158. številka. Ljubljana, v sredo 15. julija. XXIV. leto, 1891 Izhaja vsak dan sveier, izimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vae leto 16 gld., r.ti pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poBiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po lOrkr. na' mesec po 3o kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina z nafta. Za* oznanila plaCuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvoje v Gospodskih nlicah 6t. 19, Uprav nifttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Državni zbor. Puslanišks zbornica rešila je etat poljedelskega ministerstva. Debata bila je stvarna, brez političnih momentov. Poročati nam je o 45. seji na kratko. Juetični minister je naznanil, da se je prošnja Petra Pabsta zarad oškodovanja za nedolžno prestano kazen izročila deželnemu nadsodišču na Dunaji, da jo preišče in poroča o njej. Grof Taaffe in dr. Stein-bach odgovorila ata na nekatere interpelacije. Poslanec vitez Czecz ugovarja nekaterim točkam iz govora poljedelskega ministra v zadoji peji glede Galjcije. Poslanec Dot z poudarja pomankanje delavcev po deželi in stavi resolucijo, da hi bila Bta-novalifiča poljedelskih delavcev davka oproščena. Poslanec HUbner ugovarja nazorom, katere je v zadnji seji razlagal posl. Morre o propadanji kmetskoga stanu. Tako zlo vender ni še s kmetskim stanom, kakor ga je slikal poslanec, kateremu on nasprotuje. Sicer pa bi bilo dobro, če bi naš krnet res mogel malo pogledati okolu po svetu. Poslanec Pollak govori o kreditnih piBtnib in razpravlja tudi odnošaje kmetskoga stanu. Najprej naj se izdela dobra agrarna statistika, na katere podlagi se bode mogel izdelati načrt za reformo. Le tako bode mogoče ozdraviti bolno telo, če se bode bolezen dobro spoznala. Mnogo poslancev predložilo je razne resolucije, zadevajoče večinoma stvari lokalnega pomena. Poslanec dr. Kozlovski želi zakon proti ponarejanji živil, ki so zdravju škodljiva. Pripoveduje anekdoto v neki življenja siti muhi, ki se je hotela usmrtiti in je lizala popir za pokončavanje muh. Ker pa je bil ponarejen, ni se zastrupila. Potem poskusila je surovo maslo, a takoj se je zastrupila, kajti surovo maslo bilo je takozvani .Sparbutter". Pri poglavji konjereja je skoraj padel predlog budgetnega odseka o znesku za darila pri konjskih dirkah. Posl. dr. F u 8 8 no svetova) je, da se ustavi lamo 20.000 gld. uamestu nasvetovauih 60 000 gld. Zahtevalo se je glasovanje po imenih in je bilo 90 poslancev za višji znesek, 75 pa nasprotnih. Potem se je pričela debata o etatu justičoega ministerstva. Posl. dr. Ferjančič toži, da se zanemarja slovenski jezik pri sodiščih; posebno na Koroškem se prav nič ne ozira na želje Slovencev. Ce minister zeli specijelnib slučajev, v katerih se ne ravna po njegovih odredbah, mora govornik le reči, da je vsa Koroška tak »pecijelen slučaj. In vender velja za Koroško in Štajersko isto, kar je ukazano za Kranjsko. Istotako godi se na Primorskem, kjer se zanemarja slovanski živelj. Celo tam, kjer so uradniki ki razumejo slovenski ali hrvatski jezik, nečejo ničesar vedeti o njem. Pri nekaterih sodiščih slovenskega jezika celo ne razumejo. Navede slučaj, ko je bila odbita neka v slovenskem jeziku pisana objava na sodišče o neki goljufiji. Ker je neso razumeli, ni se postopalo proti ovadenemu goljufu prej, da se je uK žila italijanska objava. Se le potem postopalo se je proti krivcem. Dalje bo pritožuje govornik, da nadsodišče daje odloke samo v nemškem jeziku celo tedaj, če so se dotične zadeve v prvi iustauci obravnavale in rešile v slovenskem jeziku. To je mnogokrat tudi v materijelnem oziru na škodo strankam, ki iščejo pravice, in zato je nujno treba, da ne temu pride v okom. Potem omenja predloga, ki se je stavil v budgetnem odseku, da bi se zopet oživela slovenska predavanja za judicijelne stroke na GraŠki jundični fakulteti. Da se odpravijo nedostatki, katere je omenjal, ni treba dotakniti se programu presto!nega govora. Vse se da izvesti potom odredb in odlokov. Potem se je pretrgala debata o budgetu. Poslanec dr. Kathrein poročal je o nujnih predlogih nekaterih poslancev in stavil resolucijo, s katero se raznim po elementarnih nezgodah poško-vanim okrajem ua Štajerskem, Češkem in Koroškem dovoljuje podpora. Vlada naj preišče, je li nastala beda in naj stori, kar je potrebno, oziroma naj zahteva potrebne kredite od državnega zbora. Posl. Brvlinski želi, da se resolucija raz-tegue tudi na nekatere okraje v Galiciji, drugi po-Blanci žele isto za nekatere okraje na Tirolskem, Češkem, G&liškem. Posl. Ko bič želi, da bi se tudi nekatere občine sodiškega okraja Konjiškega na Štajerskem vsprejele v resolucijo. Resolucija se je potem vsprejela z vsemi dostavki omenjenih poslancev. Posl. Durgstaller in tovariši interpelu- jejo finančnega ministra glede na nekatere nedostatke, ki so se pokazali v Trstu pri odpravi proste luke iu ki so pri izvrševanji carinskih opravkov dali Tržaškim trgovcem priliko za pritožbe, ker se zahteva gotove formalitete, za katere se potrati mnogo časa. * Potem? se je seja zaključila ob 7. uri zvečer. Borba Šentjakobske občine v Rožni dolini za slovensko ljudsko šolo. (l*o ulogah k rajnega šolskega sveta, občinskega načelništva in odlokih SolBkih oblastev.) (Konec.) Deželni odbor torej ne more pritrditi nameravanim premembam, on marveč mora izrecno želeti (in on sme za željo svojo — ker dežela razen stvarnih potrebščin nosi vse troške ljudske šole — zahtevati, da se najskrbneje jemlje v poštev), da se bode tudi v bodoče glede Šentjakobske šole držalo sedanjih naprav, to tem gotoveje, ker je učni načrt, po katerem se ondu ravna, po §. 