214. strna. V LJubljani.« »Doto 24. septembra 1921. Liu. leto Izhaja vsak dan popoldne, Isviemii nedelja In praznika. Inseratl: Prostor 1 m/m X 54 m.'m za male oglase do 27 M/m višine 1 K, ed 30 mm višine dalje kupcijski in uradni oglasi 1 m/m K 2—, notice, poslano, prekHd, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Ženitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust. Vprašanjem glede inscratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravni&?o nSlov. Naroda" in »Narodna tiskarna1' Knaflova nllca št 5, pritlično. — Telefon Št. 304. .aiovenaai Narod" velja y Liabljani In po potili V Jngee!avl|lj celoletno naprej plačan . K 30O— polletno......., 150 — 3 mesečno......, 75*— 1 ........ 25— v latsemelvai •eloletno polletno 3 mesečno 1 480*— 240 — 120-— 40-— Pri morebltnani povišanju se ima daljša naročnina doplafaU. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno Hf P° nakaznici. Na samo pismena naroČila brez poslatve denarja se na moremo ozirati. UredfctfifO „Ilov. Naroda" Knaflova nllca ftt 5, L nadstropji Telefon stav. 34. a le podpisano in a&dostao fr.mkovaoe* Rokopisov ae no vrata. "2^33 Današnja številka velja 2 kroni. Poštnina plačana w gotovini. S&mmsM taeijjg na potcv&nin po Srbiji. Včeraj zvečer so se vrnili slovenski kmetje s svojega potovanja po Srbiji v Beograd in danes zvečer se vrnejo v svojo ožjo slovensko domovino. Potovanje se je vršilo popolnoma $rečno. brez najmanjše nezgode in v redu. Dobili so mogočne in lepe vtiske, p bodo v marsičem izpremenili njihove nazore in predsodke, katere so 'doslej imeli o Srbiji in o Srbih. To potovanje bo brez dvoma rodilo dober sad. Bilo je sedaj prvič, da sta prišla I skupaj slovenski in srbski zemljerad-uik neposredno na rodni grudi. Ne mislimo tukaj popisovati potek potovanja, dasiravno bi to nika-jcor ne bil suhoparen potopis po običajni šabloni. Vtiski, katere smo dobivali. 50 bili tako raznovrstni in mnogobrojni, srbsko prebivalstvo je razvilo pri pasih sprejemih toliko presrčnosti in tako veliko bogastvo svojega duha in notranje, ter zunanje kulture, da izgleda kakor v fantastični pravljici. Potovanje zasluži v resnici, da se opiše In ostane zabelježeno trajno. Toda tu-fcaj hočem samo povdariti nekatere momente. SJovensSd seljak pred svolo vlado. V resnici neizbrisen ostane vsakemu zgodovinski trenotek. ko so se sestali v TopČideru slovenski seljaki in naša vlada. Kmalu po svojem prihodu %\\ so Slovenci v Topčlder. da si ogledajo tamošnje gospodarstvo. Tramvaj, s katerim so se pripeljali, se ustavi, seljaki izstopijo iz voza, od druge strani se pripeljejo avtomobili, v prvem sedi gospod ministrski predsednik Pašič. Seljaki stopijo v polu-JcroE, kmet Ažman stopi pred Pašiča, ležeta si v roki in Slovenec pozdravi zasluženega in velikega Srba, a on mu odgovori z ginjemm glasom. Prvič Je stopil tukaj slovenski kmet pred svojo narodno vlado. Ta prizor je bil sijajen zunanji izraz našega oslobojenja In ujedinjenja. V nekem oziru bi mogel primerja ti ta prizor s prizorom, ko je slovenski kmet pred tisoč leti nagovoril svojeg?, knezn po ustoličenju na Gosposvetskem polju. Srbska kultura. Začudil se je slovenski kmet, ko je zagledal visoko razvito srbsko kulturo. Polje Je sicer obdelano manj intenzivno, kakor na Slovenskem, toda zemlja je tako obširna ia bogata, da daje srbskemu kmetu popolno možnost ne samo, da se primerno preživlja, nego tudi, da razvija znatno kulturo. Srbski kmet je napreden, opazuje povsod vse nove pojave, je zanje dovzeten in ima velik organizacijski talent. Nekatere kmečke zadruge, katere so naši kmetje videli na Srbskem, so vzbudile narpvnost ostrmljenje. Težko je pojmiti, kako so se v nemirni dobi In v kratkih letih mogle razviti take stvari, kakor Je na primer vinarska zadruga prav v srcu K. K. Strobl: Beograd, 1°. septembra. šumadlje, v vasi Banja pri Topoli rojstnem kraju Karadjordjevičev. Pokrajina okrog Niša je šele pred 43 leti izpod turške oblasti prešla pod Srbijo, in je preživela nekaj let vojne in tri leta bolgarske okupacije. Toda v teh kratkih in nemirnih letih se je razvila tako, da se lahko meri z vsako civilizirano deželo. Mala mesta po deželi ne zaostajajo v ničem od malih provincijonalnih mest po Češkem ali po Nemškem in cela kultura srbske province se silno razlikuje na primer od Galicije, ki je bila sto let pod Avstrijo. Srbska šola. Srbska šola je narodna v pravem pomenu. Njena naloga je, da vzgaja deco v nacionalnem duhu in v duhu narodnega ujedinjenja. Koder so potovali Slovenci, na vseh krajih jih je pričakovalo učitelj-stvo s šolsko mladino, ki je pela narodne himne vseh treh plemen, a uči-teljstvo Je v svojih govorih navdušeno pozdravljalo narodno jedinstvo. Gotovo je vsak slovenski kmet občutil, kako daleč zaostaja v tem oziru naša šola za srbsko. Dolžnost šole je, da vzgaja Človeka za dobrega državljana. Za državo je vrednejši malo izobražen, toda zaveden državljan, kakor pa visoko izobražen, a brez državne zavednosti. Gostoljubnost In presrčnost srb-skeza ljudstva. Obisk je prišel tako-rekoč nepričakovano. Ni bilo časa, da se pripravi svečan sprejem. V Niš bi na primer po prvotnem načrtu morali priti v soboto, a so prišli v petek. Vsakdo ve, koliko truda prizadeva samo skromna prireditev. Ako bi bili ti sprejemi takorekoč naročeni od zgoraj in umetno prirejeni, bi izpadli vsekakor zelo klaverno. Toda opažalo se je, da gre ljudstvu v resnici od srca. Vsakdo se je potrudil sam od sebe in dal, kolikor Je mogel. Opazilo se je. da smatra v resnici vsak Člcvek Slovence za svoje goste. K;er je kdo mogel, je postregel, bil očividno vesel, ako je mogel Driti ž niimi v dotlko. Ravno ta osebna presrčnost vsakega posameznega domačina je delala sprejem tako prijazen. Zavest narodnega !a državnega edinstva. Večkrat se sliši pri nas očitanje, da so Srbi šovinisti, ki noznaio samo svojo Srbiio In srbski narod, a ne maraio za druga plemena. Slovenski kmetovalci so imeli priliko opaziti, da Je Srb ne samo globoko, nego tudi široko naroden, ki se ie v svoiem mišljenju in čuvstvovanju povzpel in razvil do popolnega narodnega edln-stva. Nikdar niri v nobenem govoru slišal poudarjati srbstva. pač pa narod In državo. Predstavimo s!, kako bi bilo nri podobni pri'iki na SlovensVein in kako bi se poudarjalo specifično slovenstvo. Srb ve dobro, da te med ^3 srn skei »Čujte,« io de i al *v tem nun* n samostanu so se morale doga* prftv čedne reci. Snoči, pozno zvečer, s-m čl 1*1 kroniko znova, in rnisHrn, da nam odkrije ta hodnik :..v zanimive stvari. .Menda sem vam že namignil, kaj poroča kroni* ka o tem samostanu. Včeraj sem nrečitfil vse še enkrat, ker sem se nadejal, da najdem kakšne napot* ke na i ino raziskovanje. Bojazen nun, da bi spravile samostan v sla* bo ime, se ie morala tukaj umak* riti divji nesramnosti. Vdajale so se kar odkrito najgrši razuzdano* s;i. in kronika poroča, da je dosti* krat zvenčanje kozarcev in nredrz* no krohotanje vso noč ofiorčalo so* seščino. Morala je biti to neke vrste blaznost, neka besnost, ki je okuži* la ves samostan ter podžigala nune k najbolj divjim orgijam. Mnofio* krat so videli meščan je celo cerkev razsvetljeno, in po hrupu je bilo razločiti, da so si izbrale božio