Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2003 070(497.12 Ilirska Bistrica) si Si 8 6 o&art grafična dejavnost d.o.o. Tomšičeva 2.Ilirska Bistrica TISKOVINA Ilirska Bistrica, letnik XII - št. 150. - marec 2003 - cena 300 SIT POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA DORIS BRNE NAJBOLJŠA V ŽALCU V soboto, 8. marca je na mednarodnem turnirju v Žalcu, na katerem je nastopilo preko 330 tekmovalk in tekmovalcev je članica karate kluba SOKOL Doris Brne, dosegla rezultat kariere, saj je bila proglašena za najboljšo tekmovalko turnirja in je prejela pokal namenjen najboljši posameznici. Doris si je naslov najboljše priborila z zmagami v katah posamično in ekipno ter v športnih borbah ter tako osvojila 3 zlate medalje. V moški konkurenci je bil za najboljšega tekmovalca proglašen Ado Bogaljevič iz Karate kluba Grosuplje. Peter Šircelj TEKME PIONIRJEV V nedeljo, 23. marca smo šli ponovno na volišča. Tokrat smo, na referendumu odločali o dveh pomembnih temah. Prva je vstop v Evropsko unijo in druga je vstop v NATO. Kakor je za bistričane običajno je bila udeležba visoka - kar 64%. Za vstop v Evropsko unijo je bilo 88,95% volilcev ZA in 11,05% PROTI. Na referendumsko vprašanje o vstopu v NATO pa je ZA obkrožilo 68,76%, PROTI pa le 31,24% volilcev. Naslednji referendum bo verjetno kaj kmalu, ko se bomo odločali ali smo za to, da so trgovine odprte tudi ob nedeljah ali pa ne. STR. 10 NAPAD NA IRAK - CILJ NE OPRAVIČUJE SREDSTEV FINANČNE SPODBUDE DRŽAVEZA IZRABO OBNOVLJIVIH VIROV STR. 11 TEHNIČNI PREGLEDI IZ TIB TRANSPORT d.d. NA TIB STORITVE d.o.o. STR. 3 ^ CERKVENIK NOVO NA PLAČU * sveže ribe * zamrznjene ribhČM/* * školjke, raki * »bacala in bianco« * konzerve ^Steboarf44 579 ^ 14 AA ^HH POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 ŠPORTNIK LETA 2003 jpK PH WLM m JU gj§y|jH fifr Ser, m Dobitniki plaket Športnika leta 2002 z županom in predsednikom Športne zveze Računovodski servis Erik IMitš evic? ,v./7. Vojkov drevored 28, <5250 Ilirsko Bistrica Tel./Eajc.: 05-710 14 99, GSM: 040 838 520 PODJETNIKI ! Ali bi v vsakem trenutku radi vedeli: Kdo vam je dolžan? Kontu ste dolžni? S kakšnim dobičkom poslujete? Kako zmanjšati davke v okviru zakonskih možnosti? Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. PRIMORSKA POJE 2003 ČASOPIS SNEŽNIK VABI 1. 5. 2003 jSA * m Po dolgem času se nam bo zgodilo nekaj podobnega kot so bili stari dobri »Obrtniški dnevi«. Želimo pripraviti prireditev, ki bo omogočila predstavitev obrtnikov in podjetnikov, društev z bogato etnološko vsebino, zabavo za najmlajše, manjkati pa ne sme pestra kulinarična ponudba in obilo glasbe. Prireditev bo v četrtek, l.maja z velikim šotorom na »placu«. Dejavnosti bodo predstavljene na 90-tih sejemskih prizoriščih. Zato vabimo k sodelovanju vse šole, društva in neprofitne organizacije, ter vse tiste podjetnike, ki bi želeli najeti sejemski prostor za predstavitev svoje dejavnosti. Hkrati vabimo tudi vsa kulturna društva in posameznike, ki bi želeli sodelovati v zabavnem programu da polepšajo razpoloženje. K sodelovanju smo povabili tudi sosednje in obmejne občine in ker bo prireditev izjemno medijsko podprta, bo privlačna priložnost za sponzorje. Torej: vabljeni vsi, ki ste zainteresirani, da prireditev uspe! Informacije na tel.: 05/ 71 00 320 PRIDITE, IMELI SE BOMO FANJ! trn J »aUMlKi |leIeWR$l§9 KOREN JOŽKO mmm mšmiimmmmMmi Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 beseda urednika 007 Vsak o sebi misli vse najboljše. Ravno tako ponavadi misli, daje naredil vse kar je v njegovi moči, ter da je samo splet okoliščin - ponavadi nesrečnih- tisti, ki ga je privedel v določeno stanje. Problem pa ni, kako mi sami sebe vidimo, ampak kako nas vidijo drugi. Predstave drugih so tiste, ki lahko pripomorejo k pozitivnim premikom, saj običajno sami sebi ne moremo niti ne znamo pomagati. Če mislite, da pomoči ne potrebujemo, ste pa slepi, gluhi ali tako vase zagledani, da ne vidite, ne prsta pred nosom, ampak tudi lastnega nosa ne. Ampak vrnimo se k temu kako nas drugi vidijo. Na spletni strani občine.net dobimo naslednje podatke: Občina Ilirska Bistrica: leto ustanovitve: 0; površina: 0; naselja: 0; prebivalci: 0; zaposleni: 0; kmetje: 0; samostojni podjetniki: 0; brezposelni: 0. Boljše, da kliknete in da odprete kakšno drugo stran, saj če brskate naprej lahko vidite tudi, da ni opisanih projektov, razpisov, sklepov občinskega sveta in gradiv za seje, kar je po nekaterih občinah že običajno. Manjkajo tudi osnovni podatki o občini ter statistika občine. Mislim, da če to stran nekdo pogleda, si ne bo pomislil, da nimamo znanja in kadra, ampak, da smo površni in leni, ter da se ne potrudimo dovolj. Tako nas pač vidijo drugi, ki nam niso v »žlahti«, in ki niso naši politični zavezniki. Pred dnevi so nam predstavili strategijo razvoja občine. Dokument je popisal vse probleme, ki jih imamo in projekte, ki trenutno potekajo. Obrazložil nam je, da nimamo gospodarstva, kmetijstva, šolstva, turizma, in da, ko bomo vse to imeli bomo bili razviti. Super! Dokument nam je predstavil osnovo, da ljudje, ki živimo in delamo v Bistrici sploh preživimo, in da so nam zagotovljeni minimalni življenjski pogoji. Razvoj je pa čisto nekaj drugega. Je stopnja nad tem, kar nujno potrebujemo. Je dodana vrednost kvaliteti življenja in ustvarjanja v določenem okolju. In kakor je rekel eden mojih profesorjev »Tudi za enko moraš nekaj znati!«. Urednica mag. Milena Urh X._________________________________________________> SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE! Dragi bralci! Smo v času, ko je toliko zla v svetu, da smo že skoraj navajeni nanj. Pravzaprav smo se sčasoma navadili že prav na vse možno. Navadili smo se na slabe plače, navadili smo se, da plač sploh ni, navadili smo se, da ni možnosti zaposlitve, navadili smo se na vse možne bolezni, ki jih nosi s seboj industrija. Navadili smo se na vse, samo da za silo še živimo.Zato smo navajeni, da o nekaterih stvareh drugi mislijo namesto nas. Drugi naj mislijo o stvareh, ki se nas neposredno ne tičejo. O tistih stvareh, ki so postranske za naše preživetje. In teh postranskih stvari je kar nekaj. To je recimo vojna v Iraku, vključevanje Slovenije v EU in Nato, vprašanje lakote v Afriki ali izumiranje gozdov v Južni Ameriki,vstajenje Jezusa Kristusa, graditev damije v Ljubljani... Koga te stvari sploh zanimajo?! Zavedam se torej, da je moje pisanje o veselju velike noči in o našem upanju, veri, ljubezni, Cerkvi kot občestvu odrešenih... pisanje, ki bo morda sfrčalo mimo vaših oči. Pa vseeno, si ne morem kaj, da ne govorim o tem, kar me v notranjosti vznemirja. Torej: Kristus živi in hočemo ali nočemo je zaradi tega dejstva (če hočemo) konec naših obupovanj in nesmisla. Življenje je lepo, čeprav govori vsak dan vse več stvari proti tej trditvi. Življenje je smiselno in je vredno veselja. »Ja seveda!« boste rekli. »Ja«bom rekel jaz. Kajti, nič ni lažjega od prodajanja lepih fraz in kalupskih voščil v smislu: »Obilo pirhov in potic« in »Kristus je vstal, aleluja« ter »Veselo veliko noč«. Aja! V zvezi s to zadnjo, me že dlje časa zanima, pa prosim, da mi kdo razloži! Zakaj rečemo srečen božič in vesele velikonočne praznike in ne obratno? Verjetno zato, ker bi bilo obratno narobe. Zanima me tudi, zakaj pride toliko ljudi v cerkev za praznike in zakaj je blagoslavljanje velikonočnih jedil tako zelo pomembno opravilo? Da bi lažje razumel se za trenutek postavim v kožo kar nekoga in si rečem: Kakšno povezavo ima vse to z mojim življenjem? Verjetno bo zaužitje blagoslovljenih kinder jajčk očistilo mojo dušo grehov in bo za vsak slučaj še koristno za zdravje. Seveda so velikonočni prazniki (tisti veseli) zelo pomembni ker.... Ker, če ne drugega generalno očistimo svoje domove. To! To je konkretno sporočilo praznika! Ne pa tisto filozofiranje o Kristusu, ki je vstal in živi, ki hoče postati del mojega življenja, ki nas ima rad, ki zaradi tega tudi nekaj zahteva od nas, ki nas opozarja in svari pred grehom in nas vabi k življenju po evangeliju....To je tako zelo neuporabno in končno naj o tem rajši razmišljajo duhovniki in nune, saj zato obstajajo na tem svetu, mar ne! Tako kakor razmišlja Bush o vojni v Iraku in Karitas o revnih med nami, tako naj duhovniki razmišljajo o svojih stvareh in naj nas pustijo pri miru. Mi pa bomo ob praznikih še naprej barvali pirhe in pekli potice ter rezali slastno šunko. Jaz pravim: »Srečne velikonočne praznike!« In: »Razmislite, prosim!« Sašo Mugerli, kaplan 28. ZIMSKI POHOD NA SNEŽNIK V spomin padlim so položili spominski venec (foto: P. Nikolič) 8. marca je bil tradicionalni 28. zimski pohod na Snežnik. Kakor vsako leto je bil to velik uspeh bistriškega planinskega društva in izjemna športno - rekreativa in turistična prireditev, v kateri z ilirskobistriškimi planinci sodelujejo tudi društvo tabornikov, jamarjev, smučarjev, radioamaterjev, turistično društvo in kar nekaj pokroviteljev. Hkrati je bila to tudi priložnost za krajšo spominsko slovesnost padlim v Snežniških gozdovih. Med tisoči spomenikov in spominskih znamenj, ki izpričujejo zgodovinsko resnico narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda, je eno tudi na Sviščakih, pod mogočnim vrhom Snežnika. Spomenik je posvečen borcem Brkinske čete, Šercerjevi, Tomšičevi in Rabski brigadi ter borcem Istrskega odreda. Kot jev nagovoru udeležencem pohoda povedal slavnostni govornik g. Jože Vičič - predsednik ZZB - NOB Ilirska Bistrica, so Snežniški gozdovi skrivali steze in postaje partizanskih kurirjev. Notranjska primorska kurirska linija, je bila glavna povezovalka med slovenskimi in primorskimi voditelji upora. Tukaj je delovala tudi znamenita kurirska postaja P-l, na Ostrem vrhu pa skrita TV-18. Spomnil se je tudi kako je ta skupnost leta 1975, torej pred 28. leti skupaj z bistriškim planinskim društvom izvedla prvi spominski pohod na Snežnik. Planinsko društvo pa je ta spomenik, posvečen partizanskim enotam, ki so se tu borile, postavilo že leta 1951, torej pred 52. leti. Gospod Vičič je ocenil, da si pohod zasluži priznanje, z željami, da bi imel vsako leto več udeležencev. VESELJE DO ŽIVLJENJA TUDI V POZNIH LETIH Staranje človeka se začne že z njegovim rojstvom in se nadaljuje vse življenje. Čeprav je proces staranja pravzaprav malo znan, ostaja stalnica, ki traja vse naše življenje, zato se upravičeno lahko vprašamo: Kako naj posameznik v tem življenjskem obdobju, kljub umirjanju živahnosti in vedno pogostejših težavah z zdravjem, najde veselje in življenjsko energijo? Delni odgovor na to vprašanje lahko najdemo v razmišljanju in dejavnostih ljudi, ki so zaradi starostne onemoglosti in potrebe po pomoči, poiskali svoj drugi dom v domu starejših občanov. V vsakem domu predstavljajo skupnost ljudje, ki se med seboj razlikujejo po starosti in osebnih interesih. Med njimi so tudi taki, ki jih opredeljujejo edinstveni življenjski stili in različne potrebe izražene v hotenju po nečem več. Ta več se kaže v njihovi želji po ustvarjanju, aktivnem življenju v domski skupnosti, želji po novih doživetjih, vztrajnosti, neizmernem upanju in pogosto tudi v vračanju v svojo preteklost. Francka je natanko pred petimi leti prišla v Dom. Takrat je bila jesen in Francka je iz prepolne shrambe poljskih pridelkov, tako za spomin in slovo, odnesla prgišče boba. Shranila ga je v kozarec in ga postavila na poličko svojega novega doma. Vsakič ko se je njen pogled ustavil na rumeno rjavih »bobkih«, je oživel spomin na polje in travnike njene domače vasi. Ko je prišla pomlad se je otožnim pogledom na kozarec boba pridružil še nemir, ki ga pozna le človek zapisan zemlji. Bob ... zemlja. In Francka ne bi bila Francka, če se ne bi domislila "Bob mora vendar v zemljo!" In že je romal v posodo kjer ga je skrbno namakala. Že naslednji dan je bilo v Francka s krožnikom doma pridelanega boba posodi kar malo drenja. "Še je življenje! Sedaj mora v zemljo..." mi je presrečna sporočila. Seveda, bob mora v zemljo! Poiskali sva primerno posodo, jo napolnili z zemljo in Francka se je odpravila na balkon sadit bob. Potem je bilo dolgo tiho, vse do tistega dne, ko me je povabila v svojo sobico. 