4. ljudskošolskega zakona dobil visokega ministerstva potrdilo — ker se je sedanja naprava tamkaj isto tako, kakor na drugi šoli selske občine Šentjakobske, to je v Pod-gorji, jako dobro obnesla — in ker vender ne sme biti, da bi se za šole jedne in iste občine uveli razni učni načrti. C. kr. deželni šolski svet se tem izjavam deželnega odbora koroškega ne more protiviti, on marveč misli, da sedanja, na Šentjakobski šoli veljavna naprava, po kateri je v prvih 4 letih slovenščina, v zadnjih i letih pa nemščina učni jezik iu sta vrhu tega v gorenjih 4 letih pouku slovenščine določeni po dve uri na teden, po katerem načinu je zajamčeno, da se otroci obema deželnima jezikoma priuče, — obstoječim razmeram in krojnim potrebam popolnoma ugaja. Občinskemu zastopu Šentjakobskemu je proti tej odločbi dovoljen rekurz na vis. c. kr. naučno ministerstvo v 14 dneh.* — Občinski zastop uložil je na to dne 27. junija 1890 pri okrajnem Šolskem svetu dobro utemeljen rekurz na ministerstvo. Temu rekurzu posnamemo le naslednje stavke: „Visoko deželuo šolsko oblastvo meni, da spada tudi dežela mej faktorje, šolo vzdr- LISTEK. Kapitan. (Ituski spisal Andr. Lvovič. 1'osloveuil —n.) (Dalje.) — Vaše blagorodje, izvolite sem I — Vaše blagorodje, le sem, klicali so vojaki, ko so čuli lahko streljanje pod naselbino Kadi-kijem. Ležali so za okopom, iu vsakdo si je izkopul varno zavetje. — Sem, sem, Vašo blagorodje, tukaj je glo-bokejše, skrbeli so oni za svojega kapitana, da ne ostane izpostavljen sovražnim svinčenkam. — Ne, bratje, jaz bom stal. Nikolaj liomu-novič bo nikoli ne skriva. — Ali, Vaše blagorodje, kaj bomo mi brez Vas? govore vojaki 8 tresočim glasom. — Krogla je krogla, a Bog obvaruj, da . . . Dain! zažvenketala je sviučenka po sablji Nikolaja Romanoviča. — Oh, vlezite se, Vaše blagorodje, čul bo je svarilen glas, v katerem je bila prošnja in zapoved ob jednem. — Tiho! odvrne kapitan. — Streljajte hitreje! In dokler je trajalo streljanje, se kapitan ni premaknil s svojega mesta. Turki so ga zapazili in svinčena zrna so žvižgala mimo Nikolaja Romanoviča ; toda on se ni vlegel. Stotntja njegova je bila povsem osamljena, zato je bilo treba opazovati gibanje sovražne čete. Će bi Nikolaj Romanovič legel, bi jim lahko prišli Čerkesi za hrbet. — Vidite! prosimo Vas, vlezite se, klicali so prosci- vojaki. A bilo je vse zastonj. — Temveč razsrdil bo je nad onim, ki mu je dobro želel . . . — Junak je, brate, junak; pod takim poveljnikom m strašno v boji; zagotovljen si, da skrbi zate. Zdanilo se je 24. avgusta 1877 leta. Od rano zore so pokale puške. Za sedem ur je prišla na vrsto naša Btotnija. — Bratje, danes nam je pokazati, kaj da emo, govori Nikolaj Romanovič svojim lovcem. — Zapomnite si, napadajte složno, ne ostavljajte drug diuzega, vsak nuj gleda na mene in pazi, kuj zapovedujem, iu jaz vas ne bom zapustil. — Tudi mi Vas ne bomo zapustili! vsklikne sto grl. — Z Bogom, konča Nikolaj Romanovič in četa se začne razvrščati. Druga lovska stotnija je prišla v najhujši ogenj. — Ne boj se, brate, kapitan nas vodi ! — Le junaško! ohrabrovali so vojaki drug druzega. — Junaške, junaško, odmeval je čisti mogočni glas Nikolaja Romanoviča. Iu četa je premagala silni napad sovražnikov. Skoro vsi okrog nje bo Be umakuili, ali druga stot-niju lovska ne odstopi ne jednega koraka s svojega mesta. — Lovci so se še le dobro razvneli, govore vojaki drugih stotnij. — Levi! Junaki! Naprej! Tako navdušuje jih batulijouski puveljnik. — Hočemo, Vaše visokoblagorodje, odgovori četa z jednim glasom iz srede bojnega hrupa. Na četo so udarili Čerkesi. — Naprej, junaki, bodite hrabri, govori kapitan četi. — Vzeti moramo oni most, dokler nas Turki ne dobite! In vojaki so jo ud.rli naprej. Polkovnik iu njegovi poboeniki so jahali v diru in moštvo ni zaostajalo ni za korak. žujoče in loči deželo od selake občine. Ta ločitev 8e pa ne strinja z razmerami, kajti dežela je sestavljena iz posameznih občin. Morda je reB, da se deželni odbor sme tudi pouprašati, pravilno pa ni, da se deželnega odbora mnenje nasproti stavi zakonitim zahtevam občin iu da se trdi, tej zahtevi se ne more ustreči, ker se je deželni odbor nasprotno izrekel. Opomni se, da dva zastopnika deželnega odbora sedita tudi v deželnem šolskem svetu in da je tem načinom deželni odbor kolikor toliko postal sodnik v svoji zadevi. Jasno je, da se bodo pri tacih nazorih koroški Slovenci za vse čase morali odreči jeduakoprav-nosti v šoli, ker se jim nikdar ne bode posrečilo, da bi v deželnem zboru koroškem dobili večino. Da, najbolje bi bilo, ko bi se član 19. drž. osnovnih zakonov izbrisal za Koroško in za vse one dežele, kjer je večina druge narodnosti." Okrajni šolski svet vrnil je ta rekurz 22. dne juuuvarja 1891, torej čez pol leta, kakor se je reklo, zaradi formalne hibe. Ko ga je občina dne 4. februvarja 181) 1 zopet uložila, vrnil ga je okrajni šolski svet dne 15. februvarja 1891 v drugič, skli-cevaje se na to, da je mej tem izšel deželnega šolskega sveta nov ukaz, po katerem je pouk slovenščine na utrakvi8tičnih šolah na Koroškem uravnan. Občina odposlala je dne 23. februvarja še jedeukrat rekurz, ki je menda naposled „post tot discrimiua rerum" vender dospel na