Poštnina plačana V gotovini. Leto XIV., štev. 160 Jpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, VVien št. 105.241. Ljubljana, sreda 12. julija 1933 Cena 2.— Din Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122, 3123. 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Londonska pogodba in slovanstvo Sedanja londonska konferenca je po svojem poteku zelo slična genovski konferenci, ki se je vršila pred enajstimi leti in ki svoje naloge v ničemer ni izvršila. Stari spor med Francozi in An-glosasi glede nazorov o rešitvi svetovnega gospodarstva se je po enajstih letih obnovil ob Temzi in je takisto obrez-uspešil pametne zaključke, kakor je svoj čas onemogočil mednarodni sporazum na ligurrkem obrežju. Naravnost presenetljiva pa je podobnost obeh konferenc še v nekem drugem pogledu. Navzočnost zastopnikov toliko držav je zopet zelo spretno porabila ruska diplomacija in morda bo edini uspeh Londona pred tednom zaključeni pakt o nenapadanju med Rusijo in njenimi sosedami, kakor je bila edina posledica Genove prijateljska pogodba med Sovjeti in Nemčijo v ligurskem Rapaliu. V »Jutru« smo že pokazali na veliki mednarodni pomen v Londonu sklenjene pogodbe in tudi na njeno važnost še posebej za našo državo in vso Malo antanto. Vendar pa je z njo gotovo najbolj zadovoljna Rusija sama, koje dosedanja osamljenost je končnoveljavno odstranjena. Ostali podpisniki pogodbe so s svojim pristankom pred vsem določno pokazali, da hočejo voditi svetovno politiko po svoji uvidevnosti, ne pa po predpisih raznih direktorijev. V dosedanji skupini podpisnikov so neslovanske države v pretežni večini Estonska, Latiška, Litva, Rumunija, Turčija. Perzija in Afganistan). To dejstvo moramo imeti pred očmi, ako nočemo priti v nevarnost, da zapademo iluzijam; kako katastrofalno usodne pa so iluzije v politiki, smo na žalost ravno Slovenci bridko občutili na lastnem -ele-su. Vrh tega lahko tudi slovanski stvari več škodujemo kakor koristimo, ako jo preveč poudarjamo tam, kjer tega ni treba in kjer niti ni utemeljeno. Misliti moramo realno in pogledati resnici v oči. Resnica glede sklepa londonske pogodbe pa je ta, da se podpisnice konvencije niso zedinile na temelju slovanstva, marveč le v svrho samoobrambe. Ta interes je vsekakor širši, zato so h konvenciji pristopile razen evropskih tudi azijske države. Kakor smo ašem listu že ponovno naglasili, je h erjevska Nemčija prav razločno izdala svojo težnjo po zavojevanju tujega sveta. Nemška ekspanzija gleda ra slovanski vzhod, kjer se nadeja obilo zemlje za svojo kolonizacijo, na neslo-vansko baltijsko obalo, ki je bila svoj-čas ped oblas-tjo nemških junkerjev, opasna pa je seveda tudi vsemu Podu-navju, bodisi slovanskemu ali rumunske-mu. To je eden izmed glavnih razlogov, da so vzhodnoevropske države ne glede na narodnost tako ročno prebrodile dosedanje deloma velike zapreke in našle pot k medsebojnemu zbližanju. Obenem je Moskva pridobila za novo pogodbo tudi tri azijske sosede, Turčijo, Perzijo in Afganistan, ki se gotovo žele kolikor mogoče osvoboditi moreče-ga vpliva in silnega pritiska zapadnih velesil. Pri takem stanju stvari je zato neutemeljeno govoriti o slovanski akciji. Lahko pa je tudi nevarno, ker zavaja v samoprevaro in pa, ker bi se s slikanjem neutemeljenih strahov mogel vzbuditi odpor, ki slovanski stvari ne bi koristil. Ne smemo pozabiti, da sovjetska politika še ni in še noče biti slovanska politika: za sovjetsko vlado, v kateri imajo, kakor smo že enkrat ugotoviti, odločilno besedo še vedno ljudje neslovanskega rodu, so merodajni docela drugi nagibi. Na žalost je položaj še vedno tak, da bi se sovjetski državniki, ako bi jim to bolje kazalo, mirne duše zvezali tudi s politiko, ki bi bila naperjena naravnost proti življenjskim interesom tega ali onega slovanskega naroda. Vsi želimo in trdno pričakujemo, da bo slovanski preporod, ki se že kaže v delu ruske inteligence, prekvasil mišljenje in čustvovanje vsega ruskega naroda, ki je ostal slovanski kljub šestnajstletni boljševiški vladi. Po*em bo slovanski duh odločujoče vplival tudi na rusko mednarodno politiko; ako na bi danes, kolikor prihaja v poštev ofi-cielna Rusija, preveč gradili nanj, bi lahko gradili na pesek. Kljub vsem tem dejstvom pa je londonska pogodba nad vse pomembna in razveseljiva, tudi če io presojamo samo s slovanskega stališča. Dve stvari je treba pred vsem podčrtati. Prvič v novejši zgodovini so vse slovanske države z edino izjemo Bolgarije — za njeno politiko velia v splošnem isto. kar smo eori napisali o sovjetski politiki — našle pot k skuonemu, medsebojnemu zbližanju in k skupni obrambi svojih živ-i ienjsldh interesov. Drugo razveseljivo dejstvo pa je, da tvorijo v bloku nevera mirovnega sporazuma ogromno šte-Hlčno večino Slovani in da ie iz njihovih vrst vzniki a ideja, na i se ustvari ^rr»tiutež oni evropski politiki, ki bi še ^edno rada delila narode v vladarske in "ažalske. S tem je dosedai vse preveč ^ocivno slovanstvo poštnin volivno so-odločujoč činitelj evropske politike. Za- DELEN SPORAZUM V LONDONU Svetovna gospodarska nakar bo odgodena do London, 11. julija, n. Okrog polnoči so se v kuloarjih geološkega muzeja, kjer zaseda svetovna gospodarska konferenca, razširili glasovi, da se bo 24. in 26. t. m. sestal plenum konference, nakar bo njeno zasedanje odgodeno do konca septembra. Davi se je sestal redakcijski odbor finančnega in denarstvenega odbora. Po daljši razpravi se je zedinil o poročilu, ki ga je popoldne predložil predsedništvu konference. Poročilo navaja posamezna denarstvena in finančna vprašanja, o katerih bi mogla svetovna gospodarska konferenca v sedanjih okliščinah razpravljati. Prvo tako vprašanje se tiče dolgov, drugo srebra in tretje politike Narodnih bank. Poslednje vprašanje je mišljeno v duhu resolucije, ki jo je že sprejel pododbor za stalne ukrepe. V odboru za trgovinsko politiko, ki se je sestal ob 11. dopoldne na poziv pred-sedništva konference, da sestavi poročilo o predmetih, ki bi jih naj rešila londonska konferenca brez odgoditve, je bilo osem delegacij za odgoditev konference, 10 pa za nadaljevanje. Odbor je izvolil redakcijski odbor, ki ima po izjavi Run-cimana in Colijna nalogo, da zbere razne misli, navedene med razpravo in da jih poveže v celoto tako, da bodo lahko tvorile osnovo za ponovno razpravo. Redakcijski odbor je takoj pozval tajništvo konference, naj mu predloži zapisnike. Odbor za indirektno gospodarsko zaščito se je dopoldne sestal pod predsedstvom belgijskega delegata Suetensa. Izvoljen je bil redakcijski odbor, v katerem so nemški, jugoslovenski. ekvadorski in novozelandski delegrti, da sestavijo enotno poročilo o raznih predlogih in konferenca bo zasedala še do konca meseca? jeseni v pričakovanju preokreta v Ameriki predmetih, o katerih naj razpravlja londonska konferenca. Podobno je storil tudi odbor za veterinarska vprašan ia. Kitajska delegacija je predložila pododboru za indirektno zaščito spomenico o smislu in pomenu kitajskih trgovinskih določb, ki stopijo v veljavo 1. januarja 1934. Po njih bo moralo vse inozemsko blago imeti vidno označbo izvozne države, da se kitajski konsumenti nauče ločiti domače in inozemsko blago. Sovjetska delegacija je pododboru predložila, naj bi konferenca vsekakor nadaljevala razpravo o sklenitvi nenapadalne-ga gospodarskega pakta in o pospeševanju uvoza v razne države. Pododbor za koordinacijo proizvodnje in prodaje ie proučil poročilo vinskega in lesnega odbora. Lesni odbor predlaga odgoditev svojih sej do oktobra, da bo mogoče dotlej doseči sporazum med zainteresiranimi državami, vinski pododbor pa je predlagal izdatno propagando za vi.no in ukrepe, s katerimi naj se omeii vinski pridelek in izboljša ter standardizira njegova kakovost'. Sestanek predsedništva Popoldne se je sestalo predsedniško svetovne gospodarske konference. Predsedoval je Macdonald. Poročilo redakcijskega odbora finančnega in denarstvenega odibora o bodečem delu odibora je bilo sprejeto soglasno. Poročilo priporoča razpravo o dolgovih, vprašanju srebra i.n politiki Narodnih bank, druga vprašanja pa naj bi prišla na dnevni red le po soglasnem sklepu vsega odibora. Srednjeevropska vprašanja v ospredju Francosko-italijanski predkonferenci o srednjeevropskem gospodarskem sodelovanju naj bi sledila konferenca štirih velesil Pariz, 11. julija, d. Na svoji včerajšnji seji je ministrski svet podrobno razpravljal o določitvi smernic za itali-jansko-francoska pogajanja. Organizirati se namerava konferenca zastopnikov italijanske in francoske vlade za proučitev srednje-evropskih vprašanj, ki jo je že napovedal ministrski predsednik Daladier. K tej konferenci bi bili v danih okoliščinah pritegnjeni tudi diplomatski zastopniki srednje-evrop-ski hdržav, da bi zavzeli stališče glede na predloge francoskega ali italijanskega izvora. Francija in Italija nimata namena, da bi izdelali poseben načrt, temveč hočeta poiskati le sredstva za skupno politiko in gospodarsko sodelovanje podunavskih držav. Razširjenje teh pogajanj na ostali dve državi, ki sta podpisali pakt štirih, bo odvisen od uspeha francosko-italijanske konference. Kakor zagotavljajo, bo ministrski predsednik Mussolini prevzel nalogo, da bo informiral o položaju nemško vlado, doči.m bi angleško vlado obveščal o razvoju dogodkov angleški poslanik v Rimu.. Ker obstoja namera, da bi francosko-italijanskim razgovorom sledila diplomatska pogajanja vseh štirih velesil, pripisujejo v francoskili merodajnih krogih posebno važnost popolnemu razčiščen ju in načeflni ureditvi vprašanj, ki so na dnevnem redu, predvsem pa sporazumu o gospodarski obnovi podunavskih držav in njihovem bodočem trgovinsko -političnem sodelovanju. Dokler se ta sporazum štirih velesil ne bo dosegel po diplomatskem potu, se konferenca ne bi sestala ker se ne sme riskirati pred svetovno javnostjo možnost njenega neuspeha. Nadalje tudi opozarjajo na umestnost prekinitve svetovne gospodarske konference, da bi se lahko podonavsko vprašanje obravnavalo naiiprei na f,rancosfco-ita®jamski konferenci, nato pa na konferenci štirih velesil. Kar se tiče podiunavskih držav, obstoja mnenje. da njihovo sodelovanje ni le samo potrebno, tehweč je tudli v smislu francoske note Ma.lii amtamti zagotovljeno. Težkoče nameravanih pogajanj se v tukajšnjih merodajraih krogih nikakor ne podcenjujejo, menijo pa, da je mnogo vzrokov za pričakovanje pozitivnega uspeha. Zatrjujejo, da Mussolini ni nenaklonjen v tem pogledu in da ie bo doseglo to je naravno, da je zaključitev londonske pogodbe okrepila pozicijo vseh slovanskih narodov in izdatno zmanjšala, ako ne celo odstranila grozeče jim skupne nevarnosti. Močno je ojačila in razširila zavest slovanske skupnosti v vseh treh srednjeevropskih slovanskih državah itn kar je morda najvažnejše: brez dvoma bo tudi pospešila in podprla obnovo slovanske zavesti fn slovanskega duha v Rusiji. Med sedo je Macdonald izrazil željo, naj bi prekinjenje dela, ki bo potrebno po končani proučitvi vprašanja dolgov, srebra in Narodnih banik. ne trajalo nad 5 tednov. Drugo zasedanje svetovne gospodarske konference bo kljub vsemu bistveno odvisno od položaja v Zedinjenih državah in od tega, ali bo tedaj že možna razprava o stabilizaciji dela. Konferenca ne bo prekinjena le v primeru, če nastopijo v Zedinjenih državah še pred 25. julijem dogodki, tako da bo mogoča takojšnja razprava o stabilizacijskem vprašanju. V nasprotnem primeru je treba smatrati, da je prvi del konference končan in da so sedanja nesoglasja le začasna. Pogajanja o zmanjšanju žitne produkcije London, 11. julija, n. Kakor pravijo dobro poučeni krogi, se pogajanja, ki so se pričela pred kratkim med zastopniki pre-kooceanskih agrarnih držav in Podur.avja o omejitvi proizvodnje žita, uspešno nadaljujejo. Delegati Zedinjenih držav, Kanade, Argentine in Avstralije so sestavili potrebne predloge, ki so jih predložili zastopnikom podunavskih agrarnih držav. Predlogi vsebujejo določila o zmanjšanju proizvodnje žita in ukinitvi preferenčnih carin za žito. Strokovnjaki podunavskih agrarnih držav so se že sestali ter sedaj proučujejo te predloge, da bi našli formulo, ki bi jo sprejele vse evropske države, ki uvažajo žito. Kakor se čuje, je Anglija pristala na tak sporazum med agrarnimi državami vsega sveta, upirajo pa se Francija. Belgija in Nemčija. Ameriški glavni delegat je izjavil, da se pogajanja razvijajo zelo ugodno in da bo bržkone v kratkem dosežen popoln sporazum. Ameriška finančna politika VVashington, 11. julija. AA. Roosevelt bo v kratikem dovolil izvažati zlato, ki ga pridobivajo v ameriških rudnikih. V to svrho bodo izipremernjene določbe o prepovedi izvoza zlata. Rudniki bi s tem dokaj zaslužili, ker dole sedaj za unčo 20.67 dolarja, na mednarodnih tržiščih pa bi se cena gibala od 28 do 30 dolarjev. Rudniki bodo v tem primeru zvišali delavstvu me-zide za 10%. Na newyorški borzi je znašala vrednost 30. junija kotiranih vrednot 36.834 milijonov. Napram 31. maju so vrednostni papirji poskočili za 4 milijarde. Poljedelsko ministrstvo poroča, da je posejana ploskev z bombažem 1. julira presegala lansko za 11.6%. Sedanja površina znaša 40,788.000 akrov (1. 1932. 36.542.000, 1. 1931. 39,109.000, 1. 1930. pa 34.339.000). London, 11. julija. AA. Iz Washingtona poročajo, da namerava Roosevelt zaradi naglega naraščanja cen in dobrih posledic zakonov o industrijski obnovi in o pospeševanju kmetijstva predlagati takojšen denarstveni pakt. Pristavljajo tudi, da bi bil pripravljen takoj stabilizirati dolar, če bi druge države pristale na njegove načrte o zvišanju cen. Po drusih informacijah pa Roosevelt ne bo stabiliziral dolarja pred 1. 1935. ali celo kasneje, ker smatra, da dotlej proračuna Zedinjenih držav ni mogoče uravnotežiti in da v tem času tudi ni mogoče dvigniti cen na višino iz 1. 1925. Danes se je dolar okrepil na 4.74 in pol. Borzni krogi pripisujejo to deloma vplivu snočnega Chaniterlainovega govora v snodnii zbornici in njegovi interpretaciji, da je sedanje razvrednotenje dolarja umetno in nenaravno. Na drugi strani je .na to notacijo vplivala tudi ameriška delegacija, ki je včeraj nsFtopala spravljivo in popustljivo. Obsodba terorja v Nemčiji Narodnosocialistični voditelj proti neprestanim na-silstvom Hitlerjevih napadalnih oddelkov med Prago in Rimom odločilnih toč-k.li sosrlasno naziranje. Glede itali-j a nsk o -ju go slov e n s ki h odnosa ie v trdijo, da je poslanik dr. Spalailkovič v Parizu že sporočil vladi v Beogradu namene francoske diplomacije. Dunaj, 11. julija, s. »Neue Freie Pres-se« objavlja brzojavko svojega stalnega poročevalca iz Pariza o vsebini razgovora, ki ga je imel z neko vodilno osebnostjo francoskih vladnih krogov o francoskem naziranju glede položaja v Podunavju. Ta državnik je izjavil med drugim, da bi mogel biti po mnenju Francije učinek posojila za Avstrijo samo prehoden ki da bi ta pomoč ostala brez koristi, če bi ne zapo- . čela obenem velikopotezne akcije za obnovo. Reorganizacija bi imela po naziranju francoske vlade le tedaj upanje za uspeh, če bi obsegala vse po-dunavske države, in sicer na podlagi popoln^ enakopravnosti. Francija hoče očuvati gospodarski polom Avstrije z njegovimi resnimi nevarnostmi in upa, č. se bodo s konsolidacijo v Podunavju ozačiili elementi miru medsebojnega sodelovanja. Francija nikakor ne namerava predložiti načrta za novo ureditev v Podunavju, ker sta bila storje-. na že dva takšna poskusa, pa vselej brezuspešno. Francoska vlada, ki je sporazumna z Anglijo in hoče z Rimom doseči soglasno naziranje, je mnenja. da naj bi ta načrt izviral od podunavskih držav samdh. ker so same iziaviile, da hočejo brez katerekoli velesile popolnoma svobodno odločati o svoji bodočnosti. Ko bo dosežen sporazum med podutiavskimi državami, bo itreba ustvariti še drug sporazum, ki bo obsegal pri tem zainteresirane velesile. Seveda ne more biti nobenega dvoma. da bo takšen sporazum, ki bo ustrezal gospodarskim interesom podunavskih držav, predvsem obsegal Nemčijo in Italijo. Ruždi bej v Rimu Rim, 11. julija. AA. Turškega ministra za zunanje zadeve je takoj po prihodu v Rim sprejel Mussolini. Imela sta izredno dolg razgovor, a bi pa tako junaštvo koga pridobilo za Fiitlerja in ga ogorčilo zoper Dollfussovo vlado, je več ko dvomljive. Lepa buršikoz-nost je tudi v tem, ako Hitlerjeva mladež v Gasteinu nad slapom razobesi zastavo s kljukastim križem, da ga lahko občud.ije v^a mednarodna letoviščarska publika. Gotovo ie pogum, nesti zastavo nad bučeči slao in io razobesiti na drevesu, ki visi nad propadom, primer zlobnega pobalinstva pa ie. da 6meli mladeniči nato izpodžagajo drevo, da bi moral strmoglaviti v globočino vsakdo, ki bi hotel prostovoljno ali po službeni dolžnosti snemati ta simbol hitlerjev-stva. Slično odbijajočo ost imajo vsa junaštva« hitlerievcev. ki se jim vidi, da so nezreli mladiči brez zavesti odgovornosti. Vladna akcija ima proti taki gverilji za- to lahko stališče in da ni tako izrazito ul-trainontansko pobarvana, bi imela še veliko več usneha. Tako pa odbi ja pri rodne zaveznike, socialiste in svobodomislece, _ da ee drže v rezervi in le včasih pomagajo vladi. Ta kratkovidnost vlade je tem" usodnejša, ker krščanski socialci venomer naglašasjo, da hočeio v naroda obuditi ljubezeft do domovine in do državne samostojnosti. Titan-sko delo je sedai prevzel Dollfuss. da se bori nroti ideji anšlusa, ki je bila v preteklem poldrugem desetletju vodilna misel vseh avstrijskih strank. Po izkustvih v Nem-oi i i krščanskim socialcem in socialistom ni bila posebno težka temeljita politična pre-grupacija, vendar sta obe vodstvi silno trpeli na ugledu pred javnostjo, ko morata sedaj z ietim ognjem zavračati priklopitev k Nemčiii. kakor sta prej v množicah utrjevali vero. da Avstrija ni zmožna samostojnega življenja. Obe vodstvi imata sedaj edino nalogo, da neprestano demantirata svoje nekdanie izjave, kar je brez dvoma zelo nehvaležna naloga. Kancelar sam, ki ni obremenjen z izjavami preteklosti, se močno trudi na fronti vzbujanja avstrijskega domoljubja in največji del uspeha je pripisati predvsem njegovi osebnosti. Na dragi strani pa tudi novi pokret dela usodne napake. Za Dollfusso-vega namestnika v načelstvu novega gibanja je določen knez Starhemberg, kar je gotovo najslabši izbor, ki je bil rnogoč. Skspsa f>ocialistov. ki so knezu sovražni že iz prejšnjih časov, bo 9 tem le še pojačena in potisnjeni bodo še boli v ozadje, dasi bi politična modrost velela pridobiti to Branko, ki je v Avstriji danes še vedno činitelj, brez katerega se ne da vladati. Kancelarju Dollfussu se bo morda kljub vsemu posrpčilo privesti avstrijsko prebivalstvo v tabor staroavstrijske tradicije in obnoviti zaupanje do države, vendar je treba priznati, da ima največjega nasprotnika baš v znanem avstrijskem polovičarstvu. V ostalih deželah ie hitlerizmu res onemogočeno delovanje, v Gradcu pa drži svojo roko nad njim sam deželni glavar dr. Rintfjlen in hitlerjevskih mandatarjev še ni zadela usoda, kakršne so bili deležni voditelji narodnega socializma drugod. Vsako odlašanje pa pomeni okrepitev nasprotnika, ki ee nadeja, da bo iz Štajerske napravil močno utrdbo proti osrednji vladi- Slej ko prei pa ie vladi skrajno potrebno, da ^domovinsko fronto« razširi tudi na levico; dosedanje cepljenje sil in skoro namerno vzbujanje nejevolje socialističnih množic ne kaže ravno državniške in taktične modrosti vladnih mož. ako ne znajo izkoristiti šan9. ki 6e jim že po prirodi stvari vsiljujejo same po sebi. Povodnji v Podkarpatski Rusiji Prekinjene prometne zveze odrezanih od Užhorod. 