'Že raste, poglejte..." In res iz zemlje je kukalo kar trideset nežnih, zelenih kalčkov. Bob je vzklil. Po petih letih mirovanja in čakanja se je v Franckinem bobu prebudilo novo življenje. Ali ni to čudež, sva presenečeno vzkliknili. Bob je rasel, rasel, vzcvetel in odcvetel. Pokazali so se nastavki strokov in v prvih dneh julija je Francka bob že pobrala. Letina je bila primerna, pa tudi okus boba je bil pravšnji. Francka je bila to poletje presrečna. Posoda s posajenim bobom je postala njena njiva, na kateri je po tolikih letih ponovno ujela del svojega življenja... Dan pred odhodom na Krn, sem Mariji v smehu dejala: "Marija v Dom vam bom prinesla košček vaših krajev..." Nekaj blagega je ob teh besedah spreletelo Marijin obraz. Za hip je umolknila, potem pa mi je iznenada rekla: "Pajelte, zares mi boste prinesla." Ni me vprašala ne kaj, ne kako, preprosto razveselila se je. Marija mi je nekoč, že davno tega, povedala svojo življenjsko zgodbo. Rekla je, da je doma iz Ruta. "Leta sem presedela kot kokoš v kotu domače kuhinje, ker nisem mogla hoditi. Kaj vse sem počela, da sem se pri sedmih letih za silo postavila na noge. Nikoli nisem bila drugje kot v mojem Rutu. Pred tremi leti sem si zlomila kolk. Ker nisem mogla več gospodinjiti bratu, so me poslali v Dom. Od takrat nisem videla več brata, ne moje vasi...", mi je pripovedovala. Njen pogled se je osredotočil na odprte dlani, ki so ves čas najinega pogovora mirno počivale v naročju. Med prste se je ujela solza, prva, druga in vse naslednje. Dlan je postajala mokra. "Marija," sem jo tiho poklicala. "Ne, ne, ko bom shodila, bom šla nazaj v Rut. Veste vsak dan hodim s hoduljico, moram, moram,... - počasi bo šlo, počasi... Glejte da hodim..." Seveda Marija,« sem pohitela z odgovorom. Koliko hvaležnosti je bilo v njenem pogledu za te glasno izgovorjene besede in potem: "Shodila bom!" Ko sem odhajal iz sobe sem dojela Marijo v njenem premikanju s hoduljico, njeno vztrajno hojo vsak dan iz dneva v dan, iz meseca v mesec, na istem hodniku, v enakih razdaljah, gor in dol... Tudi v mojo zavest je prodrlo spoznanje, da je tam nekje daleč Rut, Marijin brat in Marijino vse... To sta le dva izmed mnogih utrinkov iz življenja stanovalcev Doma starejših občanov. Utrinkov, takšnih in podobnih pa je še nešteto. Vsak dan znova jih utrnejo ljudje, ki se ob majhnih stvareh znajo veseliti življenja in s svojim veseljem polnijo tudi srca tistih, ki jim prihajamo naproti. Mira Lenarčič, dipl. soc. delavka DS O Ilirska Bistrica TEHNIČNI PREGLEDI IZ TIB TRANSPORT d.d. NA TIB STORITVE d.o.o. Že s sprejetjem Zakona o varnosti cestnega prometa v letu 1998 je na TIB Transport d.d. iz Ilirske Bistrice nastala ideja po ustanovitvi nove družbe. Tako je maja 2002 ustanovil hčerinsko družbo TIB Storitve d.o.o., kjer lahko stranke na enem mestu opravijo vse dejavnosti ob registraciji vozil. Povod za nastanek te najmljajše hčerinske družbe ilirskobistriškega Transporta je bila med drugim tudi prepoved opravljanja tehničnih pregledov za lastna vozila, kar je bilo za največjega slovenskega avtoprevoznika nevarnih snovi velik problem. Ker lastniki vozil ne potrebujejo le tehničnih pregledov, ampak še marsikaj drugega, so v podjetju Tih Storitve preteklo leto od Ministrstva voznikov, ki takšno blago prevažajo. Predpogoj za pregled omenjenih vozil sta testnostni in tlačni preizkus cistern, ki so ga do sedaj opravljali le inšpektorji za parne kotle. Tudi tu so dokazali svojo strokovnost in sposobnost ter od Ministrstva za gospodarstvo prejeli ustrezno pooblastilo. Strokovno usposobljena svetovalca strankam svetujejta v skladu z Zakonom o prevozu nevarnega blaga. Sklenjene imajo tudi pogodbe za svetovanje z matično družbo TIB Transport in drugimi izvajalci prevozov nevarnega blaga. Na tehničnih pregledih so po končanih obnovitvenih delih odprli prenovljene in večje prostore z več odjemnimi mesti za kupce. Vgradili so novo tehnično opremo in s tem zavarovanja vozil. V želji, da bi čimbolj zadovoljili naše stranke, smo namestili POS avtomate in začeli poleg Zavarovalnice Triglav, Slovenica in Adriatic sodelovati tudi z Zavarovalnico Maribor. Našim kupcem sedaj nudimo celovito storitev registriranja in zavarovanja vozil v cestnem prometu na enem mestu. Celotna investicijska vlaganja v prenovo prostorov in opreme za tehnične preglede so po besedah direktorja TIB Storitve d.o.o. Danila Štembergarja znašala preko 60 mio SIT. Formalno se je celoten projekt prenove in prenosa tehničnih pregledov iz družbe TIB Transport na TIB Storitve zaključil z izdajo odločbe Ministrstva za notranje zadeve, ki jih pooblašča za opravljanje tehničnih Na podjetju TIB Storitve d.o.o. lahko na enem mestu Celotna investicijska vlaganja v prenovo prostorov in opravite vse potrebno za registracijo vašega jeklenega opreme za tehnične preglede so znašala preko 60 mio konjička. SIT. Za notranje zadeve pridobili Pooblastilo za opravljanje pregledov v°zil, ki prevažajo nevarno blago, in Pooblastilo za usposabljanje izpolnili pogoje, ki jih narekuje nov Pravilnik o tehničnih pregledih, ter začeli z izdajo registrskih tablic in sklepanjem pogodb za kasko pregledov motornih in priklopnih vozil. Tehnične preglede so kot TIB Storitve začeli opravljati 12. marca letos. K. M. NAJBOLJŠE JE BILO NASE KISLO ZELJE IN REPA V Šentjurju pri Celju je na Kmetijski in gospodinjski šoli, 13-02.2003, potekala tradicionalna Prireditev ‘Dan kislega zelja in repe’. Prireditev vsako leto v različnih krajih Slovenije organizira Zadružna kmetijska družba v sodelovanju z drugimi organizatorji. V letih 1998 in 1999 je bila soorganizator ‘Dneva kislega zelja’ Kmetijska svetovalna služba Ilirska Bistrica. Prireditev je bila v Rečici in Ilirski Bistrici. Prireditev je sestavljena iz 'zobfaževalnega dela,organoleptičnega ocenjevanja vzorcev kislega zelja in repe ter Podelitve priznanj za najboljše dosežke iz pretekle sezone. Na posvetu v Šentjurju smo Poslušali predavanja različnih strokovnjakov. Seznanili smo se z izborom sort zelja za kisanje, primernostjo slovenskih sort za ekološko pridelovanje, pomenom kislega zelja v prehrani... Za pridelovalce kislega zelja je bilo še posebej zanimivo predavanje, k' ga je pripravil predstavnik Zdravstvenega inšpektorata RS, z naslovom Pridelava živil rastlinskega izvora z vidika zagotavlj anj a varnih živil. Predstavljeni so bili bistveni pogoji za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti živil, ustrezna ureditev prostorov za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji in posebni pogoji za proizvodnjo kislega zelja in repe. Kmetijska in gospodinjska šola Šentjur nam je pripravila tudi odlične jedi iz kislega zelja in repe, poslušalci pa smo lahko dobili tudi natisnjene recepte v zgibanki, ki smo jo prejeli ob tej priložnosti. Po končanem izobraževalnem delu je sledila podelitev priznanj za najboljše ocenjeno zelje in repo letine 2001. Bistričani smo lahko ponosni saj smo pri ocenjevanju treh različnih izdelkov dosegli vsa prva mesta . Za ribano kislo zelje j e bil najbolje ocenjen vzorec Matko Vladimirja iz Dolnje Bitnje, prvo mesto pri ocenjevanju kislih glav je prejel Volk Alojz iz Zarečice, Matko Vladimir pa je dobil tudi priznanje za najbolje ocenjeno kislo repo. Po podelitvi priznanj je sledilo organoleptično ocenjevanje zelja in repe letine 2002. Upamo, da se bodo bistriški zeljarji tudi v prihodnje tako dobro odrezali. Kmetijska svetovalna služba Ilirska Bistrica Rafaela Žejn Iliriade NA BURJI SVET STOJI (IN NA SNEGU PADE) V zraku je bitka. Vojske so pripravljene, jarki izkopani. Na eni strani praktično vsa bistriška politična srenja, leva in desna, mlada in stara, na drugi strani pa tisto, čemur ljubkovalno rečemo civilna družba, v tem primeru okoljevarstveniki. Frontna črta: Milanja. Občinski svet z veliko večino glasov sprejme usmeritev, da se na Milanji postavijo vetrne elektrarne. Okoljevarstveniki postavijo internetni forum (www.sneznik.net/forum), kjer se pojavljajo argumenti proti in (manj) tudi za ter poleg tega ustanovijo iniciativni odbor za boj proti tej ideji. Pridobivanje električne energije s pomočjo vetra se šteje za “čisto” energijo in ga mama Evropa podpira, celo striček Sam razmišlja v tej smeri. Tako je seveda ta oblika pridobivanja energije deležna velikih subvencij in drugih blagoslovov. Po drugi strani pa nasprotniki zatrjujejo, da gre za energetski vir, ki porabi daleč največ prostora na enoto proizvedene energije. A človeku se ob tem zastavi logično vprašanje. Kaj bo od tega imela naša lokalna skupnost, svet pod Snežnikom? Ali povedano drugače; če postavimo na eno stran izgubo naravnega prostora (ki sedaj sicer ne služi nobenemu ekonomskemu namenu) in na drugo stran blagodati vetrnih turbin, se vetrnice odrežejo bolj klavrno. V zadnjem času se po svetu plazi koncept imenovan trajnostni razvoj. Kar ne pomeni, da pustiš vse stvari takšne kot so, ampak da pretehtaš vse pluse in minuse, ko se odločaš o posegih v okolje. Verjetno j e res, da nekje v Sloveniji vetrne elektrarne bodo. In zakaj potem ne v Bistrci? In zakaj pa ja? Bomo pridobili delovna mesta? Bolj malo. Bomo dobili kakšno rento? Ne da bi se vedelo. Bo elektrika cenejša? Dajte no. Bo to imelo blagodejen učinek na razvoj drugih podjetij? Pa ja de. Torej naj bi naredili uslugo ljubljanski j ari gospodi in podjetju za elektro distribucijo, ki bo potem elektriko dilalo v Italijo, kjer so cene baje dobre? Težava je v tem, daje tak poseg v okolje nepovraten. Torej, če bi se nekoč zgodilo, da bi naši zanamci pogruntali kakšno boljšo možnost uporabe tega prostora, se bodo lahko obrisali pod nosom. Eden od redkih vzvodov za upravljanje s svojo usodo, ki jo imajo občine v naši ultra centralizirani državi, je urejanje prostora, ki je izvirna pristojnost lokalnih skupnosti. Pri nas se akti o urejanju prostora spreminjajo ad hoc, odvisno pač od trenutno zainteresiranih osebkov. Ohranjeno naravno okolje je bogastvo. In če se delu tega bogastva odrečeš, potem moraš točno vedeti, kaj boš dobil v zameno. Ne gre za to, da se ljudi na področjih kot je naše zapre v “rezervate”, da bi pomirili “zeleno slabo vest” visoko urbaniziranih ljudi. Seveda mnogi pravijo, da “mehkih” gospodarskih panog, kot je na primer turizem, pri nas ni mogoče razvijati. Če pogledamo razmere na Sviščakih, lahko samo pritrdimo. Kaj neki je razlog, da so tudi letos Sviščaki imeli izgubljeno smučarsko sezono? Verjetno pomanjkanje snega. Jaz pač še vedno mislim, da mi iščemo boljšo prihodnost na napačnih mestih. Veliko ljudi, verjetno večina, se ne strinja s tem. Kot primer: vetrne elektrarne, energetska industrija, so po splošnem konsenzu gospodarska pridobitev. Ekonomski učinek tega podjetja na našo občino je minimalen. Po drugi strani štejemo recimo šolstvo za porabo. Ekonomski učinek osnovnih šol na našo občino je velik. Njihove plače prihajajo iz državnega proračuna, so relativno dobre (nadpovprečne vsekakor,, že zaradi izobrazbene strukture). Od teh plač gre tretjina dohodnine v občiitski proračun, njihovi prejemniki pa ga delno ali pretežno porabijo v občini, kar ima multiplikacijski učinek. Sicer pa sem trdno prepričan, da čakajo našo občino svetli časi. Lahko bi rekli, da še nikoli ni bilo boljših možnosti za to. Poglejmo, imamo dva poslanca državnega zbora (pri 0,7 % volilnega telesa v Sloveniji), državnega svetnika (prvič), župana in dva podžupana, ki so bili trije najuspešnejši kandidati na volitvah (kar nakazuje veliko politično in javno podporo oblasti in s tem lažje delo). Torej ni strahu, da ne bi uredili, kar je treba urediti in da Ljubljana ne bi dala, kar je treba dati. Odvaditi se bomo morali tega, da vsakogar, ki drugače razmišlja, sesujemo v nulo, če uporabim en žabizem. Zato prejšnjega odstavka ne berite kot cinizem, ampak kot dejstvo. Tokrat izgovorov ne more biti. Tisti, ki prihodnost naše občine vidijo skozi turbine na burjo in proizvodnjo polizdelkov, ne mislijo tako, ker bi bili neki hudi negativci. Enako tudi tisti, ki to prihodnost vidijo v sonaravnem razvoju, storitvah in znanju, niso padli z Marsa. Nenazadnje je resnica vedno nekje vmes. Dejan Ujčič esimito fedjQOD®0®g])7 fogjeretjms Boo praBarodkaBs dtooSo ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 teto: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si Zgodilo se je, zgodilo se bo Snežnik stran - 4 31. 03. 