Dunaj. Rešitve pa še do daues ni nobene. Ker je mej tem z deželnega šolskega sveta sklepom z dne 2G. septembra 1890 določeni in z ukazom dež. šolskega sveta z dne 2. februvarja 1891, št. 1G23, krajnim šolskim svetom doposlani učni načrt tudi za ljudsko šolo Šentjakobsko postal veljaven, bode brez dvojbe občina Šentjakobska z drugimi občinami vred tudi proti tem dež. šolskega oblastva sklepom morala prositi pomoči pri naučnem ministerstvu. Novi učni načrt namreč za šolo Šeut-jakobsko ni noben napredek, ampak le nazadek. Kajti vsled rečenega ukaza dež. šolskega sveta z dne 9. julija 1888 bila je na Šentjakobski šoli slovenščina učni jezik prva štiri leta, počenši s petim letom poučevala se je po dve uri na tedeu. Po novi naredbi pa bi bila slovenščina le prvi dve leti učni jezik, počenši s 3. letom bi se sicer poučevala tri ure na teden kot neobligaten predmet, a te ure se ne smejo jemati iz onih 12 ur, ki so jezikovnemu pouku določene, marveč te ure imajo se vsekdar dajati kuucem dopoludanskega pouka kot posebne ure. Po skoro 121etni borbi se torej Šentjakobčanom še ni posrečilo, da bi dobili svojo pravico, otrokom svojim pa navzlic velikim žrtvam za šolske namene šolo, od katere bi imeli kaj koristi. Iz popisa te borbe je jaBno, s kakimi sredstvi se na Koroškem proti Slovencem ravna. Žilostno je, zares žalostno, da je kaj tacega v konstitucijo-nalni državi mogoče. Vender pa nade Še uesino zgubili, marveč sklenili, da borbo za narodno šolo nadaljujemo, v svesti si, da bode na'a pravična stvar zmagala, da mora zmagati. Nihče pa nam ne more v zlo šteti, ako bodemo pri popisanih razmerah odslej svoje želje neposredno pošiljali visocemu ministerstvu, od katerega pričakujemo, da je bode objektivno in zakonito jemal v poštev. Gospode poln treba nam je tudi bilo hiteti. Lahko bi nas Turki prehiteli in si osvojili ugoduo mesto na ' hiti, iu potem bi jih težko nazaj potisnili. Toda lovci bo z naskokom vzeli most, zasedli ga, postavili predstraže iu Jautra je ostala za nami brez kaplje krvi. — Hvala vam, junaki, hvala vam, zahvaljuje se jim polkovnik, iu moštvo se je oddahnilo od napora. Samo tekmovanje v hiabrosti in mejsobna ljubezen jih je mogla naudušiti za tako težaven napad. V največji vročini, po zelo kamenitem potu so urno hodili brez odmora. In zato je pozneje Nikolaj Romanovič brez znanja polkovnikovcga nagradil svoje lovce: za cela dva pohoda vozila se jim je prtljaga zadaj na vozeh, in telečnjaki na ramah so bili vsi do zadnjega prazni, t. j. prazni ravno niso bili, ker je v njih bil tobsk. Treba je vedeti, da na celem pohodu po Ru-muuskem nismo prav nič kaditi. Tobaka je veliko, ali je drag, da Bog pomagaj. Do Jositre smo hodili po pustem kraji, pa nismo mogli duhati prijetnega duha, če Brno tudi iz srca želeli. Skoro bi bili te muke poginili. (Dalje prih.) slance pa prosimo, da pravično našo stvar krepko podpirajo. ? Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 15. julija. I« državnega xbora. Danes imela je biti poslednja seja poslaniške zbornice in se vršiti zvečer volitev v delegacije. Pri justičnem etatu upisanih je bilo precej veliko govornikov. Jutri ima se potem odgoditi poslaniška zbornica. Gospodska zbornica pa bode Še v soboto in prihodnjo sreda imela sejo, tako da bode grof TaaiVe oficijelno izrekel dne 22. t. m., da je državni zbor preložeu na jesensko dobo. Dozdaj je vlada tega mnenja, da bode sklicala državni zbor ob jednom z delegacijami že oktobra meseca v novo zasedanje. Češki kmetski shod. Nemški listi poročajo z nekakim zadovoljstvom o češkem kmetskem shodu, ki je bil v nedeljo v Pragi ter hote sklepati iz nekaterih izjav glede reelne politike, kakor da bi kmetska stranka se hotela ločiti od Mladočehov, katere je dozdaj podpirala. Nam se to nikakor ue zdi tako, kakor bi to radi nekateri nemški listi, kajti namesto sedanjih zmernejih elemeutuv utegnejo priti le še bolj radikalni, ako se ne bode Mladočehom posrečilo, da pridobe narodu svojemu oni ugled, ki ga sme zahtevati. Nemški listi torej pač prezgodaj triumfu-jejo, Če mislijo, da razpada zaradi tega inladočeška stranka. Povišanje častniških plač. Dunajski „Fremdenblattu priobčil je nedavno vest, da bode vojni minister v prihodnjem budget-nem proračunu predlagal povišanje plač za stotnike in štabne častnike. Na to omenja „ Pester L!oyda, ki jo navadno dobro poučen o vojaških zadevah, da je vest „Fremdenblatta" le ueprimerna iznajdba, ker bi nobena vlada ne prevzela tega, da predlaga omenjeno povišanje plač, predno se ne reši upra-šauje o večerji za moštvo, katero uprašanje se že razpravlja 16 let, a se do zdaj še ni moglo rešiti ugodno. Ymilije države. Itazpor me) Crnogoro in Turčijo. Mej porto in Crnogoro je uastal prepir. Črnogorska vlada pouovila je koncesijo stare plovbene družbe na Skadarskem jezeru. Turška oblastva v Skadru pa nalagajo v Crnogoro potujočim osebam tako visoke pristojbine^ da je v nevarnost postavljen uspeh vsega podjetja Črnogorska vlada storila je v tej zadevi energične korake, da varuje svoje stare pravice in si ne da uničiti b takim postopanjem turških oblastev svoje trgovine na Skadarskem jezeru. Vat i ka 11 sko časop is je pričelo je v zadnji dobi jako ostro se izražati proti trojni zvezi, kar daje povod Dunajski „Montaga-Revue", da piše proti temu počeujanji. Ker je omenjeni list v zvezi z ministerstvom vnanjih zadev, je njegov članek pomenljiv in smo ga zategadelj omenili. Kralj Aleksander