^jg misliti na prtlBernrj^ na^-Jokn Tss?» na Mrtraii« nrTFK. 28. APRILA Teritorialna razdelitev Sovjetske unije (Dalje prihodnjič.) V Dagestanu živi bela vrsta več ko ducat—medsebojno sorodnih kavkaških plemen, ki so d„ konca stoletja živela pod kulturnim vplivom islama. Kot taka so bila v stalnem nasprotstvu do carske Rusije, bila dostopna revolucionarni propagandi, ter se aktivno udejstvpvala v obeh revolucijah 1908 in 1817. Vsa ta majhna plemena (Dkgestan nima niti 800,000 prebivalcev in najmočnejše pleme Avarcv šteje komaj 22% vsega prebivalstva) so boljševiki združili v dagestan-sko republiko. Slično so boljševiki rešili tudi upravno vprašanje srednje- in -?hodnokavkaških plemen med gornjim Terekom in dolnjim Kubanom z ustanovitvijo republike Gorcev, ki je združevala vsa gorska plemena na severnem Kavkazu. Rešitev pa ni uspela. Dagestan je namreč kljub geomorfološkim raznoliko stim zavoljo prometnega vpliva Hsspijskega morja in železnice Groznij-Baku ena prometno-remljepisna enota. Pri republiki Gorcev kaj takega ni bilo. Nadalje je ruska kolonizacija razjedla z ruskimi naselbinami srednje- m zahodnokavkaška plemena, česar pri Dagestanu tu di ni bilo, tako da manjka med posameznimi plemeni sklenje-nost. Težko je bilo nadalje zdru žiti k skupnemu delu plemena, ki so bila kakor Karbadlnci okoli Nalčika steber protirevoluciie, r revolucionarnimi plemeni, kakor so bili n. pr. severni Oscti ali pa Čečenci. Zaradi tega so boljševiki do 1924 republiko Gorcev Jikvidirali in namesto nje ustanovili vrsto samostojnih 0/emelj. Kavkaška avtonomna ozemlja io razen Adige-Čerkesov ob dolnjem Kubanu narodnostno isto-rodne pokrajine, v katerih živi XI'< (severni Oseti) do 98% (In-fuši in Čečenci) pripradnikov avtonomnega plemena. Nad Groznim živi najštevilnejše (360,000) in najkonservativftejše kavkaško pleme Čečenci, nad Vladikavkazom so Inguši in se-»erni Oseti, nad Nalžikom so avtonomna ozemlja Karačaj in Bal-kari, zahodno od gornjega Ku-bana je avtonomno ozemlje Čer-kesija (zadnje je najmanjše kavkaško ozemlje s 37,000 prebivalci) z upravnim središčem Batal-pašinsk, in nad dolnjim Kubanom so Adige-Čerkesi (49% Adi-|e-Čerkesov in 40% Rusov z llavnim mestom Krasnodarom. Severna kavkaška pobočja Postavljajo tako vsled številnih narodnosti, ki na njem predajo, in pa vsled gorskega, Prometno težkega gorskega »zemlja moderno upravno Tulijo. Zanimivo pri tem uprav-fc-narodnostnem ozemlju je dej-Jv«. da imamo upravna sredi-h-torej glavna mesta—v me- stih, ki sploh ne spadajo pod av-tonompa ozemlja. To velja za Groznij (glavno mesto Čečen-cev), Vladikavkaz (Inguši in severni Oseti), Batalpašinski (Karačaj in Čerkesija) in Krasnodar (Adige-Čerkesija). Isti primer imamo tudi pri Astrahanu kot glavnem mestu avtonomnega ozemlja Kalmi kov. Severno od dolnje Kume torej severno od Dagestana, se začenja avtonomno ozemlje Kal mikov, ki se na severovzodu konča ob Volgi. Kalmiki so se priselili iz Džungarije v XVII in XVIII. stoletju ter pogodbeno stopili v zavezniško razmerje do Moskve. Carska Rusija pa je za vezništvo kmalu izpremenila podložnost. Boljševiki so z avto nomijo Kalmikom 1920 ustregli narodnostnemu principu, obenem pa na svoj način obnovili tudi kalmiško zgodovinsko pra vo. Svojevrsten položaj zavzema republika Krim (Simferpolj) Večina prebivalstva je ruska in ukrajinska (51%), manjšina (27%) je tatarska. Ruse je do-vedla na Krim kolonizacija, Ta-tari pa so ostanki starega pre bivalstva in kot islamski fanatiki silno konservativni. Da jih pridobijo za boljševizem, so boljševiki, ko so bili 1919 drugič gospodarji Krima; proglasili Krim za republiko in dali vlado v roke Tatarom. To pa sta pozneje