2003 Tretje oko HOMEOPATIJA -ARNIČA MONTANA Na Arnico se pogosto spomnimo pri poškodbah in jo dajemo brez razmišljanja pri vseh vrstah poškodb. Z Arnico se dosežejo čudežna zboljšanja v akutnih in v kroničnih stanjih, in to samo v primerih ko je indicirana. Arniča je izjemno koristna pri poškodbah, kjer pride do izliva krvi. Glede na to je koristna tudi pri vbodih, zvinih, izpahih ali pa posoperativnih posegih, ko se začnejo delati hemotomi. ( Zabeleženi so izjemni podatki iz leta 1983 na sestanku LIGA na kateri so objavili, da je Arniča znatno popravila repsorpcijo krvi po rinoplastiki, operaciji po kateri zanesljivo pride do obilne krvavitve v mehka tkiva). Zvrst (kvaliteta) bolečine, ki najboljše reagira na Arnico po traumi je tista ki jo pacient opisuje kot:”vboden, odrgnjen, boleč, ves v modricah, kot da bi bil pretepen”. Verjetno je najbolj vidna korist od Arniče po poškodbah, ki jo vidimo pri resnih kroničnih stanjih, ki so nastala kot posledica traume. Arniča lahko ustvari čudeže v zdravljenju postreumatskega artritisa, neuroloških poškodb, pa tudi depresije. Možganski pretres pogosto dobro reagira na Arnico. Pacient z pretresom možganov se zlahka zbuja in ponovno pada v komo; nejasno odgovarja na vprašanja, verjame da je z njim vse v redu in si želi da ga pustijo pri miru. V kroničnih primerih se Arniča v glavnem uporablja pri artritisu, bolečin v kosteh, gihtu, srčnih spremembah in kožnih izpuščajih. Koristna je tudi pri porodu, kjer pomaga pri samem porodu, blaži bolečino, kontrolira in uravnava krvavitev. - Izjemeno in koristno zdravilo v postoperativnem periodu, tako za bolečino kot tudi k hitrejšemu celjenju. - Občutek pretepenosti - Zdi se mu, da je vse pretrdo, postelja in blazina za pod glavo. - Smrad po gnilih jajcih in trhnobi. Glava - Pretres možganov - Poškodba oka z topim predmetom ali pa vbod z neznanim predmetom - Izdiranje zoba in druge zobarske intervencije, koristna za bolečino in krvavitev. - Pomaga pri posoperativnem okrevanju, po operaciji ali po plastični operaciji - Krvavitve iz nosu ko se umiva, ko kašlja in po poškodbah - Izguba vida in sluha po poškodbi glave - Menigitis Prsni koš - Kašelj po jokanju - Velik kašelj z bolečino in krvavitvijo iz nosu. Urogenitalno - Odlično zdravilo pri porodu; pomaga pri bolečini in pospeši diletacijo vratu maternice. Blaži bolečino maternice po porodu. Mišično- skeletni sistem - Artritis - Akutni zvini - Modrice - Bolečine v mišicah (vnetje mišic) posebno po pretiranem naprezanju Koža - Simetrični izpuščaji - Izpuščaji ki se pojavijo po traumi. Mentalno - Strah pred srčnimi boleznimi, posebno ponoči. - V težkih stanjih ko je pacient v zanesenem stanju ali pa v nekakšni vrsti deli rij uma in ima fiksno idejo da je z njim vse v redu, da ne potrebuje zdravnika: “Zavrača pomoč zdravnika”. - Razdražljiv je in ne mara družbe, posebno takrat ko ima bolečine. Splošno - Poškodbe z izlivom krvi; udarci, izvini, izpahi in podobno. - Kasnejše dolgotrajne posedice po poškodbi Arniča montana naj ne bi manjkala v nobeni domači lekarni. Še najboljše pa je, da jo nosimo kar s seboj. Nezgoda se lahko pripeti kjerkoli in kadarkoli. Če pa jo imamo pri roki, lahko učinkovito pomagamo sočloveku medtem ko čaka na zdravniško pomoč. Športniki pa bi si jo morali kar prisvojiti. Nategov, zvinov, vnetij in drugih velikih in majhnik poškod se res ne manjka. Seveda obstajajo še druge remedije, ki dopolnjuje zdravljenje npr. zvinov kjer uporabim še Ruto ali pa Rhus-toxicodendrum itd. Odvisno od modalitet. Ne ta Vergan VESELJE DO ŽIVLJENJA TLI V VSAKEM OD NAS ZBUDIMO GA Dan brez smeha je podoba izgubljenega kamenčka v mozaiku človekovega bivanja. Zveza slovenskih društev za telefonsko pomoč v stiski in Društvo Tvoj telefon iz Postojne v letu VESELJA DO ŽIVLJENJA 080 22 23, 05/720 17 20 V SPOMIN: ODŠEL JE NAŠ VAŠČAN IN PRIJATEL J-BRUN O V naši vasi ne bo več tako kot je bilo. Ne samo zaradi sprememb, kijih prinaša nov način življenja v sleherno slovensko vas, ne samo zato, ker nas je vedno manj in tudi ne samo zaradi tega, ker živimo ob mednarodni državni meji, ki nam v 12- letih osamosvojitve ni prinesla (še) nič dobrega, ampak zato, ker je naša vas izgubila Brunota. Brunota, ki si ga vsak dan srečal ob vsakem času in ki te je z eno samo besedo spravil v dobro voljo. Brunota, kije zabavljal vse generacije s humorjem kot bi rožice sadil.Brunotu so rojenice ob rojstvu položile v zibelko vlogo komedijanta. To je bilo kakor zapečateno. Komedijanta, ki ni nikoli nikogar užalil. Samo razveseljeval. Ne moreš ga opisati, ne povedati kakšnega njegovega vica ali šalo, moral si ga doživeti. Bruno je bil rojen v Jelšanah 7. aprila 1943 očetu Franetu in mami Olgi kot drugo rojeni otrok. Otroštvo je preživljal med vrstniki na vasi. Fantje letnikov 1943 in 1944 so bili kakor eden. Naj je bilo to na paši živine, v šoli ali v prostem času. Živi, razposajeni, neugnani. Predvsem pa složni. To so bili otroci rojeni med II. svetovno vojno, ki so odrasli v pomanjkanju in vsem hudem, a jim to ni prišlo do živega. Šola. Ja, šola pa jim je dala popra.Posebno j im j e ostala v neprijetnem spominu učiteljica, bledega obraza in nemirnih oči, s katero niso nikoli našli skupnega jezika. Učiteljici je šel na živce njihov smeh, njihova živost. Za kazen cvek (1), na cvek. Celo minus (-1) cvek. Tudi v vedenju.Sledila je še večja razposajenost in neposlušnost. Niso se hoteli učiti. Nalašč. Spričevala obupna. Kako si izdelal? S štiri. S štiri? Nemogoče! Ja, s štirimi cveki. To je bila generacija! A bili so brihtni, da bi zlahka dobro izdelali. Nato odraščanje. Mladost na stopnicah. Zlata šestdeseta leta. Plesi ob nedeljah doma v zadružnem domu in v sosednjih vaseh. Shodi. Popularni »Lipljani« s Čotom na čelu in pa vedno in povsod prisotni Bruno. Bruno v središču dogajanja in v centru smeha. To je bil čas prvih, priljubljenih Avsenikovih melodij, pozneje Slakovih, čas prvih popularnih popevk, najprej italjanskih, nato slovenskih in hrvaških iz opatijskih festivalov. Itd. To je bil čas takšne glasbe in veselja, kise ni nikoli več ponovil. Sledila so leta zaposlitve pa še tu in tam kakšna šola. Na delo in redno zaposlitev je Bruno gledal iz drugačnega zornega kota. O tem je imel svoje mišljenje. Obveznosti? Rajši je imel prostost. Sicer pa je bil bruno fant, ki je bil vedno urejen, lepega obnašanja, lepih manir, bi rekli. Bilje dober pevec, po potrebi tudi muzikant. Bruno je bil posebnež. Kakor koli obrneš. V nekem trenutku ga je zamikalo, da bi jo kam popihal. Kar tako. In res gaje vzela noč. A ni prišel daleč. Do Italije, v logor, oziroma taborišče. Zaradi silnega domotožja se je kmalu vrnil. Nato je moral odslužiti vojaščino. Subotica. Kazenski bataljon. To ga je spravilo v slabo voljo, zato je še enkrat pobegnil. Tokrat na Švedsko. Tujin mrzla tujina, kamor se ozreš. Njegov oče Frane ni mogel prenesti odsotnosti sina. Po nekaj letih dopisovanja se je odločil: Po Brunota grem! Letalska vozovnica za Švedsko! Bruno se ni mogel upreti skušnjavi. Zapustil je tujino. Nazaj grede se je v letalu iz njunega kasetofona razlegala Slakova pesem: Visoko nad oblaki, leti srebrna ptica... leti domov, domov! S to pesmijo sta prispela v rojstno vas, v katero sta se zopet vrnila veselje in smeh. Tako je Bruno živel naprej z nami na njemu lasten način. Po smrti staršev Brunotu ni bilo lepo ne lahko. A nikoli ni potožil. Svoje stiske nebi izdal za nič na svetu.Že nekaj časa je, odkar je začel pozabljati imena potem pa še kaj. Ja, sklerozo imam, sklerozo, je rekel prijatelju malo zaskrbljeno. Lansko leto pa je bilo (skozi vse leto) te pozabljivosti vseeno malo preveč pa smo si mislili, da nas ima vse vprek za norca. Ti, Bruno, se pa le malo preveč hecaš! Nihče ni vedel, da je to bolezen, dokler mu ni nekega dne vse padlo iz rok. Ob božično novoletnih praznikih je bilo to. Potem je šlo kot blisk. Črni oblaki so se zgrnili nanj. Operacija. Po njej še nekaj besed, še nekaj svetlobe, nato tema, tema do 3. marca, ko nas je brez besed zapustil... Bilo je, o, kdaj že! Bila je naša mladost, bil je Bruno, bilo je veselje. Tega ni mogoče nikoli pozabiti. V imenu vaščanov, sošolcev in prijateljev Cilka Udovič VELIKO PRIZNANJE RDEČEMU KRIŽU ILIRSKA BISTRICA 3. marca je v Cankarjevem domu potekala osrednja prireditev ob dnevu Civilne zaščite. Tega velikega dogodka seje udeležil tudi Rdeči križ Ilirska Bistrica ter po zaslugi dolgoletnega dela prejel visoko odliko. Poveljnik Civilne zaščite, Miran Bogataj, je namreč območnemu združenju Rdečega Križa Ilirska Bistrica podelil zlati znak Civilne zaščite. Osnova za to priznanje je prav gotovo dolgoletno uspešno delo Rdečega križa, ki je v letu 2002 praznoval 120 letnico svojega delovanja. Območno združenje Rdečega križa se zaveda, da so prav najmlajši tisto največje družbeno bogastvo, zato jim posveča posebno skrb. Rdeči križ izvaja številne programe za mlade. Sem spadajo osnovnošolski krožki, tabor mladih članov RK, sodelovanje v različnih akcijah, udeleževanje se številnih predavanj, letovanja otrok... Organizacija se ukvarja tudi s socialnimi dejavnostmi in starostniki v občini. V svojem okrilju organizira številna srečanja in humanitarne akcije. Omeniti velja predvsem krvodajalstvo, ki se s svojo bogato zgodovino lahko ponaša že od leta 1953, ko je bila v občini organizirana prva krvodajalska akcija. Med najpomembnejše dejavnosti sodi prva pomoč, ki je v organizaciji prisotna že od samega začetka delovanja. Od leta 1995 se lahko območno združenje Rdečega križa Ilirska Bistrica pohvali z ekipami prostovoljnih članov, ki so se lahko na regijski, državni in celo evropski ravni kosali z najboljšimi. Delo teh ekip nadaljuje mlada ekipa prve pomoči, kije nastala iz članov krožkov Rdečega križa. Ti iz leta v leto močno napredujejo in že posegajo po tistih najvišjih odličjih na regijskih tekmovanjih. Po vseh naštetih dejstvih je ilirsko-bistriški Rdeči križ res vreden tako velikega priznanja oziroma pozornosti, saj pod svojim okriljem zajema skoraj vsa področja človekovega življenja. Organizacija Rdečega križa je humanitarna organizacija, ki svojo pomoč nudi povsod tam, kjer je ta potrebna. Ob koncu lahko bistriškemu Rdečemu križu izrečemo vse pohvale za ta veličastna in nesebična dela, ki jih je izvajal vsa pretekla leta. Prav gotovo si ta zasluži najvišje priznanje, saj svojo radost in radodarnost razdaja vsem ljudem okoli sebe. Doris Komen Komentar KAKO IN KJE NAJ BI SE RAZVIJALI? V preteklih dnevih - lahko bi rekli v teh mesecih po volitvah, seje po občinskih k o 1 u a r j i h šepetalo, da se pravzaprav ne ve, kaj je ostalo po zamenjavi občinske oblasti. Primopredaje med starim in novim županom itak ni bilo, nov župan naj bi težko prišel do informacij o projektih in delu, ki gaje v preteklem mandatu opravila občinska uprava. Na tem mestu ne bi razglabljal o tem, na kakšne načine lahko prideš do informacij, saj je jasno, da bo slej ko prej tudi takšnih izgovorov zmanjkalo. O tem, da kakšnih pomembnih programov ali projektov ni v izobilju, pa je tako ali drugače jasno. Samo na državne razpise, ki jih je bilo v teh prvih treh mesecih v izobilju, je potrebno pogledati, pa lahko kaj kmalu ugotovimo, s kolikimi projekti se lahko v občini pohvalimo. Ni torej vse zlato, kar se sveti oziroma se je svetilo v prejšnjem mandatu. Ampak naj bo o tem dovolj, da ne bi bil zopet označen za sovražnika občine št.l. V tokratnem komentarju bi se rad dotaknil teme, ki je neposredno povezana z malce prej omenjenimi projekti. Na mojem Radiu 94 (s katerim redno sodelujem že od leta 1995), sem ob neki priložnosti slišal izjavo, da bo občina II.Bistrica drastično spremenila poglede na svoj razvoj. Da bo kar naenkrat poskočila in se iz strateškega razvojnega plana Južno primorske regije preselila v Notranjsko. Če se ne motim, je bilo to rečeno ob poročilu s predstavitve razvojne strategije notranjske regije, v kateri aktivno sodelujeta Pivka, Postojna in ostale notranjske občine. Pri tem sem se seveda zamislil, saj sem seznanjen s tem, da so naši občinski svetniki v preteklem mandatu potrdili usmeritev v Južno primorsko regijo, da so sodelovali pri izdelavi strategije razvoja te regije in nenazadnje, da so konec preteklega leta sprejeli strateški del Strategije razvoja občine 11. Bistrica. Celo spomnim se, daje eden izmed članov sveta dejal, da bi morali 0 tej strategiji razpravljati v začetku mandata in ne šele ob koncu. No — enkrat je potrebno začeti, čeprav se bodo dobri poznavalci občinskega dogajanja spomnili, da je bilo teh strategij razvoja v občini kar nekaj.Torej so člani novega občinskega sveta že v prednosti. Ampak ta strategija - ta naj bi bila tista, ki bo odprla možnosti razvoja občine v naslednjih letih. In ki je bila Pisana prav z razlogom, saj je občina B-Bistrica po vseh ekonomskih kazalcih območje s posebnimi razvojnimi problemi. Sploh v primerjavi z ostalimi občinami v Južno primorski regiji. Tako označena območja imajo namreč prednost pri dodeljevanju regionalnih razvojnih spodbud, pri državnih in mednarodnih razpisih in tako dalje. Torej imamo v Bistrici končno vse pogoje, da se aktivno lotimo dela pri