P^vSalnš fr-eetee v SSISr Številka 14 V LJoblJani, dae 8. aprila 1910. ' H, leto* -.-Ji-r. Cijena u prodaji 1 E 50 fil. Nas Glas irlazi u tjednu svakog č»tvrtfca GodiSnja pretplata ° . K 72*~~ Polugodišnja 36”— Cebratgodišnja IS*— Zn inozemstvo dodati poštarinu. Oglasi po cjeniku. D,0Ha y npo,i,ajii 1 K 50 §vu. Ham IVntc Hojiaas ce^MHuno csaKOi' neijspisa-ronarar&a npaismatia . . . » » 0 K 7P noajTo^tnuBia . , . , . - . . 936 ■'JeropTro^Hinaa. . . . . . ' . t »18 oa aEosencTBO A0Aa5a: noicrapiiB^-. Oraacff no uupHijnf. TJredntStvo: Ljubljana. Rissska eseta Štev. 20/iL RoL-opte-bv e® vraža, ako e® uo pnlaK gsamk. Depjee'v Istuiua in cirilici spiejeau le pcdpiMH® to sadostao tranldrune.»Rbkopias ja pošiljati samo urađr.fštvu v Ljabftaui Hrvatske to sarbeka cepiš« je po§iljati le potom organizacij, ki eo za vsebino odgovora®. UpravniStso; Fa uarocil* bres denarja es ne čaramo. Naroooina naj sv. pošlje po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodmfcov trg st gff. Ija je posojali tođi zbirke za naš tiakovai sklad. Nove zahteve. Društvo drž. uslužbencev kraljestva Srbov, Hrvatov, in Slovencev za slovensko ozemlje je predložilo predsedstvu deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani naslednjo peticijo: Predsedstvu je znano, kako so cene vseh življenskih potrebščin v času od 1’. decembra do danes poskočile. Uradno tržna cene živil so danes povprečno 100% vjšje, cene drugih potrebščin (obleke, čevljev itd.) so pa zrasle tako, đa na njih nabavo državni uslužbenec sploh misliti | če more, < | • Državni trsiuztenei vemo, da nobena vlada tem tržnim razmeram trenutno ne rnorc uapraviti konca; prepričani pa smo tudi. da imamo pravico od države, ki ji •služimo verno in požrtvovalno, zahtevati, da nam ustvari živi jonske pogoje. Naš gmotni položaj Je popolnoma nevzdržen. Resno je ogrožena naša življenjska eksistenca, s tem pa tudi kar najresneje ogroženo vzdrževanje naše službe. Osrednji odbor je v seji delegatov vseh organizacij dne dl. marca t. !. sklenil, z vsemi stanovskimi organizacijami v naši kraljevini še v prvi polovici meseca aprila stopiti v javnost s našimi zahtevami. O tem obveščamo predsedstvo deželne vlade s prošnjo, da nas v težki borbi za vsakdanji kruh blagohotno podpira. Naše zahteve so: I. Diferenciranje dragitijskili đoklaćk uveljavljeno s t. decembrom 1919, od 130% navzdol do 10%, je kot neutemeljeno in službenim interesom naravnost kvarno takoj odpraviti. II. Dravinjske doklade se morejo za Vse kategorije in činovne razrede na vse službene prejemke z dne L novembra 1919 odstotno enako (vsaj jako približno enako) in tržnim razmeram odgovarjajoče Odmeriti. IV. Prosimo vlado, da takoj uveljavi način, kako bi se draginjske doklade od meseca do meseca z izpreminjanjem tržnih cen enakomerno ugotavljale. V. Prosimo, da se nam takoj dovoli enkratni nabavni prispevek, in sicer za neoženjene 2000 K, za oženjene 3000 K, Društvo državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani, dne 3. aprila 192G. Prepis te prošnje se je odposlal iiokraiuiskdtp zvezam v Zagrebu, Sarajevu, Splilu, Beastfadif in s posebnim dopisom predsedstvu ministrskega, sveta v Beogradu. Drago Vojska: ASI so naše zahteve upravičene!? Uradništvu se večkrat očita ne samo od strani nepoklicancev, temveč tudi od sirani merodajnih faktorjev, da so njegove zahteve pretirane, da ni nikoli zadovoljna ter da stavi neprenehoma nove neupravičene sahteve. Vsem je treba — kerso precej trde glave — s številkami dokazati, dj£,-so zahteve uredništva ne samo nepretirane, ampak v vsakem oziru preskromne. Svojih! Živila: 1 ►O "o M Cena 1 Mesečna potreba živil sa S ljudi : j I meseca 1914: ! S kruh bel moka 00 moka št 1 moka za kuho krompir fižol sladkor kava riž meso goveje „ telečje „ prašičje mast mleko olje jesih jajca / kurjava sočivje in zelenjava kuh. pridatki sol itd. perilo 1 liter kos l00 tE K—*16 ”48 *40 *32 ‘10 *4$ » —*48 » 3*-„ —*60 » 2-» 2*-n 2*20 „ 2*20 • —‘20 » —'80 ,-*24 J „-*05 j „ 3* leta 1014: meseca marca 1920: 1 Je stalo 1914 mesečno IvlO*-„H*-„ 13*— „ 10*-* 6*-„ 6*-»52*-„104*-„ 38*— 24*— ■JZ oitar 30 kg ; 30 kg 5 » 5 . Stane marca mesečno 1920 1 30 3 3 3 •* ii I: S 11: il i -2 i » „54*-» 4*—j „ 100*-„ 5’-! „ 1*30 10 , j 3 „ i *: I j Vs » 1 8.„ 1 2 ,j 30 litr. j 30 lit. J; ‘j •> ” j 1 ” 30 kos. ‘ 20 kos. i’ J 600 kg 1 400 kg j i Skupaj; K 4*80 2*10 O.___ *> I w V 1-60 » 3‘— „ 1*44 V 1*44 S 3“— 1*20 1 20"— 6*— 4*40 8*80 6*- (i 1*60 }j -*72 •j fon I 18*— 2* 1 L— S*— /1 n i i- n *9 I;, I« K 300’ — 42*-36*— i0*— ISO*-IS*— 136*— 52*— 19*— 192‘— 20*— 2S*— 10S*— 120*— 100*— 15*— 26*~ ? . 320*— 100*— 50*-100*— K 98*90 ! K 2022*- III. Zahtevamo s !. aprilom višje službene prejemke, in sicer u a j m a u j za nižji in XI. razred 40 %, X. razred 45 %, IX. razred 50 %. VIII. razred 57 %, VII. razred 65 % in VI. razred 75 % višje od sedanjih prejemkov. Ti zviški so tako Preračunjeni, da bi znašali novi skupni Prejemki v vseh razredih približno za -00 % več nego 1. novembra 1919. Kot podlago sem vzel uradnika XI. čin. razreda z dvema družinskima članoma, ki je prejemal 1. 1914. letne plače 2320 K, to je mesečno 193 K 33 vin. Porabil je leta 1914. za življenske potrebščine mesečno 98 K 90 vin. tako, da mu je ostalo še mesečno 94 K 43 vin. za stanovanje, obleko, obutev in druge malen- kosti. Obleka je stala tedaj največ 90 K, čevlji povprečno 20 K! Danes prejema uradnik iste stopnje, z dvema elanoma letno 21.736 K, t, j. mesečno 1811 K 33 vit:., za življenske. potrebščine pa porabi mesečno 2022 K. ostane mu torej za stanovanje, obleko itd. se — ? To nai izvolijo z-računiti in ugotoviti oni gospodje, ki trdijo, da so naše zahteve pretirane in neutemeljene! Navaden zemljan mora računiti, da rau zmanjka mesečno že za najnujnejše življenske potrebščine povprečno 200 K! Pri tem se lahko vsak iz predležeče statistike prepriča, da sem življenske potrebščine za leto 1920 v vseh postojankah, kjer Je le mogoče, znižal na tako nizko stopnjo, da je ob tej količini prisiljen vsak stradati in sem nverjen, da bi gospodje, ako bi jim predpisal tako sramotno nizko količino živil, gotovo stavkali! Marsikomu se bode zdelo čudno, kako živimo, če nam vsak mesec manjka že za najpotrebnejšo prehrano 200 K in bode sumil, da ima vsak uradnik velik fond, iz katerega si zajema, da ne umrje od gladu in hodi še vendar obut in oblečen kljub temu, da stane danes obleka najslabše vrste čez 2000 K in čevlji 500 K. Da, res je, uradnik je danes umetnik v stradanju in si zna še od te pičle hrane, ki mu je odločena, nabaviti obutev in obleko. Vsem, ki dvomijo o naši umetnosti, svetujem, da se vsedejo z nami k mizi in videli bodo, kako živimo! Kdor ne vidi, mu ni mogoče verjeti! Ker smo pa žali-bog tako vzgojeni, da moramo biti — vsaj sedaj še — oblečeni in obuti, moramo Še ta skromna živila deloma popolnoma opustiti, deloma pa še -reducirati, da se oblečemo in obujemo. Hvala bogu, da se nam obeta, da je obleka in obutev samo loksus, česar uradnik ne potrebuje. Sicer smo že itak na pol obuti in oblečeni ter bomo skoro napravili gospodom veselje jn hodili, kakor prva dva človeka v raju! Toda: če bi bilo vse to stradanje in trpljenje ua korist državi, bi bil gotovo uradnik prvi, ki bi doprinesel tudi še to žrtev, samo, da bi rešil državo pogina. Ker pa se zavedamo, da moramo danes Stradati samo zato, da si polnijo žepe Židje, verižniki, tihotapci in drugi izkoriščevalci naroda, ki tirajo državo v prepad, bodi jasno povedano, da nočemo več Stradati in hoditi razcapani, ter zahtevamo sredstev, da bomo mogli plačevati današnje cene! Apeliramo pa na vlado, da stoni vsem izkoriščevalcem naroda in države na prste, da naloži davek na vojne dobičke, da si s tem pridobi sredstev in ukine svobodno trgovino, da ustavi dnevno naraščajočo draginjo in reši s tem državo in nas pred poginom. Ako pa vlada noče odpreti oči in preprečiti