hišo za sjostije. Na svoje orgije pa so po* vabljale duhovnike iz mesta, in če »o prihajali spočetka v »amostan le ponoči in skrivaj, so ka-meje priba-1 ali tudi podnevi. Večkrat ie bilo videti moške, ki so omahujoči, zabuhlih obrazov ostavljali to hišo. videli so tudi pijane nune po dvo* riščih in samostanskem vrtu opore* kati se. Pobožnim meščanom, Id so 6e nad tem početjem pohujševali, ni zameriti, da so napisali škofu ovad* bo. Skof je prišel sam preiskovat, toda našel ni ničesar, razen trume pobožnih nun, ki so živele v tem samostanu bofiomiselno, molitvi posvečeno življenje, kakršno se spodobi nevestam Kristovim. In ko je zaslišal mestno duhovniŠtvo, mu je to njegovo mnenje le potrdilo. Opravljive ovajalce so posta« vili pred sodišče, ki jih ie pod vpli* vom škofovske avtoriteto seveda obsodilo k hudim kaznim. Ko pa je škof mestu obrnil hr* bet, se je nesramno počen j trie ponovilo. Toda nihče več si ni upal napraviti ovadbo, saj so je bal kazni. Med vsemi razuzdanimi nunami pa je bila sestra Agata najhujia. V samostanu prirejane orgije ji kmalu niso zadoščale več. Morala je biti prav posebno bitje, strašne, vražje strastno«ti ki ie oavaiala m Slovenci mnogo ljudi, ki nečejo narodnega edinsrva in skupne države, ter mrziio Srbe, to je tisto pleme, ki e nositelj osvobodilne Ideje hi državne mls'i. toda Srb nima do njih nobene jeze. Smatra jih V cA Izgubljeno deca ki je bila vzgojena pod tujim krovom. Treba jih ie polagoma s pomočio prosvete zopet pripeljati pod ikunni materini krov, kicr pa to ni mogoče, je treba mirno **kati. da izumre polagoma stari nxi, ki je Jedel iz e«rlp-čanskih loncev in pripogibal kolena, ko je pil iz vrelcev v sovražni deželi. PresrČni sprejem slovenskih kmetovalcev v Srbiji ie imel svoje korenine ravno v globoki zavesti, ki je prodrla v vsako sn,sko dušo. da smo iste narodnosti s Srbi, ločila nas je od njih samo hudobna usoda. Srbsko dinastič no čnvstvovanje, Srb je dinastičen, to se vidi pri tjem na prvi pogled. Obrtnik v svoji delavnici, kmet v stanovanju, vsakdo ima na steni sliko svojega vladarja. To ni umetno narejeno ali od zgoraj komandiram patriotizem, nego izvira v resnici iz duše. Tudi pri obisku slovenskih kmetovalcev je prišlo to dina-stično Čuvstvo do izraza na različne načine. Najviharnejše odobravanje je žel v«ak govornik vedno pri oni točki, ko je omenil sedanjega aJi pokojnega kralja. To so nekateri momenti, ki so vzbudili pozornost slovenskih kmetovalcev pri njihovem posetu srbskega seljaka. Gotovo se bo vsak Slovenec še v poznejših časih rad spominjal na ta pomembni obisk, ki je rodil toliko izlivov prijateljskega čuvstvovanja in toplega rodoljubja. Slovenci so videli srbsko poljedelstvo, videli pa tudi srbsko rodoljubi e in opazovali so oboje z enakim zanimanjem. f!no kot drugo je temelj naše države in kdor ga ruši, je naš neprijatelj. Politične uesfi = r*ap:K pri Palilo. Beograd IS. septembra lizv.) Takoj sa itaJijanskim poslanikom je kbnferiral k ministrskim predsednikom Pasifern g. P up i n, se Brez orijentacije. Pod tem »lovom piee sarajevski >,7u$oslovet»-ki List<: BcvrOrcrter na&ega političnega, življenja vaak d«.n bolj pad&. Ako samo p^vrino pogledajco ia danaanje politi fes stranke, opazimo, da so ostalo vse brez izjeme, od največjo do najmanjše, brez stalne orijentacije in da so pričel© • politiko škodljiv«- n»**l-n-^«ti. D«taokr«t»ka stranka ja ob •▼oji ustarvovitri dajala upanje, da ^nete na podlagi svojega programa no eanvo ve-emo mežčanskih elementov, aianak tudi Širokih kmetskih mas in da prevzame krmilo državne ladje v svoj© roke. Toda kaj se je zgodilo? Veleti intran-•igence svojih voditeljev ai je odtujila ronos-o patriotov na Hrvatskem ter j* ve$ aH manj kriva, cU. je dane« veTik đ*>l Hrva teko v taboru demagoga Radića. Premalo je računala s plerren-skim mentalitetom, s vk^reninjenimi tradicijami, s katerimi more obrn^ur.a-ti samo čas. S tem je nehote ponudila orož'o onim, ki operirajo t nesrečno plemensko mržnjo. Pelo dčtn^Vrj.teke rtranke ja bilo zamišljene ide*lwo. toda ni bilo politično modro in oportuno. HavnVv za to. ker si je odtujila veMk del Hrvatske, je bila prisiljena poru*ca*4 od avoJih, drugače lepih prograroefio-nih tofk, morala jm sklepati nezdrave kompromis« in fe danea tak^rekn« brez orijentarij*. Drini veliki stranki, rudlkjilcem, ne arre dosti bolje. T ajej diM po *»stnrelosti. 7dl se d^ entijo ml rdi elementi, da ne sadostuje samo prošlost ki drži strank> na povrVini, rin^ak da ji je tr*ba nekaj sveiejra. da porrebnje norSiVioben p m gram »a bo-doš*no«t. Doba romftnt^-niVi fra* ?» minula. Vaaka stranka, ki ne r*£rma s Potrebami danisnjega časa, je obsoja- na v propati. Tudi ta stranka ie deaaea na razpotju, bree orijentacije. O Raxii-Cevi stranki se skoraj ne more govoriti. Ta stranka jt bila vsdno brez orijentacije. Na povrsj*- io je prineslo de-ma^roćvro in pogreške dm«rih strank. Danes ne ve, kako bi prišla ie fatalnega položaja, kako bi na^la most, po katerem bi mogla priti do pozitivnega dela. Muslimani stoj* s eno nogo v vladi , z drugo v tfposiciji. Klerikalci koketirava z ms strani e ministrskimi portfelji, e draoro »trani pa nsnovedn-jefo liuto oposicijonalaj borbo. V cen*-Ijbradnifk1! stranki &ta dve struji: se-l^ačko-boiižoviška in drševotrorna. 3 socijalisti je isto. Hrvatska Zajednica pa je rM-adna dekla Radićeva. Ni treba naglagati, kolilc? nam fe ravno ta d teorij en tarifa na.4ih političnih strank Škodovala v notranjem in ETinanjetn pogledu. Neuspehi ti a v^eh ertah, bilo v upravTiMn, gort>CKiarskem sivljenfu-, bilo v snnani politiki. Dela se brer, siitema. Kr^a ?a tu in tam parno da so vegetira, vegetacija pa prameni smrt veske dbriava V teb ramnenh bi bil edini izhod ta. da sestavijo vse stranke slni^no delovni program na goepo-darskea in socijalnem poTja, da sa^ae-no eliminirajo v«n politična vprnšania, ki jih razdvajajo in da so posvetijo izključno dein ra najpotrebnejše gospodarske in e\>dijmlne reforme. To bi imelo za no«lediro sestavo široke k.^ali-rii«ke vlade. Ko se izvrši t* posel, naj narod z volilnimi kroglicami sopet odloči, k.-terim zaura u*3do državne ladje. 7aH s^. da bi liti ro edrnl nac^in sa izhod nezdrave desorij*-r>^je, ki naaa rbija fcsrgiio, voljo rs >lo in vero v državo. — To so precej objektivne politične refleksij* Jugoslovanskega lista, ki m imemijs demokrar'-sjko-Ubernlno brv»t"ko c;.«*ilo. »= Sramota za našo državo. Splitska »Pobeda« priobčuie daljši članek tjničevala vse. Morala ie imeti v se* bi nenasitnost zveri, kajti kronika pripoveduje, da je često zapuščala no tainih potih samostan ter se r»o« noči klatila po mestu. Po prer*mest* nih beznicah je posedala med sodr* tjo, kvartopirci m pijanci, kakor bi bila njib vrste. Tocia bila ie pleme* nitega rodu, iz najodličneiše obite* iii v deželi. Vsa gresnost. doke le »zlo nuno«. Te* daj se je zfiodilo, da se je zanesla v mesto sramna kuga. Tudi A fia to je zgrabila, toda niti kufia ni mofila ustaviti njenefia počenjanla, in Afiata je živela dalja le svojim na* fiononL Tudi poslej je plesala po krčmah, posedala med druhalio ter je kakor vampir napadala mladeniče po cestah. »Kai vam je?« so ]© prekini! doktor Klešč. »Videti t*-bolni.