11. julija d. Katastrofalne po-iplave v Karpatski Rusiji so povzročile veliko škodo zlasti v okraju Rahovu, kjer «t.a pod vodo občini Bočkova in Luh. V Tačevu je Tisa narastla 7 m nad norma-lo. železniške kakor tudi telefonske in brzojavne zveze so bile popolnoma prekinjene. Najhujši je položaj v občini Vylok v •okraju Berehovu, kjer se je kljub ukrepom c'ilasti branilo prebivalstvo, da bi zapustilo domove. Izmed 547 hiš v Vyloku je ostalo nepoškodovanih samo 80. Pogre- , šajo še vedno mnogo ljudi. Voda je stala tukaj 5 m nad normalo in so ljudje rešili ■samo golo življenje. Včeraj je pričela voda upadati, toda v prizadetih krajih še redno dežuje. Prebivalstvo Vyloka so prepeljali z avtobusi v Berehovo, kjeir so nastanili ljudi v šolah in kjer jih prehranjujejo iz vojaških kuhinj. Brez strehe je 2000 ljudi. V okraju Sevlju&u so poplavljene občine Kraljevo ob Tisi, Tekovo, Sasovo, čer-ny, Ardov, Cenv, Hatene, Surma, Trsnik to Fančikovo, ki so po večini popolnoma odrezane od ostalega sveta. Most na državni cesti, ki vodi iz Kopane v Rokosi-^o, je voda odnesla, zaradi česar je promet nemogoč. Mnogi lflumje so prisiljeni, da prebivajo na prostem na višjih krajih, do kamor voda ne sega. Tisa tvori v okraju Sevlju- - Mnogo krajev popolnoma ostalega sveta šu 10 km široko jezero. Po poročilih orož-niških postaj so videli plavati po Tisi mnogo človeških trupel. Obstoja bojazen, da je mnogo pogrešanih ljudi utonilo, ko je voda nenadoma vdrla v posamezne hiše. Iz drugih krajev Karpatske Rusije ni podrobnih vesti, ker so pretrgane brzojavne in telefonske zveze železniški promet se vzdržuje samo pri Terešvi, dočim je promet po cestah proti vzhodu za Sevljušem popolnoma nemoen* Bratislava, 11. julija, g. V poplavljenem ozemlju Podkarpatske Rusije voda stalno pada. Na češkoslovaški strani je samo še obmejni kraj Kralovo ob Tisi odrezano od sveta. Pogled na razdejane kraje predvsem na najbolj prizadeti VyIok, je sedaj, ko Je voda padla, še strašnejši, kakor je bil prej. Povsod so se pokazala iz vode trupla razne živine in psov, ki so utonili. Človeške žrtve so samo štiri, pogrešajo pa še 50 oseb. Izmed 600 stanovanjskih hiš v Vylo-ku je 350 popolnoma uničenih, mnogo pa je takih, da ne bo več mogoče prebivati v njih. Škodo cenijo na 100 milijonov Kč. Med tem so se že začeli stekati prostovoljni prispevki za nesrečno prebivalstvo. Češkoslovaški Rdeči križ je včeraj v lastni režiji prevzel prehranjevanje prebivalstva. Finančno ministrstvo je za prvo pomoč iz lastnih sredstev nakazalo znesek 100.000 Kč. Protižidovski izgredi v Rumuniji Bukarešta. 11. julija g. Včeraj je prispelo v malo rumunsko mestece Ramo-neul Sarat 1000 pristašev protižidovske železne garde s pretvezo, da hočejo izboljšati neki jez. Oblastva so pozvala člane Železne garde, naj takoj zapuste mesto, mestno prebivalstvo in tudi okoliški vaščani pa so potegnili z železno gardo, tako da je bil oddelek orožnikov, ki so jih poslale proti njim oblasti, brez moči. Prebivalstvo je sprejelo člane železne garde v svoje hiše. Vlada je nato odposlala v Ramoneul Sarat močnejši oddelek vojaštva, da bi ustrahoval Železno gardo, ker se boje nemirov. Kmetje so gardiste oborožili s kosami in drugim orodjem, tako da so se uspešno upirali vojaštvu. Aretiranih je bilo do sedaj 31 članov železne garde in 16 popov, ki so jih huj-skali. Zarota proti japonski vladi Tokio, 11. julija, n. Tukajšnja policija je izsledila zaroto zveze črno-rmenih zmajev. I>oslej je bilo aretiranih 50 ljudi. Zarotniki so nameravali ubiti sedanjega ministrskega predsednika, bivšega ministrskega predsednika, ter notranjega in vojnega ministra. Policija je postavila pred vse ja««* zgradbe močne straže. Tour de France M«>nt Pelller. 11. julija AA. Etapo iz Maraeillea do M»nt pellierja je danes prvi prevod! francoski dirkač Leducq. Današnji cro&govaJec je bil prvi v lanski krožni dirki okrog Francije, letos pa je precej -'.&-daj v kvalifikaciji. Sedaj vodijo v splošni kvalifikaciji Lemaire, Querra in Archam naud. Slaba žetev v Ameriki Washington, 11. julija. Letos je žetev v Ameriki naravnost katastrofalna. Trgovinsko ministrstvo je objavilo komunike, ki pravi, da so poželi v celoti 495,681.000 bušljev pšenice, to je le 56 odstotkov povprečne žetve v poslednjih letih. V Ameriki že nad 40 let ni bilo tako slabe žetve. Odlikovanje umetnikov Beograd, 11. julija AA. Preteklo zimo je bila v Bruslju razstava jugoslovenskejra slikarstva in kiparstva. Razstavo je priredilo pod zaščito belgijske in jugosloven-ske vlade društvo »Cvijeta Zuzorič«. Na belgijske umetniške kroge je ta razprava napravila najlepši vtis. Belgijski kralj je v zvezi s to razstavo odlikoval prireditelje in umetnike, ki so na razstavi sodelovali, z visokimi belgijskimi odlikovanji. Odlikovani so bili g. Radenko Stankovič, Toma RosandičT" Ivan Meštrovič, Ivan Radovič in drugi. Belgijski poslanik v Beogradu je te dni odlikovanjem izročil te rede. Iz sodne službe Beograd. 11. julija p. V pokoj sta stopila sodnika dr. Adolf Lenart pri sreskem sodišču v Celju in dr. Albert Levičnik pri apelacijskem sodišču v Ljubljani Drugi nastop Nem zeti ja v Beogradu Beograd, 11. julija p. Snoči se je na igrišču BSK odigrala nogometna tekma med BSK in Nemzetijem iz Budimpešte. BSK je predvajal izredno slabo igro; nastopil je s 5 rezervami. Tekma se je končala z 1:1 (0:1). VSAK NAROČNIK »JlITRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev! Bayer!ev križ je merodaienl Brez tega zaščitnega znaka ni pristnega Pyrami-dona, a brez pristnega Py-ramidona ni jamstva za hitro ozdravljenje glavobola in migrene. V z. Juge ta k. d. Zagreb, Gajeva 32. Oglas je registr. pod S. br. 9483 od 31./V. 1933. Kongres JRKD Beograd, 11. julija, p. Naknadno sc jc zvedelo, da se bo vršil kongres JRKD, ki Je napovedan za 30. in ?1. t m. v prostorih Delavske zbornice v Nemaniini ulici Glavni akcijski odbor JRKD je že pričel organizirati shode za bližnje občinske volitve v moravski banovini. Za sedaj je napovedan volilni shod v Svilajncu pri Ne-gotinu. ki bo 15. julija dopoldne. V Nego-tinu so imeli sresko skupščino, ki je rz-redno lepo uspela in se je Se udeležilo tud; več narodnih poslancev. Trgovinski sporazum f\ V« • z urcijo Beoorad, 11. julija, p. Iz Soluma poročajo, da so pogajanja za dopolnilno trgovinsko pogodbo med našo državo in Grčijo, ki se tamkaj vršijo že nekaj dni, malone že zaključena. Pogodba bo danes ali jutri podpisana. Grški minister za narodno gospodarstvo je novinarjem izjavil, da je bil pri pogajanjih že dosežen sporazum o odstotkih kompenzacije. Grška banka bo izplačevala našim izvoznikom za vrednost izvoženega blaga 50 odstotkov v devizah, 50 odstotkov ra v kompenzacijskih bonih. Za izvoz pšenice je določeno plačilo tako, da odpade 80 odstotkov na de.vize, 20 odstat-kov na bone. Obe delegaciji sta se sporazumeli tudi o raznih olajšavah za pospeše«-vanje trgovinskih odnošajev med obema državama. Grčija bo jamčila za znatne kontingente naše živine, perutnine in fižola. naša država pa bo prevzela jamstvo za uvoz določenih kontingentov grškega suhega grozdja, smokev, olja in preprog. Sporazum bo trajal osem mesecev. Minister je tudi izjavil, da so se pogajanja vršila v izredno prijateljskem duhu. Prepričan je, da se bodo trgovinski odnošaji med obema državama razvili v še večii n»eri kakor doslej. Angleški poset v Primorju Split, 11. julija. AA. Včeraj opoldne je prispela v Omiš angleška križarka »Deihi«. v Hvaru se je zasidrala križarka »Dis-pateh v Starem gradu pa križarka »Ceres«. Povsod so angleškim mornarjem priredili prisrčen sprejem. Včeraj popoldne so tudi na Rab prispele tri enote angleške vojne mornarice. Angleškim ladjam je šlo nasproti veliko število jadrnic in čolnov. Jutri zvečer priredi vrhovni poveljnik angleškega sredozemskega brodovja sir VVilliam Fisher intimno večerjo za zastopnike naših oblasti Mednarodni profesorski kongres Beograd, 11. julija p. V Rigi se bo od 26. do 31. t. m. vršil 15. mednarodni kongres srednješolskih profesorjev. Na dnevnem redu bo pred vsem vprašanje o strokovni izobrazbi sredniešolskih profesorjev. Mednarodna profesorska organizacija šteje sedaj nad 100.000 članov. V njej je včlanjeno tudi Jugoslovensko profesorsko društvo. Na kongresu bosta naše profesorje zastopala prof. dr. Josip Draganič in Ra-doje Kneževič iz Beograda. Najdba rimskega vodovoda na Hvaru Beograd, U. julija p. iz Splita poročajo, da je delavec Ante Dubokovič v Jelši na Hvaru po naključju našel star rimski vodovod, ki je zeio dobro ohranjen. O najdbi jt Vil takoj obveščen arheološki muzej v Splitu. Velika falzifikatorska afera v Franciji Pariz. 11. AA. Te dni so tu od- krili veliko faizifikaitorsko afero z akcijami družbe Sueškega kanala. Borzna cena teh akcij je sedaj 20.000 fr. za komad Policija je prijela več oseb in zaplenila nekaj potvorjenih akcij, ki so bile že dalge časa v prometu. Vseh teh je približno 30. Glavni tajnik družbe je izjavil, da zaradi tega bonzna kotacija teh papirjev ne bo ustavljena. Družba je poskrbela, da fateifikatorji ne bodo mogli raapečati svečah potvorb. Kamnik, 11. julija Nocoj ob 21.45 je po daljši bolezni umrl v Kamnika g. dr. Rihard K a r b a, lekarnar in bivši župan. ★ Dr. Rihard Karba se je rodil 2. aprila 1876. v 'Ilflaševcih pri Ljutomeru. V Mariboru je končal srednjo šolo, nato pa je študiral medicino v Gradcu. Z jekleno anačajjinostjo in njemu lastno energijo se je potvzpel v vodilno vreto takratne akademske omladine, med katero je vsa leta igral odlično vlogo. S svoijim vnetim delovanjem je mnogo pripomogel, da je di-jaštvo krenilo na nova pota in ee odpovedalo svojim zastarelim tradicijam. V Gradcu je promoviral in nato nekaj časa •prrakticiral v ljubljanski deželni bolnici. 'Poročil ee je e hčerko takratnega kamniškega župana ta lekarnarja Josipa Močnika, Anico, in se nato nastanil kot okrožni zdravnik na Vranskem. Tu je kmalu zaslovel kot dober zdravnik, splošen ugled in uvaževanje pa si je tudi pridobil kot požrtvovalen javni delavec. Z odločno roko je posegel v javno živMenie in stopi! na čelo narodnemu to naprednemu gibanju na Vranskem. Po smrti svojega tasta se je preselil v Kamnik in prevzel po njem znano lekarno na šutmi. V Kamniku se je njegovi živahni delavnosti nudilo hvaležno polje ja uveljavljanje. Napredni živelj je bil ob njegovem prihodu popolnoma potisnjen v ozadje. S svojo doihovito dovtipnostjo, zlasti pa s svojo žgočo kritiko, ki je vedno zadela v živo, si je pridobil velik ugled in spoštovanje. S pomočjo vnetih in požrtvovalnih sotrudnikov je kaj kmalu dosegel, da je prišel napredni element v Kamniku zopet do veljave. Z mladeniško navdušenostjo se je po prevratu postavil v prve vrste borcev za idejo narodnega Poslanci med volilci Krško, 10. julija. V nedeljo je imel narodni poslanec gosp. Alojzij Drmelj dva zelo dobro obiskana shoda v Čatežu in v Veliki Dolini. Krajevna organizacija JRKD v Čatežu spada med najbolj agilne v krškem srezu, kar je predvsem zasluga župana g. Martina Aadeja in krajevnega tajnika g. Stanislava Prin-čiča. Shod je vodil župan g. Radej, ki je pozdravil vse prisotne in Še posebno domačega poslanca. V svojem govoru, ki je trajal čez poldrugo uro, je poslanec gosp. Drmelj najprej poljudno obravnaval vzroke sedanjega težkega gospodarskega položaja. Vlada se trudi v prvi vrsti, da zboljša položaj kmetov, ker se bo potem zboljšal tudi položaj drugih stanov. Podrobno je razpravljal nato o delovanju Narodne skupščine v zadnjem času. Razložil je posebno glavne določbe novega občinskega zakona, ki bo stavi j al naše nove občine pred velike in težke naloge. Po sedanjem načrtu bosta občini Čatež in Vel. Dolina združeni v eno veliko občino s sedežem v Čatežu. Vlada resno proučuje končno ureditev vprašanja kmetskih dolgov in v zvezi s tem sploh ureditev naših finančnih težav. Novinar g. Oton Ambrož je najprej razložil temelje nove jugoslovanske politike, začete z zgodovinskim kraljevim manifestom, ki se sedaj vedno bolj stabilizira in normalizira v pristno jugoslovensko demokracijo, nato pa je poročal o silnem razmahu JRKD po vsej državi, posebno po dravski banovini, kjer je že 523 krajevnih organizacij s 70.000 organiziranimi člani. — Domačin Andrej Volk iz Sobenje vasi je razpravljal o domačih zadevah, župan g. Radej pa je kot zadnji govornik poudarjal potrebo zgraditve občinske ceste od drž. ceste pri Čatežu do znanega izletišča na Stojdragi, popravka mostov čez Krko in Savo, popolne pošte za Čatež kot tujsko prometni kraj in končno potrebo asanacije vasi čstež. Popoldne se je vršil na senčnem dvorišču g. Franca Dolinarja v Veliki Dolini drugi zelo dobro obiskani shod, ki mu je predsedoval župan g. Franc žerlič. V uvodu svojega govora je poslanec g. Drmelj razložil avtarhijske težnje raznih držav, ki delajo ogromne težave mednarodni trgovini in tudi našemu izvozu poljedelskih pridelkov. Nadalje se je obširno bavil z dosedanjim reševanjem agrarne reforme, ter še posebno s pomenom agrarne novele za severne kraje, s posebnim ozirom na Slovenijo. Ostro je obsodil demagogijo poslanca g. Pavliča, ki je glasoval proti tej noveli. Razpravljajoč o dosedanjem načinu obdavčenja je poslanec naglašal potrebo pravične reforme vsega našega davčnega sistema. Nadalje je obravnaval razne načrte za pravično razdolžitev kmetov in za rešitev naše težke bančne krize. Novi gasilski zakon bo še bolj pospešil razvoj našega prostovoljnega gasilstva, ki služi za vzor gasilstvu v južnih banovinah. Novinar g. Oton Ambrož se je bavil pred vsem z organizacijo JRKD, ki stoji sedaj pred svojim ustanovnim kongresom, ki bo določil njeno definitivno ime, program in statute, kakor tudi izvolil šefa stranke. JRKD postaja nosilec jugoslovenske državne politike. Kot zadnji je govoril stara korenina g. Franc Dolinar, ki je zaključil svoj govor z vzklikom uašemu vzvišenemu gospodarju, kar so vsi navdušeno pozdravili. * Šmarje, 10. julija. V soboto 24. junija zvečer se je vršil v šoli pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini sestanek županov in občinskih odbornikov iz vseh okoliških občin. Na sestanek je bil povabljen tudi narodni poslanec g. Spindler. Predmet razprav so bila razna važna gospodarska in druga vprašanja, predvsem tudi vprašanje združitve občin. Narodni poslanec g. Spindler je pojasnil glavne določbe novega občinskega zakona. V nedeljo 25. junija zjutraj po maši se je vršil pri Sv. Vidu pri Grobelnem na prostoru pred cerkvo javen politični shod, katerega so se udeležili skoro vsi udeleženci prve maše. Shod je vodil predsednik krajevne organizacije JRKD, kmet Franjo Go-leš. Narodni poslanec g. Spindler je razpravljal o vseh aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih ter o delu in bodočih nalogah Narodne skupščine. Na predlog predsednika je bila poslancu od zboroval-cev izrečena soglasna zaupnica in zahvala. V soboto 1. julija se je g. narodni poslanec udeležil sprejema g. bana dr. Marušiča v Šmarju ter mu je v imenu vseh navzočih edinstva in demokratizma. Postal je vodi-tej napredne misli v vsem kamniškem okraju in je žel za svoja prizadevanja lepe uspehe. Na njegovo iniciativo se je ustanovila cela vrsta naprednih organizacij, v katerih je bil dr. Karba od vsega početka steber in mogočna gonilna sila. Še posebej pa je to veljalo za vsa kamniška napredna društva. Od leta 1912. je bil starosta kamniškega Sokola, v katerem je od ustanovitve 1. 1904. kot podstaroeta in starosta vneto deloval ne samo kot organizator in duševni vodja, ampak vse do zadnjih let tudi kot redni telovadeči član. Dolgo vrsto let do danes je bil predsednik Narodne čitalnice, Ciril-Metodove družbe itd. Njegova trezna in preudarna beseda je bila vedno uvaževana v odločilnih vrstah demokratske stranke, kateri je dr. Karba tudi predsedoval v kamniškem okraju. Zmaga napredne misli pri občinskih volitvah I. 1921. v Kamniku je bila krona njegovega delovanja in velik dokaz, kako veliko in splošno zaupanje je užival v našem mestu. Postal je kamniški župan in njegovo šestletno županovanje je bilo polno uspehov za Kamnik. Izkazal se je ne samo kot izfroren upravitelj, ampak tudi kot gospodarski organizator, poln iniciativnosti. Udaril je temelje novi bodočnosti Kamnika, ki se je pričel naglo dvigati iz razvalin povojne razrvanosti. Pred leti smo se že zelo bali za njegovo življenje, vendar pa je njegova jeklena vztrajnost in neizčnpna življenjska energija z uspehom kljubovala in premagala zavratno bolezen. Ko ga je pred kratkim bolezen zopet položila na bolniško postelj, je sam utvidel, da ni več pomoči in da so mu dnevi šteti. Kljmb temu pa do zadnjega ni izgubil svojega vedrega humorja. Zaslužnemu narodno delavnemu možu bomo ohranili najča-etnejši spomin. županov sreza predložil tudi program najnujnejših potreb sreza v gospodarskem, socialnem, prometnem in drugih pogledih. Včeraj 9. t. m. zjutraj se je pod okriljem krajevne organizacije JRKD v Bučah in pod vodstvom njenega predsednika vršilo po jutranji maši pred hišo g. poštarja Vaha javno zborovanje ob mnogobrojni udeležbi naroda. Po obširnem poročilu narodnega poslanca se je razvila zanimiva razprava zlasti o raznih zadevah davčne politike in davčne prakse, pa tudi o raznih drugih javnih in gospodarskih vprašanjih. Popoldne ob 3. uri pa je bilo zborovanje pri županu štuklu v Virštanju, ki se ga je kljub temu, da je bila večina naroda zaradi izredno lepega, solnčnega dneva zaposlena pri sušenju in spravljanju sena, udeležilo lepo število občanov iz virštanjske in tudi nekaterih sosednih občin. Afera v SPD Pred meseci smo že poročali o tožbi, ki sta jo sedanji predsednik in tajnik Slovenskega planinskega društva vložila proti prejšnjemu tajniku, ljubljanskemu odvetniku g dr. Vovku. Za osnovo tožbe je bil dopis, ki ga je dr. Vovk poslal predsedniku SPD in ki je med drugim vseboval očitek, da se od gotove strani skuša v delovanje SPD »sistematično uvajati nekaka slovenoborska politika«, o tožbi se je vršila razprava že v aprilu, vendar pa je bila zaradi zaslišanja novih prič odgo-dena. Včeraj jo je sodnik sreskega sodišča v Ljubljani g Goslar nadaljeval in zaključil z oprostilno sodbo. Oprostitev je sodnik utemeljil s tem, da je toženec v svojstvu funkcionarja SPD imel pravico grajati stvari, ki so se mu zdele napačne in da je imel, kakor je pokazala razprava dovolj stvarne osnove za svoje očitke. Tako je, vsaj za enkrat, zaključena zadeva, ki je vzbudila veliko pozornost ne le med planinci, marveč tudi v širši javnosti. Lep večer v Rogaški Slatini Ni še dolgo tega. ko je slatinsko sokolsko društvo priredilo svojo vsakoletno vi-dovdansko akademijo, pri kateri so nastopile vse telovadeče kategorije in so bile vse točke tako precizno izvajane, da so zadivile mnogobrojno publiko gostov in domačinov. V nedeljo zvečer pa sta nas presenetila pomladek Rdečega križa in Jadranska straža s svojo prireditvijo V pestrem sporedu so nastopili najprej naši malčki iz Žetal pri Rogatcu. Korajžno so stopali drug za drugim na oder. Kič se jim ni videlo z obrazov, da se mogoče tresejo njihova srčka od bojazni, ker nastopajo prvič pred tako številno in izbra no publiko v eni najlepših dvoran Jugoslavije in v lesku neštetih žarnic, ki so obsevale te drobne obrazke. Mirno so pričakali svojega dirigenta, gospoda Toma-žiča, šolskega upravitelja in svojega učitelja. Po kratki intonaciji so zažuboreli svetli glasovi iz mladih gr] in gromovit aplavz publike in nabito polno dvorane je po končanih točkahi pretresal dvorano. S poklonom dirigenta so se sklonile istočasno vse te glavice celega zbora v zahvalo za pohvalo občinstva. Iz siromašnih že-talskih krajev so prišli k nam ti malčki, da nam pokažejo z onega odra, kjer so nastopali že nešteti svetovni umetniki, to. kar se more naučiti in doseči z vztrajno pridnostjo, akoravno daleč proč od kulturnih središč Iskrena hvala g. Tomažiču za njegov trud, ki ga je treba ne le razumeti, ampak tudi upoštevati! — Izvrstno nam je zasviral na harmoniko naš mali Lipnik, ki je vlekel na meh take okrogle in poskočne, da so marsikaterega pete za-srbele. Bodočnost bo pokazala, kakšni talenti se bodo še razvili v tem srčkanem harmonikarju! Končala se je prireditev z deklamaci-jo, nastonom mornarjev in morskih vil teT z živo sliko. Vse je bilo izvajano tako lepo, tako prisrčno in ljubko, da nas je zadivilo vse, domače in goste. Vsa čast prirediteljem, hvala vam. malim žetalskim in domačim rdečekrižarjem in jadranskem stražarjem! D—K. Vremenska naooved Zagrebška vremenska napoved ta danes- Lepo vreme, vendar ponekod nenadne