našega pogina, nai bode overjena, da bodo uradniki zahtevali zvišanje plač. čc je to gotovim osebam prav, ali ne, kajti pri vsej naši potrpežljivosti nočemo še iti živi v zemljo! Uradništvo brez izjeme pa naj sma-tira za svojo dolžnost, da se strokovno organizira, stvori s tem močno falango, ki je ne bode pretrgala nobena sila. Vsak naj podpira organizacijo z vsemi svojimi močmi! Nikomur ue sme biti žal, plačati teh par vinarjev, ki jih zahteva od njega organizacija! Nihče naj se ne izgovarja, da mu ni mogoče žrtvovati ob tej neznosni draginji ničesar več, kajti, če si moramo vsak mesec oridobiti s stradanjem najmanj 200 K, je prav gotovo, da moramo imeti voljo in moč, odtrgati si še teh par vinariev za našo organizacijo, ki mora biti naš ideal, naša moč m naša zmaga! Pokazati moramo s svojo organizacijo vsem, ki nas hočejo zatirati in zatreti, da se jim to nikdar ne posreči, ker imamo krepko voljo in moč, da se uničiti ne damo! Če bodemo vsi složni, edini in združeni v močni organizaciji, bomo kljubovali vsem pritiskom naših krvosesov ter dočakali vstajenja naših pravic in boljših časov! Na delo torej za naše upravičene zahteve! Sramota. V carinskem pašalikn v Sloveniji se očividna preteriranja, sistematična zapostavljanja in premeščenja ter druge ne-umljive persekucije v obliki discipliniranj, kjer je ena in ista oseba tožnik, preiskovalec m sodnik, prav pridno nadaljujejo. Resno že dvomimo, če se nahajamo še v pravni in ustavni državi; saj v tem nas utrjujejo dogodki zadnjega časa v carinski upravi. Pomanjkanje strokovno izobraženih carinskih uradnikov v vsej državi Je velikansko. Večina strokovnjakov je na višji poziv in zgolj iz želje, služiti svoji svobodni domovini, dospela z okupiranega ozemlja, misleča, da dobi tu tudi pravico in enakopravnost V Sloveniji službuje komaj polovica vseh slov. carinskih uradnikov; druga polovica je morala oditi izven ožje domovine. Dasi je glasom ministrskega sveta (Služb. Nov. številka 27 izza leta 1919) razširjen carinski zakon bivše kraljevine Srbije na nove pokrajine samo v pogledu organizacije službe ter so „od ove opšte primene izvzeta: personalna pitanja, discip’i'^'ca vlast, ocene činovnika (kvalifikovanja), naimenovanje, premeščanje, odpuštanje itd., o čemu bi dosadašnje nadležne vlasti vodile staranje i po svemu činile predstavke centralnoj carinskoj vlasti" ter je s tem jasno dokumentirano, da je v vseh osebnih vprašanjih v veljavi edinole službena pragmatika Lz leta 1914, se centralna carinska oblast in njeni iz Beograda na vodilna mesta odposlani ter jih povsem zavzemajoči organi na ta sklep niti malo ne ozirajo. Slovenski in hrvatski carinarji so dobri za delo in garanje, napredovanje in vodilna mesta pa so pridržana le enemu plemenu ujedinjene domovine. Pač! V zadnjem času je šla carinska uprava celo tako daleč, da le kljub velikanskemu pomanjkanju izvežbanega uradništva brez vsake navedbe razlogov upokojila brzojavnim polom 3 slovr-sKe carinske uradnike! Nadaljnje persekucije baje še slede. Sedanji sistem očividnega zapostavljanja, sistematičnega premeščanja. umirovljenja itd. je sramota za državo. Ta sistem podi Slovence in Hrvate iz carinske stroke ter bo ugonobil vsako veselje še preostalim do službe. Vsakdo izmed njih se bo temeljito premislil vstopiti v državno službo. Ni se tedaj čuditi, da se baje namerava večina slov. strokovno izvežbanih carinskih uradnikov vrniti v okupirano ozemlje, ako se položaj v najkrajšem času temeljito ne preokrene na pot popolne enakopravnosti. Kam plovemo in kam nas vodi to zagonetno postopanje? — Kaj delajo naše pokrajinske oblasti, kaj naši ^ predstavniki, da ne posežejo vmes? Jeli tako početje v interesu našega ujedinjenja, v interesu drž. misli, v interesu službe? Nismo menda na napačni poti, če trdimo, da se z vso brzino udejstvujejo načela, ki so opisana v današnjem članku „Azijati". Proti nadaljnjemu udejstvovanju teli načel se mora boriti .vse pošteno javno tia-meščenstvo z vsemi dopustnimi sredstvi in naše slovenske in hrvatske carinarje v boju proti samovoljnemu postopanju carinske uprave in njenih eksponiranih , organov moralno in dejansko podpreti, [ Poudarjamo izrečno, da sedanjega neznosnega položaja slov. in brv. carinar-jev ni pripisovati na rovaš celotnega srbskega naroda, temveč le neki kliki v centralni carinski upravi, ki sestematično deluje s sredstvi, ki morajo voditi do razdora. To klikarstvo je povsod namestilo svoje eksponente — ki so tožniki in sodniki v isti osebi —; leteb predlogi se uva-žujejo, vse osebne prošnje in pritožbe prizadetih Slovencev in Hrvatov ne najdejo sluha Temu klikarstvu napovedujemo neizprosen boj. Njegova zahrbtna dejanja se moralo osvetliti. Za to bo skrbelo vse pošteno javno narneščenstvo in vemo, da je za nami tudi mnogo značajnega in poštenega srbskega uradništva. Gotovo je, da so acimovičade v našem carinskem pašaliku pravcat^ sramota za državo. Takole delajo! Brzojavka: Carinarnici, Ljubljana. Beograd, 917—46—o0—12. Ukazom od 27. tek. meseca penzioni-j rani su: Fgnat Lahi Anton Grom, revizori te carinarnice. Neka ih carinarnica o ovom upozna, razreši odmah od dosa-danje dužnosti i ne izdaje itn više nikakve novčane prinaclležnosti! C br. 24085. Načelnik direkcije carina Dimitrijevič s. r. Pripomba: V Mariboru se je nrtpe-tii 3. primer nasilnega upokojenja. Je to revizor Toroš, ki ima 20 službenih let! Anakroitirmi. Koncem veljače ove godine došlo je do pada Pribičevićeve centralne vlade u Beogradu. Čim se sastavila nova centralna vlada, razumljivo je, da je uslijedila promjena i u pokrajinskim vladama našeg kraljevstva. Početkom ožujka o. g. predstavilo se činovništvo jedne takove pokrajinske zemaljske vlade povjereniku vladinog odjela za nutarnje poslove. Poverjenik je oslovio činovničtvo medju inim s ovim značajnim riječima (prenešenim točno po ! službenim novinama): „da nam činov-uištvo uzmogne putiim životom ozživiti i dušom danuti, treba rau točno regulirati odnošaj spram države u materijalnom f odgovornom pogledu. A za to je nuždari potpuno moderan i napredan zakon o odnošaju činovnika — pragmatika — zajamčena za svojti provedbu i valjanost ustrojenjem Upravnog sudišta". • Ovako suvremeno i ozbiljno shvaća dotični povjerenik uredjenje prilika javnih namještenika. Pali za to ue će biti ni najmanje na odraet naše staleške stvari, ako osvjetijamo i ocrtamo samim golcatim faktima, kakav pojant o promicanju pro-\ bitaka činovništva ili uopće javnih na-I mještenika imaju i ina gospoda na odličnim mjestima, ravnim odjelnim vladinim ; povjerenicima, a u ovom slučaju delegat ministra financije dotične pokrajine. Ako ga ne poznate pobliže po njegovom djelovanju kao Činovnika, a imali ste kod njega posla, po njegovom dobroćudnom licu, pripravnom na ironički smiješak, po tobožnjoj susretljivosti i obećanju, onda gotovo u prvi mah niste mogli u njemu drugačiji utisak ponesti: ne može biti boljeg čovjeka, nego je on. A u realnosti je ipak drugačiji! “■ Položaj činovništva je danas vrlo težak. I u to doba, gdje su prevozne prilike usljed neuredjenih prometila upravo straSne i nesigurne, on dopušta, da se njegovi stariji i iskusniji činovnici, mnogi dapače sa brojnom obitelju, premještaju u pokrajinu. A kako tamo ne mogu doći do valjanog stana, moraju živiti u svojem novom odredištu sami, bez obitelji, pa su i na taj način izvrgnuti novim patnjama i stradanju. Od preloma sa Austro-Madjarijom prekinule su pokrajinska vlada i me autonomne oblasti, pače i šumarsko ravnateljstvo starom praksom, naime da samo islužene potčasnike promiču u činovne razrede. Usljed toga su svoje starije namještenike (dnevničare i podvornike) unapredile za oficljale, akcesiste, kance-liste itd. Naš gospod delegat i prvi do njega flnancijalni ravnatelj nisu za svoje namještenike, koji su po svojoj mnogogodišnjoj praksi i savjesnom vršenju službe vrijedni, da budu