« Zamahnil sem z roko in Ha pro* sil, na i s svojo povestjo počaka za trenotek, da pofiledam, kako delo napreduje. Okoli omare so bila tla razdrta, po stenab omet opraskan. Toda ni se posrečilo, da bi omaro premekniH vsa i za snoznanie. »Jaz bi pač dejal.« je rekel po* lir, »da ie kosten prikovan na zid.« Menda res ni bilo drugače. Ali omaro so morali potem s steno zve* zati že takoj takrat, ko so prizidc-vali za krisHio. Potem ie bil najin načrt mistifikacija ali pa —?a Spogledali smo se in arMvar :' iifiovoril mojo misel: »Pot trt skozi omaro.« Bil sem razburjen, nestrpen z«? radi nove ovire in basen zaradi no* vih zaprek. »Kako pa naj odkrijemo, kod ie mogoče iti skozi? Razlomiti bi morali vso omaro, a tefia ne srne* mo, ker je cerkveni inventar. Kaj naj storimo?« Arhivar je bil skoraj prav tako nevztrpljiv kakor jaz. Med tem ko je doktor Klešč razmisli al. sem prelskal vso omaro, pritiskal na vse štrleče ornamente, odpiral vse predale, če niso bili za* klenimi, ter sem premeril vse di* 1 menzijo. da bi morda iz kakefia PO* saoia v ozomnotnemu* rejši pristaš bivSega ca« / glavni katoliški cerkvi na stropu velika slika Ji i o razmerah v vojvodini. Med drugim pile: Jasno je ko beli dan, da so kle*, rikalci proti napredku in narodnciml edinstvu. proti ćemokratlzmu in pra4 voslavnl dinastiji. Nedostojno kleriksjs, no delovanje pa so opaža zlasti v Voji vodini, kjer ni naie katoliško Skcfiici ampak so odvisni katoličani od mad* žarskega škofa. Tudi naM katoliški bratje v Medjimurju spadajo povj madžarskega škofa v Szombothelvita ki je najzvestejši pristaš sarja Karla, V v Som boru je simbol nerazdeijive katoliške Madžar* ske, V sredi sedi mati božja s kror sv. Štefana na glavi, v desnici dr?! ma< žarsko žezlo, v levid Jezusa, ki bli goslavlja ljudstvo z madžarskim iaboj kom madžarsklli kraljev. Pred maJ terjo božjo klečita dva angela. Pdon nosi veliki madžaiiki grb. drugi pa ki vorjeve vence. In ta slika sramoti rt nad dve leti našo državo. Parno t eri Človek bi mislil, da je trtbr: to c1'ka odpraviti. Klerikalci tega nl*o ovideflh Mekega dne na pride ml"i$trt,k» od» redha, da se mora sh'ka odstraniti. Toj da kaj se je zgodilo? Katolifikl fratrj so kar pobesneli. Nepričakovano so % prlžnice napadali Srlre, ki hočejo VM po pravoslaviti. uničiti katoliško ven in srušiti katoličko cerkve. Vsi trlsot rri verniki so zsčcli jokiti. Nato Je še svečenik s prsnice ter v pcpolnen cerkvenem ^rna*u in s krliem v rok pozval venuke, na* se uieležljo do* monatraclis prnti minisrrski naredbi In res je bila naredba ukinjena, V cei> kvi pa je pred sliko madžarske kato£ Hške države zapei klerikalri Dr: za* hvalno psss n. == Zanimive Izjavo oV^jnn^sfifega mlnlstrskegii predsedniki!. Fi Sofiji poročajo: Ministrski predsednik Stanfl boiijski je v razgovoru z uredniko sofijskega lista »Novo Vreme-« IrJa med drugim, da se prikazuj o v flvro m predvsem ra Palkanu, nova fa^ mednarodnih odnošajev. Obstoji na. ■ad, 23. sept. (Izv.) Na včerajsriji konferenci italijanskega poslanika 2. Manzontja z minisir« sktm predsednikom Pai; [e "»rt* šlo na rr*s>!ovor tad! vp? os daje luke Baroi JugosL- 3is»# nec Manzon! Izjavil, da ?e italis jancki vl^di rredloŽen v odol njs predlog predaje luke Bzvos Jugoslaviji Italijanska vlada bo zadev* ni predlog odobrila v nnjkrajsem času. PONOVNE DEMONSTRACIJE PRED DUNAJSKO EORZO. — d Dunaj. 22. ser>t. Danes opoldne okrocf trfnaistihh so bile velike cemonsi-£cija pred borznim poslopjem. Povečini so demonstrirali bivši rojaki, ki so biH na fron* rJ. Poizkušali sp vdreti v '^orzo, toda policija ie to preprečila. Areti* ranih je bilo 40 oaeb. Okrog Jtiri* najstih je bil mir vpostavljen, — d Bc:lln, 22. sept. Kakor rxy* roča »Vor>viircs«, znala število mra vlh v Ludw5^shafnu 320. — d Maisz, 22. sept. Takoj po eksploziji v Ludvr-igshafnu so se za*« vzele francoske čete za red in so se udeleževale rešilnih del, pri čemer sta bila dva vojaka težko poSkoco* vana, Francoski nadkomisar je u.* ročii strokovni delavski cr£amzs* ciji 50.000 mark. Odposlanci francoskega višjega kom isari jata so stopili v zvezo z županom. Franco* ski in nemi-ki zdravniki delujejo sporarurrino. Nemške oblasti so prosile generala Degoutte. naj iz= razi francoski vladi zahvalo za hi* tro in uspešno pomoč. — n£ Krka v italijanski težki industriji Italijanska težka industrija se je za časa vx>jne silno trudila za svoj razvoj. Kljub temu se je po vojni njen položaj poslabšal, in sedaj io izgb-di za bodočnost ja> ko dvomljivi. C i\ ni vzrok krize je pomanjkanje -..o^a. Premo* stn* ne v Italiji toli . da je stala leta lv>lL> in 1920 italijansko težko indir ftrijo tona gotovih Udelkov 300 !!r več, r.ego je znašala dobavna cena inozemske konkurence. DrugI fak* tor, ki prihaja v pošte v, so reza* dostni lastni rudniki, kojih skup* no zalogo se ceni le na 40 milijonov ton. Trije najvažnejši rudniki so na otoku Elba. pri Cov5ue A ost a v Pie« montu in Murra v Sardiniji. V vsa* kem teh rudnikov ee nahaja pribili* no 10 milijonov rude. Ostalih 10 miL ton je raztresenih v Toscani in v florah Lombardije. Leta 1913 se je produciralo približno 600.000 ton želesne rude, v vojnih letih znatno več, leta 1919 m 1920 pa je produkcifa zopet padla. Italijan-Ve livarne niso nikdar mogle kriti skupne potrebščine Italije. Uv< Io se je v Italijo na primer leta 1918 602.000 ton izdelkov težke in d usti i, je, kar odgovarja 30 odstotkov ita» liianske skupne potrebščine. Danes je treba uvažati več netjo polovico skupne potrebščine, za kar se plača v inozemstvu več kot eno miljardo lir. — ng Francoska vnsinja tr$om% na. V prvih sedmih mesecih tekočega L se je uvozilo za 11.876,555.000 frankov proti 30.243,131.000 frank, v istem razdobju lani. Uvažalo se je leto« manj surovin in živil. Vred* nost izvora znaša 12.362,910.000 frankov proti 14.353,638.000 frank, lani. Zmanjšal se je izvez pol* in gotovih fabrikftov, Aktiviteta zna* §a 486,355.000 frankov. Opomniti i e, da se je izvozna vrednost Ie ma» lo zmanjšala, izvozna množina pa se je povečala približno za 30 od* stetkov. Uvozna množina v teko* čem letu je za tretjino manjša neso lani. V primeri z letom 1^13 se je izvozna vrednost zvišala za 8 milijard frankov, uvoena vrednost pa za 7 milijard frankov, Nr.snrotno pa je množina uvoza za 7,432.161 ton in množina iz vosa za 3 mili i one ton manjšn ne£o leta 1913. — ng Varstvo industriji na eni. D&ns&i industrijski svet je n^siovil na vlado vlogo, v kateri zahteva kot ukrep za pobijanje težke industrijske krize carinsko zaščito proti dumT>in£u. Omenja med drugim, da sili inozemska ton* kurenca vsled ugodnosti, ki iih ima od valute, dansko industrijo, pro* irnislta in^ . [h piro* - združilo v dajati po cenah, ki no kiijeio produkcijskih stroškov. — not Čilski selitar. Trzni po» se še ni izboljčal; staijnncija traja dalje, kljub temu, da se je mnogo skušalo urediti mednarodno trzne razmere. Izvozilo se je is Tile v prvih dveh tednih avgusta v Ev* ropo in Ef£pt 3000 ton proti 33.000 ton in 90.000 ton v istem času leta 1920 in 1913; v 2^dinjene drtave 20.000 ton, oziroma 70.000 ton in 22.000 ton; v druge dežele 7000 ton, oziroma 4000 ton in 3000 ton, — n£ Nemfike banke. Zve** ncTftlkih bank je sklenila ustanoviti v Berlinu obračunsko mesto za de* viza na ta način, da bo vsak udelc/* nik vplačaj en milijon mark in bo potem rr-znolagal s 5 : ili j oni mark v de\iz-;' . — ng Nernfke cc ie za 1 Moti nemškimi pro,.' ;nti 1 državno vlado in nemškimi polje* delci jo bi i sklenjen t ogovor cilede povprečnega zvi«S:i- . 