in francosko brodov)e. Po poročilih francoskega lista „Matin" je francoski poslanik v Belem gradu povabil kralja Aleksandra, da ob priliki svojega potovanja na Rusko ogleda tudi francosko brodovje v Kronstadtu. To se je baje zgodilo po naročiti želji ruskega carja. Hudini in Salisbitri/. Kakor se poroča iz Rima, pojde italijanski ministarski predsednik Rudini koncem tega meseca v London, da bode konferiral z angleškim miuister-skitii predsednikom Salisburyem. Obsojeni žurnalisti. Pri apelni obravnavi v pravdi proti listu „Kphimerie" v Atenah bila sta obsojena zaradi obrekovanja in razšaljenja naučnega ministra direktor Rouky na jedno leto zapora in tisoč frankov globe, urednik Gianopulos pa na sedem mesecev zapora in petsto frankov globe. Preteči strajk v Pariza. Na shodu, ki ga jo Bklical sindikat delavcev iu služabnikov «železnic, bilo je nad 4000 udeležencev. Sklenilo se je, da v sredo (to je danes) ustavijo vsi delo na vseh delih velicih pet železniških kompanij, ako se ne bode dalo zadoščenja strajkujočim. Dosihmal nemarno še poročil, bo je li to zgodilo ali ne. JVetnške šole v severnem Šlezvlku. Nemci, ki se tako radi pritožujejo, če se jim kje zgodi le kaka dozdevna krivica, prav pridno gormanizujejo, kjer lo morejo. Tako tudi v severnem Šlezviku, kjer se je v vseh šolah uvedel I. 1889. nemški učni jezik za vse predmete, izvzemši za vero-nauk. Svojih germanizatoričnih nakan uiti ne prikrivajo ne. Učiteljske pripravnice in mnogo ljudskih šol v danskem delu Šlezvika so preustrojili, kako, to Bi vsakdo lahko misli, kdor pozna, kako se dela tudi pri nas v tem oziru, kjer imajo Nemci večino in moč v rokah. Zastonj so vsi protesti Dancev v Časopisih, na shodih in v državnem zboru. Germa-nizuje se naprej is konec je vseh besedi. Dopisi. Iz JLiti|e 13. julija [Izv. dop] (Koncert .Litijskega učiteljskega društva".) Zadnje čase jelo se je naše učiteljstvo krepko gibati. Ustanovilo si je svoje društvo, ki prav marljivo deluje. To je pokazalo v 8. dan t. m. pri svojem prvem koncertu, ki ga je priredilo na dan konferencije društvu na korist v prostorih gostilne na Pošti. Že radovednost nas je gnala na pošto, kajti „učiteljski koncert" — to je nekaj novega za naš kraj. Naše nade pa tudi niso bile prazne, ker tako krasnih koncertov je Litija še malo videla. Vse točke — razen prve — izvajalo je učiteljstvo zares dovršeno. Čista intonacija, krepki glasovi, pravilno izgovarjanje, umestni „forte" in „piano" — z jedno besedo, vse tako, kakor se sme od vežbanih pevcev pričakovati. — Po predsednikovem nagovoru, v katerem je navzočim občinstvo pozdravil z jedrnatimi besedami, razloživši pomen učiteljskih društev, nastopi moški zbor pod vodstvom Šraartinskega g. učitelja Bartol j na, ter zapoje Nedvedovega „Popotnika". — Volaričev mešeut zbor .Pri zibeli" je občinstvu bil povsem všeč. Omeniti nam je, da je v mešanih zborih nastopilo G gospic učiteljic, kojim se moramo še posebno zahvaliti, da se je koncert tako povoljno izvršil. Vseh točk ue bodemo omenjali, ker so že itak bile prijavljene v „Narodu". Vender dveh nikakor ne smemo prezirati, namreč: Vi I h ar j evo „Nezakonske matere" in V. Parme „Venca slovanskih pesmij" za 2 gosli, cello in čveteroročno igranje na glasovirji. Prva je za sopran b spreinlje-vanjera glasovirja. Pela jo je gospica Ivana Doli-n ar, učiteljica z Višnje gore tako izvrstno, da občinstvo ni popred mirovalo, da je še jedenkrat nastopila. Dodala je „Srce", krasno skladbo, katero je tudi morala ponoviti. Spremljeval jo je pri obeh pesnih g. pevovolja Bartelj. Omenjena gospica učiteljica ima jako krepak, lep in zvoneč glas, 8 kojim lahko razpolaga v višini in nižini; tudi njena vnanjost je zelo prikupljiva. — „Venec slovanskih pesmij" je navzočni gosp. skladatelj Parma na občno željo sam vodil. Bodi mu za to prijaznost v imenu društva na tem mestu izrečena lepa zahvala! Ko g. skladatelj na oder stopi, ga vse občinstvo uaudušeno pozdravlja. Po zvršetku ni bilo odobravanju ne konca ne kraja — in godci so morali to točko ponoviti. Vsem godcem — sosebno pa še g. tovarišu Fr. Slancu iz Radeč, ki je s svojim baaeteljnom (cello) prišel radovoljno pomagat, izrekamo najiskrenejšo zahvalo 1 Gospodu Barteljnu, ki se je pri tem koncertu zelo trudil, kličemo: Lepa hvala, ter ga prosimo, da bi v tem zmislu nadaljeval. Gospica učiteljice-pevkinje, gospode učitelje-pevce in godce pak prosimo, da g. pevo-vodjo podpirate, da s tem pokažete, koliko se more z združenimi močmi doseči. Geslo vam bodi iu ostani: „Dolžan ni samo, kar volAva mu stan, Kar umre, to mož ju aturiti dolžan !u Povodom Bleivveisove slavnosti došli so nastopni telegrami: Benetke: Obžalujoči, da ue moremo prisotni biti pri slavnosti, kličemo spomina očeta narodovega gromovito slavo! J Souvanovi. Videm: Slava Bleivveisu! Živel ujegov duh! Živeli njegovi čeBtilci! Ivan Triuko. Zalog: Večni spomin oftetu-vzbuditelju in prvoboritelju slovenskega naroda 1 Slava njegovim Častilcem. Bralno društvo v Polju. Tržič: Glejmo nazaj, da pridemo naprej! Niko AbačiČ, Leopold AhaČič, Ivan Pehare, Toporiš. Tržič: Slava očetu Bleivveisu! Živeli njegovi čestilci! Tržiško bralno društvo. Vipava: Prijatelju Vipavcev, častnemu članu narodne čitalnice, večno slaven spomin!, Odbor čitalnice. Rakek: Očetov duh naj z nova nas prešine, V ljubezni združi vse Sloven'je sine! Čitalnica planinska. Velike Lašče: Živeli Bleiweisovi Čestilci! Narodna zavest njegova bodi