razvoju občine. Mimogrede - v teh dneh je (ali pa bo) predlog strategije razvoja občine obravnaval tudi novi občinski svet, tako da so se določene stvari vendarle začele dogajati. Še vedno pa mi ne gre iz glave tista izjava o notranjski regiji. Konec koncev - z razmišljanjem sodelovanju v tej regiji ni nič narobe, saj tako z Pivko kot Postojno ogromno sodelujemo, imamo skupne interese in še marsikaj drugega. Morda je prav zato dobro, da enkrat pokažemo tudi voljo po sodelovanju. Saj smo konec koncev sosedi. Ampak to - da bi še enkrat iskali svoje mesto v razvojni strategiji Notranjske, da bi pravzaprav še enkrat prehodili pot izdelave strategije od začetka do konca, se mi pa zdi nesmiselno. Škodljivo. Ponižujoče do tistih, ki so se potrudili in to delali v preteklem obdobju. Sprašujem se, zakaj imam občutek, da se z menjavo oblasti želi vse do sedaj opravljeno zamenjati z neko novo strategijo - z nekim novim pogledom iz naše pozabljene doline. Če je to delo res tako slabo (vprašanje je, kdo gaje pravzaprav utegnil sploh oceniti?), bi bilo po moje smiselno, da se ga dopolni oziroma nadgradi z strateškimi načrti nove vladajoče koalicije. Da postane še boljše kot je in takojšnja osnova za delo strokovnjakov in ljudi, ki si želijo napredka. Bistveni so namreč konkretni projekti, ne pa strategije, ki jih je v občinskih predalih dovolj. Zakaj se končno ne izdela nov projekt turističnega produkta Sviščaki, na osnovi katerega bi lahko pridobil investitorje. Zakaj se ne udari po mizi in omogoči podjetnikom čim lažje in cenejše pridobivanje dokumentacije za obrtno cono. Zakaj se konec koncev ne zmanjšajo previsoke najemnine za poslovne prostore v občinski lasti. Zakaj se z občinske strani zanemarja delo Razvojnega centra II.Bistrica, kije v preteklem letu končno našel svojo identiteto in pričel z neposrednim izvajanjem pomoči podjetnikom. Na ta način se mi odpira kup vprašanj, ki bodo svojo vsebino verjetno našle po izteku 100 dnevnega roka, ki ga novinarji milostno namenimo novo izvoljenim občinskim politikom. Tudi oni namreč potrebujejo čas, da se najdejo v novih vlogah. Med tem obdobjem pa vseeno pričakujem nekaj več dinamike. Dnevi namreč nezaustavljivo bežijo in tik tak bo naokoli leto, ko se bomo zopet prepričevali, da nimamo projektov za nove razpise. In tega se bojim. Zato urednici predlagam, da na naslovni strani Snežnika od naslednje številke dalje uvede novo rubriko, nekakšen števec. Recimo tako: DO NASLEDNJE SMUČARSKE SEZONE NA SVIŠČAKIH JE ŠE 244 DNI. Morda bo zaleglo. Aleš Zidar OD TAM, KJER SMO DOMA V petek 14. marca je bila v Domu na Vidmu kulturna prireditev Od tam, kjer smo doma in ogled slikovne razstave Stare fotografije pripovedujejo.... Učenci OŠ A. Žnideršiča so izvedli projekt v katerem so raziskovali svoj šolski okoliš - vasi Jasen, Vrbovo, Vrbica, Jablanica, Gornji in Dolnji Zemon, Mala in Velika Bukovica, Soze in Ilirsko Bistrico, utrip življenja v vaseh in starem delu Bistrice. Posegli so nazaj v zgodovino in iz nje izbrskali marsikaj zanimivega. Projekt so naslovili Od tam, kjer smo doma in ga zaključili z kulturno prireditvijo na kateri so sodelovali učenci in gostje harmonikar Viktor Mikuletič, Volk Polk, Fantje z Bukovce in Bistriška folklorna skupina. _____ ' LETO VESELJA DO ŽIVLJENJA V Sloveniji deluje več društev in skupin za telefonsko pomoč v kriznih situacijah, ki so od leta 1994 združene v Zvezo in priključene k mednarodni organizaciji za telefonsko pomoč v krizi IFOTES. Svetovalci na teh telefonskih linijah se iz dneva v dan srečujejo s človeškimi stiskami, dilemami, pogosto tudi s skrajnimi situacijami. Slovenskemu združenju svetovalcev je pripadla čast, da v juliju 2003 organizira mednarodni kongres teh svetovalcev, in sicer meseca julija 2003 v Ljubljani. Krovna tema kongresa bo »Veselje do življenja«. Svetovalci namreč želijo prav zato, ker se soočajo s temnimi stranmi v življenju in ker se tudi v medijih, medčloveških pogovorih, pa tudi v raznih družbenih akcijah v glavnem osredotočamo na črno kroniko, krize, negativne družbene pojave itd., z usmerjeno akcijo poudariti tisto, kar je v nas in okoli nas dobrega in svetlega. Iz tega je zrasla ideja za »Leto veselja do življenja«. To je leto pred kongresom, namenjeno pa naj bi bilo stalnemu usmerjanju pozornosti na te pozitivne faktorje v posamezniku in družbi. Ljudje naj bi dobili možnost, da jih delijo z drugimi. Na ta način bi lahko vsaj v neki meri spremenili splošno negativno vzdušje v pozitivno, življenju naklonjeno. V ta projekt želimo pritegniti posameznike, lokalne skupnosti, nevladne organizacije, državne službe, cerkev, kot zelo pomembne pa tudi medije. Vsak po svoje naj bi si prizadeval posvetiti čim več pozornosti vsem dobrim potencialom, aktivnostim, dogodkom in načrtom pri posameznikih in v skupnosti. Vprašanja, ki naj bi pomenila za posameznika spodbudo, da doživi tak pogled, ali da ga deli z drugimi, bi bila na primer: -Kdaj začutite veselje do življenja? -Kdo ali kaj vam to veselje vzbuja? S kom ga lahko delite ? Mislimo, da so tako usmerjene misli in prizadevanja navsezadnje najboljši način za krepitev zdravja in vitalnosti naroda. Mirjana DAMEJ, dr.med. S VE r NIŠKI POR TR F T: NEDELJKO DOLGAN Rojstni podatki: rojen sem 9. novembra 1964 v Postojni Izobrazba: gradbeni tehnik Poklic: direktor gospodarske družbe Stanovanjska d.o.o. Zakonski stan: poročen, oče dveh otrok Politična pripadnost: socialdemokrat Politični cilji: prizadevanja za vzpostavitev čim višje socialne varnosti v naši družbi ASTROLOŠKO ZNAMENJE: škorpijon NAJLJUBŠA KNJIGA: Ivan Tavčar - Visoška kronika NAJLJUBŠI FILM: V starem Chicagu NAJLJUBŠA GLASBA: narodno zabavna, zimzelene melodije NAJLJUBŠA HRANA: pražena svinjska jetra NAJLJUBŠI KOS GARDEROBE: delovna obleha „tuta“ NAJLJUBŠI HOBI: sprehod po naših parcelah v nedeljo popoldne DOMAČA ŽIVAL: prašič AVTO, KI BI GA ŽELEL IMETI: vsakokrat, ko zamenjam avto, zamenjam tudi znamko, trenutno sem zadovoljen z Octavio 1,9 TDI OSEBA, KI BI JO ŽELEL SPOZNATI: Sadam Husein KRAJ, KI BI GA HOTEL OBISKATI: Timor NAJLJUBŠI DAN ALI PRAZNIK: sveti večer ŽIVLJENSKI MOTO: pravna država KAM Z MLADIMI - KAR V KOŠ ZA SMETI? V Izobraževalnem centru Memory Koper poteka projektno učenje za mlade. Vabimo vas k ogledu naše gledališke predstave „HIŠA ŠT. 203“ v dvorani Doma na Vidmu, v četrtek, 10. aprila 2003, ob 19. uri. Vstopnine ni. Mlad človek, ki je v intenzivnem obdobju odraščanja, se ob konfrontaciji s šolskimi obveznostmi, pričakovanji staršev in morebitnem doživljanju neuspešnosti ter lastnimi željami in hotenji včasih preprosto izgubi in na svoji poti omaga. Nekaj časa se trudi, išče in preverja različne možnosti, kaj kmalu pa se lahko znajde v začaranem krogu med cesto, družino in preživetjem. Na trgu delovne sile ter v ostrih pogojih zaposlovanja brez poklica zagotovo ta mlada populacija nima svetlih dolgoročnih perspektiv. Mladostnik izgublja motivacijo, njegova samozavest je močno zamajana in še kako potrebna ustrezne pomoči. Ko preneha s šolanjem, počasi zgublja stik s sošolci, išče samopotrditev v okolju, ki jo v normalnih pogojih dosega v razredu, družini ali kolektivu. V blišču sveta lahkotnosti, uspešnosti in zabave je iskanje identitete in svoje lastne poti pogosto tvegano. Mnogi se hitro ujamejo v mrežo nezaželenih socialnih pojavov, pridejo v stik z organi pregona, kar življenje mladega človeka še dodatno obremeni. Prav možnost zdravega osebnostnega razvoja je ključnega pomena: ciljna skupina projektnega učenja za mlade obsega mladostnike od 15. do 25. leta starosti, ki so brez poklicne izobrazbe, običajno brez zaposlitve in so prav zaradi tega še posebej izpostavljeni marginalnim in socialno patološkim vplivom. Šolski neuspešnosti ponavadi botruje še cel niz faktorjev, od družinske situacije, specifičnosti psihosocialnega razvoja posameznika, visokih zahtev šolskega sistema in naravnanosti okolja. PUM je relativno nov program v slovenskem prostoru. Glede na idejno zasnovo, ciljno populacijo in kronično pomanjkanje podobnih projektov, ki bi jim država zagotavljala stalen dotok finančnih sredstev in omogočila preživetje, je program dobrodošel in nujno potreben v vsakem večjem kraju. V sodobnem svetu že desetletja uspešno delujejo podobne ustanove, ki se nekoliko razlikujejo v metodološkem in vsebinskem konceptu, vsem pa je skupno, da omogočajo mladini aktivnost, druženje in učenje ter pridobitev poklica. Aktivnost programa PUM je usmerjena na več različnih področij, narekujejo pa jo potrebe in interesi naših udeležencev ter zahteve in metodologija kurikuluma, ki ga je zasnoval Andragoški center Slovenije ter Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ki ves čas spremlja izvajanje programa. Model projektnega učenja omogoča široko polje dejavnosti z maksimalnim angažiranjem udeležencev v vzgojnem procesu. Njihove potrebe zahtevajo veliko izkušenj, znanja in spretnosti z vsemi elementi vzgojnega dela. Za izvajanje programa imamo dobro usposobljene mentorje z veliko energije in dobre volje, ustrezne prostorske in materialne pogoje ter naklonjenost okolja, v katerem program izvajamo. In zakaj to počnemo: ker so to mladi ljudje, ki imajo še dolgo življenjsko pot pred seboj - in želimo, da bi jih motivirali in navdušili za izobraževanje, delo in še posebej za življenje. In - da bi tudi odrasli začeli verjeti vanje. Do sedaj smo izpeljali več projektov, se z nekaj razstavami predstavili javnosti, tokrat pa je pred vami priložnost, da nas ocenite. V PUM-u smo namreč samostojno pripravili parodično gledališko predstavo enodejanko, v kateri imamo marsikaj povedati o sodobnem človeku in njegovih težavah. Šli smo se režiserje, scenariste, igralce, producente in kostumografe ... vlogo kritikov prepuščamo vam! Pri pripravi gledališke predstave nam je bil v veliko pomoč g. Dimitrij Bonano s sodelavci in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Ilirska Bistrica, za kar se jim v Izobraževalnem centru Memory iz srca zahvaljujemo. Nataša Iskra VELIKA NOČ Že davno pred nastopom krščanstva je naše ljudstvo v aprilu slavilo zmago dobrih-poletnih duhov nad zimskimi demoni. V krščanstvu so se ta slavja sicer preoblikovala, a ohranila so dediščino starodavnih običajev. Tako je še danes v velikonočnih praznovanjih vrsta poganskih prvin. Priprave na veliko noč so se začele že precej pred velikonočno nedeljo, z njimi pa je povezana marsikatera šega in verovanje. ZGODOVINA Velika noč je največji in naj starejši praznik krščanstva. Verni se spominjajo trpljenja Jezusa Kristusa, njegove smrti na križu in vstajenja od mrtvih, s tem pa tudi odrešenja. Cerkev praznuje ta praznik že od 4. stoletja kot poseben pomladanski praznik, navezuje pa se na starejši judovski praznik, na judovsko veliko noč, pasho, s katero se Judje spominjajo rešitve Izraelcev iz egiptovske sužnosti. Pasha pomeni obed ali jagnje, ko so Judje obhajali sveti obed z žrtvovanjem jagnjeta. Kasneje je postalo jagnje simbol za Kristusa kot osebe, ki se žrtvuje za druge. VELIKONOČNI ČAS Velika noč se določi po luninem koledarju in sicer na prvo nedeljo po prvi pomladanski luni. Začetek velikega tedna sicer predstavlja cvetna nedelja, teden dni pred veliko nočjo, priprave na praznik pa potekajo skozi 40-dnevni postni čas, ki se začne na pepelnično sredo in je namenjen premišljevanju o skrivnosti odrešenja. V četrtek, ko utihnejo cerkveni zvonovi, se verni spominjajo Kristusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije, pa tudi začetka njegovega trpljenja. Na ta dan je bil Kristus izdan in v katoliški cerkvi se z njim začne sveto tridnevje kot simbol oznanjevanja “Gospodove smrti”. Po evangelijskem izročilu je Jezus umrl na križu v petek ob treh popoldne, še isti večer so ga tudi pokopali, ker je bila sobota strog dan počitka. Veliki petek je edini dan v letu, ko ni maš, temveč potekajo le obredi, ki spominjajo na Jezusovo trpljenje in smrt. Ta dan je tudi strogi post. PRAZNOVANJE VELIKE NOČI Na veliko soboto potekajo čez dan molitve ob božjemu grobu, ki ga uredijo v cerkvah. Verni ta dan prinesejo k blagoslovu velikonočne jedi (prekajeno meso, potico, pirhe, hren...), ki jih bodo zaužili v nedeljo, na velikonočno jutro. Med cerkvene obrede velike sobote sodi tudi blagoslov ognja. Zvečer pa se začne velikonočna vigilija oziroma bedenje, ki jo spremljajo posebni obredi, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Ti vključujejo tudi obnovitev krstnih obljub in krst katehumenov -odraslih, ki so se odločili za sprejem katoliške vere. Velikonočna nedelja, dan torej, ko naj