1 ^lijevih cen za 35 odstotkov. — ng NemSka r' rtirstrijs. 24 srednje:. rarrdŠkih družb zrezo, katere secfz 'e v Draždar.ih. — g Angleški kapit-d v Alba nij9. »Vita Italiana« priobČuje vs^^ bino pogodbe, ki jo je sklenila al* banska vlada a Angleži glede pro* dukcije tobačnih izdelkov. Pogodb bm ie skl enjena za 21 let. Angleža Berrcs in \ValIace sta t 'obila od ftl* banske vlade pravico ustanoviti anonimno albansko družbo z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih imajo aihrmske anonimne družbe. Osnovna clavnica nc sme biti več:a od 50.000 lir. Družba ima za dobo pogodbe pravico, da sme izdeloval ti tobačne izdelke. Albanska vlada bo v prilog dražbe postavila visoko camisko tarifo za vso inozemske tobačne izdelke ter bo dobila 50 odstotkov čistega dobička. Angleži s« nadalje pogajajo t albansko vlado za koncesilo vžigalic, dobavo in napravo telefor >1 in brzojav? nih p,kmetov, ustanovitev banke po perzijskem vzorcu in za koncesijo po!iede!skih pod-etij. Nadalje se pocćc:a albanska vlada z »Darc-Ex~:c. vion Companv Limited« za izsleditev petroleja v Albaniji. — g TtnHjcnsko * tv^trijs^i trc ^ovskj odnosaJL Italija skuša izko* ristiti zase madžarsko * avstrijski konflikt tudi v gospodarskem ozi* ru; italij nsld gospodarski kregi že forairajo ^ov gospodarski spora7« um z Avstrijo, ki je voljna privoliti uvor Italijanskega vina namesto madžarskega. ZVEZA. NARODOV. —*1 London, 21. sept. Predvesraj-šnfćs'a in včeraj jo obravnavala ekup-46ina Zveze narodov vprai inje Vilne. pri čemer eo navzočni delegati ostro kritizirali zadržanje Poli :: ■. Litva je bila epre^^ta v Z\*zo narodov, čeprav eta glasovali Romunija in Poljska proti. Med dm,rim so ^> rnroravijalo nato radi o pritožbi kralievin© Srbov, Hrvatov in fcloveneov, ki se tioe Albanije. Dolični akt jje bii izročen odšel" n ove države. hajarno sicer pri nunah, nego nekakšna broša, nekak okrasek, or^ nament. Bil je videti kakor lilija. vklenjena v poligon. In spomni sem se, ca sem videl isti ornament *3e spodaj v omari: lilijo včasih v se* s^erokotu, včasih v romJbu m po* tera zopet v peterokotu kakor tu. *Do!.tcr!« sem zaklical in lezel po krt vi navzdol, »menda sem za* fionetki ie na sledu.« *In sled ste na5fT zgoraj na sHki?« »Mislim. LSija v peterokota je k3|uč. licimo!« čeprav sem vedel prav gotovo, da sem ornament že videl, sem bil vendar tako zmeden* da ga nisem maše! takoj. Kakor v megli so mi plavali pred očmi deli omare in za* man sem se boril s utrujenostjo, ki si je zdaj, v hfpu odločitve, ni* sem znal razlagati. Bilo mi je neka* ko tako, kakor mora biti pri duši človeku, ki mrzne. Tedaj je vzklik* nil poleg mene arhivar: »Tu je lilija v peterokotu. In kaj zdaj?« Moja napetost se je hipoma vr* nila, kakor bi stal pred neizbežnim ter ni bilo glede izida nobenega dvoma več. Preiskoval sem lilijo, medtem ko so okoli nalu stali ra* dbmfei delavk Zdelo §& m* da se les pod mojo roko vdaja — pritiskal sem z vso močjo —■ tedaj je zaječalo po vsej omari, bil je globok, iz najgloblje notranjosti prihajajoč jek, in ozka razpoka je prerezala omaro od vrha do dna. Uprli smo se z rameni, ali zarjaveli, stoletja nerabljeni tečaji so se za* vrtili le neradi. Sunkoma smo mo? rali odpirati duri ter utegnili tako občudovati duhoviti tajni mehani* zem. Zunanje je sledil tudi ta del omaro razčlenjenju na šir. ob priti* sku na lilijo pa so se združile na* videzno ločene plošče v dveri. Ko* likor so se te dveri odprle, toliko so se premaknili predal5 na levo hi na desno naracen, in sta!! smo pred zadnjo steno omarino. Tu ni bilo več teško najti gumba, ki smo marali nanj pritisniti, da so se odprla tudi ta vrata. Temna odprtina hodnika fe fe< žala za njimi. Hotel sem planiti vanj, a arhivar me je zadržal. »Po* časi! Prej se moramo prepričati, je li zrak tu notri znosen.« — Prive* zali so na palico svečo, io prižgali in pomolili v hodnik. Gorela je z divjim plamenom, topeči se stearin je padal v velikih kapljah v temo. Stopili smo •m hodnik, ■^OftLte.BtfJioa^^ A ;-^fe.'. : y -a 2?akr> se Je sklepala riLrarefca. po-$oPiceola<. Davanzo ^-meinja prfdv- m odlo-$»o stališče nažo komisijo ?.\ ureditev ribolova v Jađranskeni rnorfii, ki je v /.ačetku vztrajala na svojih zahtevah, da imajo pravico ribolova v dalmatia-•kih vodah le na5l ribici. Predsedniku italijanske trgovske dele^raci]^. ko-m^nd^tn*"iu Luclollifu, »o ja končno posrečilo, da Svs je storil sklep, naj o tem vprašanju i-azpravli^io le strokovnjaki brez vseh političnih predsodkov. Italija je zahtevala >status quo antrec na visokem morja, Jugoslavija pa Je imela posebne 'nt?re.»o v vodah >toč-ja, ki je pripadlo Itslijt. Grof Tosti, predsednik italijanske ribarski komisije, ie dosegel, ^a *o po prorr: tsile ra mešane vse vodo pred obrežji, ki pripadajo v zfeSkesn zaliva, v Kvarnero-lu, v 7ader«»kem kannlu m v k ar slu mea L^st~>rom in Koreulo. Ta predlo« je bil temelj ra skl^nj^ao pogo J o. Vee drn.2;o je t\o vsled prisrčnih razmer m?d italijanskimi in fugoelovenskrrni delegati samo od sehe. Dava:izo ornat-ra to poapdbo ra prvi pozitivni korak za trgovci epor^zirm m!l»d Itab'*o in Jugoslavijo. Nadalfe je izfavi! ■ osianee T>avan-afar, da eta so ustanovili dv*J .«*talni Iro-misiji: ^n*A za ne^r^rovKnfe in prn^:-tien3 izvrševanje pocrodV* in drn^a za znanstveno raziskovanji jadranske biologijo. Sklentea* r?ocorTN\ tP vitfk^ kori-sfi za Trst in vso »Voneeio Qinlio<. Zona od Keke po notranjih kanalih do Zartra je nejbojrateiša na riban. Brez pogodbe bi ostala ta »ona neplodna in to tem bolj, ker Je papallska poaedba zmanjkala italijanske teritorilalne vode. Ako bi Beoprrad zavreel italijanske zahteve, bi ribi?! z otokov Cres in Lošinj skoraj ne imeli morja za ribolov proti Kvarnorolu, Tafa bo imel Trst tudi v bodoče ista sredi Via za dobavo rib in kar fe najvažnejše, ta središča bodo ekaploatirali italijanski ribi«. Največjo korist pa bodo imeli eo-2«*t3ki in beneški ribiči. Reka naj se ne boji slabih posledic sklenjene pogod- in ker so vei vedeii. cia so bili italijanski ile^effdti rrJtki prijatelji. Končno je izjavil poslanec Da-vanzo. da *© mora-Jo nadaljnja pogajanja za sklep trgovske pocodb'1 roditi v iptem ]>oniirjevftInem duhu, kakor se jo reči 1 o vprašanje ribolova, ki ie zdelo v?lcd trdovratno?ri hmratskih in Floven?kih politikov kot ncrarrcčlfivo. Trpovska pogodba nted Italijo in Jugoslavijo — seveda v korist Italije — M bila po mnenja poslanca no wuno vir bogastva, ampak tudi roodlasra ta politični sporazum med ^bema državama. NOVE IZVOZNOGARINSKE TARIFNE DOLOČBE. — B?3«jrad, 23. septembra. f!av.) 3 1. oktobrom.stopi v veljavo zakon o novih tarifah izvozne carine. 7\> znkon prepovedale pred vse*Ti izvoz zlatega In srebrnega đeoaria. izvoz zlata in srebra v palicu!