nam vedui vzgled! Dereaui, Globočnik, Grebene, Hočevar Matija, Škotie, Šullaj. Višnja gora:) Slava častilcem našega nepozabnega narodnega očeta! Vifinjegorski narodnjaki. Brnca: „Slava pospeševatelju kmetijstva in očetu vseh Slovencev!11 kličejo v hvaležen spomin slovenski kmetje beljaške okolice. Trst: Slav« spominu očeta narodu slovenskemu! Živeli njega čestilci! Tržaški .Sokol*. Prošek: Čestilcem očeta Slovencev, zbranim pri današnji slavnosti, se t duhu pridružuje in kliče trikratni: „Slava Bleivveisu!" Nabergoj. M at ulje: Spominska plošča slovutnega narodnega buditelja naj spodbuja na dalnje osvešče-vanje slovenski narod! Slava slavljencu! Živeli slavitelji! Vjekosav Spinčič. Gorica: Trajnejši od kamna bodi Bleiweisov spomin; globokejši od vsekanih črk naj bodo udol-bene njegove zasluge v naša srca; zarezana kot njih zlato bodi hvaležnost naroda do svojega prevoditelja! Čitaluica Goriška. Pliberk: „Slava očetu Slovencev!" kličejo Podjunske doline Slovenci. Beljak: „Očetu Slovencev naj slava doni, Posnemajmo v delu za narod ga vsi!" Dr. Majaron, Brasler, Lendovšek, Schiffer. Celovec: Nepozabljivemu očetu slovenskega naroda, dr. Janezu Bleivveisu in njegovim Čestilcem slava ! Slovensko katoliško-politično društvo. Gradec: Ustanovniku „Novic", novega slovenskega slovstva, probuditelju narodne zavesti, neumornemu pospešitelju duševnega in gmotnega blagostanja, diki naroda slovenskega, dr. Jauezu Bleivveisu, večna slava, neminljiv spomin! Oče Hrašovee. Dunaj: Večna slava Bleivveisovemu spominu ! Gosti. Dunaj: Slovenskega naroda dičnemu voditelju in pisatelju slovenskemu, Janezu Bleivveisu, večua čast in slava ! Ivan Navratil, slovenskega kluba predsednik. Metlika: Večua slava Bleivveisu! Neumrli oča prosi naj Boga, da ohrani i blagoslovi narod slovenski! Občina DrašiČe. Metlika: Svojemu častuemu občanu kliče od Kolpe Županstvo občin: Božakovo, Rosalnice : Slava spominu prvoboritelja i očeta Slovencev! Blei\veisov duh naj živi mej nami! Živeli slavitelji! Vukšinič. Metlika: Haležen spomin očetu Slovencev! Duh njegov bodi mej nami! Navratil. Metlika: Živeli slavitelji slave Janeza Blei-weisa! Bog povrni čim prej prepotrebno staro slogo njegovim domo- i rodoljubnim sinovom! Čitalnica. Novo mesto: Krepkemu voditelju sloveu-skega naroda dr. Janezu Bleivveisu večna slava! Stavljeni spomenik naj oživlja narod k vstrajnemu delovanju ! Dr. Poznik, župan. (Konec prih.) „Matica Slovenska". LXXXIX. odborova seja v sredo dne 8. julija 1891. (Konec.) Za letos je plačalo 1024 letnikov; od zadnje seje (15. aprila) je pristopilo društvu na novo 07 člauov, in sicer vsi kot letniki, namreč: 1. Bonko Ivan, učitelj v Lovodujah. 2. Berlot Anton, vikar na Srednjem. 3. Beseljak Frane, c. kr. stotnik konj. strelcev v Sinju. 4. Bežek Rupert, c. kr. notar v Tržiči. 5. BiBail Alojzija, učiteljica v Kaualu. 6. Bralno društvo pri sv. Andraži. 7. Bralno društvo v Cezanjevcih. 8. Brezigar Josip, učitelj v Dobrdobu. 9. Čekal Ferdinand, kaplan v Jesenicah. 10. Čitalnica narodna v Brežicah. 11. Dugulin Ivan, župnik v Ajdovščini. 12. Gilly Peter, c. kr. poštar v Kropi. 13. Uarcin Mihael, posestnik v Šmihelu na Koroškem. 14. Uauptmanu Andrej, pos. sin na Ruti. 15. liiersche Franc, kaplau v Planini. IG Homan Josip, kaplan v Črni. 17. Jaklič Frauc, učitelj v Ljubljani. 18. Jalnopomec Andrej, klerik v Zagrebu. 19. Janežič Franc, doktorand v Avguštineji na Dunaji. 20. Kavčuik Ivan, c. kr. sod. pristav v Kranji. 21. Kofol Valentin, mizar iu cerkovnik v Kanalu. 22. Kogej Ferdinaud, vikar v Črnem Vrhu pri Idriji. 23. Komavli Filip Jakob, učitelj v Desklah. 24. Kovačič Blaž, bogoalovec v Zagrebu. 25. Krejči Davorin, kaplan v Žabnicah. 26. Križman Ignacij, učitelj v Gabrijah. 27. Križnic Josip, učitelj v Ligu pri Kanalu. 28. Kržič Josip, posestnik v Borovnici. 29. Kulnovič Josip, trgovec v Brežicah. 30. Kukovič Mirko, kaplan v Konjicah. 31. Loeschnik AvguBt, trgovec pri sv. Lorenci. 32. Luvin Peter, učitelj na Vojščici. 33. Medvešček Peter, nadučitelj v Opatjemselu. 34. Megušar Jurij, trgovec v Kropi. 35 Mojzišek Anton, kaplan v Poličanah. 36. Možiua Anton, učitelj v Levpi. 37. Pajek Jakob, kaplan v Slov. Bistrici. 33. Papler Jakob, farni oskrbnik v Goreučah. 39. Pavletič Franc, kaplan v Ločniku. 40. Pevsko in bralno društvo na Opčinah. 41. Regally Franc, stud. iur. na Dunaji. 42. Repič Peter, nadučitelj na Uncu. 43. Hesman Ivan, žel. uradnik v Nsbrezini. 44. Rozman Josip, bogoalovec v Celovcu. 45. Rozman Vekolav, bogoslovec v Zagrebu. 46. Ru8tija Anton, učitelj v Kalu. 47. Sadu Fortnnat, učitelj v Ščavniškem dolu. 48. Schiffrer Ludovik, kaplan v Borovnici. 49. dr. Sedej Franc, C. kr. dvorni kaplau itd. na Dunaji. 50. Sturm Anton, bogoslovec v Celovcu. 51. Šantl Matija, posestnik v Hijaševcih. 52. Šijanec Vekoslav, bogoslovec v Zagrebu. 53. Šumah Valentin, župnik v Šmihelu na Koroškem. 54. TamŠe Valentin, župnik na Prihovi. 55. Tome Marija, gostilniČarica v Spodnji Šiški. 56. Tomšič Franc, uradnik v Trebnjem. 57. Turzan Silvester, bogoslovec v Žigrebu. 58. Uršič Andrej Anton, poddružnik v Kanalu. 59. Verhunc Andrej, posestnik na Bledu. GO. Voditeljstvo zas. dekliške šole v Celji. 61. Vozlič Jakob, mestni kaplan v Radgoni. 62. Wagner Ivan, kaplan v Pliberku. G3. Wenig Karol, kaplan v Ljutomeru. G4 "VVitzinan Franc, učitelj v* Ribnici na Štajerskem. 65. Wru8 JoBip, kaplan v TrŽići. 