strla Denjikin in Vrangel; po njih polomu so boljševiki republiko Krim zopet upostavili. Tako je Krim danes edini preostanek vseh mogočih donskih, turkestanskih itd. republik, ki so bile ustanovljene med meščansko vojno v agitatorične s vrhe. Vojaška važnost polotoka, deloma subtropsko gospodarstvo s tujskim prometom, precejšnja narodnostna hetero-genost (7% Židov, Nemcev, 10% Grkov, Armencev itd.), končno pa revolucijonarno stališče, ki, naj popravi vse narodnostne krivice Tatarom iz carske dobe, je vzdržalo avtonomijo Krima. Isto taktiko boljševikov poznamo tudi s Kavkaza: z nacionalnimi koncesijami oslabiti odpor najkonservativnejših elementov in jih tako s šolo itd. približati komunizmu. Obratno kot proti ruskim kolonistom na Krimu so nastopali boljševiki proti Nemcem na Volgi (Pokrovsk, 64% Nemcev, 35% Rusov). Prvotno so sklju-čili boljševiki v nemško republiko {jamo nemške vasi. Ker pa se je izkazalo to kot nepraktično, so ji priključili tudi vmesne ruske vasi. Ostale povolške republike so le: Tatarska (Kazan, 52% Tatarov, 40'; Rusov), Ču-vašev (Čeboksari, 45% Čuva-šev, 40% Rusov) ter avtonomno ozemlje Marijcev (Krasnokok-čajsk, 53'/ Marijcev, A2'/> Rusov). %e na Uralu imajo avtonomno republikcf Baškiri (Ufa, 46'; Baškirov, 44'» Rusov), za hodno od srednje Kame pa Vot jaki svoje avtonomno ozemlje (lževsk, 55', Votjakov, 44% Rusov). Ruska, že v začetku novega veka započeta kolonizacija je razbila starejše finske in mongolske prebivalce na otoke, ki tvorijo danes posamezne narodnosti — najmočnejši, Tatari, Štejejo IV4 milijona pripadnikov — katere je rešil pred rusifika-cijo islam. Gospodarsko zanimivo je avtonomno ozemlje Komi ob gornji Vičegdi, gornji in srednji Pečori in dalje do Karijskega morja (Ustsisolk, 92'/» Komij-cev, 6% Rusov). Na tem ozemlju živi 80'J vseh severnih jelenov SSSR. Razvoj smotrene-ga gospodarstva s severnimi jeleni je velikanske važnosti za gospodarski razvoj vseh arktičnih narodov, ki živijo na skrajnem severu SSSR. Tako imajo Komijci naravnost zgodovinsko nalogo, da gospodarsko dvignejo in razvijejo z živinorejo ves ruski in sibirski sever. V avtonomni republiki Kare liji (Petrozavodsk) med Ladoš-kim in Oneškim jezerom ter Belim morjem in Finsko je narodnostno razmerje med Rusi in Karelci slično razmerju v ozemljih Baškirov, Tatarov ali Ču-vašev. Zunanjepolitično pa pri pada Kareliji propagandna naloga proti Fincem, ki smnrajo Karelce kot sestavni del finskega naroda. (Dalje prihodnjič.) Število Titovih pristašev narašča Cairo.—(Ona).—Člani hrvaške kmečke stranke pristopajo v Titove vrste. Bivši član jugoslovanske vlade v izgonu, tajnik cmeČke stranke v Sarajevu, je izdal poslanico, ki urgira, naj vsi Hrvati podpirajo Tita. Hrvaški uradnik MIlan Marti-novič, bivši finančni minister v ?uričevi vladi, je zagovarjal pristop nekaterih jugoslovanskih aarlamenfarcev kmečke stranke c Titovi provizorični vladi. Martinovlč je na čelu Jugoslovanskega kofniteja na bližnjem vzhodu, ki podpira Tita. o 9oljska " inteligenci ja med delavci London. (ONA).—V mnogih slučajih so sc dali člani poljske •inteligencije" deportirati kot navadni delavci v Nemčijo zato, da bi vodili odpor in sabotažo med poljskimi tovariši. Skrivni nemški memorandum, ki se nahaja tu, svari nemške delavske nadzornike proti tem Poljakom. V neki drugi okrožnici zahtevajo Nemci od nemških delavcev na Poljskem, da morajo poročati vsak slučaj ranjenih poljskih delavcev, ki iščejo njihovo pomoč, ker so osumljeni, da so bili ranjeni v bojih proti Nemcem. Najsaneeljlvejie dnevne dela vake veaii ao v dnevniku "Pro-avetl." Ali Jih citate vsak dan? JI L Sabotaža v CehoslovakHL MM Nejasnost namenov