«, obdelanega zLita in srebra, nakltov, p/staitov itd. Dalje prepovedtre zakon izvoz vseh umetnin liistnr;;-i? vrednosti in drazoecno^ti. Zakon dalie določa sledečo carinsko izvozno tarifo: a) pšenica 100 k* 20 O, b) oves In ječmen 10 D, c) s*»rso A—5 D. d) ocij 500 D. c) konji in kobile belgijske pasme nad tri leta stari 400 D, f) konji En \obi!e ostalih pnsem 250 D. Izvoz konj Je dopuščen le v korrin-gentn, ki s:a odredi vlada, z) Izvozne carine rrosti so zaklani (očiščeni oz. neočiščeni krmlf. h) mezjri ?00 D. t) osli 150 D. (Ie določen kontingent za obo-?e), j) ovce žive 30 D. k) ovce zeklane 50 D (ravno tako za kozo. koSrrune in ovne). I) koze ?ive 20 D od srlave. m) goredo, bivoli In bnše do 300 kz 120 D, za ostale 60 D od ziave, n) za zaklano in očiščeno srovedo bi sveža ineso 60 D za 100 kjr. o) prost izvoz Jo za svinje, žive do 50 kz, nad 50 kz 150 D, p) Jajca 100 kg 100 D, r) volna 1000 D, s) koze: zovete 400 D, tetočlo 600 D, ovčje 300 D, iacntcttrm 200 D. t) krpe fn odpadki 400 D, u) star baker 150 D, v) premog 10 D. z) bukovi in železni praži 10 D. Ostali lesni Izdelki in les so sedaj carine prosti. Bone. — d CurJh. 21. septembra. Devfze. Berlin 5.32. New York 580, London 21.61, Pariz 41.05, Milan 24A',, Praga 6.82, Zagreb 2.60, Dunaj 050, avstrijske krone 0.37. — d Zarreb, 22. septembra. Devize: Berlin 201—204, Bukarešta 190 do 210, Italija 980—905, London 795-404, New York 210—212, Praga 253—256, švtea aa?Q—#oa 12.30~12.4Q, BudimpeMs 28—30. Valute: DomrH 208—212. avstrijske krune IV >-O. rabili 17— lc, napoleondori 600—630, nomske marke 196—202. — d Diin;\\ 22. septembra. Devize Zazreb ' 13 -c'17. Beograd 3550 do 3270, Londofi 6525—^545, Milan 721S do 7235, Ne-v Vr.rk 1748 -1752, Pariz 12.380—12.42O. Praga 2047—5 r7. lutđ. Dolari 1730—1734, francoski franki 12.370—12.410, italijanske lire 7180—720a fugoslovenski tisočaki 3240—3260. slotaki 3230—3250, švicarski franki M.l35—30.185. češkoslovaške krone 2 H—2040, m* i Glisto posojilo. ZA DR2AVO! Stovenski kmet, k! sc jo te dni vrnil z izletniškega \r> poučnega potovanja po Srbiji, posebno po Sumndiji, sc ni mogel načuditi dr--jvni samozavesti srbskega seljaki. resnici srbski seljak sna c?niti " onsolidirane razp"vere v < ržavi in zato z velikim zanimanjem nodpi* sujo državno investicijsko posojilo. Nekateri srbski sei;nki so našim Covoriii: »Gre za državo!« Fo ne» katerih krajih srbski seljaki podpi* sujejo posoiilo in zahtevajo, da se na listino gabiljožijo tudi njihovi izreki v verzih. Zlasti Šumadiia marljivo podpisuje. MALT IN SREDNJI STAN VT \LI OBRTNIK IN rC. Državno investicijsko posojilo je fudi za mrvi stan, za malega obrtnika in malega trgovca polodos nosen vir, karr ^r lahko cnJvaja svo« jo prihranke D ' o investicijsko posojilo, ki bo državi izdatno olajšalo žebzniški promet in s tem javno blagostanje postavilo na trd* nejša in si£urncjša tla, je za r.ala* [anje prihrankov nn:orim*rncjšc. .Oržavno posojik) n^si bogate obre* sti! DRŽAVNO POSODO KOT VARŠČINA 7A VELIKA PODJETJA! Ztv vc!!Va tr^ovsk^ ;>o'?jetia, za velika Sndustrijairj podjotja ie dr* žavno posc-jilo najpriklad lejSi in* šrrument za polaganje raznih var« ščin pri gotovih velikih poslih. RKVA"^! FBOFB9I 11 JI ZA DE2ATN0 POSOJIT/). Prrrfnsorji sTortn'r&^lpk^b z^r^^Tov, na Fn^Akn so podpisu do s^!?>j 400.000 kron investicijskoposojilo. — ZovariTvalni zavodi podpis tfljejd posojilo. Kakor nam javlja« jo, so bcoCradski zavarovalni zavoa di podpisali znatne vsote državna^ ga invcsticiiskc^a posojila. Tako jej ^Srbija« podpisala 3 milijone, »Pco* Cradska zadri-.^a^ 2 milijona, »Ros*1 si;a* 1 milijon, sRoasila tanfor« r mliijon, paSumadija« 400.000, zava* rovemica ^\Tti^o^l?.vij?« 400.000 K in »Triir!av^ 250.000 dinariov. i VoIŠ9oe o đolinđii!^ sMo mmM® homlsllo Gremij trgovcev, Zveza obrtnih za-dru^. Zvesa indusrrijeov ter Društvo hiSnih posestnikov, vsi v Ljubljani, ™ se združili na svo;trm itankn, da po-Ftavijo 7.1 kandidate v eenilnb komisi-io s« dohodnino sledeč? rospode; Komisijski člani: 1. ) T van J e 1 a 5 i n st, trgov'ec v LJubljani; 2. ) Alojzij S d B " i 1:. trgovec v Ljubljani; 3. ) Josip Medvod, trgovec v LJubljani: 4. ) I v an R 'o s m a n. č o \ 1 j s nk i moJ*»ter v Liubljanii 5. ) Fran Kavčič, gostilničar v Ljubljani; 6. ) Iv^1" Z a k o t n i k, tesarski mojster v Ljubljani. Namestniki: 1 .V Tvan K o r e n č a n, trpovce v Izbijani; 2.) I anko L e n a s e i, trgovec v Ivjiioljr.n!: 8.) Fran Stupio o, trgovec v Ljnbliani; 4.) Adalbert P u e n i k, krojaški moj?tor v Ljubljani; 6.) Joaip Toni, mesa^\*ki moj-•st«r v Ljubljani; C> Josip 3 en i e a, mizarski ni^j-•ter v I Jubilant Volitev se vrsi v nodrl'o dno 25. t. m. 06 7. z'Titraj do 17. poroldne na Brepni *f. 5. Črke A—K volH|o v T. nadstropju, Crke Tj—R volijo t II. nak~m. — Glasilo slovenskih naorecb nih kmetov o Iv. Hribarju. »Kme* tijski List« piše: Dne 19. septembra je praznoval svojo sedemdesetlet* nico pokrajinski namestnik Ivan Hribar, mož neumornega dela, ne* sebičnega rodoljubja, vzgledne zna* čaj nosti. Zajedno z dr. Tavčarjem je bil Hribar dolgo let nosilec napredne misli med Slovenci in ne* ustrašen borec za zmago slovan* stva, katero je tudi po dolgem pre* ganjanju doživel. Posebno velike za* s!i\C2 pa si je pridobil Ivan Hribar na gospodarskem polju ter kot žu* pan Ljubljane. Njegova zasluga je, da je Ljubljana tako dobro prestala potresno katastrofo in izšla iz nje čisto prenovljena. Pa tudi podeže* i ie je bi'o v obilni meri deležno dobrot Hribarjeve delavnosti in njegove pozornosti, saj je bil Hri* bar mož, ki se je zanimal za vse in ki je umom in tudi gmotno podpi* ral vse, kar ie bilo v korist slovenskemu r. rodu. Zato pa se bo tudi slovenski narod vedno s hvalež* nostjo spominjal Ivana Hribarja kot enega prvih mož in prvih pa* triotov. — K preiskavi proti dr. Pirk- maierju. Predsedstvo pokrajinske uprave objavlja, da je pokrajinska uprava s rioo očitkov, naperjenih v dnevni] u »Jugoslavija« proti vod-ji okrajnega glavarstva v Ptuju, vladnemu tajniku dr. Otonu Pirk* rnaierju, odredilo poizvedbe. Kadar bodo zaključene, bo odločila o ko* rakih, ki naj se ukrenejo zoner ime* nevanc a uradnika, ako bi bil kriv, odnosno zoper njegove obdolžence, če bi bi: nedolžen. Dosedanje pos izvedbe niso dale konkretnega po* voda z \ keterosikolibodi discipli* narno c liredbo« — Pevskim društvom. Čule so Sfj pritožbe, da nekatera pevska društva povodom raznih svečanosti • poje i o samo eno himno ter na ta način izzivajo protest ostalih, kate* jih himna se ni pela. Umetniški oddelek ministrstva prosvete je odlo* lil, i: a j so opozore vsa pevska dni* rtv;*, ;.