promaknuti na takova mjesta, upravo ništa učinili. U djelokrug delegata ministra financija spada i unapredjenje podvomika, dnevničara i manipulanata. Gosp. delegat mogao je starije namještenike imenovati na svoju odgovornost barem manipulantima, uvaživ njihovu mnogogodišnju savjesnu službu i promaknuti ih u stanoviti ćinovni razred u visini njihovih dosadašnjih beriva. Ako tako i ne bi polučili ništa drugo do li naslov manipulanta i imenovanje ukazom, ipak ne bi ništa gubili na plaći i na godinama, uračunanih u mirovinu. U protivnom slučaju prema postojećim propisima još iz „blažene" dobe madjarske oligarhije u slučaju molbe za polučenje mjesta manipulantu gubili bi i na plaći i na godinama, a najposlije nije isključeno, da bi ih se još premjestilo i u Provinciju. Karakteristično je. da ie gosp. delegat, u čiji djelokrug spada unapredjenje dnevničara Ud., tražio i molio od centralne beogradske vlade „odobrenje i dozvolu", da se dnevničarima u sjedištu njegove oblasti mogu isplaćivati dnevnice Po prvoj klasi gradova, kako se plaćaju vladini đncvničari, što čini u diferenci samo kukavnih 50, slovom petdeset »lira Po danu. Zar da nam onda ne mora biti još '.*išc toga jasno? Nije li se gos?- delegat, koji je ostario pod prošlim feudalno-birokratskim Prilikama, mogao vinuti u svojoj konservativnosti kao činovnik do veće energije, da u takovim sitnicama može samostalno odlučivati. Jer nije dužnost činovnika, koji stoji na tako odlučnom mjestu, da ^fši samo ono. što nm je zakonom opredijeljeno, već mu je dužnost i to, da vla-'tfltotn inicijativom kompetentne krugove upozori na mnoge manjkavosti, koje zakon ne, pred vid ia n stanovitim prilikama, u koje bi mogle imati nedoslednih posljedica ne samo za narod odnosno samu državu, nego i za pojedince. Usprkos svega netom istaknutog ni-^pio osobno istupili protiv njega, pa ne bi t0 učinili niti onda. da je još energičniji u Zahtjevima ispunjavanja službenih đuž-samo kad bi inače bio pripravan Promicati probitke svojih namještenika u "•ogućim granicama. Uprli smo tok u Propuste, koje on kao činovnik, polazeć '" gledišta svojih proživjelih nazora, nije 0lcl£ao shvatiti. £>;• ,, v° ujedno neka služi, koliko se mi-može očekivati za olakšanje i ettni Jednostavnije) vodjenjc finan-a ne službe u doba. kada se oo novi- nama javlja, da se drže konference, koje imaju svrhu poraditi na redukciji činovništva odnosno namještenika financijalne službe. Pia desiđeria! Ne smije se, naime, zaboraviti, da se kraj postojećeg birokratskog vodjenja financijalne službe ne može ni pomisliti na redukciju namještenika, jer se gotovo još na svakom koraku ćuti veliki manjak činovnika unatoč naj-savjesnijem izvršivanju zvaničnih dužnosti pojedinaca. Nu o tome ćemo nastojati progovoriti opet pobliže prvom prilikom. X. Y. Pogreta kaša. Gospod dr. f r. Ilešič je 4. t. m. pogrel v „Sl. Narodu" kašo, ki je bila skuhana 3. decembra 1919. Kaša je torej pač že prestara in zato neužitna. Skuhal si jo je bivši ministrski predsednik Ljuba Davi-dović; slučajno in po nesreči pa sem bil jaz tisti, ki je valoven. Narodu" nanio opozoril. Da ne zastrupi znova src in že itak pokvarjenega ozračja, hočem zdajle tisto kašo končno vreči na smetišče. Torej : najprej historijat kaše. Zastopniki Saveza javnih namještenika u kraljevstvu SHS so stali pred gosp. Davidovićem in ga prosili v imenu vseh jugoslovenskih javnih nameščencev, naj bi se doklade zaradi silno narasle draginje primerno zvišale. Gospod Davidović, ki ga poznam osebno kot prijaznega moža, je odgovoril, da priznava upravičenost prošnje in da ga veseli taktno postopanje javnih nameščencev v tej zadevi, ker se je bal, da si bosta stali ministrstvo in javno name-ščenstvo kot dve sovražni fronti nasproti. Z delegati takega tona in takih manir pa se rad razgovarja. Načelno torej uvideva utemeljenost zahtev javnih nameščencev, toda — finance, finance! Valuta Je neurejena. državni troski so velikanski, odkod vzeti denar? — In tu se je pripetilo ljubeznivemu Davidoviču, da je dejal smehljaje: „No. no. saj si vendar lahko tudi še i kje drugje kaj zaslužite!" — ali pa je rekel: „No, no, saj vem, da si itak po strani šc kaj zaslužite." Stenografa pač ni bilo poleg. Gotovo je. da je slovenski delegat takoj ugovarjal tem besedam, češ da je slovensko javno nameščenstvo nekorupt-no v svoji splošnosti ter da je na to ponosno. Gospod Davidović je nato nemudoma izjavil, tla se ga jo napačno razumelo m da tudi sam dobro ve, da je slovensko oradništvo znano kot čisto in točno v izvrševanju dolžnosti... Ko sem o tem poročal „Sl. N.“, je uredništvo k nesreči moje poročiice baš na tem mestu krajšalo. In tako je kaša zasmrdela. Resnici na ljubo konstatiram, da je g. Davidović takoj proti tisti moji notici prote-: stiral. Zavračal je napačno interpretacijo tistih besed, ki se jih sploh ni več spominjal iz dolgotrajnih dialogov z različnimi delegati javnih nameščencev. In bivši deželni predsednik, g. dr. G. Žerjav, mi je na cesti obeta), da mi da priliko, Davidoviču nehote prizadeto krivico popraviti. Na moje razočaranje pa g. dr. Žerjav ni pozval mene k sebi, nego slovenske delegatu, ki sta bila v skupni deputaciji v Ueogradu ter sta torej tisti Davidovićev stavek slišala na lastna ušesa. Meni sta delegata izjavila, da sta moje poročilo pred deželnim predsednikom potrdila. Zame pa je glavna stvar izjava vseh tovarišev, da sem na sep Društva drž. uslužbencev za Slovenijo iz ust poročajočega delegata dotične . Daviđovićeve besede pravilno slišal in točno zabeležil. In s tem je stvar, ki ie nekaj tednov razburjala javne nameščence, zaspala. Zato obžalujem, da jo je po preteku debelih štirih mesecih prijatelj dr. Ilešič zdaj pogrel Gotovo je: slovenski delegat je proti tistim Davidovićevim besedam protestiral in je g. Davidović dvoumnost svojih besea, vsaj kolikor se tiče Slovencev, takoj uničil. Par tednov nato se g. Davidović lastnih besed sploh ni več spominjal, a je vendarle ponovno izjavil, da na koruptne postranske zaslužke ja. 'ih nameščencev; ni mogel misliti. Žal mi je, da se na podlagi izpovedi obeh slovenskih delegatov, ni konstatiralo tega že pred tremi mesecu S tem bi se bila legenda zamorila. Ker pa se ie zdaj v dr. Ilešičevih „Momentih" nenadoma pojavila znova m ker'ne maram niti nehote kot reporter delati gosp. Davidoviču krivice, sem se oglasil s tem pojasnilom. Dostavljam le še, da sem pojasnil aferico brez vsakršnega poziva ali pritiska od katerekoli strani, torej čisto spon-tansko. ker imam dovolj vesti, da ne dovoljujem, da bi se indirektno po moji krivdi sprožila na g. Davidovića nova lavina sumničenj in podtikanj. In s tem vržem pogreto kašo na smetišče. Prosim, ne vlačite je z nova na mizo! F. G. „Azijati*. Pod tem naslovom je ljubljanska „Jugoslavija" dne 25. marca t 1. prinesla dopis iz Beograda, ki je vreden vse pozornosti javnih nameščencev. Članek odkriva nezdrave razmere, ki se vtihotapljajo iz naše prestolice med naše državno uradništvo. Dopis zasluži tembolj našo pozornost, ker ga objavlja list, ki zvesto stopa po demokratski cesti ter obsoja vse, kar bi moglo „vredjati" rahločutna cen-tralistično-demokratična ušesa. Naj slede tukaj nekateri odlomki: „V evropsko urejenih državah je temelj administracije neodvisni uradnik. Uradnik mora uradovati po zakonu in po administrativnih predpisih. Prebivalstvu morajo biti poznani predpisi vseh uradov, s katerimi ima posla, tako da ve že vnar prej, kako bo uradnik odločil. To je prvi predpogoj administracije, v katero im« narod zaupanje. Drugi predpogoj uprave je, da se smejo in morajo uradniki v vsakem slučaju držati strogo svojih predpisov, da so v izvrševanju predpisov neodvisni od samovolje. V Avstriji in drugih državah ni vplivala izprememba v vladi na delovanje uradništva. Ti so ostali nemoteni na svojih mestih kljub nebrojnim izpremembam dunajske vlade. Uradnik je bil