zavezniške zmage Spisal Harold J. Laski Ni bila edinost medzavezniške politike, ki je dosegla čudovite uspehe sovjetov na Krimu. Nevarnost bo zelo velika, če zavezniki še ne bodo imeli skupnih ciljev ob padcu nacizma. f Brez slednjih bo sledila tej vojni doba političnih velesil, posledica katere bo tretja svetovna vojna. Vlade na vsak način dolgujejo ta dogovoc svojim ljud stvom. Če bi velike žrtve ljudstva vodile v slepe ulice kot poprej. katerih edini izid bi bila nova vojna, tedaj vlade nimajo pravice zahtevati teh žrtev. Čas je že, da bi mijpvne cilje objasnili. Ne vemo mnogo o Churchillovih namenih, le toliko v kolikor je zanikal, da Atlantski čarter velja za sovražnike, in pa kadarkoli se mu nudi prilika, da podpira monarhistični princip. Zmešnjava vlada v Italiji, kakor tudi V Franciji, če ima pa Amerika jasno politiko, ne verjamem, da se je to pokazalo v Hullovem govoru pred kratkim. Stojimo pred vrati evropske invazije, ki bo stala neštete tisoče mladih življenj. Ni dovolj, da invadiramo za zmago, treba je jasno določiti, za kakšno zmago. Socialni red in zakoni, ki jih bodo prinesli zavezniki, ne bodo smeli kriti interesov neka-ternlkov in tradicij, ki so bile krive te vojne. Padec nacizma bo uvod za dokončni zlom japonskega imperializma. A vseeno bi nam morali zavezniški voditelji razkriti načrte za mirovno dobo, ki bo sledila. Tajnost v diplomaciji po-1 staja kaj skrivnostna. Glavna načela, zu katera so se Roosevelt, Stalin in Churchill izjavili, so nam dala nekaj upanja. Vsi navdušenja gre skozi pod-jarmljene dežele. Možje k*>t Orde Windgate dajejo svoja življenja za ta načela. V njihovem imenu se razdirajo evropska mesta. Pravico imamo izvedeti, če Imajo ts načela Isti pomen v Kremlinu kakor v Beli hiši, in isti pomen y Beli hiši kukor v Dovvnlng Streetu. To nI povsem jasno. Ali je govor tajnika mornarice Knoxa pomenil ameriške imperialistične cilje, ksr se tiče olja? Alt je Be-neševa želja za ustanovitev samostojne Čehoslovaške v nasprotju z zsvarovslno politiko Kremllna? Ali Ima Chlang-Kai-šek v mislih tsko Kitsjsko. v kateri bi nova državljanska vojna bila nemogoča? Ali je vrednotenje napora kitajskih čet proti Japoncem od Britancev isto kot od Amerikancev? Ali Imamo dokaze, da hoče poljska provlzorlč-ns vlada res prlspevstl k evropskemu miru? Je njihovs svtorl-tets res tako majhna, da ne morejo zatreti grdih znakov antisemitizma v njihovi vojski, ki jih niti tajnik za zunanje zudeve Eden ni mogel razložiti? Kdaj bo prišel čas, ko bomo zvedeli za pomen anglo-amerl-ških dogovorov? Zakaj žrtvuje Finska svoje mane dalje, ne da bi v Londonu tn VVaahlngUmu protesti rs li? Kda| ho mogoče zatrditi svetu, ds ne bomo žrtvo-vsli niti enega življenja zaradi jugoslovanskega In grškegs pre-Mtola? Kdaj bo Sovjetaka zveza igrelu tsko vlogo tis mednsrod-nem polju, da b Av«, Chlcag»f 13. 11». M IKK O a. KUHEL gl blagajnik............... MM So Lawndal« Av®, C hlcajb 13. lil LAWR*NCE ORAOIBHEK, tajnik bol od*. MSI Bo l.awndal« Av«, Chicago 13. III. MICHAEL VRHOVNIK. dlr«kt. mlad odd«l MM So Lawndalt» Av« . Chicago »3. III. PHILIP OOD1NA. upravitelj glaalla „„ ........ MST So Lawndal« Ave, Chicago 13. lit. ANTON OARDEN. urednik glaalla MM So Lavuidal« Av«.. Chicago 13. III. P*dpr«da«4alke KI'MER, prvi podpradaednlk ............... ... ------- 3M1 W Stotnik Prttlln. šef Jugoslovan, ska vojaške enote v R ual J L Ljubosumnost med redno vojsko in nacisti Nekje v Evropi. (ONA).