-;ai ~ojeio dotlej, da se izda definitivna odločitev glede državne himne, po eno kitico od vseh treh himen, srbske, hrvatske in sloven* ske, kakor je to običajno, kadar se himne sviraj o. — Vpostavitev železniškega premeta z Dunajem. Obratno rav? nateljstvo južne železnice objavlja: Od danes dne 23. septembra dalje bosta na progi Maribor gl. k. — Rakek in Moribor — Zagreb j. k. sopet vozila D brzovlaka št. 3 in M. 7*507 in od jutri 24. septembra ialje na isti progi D brzovlaka št. I in št. 508*8 kakor pred ukinje* ljem. — Km-tska posojilnica ljub-janske okolice v Ljubljani je prili* tom svoje 401etnice naklonila Jugo* ilovenski Matici lepo darilo 20.000 septembra 1921, čas svojega obstoja zavedala poleg svojega narodno * gospodarskega pomena, tudi svoje narodno * poli* tične naloge. Tekom let je izdala mnogo, mnogo tisočakov v kultur« ne in obče koristne svrhe. Stala je v tem pogledu v prvi vrsti naših denarnih zavodov. Jugoslovenska Matica jej izreka najtoplejšo za* hvalo, ki bo odjeknila daleč tia proti morju Jadranskemu in tja do Gosposvetskega polja, — Pokrajinski odbor Jugoslovenske M a* tiče, *p- Ne igrajmo se s ognjem! Spričo dviganja tujih valut ee ja zadnje dni med sredstvi za pomoč naši valuti tudi lansiral predlog, da se odlože naša plačila ia naše obveze v tuji valuti napram inozemstvu. Ze misel sama je nesrečna in more provzročiti nepo-pravljivo škodo našemu ugledu, kreditu in naši valuti. Vsak preudaren človek si mora biti na jasnem, da ne more biti pri nas govora o kakem moratoriju za inozemska dolgove. Solidna kupčija ve, kaj je kredit vreden in kako nevarno ga ie podk spavati. Vsak na to mereč poskus je treba zatreti in odločno izjaviti, da nikdo na odgovornem mestu ne misli na odl>žitev inozemskih plačil. Da ie kvarne vesti ne pričnO delati Škode v inozemstvu, kjer uživamo kredit, naj bi rudi v naši centrali z vso odločnostjo podali primerno izjavo, da se sploh ni mislilo na take ukrepe. — V pomirjenje hišnim po* sestnikom! Ker hoče zakonodajni odbor stanovanjsko naredbo zopet spremeniti in pridobljene pravice vnovič omejiti, se vrše te dni v Z as grehu konference zastopnikov dru* štev hišnih posestnikov iz vse Slo* veni je in Hrvatske, da se sklenejo in ukrenejo potrebni koraki proti nameravanemu nasilju napram hiš* nim posestnikom. Po teh konferen* cah se takoj vrši kongres hišnih posestnikov iz vse države v Beogradu. Vladi in poslancem se izroči ute* meljen protest proti nadaljevanju socializacije hišne posesti. Ne samo to, da bodo nosebno poslovni nro* stori v Srbiji najmanj štirikrat dražji kakor pri nas, se hoče hišnim posestnikom še naprtiti velika bre* mena za državni stavbni fond, iz katerega bi se zidale stanovanjske hiše, s kakršno obremenitvijo naj* brž tudi najemniki ne bodo zado* voljni. Stvar je sedaj predvidena v tem zmislu, da oni, ki je že zidal hi* šo, in s tem žrtvoval vse ali pa vsaj mnogo premoženja v stanovanjske namene, naj bo kaznovan sedaj še s tem, da bo moral še nanovo pla* čevati za zidanje tujih hiš. Ako ie to poročilo popolnoma resnično, potem ne izostane odpor hišnih posestnikov do skrajnosti. Takrat hočemo tudi dokazati, kaj je vzrok stanovanjski bedi, in kako bi se lahko temeljito stanovanjske razmere uredilo, ne da bi se izvajalo take represalije nasproti hišnim po* sestnikom. Proti nameravanim uredbam se bodo vršili t:idi pro* testni shodi po vseh večjih mestih naše države, ki gotovo ne bodo ostali brez vpliva na odgovorne či* nitelje. Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo. — Računi brez krčmarja. Mariborska klerikalna »Straža« se je oči vidno silno razveselila Protičevega pro^la/-sa in raznih neosnovanih vesti o razdoru le ali one stranke in komaj caka, da zavih ti jo klerikalci svoj bič nad demokratskimi državljani, kakor je to že obljubil ljubljanski >Slovenec«. Zato prosi >Straža< svoje čitatelje potrpljenja, če bo moral i zim ji ti list vsled njegovo protidržavne con je morda za ©n dan kasneje nego bi moral. Pravijo, da preuranjeno veselje večkrat škoduje srčnim funkcijam in dn povzroči navadno nepričakovano blamažo. — Krompir za mesto Ljubljana. Stranke se opozarjajo, da se začasno no sprejema- nobenih naročil več za krompir,da mor-* mestni magistrat odpravili doslednja velika naročila. O nadalnjem sprejemanju naročil se občinstvo pravočasno obvesti. Cena krom pirja je zaradi velikih prevoznih stroškov K kg. — Umrl je včeraj popoldne v Ljubljani. Rožna nI. 41., vpakoieni progov-ni mojster juž. žel. g. Lovro F a t u r v lepi starosti 89 let. Pogreb bo v soboto pop. ob 2. Pokajnik je oče central, nadzornika juž. železnice,, g. dr. Aleks. Faturja. Bil je blag mož tihega značaja. Prizadeti obitelji našo sožalje! tehnikom v Ljubljani. Čestitamo! — Požar na Mestnem trgu. V pod stresju Souvanove hiše na Mestnem tr-coi ie danes dopoldne nastal požar. — Gasilno društvo jo požar hitro pogasilo. Zgorelo je nekai miz in zabojev. — Izgubil se je pes volčje pasme z golščo. Odda naj se proti nagradi v uradniški menzi, Prešernova ulica 9. VELIKANSKI VLOM. Med opoldanskim odmorom so vlo-mflrl izpraznili popolnoma prodajalno Strniše vo na Ju eičevem trgu v Ljubljani. Odnesli so vso zalogo r vljev. ftkoda velika. Detektivi a- o že za njimi. SueCanl parasfos za pokoj duše Ni. Vel. kralja Petra I. Osvoboditelja ie Jutri v soboto, 24. t. m. ob 10. dopoldne na Sokolskem tclo-vadišču Tabor. Kultura. — Umetniška soareia. V ljubljansko politično razjedenost je sinoči padla »42«-tka; zasvetil je v dvorano Mestnega doma meteor umetniške soareje. Mladi rod, »umetniški rekru-ti« — da rabim besede z. Podbevška, — so priredili umetniški večer, na katerega je bil res velik naval. Večer so posetili po večini mladi ljudje, gospodične in fantje, tupatam je bil kak starin. S takih umetniških večerov gre človek navadno mešanih čustev, gre delno zadovoljen, vendar na je vesel, da so ga žvenketajoči ritmi dvignili nad blatno, gnilo atmosfero v svetlobo, v vesoljstvo, kjer leta z letom aeroplanovim od planeta do planeta. Geniji, vzpenjajoči se nad »blazno« črto, ga vodijo po vsemiru sedaj hro-peč, bobneč, šumeč, sedaj šušliajoč in vzdihujoč. G. Podbevšek nam je v zvenečih, šumečih in tupatam kot hudournik tekočih ritmih očrtal umetniški program mladega rodu. Zveneč, mameč ie ta program! Ali je pozitiven? Ali ie negativen! Iz svoje »futuri« stične kabine* je g. Podbevšek .spustil marsikatero pekočo satiro na ministarstvo prosvete, na stare šole. na papeža, na katoliško umetnost, sploh proti vsem »starim coklam«. Proslavljal je Danteja kot največjega antinanista. Mladi pijonirji, skušajoč se v divji letalski tekmi za prvenstvo, zidajo babilonski stolp št. 2. — Tako je razvijal g. Podbevšek program mladega rodu. Posetniki so ga mirno poslušali, le nri citatu prozaičnega verza »Janez Po-renta« je poslušalstvo hušknilo v prozaičen smeh. — Kako naj sodimo o nastopu mladega poeta VI. Premrua? V monotonih, povsod enakih, kot vodoravna linija se raztegujočih ritmah je Premru citiral svoje pesniške proizvode . . . Tetoviran obraz . . . Ranjen krmar ... V bengalično razsvetljenem parku ... Na bazaltnem tlaku (podoknica) . . . Stroj . . . Grbavec s sekiro . . . itd. O teh ritmih je človeku na prvi vtisk in trenotek težko izreči decidirano sodbo. Ritmi Premrua niso v prozaični, nebenjralično razsvetljeni dvorani reflektirali v Človekovi duši z vso ono vehementno eruptvino silo, ki tiči v nekaterih verzih . . . Janez Kovač. — Alfred Jensen Aškercu. Iz zapuščine pesnika Antona Aškerca sem ob razprodaji kupil med drugim knjigj; Tetzner, Die Slawen in Deutsebland. V njej je tičala švedska razglednica (Brefkort) z naslovom: Austria. Blagorodni Gospod A. Aškerc Ljubljana (Laibach). P0a" sliko na druiri strani je peščen ozek robček za beležke; na njem stoji tole kratka poročilo: Mnu.ifi .tpvn.! Doiran Teon bbbx-bt. Cnaeasol Os robu** rojtovb! Os ao-Bun cmctlcmi.. TboI A — d J. Šifra kaže. da je prišla ta raz-glednica iz rok nedavno umrlega Švedskega pesnika Alfreda Jensena. ki se je zahvalil po njej svojemu prijatelju Aškerca za poslano knjižico in mu voščil srečno novo leto. Na naslovni strani jo pisava krepka, razločna; tudi rusko besedilo, dasi drobno, je lahko čitljivo. Dopisnik ni dostavil niti datumi, niti kraja, od lodcr je nisal. Tega tndi ni moči dognati iz dveh pečatov oddajne pošte pač pa datum: 3. 