neodvisen, imel je svojo pragmatika. Sedaj pa nova vlada v Beogradu razdira temelj pravičnega in poštenega uradnika. V Srbiji so bili z ukazi vsi srezki načelniki, ki niso strogo radikalnega mišljenja. odslovljeni m na njih mesto postavljeni strankini zaupniki itd. . . . Način mišljenja vlade v pogledu uradništva je popolnoma balkanski ali pravzaprav, azijatskl. Po tej mentaliteti nima uradnik naloge, da čuva zakon, da ščiti interese države in naroda, da čuva avtoriteto države, nego uradnik je eksponent vladajoče stranke: uradnik mora biti pred vsem strankar, mora čuvati interese stranke tudi v slučaju, da bi gazili državne interese... Vlada ne pomisli ni za trenotek, ali je ta ali oni uradnik sposoben in kvalL . ficiran za dotični urad, ampak vpraša se samo, kakega političnega mišljenja je. Ako je pristaš vladne stranke, ostane na svojem mestu, oziroma mora čimpreje avansirati, ako pa je nasprotnega mišljenja, mora brez usmiljenja na cesto. Po srbskem zakonu ui predpisana ni-kaka kvalifikacUa za »radništvo. Navaden priprost »radnik, ki zna pisati, more postati sekcijski načelnik. Nikakor ni treba, da bi absolvirai vse stopnje uradniške karijere, nego minister postavi lahko dvajsetletnega fanta, ki je mogoče absolvirai par gimnazijskih razredov, takoj za okrajnega glavarja ali celo sekcij-skega načelnika. Ako hoče napraviti uradnik karijero, ni treba, cla je izobražen, da pozna svojo stroko, da je priden in pošten; biti pa mora zvest pristaš vladne stranke in karijera mu je zagotovljena. Take azijatske razmere vladajo pri nas. Nemogoče je pričakovati od uradni-štva, da bo izpolnjevalo svojo dolžnost, ako vlada razpolaga ž njim kakor z živino. Nemogoče je zahtevati od uradnika poštenosti v uradu, ako ga lahko vlada vsak hip vrže na cesto, ker ni uradoval strankarski.-' Do tekaj .Jugoslavija". Izpustili smo iz citata ost, naperjeno oroti sedanji vladi, 'ker iz izkušnje vemo, da so si stari in novi Vladale!" precej podobni v Vladanju in podeljevanju pravic uradništvu; V tem nas prepričuje tudi zadnji odstavek dopisa, ki nam slikovito odkriva, kaj se je uradnikom nadejati od kake nove „bas; nevtralne vlade". „Ta bo namreč pomedla s temi strankarskimi agenturami in zopet vzpostavila prejšnje uradnike!" Nadaljevala bo torej toliko ožigosani sistem bivših vlad in postavila zopet nedolžne uradniške žrtve na cesto, na njih mesta pa postavila „bas svoje nevtralne" somišljenike. In tako ad. mfinitem. Gorje državi, ako ne napravimo konec temu azijat-skemu običaju! Ali moramo res sedaj, ka se je ustanovila toli zaželjena Jugoslavija, obrniti vse na glavo, narediti kozle za vrtnarje? Kar poroča „Jugoslavija", je novost samo za nas, ki smo bili navajeni vse drugačnih urejenih razmer; ni pa nikaka novost za srbijanske uradnike, ki so vzrasli v takih običajih in ki bi se. le težko navadili naših rednih. Novost je pa za naše čitatelje, da so slovenski in hrvatski predstavniki izrekli svoj jugoslovanski „amen", ko so se ti zlotvorni običaji razširili na vso našo državo ter se je tako poazijatila evropska kultura. Pri Srbih ni bilo nič navadnega, da je bivši sekcijski aačelnik, ko je nastopila nova vlada, bil potisnjen za zadnjega pisača, ta pa na mesto prvega. Ko se je vlada zopet menjala, se je obrnilo tudi kolo in šef in pisač sta zamenjala svoja mesta. Prava idila, katere si pa mi ne moremo in ne smemo želeti, ker bi tak sistem temelju države-zvestemn in poštenemu uradništvu — iz-podnesel tla, in smrad korupcije*, goljufije in nepoštenosti bi se razlil čez vso Jugoslavijo. Poštenost bi kar čez noč Izginila. Gorje bi bilo državi, ki bi slonela na takih temeljih, pri katerih bi veljal le bakšiš in politično somišljeništvo. Ta sistem pa ni ostal samo na papir-jti, temveč se je začel že izvajati. Ne da bi se bila mešta razpisala, kakor je to navada v vsaki ustavni državi, so se popol-nila predvsem mastna mesta pri centralah. Tu so namreč ljudje, ki mero jemljejo in mero dajejo. Gledalo se je pa za to, da na centralna mesta prklejo le „pouzdani činovnici" in naj so ti tudi brez šol, brez strokovne vednosti in brez kvalifikacije —. saj je to po srbskem običaju le nepotrebna navlaka! Ni se tndi čuditi, da so ti centralni merodajalci skoraj brez izjeme — srbijanskega plemena, samo radi lepšega sc je semtertja postavil kak hrvatski ali slovenski brat, da more gledati, kako se deli pravica ter — molčati kakor grob, ker zaman bi bil posamezni glas proti večinski samovolji. Naši poslanci se za take „malenkosti" menda sploh niso brigali in so dovolili, da se azijatske uradniške cvetke presaja na evropski vrt. Videči nebrižnost in samo-dopadajenje slovenskih in tudi hrvatskih predstavnikov, je prišel za radikalce pravi moment, da so mogli vtihotapiti po širni Jugoslaviji svoje agente brez kvalifikacij ter jih namestili na mesta, ki po prirodi pristojajo starejšim, strokovno veščim in šolsko izobraženim domačim uradnikom. Zgodilo se je to v nekaterih panogah z vso brezobzirnostjo in brez vpoštevanja razmer, očito teptajoč pridobljene pravice drugoplemenskih nameščencev in brez obzira na vse pritožbe prizadetih. Urad-nik-nestrokovnjak ne more ščititi niti državnih interesov, ako jih premalo umeva. Kot priljubljeno polis so si izbrali vojaštvo, in carinsko stroko. Carina je bil glavni vir dohodkov nekdanje Srbije. Tudi Srbija je Imela carinske predpise in tarifo, posneto po tostvarnih predpisih bivših centralnih držav. Vendar so pa ti predpisi mnogo zaostali za onimi rečenih držav ter so mogli morda uspešno se prilagati prilikam nekdanje državice Srbije z njenim malenkostnim prometom in neznatnimi potrebami. Presajeni na večji in svetovni promet, niso ti predpisi novim prilikam nikakor kos ter morejo le ovirati. Da bo zmešnjava še večja in oviranje prometa, obrta, industrije i. dr. še izdatnejše, so se prenesli v s i carinski predpisi, ki so urejali carinstvo v mali Srbiji, na veliko Jugoslavijo. Moč nekake carinske direkcije v Beogradu, ki je prej obsezala samo Srbijo, se je razširila na vso državo, druge finančne direkcije v posameznili pokrajinah so se pa v carinskem pogledu kratko-malo kasirale. Da se preokret „na boljše" le ne ustavi, se je koncem poskrbelo, da vsa višja carinska mesta v „osvojenih deželah" zavzamejo Srbijanci in če jih ni biio zadosti, so se kar hitro imenovali in namestili novinci kot — carinski strokovnjaki! Slovenski starejši, kvalificirani in strokovno vešči uradniki so se morali umikati iz zasedenih mest ter jih prepustiti mlajšim srbskim. Pri tem srečelovu je slovenski in hrvatski uradnik bil zadostno odškodovan s tem, da se ga je „imenovalo" za uradnika po srbskem sistemu. Pod novo vpeljano srbsko komando je slovenski in hrvatski carinar skoraj brez izjeme postal samo še orodje, s katerim se sme razpolagati in mu povbljno ukazovati. Na vse te krivice, ki se pod psevdo-jugoslovansko firmo uganjajo na merodajnih mestih,,pa naši modri predstavniki „modro" molče, kakor bi se ne tikale njih rojakov in prihodnjih volilcev. Gluhi so ti predstavniki na neštevilne pritožbe in proteste iz trgovskih, industrijskih in drugih krogov, ki vse zahtevajo, da se uvede' pravilno in promet ne ovirajoče carinsko posJovanje ter se s tem vsaj omili naraščajočo draginjo. Že lačna Avstrija se norčuje iz naše carinske uprave; ali naj še naprej čakamo, da se dosežejo modernejše in znosnejše razmere ^ Saj je že ultra-demokraška „Domovina" skesano pripo-znala, da so se v carinski stroki godile krivice slovenskim uradnikom ter je nedavno napovedala, da se bo kmalu odpo-moglo. Kaj se torej čaka? Ali naj se ves svet zgraža nad našim nazadnjaštvom in azijatstvom? Gospodje, stvar se mudi ini če ne bodete odpomogli tem resnim ne-prilikam pri raznih naših državnih upravah, nastane doba. ko se nam bodo smejale tudi — azijatske krave. Za dobro upravo. Ljubljanska „Domovina" nas je že parkrat napadla, ker smo