—Notranji minister Heinrlch Hitom-ler Je potrdil nadvlado nuclstlčne stranke nad nemško armado s tem, da je nedavno ustanovil blizu Berlinu posebna ujetnlška taborišča za nemške čustnikc, ki se upirajo, da bi nacistična stranka nadzirala vojaštvo. Prekomorska agencija je izvedela, da je v omenjenem taborišču precejšnje število nemških častnikov od poročnikov do generalov,, ki so vsi žrtve Himm-lerjeve "varnostne službe," ki deluje med armado, da varuje nacistične interese. Pravijo, da je bil Himmler pred kratkim pri Hitlerju zaradi dovoljenja, da nemškim vrhovnim poveljstvom zmanjša oblast, ln da bi svojim lastnim generalom divizij nacijske elitne garde dal prvenstvo nad rednim vojaškim poveljstvom.' Sovraštvo med nacistično elitno gardo in med redno vojsko Je doseglo višek nodavno, ko lo se redni vojaki uprli, da bi povzdravljali uniformirane člane stranke. Posebno sodišče, ki sodi "zločinske" častnike, skoraj neprestano zaseda. Tri četrt sodišču tvorijo elitne čete in čustniki "varnostne službe," ena četrtina članov so čustniki redne urmu-de. Himmler sam se Je nekaj-krst udeležil /usedanju pod pretvezo, da se prepriča o razvoju zasedanja, resnično ps zato, du bi vplival nu sodnike, fte nikoli se ni zgodilo, du bi bil sojen čluri nsclstične stranke. Medtem, ko imu sojenec pravico do zagovorniku, nI mu zago-vornlk nikoli prilike, da bi so-jencu zagovarjal. Radkokdsj se izrazi, da "nI kriv," zagovornik se navudno izreče za olajševulne okoliščine za sojenca, zelo mulo kdaj za oprostitev. Poročnik, odlikovan z viteškim križem ln omenjen v dnevnem povelju zu hrabrost, je bil v Hi-gl, lutvijskem pristanišču, na |»o-tl domov. Tum se Je spri s člani garde, ker nI dobil piva, ki so ga oni imeli zudosti. Poročnik je jezno pripomnil: "Hitler Ima lepo bsndo v tej črni gardi," Vze-1 li so mu viteški križ In g u poslali zs šest let nu prisilno delo. i Drugi poročnik, odlikovan / zlatim ktlžem, je rekel, ko je bil1 domu nu dopustu, ds bi bil Hitler morsl poslušati nasvet generala Brauachitacha, naj zasede »smo najbolj važne dele Ukieji-ne, naftiettto da bi poizkušal pod'' jarmiti celo Rusijo. Poročnik je izgubil svoj čin In bil obaojen na štiri leta. Bi v ki bundovec, i Mg ubil driavljanstvo Chicago, 27. aprila.—Brriiatd C'laae«»n, bivši vodja podružnice N^mško-arnerlškega bundu, nacijske organizacije, v Hemrnon-du, Ind., Je izgubil ameriško državljanstvo, Federalni sodnik ! t »l»ht«i#ni»m |Mi|KMeni v Cbiaeeu imi Imu |H*ig#MnM >*aww|«»aa V vaiaea Imn =r= PROSVETA MIHAIL ARCIBASEV SANIN Poslovenil Stan« Krašovec (Nadaljevanje) "Pozdravljen, Anatolij Pavlovič, kriliš par kričiš!" "Dober dan, Kuzma! Kako se ima*? . . , Naj bo konj pri tebi, ne?" "Lahko tudi pri meni," je mirno in prijazno rekel kmet in prijel konja za uzdo. "Na lov, kajpak? . . . Kdo bodo pa tile?" je vprašal in prikupljivo pogledal Jurija. "Sinek Nikolaja Jegoročiva," je veselo odgovoril Rjazancev. < "A . , . Saj se mi je zdelo, da bo nekaj takega, obraz ima čist kot Ljudmila»Nikolajev-na . . . Tako, tako . . ." Jurija je bogve zakaj veselilo, da pozna ta Klari in prikupljivi kmet njegovo sestro in da govori tako prosto in laskavo o njej. "No, gremo," je veselo in živahno dejal Rjazancev ter vzel iz prednjega dela puško in vrečice in jih del nase. "Dobro srečo," je rekel za njima Kuzma in lahko sta slišala, kako je prigovarjal konju, ko ga je peljal k bajti. Do močvirja je bilo še eno vrsto hoda in solnce je bilo že čisto nizko, ko sta prišla do socnejše zemlje, pokrite s svežo travo travnikov, z močvirsko travo in s trstjem. Že se je zalesketala voda; zadišalo je po mokrem in začelo se je mračiti. Rjazancev je nehal kaditi; široko se je razkoračil ln hipoma postal popolnoma resen, kakor da bi se loteval zelo važne in odgovorne stvari. Jurij je odšel od njega na desno in si izbral nemočvirnato mesto za trstjem, kjer je bilo udobno