ne vihte. — Dunajska vremenska napoved za sredo Bolj oblačno, morda z nevihtami; pozne-' padec temperature. Naši kraji in ljudje Akcija za gladujoče rudarje Po vsej banovini in državi naj se osnujejo akcijski odbori — Ljubljanski Trboveljčani so dali pobudo Ljubljana, 11. julija. Pri vsej ogromni, vnebovpijoči bedi, v kateri se dandanes vtapljajo naši rudarski revirji in o kateri pišejo listi vsak dan po cele kolone, je v resnici čudno, da se doslej še od nobene strani ni sprožila misel o potrebi enotne, široko zasnovane pomožne akcije za gladujoče rudarje, ki bi morala obseči ne samo vso našo ožjo domovino, temveč tudi vso državo. Starešinstvo SK.J je s svojim človekoliubnim pozivom storilo prvo veliko gesto v tem pogledu, nekatera društva, korporacije in posamezniki so prav tako storili svojo dolžnost. Prav v zadnjem času je tudi od vodstva TPD izšla pobuda, da se med vsem uradništvom pri centrali in v revirjih družbe izvede intenzivno nabiranje prispevkov v pomoč rudarjem. Toda kakšne enotne, najširše akcije do-sVi še n-hče ni podvzel. Inicijativa za to bi bila pač morala priti iz Trbovelj, od-nosno iz revirjev samih, toda obup in nestrpnost po rudarskih kolonijah sta narasla že tako daleč, da za takšne manjše, začasne akcije skoraj ne kažejo več volje in moči. Vsaka nabiralna akcija za bedne in gladujoče je pri reševanju problema, ki se rou reče Trbovlje, brez dvoma samo začasnega, drugotnega pomena. Dokler rudnik ne bo normalno obratoval, vsi darovi sveta ne bodo mogli odpraviti rudarske bede. Toda ta beda v revirjih zavzema že tolikšen obseg, da jo lahko primerjamo katastrofami, kakršne so potresi, povodnji in požari: tu je treba brez pomisleka in bre-z besedičenja priskočiti na pomoč. In če se ta klic doslej še ni z vso silo oglasil iz Trbovelj, naj se danes oglasi iz Ljubljane, ki ni nič manj soodgovorna kakor revirji sami: Bednim rudarjem in njihovim gladujočim otrokom na pomoč! Za snoči so v Ljubljani bivajoči Trboveljčani, Hrastničani in Zagorjani sklicali sestanek, v Prešernovo sobo pri Novem svetu, da se pomenijo o pereči potrebi takšnega nastopa v javnosti. Udeležilo se ga je lepo število Trboveljčanov in Hrastni-čanov, ki so po temeljiti diskusiji naposled izvolili poseben akcijski odbor s predsednikom trgovcem Čebinom, podpredsednikom nadzornikom Drnovškom in organizacijskima referentoma gg. Pavličem in Kuharjem. Akcijski odbor ima nalogo, da uredi potrebne formalnosti z oblastvi, da v rudarskih revirjih organizira aktivnost v istem pravcu, da po vseh večjih krajih v Sloveniji, pa tudi v ostali državi da pobudo za enake akcijske odbore, da v vsej javnosti, zlasti pri vseh odločujočih čini-teljih trka na vest spričo bede v revirjih in da zlasti po narodnem preditavništvu, ki se v kratkem sestane, sproži definitivr.o rešitev trboveljskega vprašanja. Samo po sebi se razume, da je Akcijski odbor povsem nepolitičen forum in da želi sodelovanja vseh rudarskih rojakov, pa tudi vseh ostalih Slovencev in Jugoslove-nov. Kdor ima kaj resne volje do tega nujnega socialnega dela, je prošen, da se obrne na g. Pavlica v pisarni Škodovih zavodov (palača Viktorija, Aleksandrova cesta). Prav gotovo pa smemo upati, da bo ta akcija deležna simpatij in dejanske podpore pri vsej naši najširši javnosti. Tržič v pripravah za gasilski zlet Zlati jubilej tržiških gasilcev bo posvečen z zletom JGZ — Spored vefikih slovesnosti v soboto in nedeljo t Tržič, 11. julija. Tržič se prav mrzlično pripravlja na svoje veliko gasilsko slavje ob priliki zleta Jugoslovanske gasilske zveze in 501etnice domačega prostovoljnega gasilskega dru-Stva. Po dosedanjih prijavah sodeč se bo ■bralo v nedeljo v Tržiču več tisoč voj-ščakov sv. Florjana, da bodo izrekli prisrčne čestitke svojim tovarišem v Tržiču. Vabila so razposlana in prijavlja se izredno mnogo društev iz okolice in od daleč. Proslava bo pod pokroviteljstvom bana g. <5r. D>raga Marušiča. Častno predsedstvo Mestni župan tržiški g. Fran jo Globočnik, trgovec in posestnik sestoji iz gg. dr. Ogrina, narodnega poslanca Lončarja Ivana, župana Globočnika Fr., kumice ge. Globočnikove Ivanke in iz naj-uglednejišh predstavnikov tržiškega javnega življenja. Od zunanjih gostov je v častnem predsedstvu tudi starosta Jugoslovanske gasilske zveze g. Josip Turk. Spored za slavnostne dni je naslettnji: V soboto zvečer bo velika baklada po mestu, potem pa vrtni koncert v hotelu »Po sta«. V nedeljo dopoldne ob 5. budnica in sprejemi gostov pri jutranjih vlakih. Zbirališče vseh gasilcev bo nato ob 9. pri So-kokiici, ob 10. bo gasilska maša in poklo-nitev gasilcev svojim umrlim članom na trži^kem pokopališču. 0'b M. ki pol bo slavnostni občni zbor v dvMaWtitfhampčtirt, ki je klinično, preizkušen in od stro-kovnjaških avtoritet priporočen kot najučinkovitejše sredstvo ukrepitev lasišča in obenem tudi kot sredstvo proti izpadanju las in proti prhljaju. S stalno nego s PIXAVON - SHAMPOONOM dobite, zdrave, lepe lase. Pixavon in Pixavon-Sham-poon krepi lasišče in da Vašim lasem zopet naravni, mladostni sijaj nalik svili ter je potem prav lahko friziranje polnih kodrastih las. Ljubljana, 11. julija. Protituberkulozni dispanzer v Ljubljani, ki ga vodi g. dr. Prodan, bije boj proti je-tiki na širokem polju. Z neprestan:m delom ugotavlja vse bolezenske primere na svojem področju, kar je prva naloga vsake organizirane borbe proti jetiki. Najpotrebnejšim bolnikom pomaga do zdravljenja. Mimo tega gre njegovo prizadevanje predvsem za tem. da morda še zdravo okolico obvaruje pred obolenjem. Pri tem so mu prva skrb otroci iz jetičnih družin, ki jim zaradi podedovane telesne šibkosti in pogosto zaradi bede in gladu v največji meri grozi poguba od Kochovih bacilov. Protituberkulozni dispanzer pošilja vsako leto določeno število teh — ne jetičnih, temveč po jetiki ogroženih otrok — v svoje počitniške koloniie na Rakitno, v Medvode in Lukovico. Za letos dispanzer v zvezi s splošno stisko ni mogel spraviti v ta namen tolikšne vsote kakor lani, dasi je potreba po dobri hrani, po solncu, zraku in vodi med našo bedno deco letos še večja kakor doslej. Vendar je dispanzer tudi letos že prejšnji mesec odposlal 36 slabotnih, preslabo hranjenih otrok iz Ljubljane in okolice v svoje kolonije. Dne 22. julija se bodo kolonije izmenjale in .36 novih dečkov in deklic pojde na počitnice, na solnce in zrak. Pri vseh teh otrokih je zdravniški pregled pokazal, da sicer niso bolni za jeti-ko, pač pa so okuženi in jim grozi nevarnost, da resno obole. Po večni so to otroci iz mesta, nekaj malega iz predmestij. Prošenj najpotrebnejših se je pri dispanzerju seveda nateklo toliko, da jim ni mogoče vsem ustreči, ker je v naši javnosti in pri imovitih slojih doslej še premalo živa zavest, da je tuberkuloza že tudi tedaj, ko napada siromake, grozeča nevarnost vsem. prav vsem. Razen dispanzerja je na svoje sroške poslala v iste kolonije 20 po jetiki ogroženih otrok tudi Narodna protituberkulozna liga. Litijska predilnica v mezdnem gibaniu • Litija. 11. julija. Litijo in njeno okolico, kjer se zaradi neposredne bližine trboveljskih premogovnikov kriza in brezposelnost industrijskega delavstva že doslej mm oso občutneje pozna kaikor marsikje drnisod, je zaide! nov udarec. Litijska predilnica, največ!'« tovarniško podjetje v s rezu, last tvrdIVe Mamthmer d. d., se je odiločila. dia delavcem in delaivkaim zniža mezde za 10 dio 15 odstotkov. Podjetje je bilo doslej de^no še precei ugodme konjiuinkture, adaj pa vodstvo izjavlja, da je zaradi zastoja na tekstilnem trgu prisiljeno na takšen korak. Prizadetih je okrog 700 do 800 delavk in delavcev, ki z vlaki in peš prihajajo vsaik dan delat v tovarno in ki so že doslej komaj izhajali s svojimi skromnimi zaslužki. Iz Ljubljane je dospel v Litijo zastopnik Delavske zbornice, da posreduje med delavstvom in podjetjem, če bi se redukcija mmii v resnici izvedla, ne bi tega novega bremena občutili samo de!' ^ ci, temveč tmdi vsi kmečki in obrtniški sloji v litijski okolici, ki so v veliki meri navezani na mezde, ki jih daje tovarna. Pristopajte k Vodnikovi druifei julija in avgusta, bo hočeš-nočeš pohitel v to mesto in si ogledal na pr. letošnjo Reinhardtovo vprizoritev Goethejcvega »Fausta« (I. del). Na modni razstavi Posrečena prireditev je bila maja-junija modna razstava na Dunaju. Namestili so jo v razkošnih prostorih novega dvora. Vsaka tvrdka je dobila večji prostor, kjer pa ni blaga razstavila kar na kupu, temveč z aranžmanom slikovitih prizorov. Tu si na primer videl planinsko trato z izletniki. Tvrdka je razstavila vse. kar je z izletom v zvezi. Obleke, obutve, oprtnike. Tvrdka s klobuki si je izbrala sliko s promenade. Občudoval si voščene elegane z najnovejšimi klobuki. Sedimo na verandi dvorca. Kako se časi izpreminjajo! Pred vojno smo hodili tod mimo po Ringu in se bežno ozirali na te zaklete prostore, kamor se je imel priseliti tedanji prestolonaslednik avstrijski. Zdaj pa sedimo mimo za m'zo in si ogledujemo v najnovejše modne kreacije oblečene postavice dunajskih manekenov. Ljubka bitja, ki z naravno ^racijo, z vabečim nasmeškom na ustnih in s prirojeno lahkoto korakajo mimo gledalcev in razkazujejo oblačila svojih tvrdk. Šef tvrd-ke Pen'žek nam pojasnjuje poedinosti. Dunaj si je tudi v modi utrdil stališče, pravi. Mi smo predvsem za tiste sloje, ki predragih in preveč pretiranih modnih izdelkov Pariza ne zmorejo, ali morda tudi ne marajo. Res je na oblekah videti neko- liko zmernejšo noto. Priprosto in elegantno, to je naša deviza, pravi g. Penižek. Nad krizo mož ne toži. Pač pa pravi, da gre veliko dunajskega modnega blaga v Zagreb in Beograd, vobče v Jugoslavijo in na Balkan. Najbolj razvajene so Zagreb-čanke, ki jim modne kreacije že po enem mesecu ne prijajo več, češ, da so »zastarele«. Modnega drobiža izvozi Dunaj na leto za nad 30 milijonov šilingov. Poslušamo bolj površno njegova učena razlaganja. Takale revija sama. — To bi bilo za naše Ljubljančanke! Pa tudi za Ljubljančane! Recimo: vzdolž Aleksandrove ceste skozi gosti špalir kavarniških miz z bogato obloženimi skledami sladic in drugih dobrot dunajske kuhinje. Kar neradi se ločimo od ljubkih prizorov, vedno novih in lepših oblek, vedno bolj dehtečih žensk. G. Penižek nas vodi v notranjost razstave. V nekem kotu nam pokaže kožuh. 30 tisoč dolarjev, pravi suho. In mi odgovorimo z nemimi vprašanji na obrazih: Kdo pa dandanes še zmore take bagatele? Penižek nas vodi s podobnimi »dovtipi« dalje in dalje. Tistih drobnih delavcev, ki v svojih podstrešnih kamricah, oprti nad sežnji knjig in starih modnih tiskov rišejo in brišejo nove modele in faktično ustvarjajo modne okuse posameznih letnih časov, ni zraven. Po ogledu imaš trden vtis o sklenjeni organizaciji te industrije in o trdni volji njenih voditeljev, da iz Dunaja napravijo modni Pariz sred*ie vzhodne in južne Evrope. Dr. J. R Domače vesti ♦ Vojaške vesti. Na predlog ministra vojske in mornarice so imenovani: arti-Ijerijaki polkovnik Ljuba Novakotvič za komandanta 1. samostalnega artilerijskega divizijona; pehotni kapetan 1. razreda Anton Nargeli za vršilca dolžnosti komandanta 3. bataljona 30. pehotnega polka; lekarn ar s ki podpolkovnik Anton Ju ričič za pomočnika upravnika glasnega sanitetnega skladišča; kapetan fregato Miroslav štiuimibenger za komandanta 1. minerske skupine, kapetan kor vete Metod Firc pa je razrešen dolžnosti komandanta 1". minerske skupine. Prideljeni so na službovanje: pehotni kapetan 1. razreda Viktor Gogala kot adjntant komandi po žarevskega vojnega okrožja; artiljerijski poročnik Božidar Okorn kot vršilec dolžnosti komandirja 3. baterije 10. samostalnega artilerijskega divizijona; pehotni podiporočnik Stanimir Pounovič na službovanje komandi ljubljanskega vojnega okrožja; pehotni kapetan 1. razreda Ferdo Tratnik komandi prištinskega vojnega okrožja; inženjerski kapetan 1. razreda Drago Globočnik štabu pijoni.rske komande, intendantski podporočnik Vekoslav Logar pa za vršilca dolžnosti blagajnika 51. pehotnemu polku. DEnic a»Bai3 sistuf-isBMaicM Fotoamater ji! Filme, plošče razvijam v Glicin razvijalcu in kopiram na najboljši papir FOTO TOUR1ST LOJZE ŠMUC, VIS A VIS HOTELA UNION. 95 H unam »a ■.BoanaMSB i MHMI + Z zagrebške univerze. Kakor javlja »Sout.h Slav Herald«, bo dr. F. L. Milo-sla.vič, profesor in eden prvih patologov v Zedinjenih državah Severne Amerike, v kratkem zapustil St. Mary kliniko v Mil-vaukeeju ter se preselili v Zagreb, kjer je imenovan za profesorja na medicinski fakulteti. + Jugosloveni na razstavi v Chicagu. Društvo prijateljev Velike Britanije in Amerike je odpravilo na čikašiko svetovno razstavo, skupino posetnikov iz Jugoslavije, ki se je predvčerajšnjim vkrcala na parobrod »Berengariat. Druga skupina se bo odpeljala na ladij! »Maiestic« dne 2. avgusta. ♦ Izreden uapeh slovenske operne pevke v tujini. Pred kratkim je naša odlična orverna pevka Vera M a j d i č e v a gostovala kot Sonja v Leharjevem »Casrčeviču.« k avstrijskem Badmu in je pri taimošnjem občinstvu iin pri kritiki žela ogromen uispeih. Poročevalec »Badoner Zeitumg« (X. CaMiano) primerja v svoji (recenziji najprej tenorista Sergeja Ahramovv&a, ki je pel carjeviča., Riebandiu Tauberju, potem pa. nadaljuje: »Vera Majda s kraljeve opere v Ljubljani mu je bila konge-nialmta partnerica. Xjen krasni glas smo že divaikirat občudovali na koncertih. Partija Sonje je njenim bogatim pevskim in igralskim silam dala polnega razmaha. Njem lile« toč i dramatični sopran je oa-povito obvladal prostor, toplota in čuv-stvo, muziihatoost iin vzivišeni smisel za stil so dali pečat njeni stvaritvi. Prečudovito sta zvenela krasna glasova pevske (dvojice v drvaspevu ... Divji, neskončen aplavz je o'o vsaki priliki izražal zahvalo gostoma. — »Bartener Voiksblatt« pravi o Veri Maodičevi: -najodHičnejša pevka, ki je s svojim čudovitim, zmagovito ble- . ftečtm glasom in s svojo visoko kmltivi-ra®o pevsko umetnostjo izzivala v občinstvu viharen aplavz in je zlasti v dramatičnih priborih trottjega dejanja tudi kot igralka pretresla do dna. Ob Mestecem nastopa te pevske dvojice so morali seveda dd dmevi položi'a bolezen na posteljo Ln je bila zaman ,uJi vsa skrbna nega v Leoniš&u. — Xa Gosposvet-ski cesti 8 v Ljubljani je umrl v starosti 7C let g. Ivam Kmet. Jutri ob 17. ga bodo spremili k večnemu počitlku. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno božal je! ♦ Slovensko filatelistično društvo v Ljubljani poziva svoje člane in prijatelje filatelje na sestanek, ki se bo vršil rine 12. t. m. ob 20.30 v Ljubljani v gostilni činkole. Razstavni objekt, katerega je viposlalo društvo na letošnjo internacionalno filatelistično razstavo na Dunajn (Wipa,) je bil odlikovan s srebrno medaljo; z obvestilom o tem odlikovanju je društvo prejelo tudi podrobno oceno raiz-stavnega objekta. Ker bodo razen tega poročali tudi društveni člani, ki so se udeležili Wipe, o svojih vtisih o razstavi in je na dnevnem redu tudi več važnih poročil o ju gos lov en sfk i filatelisti fini zvezi, se računa s polnoštevilno udeležbo članov. ♦ Naročnikom mladinske revije »Vala«. Zadnji dvojni številki so bi.le priložene vsem izven Ljubljane bivajoči®! naročnikom položnice. One cenjene naročnike, ki so svoje obveznosti že poravnali, prosimo, d«, nam oproste, ostale pa, da z rednim vplačevanjem naročnine podprejo stremljenja napredne mladine. Ljubljanske naročnike, ki So ostali v zamudi, bo obiskal naš inkasant. — Uprava »Vala«. ♦ Most Beograd—Zemun. Gradbena tlela na velikem mostu, ki bo vezal Beograd in Zemun, se v zadnjem času energično nadaljujejo. Če se bo delo nadaljevalo v dosedanjem tempu, bo most dograjen do prihodnje pomladi. Zemun se bo faktično združil z Beogradom. ♦ Kovnica srebrnikov v ljubljanski okolici. Patrulji vevške' orožniške postaje se je te dni posrečilo priti na sled tajni kovnici desetdinarskih srebrnikov. V Sneber-j-u je patrulja vršila preiskavo pari neki hiši zaradi druge zadeve. Naletela pa je na čuden model. Ko je patrulja stvar natančneje ogledala, je ugotovila, da model ustreza za falzificiramje 10-dinarskih srebrnikov. Orožniki so najprej trdo priiteli nekega mladega fanta, ki je zadevo nojas-nil, zatrjujoč, da on ni ponarejal srebrnikov, pač pa neki njegov znanec, ki se miu je baje posrečilo prav dobro izdelan fal-zifikat spraviti v promet. Orožniki sn aretirali fanta, njegovo mater in pravega ponarejevalca ter so vse tri v ponedeljek izročili ljubljanskemu okrožnemu sodišču. ♦ Vlom na Studencu pri Vevčah. Pri gradnji aerodroma v Polju je zaposlenih več delavcev, ki stanujejo po bližnjih vaseh v barakah ali pri kmetih. Delavec Ljudevit škrbec stanuje na Studenca pri Vevčah. Ko je prejel v soboto mezdo, je denar shranil v kovčeg. V nedeljo je pa presenečen opazil, da je kovčeg odlprt in da mu je neznan vlomilec pobral vseh 960 Dim. Javil je vlom vevškim orožnikom. Ti so kmalu izsledili dva krepka Bosanca, ki sta tam okrog postopala in živela na tuje stroške. Aretirali so ju in natanko nreiskali. Pri n.iih so našli še skoro ves denar. V ljubljanskih zaporih čakata zda i plačila. + Zveza za tujski promet priredi v naslednjih dneh naslednje družabne izlete z odprtimi avtobusi: 12. t. m. poldnevni izlet na Jezersko 71 Din in Cerkniško jezero 50 Din, odhod ob 13. izpred biljetarni-ce »Putnika« za nebotičnikom. 13. t. m. v Logarsko dolino 135 Din s prehrano. Odhod ob 5. 15. t. m. na Jezersko kot zgoraj. 16. t. m. Logarska dolina kot zgoraj, ter izlet v Rogaško Slatino preko Celja, nazaj pa preko Biizeljskega in Novega mesta. Cena temu izletu s prehrano 190 Din. Ugodna priložnost obiskati naše slavno Bizeljsko, kjer se dobi tako dobro in poceni vino. 19. t. m. Jezersko, kot zgoraj. 20. t. m. Logarska dolina, kot zgoraj. — V dneh 22., 23. in 24. izlet v odprtem avtobusu v Benetke—Trst, nazaj preko Gorice. Cena vožnje, hrana in prenočišče 710 Din. Prijave sprejema »Pntniks, Ljubljana, za nebotičnikom. PREGLED Iz češkoslovaške Prevodi srbskohrvaških narodnih pravljic Poznamo prevajalce, ki so natančni in nezmotljivi, ne morejo pa zadeti adekvatnega sloga spisa, ki sa prevajajo na svoj jezik. Oklepajo se besedila kakor pijanec plota in ne bi za nič na svetu popravili niti očitno slabo stiliziranega avtorjevega stavka. Takim prevajalcem je tiskana beseda svetinja. Prav je tudi to, vendar vemo. da lahko najboljši pesnik opeša in izmaliči celo periodo. Včasih zasipi tudi dobri Homer. Ni dober prevajalec, ki ni obenem kritik. Ce dožene po najboljši vesti in vednosti, da je v tekstu katera beseda nepotrebna, naj jo izpusti, takisto naj. če ni smisel dovolj jasen, dostavi celo frazo, da bo prevedeno delo kar moči popolno- Nihče ni resnično nezmotljiv; tudi Flaubert ni bil. dasi je od strahu, da ne bi bil popoln, padel v dlakocepstvo. Tudi v stiliziranju je najbolje, če ostaneš pri zlati sredini. Ne veruj preveč navdihnje-nju, a tudi ne pretiravaj v avtokritiki, zakaj' v tem primeru boš pričel dvomiti celo o najpreprostejših in najočitnejših stvareh. Ubogaj svoj nagon, in ko se poleže stvarjal-na vnema, črtaj in izpuščaj brez usmiljenja vse, kar moti zmotnost tvojega spisa. Tak književnik in pesnik je češ/ki prevajalec Jan H j d e c. Tudi on je vesten in se 1D rprime prevoda, dokler mu ni delo v voeh podrobnostih jasno.. Zanj so odločilne tri stvari: vsebina, smisel in frazelogija spisa. Ko mu je jasno vse, kar je hotel povedati avtor s svojim romanom ali dramo, tedaj posveča vso pozornost slogu in bogastvu izraza. Izbira besede kakor zlatar dragulje, išče jih po zbirivah narodnih pregovorov, v Svetem pismu in pri avtorjih, ki so po svojem jeziku nedotakljive avtoritite češke književnosti. Ko je tako oborožen, 9e šele loteva dela- Hudec pesnikov ne prevaja, marveč interpretira. Dela nekako to, kar dirigent, kadar izvaja dela velikih simfonikov. Pooseblja jih s svojo osebnostjo in jih s svojim umevanjem približuje občinstvu. Delo se izpreminja po tem, kako si ga razlagata prevajalec ali dirigent- In prav v tem je vsa zasluga interpreta, da opozarja čitatelje, od-nosno poslušalce na ona mesta v knjigi ali partitari, ki najbolj ustrezajo današnjemu gledanju sveta in umetnosti. Hudec je kot interpret redkokdaj imel srečnejšo roko kakor v primeru, ko je pre-pesnil pravljice Ivane Brlič - Mažuranič. Ta nenavadni uspeh ga je bil izpodbudil. da 6e je lotil še večjega dela: prevel je bolgarske, hrvaške, srbske in slovenske pravljice.. Doslej jih je izdal v dveh knjigah, a za prihodnje leto pripravlja tretjo, ki bržčas ne bo zaključna. Izdajatelj A. Hynek je objavil Srb6kohrvaške pravljice s krasnimi ilustracijami F. Ulmanna. ki je z očitno ljubeznijo in umevanjem proniknil v naš narodni slog. Izbi- ♦ Popravek, V današnji osmrtnici g. Mirka Tratnika je bila pomotoma izpuščena beseda sin, kar s tem popravljamo. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah In plisjra tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane ti— Promet kopalnih vlakov na progi Ljubljana—Skofja Loka. Danes prične voziti na progi Ljubljana gl. kol— Škof j a Loka in obratno kopalni vlak. Ob delavnikih odhaja kopalni vlak iz Ljubljane gl. kol. ob 14.20 in prihaja v Skofjo V^Oko ob 15.2. Ob nedeljah in praznikih odhaja kopalni vlak iiz Ljubljane gL kol. ob 13.10 in prihaja v škofjo Loko clb 13.50. Povra-tek kopalnega vlaka iz škofje Loke dnevno, t. j. ob delavnikih, nedeljah in praznikih, ob 18.27, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 19.5. Kopalni vlak bo vozil samio ob ugodnem vremenu za kopanje, kair bo vsak dan razglašeno od 10. ure dalje pri potniških blagajnah v Ljubljani gl. kol. in Ljubljani goT. kol. Kopalci, ki se vozijo s temni vlaki, plačajo po odredbi generalne direkcije juigosl. drž. železnic polovično, otroci od 4. do 10. leta starosti pa četntinsko vozno ceno. „Halo", reče očka Sandl, ,vsak dan k Slamiču hitimo! Tam na cvetni se verandi imenitno ohladimo!6 . u— Nove telefonske številke. Dravska direkcija pošte in telegrafa razglaša: Do 15. t. m. bio v avtomatični telefonski centrali v Ljubljani vključenih 500 novih številk, in sicer od št. 3501 do 4000. Zaradi priključitvenih del bodo nastale manjše in krajše motnje, katere naj naročniki blagohotno upoštevajo. Nadalje prosimo naročnike, naj telefon uporabljajo le v nujnih primerih in naj po nepotrebnem ne obremenjujejo centrale. u— Pevski zbor Glasbene Matice. V nedeljo 16. t. m. letni celodnevni izlet v Kamniško Bistrico. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 5.50, povratek ob 21.51. (Polovična vožnja s turistom.) Za vozovnico in brano skrbi vsak sam. Ob 10. maša v bistriški kapelici. Vafoljeni vsi člani zbora, družinski člani dobrodošli. Odbor. u— Promocija. Na univerzi kralja Aleksandra I. bo danes opoldne promoviran za doktorja filozofije g. Ilešič Svetozar iz Ljubljane. u— Preporodovci! Danes 12. t. m. ob pol 18. sestanek vseh udeležencev ekskurzije na Koroško. Kdor se sestanka ne bo udeležil, ne bo mogel na Koroško. u— Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v četrtek 13. t. m. ob 7. zivečer v restavraciji »Zveradk, Kongresni trg 1. u— Društvo »Tabor«. Dramski odsek ima drevi vajo v društvenih prostorih (Cankarjevo). V nedeljo nastop, zato vsi! u— Delo _ najboljša podpora za brezposelne. Kakor smo že nekajkrat poročali, je mestna občina v svoji socialni politiki že zdavnaj uvedla prakso, da brezposelnim namesto denarnih ali drugačnih podpor nudi priliko dela. Brezposelni ko po navadi po teden dni delali, potem r»a so po štiri tedne dobivali za to hram oziroma živila. Brezposelne je občina zaposlovala p on a j več na cestah in pri dragih gradbenih delih. Najbolje so se ob.iesli pri regulaciji parkov in pri delih v gozdovih. Na svoji zadnji tajni seji je občinsi-i svet sklenil, da ta vobče koristni, najide-alnejši način reševanja socialne bede se Telefon 33-87. l Mi Hans Albers in Trnde von W k Molo v filmu fj BELI DEMON ftK Film, ki izredno dobro pri-SPf! kazuje zablode in strasti ^Hfl nesrečnih morfinistov! Danes ob V21. in jutri Syii ob % 9. uri zvečer H® PRIDE! PRIDE! l^lJI »LESENI KRIŽI« ^ CEjse. f io, j, 6)5)4 D i rs_ ra pravljic ni mogla biti boljša, a zastopani so vsi kraji. Dobršen del je posvečen ljudskemu humorju, šalam in dovtipom, v katerih prevladuje realizem in opazovalni dar. Hrvati in Srbi so tudi s tega vidika bolj nagnjeni k realizmu nego v mistiko. Med njimi je tudi nekoliko samoniklih motivov, vendar je večji del posnet iz druge roke. Moslimi so nam v tem pogledu dali mnogo izpodbud, ne samo v pravljicah, marveč tudi v glasbi, ornamentih in zlatarskih delih. Samo v onih bajkah, ki so v njih opisane muke in trpljenje raje, se razodeva nas pravi narodni duh- Na primer v Žganju (iz zbirke V. Čajka-novica). Iz te pravljice je spregovorila krščanska raja s takšno silo, da bi samemu Dostojevskemj vzbujala zavist. Bog je ustvaril skrb in jo je naprtil človeku. Človek se je hotel iznebiti skrbi, r>a jo je zvalil na zemljo, a zemlia na gozd in gozd na kainen. Od skrbi stisnjeni kamen je jel pokati in skrb se je zopet zvalila na cozd, od gozda na zemljo, a od zemlje na človeka. Takrat je satan, hoteč olajšati človekove muke. ustvaril žganje... Satan je tedaj imel več usmiljenja s človekom, a človek je lako ubog, da se samo tedai čuti srečnega, ko ]e pijan. V neki kratki pravljici Vuka Vrševiča vpraša beg kmeta, koliko zemlje je v Hercegovini. _ Komaj toliko, — odvme kmet, — da na treh, štirih mestih zabiješ kol. — Kateri pesnik bi bil mogel plastičneje opisati bedo v Hercegovini?! Aktualna je šala iz zbirke V. Čajkanovl-6a: Sveti Peter Je »prejel od kmeta podkupnino. a razočarani Bog togotno reče: Hudo je, napočil je čas, ko svetniki sprejemajo razširi. Saj imata pri tem korist oba: občina, ki daje, in delavec, ki prejema, pa iona pri teim prijetno zavest, -la ->.i napro-stfačil, temveč s poštenim delom zaslužii. Mestni župan je zdaj m'.al onrožnico na vse urade in na vsa gospodarstva, naj se takoj ukinejo nadure vseh uradnikov in delavce%\ Pri vseh nujnih delih, za katera bi bile nadure potrebne, bo mestna občina zaposlovala poslej samo brezposelne ročne dela/vce in treziposelne imteli-gente. u— Nove letne uniforme stražnikov. Včeraij so se prvič pojavili naši čuvarji reda in miru v novih letnih krojih. Namesto težike zimske obleke nosijo zdaj prav okusno izdelane lahke sivo zelene bluze iz finega kamgarna, čepice v isti barvi iz enakega blaga, samo hlače so ostale še vedmo čmne. Stražniki se v novih uniformah prav postavijo, pa tudi zmosneje jim je v vročimi, ki je nastopila. n— Nesreče in napadi. Sodarja Franceta. Medveda iz Tacna je v ponedeljek popoldne povozil na Celovški cesti blizu D.ravelj neki avtomobilist. Medveda, ki je utrpel precej hude poškodbe, so takoj naložili na avto in ga prepeljali v bolnico. Osem/letnega Antona Habiča iz Sostrega je popadel v Bizoviku pes in mu ra strgal desno lice. V Sneberjih je padel s kolesa 10-letni France Vrečar in si zlomil desno nogo. V Kandršah pri Litiji sta se sprla 21-letni posestnikov sin Ignacij Rebolj in Rudolf V. Med prepiroi® je V. sunil Rebolja v trebuh in ga težje poškodoval. V Škofljici je neznan človek napadel tesarskega pomočnika Franceta Primca iz Ljubljane in ga z »boksarjem«; hudo poškodoval na glavi. u— Neznan zlobnež je predrl nasip v Ljubljanici. V noči od ponedeljka na torek je hudoben človek raz-kopal močen nasip poleg lesene zagatne stene nod tri-mostjem, nakar je voda, tki se zbira v gornji strugi Ljubljanice, predrla nasin. Voda je pričela uhajati v predel struge, v katerem se sedaj vršijo dela z največjo naglico. Pritisk vode je bil vsekakor ze,-lo hud, kajti do jutra se je nateklo v jarke in po kanalu nad 7000 m3 vode. Čnpa-nje vode iz struge in jarkov -pomeni za podjetje veliko iagiuibo na času pa tudi sicer cenijo materialno škodo precej nad 20.000 Din. Pri delih za regulacijo Ljubljanice je sedaj zaposlenih okrog 300 delavcev. Dela so zaradi lepih dni hitro napredovala in bi bila v tem sektorju izgo-tovljena najma.nje že v 10 tednih. Zdaj pa se bodo za kak teden zavlekla. u— Nasilen pretepač. V neki gostilni v Hrenovi ulici je postal predsinočnjim neki vinjen gost precej siten. Gostilničar je bil, ker beseda ni zalegla, slednjič prisiljen klicati stražnika. Temu se je pa 30-letni brezposelni Alfonz P. postavil po robu. Zakadil se je v stražnika, ki je vršil službo, ga vrgel po tleh ter ga pričel obdelavati s pestjo. AAfonzu pa vsa moč ni zalegla in so ga slednjič popolnoma ukročenega privedli na policijsko upravo. Zagovarjati se bo moral zaradi javnega nasilstva pred sodiščem. u— Hotelska tatica. Včeraj je bila prijeta v Povšetovi ulici 21-letna Neža Mo-retti, doma z Jesenic, ki je sicer za stalno izgnana iz Ljubljane. Pred dnevi je pre-drugačila svojo zunanjost, si pobarvala tudi lase in se nastanila v hotelu »Tivoliju«. Tamkaj so jo sicer kmalu spoznali kot namigušo, vendar jo niso segnali, dokler ni odšla sama. Toda ne prazna. Preden se je Neža poslovila, je obiskala sobo blagadničarke Jelke Grašičere in pa sobo natakarice Marije Adamičeve ter obema odnesla za nekaj tisoč dinarjev razne obleke. Prvotno so osumili vloma tri bosanske delavce, po zaslugi policijskega agenta Lakoviča pa so slednjič aretirali pravo tatico, pri kateri so našli tudi ukradeno blago. u_ Povsod Je kradla. Brezposelna služkinja 22-letna Albina R. je imela povsod prijateljice. Prihajala je zvečer na njihova stanovanja, kjer jim je tožila o svoji usodi, nakar jih je poprosila za prenočišče. Navadno so se je prijateljice usmilile, a se je Albina izkazala za grdo nehva-ležnico. V zadnjih dneh ie okradla kar tri znanke, in sicer je Mariji š. v Staui-čevi ulici odnesla za 230 Din perila, kuharici Mariji H. je vzela 250 Din vreden prstan, a Tereziji R. je odnesla razno obleko v vrednosti okrog 300 Din. Albiuco so včeraj le izsledili. u— še štirje obsojenci zaradi demonstracij. Pred kazenskim sodnikom-poedin-cem na okrožnem sodišču so bili zaradi lanskih demonstracij v Podihrezju na Gorenjskem obsojeni Marija Kisovec, Helena podkupnino za svoje delo.. • Kaj bi pač Bog dejal o raznih »posvečenih osebah«: v Jugoslaviji?! Ena najmočnejših povesti je Berač (iz zbirke D. Bogdanoviča). Očiten je vpliv Vir-gila in Danteja. V Beraču so opisane m jke raznih grešnikov po smrti. Posebno originalno je opisan pekel. Kazni so take, kakor bi jih bil izmislil pesnik Božanstvene komedije. Čudno je, da je ta pravljica nastala pri nas, ko vendar pravijo, da je naše ljudstvo krotko kakor golob. Mislim, da v tej trditvi tiči velika laž. Preverjen sem, da takih kazni ne bi izmislil ruski kmet; prav v tem je bistvena razlika med pravoslavnim in rimskokatoliškim vernikom. Hvaležni smo J. Hudcu za ta krasni dar. Te pravljice so nam odprle oči; prodrli smo do mnoeih vprašanj, ki se tičejo nas in našega človeka. Najtežje in najbolestneje je spoznati lastne napake, vendar je to edina pot, da odpravimo svoje usodne pogreške. Boško Lovric (Praga). Iz čeških revij Mladi Slovaki. V junijski (10.) številki glasila za politiko, gospodarstvo in kulturo »Modra revue*. ki izhaja drugo leto v Pragi, je napisal nam znani slovaški dia-lektolog dr. Jac Stanislav članek »K problemu mladih Slovakov«. Pisec pretresa vprašanje inteligenčnega naraščaja in ugotavlja, da so Slovaki po prevratu dobil? veliko število mlade inteligence, ki tudi v znanstvu že kaj pomeni. Dalje se zaustavlja ob pojavu politikujočih inteligentov in obsoja di-letantetvo. ki se tu in tam še javlja; ugotavlja pa tudi resnost mlade generacije v in Frančiška Vidic iz Strahinj na 600 Dir. a Janez Križaj na 1000 Din denarne karani. Lani 22. maja so z ostalimi demonstrirali proti bivšemu narodnemu poslancu in župniku Janku Barletu, ki je sklical v Podbrezje shod. Demonstranti so skušali shod razbiti. Orožnikom so se upirali, pri razpravi pa. so sveto trdili, da so bili takrat popolnoma mirni in da so se na ukaz orožnikov takoj razšli. u— Naval na ljubljanske areste. Zadnji čas je velik dotok kriminalnih tipov v ljubljanske sodne zapore. Nedavno je policijska uiprava izročila upravi kaznilnice 26 aretirancev, včeraj zjutraj pa je uprava prevzela še 5 novih gostov, ki so bili aretirani zaradi raznih deliktov. Samotne celice so vse zasedene in morajo sedai preiskovance zapirati še med prave kaznjence. u— Društvo »Tabor« bo imelo veliko rrtno prireditev v nedeljo 16. t, m. na vrtu hotela »Tivoli«. Petje, zborne recitacije, mandolinistione točke, ples itd. Sodelovala bo godba »Sloge«. u— Solnčnik so našli na telovadišč-u Sokola IV. Lastnica ga dobi pri g. Havličku v zavarovalnici »Dunav«. h Celja e— Odlikovanje zaslužnega obrtnika. Združenje krojaeev in krojačic v Celju je imenovalo bivšega zadružnega načelnika g. Antona Seliška, krojaškega mojstra v Celju, za zasluge, ki si jih je pridobil v 1.5 letih naeelovanja za organizacijo, za dr^irtnega častnega predsednika zdru-žei^k. V nedeljo 9. t. m. je imela uprava združenja slavnostno sejo, na kateri je podnačelnik združenja g. Jakob Kovač ob prisotnosti članov uprave in nadzornega odbora v lepem nagovoru sporočil sla^v-ljencu imenovanje za častnega predsednika in mu izročil častno diplomo. Po slav-nosti se je vršil v hotelu »Pošti« banket, na katerem je bil slavljenec deležen mnogih prisrčnih napitnic. G. 'Antonu Selišku. ki je bil vedno zaveden narodnjak in ki je deloval v upravi združenja neumorno celih 25 let, iskreno čestitamo k odlikovanju! e— Pri Mozirski koči bo v nedeljo ob 10.30 planinska maša, pri kateri bo pel pevski zbor iz šmihela. Obiščite v nedeljo to priljubljeno izletno točko, odkoder je le pol ure hoda na vrh Medvedjaka, ki nudi krasen razgled. e— Žrtve nesreč. Na Tepanjskem vrhu pri Konjicah je padla 16 mesecev stara hčerka najemnika Nežica Hribernikova starejšemu bratu, ki jo je pestoval, z rok na tla in si zlomila levo nogo. V Šmart-nem v Rožni dolini je padel 8 letni zidarjev sin Martin Krajnc, ko se je 9. t. m. igral doma pred hišo, tako nesrečno, da si je zlomil desnico. Dne 9. t. m. je 47 letni Franc Kadilnik od Sv. Križa pri Petrov-čah, delavec v Mestnem mlinu, kopal jarek ob Mariborski cesti. . Ko je stal na ogrodju, je nenadoma izgubil ravnotežje in padel na nižje ležečo desko. Dobil je občutne poškodbe na levi strani prsi. e_ Klub ljubiteljev športnih psov priredi 6. avgusta v mestnem parku v Celju razstavo psov vseh pasem. Prijavnice za to razstavo se dobe direktno pri tajništvu kluba in v trgovini Franca Viden.ška v Celju, Prešernova ul. 11. Ker je zaključni termin prijave 15. t. m., se opozarjajo vsi lastniki psov, da prijavijo pse čimprej. e— Tatvina kolesa. Dne 7. t. m. med 18. in 19. je bila izpred neke gostilne v Žalcu ukradeno okrog 1000 Din vredno rdeče pleskano moško kolo znamke »Puch« 7 evidenčno številko 2—14.383—5. Vremensko poročilo žtevilke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3, temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 11. julija. Ljubljana 7, 764.5, 17.6, 86, mirno, 1, —; Ljubljana 13, 762.0, 28.3, 49, Wl, 3, _, _; Maribor 7, 763.3, 17.0, 80, mirno, 0, 6.0. dež; Zagreb 7, 763.8, 19.0, 80, mirno, 0, Beograd 7, 763.6, 19, 80, mirno, 1, —; Sarajevo 7, 763.8, 17.0, 70, mirno, 0, —; Split 7, 762.6, 25.0, 50, NE3, 0, —. _; Kn/mbor 7, 761.0, 26, 40, NE3, 0, —, _ Temperatura: Ljrulbfljana —, 17.0; 29.0, _; Maribor 26.0, 16.0; Zagreb 27.0, 16.0; Beograd 26.0, 15.0; Sarajevo 27.0, 11.0; Skopi je 28.0, Split 32.0, 21-0; Kumbor —, 23.0. --- ==i znanstvenem delu. Ob zaključku govori o pomenu Turčanskega sv. Martina in Bratislave v slovaškem kulturnem vodstvu ter želi, da bi postala Bratislava to, kar je Ljubljana za Slovence. »Ljubljano bi ei morali vzeti za vzgled. Slovencev je komaj milijon, toda glejte njihove krasne in številne literarne in znanstvene časopise, knjige in kulturno življenje vobče. Mi zaostajamo daleč za njimi, toda danes nam tega ne bi^bilo treba, četudi imajo Slovenci mnogo več znamenite inteligence (stare) kakor mi.« V isti številki sModre revue« piše o Me-štrovicu ob priliki njegove razstave v Pragi Ružena Vackova in prihaja do zaključka: »Meštrovič je monumentalen. Meštrovič je eklektik. Tak kakor Michel-Angelo, ki je upodobil parafrazo antike, se bahal, da bo Prekosil edinstvenega, tedaj pravljičnega Fidijo- Meštrovič je monumentaliziral eklek-ticizem. Za nas zadošča, da je Meštrovič velik kipar.« »Stalci«. Pred kratkim ee je številnim praškim revijam pridružila nova z naslovom »St&lci«, mesečna revija za kritiko, umetnost, sociologijo in praktično filozofijo-Svoje ime je privzela po Amerlingovem literarnem društvu »Stalci«, ki je privedlo češki narod iz provincializma po poti napredka in izobrazbe na evropsko kulturno višino. V svojem programu izjavlja uredništvo, da potrebuje češka literatura in umetnost danes »Stalcev«, ki bi stali nesebično kakor jez proti kulturni in nravnosini krizi v narodu ter čuvali kulturo čistega ljudstva pred sebičnostjo in zavistjo oseb ter smer? — V literarnem oddelku so izšli članki, kakor: »Slovaški Stalci in Samo Cbalupka« f Kdo znkrai C KI C1 1 VAV ia ne u/io/a6i SnCLL | ^^jAl zaAieva dtuLCfo Iz Maribora a— Srebrni jubilej. Danes praznuje v krogu svoje rodbine 25-letnico poroke g. Josip Stagnar, nadiuipraivitelj tukajšnje javne bolnišnice, s svojo soprogo gospo Mai^anco. čestitamo! a— »Modri vlak« prispe v Maribor 13. t m. Vse razstavili ene predmete bodo tolmačili obiskovalcem posebni strokovnjaki Vlak bo stal pri tovornemu skladišču glavnega kolodvora in je dohod k njemu po Dovozni cesti z Meljske ces-te. Vets dan bodo v vlaku priložnostna predavanja, ob 11. dopoldne ra filmsko predavanje v kinu »Union«. Otvoritev razstave bo ob 8. zjutraj. Udeležili se je bodo predstavniki vseh oblasti Razen niih bodo navzoči tudi gojenci drž. gozdarske šole in banovinske sadjarske in vinarske šole ter občanii Št ilja, Piv »le. Limbuša, Sv. Marjete ob Pesnici in Št. Petra pri Mariboru. Ob 8.30 bodo prišle na vrsto občine Pesnica, Ja-re-nina in Ranča z clkoKškimi občinami, ob 9.30 občine z Dravskega polja, ob 11. občine Studenci, Pobrežje, Kamnica in ostale občine z bližnje okolice Maribora. Med 13. in 15. uro si bo ogledalo razstavo vojaštvo mariborske garnizije, med 15. in 16. i»ro vsi, ki niso prišli na vrsto v prej določenih urah, od 17. ure dalje pa prebivalci Maribora. Obiskovalci iz Sv. Lenarta in okolice si lahko ogledajo razstavo preko vsega dne. Vstopnina je 2 Din za oseho. Obiskovalci uživajo na vseh državnih že>-'eznieah polovično vožnjo. Vozni listki se bodo žigosali pri ogledu razstave. a— Poučen obrtniški izlet bo priredi4" Slovensko obrtniško društvo v okolico Limbuša v nedeljo 16. t m. z odhodom ob pol 15. s Kralja Petra trga. Da bo pot krajša, bo igrava poskočne koračnice obrtniška godba. a— O požigu Narodnega doma v Trstu pred 13. leti bo predaval pod okriljem tn-kaiišnnih društev »Jadrana« in »Nanosa'« juitri 13. t. m. ob 20. v mali, divorani Narodnega doma glavni urednik »Večernika« g. Radivoj Rehar. Dolžnost vseh članov in vse mariborske nacionalne javnosti je, da se udeležijo predavanja polnoštevilno. a— Diplomiral ie na novinarskem oddelku svobodne šole političnih ved v Pragi g. Jnj+ij Gorup iz Maribora. Čestitamo! a— Čebelarski tečaj o kontroli medu se je vršil preteklo nedeljo na banovimski sadnarski in vinarski šoli v Mariboru. Priredilo ga je Čebelarsko društvo v Ljubljani. Tečaj je vod«! Slan osrednjega odbora inž. Podgornik iz Ljubljane. Udeležilo se ga je 28 Slanov - čebelarjev iz Maribora ■in okolice. Mariborska podružnica bo imela odslej poseben odbor za kontrolo medu in bodo Mariborčani odslej mogli kupovati --ntrotirano zajamčen pristen med. a— Velikodušen dar. Uradniki davčne prave v Mariboru so darovali tukajšnji PT ligi za fond za zgradbo a*zila za tuberkulozne zneseik 200 Din kot presežek zbirke za venec na grob viš. davč, kontrolorja g. Cejana. To je že drugi primer, da so s« spommiji mariborski davčni uradniki PT lige. ki se jim najf.erše zahvaljuje in priporoča njihov zgled v splošno posnemanje. a— Sam si je zažgal hišo zaradi zavarovalnine. Pre>d malim kazenskim senatom se ie zagovarjal včeraj dopoldne 27-letni posestnik Ivan Rctar iz Zgornjega Gašte-raja. ki