1. 0J: r>o-slednia številka je prav slabo vidna. Razglednica je umetniško izvršen* v več barvah in predstavlja prizor v gozdu: z zelenjem nalo/en dvokolesen voz, na njem dve deklici, ob njem trite mladeniči — vsi v narodnih noš*h. Spodaj jo napis: Dalarne. Ratnik. T> i*. — Planinski koledar za leto 1022 (VIL letnik) je že v tisku ter naj vri interesenti, ki nameravajo inserirati, pošljejo rok mise v najkrajšem času na Založništvo Planinskega koledaria fBruno RottT), Maribor Krekova ult-r\a 5, ker se konča s Hskora najkasneje koneem iktobra. Cena za celo stran 220 K, za pol strani 120 K, za črtrt strani 60 K. na?noue!ša psroEila. rn^p*8^ nesli. — Pevske vaje pri LJvblfanskem Zvonu«: se odslej vrši po sledečem re-du: Ženski zbor vsak rmned^ljek in sredo ob polosmih, moški zbar vsak nonedcljck in petek ob osmih zvečer. Br. pevei in s. pevke, obiskujte vaje redno in točno! Odbor. — »Akademska društvo fngoslo-venskih tehnikov« poživila vse člane, da pred odhodom v inozemstvo vrnejo knjižnici (v novem poslopju) izposojene knjigo in porav.iajo eventuelne še neplačane račune. — Odbor. — Af;ad. društvo * Jadran«. Podpisani odbor opozarja tovariše člane in članic*e Jugojdov. na pred. društva > Jadran« na določbe poslovnika glasom katerih mora vsakdo plačati članarino za pretekli semester vsa? en me«ec pred novim občnim zborom. Pozivamo torej vse, da svoj ča«tni dolg poravnajo naj k.isneje do 10 oktobra t. 1.. ker prestanejo biti sicer člani imenovanega društva. Odbor. — »Probada« vabi vse člane umetnike, pa tudi umetnike, ki še nisj pristopili društvu, na sestanek v soboto, dne 24. t m. na teh. sr. šolo v pri ličju. i JSa nroiuaniu so zaJoi uoaavori. Pouratek kralja Hf ehsandra d Beograd od!oien. — Beograd, 23. septembra. (Tzv.) Povratek kralja Aleksandra v Beograd je odložen. Kralj Aleksander do danes še ni odpotoval iz Pariza. Kralja Aleksandra posetl v prihodnjih dneh ministrski predsednik g. Mikula Pašič v Parizu. — Dunaj, 23. septembra. Iz Pariza poročajo, da se je zdravstveno stanie kralja Aleksandra zont.'t poslabšalo. V Versailles so došli trij* zdravniki, ki so kralju odsvetovali takojšen povratek v domovino. ZAKONODAJNI ODBOR. — VOLITEV NOVEGA PREDSEDSTVA. — Beograd, 23. septembra, (izv.) Na včerajšnji seji zakonodajnega odbora je bilo izvol'eno novo predsedstvo. Za predsednika je bil izvulien radikalec Miša T r i f u n o v i č. za prvega podpredsednika dr. Svetislav P op o vi ć (demokrat), za drugega podpredsednika pa Osman Vilo vi ć (musliman): za prvesra tajnika ie bil Izvoljen Pavle čnbrovič (demokrat). PROTIC IN VOJVODIKJSKI RADI-KALCI. — Beograd 23. sen t (Izv.) Kakor smo že včeraj javili, so irn^'i vojvodinski radikabi v Novem Padu pokrajin* ski kongres, na katerem ro razpravljali □ bodoči taktiki v radikalni stranki in posebno o rjzm^rju radikalne stranke do demokratov. Skupina, katero vodi palanee Klicln. jo zelo n<°razpolož?na proti dem ikratom in naklonjena a kri i Stojana Proti Ca. Ta skunina je zelo ostro na kongresu napadala ministra notranjih del Pribiče-vića in zahtevala, da se mora notran:e mini^tr?tv^ od«topiti vplivnemu radikalen. Skunina fe predi"(rala resolucijo, v kateri nastopa proti predsedniku Pariću. V slučaju, da se njih zahtevi ne uprodi, prozi ta skunina z izstopom iz parlamentarnega radikalnega kluba. POPOTVO ZAUPANJE FINANC-NEMU MTNTSTf?r DR, KUMANUDIJU. —- Beoc-rad. 23. ept (Tzv.) K^'kor znano, je plavni odbor demokratske stranke na svoji sadnji seii izrekel popolno zaunanie finančnemu ministru dr. Knmanndijn plede nie«rove finančne politike. Povod zaupnici so bili članki d^mokr^t^k** >Pravdec ki je priibčevala ostre kritike glede finančne politike. USTANOVITEV M7~viCIJ?KE TOVARNE. — P.roc-ad 23. sept ''Tzv.) Ministrskemu svetu je vojni minister« pene-ral 2 e č e v i Ć. podal ov 7irno poročilo o francosko - srbski družbi >Omni-urn Serbe<. Vojni minister j? pojasnil stališče voj<=ke napram tej družbi in priporočal, da dobi družba koncesijo za pradn'o tovame orožja, tovarne p> ljedel?i:ili in drueih strojev. Družba mora položiti kavcijo v znesku 5 milijonov frankov. Družba zcrradi tovarne tekom enega letn in se t*veže popol-noma oborožiti in Opremiti na?o vojsko. X-sa država narticipira v tem nodiefjvi z 51^, delnic. Družba si pri držuie nravico nastaviti svo-ie lastne urrdniT:p, zavezana na je v tovarnah zaposliti s-mo in izključno jugosloven-^ke državljane. KONGRES c-^nv-i— ot ^kTH PRO-ff90r.1 RV. — Bcoirrad, f1". sept. (Tzv.) Na kongres s1 ■'~ ■• t' ?:»b profesorjev v Za-grebu odide iz Beo*rrada 150 piVjfesor-?av in nrofe«oric. Včeraj :e bila zaključena sku^šMna sekeiie Beocrr.'.d. Pr> fVs^r^i .•' [•' ~":r> po konnresa Ljubljano in r^ 1 TRGOVINSKA POGODBA Z NEMCI TO. — Fcocrad. 23. sentembra. (Tzv.) Kakor rmo -že inv?!i. ie na nrcdzadnii srii nrnlstrsfrl svet raz^mvlial o treo-vin.^ki pogodbi z NemČi'O. Danes in in tri nrično zadevna roenr!in:a v Deo-gradn r"ed nemškimi in r»a?imi dc'e-5:0ti. Podlago pogodbi tvori stara, pred letom dni začrtana poeodha. ki na nikdar ni ^topila v veliavo. Naši dclc-cr'ti vodijo podajanja po instrukciiali vlade. VAŽNO zrr GORIŠKIH ZUPANOV, — G o ica, 22. ser>t. Ta s» je vršilo **ažno zborovanje žno^nov iz vse dežele. Slovenci so bili zastopani po >2noanski in Goriški zvezic. Zboro-vanve je bil> zelo živahno Vsi so kri- izirali malomarnost italijanske vlade. ;i zavlačuj? likvidacijo vojne odškodnine in s lem j>ovzroča ogromno go-snoda rsk > -kodo. Sprejeta je bila enoglasno ostra resolurija. v kateri se protestira uroti počasnosti vlade konfuznosti birokratizma in se zahteva rdstranifev vseh pravnih in birjkra-tičnih zadržkov v svrho hitrega izplačila vojne odškodnine. POTOVAN.TF 1TATJ.ANSKEGA KRALJA PO ANEKTIRANEM OZEMLJU. — Trst, 22. septembra. Iz Rima : poročajo, da se bo vršilo krnlievo po-; tovanie po anektiranem ozemliu zelo slovesno. Krali pride v Trident II. ok-1 tobra in ostane na Tirolskem štiri dni. Od tam potire naravnost v Trst. kamor se princlje na voini ladji. Iz Trsta c:re v Gorico, kier obišče bojišča, nato odpotuie v Poreč, in Pulo. BRIAND ODPOTUJE V \VASH1NG-TON. — Pariz, 22. septembra. (Izv.) Ministrski predsednik Briand odpotuje v kratkem v VVashinfcton. Vkrca se v i Brestu. ŠTIRIDESETDNEVNI PARASTOS -PRAZNIK. — Beograd, 23. s«?pt. (Tzv.) Jutit bo v TojMjli ob grobnici našega poko| nega kralja 1 « tra 1. Osvoboditelja evo čani 40dnevnJ r-.irasto^. Svečanosti b* do prisostvovali od ministrskega sveti dij-ipnirani ministri k >t zastopniki vlade. Ministrski predsednik £• Nikdli Paiie ostan-' v r restoliel. Mini^:rsk; svet jo odredil, da fe jutrajsnli 40dnev< ni ]xunen - dan smatrati za praznik. V Beogradu bodo dopoldne tadi svečano* *ti v taborni eejrkvi. v<*i nradj bodo za* prti. Delo bo počivalo. Tudi trgovinf in