stati. Naravnost pred njim je bila voda, ki je bila od svetle zarje, ki se je zrcalila v njej, videti čista in globoka, za njo je pa bil črn, drug breg, ki se je prelival v temno progo. In skoraj takoj so se nepričakovano pojavile od nekod race, težko mahaje s perotmi in jele letati po dve, po tri. Nenadoma so se prikazale iz trstja in obračale glave, ki so se razločno videle na še svetlem nebu, zdaj sem, zdaj tja ter letale nad njima. Prvi je ustrelil Rjazancev in zadel. Samec, ki ga je ubil, se je kot keps prevalil v zraku in nekje na strani težko pljusknil v vodo, da je brizgnilo na vse strani in da se je zamajala pribrežna trava. "Dobro srečo!" je zvonko in zadovoljno zakričal Rjazancev ter se zakrohotal. "Toda on je zares izvrsten dečko!" si je bog-ve zakaj mislil Jurij. Nato je ustrelil sam in prav tako srečno, toda raca, ki jo je ubil, je padla nekam daleč in je nikakor nl mogel najti, čeprav si je porezal roke z višem in je šel v vodo do kolen. Toda smola ga je še oživela: sedaj je bilo vse dobro, karkoli bi se zgodilo. Smodnikov dim je nekako posebno prijetno zadlšal v čistem in hladnem zraku nad reko; luči strelov so pa po veselem tresku lepo in svetlo vzplamtevale sredi že temnega zelenja. Ubite race so se prav tako prijetno kotalile na ozadju bledozelenkustega neba, ki se je po njem razlivala zarja in so se kom^j vidno lesketale prve, blede zvezdice. Jurij se je začudil nenavadno močnega in veselega, ln zdelo se mu je, da nl Ae nikoli doživel kaj tako zanimivega in živahnega. Nato so letale race vedno redkeje in redkeje in v vedno gostejšem" mraku je bil« že težko meriti. "E-hoj!" je zakričal Rjazancev; "čas je, da gremo!" Juriju se je škoda zdelo oditi, vendar je vseeno šel Rjazencevu nasproti; ploskal je po lužah ln se zapletel v travi, ne da bl več pazil na vodo. Srečala sta se hlestečih oči in stu močno, a lahko dihala. "No, kaj," je vprašal Rjazancev, "srečno?" "Seveda!" je odgovoril Jurij in pokazal polno torbo. "Vi pa streljate bolje kot jaz!" se je celo nekako razveselil Rjazancev. Jurija je veselila ta pohvala, dasi je vedno mislil, da prav nič ne upošteva telesne moči in spretnosti. "Ah, kje neki bolje!" je zadovoljen odvrnil. "Samo srečo sem imel!" Bilo je že čisto temno, ko sta prišla k bajti. Zelnik je utonil v'mraku, samo najbližje grede drobnih dinj, ki so dajale dolge, ploščnate sence, so se svetile od ognja. Zraven kočice je rez-getal neviden konj in je prasketaje gorela majhna, a svetla in živahna grmada iz suhega plevela, čula se je močna kmečka govorica, ienski smeh in enakomerni veseli glas, ki so je zdel Juriju znan. "To je pa Sanin," je začuden rekel Rjazancev. "Kako ga je pa prineslo sem?" Približali so se h grmadi. Belobradi Kuzma, ki je sedel v svetlem krogu, je dvignil glavo in jima prikupljivo pokimal. "Je šlo, kajne?" je vprašal v zamolklem basu izpod visečih brk. "Drugače pa sploh ne," se je oglasil Rjazancev. Sanin, ki je sedel na veliki buči, je tudi dvignil glavo in se jima nasmehnil. "Kako ste zašli sem?" je vprašal Rjazancev. "S Kuzmo Prohorovičem sva že stara prijatelja," je pojasnil Sanin in se še bolj smehljal. Kuzma je zadovoljno pokazal rumene korenine obrabljenih zob ter prijateljsko potrepal s svojimi trdimi, neupogljivimi prsti Sanina po kolenih. "Tako, tako," je rekel. "Usedi se, Anatolij Pavlovič, jej malo dinje! Pa vi, gospodič, kako se že kličete?" "Jurij Nikolajevič," je odgovoril Jurij in se nekam uslužno smehljal. Počutil se je v zadregi, vendar mu je že zelo ugajal ta mirni stari kmet s svojim prijaznim, napol ruskim, napol ukrajinskim narečjem. "Jurij Nikolajevič, tako ... No, bova znanca. Usedi se, Jurij Nikolajevič!" Jurij