je bil obtožen, da je z namenom, da bi se okoristil z zavarovalnino, sam zažgal svojo hišo, ki je pogorela z gospodarskim poslopjem vred. Od zavarovalnice je prejel 20.000 Din zavarovalnine, s katero si je ob pomoči sovaŠčanov postavil novo hišo, obenem pa poplačal tudi nekaj nujnih dolgov. Kmalu pa so se razširile vesti, da je Rotar sam zažgal. To domnevo je potrdila tudi njegova žena, s katero se j« spri. Na podilagi ženine izpovedi ie Rotar priznal požig. Obsojen je bil na 4 leta robije in izgubo častnih državljanskih pravic za 4 leta. a— Svojega svaka Je ublL Svoj čas smo že poročali, da je bil prepeljan v mariborsko bolnišnico v skoro brezupnem stanju z razfoito lobanjo in strašnimi ranami po vsem telesu mladi posestnik Ludvik To! cd Sv. Andraža v Slovenskih goricah, ki gz. je. pobil s sekiro v prepiru njegov svak 39*!etni viničar Anton Šiško iz Rjave. Toš je po štori tedenskem trpljenju podlegel absolutno smrtni poškodbi. Včeraj dopoldne se je moral Šiško zagovarjati pred petčlanskim velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Senat je spoznal Šiška krivega in ga obsodil na 6 let robije ter trajno fcigubo častnih državljanskih pravic. a— Dve tatvini. Čevljarskemu mojstru Andreju Dobnikarju s Tržaške ceste je bilo iz zaklenjene delavnice ukradeno par novih čevljev v vrednosti 200 Din in pa žepna ura, vredna 150 Din. Gostilničarki Frančiški Filipičevi v Tattenbachovi ulici je odnesel neznan tat z rojenega gostilniškega vrta veliko sivo, rjavo progasto ponjavo, vredno 600 Din. Pred nakupom se javnost svari. Gospodarstvo Za sanacijo našega kreditnega organizma Razni znaki v svetu kažejo, da se skuša svetovno gospodarstvo povzpeti zopet navzgor, potem ko je že lani v poletju doseglo najnižjo točko depresije. Tudi najnovejši neuspehi v mednarodnem sodelovanju, ki jih je prinesla svetovna gospodarska konferenca, niso doslej izzvali zastoja v novem gibanju svetovnega kon-junkturnega razvoja. Ne samo v Ameriki, kjeT je vzgon gospodarskega življenja pripisati bolj umetnim valutnim ukrepom, kakor naravnim zdravilnim silam, tud' v mnogih deželah Evrope kaže gospodarsko stanje prijaznejše lice. V tej fazi razvoja svetovne gospodarske konjunkture se v Jugoslaviji še mučimo s problemom, ki so ga skoro povsod z večjimi ali manjšimi žrtvami že vsaj za silo rešili. Naša kreditna kriza traja že drugo leto in nikjer ni videti simptomov, ki bi nam dali vsaj malo upanja, da se bo stanje, če tudi polagoma, samo od sebe rešilo. Nasprotno: stanje postaja vedno bolj nevzdržno. Kreditna funkcija našega denarništva je popolnoma prenehala, kajti tudi oni denarni zavodi, ki poslujejo nadalje brez omejitev, so skrajno rezervirani pri dejanju novih kreditov in raje drže znatna likvidna sredstva v blagajnah ali pri Narodni banki. Bolj kakor kdaj pa je danes za zboljšanje naših gospodarskih prilik potrebno, da naš kreditni aparat funkcionira. Ozdravljenje našega kreditnega organizma je prvi pogoj, če hočemo izkoristiti možnosti za oživljenje gospodarstva, kolikor prihajajo od zunaj. Tudi najboljše šanse za povečanje gospodarske aktivnosti bodo ostale neizkoriščene, če našega kreditnega aparata ne bomo postavili zopet na noge, na zdravo podlago. Lahko si mislimo, kakšno škodo trpi vse gospodarstvo, če zaradi pomanjkanja kredita ne moremo izrabiti prilike za povečanje izvoza; če lesni producent ne more zaključiti kupčije z inozemskim kuncem, ker nima sredstev, da bi plačal delavce za izvršitev naročila; če naše letine ne moremo vnov-čiti, ker izvoznik nima najnujnejših sredstev za financiranje izvoza itd. Potrebna so nova sredstva Naš kreditni organizem je podoben bolniku, ki je najhujše prebolel, pa mora, ker je tako oslabel, dobiti transfuzijo krvi, da bodo potem naravne zdravilne sile nadaljevale delo ozdravljenja. Kredit je najvažnejše sredstvo blagovne izmenjave, ki ima velik vpliv na pulzi-Tanje gospodarskega življenja. Nelikvidnost naših denarnih zavodov, ki je nastala zaradi odtegnitve milijardnih zneskov denarnih sredstev (vlog) in ki je povzročila popoln zastoj v funkcioniranju kreditnega aparata, se da lečiti samo z novimi denarnimi sredstvi. Gotovo je. da denarna sredstva sama ne zadostujejo in da je potrebno še mnogo drugih ukrepov v okviru sanacijskega načrta (razčiščenje bilanc, likvidacija za življenje nesposobnih denarnih zavodov, delna konsolidacija kratkoročnih obvez v dolgoročne, ureditev vprašanja kmečkih dolgov, postopna likvidacija moratorija, splošno znižanje obrestne mere, zakonska ureditev obsega poslovanja denarnih zavodov itd.); toda brez novih sredstev je vsaka ozdravitev nemogoča. Izkušnje v drugih državah so nam pokazale, da je uspeh sanacijske akcije zajamčen le, če se problem zajame z odločnostjo in ne ozkosrčno. To je treba posebno naglasiti, ker je v gotovih krogih v Beogradu še vedno na-ziranje, da se bo naše denarništvo že samo izvleklo iz sedanje krčevite odrevenelosti in da je treba vse prepustiti organskemu razvoju. V teh krogih se kaže tudi še vedno odpor proti ustvarjenju novih denarnih sredstev, češ da so to nevarni eksperimenti. Nam se pa zdi, da je čakanje in ozkosrčnost bolj nevaren eksperiment. Če ne bi Narodna banka pokazala leta 1931. popolnega nerazumevanja za naše denarništvo s tem. da je v najnevar- (slovaški pesnik). -Socialni značaj junakov Dostojevskega« itd. Svoja zaglavja imajo tudi glasba, gledališče in likovna umetnost. Na platnicah prinaša revija^ slike iz aktualnega češkega kulturnega življenja. Redakcijo vodi gledališki kritik Jaroslav Tumlif. 0 jugoslovanski narodni pesmi. Znani slavist nemške univerze v Pragi in izdajatelj t. zv. erlangenskega rokopisa srbskohrvaških pesmi dr. Gerhard Gese-mann izdaia z dr- Fr. Spino v Libercu zanimivo zbirko >Veroffentlichung der Slavi-schen Arbeitegemeinschaft«. Tretji in četrti zvezek te zbirke je posvečen srbskohrvaške-m'J epskemu narodnemu pesništvu: Studien fiir Sijdslavicshe Volksepik. To delo je te-meli sintetičnemu delu o srbskobrvaških junaških pesmih. Vera Dostalova. »L* Europa Orientale« je objavila v najnovejšem zvezku oceno prof. A. Cronie o knjigi Luciena Tesnierea >Oton Jou-pantehiteh«. Cronia, ki je — kakor znano — avtor obsežne italijanske študije o Otonu Zupančiču, očita Tesniereu, da njegov spis ne kaže »originalnosti, dobrega okusa in neposrednega vživetja v pravo 'umetniško delo.« Preveč se oklepa starih metod, zlasti biografske, zato v knjigi najdeš mnogo podatkov o Župančiču in o vnanjih znakih njegovega dela, a manj izvirnih misli o njegovih pesmi. Tesnierejev spis o Zupančiču je po sodbi prof. Cronie »bolj plod učene kompilacije kakor pa umetniškega razumevanja in kritične prodornosti.« V istem zvszku je Cronia ocenil tudi Urbanijev prevod Tavčarjeve »Vieoške kronike«, ki je izšel pod naslovom »Streghe e demoni« leta 1929. v Trstu, Ferd. Kleinma7erja delo >Grammatica della lingue slovene« in istega avtorja >Dizionario tascabile italiano-sloveno e 9loveno - italiano« ter italijanske prevode iz tetralogije Tresiča Pavičica »Fi-nis Reipublicae«. Popravi! V včerajšnjem kulturnem feljto-nu »Leonardo da Vinci v slovenščini« popravi besedo »risorgimento« v »rinascimento«. »V a k. Izšla je 7./8. številka mladinske revije »Val«. Na uvodnem mestu prinaša članek dr. Ivaina Laha >K tridesetletnici Omladine«, ki se spominja začetkov narodno - radikalnega gibanja med Slovenci in časopisa >Omladina«, idejnega glasila one generacije, iz katere 90 izšli naši vodilni nacionalni in napredni delavci. — Zdravko Gosak začenja priobčevati svojo daljšo razpravo »Kriza marksizma«, ki obeta postati temeljita kritika te doktrine, kakršna je bila v našem jeziku že dolgo potrebna. — A. U r š i č piše o sodelovanju jugoslovanske akademske mladine nekoč in dane6 in ob konca napoveduje, da ee bodo letos v septembru sestali v Ptuju zastopniki mladine vseh treh univerz, da skupno proslave 25, letnico znanih dogodkov 1 .1908, in si zastavijo točen program bodočega sodelovanja. — Milan Stan te je prispeval pripovedno Črtico »Tri solze«. — Ž. C v e t k o v i č piše o Jovanu Jovanoviču Zmaju ob priliki bližajoče se stoletnice njegovega rojstva. — A. U r š i 6 razglablja vprašanje reprezentanc* ne organizacije na naši univerzi. — Tehten članek je prispeval Tugomer Prekoršek, ki piše o obsegu besede »narod«. V dijaškem socialnem vestniku je izšel članek Bo-leslava Hitra »Problemi počitniških okrevališč češkoslovaških študentov«. Številko zaključuje Obzornik in Zapiski. nejšem trenutku odtegnila že dane kredite (avgusta 1931) in če bi bila v jeseni istega leta, ko je nastopila kreditna kriza, manj ozkosrčna, gotovo ne bi prišlo tako daleč. Odlašanje z uvedbo deviznih omejitev nas je stalo najmanj pol milijarde, ki je brez potrebe odtekla v inozemstvo. Tudi se ne bi stvar tako poostrila, če ne bi Narodna banka dajala denarnim zavodom denarne pomoči v tako malih porci-jah, s tako težavo in vedno prekasno. Scnatiie v dragih državah Tudi v drugih državah ni šlo brez znatnih žrtev in brez pomoči z novimi sred-Btvi. Češkoslovaška je morala že enkrat sanirati svoje denarne zavode, ko so le-ti prišli v zvezi s hudo deflacijsko krizo (1923/24) v težkoče. Tudi lani je izvedla širokopotezno akcijo, v okviru katere je bilo saniranih 12 velikih denarnih zavodov. Angažman države pri tej drugi sanacijski akciji je znašal nič manj kakor 2100 milijonov Kč (4500 milijonov Din) v obliki odpisov državnih terjatev, izdaje obveznic in državne garancije, dočim so sanirani denarni zavodi v zvezi z razči-ščenjem bilanc odpisali za 1800 milijonov Kč izgub. V češkoslovaški javnosti je bilo sicer mnogo ugovorov proti tej sanaciji, češ da gre za reševanje bank; danes pa je mnogim nekdanjim kritikom jasno, da bi bila škoda za vso državo in posebno za vlagatelje mnogo večja, če bi država pustila, da stvar teče svojo pot Ohranitev zaupanja v denarne zavode in s tem normalnega funkcioniranja vsega kreditnega aparata brez polomov, navala vlagateljev in sličnih težkoč, je končno tudi omogočila normalni razvoj državnih financ. Danes se niti ne da zamisliti, kakšno bi bilo gospodarsko stanje v Češkoslovaški z vsemi socialnimi posledicami, če država ne bi pravočasno uredila vprašanja likvidnosti denarnih zavodov. Docela izključeno bi bilo seveda tudi najetje velikega notranjega posojila, kakor je bilo nedavno zaključeno s sijajnim uspehom 2 milijard Kč, Rlede na mnogo težavnejše stanje denarnih zavodov v Avstriji so bile žrtve avstrijske države za sanacijo bank še znatno večje nego v Češkoslovaški. Angažman države v okviru konsolidacije bank je tu dosegel približno 1 miliiardo šilingov (skoro 9 milijard Din); od tega odpade preko 800 milijonov šilingov na sanacijo Kreditanstalta, ostanek pa na sanacijo Bankvereina in Eskomptegesell-schaft. Polom ni menda nikjer segel tako globoko v korenine denarništva kakor v Avstriji in vendar je tudi tu, če tudi z ogromnimi žrtvami, uspela normalizacija kreditnega aparata, ki danes zopet redno funkcionira. Delničarji Kreditanstalta so izgubili vse, preprečena pa je bila vendar propast zavoda, ki bi imela nedogled-ne posledice za vse avstrijsko gospodarstvo, predvsem popoln polom državnih financ, zakaj če kreditni aparat ne funkcionira in se ustavi, tudi država ne more več računati z dovoljnim dotokom davčnih dohodkov. Tako pa danes v Avstriji zopet vse prilično funkcionira. Tudi drugod po Evropi ni šlo brez znatnih žrtev, da omenimo le Nemčijo, Italijo pa tudi bogato Francijo in Zedinjene države. Ka] ]e storit! pri nas Navzlic popolnemu zastoju kreditnega aparata v Jugoslaviji, pa pri nas ta problem ni tako težaven, kakor se kaže na prvi pogled. Na eni strani je ves obseg našega kreditnega aparata razmeroma majhen v primeri z drugimi državami (Češkoslovaška ima n. pr. pri enakem številu prebivalcev 10-krat več hranilnih vlog, nego jih imamo v Jugoslaviji). Na drugi strani pa poostruje nelikvidnost naših denarnih zavodov okolnost, da živimo sredi hude deflacije; če bi se. naš obtok denarja za čas dokler traja tesavriranje povečal vsaj na ono višino, ki je za redno funkcioniranje plačilnega prometa neobhodno potrebna, bi bilo možno otajati znaten del zamrznjenih aktiv. Mnogi nelikvidni dolžniki denarnih zavodov bi postali zopet plačila zmožni in bi mnoge 'aktive denarnih zavodov izgubile značaj dubioznosti. Pri nas niti ni potrebno, da bi država neposredno ali posredno žrtvovala v svrho sanacije denarnih zavodov javna denarna sredstva a fond perdu (v izgubo), tudi ni potrebno, da bi dala pomoč v gotovini, kar je spričo sedanjega napetega položaja državnih financ itak nemogoče. V mnogih državah so bile v svrho sanacije ustanovljene posebne institucije (samostojni fondi, amortizacijske blagajne in slične ustanove), ki jim je dala država na razpolago samo kratkoročne ali srednjeročne obveznice, same pa so prevzele od denarnih zavodov del imobiliziranih in trenutno ne-vnovčljivih aktiv proti izročitvi teh obveznic ali pa gotovine, kolikor je denarni trg dopuščal plasiranje teh državnih obveznic. V našem primeru bi bilo potrebno skupaj najmanj okrog 2 milijardi Din, deloma v obliki povečanja denarnega obtoka, deloma pa v drugi obliki, ki ne zahteva povečanja obtoka (n. pr. financiranje posebne amortizacijske blagajne z državnimi kratkoročnimi ali srednjeročnimi obveznicami). Da živimo danes dejansko v hudi defla-ciji nam zgovorno priča dejstvo, da se naš nivo cen od lanskega leta ni skoro prav nič dvignil, čeprav je zunanja vrednost dinarja padla za eno četrtino. Naš indeks cen je znašal letos v juniju 66.1 točke, lani pa v povprečju maj-junij-julij 65.3 (v zlatu računano je naš indeks cen padel od 65 na 50). Podražitev uvoznih predmetov zaradi oslabitve dinarja je ostala brez vpli- ljudi uporablja dnevno Ghlorodont. To dokazuje, kako dobra je ta zobna Kasta. Samo opazujte #udi, kako zelo se zanemarjajo nego zob in spoznali boste, kako prijetno presenetijo sveža usta z ne-zobmi. — Dobiva se povsod. 8.-, velika tuba Din. 13.- Beli zobje - Ch lorodont va na naš splošni indeks cen. Nasprotno pa opažamo v vseh drugih državah z devalvirano valuto, da se je tam nivo cen v domači valuti precej dvignil, četudi ne docela v oni meri, ki bi ustrezala devalvaciji valute. S klasičnimi metodami valutne politike in reguliranja denarnega obtoka, ki so še pred krizo splošno veljale, danes ne moremo nič več opraviti. Te metode so odpovedale, ker so se docela spremenile prilike v mednarodni trgovini (uvedba uvoznih omejitev, prepovedi, kontingentov). Če ne bi bilo današnjih nepremostljivih izvoznih ovir bi deflficija, povzročena zaradi tesav-riranja milijardnih zneskov, v zvezi s padcem cen povzročila tako znatno povečanje izvoza, da bi se v kratki dobi s povečanim dotokom izvoznih deviz precej dvignil naš denarni obtok, in sic.er avtomatično do one višine, ki je neobhodno potrebna za redno funkcioniranje plačilnega prometa. Danes je to izključeno, ker tudi s še tako nizkimi cenami ne moremo bistveno povečati izvoza. Avtomatizem v reguliranju denarnega obtoka je skoro docela prenehal funkcionirati. Normalizirati moramo denarni obtok Zato pa je v sedanjih razmerah nujno potrebno, da sami reguliramo obtok. Nadomestiti moramo vsaj del tesavriranega denarja z novim denarjem, ki se mora potem seveda zopet vzeti iz prometa vzporedno s popuščanjem tesavriranja. Če vzamemo, da sta danes poskriti 2 milijardi dinarjev, tedaj so v pravem obtoku le še 3 milijarde. Te tri milijarde pa so tudi pr. današnjem naglem krogotoku netesavrira-nega denarja neobhodno potrebne za tekoči plačilni promet. Če hočemo, da se bodo gotovinske rezerve vseh denarnih zavodov dvignile vsaj za 1 milijardo, tedaj je to mogoče doseči le s povečanjem obtoka, zakaj izključeno je, da bi mogli od pičlih 3 milijard, s katerimi se razvija ves naš denarni promet, trajno odvzeti eno milijardo, da bi potem kot gotovinska blagajniška rezerva ležala pri denarnih zavodih. Pri tem je seveda odveč poudarjati, da gredo načrti za izdajo novih novčanic v višini 3—4 milijard (Plavšič) brez dvoma predaleč. Povečanje obtoka za tak znesek pa ne bi imela niti najmanjših inflacijonističnih posledic, ker bi (seveda če se ne izda za konsumativne svrhe) enostavno obležala v blagajnah denarnih zavodov kot likvidnostna rezerva, ne da bi povzročila dodatno kupno moč, ki edino more povzročiti posledice inflacije. Čim bi to izvedli in bi denarni trg ter kreditni aparat zopet polagoma pričela funkcionirati, bi bila dana tudi možnost, da izvedemo nadaljnjo sanacijo s sredstvi, ki ne zahtevajo povečanja obtoka, to je da izvedemo mobilizacijo težko vnovčlji-vih toda nedubioznih aktiv preko posebne amortizacijske blagajne, ki bi prejela od države srednjeročne obveznice in bi jih potem dala denarnim zavodom v zameno za izročene aktive. Postopno bi se dal potem likvidirati sedanji režim moratorija. S tako sanacijo pa bi posredno rešili tudi problem naših državnih financ, ker bi davki zopet pričeli vsaj kolikor toliko redno dotekati, dočim je pri podaljšanju današnjega stanja nevarnost, da se dotok državnih dohodkov še bolj skrči. F. S. Gospodarske vesti — Uvedba trošarine na žganje, ki ima preko 35 odst. alkohola. Odlok finančnega ministra, po katerem se smatra v smislu trošarinskih predpisov za žganje le ono žganje, ki nima več kakor 35 odst. alkohola, dočim se mora na ostale desti-late s preko 35 odst. alkohola plačati državna trošarina, kakor na špirit, je bil objavljen šele v včerajšnji številki »Službenih Novin« od 10. t. m., dočim novi predpisi veljajo za vse ono žganje, ki je bilo po 6. t m. proizvedeno v jakosti nad 35 odst. — V zvezi s tem odlokom je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal okrožnico vsem finančnim direkcijam, po kateri morajo organi finančne kontrole voditi strogo evidenco o prodaji dosedanjih zalog žganja pri posameznih prodajalcih. Ko bodo dosedanje zaloge žganja, ki ima preko 35 do 60 odst alkohola, izčrpane, je treba na vsako novo nabavo žganja s preko 35 odst. alkohola, pobrati državno trošarino, kakor na špirit. Razen tega morajo organi finančne kontrole paziti, da se dosedanje zaloge močnejšega žganja prodajo izključno za pijačo in ne za druge svrhe, kakor n. pr. za produkcijo likerjev, ruma, konialča, kosmetičnih sredstev, oeta itd., za katere proizvode je treba uporabljati zatrošarinjen špirit. — poljski hmelj na potu v Ameriko. »Venkov« poroča, da je prispelo v luko Gdansk 1250 met. stotov hmelja, ki je na potu iz Lvova v Zedinjene države. — Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. t- m. ponudbe glede dobave 100 m8 so-linskega stekla, 10.000 kg bukovega oglja, 10.000 kg plinskega kovaškega kokea in 14.665 ms borovih plohov ter 3507 m' borovih remeljnov. = Dobave. Komanda dravske diviziiske oblasti, intendantura v Ljubljani bo zaključila 12. t m. irsitimeno pogodbo za nabavo 2.800 leg petroleja in 25. ju.lii.ja glede dobave raznega pisarniškega materiala (papir, kuverte, gumi, radirke, svinčniki, peresa itd.). Pri dravski dedavnici v Ljubljani (Kobarid-ska ul. 43) se bo vršila 31. t m. prva ofer-taina licitacija za nabavo 42 kub. metrov jesenoviih hlodov in 34 ku«b. metrov brestovih hlodov raznih dimenzij. Pri komandi savske diivizijske oblasti v Zagrebu bo 25. t m. druga ofertna licitacija za dvignjeni e objekta v Vrapču pri Zagrebu za in-tendanteko skladnšče in 25. t. m. pri isti komandi za popravilo krova na kasarci »Jelačič« v Zagrebu. Fri Upravi državnih monopolov bo 26. licitacija za nabavo 200 tisoč kilogramov kartona in 31. t m. glede nabave raznega ekonomskega materiala za tiskarno znamk. Borze 11. julija. Na ljubljanski borzi je danes deviza New-york znova popustila, in sicer od 51.69 do 50.33 (srednji tečaj skupaj s premijo). Popustile so za malenkost tudi vse druge devize. Avstrijski šiling je bil v privatnem kliringu zaključen po 8 90 (v Zagrebu pa 8.7750^ v Beogradu po 8.65). Na zagrebškem efektnem tržišču se Vojna škoda nadalje drži nad 200; v početku prometa je bil zabeležen zaključek po 198, pozneje pa po 203. Naključki so bili še v 7",'o investicijskem posojilu po 45 in 46, v delnicah Priv. agrarne banke po 212 in v delnicah Trboveljske po 145. Devize Ljubljana. Amsterdam 2305.40 — 2316.76, Berlin 1365.69—1376.49, Bruselj 797.46 do 801.40, Curih 1108.35—1113.85, London 189.19—190.97, Newyork ček 3902.71 do 3930.97, Pariz 223.71 — 224.83, Praga 169.79—170.65, Trst 302.68—305.81 (premija 285%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.90. Zagreb. Amsterdam 2305.40 _ 2316.76, Berlin 1365.69 _ 1376.49, Bruselj 797.46 do 801-40. London 189.19-190.79. Milan :?03.68 do 3n6-08, Newyork kabel 3924.71—3957.97, ček 3902.71 — 3935.97. Pariz 223.71—224.83. Praga 169.79 — 170.65, Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariš 20.21, London 17.13, New-york 361, Bruselj 72, Milan 27.375, Madrid 43 20. Amsterdam 208.10. Berlin 123-20. Dunaj 58. Stockholm 88.50, Oslo 86.90, Koben-havn 76.30. Praga 15.27. Varšava 57.85, j Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.40. London 30.13, ilan 48.16. Nevvark 629.19, Pariz 35.55, Praga 25.34, Curih 175.72, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 200 den., 7®/» investicijsko 46 den., 7° 'o Blair 32 — 34, 8° o Blair 34 — 36. 