ožigosali sistem, ki vlada v Srbiji in ki ga neki ministri šiloma uvajajo tudi v Slovenijo. Mnenja smo, da bi moral marsikak srbski minister priti v Slovenijo šele par let prakticirat, da dobi vsaj nekaj pojma, kako se uraduje in se uveri, kolik prepad zija med evropsko in balkansko državno upravo. Zdaj pa piše „Domovina" sama tako-le: „Iz Beograda prihajajo čudna poročila: vlada premešča, odpušča in namešča uradnike kar križem, kakor bi bil g. Stojan Protič še vedno ministrski predsednik, v majhni Srbiji in ne ministrski predsednik velike jugoslovanske države, S to zadevo se moramo malo pečati,, ker nikakor ni tako malenkostna, kakor- so ti morda na prvi pogled zdi in vsak molj; v tem slučaju bi bil greh. Uredništvo v bivši Srbiji ni posebno dobro in se posebno našemu niti primerjati ne da. Vzrok tiči v tem, da ni bilo nikdar, stalno, temveč vedno odvisno od vsakokratne vlade, ki so se pa med sabo prav pogostoma menjavale. V tem, da so se vlade menjavale, še ni taka nesreča, ker to se dogaja povsod, ampak nesreča ie bila v tem, da se je z vlado menjalo vedno tudi uradništvo, posebno politično, ker je vsaka vlada hotela imeti v političnih uradnikih v prvi vrsti svoje zveste strankarske pristaše, ki so svoje položaje v državni službi zlorabljali v stranliarske svrhe. Te razmere so bile nezdrave, ker uradniki na ta način niso služili državi, ki jih je plačevala in ljudstvu brez razlike strank, temveč so služili samo pristašem one stranke, ki je bila slučajno na vladi, kakor bi drugi državljani ne plačevali davkov in ne nosili javnih bremen. Tak okrožni načelnik, ali okrajni glavar, ki je od danes do jutri, dokler je pač njegova stranka na vladi, ne more izvrševati svoje naloge kakor bi jo moral, iz enostavnega vzroka, ker uradovanja ni navajen in ker mu je edina skrb delati strankarsko propagando, da bi njegova stranka ostala čim dalje na vladi in $ tem. tudi on na svojem mestu. V orvi vrsti so pa taki uradniki skrbeli za sebe, da pridejo do čim več denarja, ki ga bodo rabili potem, ko njihova vlada odstopi in bodo tudi oni — brez službe. V takih razmerah državna uprava ni mogla biti in tudi ni bila dobra. Upali smo, da v Jugoslaviji to preneha, in demokratična vlada je res prenehala s to zgrešeno prakso in pričakovati je bilo, da se na ta način utrdi in uredi tudi državna uprava v nekdanjih mejah male Srbije. • Pa prišel je Protič, ki se ni v Jugoslaviji cisto nič sp-emenil in misli, da je Jugoslavija še vedno majhna Srbija in vpeljuje v Jugoslaviji metode, v katerih je tako izurjen iz prejšnjih časov, podpirajo ga pa pri tem hrvatski narodno-klubaši. ki ga pridno posnemajo na Hrvatskem in preganjajo uradništvo na vse mogoče načine. Pri nas ie državna uprava še dobra, ker se držimo še vedno starih principov, da ima uradnik služiti samo državi ^ ljudstvu in da ga spremembe na vladi ni- Štev. 14. majo čisto nič brigati, ker dobiva plačo iz davkov, ki jo plačajejo vsi državljani brez razlike na strankarsko prepričanje. Protvč sc bc moral malo modernizirati. Da bi se pri nas udomačile njegove navade,, na to niti misliti ni, odpraviti se pa moralo te navade povsod, v vsakem posameznem delu nase države, ker ljudstvo zahteva in potrebuje dobro upravo, dobre uradnike, ker edino tako bo napredovala država in s tem rastla splošna blaginja.” Tako potrjuje ljubljanska „Domovin?44 vse tisto, kar je „Naš Glas44 opetovano grajal z željo, da se na korist dobre uprave odpravi. Srbijansko uradništvo :e še birokratičnejše kot je bilo nemško-avstrij-sko in srbijanska trma je včasih večja kot pruska. Učiti se nočejo, izprevideti, da kdo drug več ve in zna. tega ne marajo. Dasi se z našim uradništvom „niti mi-merjati ne da,44 mu vlade vsiljujejo Srbijance za šefe, ki nastopajo po svoji stari balkanski navad:'proti našim uradnikom. Mi smo na vse-te anomalije opozarjali prejšnjo demokratsko vlado, a bilo je, vse bob ob' Steno. V naših grajah so. videli le plemensko mržnjo, dasi smo neprestano dokazovali, da nam- gre-le za korist države in dobre uprave, da zahtevamo le odpravo bedastega, zastarelega birokratizma. sekatur uradništva in občinstva, protekcionizma in 'korupcije ter da zahtevamo čast večji sposobnosti brez, ozira na plemenske razlike. Srbijance nam je brat, ki ga najvišje cenimo kot vojaka-Junaka; kot- uradnika 'pa ga v splošnem ne moremo priznavati za svojega učitelja — nasprotno. mnenja smo, da se„mora srbsko uradovanje modernizirati, poevropejiti, prilagoditi našemu. Potem šele bo zavladal v državi tudi evropski red, prej pa ne. To so uvideli vsi slovenski in hrvatski ministri vseh strank, poslanci Slovenije in Hrvatske vseh barv, le Srbijanci tega Sc nočejo uvideti. In to obžalujemo iz skrbi za našo skupno domovino. Dokler Srbijanci Slovencem in Hrvatom ne bodo zaupali, 'dokler ne uvidijo, da po patrij..ll;a-ličncm načinu, ki je bil morda dober včasih v mali Srbiji, v veliki Jugoslaviji ni mogoče vladati in uradovati, tako dolgo ostane naša država brez dobre uprave. Zapostavljanje starejših napram mladim. Zadnji čas opazujemo iz imenovanj. Priobčenih v raznih uradnih in neuradnih listih, da se imenujejo pač mladi gospodje, ki so po preobratu vstopili v službo, da pa se ignorirajo starejši uradniki, skoraj bi rekel, ostentativno. — Ako se pomisli. Pod kakimi težavnimi razmerami so uradniki pred vojno služili v državni službi in da je celo konceptni praktikant služil po celo leto in še več brez vsakega vinarja Plače, da je dobival potem cela tri Leta ntali adjuturn K 82 na mesec, čakal na mienovanje v X. razred 5 do 6 let, da je nradnik med vojno vlekel kakor živina državni voz naprej, ves ubit in izstradan. Potem je gotovo, da se godi tem starejšim uradnikom, ki imajo 9 do 11 let službe, ve-‘om krivica, če se jih pušča Y istem raz-redu. v katerega je imenovan praktikant z t^no- in-dveletno službeno prakso. Danes mianK) nc-broj slučajev, da so imenovani v 9-razred oni praktikantje, ki so vstopili Pred letom dni šele v službo in imajo torej isto plačo, kakor uradniki z deset- do dvanajstletno službo. Tako omalovaževale starejših uradnikov vpliva skrajno _______________„NAS GLAS**___________________ demoraiizujoče, in naloga uradniškega društva naj bode, da sc temu postavi v bran. Mi iz vsega srca privoščimo mladim kolegom napredovanje in materijalno boljšo situacijo, ali želimo in zahtevamo, da se tudi starejšim pripoznajo koncesije. Sicer vemo, iz katerih nagibov se vršijo pri mladih napredovanja in da so le nekaka vaba, ki jih naj obdrži v državni službi, kamor že kmalu ne bode hotel vstopiti nobeden pametno misleč človek. Ali za starejše morejo biti ti nagibi popolnoma indiferentni. Mi zahtevamo, da «e nagradi tudi faktično delo v uradu, da se nam odškodujejo ona leta, ki smo jih pre-stradali brezplačno v službi in đa se respektira tudi število službenih let. — Danes imamo polno takih sodnikov, političnih in finančnih komisarjev, ki imajo 9 do 12 let službe, a mnogo tudi takih, ki imajo 1 do 2 leti službe. Gospodje, ki so pri imenovanjih merodajni, se naj zavedajo, da mogoče s takimi imenovanji napravijo ambicijozne mlade kandidate uradniške hierarhije, a da ubijejo moralno starejše uradnike, ki so na tem, da po svojem razvoju v službeni praksi razvijejo za korist držaVe svoje najboljše moči. Spričo takega ' postopanja ni čudno, če se rnalkontenti —• starejši uradniki oglašajo v časopisih za službami v privatnih podjetjih in preklinjajo uro, ko so vsto pili v državno službo — kjer napreduje danes le oni, ki ima visoke gospode za prijatelje, znance in sorodnike in ki razume hinavstvo, prilizovanje ali izsiljevanje. Gotovim gospodom starega avstrijskega kalibra pa še tudi bolj imponira lak in frak kot vsaka duševna kapaciteta. Ne vemo, ali hoče naša vlada reali-zovati pri imenovanjih načela, po katerih moramo biti vsi enaki v državni službi glede značaja in prejemkov, če tudi ne