66. Zdolšek Andrej, kaplan na Paki. G7. Zupan brata, orgij, mojstra v Kamni Gorici. Prirastek knjižnice znaša za isto dobo 64 knjig, zvezkov in časopisov; večinoma po zameni, nekoliko tudi VBled daril; največ slovenskih, Čepkih in ruskih, nekaj hrvaških, latinskih, bolgarskih, nemških in angleških. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani, 11. julija. Predseduje Župan Gr as seli i. Navzočnih je 21 mestnih odbornikov. Župan naznanja, da je društvo „Rudečega križa" dopoalalo svoje dvanajsto poročilo. Mestni odbornik dr. Danilo Majaron opravičuje zaradi nujnih poslov svojo odsotnost. Mestni odbornik župnik J. Roz m a u naznanja, da izstopi iz mestnega zbora in tudi iz upravitelj-Btva mestne hranilnice. Kot uzroke navaja, da je že GO let star, bolehen iu ima polno posla s svo jimi župnijskimi opravili. Dojns g. Rozmana izroči se pravnemu in personalnemu odseku. V imenu stavbinskega odseka poroča mestni odbornik Hraskv ob oddaji raznih del pri novi zgradbi v mestni klavnici. Razprava je bila jako obširna, rekli bi skoro raiuucijozna, in bi kot taka spadala bolj v klub, ne pa v javno Bejo. Zatorej priobčimo tu le sklepe. Zidarsko delo 2299 gld., kamnoseško delo 208 gld., tesarsko delo 1251 gld. in priprava železnine 1240 gld. oddalo se je Btav-binski družbi, kot najcenejšemu ponudniku. Kleparsko in krov8ko delo 1139 gld. g. Srečku Nolliju. Naglašalo se je od strani govornikov in poročevalca, da je mestna dela oddati onemu, čegar potni Hm je najceneja. Drugi govorniki pa so naglašali, da ne bi smeli veliki stavbinski podjetniki, kakor stavbinska družba kranjska utikati se v strokovna dela malih obrtnikov. Tudi se je grajalo, da se je stavil za ponudbe tako kratek rok le Štirih dni in se neso vsi dotični obrtniki obvestili. Kakor povedano, so prej navedeni nasveti stavbinskega odseka obveljali. Mestni odbornik cesarski svetnik Murni k poroča o napravi novega štedilnika v častniški kuhinji mestne vojašnice. Štedilnik napravljen je le za kuho za 30 častnikov, sedaj pa treba tucega za GO do 70 častnikov. Pridobilo se bode s tem, da se častniška kuhinja premesti v spodnje prostore, da bodo tudi novi prostori častnikom za porabo. Stroški so mali, le 250 gld., ker bodo delo izvršili vojaki sami. Torej nasvetuje, da se dovoli ta znesek. Mestni odbornik profesor Toma Zupan nasvetuje, da se dobi dober materijal za štediluo ognišče, naj se delo mej domače obrtnike razpiše. Oba predloga obveljata. Mestni odbornik dr. Stare poroča za stavbinski odsek o napravi nove ograje pri Vodnikovem spomeniku na Valvazorjevem trgu. Ponudbe so stavili gg. Ahčin, Pilko, Žabkar in Rebek, najceneji pa je Spreitzer, ki je v izvrstnih delih od kovanega železa dokazal, da je svoji stroki popolnoma kos, in kateri zahteva le 500 gld. Naj se mu torej naprava ograje odda. Se vsprejrae. Mestni odbornik H rasky poroča za stavbinski odsek o kolavdaciji tesarskega in pekarskega dela v mestni vojašnici. Kar se tiče tesarskega dela, je istega kolavdator nadinžiner Svi ti 1 odobril in se stavbinski družbi kavcija za tesarska dela gg. Pusta in Zakotnika vrne. Ne more se pa ugoditi zahtevam za pečarsko delo gospoda Drelseja. Predlog obvelja. Prošnja stavbinske družbe kranjske za razdelitev sveta na stavišča, stavi se raz dnevni red, ker so se pričele nove obravnave. V imenu stavbinskega odseka poroča mestni odbornik Filip Zupančič u gradnji kanala od de- želnega gledališča po Frana Josipa cesti in po Knatljevib ulicah. Vsi stroški znašajo za to delo 13.870 gld. Poročevalec predlaga, naj jih mestni odbor odobri. Tudi o tej zadevi razvila se je nekaka strokovnjaška razprava, katera spada pravo za pravo v stavbinski odsek. Konečno se je dognalo, da se kanal ne napravi samo do Perlesove hiše, nego skozi do Ljubljanice. Tudi denarno vprašanje prišlo je na vrsto, ker je mostni odbornik Ravni ha r naglašal, da ni v proračunu skrbljeno za gradnjo tega kauala, in se bode denar moral vzeti iz vsote, namenjene za cesto za Gradom. Mestni odbornik Valontinčič 60 temu protivi in na ve zakaj bi se ta cesta gradila, na kar župan odvrne, da so posestniki ob cesti pri konkurenčni obravnavi stavili toliko zahtev, da se bo stvar rešila le potom razsvojitve. Mestni odbornik Kune opomni, da ako ni potrebuega denarja, ne bi mogel glasovati za napravo nasvetovanih kanalov. Mestni odb. vitez Bleivvei B-Tr steni šk i naglasa, da se dela kaual izven mestnega pomerija. Naj bi vender že dotična oblastva skrbela, da se Tivolsko pos e s t v o priklopi Ljubljanskemu mestu, da ne bodemo zidali kanalov in razsvetljevali in vzdrževali potov V drugi občini. (Konec, prih.) Domače stvari. — (Družba sv. Cirila in Metoda.) Povodom velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda dne 28. julija v Kamuiku bode v sporazumljenji z ondotuimi naroduimi društvi skrbljeno čč. skup-ščiuarjem i za primerno zabavo. — Po zborovanji bode skupni obed v salonu Fišerjeve restavracije. Couvert 1 gld. 50 kr. brez pijače. Mej banketom petje slavnega društva „Lire". Z ozirom na stranske skupšoinarje ogled mesta in okolice. Na večer snidenje na vrtu Fišerjeve gostilue. Skupni odhod iz Ljubljane (Rudolfov kol.) je ob 7. uri 30 minut zjutraj. Povratek v Ljubljauo zvečer ob 9 uri s posebnim vlakom. Prijatelji slovenskega šolstva in upeljaui gostje so uljudno povabiieui iu dobro došli pri zboiavanju in banketu. — (Na potu v Prago) ustavili so se danes v Ljubljaui znani rodoljubi gg. dr. Vitezie, dr. Tri na j s ti ć in Mato M a n d i