bi Jezus Kristus ob prvem jutranjem svitu vstal od mrtvih, se začne s slovesno procesijo, sveto mašo, nadaljuje pa se z velikonočnim družinskim zajtrkom. Praznovanje se ne konča na velikonočno nedeljo, temveč vsaj v bogoslužnem pogledu traja še ves teden. V okviru cerkvenega leta pa se velikonočni čas konča šele na binkošti, 50 dni po veliki noči. Štirideset dni po veliki noči pa v cerkvi obhajajo tudi Gospodov vnebohod. Posebno so v tem času poudarjene nedelje, imenovane kar velikonočne nedelje. SIMBOLI VELIKE NOČI VELIKONOČNI PIRHI Po vseh slovenskih pokrajinah nosijo k blagoslovu jajca že več stoletij, sprva verjetno rdeče barve, kar kaže tudi ime za velikonočno jajce, pirh, kar naj bi v madžarščini pomenilo rdeče (piros), ista beseda pa v grščini pomeni ogenj. Jajce je simbol večnosti, simbolizira pa tudi Kristusovo vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje. Slovenska velikonočna jajca, ki se imenujejo tudi pisanice ali pisanke, se uvrščajo med najlepše okrašene primerke v Evropi. Tudi pri nas prinaša pirhe velikonočni zajec, simbol plodnosti. Po vsej Evropi se je uveljavilo več običajev v zvezi s pirhi, med njimi tudi metanje pirhov na polja, kjer so jih tudi zakopali. To naj bi pomagalo, da bi se življenje spomladi lahko spet obnovilo. V finski legendi »Kalevala« najdemo jajce, ki se je razpočilo: iz spodnjega dela lupine je nastala Zemlja; iz zgornjega dela lupine je nastalo nebo; rumenjak je postal Sonce; iz beljaka je nastala Luna. AVTOMEHANIKA Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5E, ILIRSKA BISTRICA tel 05/71-45-855, 041/422-007 NUDIMO VAM: JURID-BENDIX zavorne obloge, ploščice, diski, BOSAL izpušni lonci, A RAL motorna olja, ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 VELIKONOČNI ZAJEC To seveda ni navaden zajec, temveč prav poseben zajec, ki ljudi obdari s pisanimi jajčki. Toda ne prinese jim na dom, temveč jih skrije v naravi. Zajčki so na skrivnih mestih puščali pirhe in ostala velikonočna darila, ki so bila otrokom v veliko veselje. VELIKONOČNE JEDI Po dolgem štiridesetdnevnem postu so se kot velikonočne dobrote prilegle: gnjat, pirhi, hren, potica pa tudi stara kranjska aleluja: jed iz posušenih in stolčenih repnih olupkov, skuhanih v svinjski juhi. Ta jed nas spominja na leto 1529, ko je bila v naših krajih huda lakota. Vsekakor pa so najbolj tipična velikonočna jed, povezana s številnimi šegami in simbolo - jajca -podoba rodovitnosti, izvor življenja. Blagoslovljene velikonočne praznike! Doris Komen FRANC MARTINČIČ s.p. 6250 Ilirska Bistrica Bazoviška 42 tel.: 05/71-00-780 fax: 05/71-00-781 * PRODAJA VOZIL SEAT * TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO * KLEPAR - LIČAR - VLEKA * MENJAVA AVTOPLAŠČEV * PREPISI VOZIL RENAULT AVTOSERVIS Smrdelj Valter s p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazovi{ka 44 Tel.: 05/714)0-760, Fax: 05/71-00-761 *PRODAJA VOZIL RENAULT • PRODAJA RABUENIH VOZIL 'PREPIS VOZIL ' NUDIMO KOMPLETNO SERVISNO USLUGO (optika na vseh vozilih, kontrola amortizerjev in zavor, čiščenje zavornega sistema, zamenjava avtoplaščev) 'PRODAJA NADOMESTNIH DELOV IN DODATNE OPREME 'AVTOVLEKA ' NUDIMO KLEPARSKE IN UČARSKE USLUGE ' ZAVAROVANJE VOZIL Zavarovalnica MARIBOR POPUST 200.600,00 SIT ZA ZAMENJAVO STARO ZA NOVO kolISter Dolenje 2a 0254 Jelšami OPEL'© Nudimo veliko izbiro: ' f^avfdplaščeV, l| k ! - amortizerjev, Q, - zavornihsisti falu-platlščib .........} 4 Pooblaščeni servis ___ Prodaja vozil Originalni rezervni deli Dodatna oprema .— JA: 05/788-60-10, AVTOSALON: 05/788-60-09 >E ILIRSKA BISTRICA: 05/710-14-30 js od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. IN MEMORIAM Silvester Lavrenčič V torek, 18. februarja t.l. smo se na pokopališču v Trnovem pri Ilirski Bistrici poslovili od tovariša in soborca Silvestra Lavrenčiča. Rodil se je pred 82. leti v vasi Kred na Goriškem. Že v rani mladosti je občutil socialne krivice. Kot dvajsetletnik je bil vpoklican v italijansko vojsko in delil usodo primorskih fantov v posebnih bataljonih. Po italijanski kapitulaciji se je odločil za osvoboditev svoje Primorske in slovenske domovine ter deloval v štabni bazi v Bariju v Italiji. Napori v vojnem času so mu načeli zdravje in namesto veselja nad osvobojeno domovino se je vrsto let boril še za svoje lastno zdravje. Kasneje je deloval v nekaterih delovnih organizacijah v Ilirski Bistrici in bil aktiven v lokalnih družbeno političnih organizacijah, tudi še potem, ko se je upokojil. Pred petimi leti sta s soprogo Mirko, upokojeno znano družbeno politično delavko, postala stanovalca Doma starejših občanov v Ilirski Bistrici in se dejavno vključila v življenje doma. Zadnje leto po smrti soproge se mu je zdravje poslabšalo in je obnemogel tudi sam. Od njega smo se poslovili soborci iz vrst občinske in krajevne borčevske organizacije Ilirska Bistrica, društva invalidov, krajevne skupnosti ter stanovalcev in osebja Doma starejših občanov v Ilirski Bistrici. V zadnje slovo je pokojniku zapel upokojenski pevski zbor nekaj partizanskih pesmi, (fotografija Silva Lenarčiča) Slava mu! Soborci in prijatelji! VOŠČILO Obraz človeka, kije ves dan delal, je truden in oči so ugasle. In vendar je na takem obrazu, ki gaje utrudilo pošteno delo, neka ponosna zavest: nisem izgubil dneva. (p.dr. Roman Bohinec) V mesecu aprilu praznuje 50-ti rojstni dan S maj la Ivica, dr. med. spec. pediater. dr Smajla, vsi, ki Vas poznamo, vemo, da so Vam v življenju pomembna dejanja in ne besede. Temu primemo naj bo tudi voščilo vseh, ki Vam zaupamo in Vas spoštujemo: SENA MNOGA LETA! Avtomobilska asistenca Zavarovalnice Triglav Hr vam v primeru težav z vozilom zagotavlja * 24-urno pomoč vse dni v letu. z Kjerkoli v Sloveniji ali v tujini bomo poskrbeli 6 -1 za popravilo, reševanje in vleko vašega vozila, za prevoz vas in vaših sopotnikov, L— za nadomestno vozilo ali namestitev v hotelu. "O TT ■ Sklenite zavarovanje avtomobilske asistence S in kadarkoli boste potrebovali pomoč 5 pokličite 080 2864, 1 -4 | za klic iz tujine pa + 386 2222 2864 5 PRIPRAVLJENI NA VSE. TT h— £ ^ triglav ► www.zav-triglav.si Center za socialno delo Ilirska Bistrica obvešča DENARNA SOCIALNA POMOČ Vsakdo je po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Kdor si ne mora preživetja zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oz. z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih ,ki so ga dolžni preživljati, ali na drugačen način, ima pravico do denarne socialne pomoči v višini in pod pogoji, ki so določeni v Zakonu o socialnem varstvu. Prejemnik denarne socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem položaju, od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela. Denarna socialna pomoč je namenjena tistim, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov, na katere niso mogli vplivati, znajdejo v stiski. Ob taki pomoči naj bi lažje poiskali izhod iz situacije, v kateri so se znašli. Denarno socialno pomoč lahko pridobite, če: - Nimate dovolj sredstev za preživljanje, - Nimate premoženja, ki bi vam omogočilo preživetje, - Aktivno rešujete svojo socialno problematiko in Ste državljan Republike Slovenije in imate tu stalno prebivališče ali - Ste tujec in imate dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in v Sloveniji tudi prebivate. Višina denarne socialne pomoči za upravičenca, ki nima lastnih dohodkov se določi v višini minimalnega dohodka, ki pripada upravičencu po Zakonu o socialnem varstvu. Višina denarne socialne pomoči za druge upravičence se določi kot razlika med minimalnim dohodkom, ki pripada upravičencu in njegovimi dohodki. Če ste brez kakršnih koli sredstev za preživetje znaša denarna socialna pomoč za: Samsko osebo: 43.522 SIT Družino: - Prva odrasla oseba: 43.522 SIT - Vsaka naslednja odrasla oseba 30.465 SIT - Otrok, ki so ga starši dolžni Preživljati: 13.057 SIT. - Povečanje za enostarševsko družino: 13.057 SIT. Višina denarne socialne pomoči je odvisna od dohodkov in števila družinskih članov. Za družino se denarna pomoč določi tako, da se seštejejo zneski, ki pripadajo posameznim družinskim članom (pri enostarševski družini tudi povečanje), od tega pa se odštejejo dohodki, ki jih imajo družinski člani. V lastni dohodek pri izračunu upravičenosti do denarne socialne pomoči se štejejo: plača, bolniško in porodniško nadomestilo, pokojnina, denarno nadomestilo in denarna pomoč za brezposelnost, dohodki iz študentskega dela, avtorsko delo, dohodki iz premoženja, dohodki iz kmetijske dejavnosti, dohodki iz dejavnosti, dediščine, darila in drugi dohodki po zakonu o socialnem varstvu. Pri izračunu upravičenosti do den. pomoči se torej štejejo dohodki in prejemki,ki so vir dohodnine, ter vsi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, prejeti doma oz. v tujini. Pri ugotavljanju lastnega dohodka se vsi dohodki in prejemki upoštevajo v višini s katero upravičenec razpolaga po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Kot dohodki pa se ne upoštevajo namenski dohodki, ki so določeni z zakonom, kot so: štipendije, otroški dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, dodatek za nego otroka, pomoč za opremo novorojenca, stroški za prevoz na delo in prehrano med delom, dohodki od občasnega dela invalidov, ki jih pridobijo izven kriterija redne zaposlitve, sredstva namenjena odpravi elementarnih nesreč. Upravičenec do denarne socialne pomoči, ki je nezmožen za delo in nujno potrebuje pomoč druge osebe se mu denarna socialna pomoč poveča za dodatek za pomoč in postrežbo. Višina dodatka za pomoč in postrežbo je enaka višini dodatka, ki jih določajo predpisi o pokojninskem in invalidske zavarovanju. Poleg denarne socialne pomoči lahko najemnik stanovanja pridobi tudi dodatek za najemnino, kar trenutno znaša največ 10.881 SIT. Upravičenec mora imeti prijavljeno stalno bivališče na naslovu stanovanja za katerega želi uveljavljati subvencijo in mora imeti podpisano najemno pogodbo z najemodajalcem. Samski osebi oz. družini se lahko kot posebna oblika socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je samska oseba oz. družina znašla v položaju materialne ogroženosti.Izredna denarna socialna pomoč se dodeli glede na potrebe samske osebe oz družine in se lahko dodeli: - V enkratnem znesku, kadar gre za trenutno materialno ogroženost (enkratna izredna denarna pomoč), - Ali za obdobje, za katero se dodeli denarna socialna pomoč, kadar center za socialno delo ugotovi, da gre za materialno ogroženost, ki bo trajala več kot dva meseca (izredna pomoč). Višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne more presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe, oz. družine, višina enkratne izredne pomoči pa v enem koledarskem letu ne more presegati višine dveh njenih minimalnih dohodkov. Denarne socialne pomoči ne more uveljavljati oseba ali družina, ki ima prihranke ali premoženje, ki je višje od 24 minimalnih plač (po trenutni vrednosti nekaj nad dva milijona štiristo tisoč tolarjev). V to premoženje se ne šteje: stanovanje, v katerem samska oseba ali družina živi; avto,če je njegova vrednost nižja od 18 minimalnih plač (po trenutni vrednosti okrog en milijon osemsto tisoč tolarjev); premoženje, ki daje dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka. Prav tako denarne socialne pomoči ne more dobiti oseba, če je brez sredstev za preživljanje po svoji krivdi ali pa si ne prizadeva, da bi rešila svoj položaj (nap. ne išče ali odklanja zaposlitev, oz.vključitev v programe na zavodu za zaposlovanje, ne uveljavlja drugih pravic, ki bi jih lahko, kot so preživnine, državne pokojnine). Denarno socialno pomoč lahko uveljavljate na Centru za socialno delo v kraju, v katerem imate stalno prebivališče. Denarna socialna pomoč se dodeli za določen čas glede na okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči. Denarna socialna pomoč se prvič dodeli za obdobje treh mesecev. Denarna socialna pomoč se lahko dodeli ponovno, če so okoliščine, ki so bile podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči, nespremenjene. Ponovno se lahko dodeli največ za obdobje šestih mesecev. Denarna socialna pomoč se lahko dodeli največ za obdobje enega leta, če zaradi starosti nad 60. let, bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca. Upravičencu, ki je trajno nezmožen za delo in je brez vsakršnih dohodkov oz. prejemkov, ter brez premoženja in nima nikogar, ki ga bi bil dolžan in sposoben preživljati in živi doma se dodeli trajna denarna socialna pomoč. Trajno nezmožnost za delo ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. O