glede dela in odgovornosti, oni, ki so šele vstopili in se učijo šele sukati konceptno pero in oni, ki so jim že v službi osiveli lasje. Kakor se vidi, je skrajni čas, da se izda že vendar enkrat službena pragmatika, ki bode določala pravice in dolžnosti vseh po isti meri in stavila gotovim strankarskim krogom meje, da nč zlorabljajo svojega vpliva na imenovanje državnih nastavljencev in da ne razširjajo med uradniki nezadovoljnosti, ki razjeda temelje nove države. Rak-rana. „Slov. Narod44 je dne 4. f. m. priobčil članek „Ne rušite države!” Iz tega olank , posnemamo sledeči odlomek: Na čelo državne uprave bi se morali postaviti najsposobnejši izmed sposobnih, dejansko pa je bila pri oddaji upravnih mest merodajna ponajveč samo strankarska pripadnost. Vse stranke so skrbele samo za korita. Pri tem se je gospoda pri upravnem aparatu še menjala, kakor prizori v bioskopu. Imamo namreč vsak mesec vladno krizo in vsak drugi mesec novo vlado. Vsaka vlada pa smatra za svojo prvo in glavno dolžnost, da spodi od jasli stare „jedce44 in jih nadomesti s svojimi „koritarji44. Pa tako je bil običaj od nekdaj na Balkanu. A nihče neče uvideti, da je to zlo, ki lahko upropasti .državo, Že leta 1906. je na kongresu v Sofiji sedanji češko - slovaški minister na-* rodne obrane Vaclav Klofač odkrito povedal v obraz Srbom in Bolgarom,' da je tak vladni sistem rak-rana. ki razjeda sicer zdravo telo mladih držav in jih Stran S. spravlja v propast. Klofačevo opozorilo je izzvalo takrat vihar ogorčenja in radi te dobrohotne kritike bi ga bil sedanji direktor sarajevske „Srpske Riječi” Stepo Kobasica skoro dejansko napadel. In če je bil ta sistem veliko zlo že takrat, kako poguben mora biti šele sedaj! Glavni pogoj za uspešni državni razvoj je brezhibno funkcioniranje upravnega aparata in kontinuiteta uprave same. Ako tega ni, zastaja državni stroj in od-pro se na široko vrata vseobčt demoralizaciji in korupciji. Da je to istina, vidimo in čutimo na svojem telesu. Brezbrižnost za državne in narodne interese, demoralizacija in korupcija zgoraj — na vodilnih mestih ima za nujno posledico ginevanje vsakega zaupanja v državno avtoriteto, kar povzroča v ljudskih masah vseobčo nezadovoljnost, splošno anarhijo, boljševizem, kaos. Ne postopa pa se tako samo v Beogradu, marveč tudi v Zagrebu, Sarajevu, Splitu in v Ljubljani. Tudi tu se menja upravni aparat vsake kvatre, zato j£ kaos še tem večji. A narod izgublja pri tem zaupanje in vero v državo, to tem bolj, ker uradniki v centrali zares store vse, prav vse, da ubijejo v ljudski duši zadnji sled še preostalega poverenja v državno oblast. Nešteta pereča vprašanja so, ki se rešujejo v Beogradu. Cesto je nujna rešitev teli vprašanj življenjskega pomena. Toda odpošlje se lahko deset prošenj in deset brzojavk, Beograd ostane molčeč kakor grob. Uradniški- mogočnik sedi na aktu, čakajoč brezdelno na trenotek, da ga prihodnja sprememba v vladi ne odpihne z njegovega mesta, in sprejema flegmatično vsako urgenco z malomarno pripombo: ,,iraa vremena, može .čekati!” 1 akšno postopanje' ostavlja hladnega in ravnodušnega, kdor je fatalist, naše , ljudi pa ogorčujo in vzbuja v njih neprijateljsko razpoloženje ne toliko proti vestnemu uradniku kot takemu, ker je večinoma nepoznan, kakor proti onemu delu našega naroda, kateremu pripada tak svoje dolžnosti zanemarjajoči činovnik. Jn ta nesrečni carinski postupak a svojimi pedantsko-ozkosrčnimi, najčešće pa naravnost nesmiselnimi določbami, koliko zla je že povzročil, koliko škode je že zadal naši državni misli! Saj morda carinski zakon sam na sebi ni tako slab, dasi se zdi na prvi hip docela srednjeveški, ako ne predpotopen, ali večina tistih; ki ga izvajajo,'so ljudje, katerim so se vsled topega birokratizma že skisali možgani. Sicer bi bilo, nemogoče, da bi uganjali take bedastoče, ki so pri nas sedaj na dnevnem redit dan za dnevom. Strogost, ki je umestna, odobru-jemo, neizprosnost tudi, da bi pa bilo zlonamerno šikaniranje strank umestno in v interesa finančnega ministra in države, do tega nazirar.Ja pa se ne moremo povzpeti. __ Ako zacarinjujcjo danes ne samo knjige, marveč že celo brezpomembne inozemske časopise, zahtevajo, da je naslovnik pn tem postopanju, katerega izvršujejo trije ali Štirje uradniki, sani navzoč, da more takoj na licu mesta odšteti predpisano carino v znesku — 65 vin., potem se ni čuditi, da zacarinanjc tako brzo napreduje, da stoji na obmejnih postajah na stotine tovornih vagonov ter zavira, ako ne onemogoča, vsak promet. A promet je danes predpogoj zdravega razvoja. To dela slabo kri, povzroča nevoljo, vzbuja nezadovoljstvo in podpaljuje tiste strasti, ki so jih pred vojno tako vešče in spretno znali gojiti in podpihovati gotovi činitelji in življi. Treba je samo neznatne iskrice, da se ne zaneti pravcati požar teh strasti. In taksne iskre švigajo z vseh strani, M. Milesnić (Bjelovar). Odmora nam treba. Motto: Haj, što činovnik još se drži, kraj svih zSla — Nada ga je uzdržala, njojzi hvala! U članku pod gornjim naslovom, iza-šlom u »Činov. Vjesniku« od 23. lipnja 1919., obrazložio sam. kako smo se činovnici za trajanje prošlog svjetskog rata izrabili i kako bi bilo potrebno, da nam se osjeguraju izmjenični godišnji dopusti, a uredovanje o blagdanima i nedeljama obustavi. Od tada su se tri vlade promjenile i nijednoj nije palo na um. da ispuni te naše želje, molbe, potrebe, zahtjeve ili kako bi im već dao ime. Zar mislite, da je makar koji od ovih „mjerodavnih" kod vlade taj članak pročitao ili uopće o njemu što saznao? Niti govora! Zar će si takav, jedan ..mjerodavni", sve da je i začuo za ta i naš vapaj, uzeti to ad referendum"? Zar si je mislio, da se to i njega tiće, da je i on u plejadi činovničkih bijednika?! Samo ću upozoriti jadanje »mjerodavne faktore« na činjenicu, da smo od ono doba za vođinu dana stariji ali i poderaniji. bez obzira na to, da smo se i previše demokratizirali. Kad već svakodnevno radimo po 7 slati, to imademo pravo \ na odmor i oporavak. — pa eto sam Bog kaže: šest dana radi, a sedmi t. j. nedelju posveti odmoru. Mi tražimo, da živimo kao pobožni krščanski liuđi. A glede dopusta, donaša eto »Naš Glas« od 25. marta 1920 noticu. da je poštansko ravnateljstvo u Ljubljani u svom đjclokrogu svima namještenicima dozvolilo zamjetiične dopuste. Pa zar .je to ravnateljstvo kompetentnije nego li zagrebačko pb. ravnateljstvo ili recimo nag banski stol odnosno naša vlada? Zar nam zbilja u svemu moraju Slovenci prednjačiti? Pa dokle će onda vrijediti, ovaj po Zmaj-Jovanu udešeni, i pod naslov stavljeni motto? Položaj slov. in hrvalskih carin ar jev. Za kulturno državo sramotne in neznosne razmere, ki so jih posebno deležni slov. in hrv. carinarji, razmetani po širni Jugoslaviji zaradi ozkosrčnega centralizma carinske uprave, ki proti sklepu min. sveta tudi vsa osebna vprašanja rešuje iz centralističnega in povsem plemenskega vidika, so uprav tipičen primer, kako se ne sme in ne more pri sedanjih zamotanih razmerah upravljati tako važno in prostrano finančno panogo. Uprava jo že sainaposebi bolehava; da pa. postane Še bolj nezmožna in da ni morda več daleč čas, ko se njeno kolo ustavi, se rešujejo vsa osebna vprašanja s povsem napačnega plemensko-Strankarskega stališča. Te kričeče razmere so obenem resno svarilo vsem ostalim strokam javnih nameščencev, ki še niso okusile dobrot centralizma, da se jih branijo z vsemi razpoložljivimi, pravnimi sredstvi. Ker »dobrot«, ki se delijo slov. in hrv. carinarjem v obliki vedno se ponavljajočih preterirani, vseh mogočih premestitev, brzojavnih upokojitev in podobnih odreditev, si pač nihče ne želi. Slov. in hrv. carinarji so bili milostno sprejeti v stalež srbskih uradnikov, — dasi centralna oblast nima glede osebnih vprašani glasom citiranega sklepa prav nikake ingerence. Bodi resnici na ljubo ugotovljeno, da od tega časa traja popolna