Ć. — (Imenovanje.) Pomožni učitelj'g. Anton F u u t p k imenovan je strokovnim učiteljem na c. kr. strokovui šoli za lesno obrt v Ljubljani. — (Imenovanja.) Dr. Adolf N i t se he, profesor ua državni gimnaziji v Inomostu, imenovan je ravnateljem državne gimnazije v Trstu, Josip V a-tovac na komunalni gimnaziji v Trstu na gimnazijo v Kopru, kooperator Jak. GomitŠak, pravim učiteljem na realki v Trstu, Štefan Steffani (na gimnaziji v Gorici) ua gimnazijo v Kopru, Karol Iv o m pare imenovan je profesorjem na gimnaziji v Trstu, Fran Jerovšek pravim profesorjem na državni gimnaziji v Mariboru, dr. Aleks. Sturm, z državne realke na Dunaji, na gimnazijo v Celji. — („Na katoliški podlagi".) Pod to pretvezo dogaja se marsikaj, kar bi se sicer ne-možno zdelo. Na katoliški podlagi mitijo se volilci, ščujejo trcijalke, zlorabljajo lece, na katoliški podlagi razcvita se najbujniši terorizem. Tako se nam iz okolice Ljubljanske javlja, kako je neki župnik pritisnil učitelja i u ga potipal z debelim prstom. Učitelj je samec in vsled tega, ker razmere v dotični vasi neso baš ugodne, prisiljen, da imu hrano v liirovži. In baš vsakdanja hrana bila je ona Arhimedova točka, po kateri je hotel župnik „Slovenski Narod" dvigniti iz stežajev. Učitelju dal je svoj kategorični „Aut-autM : 0 A 1 i pustite „Narod", ali pa hrano v f a r o v ž i ". Pri naših b r e z-domovincih tudi tako postopanje ni nič čudnega. — (V Celji) umrl je v nedeljo Toussaint Deu, umirovljeni sodiški pristav, rodom Ljubljančan. — (Sklep II. mestnega slovenskega otroškega vrta v Ljubljani) bode dne 16. julija t. 1. s sv. mašo ob V* 114 10. uri. Po sv. maši bode mala skušnja in razstava raznih ročnih del do 6. ure popoludne v 1'oljskih ulicah štev. 10, I. nadstropje. Uatop je vsakomur dovoljen. — (Programu državne višje gimnazije v Celovci) povzamemo, da je bilo na tej gimnaziji koncem šolskega leta 412 učencev, mej njimi 347 Nemcev, 65 Slovencev, po veroizpove-danji bito jih je 400 katolikov, 12 protestantov. Z odliko jih je bilo 71, prvi red jih je dobilo 286t ukovioe bo plačali 5737 gold. 50 kr., Stipendije imelo jih je -16 v Bkupnem /neuku 3800 gld. 90 kr. Za slovenske dijake bila je slovenščina obligatna in se je poučevala v štirih tečajih. Slovenščino poučevali so gg. Ivan Scheinigg, dr. Jakob Sket in Josip Skarbina za Slovence in Neslovence vsega vkupe 14 ur na teden. — (Poročil) se je daues gosp. Ivan Sesek, magistratni tajnik z gospodično Franjo Rekarjevo iz Ljubljane. — ( Premem ba v po bob t i.) Gosp. II. Fi-scherja hišo na Prešernovem trgu kupil jo zlatar g. KapBch za 19.200 gld. Kupčija g. Kapscha s posestniki hiše, kjer je bila kavarna v prvem nadstropji, se je razdrla. — (Na strelišči pri Krškem) bode dne 18. t. m. topničarako ostro streljanje. Streljalo se bode iz 24 kanonov. — (V Gorici) bode od 16. do 20. septembra t. 1. IV. avstrijski vinarski kongres, to je istodobno, kadar bode kmetijska in gospodarska razstava, katero priredi goriška c. kr. kmetijska družba v proslavo 125. obletnice svoje ustanovitve Ob istem času zborovalo bode v Gorici tudi „društvo za varstvo avstrijske trtoreje". — (Pri Veliki Nedelji) zaprli so po predlogu zdravnika tamošnjo ljudsko šolo do 26. t. m., ker mej šolsko mladino razsaja oslovski kašelj. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Heidelberg 14. julija. Črnogorska kne-ginja Milena podvrgla se je danes operaciji. Cetinje 14. julija. Francosko poslaništvo praznovalo letos prvikrat francoski narodni praznik. Minister vnanjih zadev poslanika ofi-cijalno obiskal. Pred poslaniškim hotelom godba svirala francoske skladba. Zbrana množica klicala : Živela Francoska! Zemun 14. julija. Na ladiji, ki plovi mej Belimgradoni in Zemunom, pripetil se je danes tragičen dogodek. Nepoznan mož ustrelil je večkrat z revolverjem na neko žensko ter potem raz krov skočil v vodo. Izginil je brez sledu v valovih. Hamburg 14. julija. Peterburške vesti o Bismarcka neugodnem zdravji so neosnovane. Stockholm 14. julija. Pri včerajšnji slavnosti, ki jo je mesto Stockholm priredilo povodom prisotnosti francoskega brodovja, napil minister vnanjih zadev na predsednika Carnota, francoski poslanik Millet na kralja. Na višjega namestnika barona Tamma napitnieo na francoske častnike odgovoril admiral Gervais. Mej slavnostjo svirali dve gardski godbi švedsko himno iu marseljezo, ki sta bili odobravani. Aden 14. julija. V Masavi kolera mej domačinci grozno razsaja. V neki hiši pomrli vsi prebivalci. Ker so mrliče našli še le čez več dnij, morali so hišo zažgati. Kolera začela je tudi že mej Kvropci. Umrli so štirje bersa-gleri in neka grška dama. Vročina grozna, do 40 0 E. Peterburg 15. julija. Po zanesljivih informacijah iz Tambova so vse vesti v inozemskih listih ob izgredih proti Židom popolnoma izmišljene. Napolj 15. julija. Pri včerajšnjem banketu poljedelskega kongresa izjavil poljedelski minister : vlada hoče pogodbam prijazno trgovinsko politiko, po kateri bode možno povi- šati uspehe sedanjih trgovinskih pogodb s Švico, Nemčijo in Avstro-Ogersko. Kajira 15. julija. Iz vestjo Havasovo: V Meki pričela kolera, kakor se čuje prav hudo. Razne vesti. * (Južnoruske železnice.) Vodstvo juž-noruBkih železnic dobilo je od vlade ukaz, da iz strategičuih ozirov v najkrajem času na progah Žmerinka-Vapnjarka in Birzula in Fastovo-Rovno položi drugi tir. Dalje se imajo zgraditi iz Birzule preko Oknice, Bilce in Mohileva do Dujestra