in Rjazancev sta privalila dve težki, trdt buči in se usedla k ognju. "No, pokažita, pokažita, koliko sta postreli-la, se je zavzel Ku^ma. Kup ubitih ptic se je zvalil iz torb in zama-zal zemljo s krvjo. Pri plapolajočem svitu grmade jih je bilo čudno in neprijetno videti. Kri je bila črna, sključene tačice so se pa skoro nekako premikale. Kuzma je potipal samca pod perutmi. "Masten," je rekel odobrevaje, "parček bl meni, Anatolij Pavlovič, kam jih boš toliko!" "Pa rajši vzemite vse moje," je oživljen ponudil Jurij. "Čemu vse? ... Viš, dober fant," se je zasmejal starček. "Ampak parček bom ... da se nikomur ne zamerim!" Tudi drugi kmetje in kmetice so prišli pogledat. Toda, Jurij ni mogel vsakega natanko pogledati, ko je dvignil oči od ognja. Sedaj se je prikazal iz teme en obraz, sedaj drugi, prišel v svetlo liso in izginil. Sanin je z nagubančenim čelom pogledal u-bite ptice, se odmaknil in je kmalu vstal. Ni ga veselilo gledati lepe, močne ptice, ki so se z razbitimi in polomljenimi peresi valjale v krvi in prahu. Jurij je radovedno opazoval vse in željno prigrizoval koščke zrele, sočne dinje, ki jo je rezal Kuzma z žepnim nožem v koščeni, rumeni roki. (So nadaljuje.) Lažnivi Nam-Bok Jack London 3 Nam-Bok je utihni), da odstrani košček lososa, ki se mu je zataknil med zobe. Možje in že-ne so |K)Veslle roke, k» se' jim m hotelo več delati, in so priča-kovnli h klonjenimt glavami. "Zagledal sem kanu, velik l.anu. Ce bi /dni/lil vse kanuje, ki ate jih kdaj videli v enega Kamena, In ta ne Inl tako velik." Vskliki j m 11111 dvoma so bruhnili u njih, piastan Koogah je zmajal z glavo. "Ce bl bila \ saka bjdaika |>e$»-čeno zrno," jr trmasto nadaljeval Nam-Bok. "in če bi bilo toliko bidark kolikor Je |M»Hka na ob-reiju. ne bi stvorile tak kanu, kakršnega *em videl zjutraj te-tilegli dne Bil Je zelo velik kanu in so ga imenovali ikunet Videl sem. kako je ta neatvor ta Veliki škuner plaval za menoj in na njem aem zagledal mote."- "Stoj, oh Nam-Bok?" ga Je pfekiml Opee-K wan. "Kakim ljudje ao bili to* Veliki možje*'' "Ne. navadni, taki kakor jaz ali U." "Je hitro plaval veliki kanu?" "Da." • "Njegove stranice sn bile visoke in možje majhni." Opee-Kwan je podkrepil to domnevo * prepričevalnim glasom. "In Widow Carritt On ' AS*r MUSM U. KaOiarin« J. Ca. vali., nf Cui«bar land. Wia.. arfmtr*« »h« DltttnauiBhed Pljrlna Cr ga je oštevala in se je branila« pa jo je veter odtiral na obreieje, kjer*je vsa obupana pristala na grmadi napiavljenega leaa. Molje ao aedaj, ko ao razumeli, razsodno zakrulili, vendar pa je K oo« ah ugovarjal. "Ho' Ho'" se je zasmejal. "Neumna ie* ta veliki kanu? Prav YANK HEROES RECEIVE AVVARDS ON THE BEACHHEAD OLD 010*Y SPARKLIi ln the sun and the brass band glltters brightly as American heroes of the flerce fighting cn the Anzio beachhead stand at attention while awaiting the presentation of Silver Star Medals for valor in huttla. This is an official U. S. Army Signal Corps photo. ♦ ' , i trapasta reč! Igračka za vetrove. Kamor veter, tja tudi on. Noben mož, ki potuje na njem, ne more vnaprej presoditi, na katerem obrežju bo pristal. Zakaj ta gre vedno 'za vetrom, veter pa gre bogvekam in nihče ne ve kam." "Tako je," je resno pristavil Opee-Kwan. "Z vetrom iti je ahko, toda proti vetru se je tež-co boriti. Ti možje v velikem kana ju pa niso imeli vesel in se niso mogli boriti/' "Saj se jim ni bilo treba boriti!" je nejevoljno zavpil Nam-Bok. "Škuner gre tudi proti vetru." "In kaj tedaj potiska ta šk-škuner?" je vprašal Koogah in tujo besedo je zelo previdno iz-tecljal. "Veter," se je glasil nestrpljiv odgovor. "Veter torej porivp šk- škuner proti vetru?" Stari