stagnacija v napredovanju. Tembolj pa deluje tajna sila pri zapostavljanju in premestitvah. O vsem tem se je že večkrat razpravljalo v »Našem Glasu«; vendar razkrinkavanje neprilik ne najde odmeva v Beogradu. Vse dosedanje delovanje centralizirane car. uprave se je prav slabo obneslo in pokazalo, da centralizem, kakor ga umeva centralna car. uprava, lahko dovede državo do propada, upravo pa v absurdnost. Nezmožnost nam najbolj dokazujejo ponavljajoče se pritožbe zoper po-slov..nje te uprave po povsem nemodernih. vsak reden promet ovirajočih predpisih. Nič manjše niso pritožbe slov. in hrv. carinarjev proti sedanji upravi in njenemu sistemu. Splošna nezadovoljnost je že dosegla vrhunec. Tako ne more iti dalje, ker mora vsaka absurdnost in anomalija imeti svoj konec. Zato se mora sedanja oblika centr. car. uprave čimpreje podreti, ker sicer mora iz sedanjega kaosa nastati polom. Dolžnost naša je, da poklicane činitelje v Sloveniji — v Beogradu menda sploh nc slišijo — opozorimo, da vendar narede konec samovoljnosti odgovornih faktorjev v centralni car. upravi. Dvanajsta ura se bliža! Brez' nadaljnega razmotrivanja stavimo poklicanim činiteljem naslednja vprašanja in jih prosimo nujnega pojasnila: Kdaj bodo izvršena imenovanja (napredovanja) slov. in hrv. carinarjev? Koliko časa bodo še morali opazovati, kako napredujejo le pripadniki enega plemena ozir. stranke ter zasedajo vsa važna in dobro dotirana mesta, dasi so mlajši po službenih letih, a se potiska slov. in hrv. carinarje v kot? Ali je tako razumevati enakopravnost? Kdaj bodo deležni slov. in hrv. carinarji vodilnih mest, ki so starejši in vsaj toliko sposobni? Kdaj sc namerava odpraviti dosedaj izvršene samovoljne premestitve, ki govore vse proti interesom službe? Kako se namerava odškodovati uradnike, ki so zaradi nikjer utemeljene premestitve in nedostajania stanovanj prisiljeni živeti ločeno od svojih družin? Kdaj se namerava urediti odškodnina za spremstvo ekspresnih in brzih vlakov, kdaj za vršitev nočne službe, katerih pristojbin uradniki že od julija 1919 niso prejeli? Kdaj se namerava likvidirati selilne troške v izdatkom odgovarjajoči višini? Primerov dovolj!, Kdaj se bo rešilo nebroj osebnih prošenj, kdaj vpoštevalo utemeljene razloge? Kdaj se namerava odpraviti ustavne države sramotno oddajanje službenih mest brez razpisov pod roko? Kako sc utemeljuje ustavitev stanarine ? Kako je z brzojavnim potom odrejenimi upokojitvami slov. carinarjev in s čim se utemeljujejo? Takih kdaj in koliko hi se moglo staviti še nebroj. Toda že iz navedenih je do- ....... ....... volj razvidno gorje, ki ga morajo slov. ia hrv. carinarji prenašati vsled nezmožnosti centralne uprave. Sodbo naj si napravi vsakdo sam; v prid uprave ne more izpasti. Suženjsko stanje mora ponehati, neznosne razmere se morajo odpraviti. Apeliramo na vse naše pokrajinske oblasti, naše politike, ki jim strankarska strast še ni zamorila pravnega čuta, na vso pošteno javnost, da energično priskočijo na pomoč in narede konec nevzdržnim razmeram. Potapljajoče treba rešiti, ker sicer ni več daleč čas, ko se bo začelo uvajati take centralistično-balkanske razmere tudi v druge upravne panoge ter poskušalo iz Beograda povsod diktirati voljo radikalsklh faktorjev, ki ne morejo umeti nalog današnjega C..3a ter te istovetijo z malenkostnimi potrebami nekdanje Srbije. V upravi treba uvesti razmere, Id so primerne modernim časom! Vestnik. Društvo poštnih uradnikov in uradnic v Ljubljani je poslalo dne 29. marca u L deželni vladi v Ljubljani sledečo prošnjo: Dne 19. januarja 1920 je izročila tamošnjemu predseclništvu depntacija zgorajšnjega društva osebno spomenico, v kateri smo med drugimi prosili, da se vse nepragma-tično uradništvo poštne uprave imenuje s 1. januarjem t. 1. za državne uradnike. Enako resolucijo smo obenem poslali kr. vladi in ministrstvu pošt in brzojavov v Beograd ter predložili poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani. Prepise tega sklepa smo dalje izročili dne 11. februarja t. 1. slovenskim političnim klubom parlamenta s prošnjo, da bi se vsi slovenski poslanci zavzeli za podržavljenje razrednih poštnih uradov v Sloveniji in njih osebja. K temu si dovoljujemo še pripomniti,' da jo ministrstvo za ustavotvorno skupščino in izenačenje zakonov v Beogradu naše želje že z odlokom z dne 22. julija 1919 št. 230 in od 14. oktobra 1919 št. 230 načeloma priznalo, izjavilo se je oa, da jih bo ob priliki splošnega urejevanja vseh uradniških odnošajev upoštevalo. Ker se pa tozadevno do danes ni še ničesar ukrenilo in se splošno urejevanje vseh uradniških odnošajev od termina do termina zavlačuje tako, da tudi nova službena pragmatika ne bo v doglednem času izšla. prt>-simo kraljevo vlado, da ves svoj vpliv pri osrednji vladi v Beogradu zastavi v to, da se nam da, kar smo že davno zaslužili in česar so tovariši v drugih, iz bivše Avstroogrsko nastalih državah že pred letom cini MU deležni, to je imenovanje za pragmatične uradnike na podlagi službene pragmatike iz leta 1914. Končno šc pripominjamo. da so prizadeti, katerih je okroglo 80 % vsega poštnega uradni-štva. do skrajnosti razburjeni, posebno še ob mejah naše domovine, kjer tovariši vidijo, da njih sosedje bolje napredujejo kakor mi v Sloveniji, zato se je bati. da bodo vsled tega omalovaževanja, "’-ezira-nja in zapostavljanja prekoračili meje skrajnosti, zakar pa naše društvo že vnaprej odklanja vsako odgovornost. Tudi plebiscit lahko pri tc„. občutno trpi, ker ima poštar z ljudstvom nafvečjl stik hi tudi ypliv. — S predstoječo vsebino se Zveza poštnih organizacij popolnoma strinja, jo priporoča in je pripravljena zahteve uradništva poštne uprave z vsemi dopustnimi sredstvi v polni rne^i "(vlnirati. 29. odborova seja društva državnih nameščencev se jc vršila dne 31. marca i L Živahna je bila debata o zvišanju dravinjskih doklad in nabavnega prispevka. Na dan 15. aprila se skliče laven shod, na katerem povemo, kaj zahtevamo vsled neznosne draginje. Občni zbor se vrši 22. aprila in se je izvolil poseben odsek, da pregleda nova pravila. Savez državnih namještenika za Oal- macihi. Državni namještenici, koji iiijcsu organizirani, ne samo što neće uživati nikakve blagodati isposlovane od organizacija. no neće biti ni 'članovi potrošnih zadruga. koje ustrajamo, nit će moći reflektirati na razdiobu hrane, koju bude postizavao savez odnosne potrošne zadruge ili njihove filialke. Svi dakle drž. namještenici (aktivni i umirovljeni), ako hoće da uživaju blagodati organizacionog rada, moraju da pripadaju savezu državnih namještenika direktno ili indirektno. Ako imaju svoju stručnu ili klasnu organizaciju, koja je u Savezu, morajo istoj pripadati, te stručna ili klasna organizacija plaća savezu zh svakog člana po 1 K mjesečno (za udove i siročad 50 para). Oni pak, koji nemaju svoje stručne ili klasno organizacije ili ako takva nije udružena u savezu drž. namještenika, mogu da budu direktni članovi saveza i plaćaju 5 K mjesečno 1 to u području splitskog kot. suda direktno savezu, a po pokrajini kot odborima. Ovi dostavljaju pobranu članarinu savezu, u koliko im nije potrebita za na-miienje svojih potreba. U ovom pogledu upozoriti je kot. odbore, da za naniirenje vlastitih potreba, preporuča se u prvom redu sakupljanje dobrovoljnih prinosa u radosnim i žalosnim prilikama ili priredji-vanjern predavanja (Š 3 prav.), a u koliko to ne bi bilo dovoljno, pokrivati će iznimno još daljnje najnužnije troškove Savez. Novo odmjerena članarina stupa u život od 1. siječnja, te se može isplaćivati svakog mjeseca, a mora najdalje svakog trećeg ^mjeseca. Radi konačnog nredje-nja nužnog popisa svih državnih namještenika i radi potrebite kontrole, isplaćivanja članarine, poziva se stručne i klasne organizacije, da savezu drž. namještenika odmah dostave točni iskas svojih članova naznakom značaia i mjesta službe. Slični