7®/» Drž. hipotekama banka 50 den., 6% begluške 33.50 den-, 4agrarne 26 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 200 — 202, za december 196 — 204, 7% investicijsko 44-50 — 45. 4% agrarne 26 den., 7°'o Blair 32 — 34, 8n/o Blair 34 _ 35.50, 6" o begluške 32.75 — 33.50; bančne vrednote: Narodna banka 3600 den-, Privil. •agrarna banka 212 — 215; industrijske vrednote: Šečerana Osijek 145 — 150, Trbovlje 140 — 170, Isis 15 — 25. Beograd. Vojna škoda 202, 200 zaklj., za oktober 200 zaklj-, 7"/o investicijsko 45 zaključek. 6"/o begluške 33.90. 33.25 zaklj., 8®'o Blair 34.50 — 35.50. 7% Blair 32 den., 7Va Drž. hipotekama banka 51 den., Narodna banka 3800 zaklj., Priv. agrarna banka 215 zaklj. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 1320, Državne železnice 15.75, Trboveljska 15, Alpine-Mon tan. 12.50. Blagovna tržišča 2IT0 + Chicago, 11. julija. Začetni tečaji: Pšenica: za december 104.50, za marc 107; koruza: za september, za julij 71, za september 75.75; oves: za december 48, za marc 50-25; rž: za september 84-25. + Winnipeg. 11. julija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 85, za oktober 90, za december 94.50 + Ljubljanska borra (11. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo 6e (vse za slovensko postajo) plačilo 30 dni: Pšenica (po mlevski tarifi): baška. 76 kg po 285 do 290; baška, 77 kg po 295 — 300. — Koruza (po mlevski tarifi): baška pro sptna po 127-50 — 132; za julij po 135 — 137.50. Moka: baška >0« po 430 _ 435; banatska po 440 — 445- 4- Novosadska blagovna borza (11. t. m.) Tendenca mirna. Prometa je bilo 47 vagonov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, Sonr bor, srednjebanatska, gornebanatska, baška potiska, baška ladja Tisa, ladja Begej, gor-njebanatska, sremska 230 — 235. Koruza: njebanatska, sremska 235 — 340. Koruza: baška, sremska 74 — 76; baška okolica Sombor 75 — 77; slavonska, baška bela, baška za avgust, sremska za avgust, parit. Indjija, baška ladja Sava. Begej 77—79; banatska 72—74; baška ladja Tisa 78—79; baška ladja Dunav 79—81. Oves: baški, srem, in slavonski 87.50 — 92.50. Ječmen; baški in sremski, 64/65 kg 98 100- poletni 66 do 68 kg težki 100 — 102.50; baški novi 70 — 75. — Moka: baška, banatska »0g« in lOgg« 355 — 870; >2« 335 do 350; »5« 315 — 330; »6« 285 — 295; »7« 185 — 195; »8« 65 — 67.50- Otrobi: baški, sremski 52.50 _ 57.50; banatski 52.50 do 55. Fižol: baški in 6remski beli 100 — 105- + Somborska blagovna borza (11- t m-) Tendenca mirna. Zromet 56 vagonov. Pšenica: banatska 225 _ 227.50; baška, okolica Sombor, gornjebaška, baška potiska in banatska potiska 227 50 _ 230. Oves: talki, sremski, slavonski 87.50 _ 92.50. Ječmen: baški. sremski novi 63 — 64. Koruza: baška 75 — 77; za avgust 76 — 78; baška bela 76 — 78; baška Dunav, Tisa šlep 79 — 81. Moka: baška. banatska »0g< in »Ogg« 365 — 380; »2« 345 — 3C0; »5« 325 do 340; »6< 305 — 320; >7« 200 — 215; »8« 70 - 75. + Budimpeštanska terminska borza (11 Tendenca slaba, promet sredni. Zšeniea: zri oktober 11-25 _ 11-27, za marc 12.40 d« 12.44; rž: za oktober 6.79 — 6.80. za man 7.80 _ 7.81; koruza: za avg-jst 8.25 — S.3o. za september 8.79 _ 8.80. Iz življenja In sveta para. AKOŠENEVEŠ Kopalna moda elegantne Parlžanke Angleško Švedska poroka? NajbolJSi igralec tenisa 6000 diplomiranih nevest Največja svatba na svetu — Praktična japonska politika v Mandžuriji Švedsko princeso I n g r i d je pozdravil ob njenem pristanku na londonskem letališča princ Jurij (desno), četrti sin angleškega kralja. V poučenih krogih zatrjujejo, da se bosta kraljeva otroka v kratkem zaročila Plavanje Plavanje spada med najbolj zdrava športna udejstvovanja .kajti vse mišice v telesu se pri njem gibljejo. Prsni koš se širi .delovanje mišic se v čistem zraku povečuje, koža se utrjuje in presnova se zvišuje. Kakor vsako pretiravanje v kateremkoli športu, škoduje pa tudi pretiravanje v plavanju. Zato je treba nekaj previdnosti. Plavanja bi se morali učiti že otroci, a nikakor ne v prezgodnjih letih. Za dečke ifaj bi bila spodnja meja 6. leto, za deklice 7. lebo. Na noben način ne sme plavanje utrujati, zato bi pri prvih poskusih ne smeli ostati čez deset minut v vodi. Kakor hitro se pojavi občutek mraza, je treba vodo takoj ostaviti. Tudi ni pametno plava,ti več nego enkrat na dan. Bolni ljudje, zlasti ljudje s srčno in pljučno boleznijo, bi smeli jjlavati le z dovoljenjem svojega zdravnika. Revija kopalne mode v Molitoru (Pariz) V Harbiiru v Mandžuriji pripravljajo ta čas eno najbolj kurioznih slavnosti, kar jih je svet kdaj videl. 6000 parov stopi istočasno pred duhovna. Japonska vlada je pred časom osnovala v svoji deželi posebne tečaje, v katerih naj bi se mlada dekleta izobrazila v nacionalnem duhu v vseh stiokah, ki so potrebne bodoči gospodinji, ženi in materi. Stare japonske tradicije ro imele pri tem izobraževanju glavno besedo, slo je obenem za to, da se omejijo čimdalje večje simpatije japonske ženske mladine do zapad-noevropskega luksuza in ameriškega sno-bizma Pred kratkim je izšlo iz teh tečajev 6000 mladenk, ki so prejele državno spričevalo, da so še posebno godne za osnovanje lastne družine, a država je vzela v dvoje roke akcijo, da jih omoži. Pri tem je prav spretno združila koristi teh mladenk s svojimi imperialističnimi koristmi. V Mandžuriji, ki jo Japonska s svojo politiko smotrno spreminja v svojo kolonijo, je namreč na vseh važnih upravnih in produktivnih mestih na tisoče in tisoče japonskih priseljencev, ki izvršujejo v praksi to, kar ima japonska vlada v svojih težnjah, čim več tega priseljenega elementa ,tem prej bo postal mandžurski vazal integralen del japonske domovine. A Hotelsko življenje na kredit mnogo je med pionirji japonskega imperializma v Madžuriji ljudi, zlasti mladih molkih, ki se tam ne počutijo dobro, ker pogrešajo japonske domačnosti, še več jih je, ki tam ne vztrajajo iz preprostega razlega, ker nimajo možnosti, da bi si v novi domovini ustvarili svoj dem, in sicer z domačimi, japonskimi dekleti. Tem mladim :aponcem na madžurskih tleh je ponudila vlada svojih 6C00 diplomiranih gospodinj in tem dekletom je ponudila svoje mladeniče, ki samujejo v njeni službi v tujini. Da je vlada dobro vršila propagandno delo na obeh straneh, kaže že to, da se je skoraj vseh 6000 deklet prijavilo za poroko z mladimi japonskimi eksponenti v državi Mandžukuo. izbera se je izvršila obojestransko samo na podlagi fotografij m zaroka 6000 parov je že izvršeno dejstvo. V kratkem odpiove celo brodovje s cvetlicami okrašenih ladij iz Japonske proti Mandžuriji in slavnostno svidenje mladih ljudi s sledečo skupno poroko se bo izvršilo, kakor omenjeno, v Harbinu. To bo največje svatovanje, kar jih je svet videl. Po svatbi pa odrinejo mladi pari vsak na svoj novi dom. Garderoba pod milim nebom Ravnateljstvo največjega hotela na svetu, ki stoji v Chicagu, je sklenilo, da bo sprejemalo tudi goste, ki v času svojega prihoda v .hotel niso v stanu, da bi pla-, čali. Kredit je v današnjih kritičnih časih potreben vsepovsod in ravnateljstvo računa s hvaležnostjo in vdanostjo svojih gostov. Na zadnje tudi res ni potrebno, da bi bil vsakdo lopov, ki trenutno nima zadostne gotovine za zapitek in stan. Evropec, ki ne pozna podrobneje ameriških razmer, si ne more niti predstavljati, kakšne udobnosti proži takšen-le velikanski hotel. Človek, ki stopi prvič vanj, bi mislil, da je zašel v labirint. Vse gre po kolesih, tiho m hitro, komaj opaziš, da celotni aparat funkcionira. In vendar postrežejo vsakega gosta kar najbolje, čeprav jih ie skoraj 2500. Vsak novodošli izpolni posebno prijavnico z vsemi mogočimi podatki, ki jo potem v hotelski kartoteki imajo na razpolago za vse informacije. Posebna znamenja navajajo točno kreditno vrednost vsakega posameznega gosta. Razume se, da čuvajo in opazujejo goste neprestano in neopazno čete detektivov, malo za to, da kdo gostom ne prizadene kaj hudega, malo za to, da gosti ne prizadenejo hudega komurkoli. Kar bi Evropec v notranjosti hotela naj-prvo opazil, bi bila neštevilna dvigala v neprestanem obratu in neštevilne boye, ki jim strežejo. Del dvigal prevaža samo blago, drug del samo goste. Nekatera nadstropja so urejena za skupne prosto-Te: čitalnice, knjižnice, obednice, igralnice, telovadnice, vežbalnice za vsakovrstne športe, plesišča, glasbene dvorane, bare itd. Samo ob sebi umevno, da imajo tudi ogromno skupno plavalnico (poleg kopalnic k vsakemu stanu), na vrtoglavi višini strehe pa vrtove in prostore za sončne kopeli. Nevarna zamenjava Hud in zelo malo k vestnemu izpodbuje-vanjiu svojih dolžnosti spodbujajoč primer je doživel pred kratkim neki varšavski odvetnik, ki je spremljal svojega, zaradi vohunstvo na smrt obsojenega klienta na morišče. Ko je rabelj opravil svoje delo in se je pripravil, da pošlje še enega drugega obsojenca na oni svet, je zgrabil odvetnika, misleč, da je ta-le drugi obsojenec. Odvetnik se je seveda ogorčeno branil, a rabelj, ki je vajen takšnih prizorov, mu je s svojimi pomočniki kmalu položil zanko okrog vratu. V zadnji minuti je neki sodnik legitimiral nesrečnega odvetnika in preprečil tako »justični umor«, ki bi mu pač ne bilo Mlade učenke neke pariške plesne šole ne morejo prenašati poletne vročine ter so postavile svojo garderobo kar na senčnatem vrtu Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna »Franz Josefova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v za-strupljenju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefo\a« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro^erijah in špecerijskih trgovinah. VSAK DAN ENA Po vročem čaju. ki povzroča znojenje, se v eni uri izločita iz človeškega telesa lahko tudi dva litra znoja. Novorojenček podvoji svojo težo v prvih petih, šestih mesecih. Če hočeš imeti ledeno mrzlo vodo brez ledu, vzemi luknjičavo posodo, n. pr. ne-glaziran ali samo na eni strani glaziran lonec in ga ovij z mokro flanelo tako, da ne pride nikjer v direktno dotiko z zrakom. Postavi ga nato na okno na prepih. Flanela mora ostati mokra in v eni uri se voda v loncu shladi, kakor da učinkuje nanjo led. »Nov način ribolova« j[The Humonsv 6000 stopinj Celzija! Nihče, ki si je v letošnjem nemilem poletju želel več sonca in toplote, se ni pač skušal tolažiti s fizikalno resnico, da je nedostajanje toplote samo posledica počasnejšega gibanja zračnih molekulov. To spoznanje, da je toplota istovetna z molekularnim gibanjem v kakšnem predmetu, pa spada med najbolj zanimiva in plodonosna odkritja moderne znanosti. Njegov rezultat je na primer pomisel, da mora biti temperaturi z absolutnim mirovanjem molekulov postavljena neka meja navzdol, dočim je navzgor ne moremo postaviti. Dejansko nas uči moderna fizika, da znaša najnižja možna temperatura 273 stopinj Celzija pod ničlo, ki smo se ji z laboratorijskimi eksperimenti približali že na odlomek stopnje, dočim govore opazovanja navzgor o tisočih in milijonih stopinj vročine. Najvišje temperature, ki jih poznamo, seveda niso delo človeških rok, temveč pojav, ki je zvezan z žarenjem zvezd v vesoljni prostornini. Človek s svojimi poskusi je dosegel komaj nekoliko tisoč stopinj vročine in najvišja v laboratoriju doslej proizvajana temperatura je znašala več nego 5000 stopinj. Posrečila se je vroclavskemu profesorju dr. Lummerju, ki je uporabljal v to svrho plamen električne obločnice. Lummer je opazoval, da vročina v vršičih specialno konsitruiranfih ogljev v električni obločnici z naraščajočim pritiskom zelo energično narase. In s pritiskom 25 at v obločnici je dosegel v plamenu 5000 stopinj Celzija, v posameznih primerih za kratko dobo pa že proti Najnovejši poskusi so prekosili temperaturo sončne površine 6000 stopinjam. In to je silno dosti, če pomislimo ,da znaša temperatura sončne površine po Scheinerju in Wilsingu približno 5500 stopinj. Lummerju je torej uspelo, da je, vsaj za kratek čas, prekosil celo sončno toploto. A kakor je bil velik ta uspeh, še večji in ponosnejši j» bil ta, ki ga je dosegel te dni človeški duh po novi in celo preprostejši metodi. Ta metoda se naslanja na izkušnje, ki so jih imeli že stari Grki s sferičnimi zrcali. Njihov veleum, slavni Arhimedes, je s takšnimi zrcali sežigal celo rimske ladje, ki so oblegale njegovo rodno mesto Sirakuzo. že starim narodom je bilo tedaj znano, kakšne ogromne toplotne energije tičijo v žarišču sferičnih zrcal, vendar jin človeštvo še dolgo ni znalo prav izkoriščati. »Saški Arhimed«, mizarski pomočnik Andreas Gartner, je bil pred kakšnimi 250 leti vendarle že tako daleč, da je s svojim lesenim, z zlatom prevslečenim parabolnim zrcalom s premerom 3 m na daljavo 10 m v žarišču kuhal klobase in talil celo razne kovine. Na takšna parabolna zrcala pa je v naših dneh posegla optična industrija in v laboratoriju Zeissove družbe v Jeni so sedaj s specialnim zrcalom proizvajali stalne temperature preko 6000 stopinj. S tem so temperaturo sončne površine zmagovito prekosili, a Američani so šli, kakor poročajo iz Posadene v Kaliforniji, celo še dalje. Na tamošnji slavno znani zvezdami gradijo namreč prvo peč, ki bo s pomočjo parabolnih zrcal postavila še višje temperature v službo znanosti in tehnike. Angleški spleen Na svojem posestvu pri Salisburvju je umrl sir Ed-vvard Manville, eden med tipičnimi angleškimi čudaki. Nekaj časa se je posvečal politiki in je bil med priljubljenimi govorniki londonske zgornje zbornice. Potem se je popolnoma umaknil javnemu življenju in je zbiral najboljše vrste cigar iz vseh dežel sveta. Po njegovi smrti so našli v njegovem gradu 72.000 vrst smotk, a vsako vrsto v enem izvodu. Najzanimivejše je pri tem, da je bil čudaški aristokrat strasten — nekadilec... Zlato v Mandžuriji Skupina japonskih podjetnikov hoče izkoristiti ogromna mandžurska najdišča zlata ob pritokih Sungarija in Amurja. Pred kratkim so odpremili ekspedicijo 400 oseb, ki bo preiskala ta ozemlja in se vrnila šele ob pričetku zime. Oprema te ekspedicije je najmodernejša in vsebuje med drugim tudi — topove, strojnice in oborožena letala. Najprvo bodo preiskali okolico reke Vutung, ki se zliva v Sungari. UTRINKI Starejše ženske so skromne. Zadovoljijo se z enim zrcalom in nekoliko spominov. So jiunaki, ki so strahopetni: copatniki. Marsikdo se ne poroči, ker ima o zakonu predobro ali preslabo naziranje. Koketna ženska si več domišlja zaradi svojih malih stopal nego zaradi svoje duševne veličine. Izgubiti moraš upanja, da najdeš srečo. So napake, ki delajo marsikakšnega človeka simpatičnega, in čednosti, ki ga delajo zelo neprikupnega.. Najhitreje ovenejo lovorike, na katerih počivaš. Zares izgubljen je samo dan, v katerem se nisi mogel smejati. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET „Mister Strindberg" bi lahko bolje pisal Športni poročevalec nekega ameriškega lista je bil zaradi nenadnega obolenja svojega tovariša, gledališkega kritika, prisiljen, da obišče neko premiero. Takšno poročanje mu ni posebno diSa-lo vendar je našel, da je bila predvajana igra »prav zabavna. Samo konec je za moj okus pretragičen. Avtor, mister Avgust Strindberg, bi bil bolje storil, da je konec ! izvedel nekaj bolj veselo, s čimer bi sicer sprejemljivo delo zelo pridobilo ...« Drobne vesti Na Mussolini jevo pobudo bodo postavili v Rimu spomenik, ki naj bi smešil ka-rakterno šibkost samomorilcev po principu, da more smeh ubiti tudi samomor. Vznožje spomenika bo okrašeno z alegoričnimi reliefi. * Neka ekspedicija, ki se je vrnila te dni Iz Tihega, oceana, poroča, da je otok Ganges, ki je začrtan v kartah na 31. stop. severne širine in 155. stop. vzhodne dolžine, izginil v morje. Hude skrbi v Londonu »Gospodje delegati so imeli pač mnogo dela... Tu je treba temeljito pomesti!« Letošnja priseljeniška kvota Zedinjenih držav se je le neznatno spremenila nasproti lanski. V celoti se iz 67 evropskih afriških in azijskih dežel do 30. junija 1934, priseli lahko 153.000 oseb. Avstralec Cravvford, je proti pričakovanju zmagal v wimbledon-skem turnirju nad Američanom Binesom in tako zavzel prvo mesto na svetovni listi belega športa Šimpanzi na tenišču V West Maitlandu v Ameriki sta te' dni šimpanza Ticky in Tacky pred tisočglavo množico odigrala znamenit single po vseh pravilih teniške umetnosti. Ticky in Tacky sta last enega bivšega cirkuškega klovna, ki je rabil tri leta, da ju je naučil in streniral v plemeniti igri. Bila sta pridna in bistra učenca, kakor je pokazal njiju najni mateh, ki je privabil posebno dosti otrok. V odmoru so ju dobro oprhali in odrgnili, kajti njiju mojster pazi zelo na čistost in v tem oziru obe živali prav nič ne zaostajata za svojim človeškimi kolegi in šampioni. Tudi Francija ima prestolonaslednika V bližini Bruslja je bil slovesno krščen sin Pariškega grofa, ki ga smatrajo legitimist/ za edinega upravičenega pretendenta na francoski prestol ŠPORT Zarja, Zg. Kašelj: Primorje v četrtek zvečer na igrišču Ilirije Ne mislite, da bo to tekma, ki se najavi z dvema vrsticama v časopisu in o kateri se za poročilo porabi kvečjemu ena sama vrstica, še dolgo ne! Marveč bo to tekma povsem v stilu velikih prireditev zadnjega časa, ki se odigravajo na igrišču Ilirije ob električnem svitu. V četrtek zvečer se bo ta reč godila. Za nekatere, v stvari bolj posvečene, prihaja ta tekma še celo pozno, tolika je njihova nestrpnost, da. bi že enkrat bilo vse pri kraju. Drugim, ki se z našimi športnimi prilikami ne bavijo toliko intenzivno, se bo zdel zgornji par malo čudina kombinacijo, v kolikor morda ne bo pritegnjen v borbo naraščaj Primorja. Toda o tem ni govora. Nastopi kompletna ligaška enajstorica Primorja, torej tisto moštvo, ki je v prvi polovici ligaške borbe pridobilo v desetih tekmah devet pik in s tem položaj na sedmem mestu tablice. In še niti ni povsem sigurno, ali bo ta enajstorica dovolj močna, da se upre prvemu moštvu ncv-josnovanega kluba iz Zgornjega Kašlja! črno-beli so po naporih v ligi že dovolj počivali .sedaj se že morajo baviti s pripravami za uvod v drugi del liginega tekmovanja, da ga absolvirajo vsaj tako uspešno kot prvi del. In prav med te priprave spada v prvi vrsti tekma z izbrano enajstorico iz Zgornjega Kašlja. Zgornji Kašelj! Prijazna vasica v bližnji Ljubljanski okolici je postala v zadnjem času med športnim svetom znan kraj. od Triglava do Djevdjeiije vedo primerno ceniti pomen in vlogo, ki jo ima igrati Zarja iz zg. Kašlja. Tudi je marsikomu znana postava moštva, s katero razpolaga ta naša najnovejša nogometna sekcija, vsaj imena nastopajočih akterjev niso nobena tajnost več. v zadnjih službenih objavah LNP so bi'a točno navedena, in ko se bodo igrači med seboj pomenili, na katerem mestu bo kdo nastopil, bomo objavili celo tn: postavi obeh moštev. Po mnogih športnih senzacijah se, evo, nudi Ljubljani zopet prvovrsten športni dogodek, ki ga niso v stanju organizirati niti v Zagrebu niti v Beogradu, saj ao se iz obeh mest zatekli prav v Ljubljano pp pomoč, m za to tekmo se bodo zanimali Beogradu in v Zagrebu nič manj kot v Ljubljani! Kajak šport pri nas in drugod * v nedeljo se vrši državna prvenstvena tekma na progi Sava—Hrastnik ob 14.30. Tako skrivoma, kakor so prišli k nam prvi sklopni čolni, tako tiho danes uživajo kajakaši v svojem najlepšem letnem športu. Vse do lanskega leta je bilo prav malo slišati o njih, ker sta predlanskim ustanovljena Kajak kluba v Zagrebu in Ljublj ani priredila svojo prvo javno prireditev šele lani. Po isti lahko ugotovimo malo hitrejši razvoj tega športa tudi pri nas. Borba močnih mišic s penečimi valovi in nevarnimi vrtinci je privabila mno-~e navdušene športnike med kajakaše. 