javni lokali bodo dopoldne zaprti, Svečr;n>sti na grobniel in v cerkvi iz> rrši patrijarh Dimitrije. Svečanosti v beogradski saborni cerkvi se udeleži vlada, diplomatski zbor. oficirski zbor, višjo uradniMvD, občinski svet in dru* predstavniki, tllUinaf anfanfe madžarski — d RJm, 22. seot. Ultiraatns nota antantnib velesil ie dospela v Budimpešto. Vstaši v Zapadni Ocr, ski so sklenili hraniti položaj do zadnjega. Madžarska vlada smatra položaj za zelo resen. Italijansko časopisje izraza upanje, da bo macL žarska vlar'a preprečila nadaljnje komplikacije. — Beograd 23. sept. (Tzv.) Včeraj dopoldne je r^'s-'^til mi ni si rnkcern predsednika f?. Nikola Pašića kot voditelja zunanjega minictrstva ltali{anski poslanik oa našem dvom. t:. Manroni. Razgovor je trajal nnd eno uro. Man-j:oni ie v Imena zavezniških vlad naznanil «r. PaSifn sklejie zaveznikov glede zro^podar^ke bb)kadr> Aladžar-*ke. če pa bi bila ta bressjspeSan, bi -ledila roiaSka intervencija antante, če bi se Iffadšarska branila izpolniti pogo|e trianon^ke pogodbe. V prvi ' vrsti je blokada naperjena proti Had*« žarski zaradi zapadne Ogrske, — Beograd. 23 sept (Izv ) Ultimat zaveznikov je bil včeraf izročen madU žaiski vladi. VAŽNA KONFERENCA. — Dunaj, 23. sept. Danes so vrši V Marchecru sestanek zveznega kancelar-* ja dr. Schjherja s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Beneiem, ki se posvetujeta o zapadnoogrskem vprašanju. ITALIJA NE BO INTERVENIRALA. — Rim, 23. sept. V ministrskem i svetu je izjavil ministrski predsednik j Eonomi, da Italija na noben način na j bo intervenirala na Zapadnem Ogr-! skem. Italija nočo igrati vlogo orožnika v Evropi. HABSBURŠKE INTRIGE. — Rim, 23. septembra. Službena ^Tribuna« piše: Še vedno pričakujemo, da bo madžarska vlada oderovorb. Ia na drucro noto zaveznikov, ki so io pozvali naj izprazni Burško in naj ne ogroža miru v Srednji Evropi. Zadeva ie postala komplicirana vsled nastopa karlističncfca Friedricha, ki ie vod^a uporniškega gibania. Habsburška stranka dela na to, da se ustvari avtonomna Hruška, drutre karli^tične skupine pa bi rade vprizorlle m^narhistič-ni ptič v prestolnici. Zavezniki ne smejo dovoliti, da se spremeni komedija v dramo. Kartističnim aeritatorjem ie treba odvzeti vse možn sti za uresničenje njihovih iluzij. LUDENDORF IN IZBRUH NOVE VOJNE. — Pariz. 22. septembra. (Izv.) Poročevalcu »Matina« se je Ludendorf izjavil o bodoči revanšni vojni Nemčl-'e proti Franciji in zaveznikom ter izrekel, da je ta voina za dosleden čas iz vnjaškotehničnih ozirov povsem iz-Tb'učena. Večin nevarnost crozi vsei Evrooi od boEševističnokomunistične-c:n gibanja. Nemčjia se nahaja v kritičnem položaju in skoro preti druca re-v ducija. Upravi našega lista so poslali: Za dntžbo sv. Cirila in Metoda: V počaščenie spomina umrle cc. Marije dr. Treo, Ivan in Milka 200 K. Dvojica 56 K za razliko vomie od II. do III. razreda Lescc-Liubljnna: s:. Mira in Josip Costancraria 100 K in tr. F. Meršol. Novo mesto 240 K, nabranih na poroki Tlke Meršol z Ivanom Skala. Skupaj 596 K. Srčna hvala! Glavni urednik: Ra^to Pustoslenišek. Odgovorni urednik: Ivan Podržai. Spretna šivilja za konfekcijsko de'o se sprejme t^koj pro*i dobri plači pri A. S1NGER, Gr»-di^če 7. 6800 Proda se nov.i fiaa zlata dvokrovna meška ura. Franc Buli, I jub!jana, Križevni^ka ubet Št. 12 I. .794 i (retu5er >n onerater) išče mesta le v boljšem at ijrm. Ponudbe pod „Fotograf 6 99" z navedbe pače na up.avo Slov. Naiods. 6/99 ISem HevPirrctefla pometĐilra boljšo mot za takojšen nasto \ Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Matej Straiar, čevljarski mojster, Domžale 50. 6777 lice se mesečna soba S potebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pi manjše stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na postni prodal it 53. 4805 Sprejme se dobro izurjen krznarski pomočnik pri tvrdki Wanek, Sv. Petra c 19. 6749 Učenka se sprnjme v trgovino s papirjem pri L. Pavalek, Zipovska ulica. 6624 se dobijo prt L. Pavalek, Židovska ulloa. 6623 Tečaji živih jezikov (srbohrv3iČ'na, francoščina, angleščina, Palijani.'ina, nemščina.) Vp sovanje samo Se do sobote, 2*. s-ptembra vsak dan od pul 6. do pol 7. ure popoldne v realki. — Vodja tečajev ; Jo;dp Jeras. 6796 Uradnik visokoiolac z dveletno prakso, snaije n sloveni ine nemtflne, eaifine, »r*«Vrva§tiiie, nVe službe za takoj ali s 1. oktobrom. Ponudbe pod ^Zoaaoat 6797" na uprava Slov. Naroda. 57^7 Z volneno moiroco rabljena, ali volna sa 2 etodroca se kasi v Bohoričevi ulica 12. 1. 4/95 Pravnik popolnoma vetč slovenj m« in nemščine m deloma tudi ane. ifice primerne slnžba npr. kot domači učitelj. Gre tudi aa deželo. Poaudbe pod .Pravnik 6766" na upravo Slov. fjaiodn. 67«6 lileta se dve aaeblevaai ali smai soM aa takoj, če mog oče 1 »porabo kukinjc. Ponudb« »o* »Dve eebi et06- na naravo SI. Nar. Razpis slnibe. Mestno županstvo v Krškem razpisuje službo občinskega tajnika. Placs po dogovoru. Nastop takoj. Predaost imajo muzikalično iz-veibani. Prošnje je vlagati pismeno sli pa ust meno do 10. avgusta na županstvo v Krškem. ■riko, da« 21. septembra 1021. lestio mm\n i tirnem. Zahvala. Ob težkih dnevih neutolažljive žalosti, ki nas je zadela s prezgodnjo in nenadno izgubo našega predobrega, nepozabnega soproga oz. brata, svaka in strica, gospoda so nam bila izražena sožalja in lepe tolažilne besede t veliko ntebo. Zahvaljniemo se vsem znancem in prijateljem za tako častno in številno spremstvo na njegovi zadnji poti ter vsem, ki so okrasili s cvetjem njegovo prerano gomilo. Zahv&lo izrekamo tem potom tudi g. dr. Avramoviča, san. svet. dr. Šlajmerju, prim. dr. Jenku, g. dr. Krajcu za njihov zadnji trud pri rajnika ter g. dr. Jamarju, kateri mu je bil vedno v bolezni ob strani. Presrčna hvala Ljub. Sokolu, Sokolu L, pevskemu uVuitia Ljub. Zvonu ter drugim gg. percem za pretresujoče, v srce segajoče žalostinke. Svečani rekviem se opravi v ponedeljek ob 7. uri zjutraj ? cerkvi čč. oo. frančiškanov. V Mobilan!, dne 22. septembra 1921. Julii Maček* soproga, in ostali sorodniki. •-t '-A lilltnn »!i KiillnaDi rn i |m|| ali b ca nje išče gcs(k> 11 ni pr *.i OIhB eobiemu plačilu. Ponudbe p"d .Preprost 6796' a« apravnia.vo Sov Naroda 0798 Dnmjlio kolo se proda, lepo, dobro ohranjeno. Kje pave up«. Slov. Naroda. £803 Zidarji se sprejme o t*koj pri mg. Dr M ros'av Kssal, stavb o podjetje In tehr.iika p -sama, G *M • 13, L ubijana. 6793 Zenitna ponudba! V svtho ttr>. Ivt bi se rad seznan 1 i žensko od 0 do 29 let s'ar >st , ki 'in akSesi ani e i d m. Jaz i;n« n 20.Or [)n. v goioi t. Ponudili je ' eba priložiti tudi slbo PonjJbe po ! .F r. 6709" na up avo S o/. Naroda. 6792 ttn prodal "o'n z gieJeljnom (K clb dobro orraiijcn. Naslov pove u«j;ava £:ov. Naroda. _ g 7 Legans frang^ises! Gram j te, lecture, conversat on. Par e^on S K. Ljubljana, Dunajska osati 0, i naditr. desno. C701 Izurjena stenografinia in •-I,«, želi premeniti meso. SirCjSPlSKa i^onjdoe pod .Ta-upravnlitvo Sloven? • i»a ko 5801 Narod*. na M i Ženltna ponudba. Mladmič, star 28 let, s prem »ieniem 100.CX<") K, žeJi v avrho žtn.tve sna i z fjotpod *no ali vdovo, staro od 20 do 30 let, Ki ima posesivo, cos'tlno »II prostor ia kjjčavn *ko obrt. Pl^m