re iskaz dostaviti odmah i svi kotarski odbori popisav sve državne namještenike svog sudbenog kotara uz naznaku, osim navedene, i dali pojedini i kojoj organizaciji pripada. Svakako članovi, koji Pripadaju svojoj stručnoj ili klasnoj organizaciji, udruženoj u našem savezu, te sojo] moraju đa redovito plaćaju odnosnu članarinu, ne plaćaju kotarskim odborima nikakve članarine, osini ako nije skupština Zaključila iznimno kakvu članarinu obzi-Jom na osobite potrebe odnosnog kotara '8 4, 9 I. st. si. d. prav.). Ovom prigodom stavlja se na srce koli kot. odborima, toli Pojedinim organizacijama, širenje i potpo-*na?ap?c našeg rrlaslla. Kod organ; mcija tdogli bi se za to brinuti povjerenici od- nosnih organizacija (članovi šireg centralnog odbora) ili pak član, kojega organizacija odredi, a tako i kot. odbori imali bi odrediti zato jednog marnog člana. Preporuča se 1 suradnju te dopisivanje, koje mora da ide prama dogovoru Centr. Saveza, nreko pokrajinskih saveza radi kontrole odnosnih vijesti i članaka. Predsjednik I>r. Derado, tajnik prof. Katunarič. Občni zbor „Društva drž. uslužbencev kraljestva SHS za slovensko ozemlje" v Ljubljani se vrši 22. aprila t. 1. ob 7. uri zvečer v dvorani Mestnega doma z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Prememba pravil. 6. Volitev predsedstva in nominiranje delegatov v širši odbor. 7. Slučajnosti. V Ljubljani, 31. marca 1920. M. Lilleg, t. č. predsednik. , Nečuveno. V Sloveniji, ki tvori del demokratske države, se dogajajo nad slovenskimi in hrvatskim! carinarji s strani beograjskih eksponentov nepojmljive stvari. Za danes pribijemo le sličico, da se je tak eksponent osmelil brez vsakega disciplinarnega postopanja diktirati denarno globe uradnikom, ker šb pri vodji urada protestirali nad očividnlm zapostavljanjem in omalovaževanjem njihovega čina. Efekt: Denarna globa. Ta „vclekulturcn“ čin osvetlimo pobližje v oni prihodnjih številk. Poživljamo pa naša pokrajinska oblastva že danes, naj že končno posvetijo v „azijatske“ razmere. Draginja. Cene življemskih potrebščin naraščajo dnevno. V decembru nakazani — izsiljeni — povišek že tedaj ni več odgovarjal faktičnim cenam; naši časopisi so tedaj v nebroj noticah bobnali med svet povišanje plač, kar je bilo povod, da so se cene urno dvigale ter presegle povišek še pred njegovim izplačilom. Meseca februarja t. 1. srno imeli zopet boj, da so doklade ostale v prejšnji izmeri. Če primerjamo cene v decembru 1919 in marcu 1920, uvidimo, da so poskočile najmanj za 100 in tudi več odstotkov, doklade nam pa še v decembru niso zadostovale za kritje vsakdanjih življenjskih izdatkov; o nabavi obleke, perila, obuval itd. niti ne govorimo. Računati nam je z našimi sedanjimi dokladami in dobiti rav-, notežja v našem gospodinjstvu. Vsakdo bo rekel: Pri sedanjih cenah je to v primeri s plačami povsem nemogoče. Nastane sedaj le še vprašanje, kako razvezati vozel. Rešitev tega vprašanja ne sme delati nikake preglavice. Za to je edina pot: Ali doklade povišati primemo cenam. ali na naj vlada zniža cene oziroma nas izplača z živili, obleko itd., da moremo živeti ker živi ne moremo z našimi družinami v zemljo, in da se oblečemo, ker figovo pero ni več moderno. Razmiš- ljati o tem, če finance dopuščajo, ni naša zadeva. Aut Caesar aut nihil! Z zahtevami pa nikakor ne smemo več odlašati, ker je žc zadnji čas, da naše organizacije napram naraščajoči draginji podvzamejo vse potrebne korake in opozore merodajne drž. krmilarje! Beda je velika; odpo-moč nujno potrebna! Gospodarsko smo že itak uničeni. Kam plovemo? Javen shod vseh javnih nameščencev se vrši 16. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union. Naš žalosten položaj nas sili, da stopimo v javnost. Tovariši! Tovarišice! Udeležite se javnega shoda korporativno! Nihče ne sme izostati! Nastopimo Složna za svojo boljšo bodočnost! Pridite vsi brez izjeme! Podporno in pravovarstveno društvo državnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani vabi vse člane na važno posvetovanje, ki se vrši v soboto, dne 10. aprila ob 8. zvečer v, mestni posveto-valnici. Društvo ožltninskih uslužbencev za Slovenijo s sedežem v Ljubljani ponovno prosi poverjeništvo ministrstva financ za Slovenijo, naj bi se nas vendar že enkrat definitivno kot take priznalo in pragma-tiziralo po sistemu finančne straže. Ako pa čas še ni dozorel, da se nas ne more takoj prišteti v državni status, naj se pa nam od 1. januarja 1.1. dalje nakažejo draginj-ske doklade in enkratni nabavni prispevek v višini že pragmatiziranih državnih nastavi j&ncev. Ker so nekateri v tej stroki že 20—30 let praktično, so točno svoj poklic izvrševali in so med nami gg. revi-denti ista opravila vršili ter so žc zdavnaj definitivni. Zakaj se ravno nas tako zapostavlja? Ali ni to vnebovpijočf greh? Mi s temi našimi dohodki ne moremo več živeti. Sila kola lomi. Lakota !e hud tovariš. o. U fond Saveza Državnih namještenika dopriniješe: Na počast uspomene pok. E. Katalinić dr. M. Skočič 100 K, profesor E. Katalinić 10 K; sudb. savj. Gipčić-Bragadin 20 K; na počast uspomene nok. L Senjanovića prof. Katunarič 4 K: na počast uspomene pok. majke prof. Tepića dr. Gjadrov 10 K; na počast uspomene pok. Viličića nadsvet. Pavičlć 10 K: na počast uspomene pok. majke Ive Antiče-viča sudb. savj. M. Cjpčič-Bragadln 40 K. Uprava zahvaljuje. »Samopomoč« v Ljubljani kupuje vsakovrstna živila in druge potrebščine v vsaki množini. Tovariši se prosijo, da poizvedujejo po takem blagu in posredujejo v prilog zavoda, ki delata v korist vsem javnim nameščencem. O zalogah, oziroma ponudbah naj se poroča naravnost »Samopomoč!« v Ljubljani. Vodnikov trg št 5, ki poravna radevolje vse stroške. 143 86 priporoča za nmogo-brpjen obisk. Pristna kava, cena in solidna postrežba. Stefan Miholič, kavarnar M ubijana - . Sv. Petra nasip. registrovunu zadruga z omejenim ::: jamstvom. ::: Posojila na osebni kredit: 6%. — Posojila na hipoteko: r)l/2%. — Mesečna odplavila. HanJ.ijsta posojila na več let: mali vraCevalui obroki. Piserna: Kongresni trg 19. ::: Uradne ure ed 8, do 12. uro. — Prospekti braz- plataio na raapoUgo. — Keaanml zakladi uad :a 500.001) K. - Hranilne vloge iViV ra A.Mihelič, Ljubljana • Šelenburciova ulica 1. ; . -----------------U3 : S Trgovina sščetinastimi Iz- J jj del ki. Galanterija in par- jj fumerija. Edina zaloga jugoslovanskih K V A R T kakor tarok, | g marijaS, whist,,primorka*. £ S.—-----------—raaaaane.....* Prva ugoslovanska zlatarsl:;! delavnica Fuchs —Šelenburgova uL 6. Kupujem staro SlatO GB SC^bCO po najvišjih cenah, priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. — Vsa popravila in nova riale se izvrSujejo v lastni delavnici ločno in solidno. — Kupujem staro zialo in srebro, istotako briljante in diamante. 20-3 1 S i tel) § Modni salon LJUBLJANA, j&l Zidovske! ul. 3, Dvorski trg 1. Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilenih klO» bukov, fepic in šumnikov za dama in deklice. Popravila tešno it* s«n©. Žalni kCobukl v««S° no v zalog!« «»ES*Ha : MOOMA s 3 Drogerija ,ADRUA‘ Fotomanafaktura 2,_s Parfumerija B. Čvančara Ljablja3 Isto s?a deaj ouralniiice, sapesl« Rfce !n srajce lovama IOS. RilCK Pj5®iJki S33p 1, ...... Grahka Salsufeaigna nika 1 PodruSnlee: MARIBOR - NOVO MESTO. ■ San'.., ■■■•■V.aa. B.H~BaasBH&fiBia.(aV.*aaainV>Viri«aii~9..i«~a«BI0 VELIKA 1^» “ ^“,^boo! BOGATA ' ZALOGA IZBIRA .rssst: usul H heiiie. s ^ modnega blaga. Sralc?, samomnitEOtraialBl.ntgaiitc i.t.tf. novejšem kroja. 8-3 rnKsiraMLU ICHWAB& BIZJAK LJUBLJANA, Dvorni trg, pod Narodno kavarno. »aa.aaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaan 9 ■ 3 H »aaaaaaaan aaaaa.»a»a. S 0 I : i I mrnmmm Društvo drž. uslužbencev kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev za s lov. ozemlje v Ljubljani. — Odgovorni urednik Makso Daka. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. .