Koogah se je prav očito zarezal Opee-ECwanu in ko je smeh naokoli naraščal, je nadaljeval: "Veter )iha istočastno od spredaj in od zadaj. To je zelo preprosto. To razumem, Nam-Bok. To prav dobro razumemo." "Ti si norec!" "Resnica je padla s tvojih ustnic," je ponižno odvrnil Koogah. Res, predolgo časa sem rabil, da sem razumel to tako preprosto stvar." Toda Nom-Bokovo obličje je Uilo temno in izgovoril je nekaj litrih besed, kakršnih njegovi rojaki še niso slišali. Pričeli so zopet rezati v kost in čistiti kože, on pa je zaprl ustnice tik nad jezikom, kateremu niso mogli verjeti. "Ta šk- šk- škuner je bil gotovo iz kakega prav velikega debla?" je nepopustljivo spraševal Koogah. 'Iz mnogih dreves je bil narejen," je kratko zarenčal Nam-Bok. "Zelo velik je bil." Zopet se je zatopil v mračen molk in Opee-Kvvan je butnil Koogoha, ti se mu je od ohlapnega čudenja tresla glava, da je kar za-mrmral: "To Je zelo čudno.' Nam-Bok pa je porabil to pri-iko. "Toda to ni nič," je prev-darno spregovoril. "Potem bi morali videti parnik! Kar je peščeno zrno proti bidarki in bidar-ka proti škunerju, to je škuner proti parniku. Povrhu pa je parnik lz železa. Prav ves je iz železa." "Ne, ne, Nam-Bok," je zakli-cal poglavar. "Kako more to biti? Železo se vendar vedno potopi. Nekoč sem dobil od poglavarja sosedne vasi - železen nož, pa mi je včeraj zdrsnil iz rok, in potopil se je globoko, globoko v morje. Vsaka stvar ima svoj zakon. Ničesar se ne izvrši proti zakonu. To vemo. In še vemo, da imajo vse stvari enake vrste enake zakone in da ima vsako železo isti zakon. Vzemi nazaj svoje besede, Nam-Bok, da te bomo lahko imeli v časteh!" . "Pa je vendar tako," je trdil Nam-Bok. "Parnik ie ves iz železa, pa se vendar ne potopi." "Ne, ne! To ne more bitiT' "Saj sem ga videl na lastne oči." "Pa mi povej, Nam-Bok," ga je prekinil Koogah, boječ se, da ne bi pripovedovanje zaostalo, "povej mi, kako si najdejo ti možje pot čez morje, če nimajo obali, ob kateri bi krmarili?" "Solnce jim kaže pot." "Toda kako?" * "Kadar je poldne, vzame poglavar škunerja v roke neko reč, skozi katero vidi njegovo oko solnce, potem pa pozove solnce, da stopi z neba na rob zemlje." "Toda to je strašna čarovnija!" je zakričal Opee-Kwan ves prepaden nad to pregreho. Možje so od strahu dvignili roke in ženske so zastokale. "To je strašna čarovnija. Ni prav, speljati solnce na napačno pot, solnce, ki nam odvrača temo in daje mrože, losose in toploto!" -"Pa če bi bila to res huda ča rovnija?" je vprašal trdo Nam-Bok. "Jaz sam sem pogledal skozi tisto reč v solnce in sem mu velel spustiti se z neba." Najbližji so se hitro odmaknili od njega in neka ženska je zakrila obraz svojemu dojenčku, da bi ga ne uzrle njegove oči. "Toda zjutraj četrtega dne, oh Nam-Bok,' je nadaljeval Koo- 1944 WAMUNO gPLimiVE JKJHE. KUHARSKA KNJIGA: Recipes of Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA STANE SEDAJ *2 .50 Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani Recepti so naptaanl v angleškem loslku; ponekod pa ao tndl v le.lku naroda, kl mu )e kaka led poaehno e navadi. Ta knjiga jo nekaj pn*ebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežboti in izpopolniti. % Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO, tU Weat 101 h Street |few York II. N. T. laaaaNaiKiin gah, "zjutraj četrtega dne, ko se ti je približal šk- šk- škuner?" "Bil sem že brez moči in nisem mogel ubežati. Dvignili so me na krov in so mi dali piti in dobro jesti. Dvakrat, bratje moji, ste videli belega moža. Ti možje so bili vsi beli in jih je bilo prav toliko, kolikor imam prstov na rokah in nogah. In ko sem videl, da so prijazni z menoj, sem se opogumil