upravičenosti do denarne socialne pomoči na prvi stopnji na vlogo upravičenca odloča Center za Z otvoritvijo fotografske razstave Riharda Baše, ki še vedno poteka v galeriji Doma na Vidmu, so se nekako uradno iztekle letošnje prireditve ob mesecu kulture v občini II.Bistrica. Tudi letošnja -večmesečna prireditev v organizaciji Zveze kulturnih društev, je pokazala, da imajo članice tega združenja -kulturna društva, kar precej volje in entuzijazma in da lahko brez problemov napolnijo program meseca kulture. Še več - letos je opaziti, da ne prevladujejo več pevski zbori, ampak se je dejavnost precej razpršila - od na novoustanovljenega likovnega društva Franceta Pavlovca do amaterskega gledališča, v katerem je letos dobesedno blestelo KD Alojz Mihelčič iz Harij. Nova kvaliteta je tudi na novo včlanjeno KD Bazovica iz Reke - društvo hrvaških Slovencev, ki je s svojo dejavnostjo naravnost popestrilo kulturne nastope na Bistriškem. Morda smo v celotnem dogajanju pogrešali nekaj let popularno KD Zgbljena legija, ki se na žalost letos ni pojavilo na prizorišču, vendar je bil tokrat njihov manjko manj opazen. Zato pa so Harijci - njihova komedija - ali bolje rečeno komedija avtorice Jadranke Boštjančič, več kot desetkrat napolnili dvorano doma na Vidmu in poželi ovacije navdušenega občinstva. Če smo bili obiskovalci navdušeni nad igro, pa smo vedno bolj razočarani nad objektom, ki naj bi bil osrednji kulturni prostor v občini II.Bistrica. Znana je zgodba o pink ponku med občino II. Bistrica in Ministrstvom za kulturo, zato je ne bi pogreval. Dejstvo je, da je občina pred dobrim letom odpovedala najemno razmerje in je Dom od julija ponovno v rokah socialno delo. Vlogo za uveljavljanje denarne socialne pomoči se vloži na predpisanih obrazcih, katerim morajo biti priloženi dokazi o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice. Obrazci se dobijo na Centru za socialno delo. Denarna socialna pomoč pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. V primerih ko okoliščine to zahtevajo se izplača takoj. Denarna socialna pomoč se praviloma izplača v denarju, v utemeljenih primerih pa se lahko deloma ali v celoti izplača v naravi( boni, naročilnice, plačila računov,...) Denarna socialna pomoč se dodeli kot ena denarna pomoč za vso družino in se praviloma izplačuje vlagatelju. Denarna socialna pomoč se zaradi varstva koristi upravičenca z njegovim soglasjem izplačuje osebi, ki za upravičenca skrbi ali zavodu, v katerem se upravičenec nahaja. V kolikor bi želeli uveljavljati denarno socialno pomoč se oglasite na Centru za socialno delo, kjer vas bomo podrobno seznanili z zakonskimi določili in vam pomagali pri reševanju vaših stisk in težav. Emanuela Rebec, dipl.socialna delavka države. Od takrat je poteklo precej časa, zgodile so se volitve, pričeli so se novi pogovori. Vendar neuspešni. Za posladek so kulturna društva, ki so imela prostore v Domu na Vidmu v brezplačnem najemu - za njih je le to prej urejevala občina, dobila najemne pogodbe z ministrstva z kar zanimivimi cenami najemnine. Jasno, da jih ni nihče podpisal. Recimo -Pihalni orkester II.Bistrica bi za nekajmesečno najemnino porabil prav vso dotacijo, ki jo občina namenja za njegovo delovanje. In ker ni nihče podpisal najemnih pogodb, so v tem tednu pričele prihajati zahteve po izpraznitvi prostorov. Kar je s stališča lastnika in najemnika popolnoma razumljivo. Manj je razumljivo pa to, da Ministrstvo za kulturo, ki na takšen ali drugačen način subvencionira kulturna društva - to obenem počenja tudi občina, želi vreči na cesto eno izmed svojih društev. To se mi zdi - kratko malo rečeno - butasto od države, ki naj bi skrbela za svojo kulturo in svoj obraz pred državljani. Ob tem bo zanimivo, kako bo na to dejstvo odgovorila občina. Prve informacije govorijo o zaostrovanju odnosov. Kaj se bo v resnici zgodilo pa bomo še videli. Nesporno dejstvo pa je v tem, da bo potrebno problematiko Doma na Vidmu zelo hitro rešiti. Dom namreč vidno propada, velika dvorana je vedno bolj umazana in neprimerna za kulturno dogajanje, kulturniki pa bijejo plat zvona. Ali je res potrebno, da naša država na nekaterih primerih z lopato razmetava denar, na drugi strani pa želi z dobičkom prodati Dom. In to Dom, ki je včasih nosil naziv Dom JLA in je bil last vseh državljanov neke pretekle države. Res so čudna pota te države. Aleš Zidar ŠPORTNIK LETA 2002 Športna zveza Ilirska Bistrica je v petek, 21. marca 2003 izpeljala prireditev na kateri je podelila priznanja za najboljšo športnico, najboljšega športnika in ekipo v preteklem letu. Poleg tega so podeljena še priznanja mladim obetajočim tekmovalcem, ki so ravno tako dosegli vidne rezultate v letu 2002. Tudi tokrat je Športna zveza podelila priznanja posameznikom za dolgoletno delo v športu in društvom za pomembne jubileje delovanja. Plakete najboljšima športnikoma in ekipi, je po že ustaljenem običaju, podelil župan Občine Ilirska Bistrica, gospod Anton Šenkinc. Mladim športnikom, zaslužnim športnim delavcem in društvom pa je priznanja podelil predsednik Zveze, gospod Mitja Škerlavaj. Priznanje »Janka Kovačiča« za tekmovalne dosežke v obliki plakete, imenovano po sokolskem telovadcu iz začetka prejšnjega stoletja doma iz Smrij, so za športne dosežke prejeli: plaketo - športnica leta 2002 DOLORES ČEKADA, Lokostrelski klub Mins Postojna plaketa - športnik leta 2002 ANDRAŽ LIPOLT, Trap klub Ilirska Bistrica plaketa - ekipa leta 2002 TRAP KLUB ILIRSKA BISTRICA -ČLANI Priznanja »Janka Kovačiča« so prejeli naslednji športniki in športnice. priznanje - za najboljše mlade športnike do 15 let TAMARA KOVAČEVIČ, Karate klub Samurai Nova Gorica DORIS BRNE, Karate klub Sokol Ilirska Bistrica SAŠA ŠTEFANČIČ, Karate klub Sokol Ilirska Bistrica DARJAN SMAJLA, Karate klub Sokol Ilirska Bistrica TINE MALJEVAC, Karate klub Sokol Ilirska Bistrica ANJA ČEKADA, Karate klub Sokol Ilirska Bistrica TADEJ TOMAŽIČ, Nogometni klub Primorje Ajdovščina (NK Transport II. Bistrica) MARKO VIDMAR, Lokostrelski klub Ilirska Bistrica MATJAŽ KREBELJ, Lokostrelski klub Ilirska Bistrica priznanje - za najboljše mlade športnike od 15 do 18 let NEJC GLAVAŠ, Košarkarski klub Union Olimpija (KK Piama - pur) DAVID ŠIRCELJ, Balinarski klub Zabiče ANA KRESEVIČ, Karate klub Samurai Koper JAN ŠUŠTAR, Lokostrelski klub Ilirska Bistrica JOSIP MALJEVAC, Lokostrelski klub Ilirska Bistrica »Priznanje Športne zveze Ilirska Bistrica« so prejeli naslednji društveni delavci in društva: VLADIMIR ŽNIDARŠIČ in BORUT VALENČIČ (oba Jamarsko društvo Netopir II. Bistrica) za 30 let nepretrganega delovanja in prispevek k razvoju jamarstva. JAMARSKO DRUŠTVO NETOPIR Ilirska Bistrica, za 30 obletnico delovanja. TABORNIŠKO DRUŠTVO ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV Ilirska Bistrica za 50 obletnico delovanja. DOM NA VIDMU -OGLEDALO ODNOSA DRŽAVE VEČ KOT TISOČ OBISKOVALCEV V HRUŠICI Ob desetletnici zadnjega prebujenja so hrušiški škoromati priredili karneval, gostovali v tujini in pred kamerami ‘olisali’ Ro s vito Pesek. Čeprav je zadnjih deset let v primerjavi s 663 leti, kolikor je star prvi zapis o škoromati, kaplja v morje zgodovine, so v Hrušici letošnjo škoromatijo obeležili veličastno in predvsem delovno. Dvakrat so nastopili na nacionalni televiziji, na pustno soboto so kot po navadi pobrali darove po domači vasi in Malih Ločah, na pustno nedeljo so sodelovali na karnevalu v furlanskem Nimisu, nedeljo pred pustnim vikendom pa so prvič v zgodovini v Hrušici organizirali pravi karneval. Tako kot vsako leto so se tudi letos škoromati prvič zbrali dan po Božiču, na praznik Sv. Štefana, izvolili pustni odbor in se dogovorili, da bi kazalo desetletnico strokovnega delovanja proslaviti na poseben področju. O njih je bilo napisanih na desetine člankov, resnih strokovnih razprav, celo dve diplomski nalogi, posnetih veliko radijskih in televizijskih oddaj, oprema škoromata iz Hrušice je z razstavo ‘Mojstrovine Slovenije’ dr. Janeza Bogataja gostovala na Dunaju v Tokiju na Japonskem in v ameriškem Los Angelesu, oddajo o hrušiških škoromatih pa so predvajali celo na nacionalnih televizijah v Nemčiji, Franciji, Avstriji, Italiji, Avstraliji, Kanadi, ZDA, Argentini in Venezueli. Prav Deseta obletnica škoromatije v Hrušici (foto: Slavko Gerželj) način. Leta 1993 so se namreč škoromati v Hrušici masovno prebudili (takrat si je obleke škoromatov nadelo kar 65 fantov in mož), in tako prekinili skoraj dvajsetletno usihanje običaja, ko je bilo pravih likov škoromatov le za vzorec in je poberijo opravilo približno deset fantov. Pred desetimi leti se je torej zgodila prelomnica, ki ji je sledila ustanovitev kulturnega društva in začetek strokovne skrbi za starodavne škoromate. Od takrat so škoromati iz Hrušice s svojimi maskami prevandrali skoraj celo Slovenijo, obiskali sosednje kraje na Hrvaškem in v Italiji, še posebej pa so se izkazali na medijskem zahvaljujoč prodornosti Hruščanov in njihovemu sodelovanju z raznimi strokovnjaki so danes škoromati za ptujskimi kurenti najbolj znane slovenske pustne maske. Deset izjemno plodnih let so v Hrušici sklenili z dogodkom, ki se v brkinskih vaseh še ni zgodil. Prvič v zgodovini so namreč priredili srečanje škoromatov in sorodnih pustnih skupin, na katerem se je na hrušiške ulice dobesedno zgnetlo več kot tisoč obiskovalcev od blizu in daleč. Ti so lahko občudovali ‘šjeme’ iz Pregarja, ‘škoromate’ iz Javorja, ‘čješpe’ iz Slivja, ‘kurente’ z Markovcev in Ptuja, ‘vrbiščje šjeme’ iz Vrbice in gostitelje ‘škoromate’ iz Hrušice, za veselo Tradicionalna pustna povorka po vasi (foto: Slavko Gerželj) vzdušje pa so poskrbeli mladi godbeniki Brkinske godbe 2000 iz sosednje občine Hrpelje-Kozina. Prireditve sta se udeležila tudi bistriški župan Anton Senkinc in župan občine Hrpelje-Kozina Albert Pečar. Hrušiški škoromati so približno 250 nastopajočih pogostili v šotoru pred gostilno Muha, v garaži pa so pripravili veselico s skupino Plima, ki je kljub ponedeljkovim službam trajala do polnoči. Ob tej priložnosti bi se škoromati iz Hrušice radi zahvalili vsem pokroviteljem in drugim, ki so pomagali pri organizaciji povorke, še posebej 142. učnem bataljonu pehote iz Ilirske Bistrice in gasilcem iz Materije. Ob letošnji škoromatiji pa se je zgodilo še nekaj zanimivih dogodkov. Prvi je bil na snemanju oddaje Polnočni klub na prvem programu TV Slovenija, ki je bila na sporedu na pustni petek. Čeprav nenapovedano, je škopiti ob vsesplošnem odobravanju pred TV kamerami v svoje klešče ujel urednico Rosvito Pesek, škoromati z zvonci pa so jo pošteno olisali po obrazu. Rosvita Pesek se jim je po snemanju oddaje zahvalila za prijaznost, čeprav je za brisanje črne barve porabila kar nekaj robčkov. Na pustni petek so škoromati iz Hrušice s svojo prisotnostjo počastili fotografa Slavka Gerželj a iz Materije, ki je v občinskih prostorih v Hrpeljah odprl razstavo o hrušiških škoromatih in ptujskih kurentih, na pustno soboto pa je v Hrušico prišel fotografirat škoromate svetovno znani fotograf in dobitnik svetovnega fotografskega priznanja (World Press Photo Award) Francois Le Diascom iz Pariza. V torek je manjša skupina hrušiških škoromatov obiskala koprsko šolo Pinka Tomažiča in pozvonila po koprskih ulicah, na pepelnično sredo pa so žalostni fantje in možje pusta zažgali. Obiskovalcem so vedno izjemno zanimivi hrušiški Škoromati (foto: Slavko Gerželj) VRBOVŠKE ŠJME Komu je všeč sivo vreme; pa uvela, posušena, poležana trava; snežni zameti, poledica na cestah; burja, ki ti ledeni ušesa; tema ko greš na delo in tema, ko prihajaš domov. Vse je nekako malodušno. Vsa narava počiva. Gledaš koledar in si rečeš: »pa saj bo kmalu Pust!? in kmalu pomlad«. In res -dnevi tako hitro bežijo. Komaj smo si voščili novo leto, pa je že marec. Za člane Kulturnega društva Šjme iz Vrbovega so se priprave na pustovanje pričele že kmalu po novem letu. Treba je bilo pripraviti in obnoviti maske. Letos smo bili še posebej pridni, saj so si nekateri člani pripravili nove maske iz ovčjih kož z dolgo dlako. Kar nekaj ur in dni so presedeli za šivalnim strojem. Barvali so in lepili; prebredli pol Slovenije, da so našli ustrezne materiale. Drugi smo imeli nekaj več počitka, a smo jim vseeno priskočili na pomoč. Sploh tisti večer, ko smo na obleko Zelenega Jurija pritrdili na stotine bršljanovih listov. Prijetno je, ko se zbrane klape, ki se je resno posvetila delu in zraven klepetala, obujala spomine, se zafrkavala spomnila kakšna gospodinja in poslala krompir z ocvirki ali še toplo pecivo. V sosednji Hrvaški začenjajo s pustovanjem in karnevali takoj po novem letu, že januarja. Naša skupina je obiskala Opatijo 22.februarja, ko so organizirali večerni karneval. Karneval sedmo leto organizira povorko v Ribnici, da pridemo. Doslej še nismo manjkali. Mladinci bi rekli: »Ribnica je zakon.