'lasti zanimiva so tekmovanja, pri katerih gledalci strme v besneči vodni element n občudujejo neverjetni pogum, smelost n hladnokrvno preračunljivost kajakašev sredi naglih brzic, s katerimi se bore za prvenstvo. Kakor je počasen in težak razvoj kajak športa, tako težavna je bila razvojna doba tudi pri vseh drugih danes popularnih športih: turistiki, smučanju, nogometu, fo-toamaterstvu itd. Od leta 1926. ko se je pojavil na naših vodah prvi sklopni čoln, zgrajen od naših akademikov, pa vse do danes je uživala krasote naših planinskih ^f^da le peščica ljudi, ker svojih odkritij M lYlvc^ enj n' nikdar iznašala v javnost. • 'Cd tem časom pa je razmah tega športa " sosednjih državah postal tako silen, da se je ^nehote pojavil posredni vpliv tudi na naše pokrajine in širše plasti ljudstva. so to razvojno dobo našega najmlajšega Jn najnovejšega letnega športa lahko primerjamo z najbolj sorodnim športom, smuča rstvom. V poslednjih predvojnih letih so pri nas šele pričeli nastopati prvi smučarji, pionirji, ki so se polni navdušenja nad lepoto zimske narave oklenili z vso ljubeznijo tega športa in oznanjali naši iavnosti nov evangelij, ljubezen do zasnežene zimske prirode. Koliko zasmehovanj so bili spočetka za to deležni, vedo sami najbolje. Vojna vihra je sicer ustavila razvoj tega športa, ni pa uničil® tudi ljubezni do njega, pa so zato začeto delo z največiim elanom nadaljevali v prvih povojnih letih. Danes je njihov uspeh sijajen, kakor redko katerega drugega športa. Tak sijajen uspeh lahko napovemo tudi kajaku, ker ima isti vse pogoje: pri naših severnejših sosedih pa že danes stoji na čelu ostalih športov. Ako primerjamo starost kajak športa s «mučarstvom, tedaj ne moremo ugotoviti točnosti. Prvi smučarji so bili nordiiski "arodi, ker jih ie pač priroda sama silila k temu. V enakih okolnostih je nastal tudi prvi kajak pri prebivalcih severnega le- Gostovanje MUE Plavači Ilirije, ki so preteklo soboto Ftartali v dvomatchu s tamkajšnjo Victo-rio, so na vseh progah dosegli rekordne rezultate. Baš to dejstvo, da jim je po razmeroma kratkem treningu v skrajno neugodni sezoni uspelo, zarogoviliti po jugoslovenski rekordni tabeli, nam upravi-čuje upanje, da bodo madžarskim gostom s katerim: se pomerijo v nočni tekmi v soboto ob 21. na kopališču Ilirije, povsem dorasli. MUE ni reprezentant madžarske ekstra-klase — ta ie za nac itak mnogo, mnogo prekislo grozdje _ je pa MUE soliden in za raše razmere še vedno vsega rešpekta vreden gost iz budimpeštanske »gornje hiše« in vedeti je treba, da se njegovi plavači na vsaki tekmi v konkurenci z najboljšimi plavači Evrope — kar so Madžar nesporno — znajo vidno uveljaviti. — Njihova tekmovalna ekipa je sestavljena iz samih mladih, poedincev, ki znajo svoj prirojeni talent in privzgojeno tehnično znanje združiti z mladostnim ognjem in ambicijo, kar jim pripomore do zavidljivih uspehov. Skratka _ slutiti se da, da bo sobotna plavalna prireditev ne le kvalitativno najuspešnejša — tudi za oko najlepša, kar jih je doslej Ljubljana videlai denega oceana. Eskimski rodovi rabijo ▼ svoji primitivni, zato pa tudi posebno originalni konstrukciji kajak čolne še danes. Enako, kakor jim smuči pozimi služi io kot prometno sredstvo, čolnarijo s svojimi kajaki po morju v letni dobi, zasledujoč svoj plen — hrano. Iz navadnih lesenih palic sestavljeno ogrodje, prevlečeno s se Sitimi kožami morskih psov, jim daje posebno lahek in spreten čolnič, ki jim tudi v razburkanem morju nudi dovolj potreb ne varnosti. Tesno zapet in oblečen s pokrito sedežno odprtino vesla Eskim za svojim plenom, morskim psom. da g« iz primerne razdalje more harpunirati. Spretnost. s katero ti severni kajakaši vodijo svoje čokiičke po morju, je re« brez primere. Tudi preobmjen čoln v razburkanem morju ne spravi čolnarja iz ravnote-8e, ker obvladajo vsi tudi tehniko zopet-nega obrata preobrnjenega čolna. S posebnimi gibi prostega vesla z navzdol v vodo visečo glavo se Eskim »pobere« in obrne svoj čoln v normalni položaj. Ker ie v čolnu tesno zapet in pokrit, ne zajame vode in lahko nemoteno nadaljuje svojo pot. Znano je namreč n. pr., da severni narodi ne obvladajo plavanja, ker se zaradi hladne vode niti ne podajajo v isto Znani nordijski raziskovalec Nansen trdi, da so eskimskemu kajakašu, ki se ponesreči na čolnu sredi morja, dane Te tri možnosti rešitve: da se »pobere« sam. da ga »pobere« tovariš ali pa da utone. Možnost plavanja izključuje. Severna ameriška indijanska plemena, ki so prišla v dotik z Eskimi, so si enako osvojila kajak čolne in jih prenesla v južnejše kraje Severne Amerike. Povsem razumljivo je torej dejstvo, da se je ideja zložljivega čolna v današnji obliki rodila v Ameriki, pa nato bila prenesena v Nemčijo. L. 1888. je namreč nemški patentni urad zabeležil prvo prijavo sklopnega čolna. Temelj današnjemu modernemu čolnu pa je dal Nemec Alfred Heurich leta 1909. V letih pred vojno so kot prevleko čez leseno ogrodje čolna rabili močno platno, v prvih povojnih letih pa se je pojavila na trgu gumirana tkanina, in sicer taka, da tvori več plasti platna, vul-kaniziranih močno z gumijem do 2 mm debele prevleke, ki je napram razkrajanju v vodi silno odporna in tudi neprimerno močnejša od najmočnejšega platna. Od 1920 se je kajak v Nemčiji pričel z največjo naglico razvijati, pa je danes tam že čez 100.000 organiziranih kajaka-šev. Razumljivo je, da ta športna panoga ni ostala last samo nemškega naroda, temveč si je utrla pot z enako velikim uspehom tudi v sosednjih državah. V Švici, Avstriji in Češkoslovaški se je najmočneje razvila. Seveda se širi tudi v Franciji, Angliji, Poljski in skandinavskih državah. K nam prihaja le polagoma. Navdušenje zanj so nam prinesli Nemci, ki gredo na tisoče kilometrov daleč, da si osvoje lovorike prvoprevoženih neznanih jim rek. Nemci so izdelali tudi kajak film o naših vodah, ki ga skozi celo leto predvajajo po vseh krajih Nemčije in tako delajo propagando za naše vode in kraje. Upravičeno bi torej tudi pri nas pričakovali večje zanimanje za ta lepi siport, pa bo tekma za jugoslovensko državno prvenstvo v nedeljo 16. t m. gotovo privabila mnogo gledalcev. Službeno Iz LNP (Nadaljevanje seje u. o. 6. t m.) Na znanje se vzame dopis SSK Celje od 27. maja 1933., s katerim javlja demisijo svojih članov gg. Borlaka ln Tomca v Mo Celje. Na znanje se vzame dopis SK Ilirije od junija t. 1. (prijava tekme z AFK Kolin, ki se je odstopila JNS). Na znanje se vzame dopis SK Zadruge od 30. junija, da Je spremenil naslov v »SK Sloga« LJubljana. Nov odbor (predsednik gosp. Borštnar F., tajnik Senčar L.), se vzame na znanje. Na dopis SK Ilirije od 17. marca se sporoča, da je p. o. LNP pravilno postopal pri preklicu igr. Makovca za SK Ilirijo, ko se je vrnil v svoj matični klub. Na znanje se vzame prijava SK Delavca, Hrastnik, za sprejem v članstvo JNS in se mu dovoljuje odigravanje dveh poskusnih tekem. Isto se dovoljuje SK Panoni-ji, Mrska Sobota. Dopis g. Kunaverja od 20 maja v zadevi gg. Logar - Benedetič se vzame na znanje. Sklep v tej zadevi ae pismeno sporoči g. Benedetiču. Vzame se na znanje dopis SK Svobode Zalog, od 18. maja t. 1., v katerem javlja nov odbor (predsednik g. Završnlk M., tajnik I. g. Mandič S.) ter spremembo naziva v SK Zalog, cirk XV. JNS od d. p. ž. v zadevi pokalnih tekem se vzame na znanje vzame se na znanje dopis SK Olimp od 6. Junija t. 1., Št. 139, v katerem prijavlja nov odbor (predsednik g. Svetek A., tajnik g. Habul Valter). Na osnovi poročila komisije Mo Celje, št. 115, ss. g. Pevaleka in dopisa SZNS v Ljubljani od S. junija se verificira igrišče SSK Celje za vse. tekme. Poziva se SK Hrastnik, da povrne stroške v iznosu 30 dinarjev pods. soda. g. Lunder Dušanu do 20. t. m. Ob tej priliki se opozarja klube, da v njihovem interesu predčasno obveate delegiranega sodnika, kadar odpovedo že prijavljeno tekmo. Na osnovi zapisnika Mo Celje od 3. t. m. — 28. redna seja — ae preda ss. g. JanežHS odboru za kaznovanje sodnikov pri LNP. Vzame ae n& znanje dopis PSK Drava, na katerega se bo pismeno odgovorilo, prijava Služb, odbornika LNP pri tekmi Elan - Amater g. Petriča se dostavi potom Mo Trbovlje na zagovor g. Božiču. SK Rudar, Hrastnik, se pismeno odgovori na njegovo prošnjo it. 46 od 19. Junija t. 1. Službeno iz LNP. V službenih objavah p. o. seja od 6. julija 1933. je pomotoma tiskano, da imajo pravo nastopa za Zarja, Zg. KaSelj od 15. junija t. 1 ti-Ie igralci: Pogačnik Miro, Novak Karef, Ha-biht Ignac, Janežič 'Anton. Zupančič Boris, Makovec Rudi, Bogme Simon, Bruni Viktor, namesto, kot je pravilno v smislu čl. 10 Spi. Pravilnika JNS takoj, kar se s tem popravlja. Seja PO danes ob 19. v Delavski zbornici Službeno Iz OZDS pri LNP. Na prošnjo nastopajočih klubov se delegira (zaprošen OZDS pri JNS) za prij. tekmo Zarja : Primorje, nočna tekma v četrtek 13. t. m. na igrišču Ilirije ob 20.40 g. Le-pac, rez. Dolinar. Ljubljanski table-tenis podsavez. Seje pripravljalnega odbora danes ob 20. pri KerSiču. Vsi, ki »o prevzeli mesta v pripravljalnem odboru, se pozivajo, da se seje sigurno in točno udeleže. Službene objave LHP. Redna seja upravnega odbora danes ob 18.30 v dam-skem salonu kavarne Emona. Važno, zato točno in polnoštevilno! Mladinski plavalni tečaj SK Ilirije, katerega je posečalo 84 otrok, se je včeraj zaključil z interno tekmo, ki je pokazala uspeh marljivega 14 dnevnega treninga na kopališču Ilirije. — Prihodnji tečaj se prične v ponedeljek, 17. t. m. ob 10. V tečaj se sprejemajo otroci od 8. do 14. leta starosti. Kopališka uprava je dovolila udeležencem tečaja znižano vstopnino 2 dinarja;" pouk, ki se vrši pod strokovnim vodstvom, je brezplačen. Prijaviti se ie pri blagajni kopališča. Izbirni lahkoatletski miting Ilirije In Primorja. Ilirija in Primorje priredita v soboto in nedeljo, 15. in 16. t m. izbirni lahkoatletski miting za določitev reprezentance mesta Ljubljana. Program: sobota: 100 m, skok v daljavo. 400 m odprto za vse, krogla, kopje, 1500 m, kladivo, skok ob palici, štafeta 100 krat 200 krat 300 krat 400 m; nedelja: 200 m, disk, skok v višino, 800 m, troskok. 400 m za povabljene, 5000 m, štafeta 4 krat 100 in 4 krat 400 m. IgriSče in pričetek bosta objavljena pravočasno. Tekmovalce, ki bodo morali nastopiti obvezno, določita oba kluba sporazumno. ASK Primorje (nogometna sekcija). Opozarjajo se igralci ligine skupine, da morajo biti danes od 18. dalje na igrišču zaradi fotografiranja. SK Ilirija (težkoatletska sekcija). — Drevi ob 20. važen sestanek v paviljonu »G« na velesejmu. Za nogometno tekmo v četrtek ob 18.45 so določeni: Dole, Tičar," Mlakar. Škafar, Gorjanc, Ullsperger, Ka-večič, Felcher. Fajon 1. Gircel, Franzot, Nered. Vodopija, Pavlič, Rumanjug. Navedeni morajo biti v četrtek ob 16.15 na igrišču. Javiti se pri Neredu. Igra se z lah-koatletsko sekcijo. ZSK Hermes (nogometna sekcija). — Pozivajo se naslednji igrači, da oddajo tekom današnjega dne sliko in legitimacijo: Barduckv, Flujhar, Prešern. Primar I. in TI., Hirkič, Poženel, Eriih. Burja. Kovačič, Por, Zore, Balo, Gašperlin, Zalo-kar: samo legitimacije: Glavič, Kos. Kre-tič. Simčič II., Kerpan, KoŠenina, Daneu, Močnik, Brodnik. Martinšek: samo sliko: škrjanc. Danes ob 18. trening z nogometnim odsekom koles, bataljona. S kongresa gledaliških igralcev SUcrb za obstanek gfedaMšSa in za starostno prestal*) igralcev Od 4. do 7. t. m. se je vršil v društvenih prostorih v beograjskem Ratničkem domu kongres Udruženja gledaliških igralcev. Ljubljansko sekcijo so zastopali kot redni delegati predsednik Drenovec, tajnik Jerman in blagajnik Mencin, z njimi pa sta bila tudi operna pevca gg. Julij Betetto in Josip Gostič. Za predsednika kongresa je bil soglasno izvoljen g. Drenovec, za podpredsednika g. Rakuša, za tajnika g. Jerman. Po otvoritvi so bile poslane vdanostne brzojavke najvišjemu pokrovitelju udruženja Nj. Vel. kralju, nadalje predsedniku ministrskega sveta dr. Srskiču in ministru prosvete dr. Stanko-viču. Na predlog ljubljanske sekcije sta bili poslani pozdravni brzojavki češkoslovaški in rumunski organizaciji igralcev, katerih namen je bil doseči čim ožje zbližanje na stanovskem in gledališkem po-prišču v cilju ustvaritve igralske Male antante. Na dnevnem redu kongresa ie bil predvsem osnutek zakona o centralnem pokojninskem fondu, s katerim bodo zaverovani vsi gledališki igralci v državi, v njegovih sekcijah pa vsi ostali gledališki uslužbenci. Projekt zakona predvideva centralo v Beogradu, kjer se že od 20. oktobra lani stekajo prispevki od taks na gledališke vstopnice. Po doseženem sporazumu z Mi-rovinskim zavodom članov Narodnega kfi-zališta v Zagrebu je upati, da bo osnutek kmalu uzakonjen. Druga glavna točka dnevnega reda so bila pravila Podpornega fonda članov udruženja. Fond se vzdržuje iz rednih članskih prispevkov, iz dohodkov umetniSke agencije in od procentov, ki jih plačujejo od svojih honorarjev tuji umetniki. Iz te«a fonda, ki začne delovati 1. januarja 1934, bodo prejemali podpore brezposelni člani organizacije. Tretja točka dnevnega reda so biJa nova pravila udruženia, ki jih je izdelala in predložila sekcija Ljubiiana. Ta pravila, ki so bila sprejeta in ki čakajo še odobritve ministra prosvete. predvideva io reorganizaci jo udruženja, ki bo upravno razbremenila centralo. Večja deputaciia je posetila g. ministra prosvete dr. Stankoviča, kateremu je obrazložila težnje članov gledališč in mu predala resolucijo. G. minister je deputa-ciio zelo ljubeznivo spreiel in se živo zanimal za vsa vt^rašania. ki se tičeio udruženja in gledališč. Delegat Ljubljane je ob tej priliki prikazal g. ministru obupno stanje Narodnega gledališča v Ljubljani in mu ponovil želje, ki so izšle iz ljubljanskih anket za sanacijo gledilišča. G. minister je bil vsekakor poučen o položaju gledališča v Ljubljani ter je obljubil svojo iskreno pomoč. Ljubljanska delegacija je posetila v ministrstvih tudi druge odločilne kroge, pri katerih je našla polno razumevanje za ljubljansko gledališče kakor tudi za težnje svoje organizacije. Ob zaključku skupščine je prejel predsednik od ministra dvora g. Antiča pismo. v katerem se po nalogu Nj. Vel. kralja zahvaljuje za izraze vdanosti. — Ob priliki kongresa se je vršil v Ratničkem domu' koncertni večer, na katerem sta poleg drugih opernih solistov pela z velikim uspehom slovenske pesmi gg. Betetto in Gostič, ki jih je publika posebno prisrčno sprejela. Resolucija kongresa ugotavlja težavno stanje igralskega stanu kakor tudi gledališča in njegove umetnosti. S pogostimi proračunskimi spremembami, redukcijami članov in s krizo, ki je zajela vsa kulturna področja, je prišel kongres do zaključka, da je treba uporabiti vse, da se odločilni krogi prepričajo, da je za napredek gledališke umetnosti in gledališča po-treno takojšnje in definitivno zavarovanje igralskega stanu, kakor tudi. da se spremeni politika vodstva gledališč. Delegatska skupščina UGI kot predstavnik vsega igralskega stanu kraljevine Jugoslavije prosi kr. vlado, g. ministrskega predsednika, posebno pa še g. ministra prosvete, da se čim prej sprejme zakon o Centralnem pokojninskem fondu članov gledališč kr. Jugoslavije, za katerega so že izvršene vse predpriprave, da »e tako omogoči gledališkemu stanu uspešnejši kulturni, umetniški razvoj kakor tudi socialno zavarovanje, ki ga članstvo že leta pričakuje. Minister prosvete naj poišče možnosti, kako bi se gledališča boljše subvencionirala, ker so pogostim zmanjšanjem proračunov sledile redukciie osob-ja in plač, kar resno ograža igralski stan ln razvoj gledališč. Sistem umetniškega dela v gledališčih naj se spremeni, tako da bi se poleg del priznane vrednosti iz tuje literature v prvi vrsti negovala dela domačih avtorjev, ki imaio pozitivne in kulturne vrednote. Slednjič je resolucija seveda naperjena tudi proti slabim tujim filmom in stalnim diletantskim družinam. Na ulici v spanju oropan Inozemskega monterja je omamil trsni sok — Dva postopača sta mu odvzela nad 3000 Din — Zasačena pri veseljačenfu Ljubljana, 11. julija. Inozemski monter Ivan R. je začasno usilužben pri nekem našem velikem podjetju. Prišel je nedavno v Ljubljano in okusil dobrote naših vinskih goric, zanimal pa se je tudi za nočno življenje. Sinoči je posedoval po različnih lokalih, dokler ga ni okrog 2. ponoči na Gospo-svetski cesti vino omamilo. Utrujen se je vlegal ob zidu Kolizeja na pot, ki vodi na dvorišče. Dva neznanca sta mu bila sledila za petami. Čim je monter zaspal, že sta planili obe senci k njemu in mu pretipali žepe. Senci sta nato spet prhutnili v noč in izginili v veri, da ju ni nihče opazil. Toda tudi ponoči se najdejo ljudje, ki pazijo na dogodke v okolici. Priča početju dveh neznancev ie bil čuvaj stavbe Delavskega doma. Ko je prebudil monterja jutranji hlad, se je dvignil še vedno neznansko utrujen in se odpravil proti mestu. Spotoma ga je zaskrbelo, kaj je z njegovim denarjem. Segel je v žep in takoj točno ugotovil, da mu je zmanjkala listnica z nad 200 avstrijskimi šilingi in s par sto dinarji. Nemalo presenečen je nohitel mož k stražniku in mu to prijavil Stvar bi ostala morda smdo napol rešena, 5e ne bi bila strahovito žejna tudi oba tatova. Eden izmed stražnikov je davi dognal, da sedita v neki gostilni na Starem trgu dv« mlajša človeka, ki se neznansko šopirita, menjavata V6ak hip tujo valuto in naročata vino ne samo zase, marveč za vsakogar, ki stopi v gostilno. Pazljivi stražnik se je pričel zanimati za podjetna gosta in je slednjič ugotovil, da je glavni flačnik 27 letni Karel Pernek, doma iz tuja, ki je že man v^ačugar, žepar in vlomilec, poznan pod imenom »der Ge-stutzte« ne samo našim, marveč tudi avstrijskim varnostnim oblastvom, prav posebno pa v Mariboru. Njegov pajdaš je bil 32 letni Ivan Mlakar, doma s Tolminskega, ki je enako znan pohajač in se klati po Sloveniji že nad štiri leta. Stražnik je oba aretiral. Na policijski upravi so zaslišali tudi nočnega čuvaja s stavbe Delavskega doma, nakar sta Pernek in Mlakar po daljšem oklevanju priznala, da sta že ves večer zasledovala monterja Ivana R. in ga nato spečega izropala Povedala < sta, da sta mu poleg listnice s šilingi in dinarji odnesla tudi rjav klobuk in še nekaj predmetov. Mnogo denaria sta žanra vila že ponoči in nato v teku dopoldne- va, obenem pa sta si pri starlnarjih na Gallusovem nabrežju nakupila tudi nekaj obleke. Od vse ukradene gotovine v znesku nad 3000 Din so našli pri osebni preiskavi pri obeh lopovih samo Še par sto dinarjev. Perneka in Mlakarja so po zaslišanju oddali sodišču, zdaj pa se policija zanima še za razne druge grehe, ki jih bržčas imata oba aretiranca na vesti. SpectjelnJ en tel oblek, aCmbanje, predttok, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & MikeS, Ljubljana poleg hotela fitrukeL Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnlc. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 79 1. AVGUSTA ODDAMO ▼ sredini mesta stanovanje dveh sob, predsobe, kuhinje in drugih pritiklin. Ponudbe na ogalsni odd. »Jutra« pod »IV. nadstropje«. 8213 Veliko tekstilno podjetje v Sloveniji išče za takojšen nastop zmožnega tiskarja (Rolleauxdrucker) z večletno prakso in najboljšimi referencami. Prednost imajo jugosl. državljani ali prosilci z dovoljenjem stalnega bivanja in zaposlenja v Jugoslaviji. Ponudbe pod »Tiskar« na oglasni oddelek »Jutra«. 