in sem sklenil, da bom pazil na vse, karkoli bom videl. Naučili so me dela, ki so ga sami opravljali in so mi dali dobro hrano in tudi prostor za spat. (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglasi PRODA SE 105 akrov farma, 45 milj od Chicaga. Dobra zemlja in poslopja. Cena je $13,500.00, takoj $0000.00, ostalo morgaže 15 let po \Vz%. LOUIS I BEHM Grays Lake, 111. Plione 5151 jI PETEK RAZPIS SLUŽBE Raspisan« J« ihiiba 0a urednika pri dnevniku p svete Sprajm. * zenaka o^. . potrebnimi t aobnoatmi sa to dalo. sanlma. naj ao prijavi kacUe In kdaj lahko Pišite na naalov: topL VINCENT CAINKAR. pred sodnik SNPJ, 2657-59 S. L^ dale Ave.. Chicago 23, m Razni mali 0gU,j Potrebujemo dekleta in žene pomagati KLOBASE KUHATI Izkušenost ni potrebna. Plač, 62c na uro.-Čas in pol. za nad t urno delo. Dobro delovno stanje. Oglasite se pri: Golden Oak Packing Co, 1233-35 W. George St. ŽELI DOBITI DRUŽABNIKA Ženska želi dobiti družabnika, člo-v£ka, ki ima nekaj gotovine ali imet. ja in ki želi na stdrost pomoč in dru-žabnost. Ponudbo pošljite na naslov "DRUŽABNIK," 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. —(Adv.) KOVAŠKI POMOČNIK—mora imeti skušnje na strojnem kladivu in za delo na nakovalu. Stenberg Forginj Co., 3717 Milwaukee Ave. POTREBUJEMO "Drill Press Hand.H Oglasite se pri: STENBERG FORGINGS C0. 3717 Milwaukee ave. NA PRODAJ je 22-sobna hiša, mo-derna, kurjava, dober basement, ob jezeru. Stala je $30,000, proda se n $0,500. 45 mil od Chicaga. Bi se lah-ko predelalo na več apartmentov. LOUIS I. BEHM* Grays Lake, 111. Phone 5151 AU ato naročeni na dnevnik "Prosveto"? Podpirajte svoi liaftl TISKARNA" S N.P.J. -sprejema vsa —- :,J »k i V , . -.'»<• _ i ■ v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila dajo vodstvo tiskarne .... Ceno smerne, unljalco delo prva vrsis Pišite po informacije na naslov: SNPJ P RIN T E RY 2657-59 S. Lawndale Avenue - - Chicago 23. Illinois TEL. ROCKWELL 4904 naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. rodna konvencijo se naroti na lisi Proivilo la prištai« oden. dva. tri. štiri ali pet šlanov is ona dnišlna k eni narot> ninl List Proaveta slana aa vse enako, sn člana ali aačlana $8 00 u •no letno naročnino. Ker pa *i«»i Aa plačajo pri aaasmaniu $1.20 w ®®dnik» ae Jim to prišteje k naročninL Torej aedaj ni vsroks. ra& d« J« list pradrng aa člana SNPJ. Uat Prosveta Ja vaša lastnina ls gotovo Ja v vsaki drušini nekdo. Id M rad lki vsak dan. kakor hitro kateri teh članov preneha biti flan fJi i ? M preseli *>rofi od družine in bo zahteval sam svoj li* tednik, bode moral tisti član ls dotlčna družina, kl Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvniltvu lista, tn obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tegs i* •tort, tedaj mora upravništvo mižati datum za to vsoto naročnika .« j I j , uuucno vsoto ustu rrosveia. m •tort, tedaj mora upravništvo mižati datum za to vsoto Cona liatu Proaveta Jot Za Zdruš.dršava in Kanade SM« Za Ckleafo in okaHao J« 1 tednik tn____________ 4 an 1 in...... 2 tednik. In ZZZZZ 8JO« S MrfkaVlH- 3 tednike lo______J SS? £ 4 tednika ln________1 j§ 4 f jalk, ln_____ 5 tednikov In_______ ^ ' g laintkoi In______ Zrn Evropo Je_____ '■polnita spodnji kupon, priložita Mob*T Order v pismu ln al naročila _ 5.10 - J.00 .. 170 .. 150 raolo denarji ali liat kl Je nb laitntaa- PROSVETA. SNPJ. 2017 So. Lawndalo Ava. Chicago 23. I1L Prlleiono pošilja« naročnine aa lst Proavoto vsoto I t. Iaw_________ p 6L ara ttva Ai. - —— Naalov __________ Ustavit« tednik In oa prid Članov moj« druiine: 8. _________ Ištto k aaojl noro ČL dra Mri od al*da» 1- - Men II______ 4. _ • AL and ČL Sni ^ M_____ Nov