« Pri organizaciji niso napravili nobene napake, spet je bilo prvorstno. Povorko si je ogledala večtisočglava množica ljudi. Ker smo nastopili med prvimi skupinami, smo imeli redko priložnost si ogledati še vse ostale skupine. Vsaka zase je bila izvirna in odlična. Ribničani so organizirali ples s skupino Victory v športni dvorani. Tam smo se zadržali vse do jutranjih ur. Kar težko smo se navsezgodaj odpravili v Nimis pri Udinah. Na tamkajšnjem karnevalu smo sodelovali že v lanskem letu, zato so nekateri dvomi odpadli. Vedeli smo, da bo organizacija dobra, da je »proga dolga »in da bo nastopajočih mask veliko. Res je bilo tako, vendar nam ni bilo žal, da smo prišli. Italijanska množica je hvaležno, razigrano občinstvo, ki uživa v vragolijah nekaterih mask. Naš zadnji nastop je bil v postojnski povorki na pustni torek. Spet so imeli organizatorji srečo z vremenom. Mi tudi, saj je zelo neprijetno, če se naše usnjene maske zmočijo. Povorka je privabila veliko množico gledalcev. Bili so sončni a zelo hladni, mrzli dnevi; pa uvela, posušena, poležana trava; mrzel veter; povorke je preganjal kratek dan. Nekateri so prišli med gledalce le zato, da so se rešili slabega televizijskega programa. m-n Šjme so izdale tudi razglednico je privabil veliko množico gledalcev, naša ugotovitev pa je: imeli smo se lepo, a dnevni karnevali so lepši. Ker je na obali, kjer je igral ansambel močno pihalo, smo se kmalu odpravili proti domu. Vendar smo si vzeli toliko časa, da smo se na Pirmanih naplesali. Naslednji dan smo jo mahnili v Most na Soči, ki nas je pričakal obsijan s soncem. V povorki so nastopile znane etnološke maske: kurenti, Podgrajski škoromati, Liški pustje in seveda naše šjme. Takoj za njimi pa tudi druge skupine. Zelo barvita povorka. Z veliko domišlijo in obilo rokodelskih spretnosti sestavljenih mask. Od takih, ki ti zbujajo nelagodnost, ker so tako grde. Pa takih, ki so tako grde, da so kar lepe. Da jih moraš gledati in občudovati. Gostitelji (Liški pustje) so pripravili zaključno pogostitev v športni dvorani. Še vse do mraka pa so se v njej razlegali zvoki harmonike. Bil je lep, prijazen dan, ki nam bo še dolgo ostal v spominu. Kar težko smo se odpravili domov. Potem je prišla prava pustna sobota. Že davno prej smo obljubili Pustnemu društvu Goriča vas, ki že Pa smo jih! ... Nasmejali. Zbudili občudovanje. Zanimanje. Iz koliko listov je sestavljen ta Zeleni Jurij? Ali ta hudič še ni utrujen, ko ves čas teka okoli? In zakaj je namazal ravno mojo punco? Menda ja ne drži ta vraža, da bo bolj plodna. Kdo ve kakšna je v resnici ta coprnica s tako odurnim obrazom? Bogve kako so sestavili njene spredaj zavihane škornje? Ta debeluh je pa res hecen? Tako je debel, da komaj hodi. Res so ga dobro nabasali. Ali je starost res tako utrujena in grda, kot sta Stari in Stara? Ja, zdi se mi, da tudi moja žena podpira tri vogale v hiši, tako kot pravijo za tegale babca v košu. Dober je, resje dober. Kdo ve, ali je to ženska, ki ga nosi, ali sta celo dva. Res je dober. In tale Raupšic. Ta je tudi dober. Mogoče bo pa ustrelil. To je dobra »fora.« Bili smo utrujeni, a smo dosegli svoj namen. Imeli smo se lepo in ostali so se imeli lepo z- nami. Veseli smo, da so naše razglednice, ki smo jih delili, vzbudile toliko zanimanja. Za letos smo menda končali, saj smo ubogega Pusta na Pepelnično sredo v silni žalosti v rodnem Vrbovem pokopali. Za eno leto. ŠKOROMATIJA 2003 V PODGRADU V Podgradu smo letos začeli 22. škoromatijos tradicionalno poberijo v Podgradu in Podbežah v soboto, en teden pred pustom. Za poberijo se zberemo pred dopolavorom (Gasilskim domom), gremo v povorki po vasi do blokov, kjer nas pogostijo, nakar gremo po hišah na poberijo - poberin, muzikantje, zvončarji. V nedeljo pred pustom smo gostovali v Kanalu pri Novi Gorici, na pustno soboto v Ribnici - deželi suhe robe, na karnevalu etnografskih mask, v nedeljo pa na domačem karnevalu, v Ilirski Bistrici. Po končanem sprevodu Tradicionalna poberija Povorka po vasi do blokov “Pupe v belem ” na Plaču smo šli pozdraviti tudi oskrbovance Doma starejših občanov, ki so bili nad našim obiskom navdušeni. Na pustni torek smo se udeležili karnevala v Postojni, nakar je sledila zabava doma, v Podgradu - v dopolavoru skupaj z vaščani. Posebnost škoromatije v Podgradu je tudi ta, da so v skupini žene in dekleta, kot “pupe v belem”. Zastavo -bandjero spremlja škoromatski podmladek kleščar in zvončarji. Daje pust v Podgradu sto procentno uspel tudi v letošnjem letu je skrbel pustni odbor v sestavi: Karlo Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 300.00SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40. 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320. fax. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@siol.com ali ga-commerce@siol.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce" d o.o. Bazoviška 40. 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Laszlo Balazs. Vladimir Čeligoj. Dimitrij Grtj, Maksimiljan Modic. Ksenija Montani. Jožko Stegu. Ivica Smajla. Jožef Šlenc. Igor Stemberger. Heda Vidmar. Bojan Oblak in Aleš Zidar. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5%. Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS. pod zaporedno številko 347. Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje: Alma Zejnulovič s.p. Udeleženci 22. škoromatije v Podgradu Rozinin, Drago Jožinov, Drago Zogarov, Biljo- Munčov, Vili Munčov, Mitja Lenčakov in Matej od Milčeta. Da so bili naši želodci polni in zadovoljni je skrbela kuharska ekipa Lidija in Vlado. KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica PRO- / OM d o o Vilharjeva 51, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-41-420, GSM: 041/671-158 * RAČUNALNIŠKI PROGRAMI ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNALNIŠKA OPREMA NA 12 MESECEV - TOM +0% PUSTNE ŠEME NA URI PRAVLJIC Na pustni torek so se zbrale pustne maske na uri pravljic PREGANJALI SMO ZIMO Pri ohranjanju ljudskih običajev smo najbolj zvesti pustu. Pustovanje ali kurente vanj e, ki izvira še iz poganskih časov, je vsekakor lep primer, da smo Slovenci veseli ljudje. Bolje rečeno, da vsaj nekaj dni v letu potrebujemo dan, ko sprostimo svojo domišljijo in postanemo nekaj ali nekdo, ali čisto enostavno, postanemo ŠEMA, ki ji je vse dovoljeno. Na naši šoli smo ta dan izpolnili prijetno in delovno. Naš pustni dan se je začel tako. Prvi dve šolski uri smo imeli delavnice. Zanje smo se pripravljali že dva tedna prej. Zbirali smo material, snovali ideje in izmenjavali mnenja. Za uvod smo si ogledali video-posnetek vrbiških šem. O tem, kdaj o Vrbičani obudili svoje maske iz pozabe, nam je pripovedovala naša učiteljica Jana Smajla. Veliko zanimivih in prav posebnih likov smo videli. Marsikateri od nas bi se bil rad našemil v “ta lepega”, kamelo, opico..., toda za to bi bilo potrebno veliko več časa, kot le dve šolski uri. Po ogledu smo šli vsi učenci v razrede, kjer smo začeli z izdelovanjem svojih mask.Učiteljice, ki so vodile naše delo, so bile nad našo zavzetostjo nadvse presenečene. Še nikoli se ni zgodilo, da smo delali prav vsi. Med sabo smo si pomagali in nihče se ni dolgočasil. Ko so bile maske narejene,smo se začeli šemah. Pri tem smo se prav prijetno zabavali. Vse to nas je tako prevzelo, da smo celo na malico pozabili. In sledil je slavnostni trenutek. Pripravljeni smo bili za predstavitev v večnamenskem prostoru. Šli smo lepo po vrsti. Najprej seje predstavil vrtec, nato 1. in 2. raz. devetletke in 3. in 4. razred. Med njimi je bili največ klovnov, kavbojcev, medvedkov... Nato je pridirjala skupina hudičkov z vilami, rogmi in dolgimi repi. Njihovi rdeči obrazi in rdeči lasje ter njihovo vreščanje je v nas vzbudilo strah. 6.raz. je prikorakal vzvišeno in dostojno kot se spodobi svinčnikom in barvicam priznanega izdelovalca. In že smo se preselili v svet vesolja. Obiskala so nas bitja iz galaksije NEVESEKJE z mirovnim sporočilom NE VOJNE! Sledilo je razočaranje. Ni se uresničila ideja NE VOJNE, saj se je iz podzemlja prikazala skupina mafijcev do zob oborožena, s kovčki polnimi cvenka in mrkih obrazov. Tako našemljeni smo se odpravili v bližnje vasi. Spremljala nas je harmonika, ki jo je veselo raztezal Jan in pa lepo sončno vreme. Upamo da smo bili dovolj učinkoviti v preganjanju zime, saj se je naše petje razlegalo daleč naokoli. Novinarski krožek OŠ PODGORA IZ POSLANSKIH KLOPI. Igor Štemberger se je od 15. do 18. marca udeležil srečanja držav kandidatk za EU Za nami je mesec, v katerem so bile vse akcije usmerjene v obveščanje javnosti o EU in Natu, saj smo imeli 23. marca referenduma o vključitvi naše države v obe organizaciji. V Stranki mladih Slovenije smo protestirali proti nesprejemljivi promociji za vstop Slovenije v EU in zvezo Nato, ki je bila poenotena in je tako enačila obe organizaciji kot, da bi bili dve plati iste medalje. Da to ni res so nas opozarjali tudi predstavniki EU. EU in NATO sta povsem različni organizaciji, medtem ko EU Sloveniji zagotavlja predvsem gospodarsko in socialno varnost, pa je zveza NATO predvsem obrambna varnostna organizacija, ki deluje pod taktiko ZDA. Prav zato se prednosti in slabosti vključevanja Slovenije v EU in zvezo NATO razlikujejo in jih je potrebno tako tudi predstaviti, ne nazadnje sta tudi referenduma o vključevanju v obe zvezi bila ločena. V okviru reklamnih akcij so domači vladni politiki popolnoma zakazali. Zaradi njihove nesposobnosti je bilo potrebno na pomoč poklicati diplomate iz tujine. Obiski iz tujine so si zato sledili dan za dnem. Ti obiski mimogrede niso bili ravno poceni, plačali pa smo jih davkoplačevalci in to mimo denarja, ki ga je vlada namenila za promocijo referendumov. Tak način reklamiranja se nam v SMS zdi popolnoma neprimeren in potraten, zato se iz protesta nismo želeli udeležiti obiska generalnega sekretarja zveze NATO Georga Robertsona. Obisk smo ocenili kot zgolj še eno od medijskih potez slovenske vlade, ki je v promociji za podporo vstopu Slovenije v zvezo NATO uporabljala tuje diplomate. Kljub zgubljeni kredibilnosti ministra Grizolda z obljubo, da bodo v primeru nevstopa Slovenije v zvezo vojsko služile tudi ženske, ter zunanjega ministra s podpisom Viliunevške deklaracije, smo menili, da je neprimerno za promocijo vstopa v zvezo uporabljati tuje diplomate. Še enkrat bi želeli poudariti, da smo v Stranki mladih Slovenije nasprotovali vključevanju Slovenije v zvezo NATO in se zato takšnih propagandnih akcij naše vlade nismo udeleževali. V dneh pred ameriškim napadom na Irak je postalo aktualno vprašanje prehoda ameriškega orožja preko našega ozemlja. Menim, da nikakor ne bi smeli dovoliti prehoda ameriškega orožja preko Slovenije, tako ne zračnih preletov, še manj pa konvojev preko slovenskih železnic. Zlasti ne, ker nikakršnega vojaškega posega v Iraku ni odobril varnostni svet OZN. Zgled v svoji pokončni drži v vodenja zunanje politike bi nam morali biti državi kot sta Avstrija ali pa Švica, ki sta jasno in glasno Američanom rekli »ne«. Mi pa smo zopet priča temu, da vlada skuša odgovornost prenesti na parlament, pri čemer je rezultat v naprej znan. Poslancem Stranke mladih Slovenije ne bo težko tudi v parlamentu reči »ne«, pri čemer pa bi opozoril, da je zunanji minister s pristopom k Vilniuški deklaraciji, Američanom že obljubil takšno pomoč. To je bil tudi en od razlogov, da smo poslanci SMS zahtevali odstop od omenjene izjave, saj vendarle ni tako nedolžna kot to mnogi skušajo predstaviti. Pretekli mesec so zaprisegli tudi prvi sodniki Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), še ena tema povezana za ZDA, ki želijo svojim vojakom zagotoviti imuniteto pred tem sodiščem in s tem priviligiran status. Poskusi razgrajevanja osnovnega namena tega sodišča s strani ZDA so še en primer, kjer je jasno viden odnos ZDA do mednarodne skupnosti. Slovenija v nobenem primeru ne sme podpisati posebnega sporazuma z ZDA ker bi s tem škodovala učinkovitemu delu sodišča. Slovenska vlada še ni jasno povedala svojega stališča predvsem zaradi dveh vzrokov. S takšnim evidentnim popuščanjem ameriškim pritiskom, bi vlada RS še jasneje pokazala slovenski javnosti, kako ZDA uveljavljajo svoje interese v mednarodni skupnosti in kaj Slovenijo čaka, če bo članica zveze NATO, katere najmočnejša