8349 OFICIRSKU MENAŽU daje pod zakup od 1. septembra tek. godine 3-či vazdu-hoplovni puk. Uslovi se mogu dobiti kod Uprave doma na aerodromu u Skop-lju po ceni od 10. Din. 8361 Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" BOTOT Program za nego ust in zob ZJUTRAJ: pasta razkroji in odstrani vse plasti z zob PO KOSILU: voda za izpiranje ust pospešuje izločevanje ustnih žlez in osvežuje ZVEČER: milo za zobe nevtralizira vse kisline 206 ZAHVALA Za mnoge dokaze iskrenega sočutja izraženega ustmeno, kakor pismeno ob izgubi naše dobre, nepozabne mame, oziroma stare mame, gospe URŠULE MIKOLIČ se najiskrenejše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so drago nam pokojno spremili k večnemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, zlasti č. g. kanoniku Ferjančiču ter g. pri-mariju dr. Pauliču in njegovi gospej soprogi, ki so nam bili za časa bolezni in v dneh žalosti s svojo požrtvovalnostjo v veliko tolažbo. Novo mesto-Brežice-Maribor-Laško, dne 10. julija 1933. 8365 Rodbine: MIKOLIC, HUDAJ, ČARE, BORŠTNIK, PLESKOVIČ. Naznanjamo žalostno vest, da je danes dopoldne preminil previden s tolažili sv. vere v 70. letu starosti naš dobri soprog, oče, atari oče, brat, stric in tast, gospod IVAN KMET Pogreb blagega pokojnika se vrši v četrtek, dne 13. julija t. 1. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Gosposvetska cesta 8 na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. julija 1933. 8364 Žalujoče rodbine: KMET, Dr. JEŠE, DOGAN James Ofiver Curwood: 49 Hči divjine Roman 17. POGLAVJE David pojasnjuje Krasna je bila. ko je stala tam, izbrano človeško bitje sredi divjega sveta — in vendar čudno divja v strastnem trepetu, s katerim je zaslaniala veliko zver. Davidu se je bila v prvem neizmernem presenečenju zazdela žena; a zdaj je videl, da je skoraj še otrok — da je še čisto mlado dekle. Morda je bilo to v načinu, kako so ji lasje v kuštravih kodrih padali na ramena in prsi, v njeni vitkosti, v kratkosti njenega krila, v neskaljeni jasnosti njenih velikih sinjih oči. pred vsem pa v načinu, kako je bila izrekla svoie -ime. Medved mu je bi1! zdaj toliko kakor skala — predmet, ob katerem je slonela. Niti Barijevega zamolklega rohnenja ni čul. Dolgo pot je bil prehodil, da bi jo našel, in zdaj, ko je stala pred njim kot bitje iz mesa in krvi, ga ni zanimalo nič drugega razen nje. Položaj je bil dokaj težak. Toliko časa jo je že poznal in tako neprestano je bila pri njem in tako polne so je bii-e njegove sanje, da je zaman iskal besed, s katerimi bi jo ogovoril. Ko so mu prišle na jezik, so bile vsakdanje; njegov glas je zvenel mirno, in nekaj samozavestnega, varuškega .ie bilo v njem. »Moje ime je David Raine.« je dejal. »Od daleč sem prišel, da bi vas našel.« V preprostem dejstvu, ki ga je tako izrazil, ni bilo nič vznemirljivega. a vendar se je dekle zdrznilo in se še tesneje priželo k medvedu. Velikanska zver je stala na mestu in ni trenila z nobeno mišico; njene drobne, rdečkaste oči so bile nepremično uprte v Davida. »Ne grem nazaj!« je rekla. »Branila se bom!« Njen glas je bil jasen, odkrit in izzivalen. Vzela je roke izza hrbta; njih drobne peščice so bile stisnjene. Z urno kretnjo je vrgla lase nazaj. Njene oči so bile višnjeve, a v svojem porajajočem se srdu temne kakor dva hudourna oblaka. Otroku je bila podobna, a vendar ženska. Srdita osebica, pripravljena na boj. Pripravljena, da skoči vanj, če se ji približa! Njene oči so mu neustrašeno zrle naproti. »Ne grem nazaj!« je ponovila. »Ne grem in ne grein!« David je počasi opažal to in ono. Njeni mokasini so bili razcapani, njeno kratko krilce raztrgano. Svetli, sijoči lasje so bili vsi raz-mršeni. Ko jih je vrgla nazaj, je videl pod njenimi očmi mračne kolobarje izmučenosti; v njenih licih je bila votloba, v kateri ni takoj spoznal posledice gladu in silnega napora, da bi nečemu ušla. Na hrbtu ene izmed njenih stisnjenih rok je bila globoka, rdeča praska. Izraz njegovega obličja je moral zbuditi v deklici slutnjo resnice. Hitro in hlastno se je nagnila naprej in vprašala: »Ali ne prihajate iz Gnezda? Ali vas niso poslali — za menoj?« Pokazala- je po ozki dolini nizdol. Njene ustnice so se razklenile, kakor da bi čakala odgovora, in lasje so ji spet zavihrali po prsih, ko se je sklonila proti njemu. »Petnajst sto milj daleč prihajam — s te strani,« je zatrdil David in pokazal z roko proti goram v ozadju. »Nikoli prej nisem bil v teh krajih. Ne vem, kje je Gnezdo, niti ne, kaj ie. Ne mislim vas voditi nazaj, razen če sami hočete. Ce vas kdo zasleduje in če se morate braniti, vam bom pomagal. Ali ta medved grize?« Tako govoreč je vrgel tovor z ramen in odložil puško. Trenutek ali dva je dekle s široko odprtimi očmi strmelo vanj. A strah jo je počasi minil. Njene roke so se razklenile, in zdajci se je obrnila k svojemu velikemu griziju in ovila kosmati zveri gole lakti okoli vratu. »Tara, Tara, ta ni izmed njih!« je zaklicala. »Ta ni tak, kakor so oni — po krivem sva ga dolžila. da je!« Tako hitro, da mu je dih zastal, se je obrnila k Davidu. Biio je, kakor da bi se ptica presedla na veji. David še ni bil videl toli urne kretnje. »Kdo ste?« je viknila, kakor da ni že slišala njegovega imena. »Kaj delate tu? Kakšen opravek vas vodi — v Gnezdo?« »Tale medved mi ne ugaja,« je negotovo rekel David, ko se ie grizli počasi zganil proti njemu. »Tara vam ne bo storil žalega,« je dejala. »Nič vam ne bo storil, razen če bi položili roke name in bi zavpila. Dobila sem ga še mladiča; živi duši še ni skrivil lasu. Če bi bilo treba, pa bi!« Oči so ji spet temno zažarele, in njen glas je dobil čuden, jezen zvok. »Naučila sem ga,« je dodala. »Povejte mi, zakaj ste namenjeni v Gnezdo?« Vprašanje je bilo odločno, trohica suma je bila še v njem; in njene oči. ko mu ga je zadala, so bile najbolj jasne in trdne in višnjeve izmed vseh, kar jih je bil kdaj videl na sveiu. Vse, kar je pričakoval od sebe. se mu je zazdelo neskončno težko. Mnogokrat si je bil namišljal. kaj poreče, kadar najde to dekle, če jo spit h kdaj najde; zdelo se mu je, da ne more biti nič tako lahkega kakor povedati ji, kdo je in zakaj je prišel — povedati ji vse to tako, da ga bo razumela in mu verjela. Skratka, prav nič se ni bil pripravil na osebico, ki je stala tu s svojim medvedom in ki je bilo tako nemogoče samozavestno govoriti z njo. Pa ne da bi ga bila razočarala. Bila je neizmerno mikavna. V njeni prikazni je biio nekaj tako izbranega, da je drhtel od občudovanja. A vse to je bilo divje. Še njeni lasje, ta prečudna glorija razkuštranih kodrov, so bili divji v svojem neredu; bilo je. kakor da bi trepetala od te divje plahosti, kakor srnica, ki so jo nagnali v zagato — ne, ne kakor srnica, ampak kakor krasna stvarca, ki se zna boriti in se bo, če bo treba, obupno borila do zadnjega. Takšen je bil njegov vtis. Slika, ki si jo je bil ustvaril o njej po fotografiji, se je sesipala in umikala njeni prav podobi. A razočaran ni bil. Nikoli še ni b:l videl ničesar podobnega, kakor je bila ta Marge 0'Doone s svojim medvedom. 0'Doone! Ko je izrekla to ime, se je bil zdajci spomnil žene v oddelku transkontinentalnega vlaka; žene, ki je iskala moža z imenom Mihael 0'Doone. Prav gotovo je bila tista ženska njena mati. Najbrže se je tudi ona pisala 0'Doone. Cene malim oglasom Žen i t ve in dopisovanja: vsaka beseda Dm 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dtn 1.—. Po Din l,— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«. »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroj*«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« m »Zaslužek«. če se i oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor 3 Diil v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova. I''«) ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse prislojbine za male oglase je plačati pn predan naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. K d* išče ibesto potnika, prača za vsako b«s»do 50 |k.o pisarno. — Ponudbe t na.ved.bo zahtevkov- na oglasni oddelek -Jutra« pod šifro »Nastop takoj«. 30637-1 titiaeoa l Dtn; £a dajanje naslova ali »a šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukeije,. plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali za da-ianje naslova 3 Din (4) Soier. šola F.. Čeh Tvrleva (Dii.naje.kfl) cest« 8 36 Zahtevajte proepekt. Vsaka beseda 50 par: za hotel Tivoli, [»roti dobri plači. 20756-' Fotoamateria d.->brega. sprejmem takoj. Ponudbe na oglašal odd. »Jutra« pod žlfro »Fotoamater* Akviziterfe K^nb-Mf. za živ .jonska in p-varna zavarovanja sprejme konkurenčni zavaro-v.V.n-i z.Tvoni. P-o.mi.dbe na oddelek ».In*r i < p^-d »FlkstMii iv!z5;fl«. 2"7!>1-1 Šoferja-družabnik a za a'vt-otakso sprejmem. — Ponudbe s točnimi podatki in razpolo-ž*jiivim kapiialo.m na podružnico ^Jutra« v Mariboru pod šifro »Velik zaalitzek 30«. 20830-1 Blagajnika (čarko) s knj'govodstven.0 iz«h-ai. bo In možnostjo položitve večje ka veije. i š 6 e m ti večje, v ustanovitvi se nabirajoče podjetje. Ponudb« na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Svoj dom« 20460 ? Trg. vajenca oh svoji oek*bi, sprejmem takoj za manufaktutmo trsov i n-o v LjuMjani.. Poni: d be na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mar I j,i v »4«. 20654-44 Šofer-mehanik starejši, prosi s-užbo proti popolni oskrbi. Cenjene ponudbe proe-i na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Hvaležen 93«. 20815-2 Frizerka vešča ondulacije »Marcel«, vodne, deloma trajne, barvanja lae s Heno in man.i-ku-re, išče službo. Ponudbe na oglas. oddelek »Ju.tra« pod »Frizerka«. 20625-2 Oifla-ii trg. značaja pu 1 Din beseda; za da janje oaslova ali »a šifro S Din. — Ogla« socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali ta šifro Pa 3 Din. (6) Trg. vajenca »prejmum v špecerijsko tr-go.vi.no v Ljubljani. Dot)'« V7"o.-'a J Nas^-v po-ve r^r!. oddelek »Ju-tia«. 2079G--J4 Učenko- instrumentarko vee*tv> in inteligentno išče za takoj ljubljanski zobozdravnik. Naslov v og as. oddelku »Jutra«. 20831-44 Službe išče Vsaka beseda 50 par: z« d a; en je nasJo-va ali za šifro pa 3 Din. (2) Šivilj. pomoemoo simostnen-o. iščem. — Po-n-idbe na "g'a*:ii oddelek »Jutra« pod »St. 500«. 20810-1 Modni atelje 7:vka epre;Tre ta- k v navadit«' 'n vodni "."vdulaeiji. z zna-r. t-m nemščinp. snrejme taki i Vfekinc. Bled. 20S24-1 Poduradnik reduciran, i 10.000 Din kavcije. želi namestitve ko-t skladiščnik, pri leen! •rgo-vini. ali kaj 5 znaftko »Marljiv 10.000«. 20386 2 Brivski pomočnik do-ber bubi štuce.r, i & F e mes.t^> za takoj. Po,nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Brivec«. 20794-2 Absolvent tehnične obrtne drž. šole v Mfldlvngu fHefbaiO išče skrn.mn.0 službo. J. Ko-v« č:č. t. g. BundeslehraTistalt Miidling. Austria. 2072-4-? G. Th. Rotman: Nove prigode gospoda Kozamu^ika Strah in groza! Hitro &o spet vzdigjnili most, i.n glerfca.ioem se je (pokazal klavrn prizor: le-pa streha je bila vsa zidro-bljena, zospodu Kozamurniku p« slamnik potis-a'en fio vratu. Razen tega ie bil breg ves pn^n ljudi, ki so se mu smejali! Veliko pisalno mizo in drugo pohištvo radi preselitve ia Ljubi j a ne, zelo ugenino naprodaj. Naslov v ogla^n^m oddelku »Jutra«. 20786-6 Otroški voziček gloibok, popol.Tioma ohranjen, naprodaj na Starem trgu št. 28/11. 20761 6 Kuhinjska miza in železen gašperček 'naprodaj na Rimski cest.: 2, desno. 20800-6 Čudovito poceni prodaja pod tovarniškimi cenami gramrofo-ne, poetelj-ne garniture, damae-tne namizne prte. al.pacca jedilni pribor. m>idne gumbe '10 Din gnois). Katalog g-atis. Sapiero, Tytševa cesta 36. 20839 6 Vsaka beseda l Din: za dajani« tasiova ali za Šifro pa 5 Din. (101 Motorno kolo znamke DKW, 250 cm», v zelo dobrem stanju im pla Cam.o letno takso prodam ra 6000 Din. Ivan Zaje. 2Sm, 20793-10 Motorno kolo zn-amike Harley Davidson, v izvrstnem e.tanjni prodam ali zamenjam za tevorni avto. Prminlbp na ogl asm oddelek »JutTa« pod šifr-o »350 cm«. 20790-10 V Trstu pri Lučič-u Via S. Franchesco štev. 10 garaža Iwtern«zi.nna-!e. garaži ra za tujce z Hox — sprejema naročila rezervnih delov in trgmje z avtomobili. 20838-10 Vrednot e 'leseda [ UlL, u 1«j«nj<» naslOTi »l: ca *:fr« p« S I>n 'SS Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje rafinerija dragih kovin v Ljubljani. Ilirska ulica ši«v. 36 — vbod 'z Vido-vdansik« cest®, pri gostilni Mo4 na. 79 8E3S033 Moško kolo popo-lno-rna n,o.vo prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20805-1.1 Moško kolo staro, a močno, prodam za 500 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. Ž0845-Iil Uglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanj« naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par: za dajanj« naslova ali za šifro pa 8 Din. (7) Hišo (vilo) z 2 verandama, teraso, vrtom in gospodarskim po slopjem, v sredini zdravi lišča Dobrna, takoj oddam v najem. llg.>d>no za pen sion. Prednost imajo re flektanti z laetnnm po hištvom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Letovišče«. 20743-20 Zeissov daljnogled kupim. Ponudbe z navedbo cene na naslov; Jtirea Franc, Vrhnika štev. 30. 20798-7 Blagajno majhno ln dobro ohranjeno, kupimo v Celj-u, ali neposredni bližini Celja. — Pismene ponudbe z naved !»o velik-os-ti im cene na ogasn-i oddelek »Jutra« v Lj-ubljani pod značko »Ma la blagajne«. 20812-7 Trgovsko opremo za trgovino i mešanim b'agom kuip:m Naslov pr podružnici »Jutra« v Celju 20833-7 Vsaka besen moke na debelo, k: obstaja že 30 let. zelo dobro vpelja no, v večjem mesto Slavo nije, iščem Letna kapa oiteta izvoza 1000 vago nov žitaric, poljskih pridelkom. sena in siame. — Ponudbe pod »Potreben kapital od 200—300.000 Din« na oglasni oddelek »Jutra«. 20496 16 Hranilno knjigo Mestne hranilnice ljublja.n ske. z vlogo 5000 Din prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šift*-. Gotovina«. 2O804 16 Družabnika ali posojilo sprejmem za razširjenje tujsiko-prometnega podjetja Deinar varno na.ložen. Ponudbe na oglasni oddelek J-uitira« pod »100.000«. 207S9-16 Lokali Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (19! Pisarniške prostore oddam nasproti g'«vi>e po-štr> Na s'-o v pov« oglasni oddelek »Jutra«. 20&il-19 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslona ali za iihro pa 5 Din. (30) Desedo. Uglasi »o Ujafciega značaja do 50 p»r beseda. Z« da. janje tuutova ali »a Sifr« 3 Dtn, osjroffia 5 Din. (11) Kolesa tovarniško no-v«. od preostale zaloge, po najnižji ceni proda Elefctrofonska družlba. Krekov trg 10/n. 20823-11 Kupim žago na l—ž gatra. parno loko otobvlo: ».možne »troje ln napravo im parjenje. Po dro-bm o<>i* z .označbo cene na naslov: L, Defour. Za greb. Gajeva 17. 18926 2»' Kupim hišo spadajočo pod Ljubljano. Cen« 130 do 150.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jn-tra« pod Šifro »Plačam 'akoj«. 20408 20 Stavbno parcelo tik ob Dunajski cesti, v bližini Urbnnčka ugodno pro-dam. Naslov v og'as oddelku »Jutra«. 20735-20 V lepi vili z velikim in krasnim vrtom oddam čisto, opremljeno sobo s hrano ali brnz — v bližini vode za ko-jianje. 1'isa.ti na naslov: Mari:a Rotar, Preska II. pošta Medvode. 20801-38 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslona ali za šifro pa 5 Din. (311 Trisob. stanovanje e pritiklinami oddam s 1. avgustom v vili TSnnies, Koseze št. 25. Več se izve in ogleda istotam pri oskrbniku ali v Ljubljani, Dvofakova ul. 3, pisarna - dvorišče. 20484-31 Enosob. stanovanje oddam takoj odraslim ose-ba.m Naslov v oglsnem oddelku »Jutra«. 20795-21 Krasno stanovanje 3 velikih in porketira.nih sob. z vsemi pritiklinami in bal k o m. na Vodovod ni eesti oddam s 1. avgustom stalni stranki. Informacije daje Sever. Marijin trg 2. 20843-31 Stanovanje v vili oddam z avgustom. PMzve se v Nunski u ici št. 8 — pritličje. 20827-21 Stanovanje s parketi-raino so-bo in ku hinjo oddam takoj ali 1. avgustom v Zg. šiški Kosovo 323. Elektrika vodovod v hiši. Pojasnila daje g. Bunč, istotam. 20742-21 Dvosob. stanovanje '.epo in suho, e pritikK.na mi oddam z avgustoim po zmerni ccni ob tramvajski pos-raji v Zg. Šiški, Span čevu 171. 20797-31 tanovanja Vsaka be>seda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro S Din. (21-a) Stirisob. stanovanje solnčno, s kop;jlnico, iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »1'godna c+»na«. 2081.1-31/a Stanovanje sobe in kuhinje, ali kopal-niče, v centru ali blizu išče državna nradnica. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »En« oseba 208J2-31/a Trisob. stanovanje išče t avgustom m i "na stranka tteh odom takoj odda Zor, Florijanska uica 12/1. 20844-23 LiiJiAii-Jili Vsaka beseda 1 Dm: za dajanje naslona ali za Šifro oa 5 Din. (18) Iška je kraj kopanja in lepih izletov v gozd in Vintgar. Avtobus zveiza. Prenočišča In poste.no okrepčiilo nudi go-tilna Pristave, Iška vas. 2074.1-18 Sveže postrvi (potočne) in dobra kapljica vedno na razpolago v gostilni F. Tome, Medvode Isto tam kopanje in sončenje v Sori Savi. 20808-:8 KflUmB Vsaka Oeseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (271 Ukraden je bil pes foksterierske pasme, e kodrasto dlako, s črnimi, belimi in rjavimi lisami, ki iši na ;me »Sami«. Pred nakupim pa se svari. — Event. sporočila proti dobri nagradi na: Andre\v Gassner, Tržič. 20792-27 Lepega dobermana prodam. Naslov v oslas. oddelku »Jutra«. 20813-27 Vsaka Dojeta 1 Din. za dajanje naslova aH za Šifro tva * D'n (29' Pisalni stroj naprodaj. Pumidbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifio ■Poceni«. 20S17-29 Informacije V-iaka Oe^JeOs 1 Din; u daianje naslova ali •* Šifro P» 5 Din. (31) Izjava. Pomotoma sem govorila neresnico o ge. Šu-ligoj Tereziji, kar tem potom ob-žalujem. Marija Vidmar. 20816-31 Izgubljeno Vsaka beseda 50 pa-r; ta dajanj« naslova ali v» šifro pa 3 Din. (281 Tako vprašujejo moški, kjerkoli st pojavi. S svojimi prekrasnimi svetlo plavimi lasmi očara vso svojo okolico Njen uspeh je istočasno tudi uspeh SPECIALNEGA ŠAiMPONA S. V. S ki varuje svetle lase nevšečnega po temnevanja in daje potemnelim lasen tudi brez sijaja svetel blesk in svil nato mehkobo, že prvi poskus vas b< prepričal o tem! Oprema za enkratno uporabo Din f Oprema za trikratno uporabo Din 1 Dobiva se povsod. Reprezentančno stanova BBi c v prvem nadstropju palače v centru Ljubljane, pet lepih velikih sob in dva kabineta z vsem kom-fortom in pritiklinami na razpolago za 1. avgust. Del štanovanja se lahko upurabi za pisarne, za zastopstva, eventualno se morejo vsi prostori uporabiti za poslovne prostore primernih podjetij, trgovskih družb ali za kake druge urade. Naslov se izve v oglasnem oddelku »Jutra«. 8212 Lftads&l Samopomoči v Mariboru se podpisana prisrčno zahvaljujem za izplačano podporo po smrti gospe Marije Kovač in priporočam to prekoristno ustanovo vsakomur najtopleje. Ljubljana, dne 10. julija 1933. 8366 Antonija Holynski. OV.OG p. Cenjeni gespo-l lz Ljubljane! Poslaii mi niste Vašega naslova, pa presite za analizo. Imam le Vaš cenjeni podpis z začetno črko »H«. To je pač premalo. Čeprav morem točno proučiti Vaš značaj in življenje, mi že morate oprostiti, da Vašega naslova ne morem pogoditi. Razen tega potrebujem tudi Vašo sliko in rojstni datum. Pišite mi zdaj na poste restante Ljubljana, ker odpotujem v nekaj dneh dalje. Obenem sporočam, da sem plačal po Vaši krivdi 153 Din za ta oglas. S spoštovanjem P. Gutvillen, Maribor Tattenbachova ulica 18. pritličje. Črno listnico z 2 legitimacijam« sem z 2 legitimacijam« sem iz gubi! po Aleksandrovi ce eti in La'te rman o vem drevoredu v Šiško. Najditelj naj proti nagradi odda na navedeni naslov. 20606-28 ZAHVALA Ob smrti naše nepozabne FRANČIŠKE se zahvaljujemo častitim sestram v zavetišču sv. Jožefa, ki so ji požrtvovalno stregle v dneh hudega trpljenja, vsem cenjenim udeležencem pogreba, pred vsem njenim koleginjam v ekspeditu >Jutra«, ki so se udeležile pogreba v tako lepem številu in ji poklonile krasen venec. Ljubljana, dne 12. julija 1933. Žalujoči ostali. INSERIRAJTE V -JUTRU" brejuje Davorin Kavijen. izdaja za jlojuotoj »Jutra« Adoii Ribaikai. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Ajojz Novak. Val v Ljubljani