stranske proge. Vse te nove proge imajo namen, da se olajša ruski vojni eientuelna koncentracija na vzhodno-gališki meji. * (Kolera v vijaletu Aleppo) se razširja vedno bolj, kukor se poroča iz Carigrada. * (Samomor na ladiji) Na Duuavskem parabrodu „Elisabetb" ustrelil seje neki potovtlec. Ko se je ladija približala Orsovi, čul se je strel, m ko so matrozi preiskali vse prostore, našli so v neki oddaljeni kabini elegantno oblečenega 40 letnega moža s prestreljenimi senci mrtvega na tleh. Kraj njega ležal je revolver. Spoznali so v njem ugeuta G. Diinttrijevića iz Psnčeva, ki je bil obsojen na jedno leto ječe in bi moral v kratkem nastopiti svojo kazen. Pokopali so ga v Orsovi. * (Žitu i udorubi.) Iz Novega Jorkg se poroča, da se tam Biiuje velikansk žitni wriug". Namen mu je, zadrževati žito, dokler ne bode doseglo izredno visoke cene. Tako hočejo brezsrčni žitni oderuhi izrabiti sebi v korist naznanila o pretečem pomankanji žita v Rusiji, katero bode nastalo gotovo, ker letina kaže tako slabo, da bode treba žito uvažati v Rusijo, ki ga sicer izvažu v veliki množini. * (Punt mej žanjci.) Iz Rima se poroča, da je nastal pri Veletriju v okolici Rimski punt mej žaujci, da je morala posredovati oborožena sila. Dva izmej upornikov bila sta ubita, več pa je ranjenih. i „LJUBLJANSKI ZVON" ■tojl za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. TllJCl: 14. julija. Pri M»ll«i: Krlich, Rub, Rubeo, Bleyer, Gerber, Hellerman z Dunaja. — Bartel, Pfeifer, Singer iz Trsta. — Vite« pl. Spindler iz Gradca. -- Gorjnp iz Gorice. — Chalupnik, Lederer i« Vrage. — Gorup, Koruitzflr z Reke. Pri Nl««u: Mullcr, Goldhauer, Kulka, Buchmann, vitez pl. Schneid, Weisa z Dunaja. — Hoffinan z Reke. — VVechsler iz Gradca. — Rartel, Miklavcič is Trsta. — Gnt-willig iz Plzna. — Grunwald is Zagreba. — Segalia iz Rakeka. — Bertoni iz Vidma. — Nnuatadt, Frejberg iz Prage. — Dr. Temniker a Spodnjega Štajerskega. — Veric z Gline. Pri bavarMkfiu dv«ru: Wittine z Dunaj«, — Krašovic iz L<>ža. — Struss i/. Raibla. — Iloge iz Mariboru. Pri »vntr!j*k«Mu c«awrjl: Nagode, Ptcigas iz Idrije. — Omulet iz Gorice. — CJermak iz Ribnice. — Zigan, Wreticher iz Zavca. — Jezeriek ii (»orenjovaai. Umrli so ▼ ljnl»Uaiii: 12 julija: Jakob Muhvić, posestnik, 72 let, av. Petra cesta fit. 91, gangraema zenilia. 14. julija: Rudolf Schrnidmaver vrvarjev sin 16 dnij, sv. Petra cesta it 33, atrofia. — J* k ob Kreanitzer, prisiljenje, 51 let, Poljanski nasip it. f>0, maraamus. Meteor o logično poročilo. Čas opa- . -J. k barometra zovaii|a i Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v , nun. S1 i 7. zjutraj j 7a6 9 mm. 2. popol. i 786*8 mm. 9. zvečer 73.V3 m*. 12'8° C lire z v megla i 86'4'C si v«h. jasno jOOOaffluj 17 4° C si vzh.] jasno Srednja temperatura 18*5°, za 0*5* pod uoriualom. TD-U-na^jslca, "borza, dne" 15. julija t. 1. (Izvirno tclegrafiono poročilo.) vfteraj — dati>i» Papirna renta.....gld. 9215 — Kltt. 92 65 Srebrna renta....., 92"75 —- 1 92 55 Zlata renta......, 111-15 — „ 111 15 &70 marčna reuta .... „ 1<>3 10 — „ 10315 Akcijo uarodr.o bnnke . . „ 1031 — — „ 1030■- Kreditno ahctjo.....„ 296— — „ 295 25 London.......„ 117-50 — , 117-45 Srebro.........—— — „ — •— Napol.......... 9 33 — . 9 32»/, 0. kr. cekini......, r> 57 — , 6-57 Nemške marko.....„ f»7 fi5 — , 57-72Vt 4"/0 drtavne srefeke iz I. 1854 250 gld. 134 gld. — kr. Driavne areeko iz 1. 1864 100 . 179 „ 25 , 8gerska zlata renta 4°/0....... 105 „ 20 „ geraka papirna renta '.<" „...... 101 , 95 , Dunava reg. sro5ke 50/v . . . 100 gld. 120 „ 25 , Zemlj. obe. avstr. 4,/>"/0 zlati tast. listi . . 115 „ — , Kreditne Br««ćke......1Q0 gld. 186 , 75 „ Rudolfov« srećke..... 10 „ 20 9 — „ Akcije anglo-avstr. banke ■ . 120 , 157 , 30 , Tramway-druit. volj. 170 «ld. a. v. . 227 „ — _ Praktikanta ki je dovriil II. razred realko ali gimnazije, je poštenih starišev in zmožen slovenskega in nemškega jezika, vsprejme trgovina Dragutina Hribar-ja v Celji. Skleninarnica na Štajerskem vsprejme v stalno delo 20 delavk za mezdo 60 kr. na dan in prosto vožnjo. Delavni (as določen je na 10*/» ure na dan. Več izvedeti je v gostilni „prl Lozarjl" (Stadt MUnchen) na Sv. Jakoba trgu. (581—i) ♦"»♦♦♦»»»•♦»»♦♦♦♦»»♦»♦#»»♦♦•»»•♦*»♦ Na najnovejši in naj bolj ii način • umetne (580—6) £ , In K»b«v}a i {ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo* v »n I« in vse aobne oper» gole, c. kr. notarja v Ljubljani. (576—2) (7) KAROL TILL (456) Špitalske ulice io. LJubljana. Špltatske ulice 10. Knjige m podobami, spisi za mladino, basni, abecedniki, igre za otroke In za društva, albumi za pismene znamke, knjige uzor-nlce za znamenjevanje, kvačkanje in plete-vanje. Uzorci za risanje, slikanje in lepopisje, uzorci za okroglo pisanje. Listi s podobami in albumi s podobami. Spominski albumi in za fotografije. Dnevniki, kartoni za modelovanje. Knjige za slikanje in uzorci za tankopllje. &KP —-- kisla voda po natriju in litiju najbogatejša in (270-29) Radgonska čista scllcailična kiselica. Glavna zaloga pri J. r>INIMGZSR-ji v l.j «il>l.juiii. ItliaiNka ceNtu IiIn. štev. O. Produju po prvotnih ceuali. Podpisanuc naznanja, da oskrbuje rpneiio in I«m-m«» vsakovrstna preseljevanja s posebnimi vozovi za prevažanje pohištva na vse strani, v mestu, v okolici in po železnici I lastnik vozov za prevažanje pohištva v Kolodvorskih ulicah st- 23. (566—3) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Ndrodne Tiskarne".