in najvplivnejša država so ZDA. Slovensko javnost bo vlada po našem mnenju zavajala pred resnico vsaj do izvedbe referenduma o vstopu v NATO. Potem bo po našem mnenju popustila, tudi za ceno velikega nasprotovanja slovenske javnosti. Slovenska vlada bo zaradi pritiska, ki ga izvajajo ZDA s pogojevanjem ratifikacije sprejema Slovenije v NATO, zagotovo zopet popustila in klonila pritiskom ZDA in poseben sporazum tudi potrdila ( kot je pristopila k Vilenski izjavi in se pridružila ameriški koaliciji za vojaški napad na Irak brez odobritve Varnostnega sveta OZN). Vendar je najbolj žalostno to, daje to le začetek udinjanja Slovenije ZDA, ki pa so dober prikaz tega, kaj vse nas v prihodnosti še čaka, če postanemo člani zveze NATO. Kolikokrat bo Slovenija zaradi teh pritiskov zatajila lastne interese in interese EU, katere člani bomo. Poslanska skupina SMS ne bo podprla ratifikacije posebnega sporazuma z ZDA v Državnem zboru. V Stranki mladih Slovenije pa bomo storili vse kar jev naših močeh, da bomo ratifikacijo takšnega sramotnega sporazuma preprečili, v kolikor nam bo vlada tak dokument posredovala v parlament. Očitno je, daje bil pretekli mesec poln dejavnosti s področja zunanje politike. V dneh od 15. do 18. marca sva se poslanca Marko Diaci in Igor Štemberger udeležila srečanja držav kandidatk za EU, na katerem smo si izmenjali izkušnje in prejeli informacije s strani EU o trgovini v Evropski zvezi. Srečanja, ki je potekalo v Nikoziji na Cipru, smo se udeležili predstavniki Evropske unije, Bolgarije, Romunije, Slovaške, Litve, Estonije in Slovenije. Beseda je tekla o trgovinski politiki EU, o zakonodaji na tem področju in o obrambnih mehanizmih za zaščito konkurence na tem področju. Igor Štemberger NAPAD NA IRAK - CILJ NE OPRAVIČUJE SREDSTEV Napad ZDA na Irak se je zgodil mimo mandata Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov, kar je mednarodnem pravu zadalo nov udarec ter bo nedvomno vplivalo na svetovni mir. V Stranki mladih Slovenije ne podpiramo režima Sadama Huseina, vendar pa obsojamo enostranski napad ZDA brez mandata VS OZN. Omenjeni enostranski napad, pod krinko razoroževanja, ne bo imel le grozovitih posledic za Irak, ožjo in širšo regijo, ampak tudi za mir in stabilnost v svetu. S tem dejanjem so ZDA prevzele nalogo OZN, ki je zagotavljanje svetovnega miru in stabilnosti, v svoje roke, vendar pa jo izvajajo skladno z lastnimi interesi in ne v interesu celotnega sveta. Američani so dokazali, da ne priznavajo mednarodne svetovne ureditve in povsem enostransko, predvsem v skladu z lastnimi interesi začenjajo prvo vojno 21. stoletja. Slovenija bi se morala od teh dejanj distancirati in ostati država, katere zunanja politika temelji na politiki miru in nenasilja in ne na politiki napadalnih vojn in zastraševanja. Če kdaj, potem lahko danes ob napadu ZDA na Irak, jasno vidimo realno sliko odnosa ZDA in njej privrženih držav do svetovne ureditve, predvsem do Organizacije združenih narodov. Navkljub nasprotovanju Varnostnega sveta OZN so se ZDA z zavezniki odločila napasti Irak in s tem povsem poteptale ustanovno listno OZN in močno oslabile OZN v zagotavljanju svetovnega miru. Seveda pa tu ostaja še odprto konkretno vprašanje, vprašanje Slovenije, ali je Slovenija kot je izjavil Henry Hyda, predsednik odbora za mednarodne odnose v predstav-niškem domu ameriškega kongresa, neimenovana zaveznica v koaliciji 45 držav, ki podpirajo napad ZDA mimo varnostnega sveta. Kljub zagotovi-lom zunanjega ministra in predsednika odbora za zunanje zadeve v DZ-ju, da Slovenija ni članica te koalicije, pa uradnega protesta Slovenije ali celo opravičila s strani ZDA za zmoto, ni bilo. V kolikor niti združeni narodi in kaj šele države članice Nata ne morejo zaustaviti ZDA pri njihovih vojnih posegih, potem je nesmiselno pričakovati, da bi to lahko storila Slovenija, kot članica Nata. Pri odločanju na referendumu o vključevanju Slovenije v NATO bi se morali spomniti reka: »Povej mi s kom se družiš in povem ti kdo si.« Suma inženiring d.0.0. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47,6250 Ilirska Bistrica tel/fax: 05/71-10-242 VELIKA IZBIRA S MATKO VINCENC s L J FINANČNE SPODBUDE DRŽAVE ZA IZRABO OBNOVLJIVIH VIROV IN ZA INVESTICIJE V POVEČANJE ENERGETSKE UČINKOVITOSTI STAREJŠIH STANOVANJSKIH STAVB :E(MSVGT ENERGETSKO SVETOVANJE Ministrstvo za okolje, prostor in energijo-Agencija RS za učinkovito rabo energije je objavila dva razpisa za spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije. Javna razpisa sta bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 21/ 03 z dne 28. februar 2003. Z razpisom oznake O VE - G 2003 bo država spodbujala vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje tople vode in vgradnjo toplotnih črpalk. Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala za te ukrepe, ki so v funkciji delovanja od 01.09.2002 naprej. Izjemoma lahko za nepovratna sredstva zaprosijo tudi tista gospodinjstva, ki so oddala vlogo na » Javni razpis» Uradni list RS 62 - 63 /2002 v času od 06.09.2002 do vključno 15.10.2002 (datum poštnega žiga), in jim je bila neobravnavana vloga vrnjena. Razpis OPEILB - G 2003 pa je namenjen spodbujanju vgradnji kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso v oblikah sekancev, peletov in polen. Poleg osnovnih pogojev in meril, tehničnih karakteristik ter višini subvencij kot tudi ostala podrobnejša pojasnila dobite v razpisni dokumentaciji, ki jo naročite z pisnim zahtevkom na naslov agencije po faksu 01 300 69 91 ali telefonu 01 300 69 90 ali internetu URL: http:/www.gov.si/aure do objave o porabi sredstev. V Uradnem listu RS, št. 27/03 z dne 14. marec 2003 pa je bil objavljen javni razpis Agencije RS za učinkovito rabo energije za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti starejših zgradb - JR ST. Z omenjenim razpisom bo agencija spodbujala izvedbo ukrepov v starejših stanovanjskih stavbah, ki omogočajo znatne prihranke toplote za ogrevanje stavbe ter izboljšujejo bivalne pogoje. Predmet tega razpisa so naslednje vrste ukrepov in sicer: -izolacija podstrešja ali strehe nad ogrevanim podstrešjem, -izolacija fasade, -zamenjava in obnova oken. Razpis se nanaša na stanovanjske stavbe, katerih gradnja je bila pričeta do vključno leta 1980. Z ukrepi mora biti doseženo najmanj 10.000 kWh prihranka potrebne toplote za ogrevanje na leto, kar pomeni ekvivalentno dejanski porabi 1000 litrov kurilnega olja (brez upoštevanja izkoristka kurilne naprave). Ukrepi morajo biti izvedeni v letu 2003, od objave javnega razpisa do porabe sredstev oziroma do 15. oktobra 2003. Podrobnejša pojasnila o pogojih in merilih so v razpisni dokumentaciji. Dodatne informacije o razpisu lahko potencialni predlagatelji dobijo po telefonu (01/300 69 90) in v energetsko svetovalni pisarni ESP v Občinski stavbi (provizorij) vsak torek in četrtek od 17 do 18 ure ali po dogovoru. Kaj je projekt ENSVET? ENSVET je programski projekt Agencije za učinkovito rabo energije, pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Projekt izvaja Gradbeni inštitut - ZRMK z usposobljenimi energetskimi svetovalci v energetsko svetovalnih pisarnah. Delovanje svetovalnih pisarn po vsej Sloveniji pa je rezultat partnerskega sodelovanja z občinami. Nasvet o učinkoviti rabi energije (URE) in uporabi obnovljivih virov energije (OVE) vam bo v pomoč, kako svoj denar pravilno in učinkovito uporabiti pri gradnji ali obnovi hiše, stanovanja ali naprav. Nikoli ni prepozno. Tudi če ste hišo že zgradili in v njej živite, stanovanje že kupili in opremili ter vas pestijo problemi povezani z rabo energije vam lahko pomagamo pri njihovem reševanju. Razmislek o rabi energije se dolgoročno obrestuje, saj cene nezadržno rastejo. Z brezplačnimi nasveti vam bomo spoštovani občani pomagali zmanjšati stroške za energijo in povečati zadovoljstvo in ugodje bivanja. ENSVET nudi strokovno, brezplačno in neodvisno svetovanje o: - energetski sanaciji stavb ali eneregtski zasnovi novogradenj, - toplotni zaščiti stavb, - izbiri ustreznih oken in zasteklitva, - izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav, - regulaciji ogrevalnih naprav, - uporabi obnovljivih virov energije, - izbiri ustreznega energenta, - zmanjšanju porabe goriva, - uporabi varčnih gospodinjskih aparatov, - pripravi tople sanitarne vode, vodenju energetskega knjigovodstva, - možnosti pridobitve nepovratnih sredstev in kreditov URE ter uporabo OVE, - in vseh drugih vprašanjih, ki se nanašajo na URE v gospodinjstvih. V ENSVET pisarni so vam na voljo tudi različni informacijski listi, publikacije in druga strokovna literatura, ki si jo lahko ogledate. Za vse ostale informacije smo vam na razpolago vsak torek in četrtek med 17. in 18. uro v energetsko svetovalni pisarni, v provizoriju Občine, soba št. 6. Vabljeni! Miran Penko VEC KOT TRI MILIJONE TOLARJEV ZA VODNJAKE DOMŽALE, 20. marec 2003 - Poslovni sistem Helios in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (MOP) sta tudi letos pripravila javni razpis za obnovo slovenskih krajevnih vodnjakov. Za razpisana sredstva se bodo lahko potegovale vse slovenske občine. Helios letos povečuje sredstva namenjena ekološkemu skladu. Poslovni sistem Helios in MOP sta v začetku letošnjega leta ponovno podpisala dogovor o sodelovanju na področju ohranjanja dobrega stanja voda v Sloveniji. Tako je Heliosov sklad za ohranjanje slovenskih voda letos zakorakal v drugo petletno obdobje. Omenjeni skladje v minulih letih finančno podprl številne okoljske akcije, katerih glavni namen je bil povečati odgovoren odnos do ohranitve čiste vode ter ponovni revitalizaciji opuščenih vodnjakov, kalov ali izvirov. Danes je v časopisu Delo, tako kot vsako leto pred svetovnim dnevom voda, 22. marcem, objavljen javni razpis za dodelitev finančnih sredstev. Po besedah Nataše Hajdinjak iz Heliosa se kriteriji za dodelitev sredstev niso spremenili. Posebna strokovna komisija, bo pri izbiri upoštevala in dala prednost tistim vodnjakom, ki bolj poudarjajo pomen vode v urbanem okolju ter imajo večjo arhitekturno in prostorsko vrednost. Občine, ki se bodo prijavile na razpis so tudi nosilke projekta in morajo zagotoviti vsa potrebna soglasja in dovoljenja ter opredeliti finančno soudeležbo in nosilca del. Orientacijska vrednost razpisanih sredstev znaša 3,3 milijone tolarjev. Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dobijo v Heliosu ali na njihovi spletni strani. Rok za oddajo prijav je 15. april 2003. OBMOČNO ZDRUŽENJE ILIRSKA BISTRICA BAZOVIŠKA 28 VABILO Območno združenje Rdečega križa Ilirska Bistrica vabi starše na zanimivo predavanje o sodobnih problemih mladih pri prehranjevanju z naslovom: MOTNJE HRANJENJA IN NJEN IZZIV ZA POSAMEZNIKA, DRUŽINO IN DRUŽBO Predavateljici: Andreja Modrin Švab.univ.dipl.psih. in Vesna Šolar, dipl.soc.del. Iz Svetovalnice za motnje hranjenja MUZA Predavanje bo v sredo, 9.4.2003 ob 17.uri v OŠ Antona Žnideršiča VESELJE DO ŽIVLJENJA Kot alternativa žalosti in obupu, med ljudmi v naših krajih, je veselje do življenja vrednota vredna napora. Veselje je orožje proti obupu. Veselje do ustvarjalnega dela, do poklica, ki smo si ga izbrali, do raziskovanja, glasbe, slikanja, pohodov v naravi in še veliko bi lahko našteli, je vodilo proti cilju, ki smo si ga zastavili. Da bi dosegli ta cilj, si je potrebno dnevno vzeti vsaj 10 minut časa, se poglobiti vase in začutiti, ali resnično ubiramo pravo pot, ali je to resnično naša pot, ki je samo nam namenjena. Vsak človek je neponovljiv original in je vsakemu samo njegova pot ravno prava. Zato je nesmiselno, če se ves čas primerjamo s kom drugim in se počutimo slabo, ker imamo vtis, da smo slabši. Na svoji življenjski poti se lahko primerjamo le s samim seboj, takšnim, kot bi hoteli biti, lahko štejemo svoje zmage, ki jih nihče razen nas ne bo nikoli dosegel. Le mi najbolj čutimo bremena, ki jih nosimo in ovire, ki jih premagujemo. Pomembno je, da ne izgubimo zastavljenega cilja in, če bomo gledali naprej, bomo lažje premagovali ovire in nosili bremena. Čim težja so tem večji je naš uspeh. Alije enak dosežek tek na lOOm, ki ga tečeta neobremenjen tekač in tekač obremenjen s 50 kg vrečo ? Gotovo je uspeh obremenjenega tekača večji, ne glede na razliko v času. Zato naj nas ne zaustavijo težke življenjske naloge. Potrebno jih je sprejeti kot izziv, ki nam je namenjen in ob katerem bomo dokazali, da smo pripravljeni uresničiti svoj cilj, kljub oviram. Iz trpljenja se človek ogromno nauči in rekli bi lahko, da hudo trpljenje pogosto rodi dragocene sadove. Slovenska zveza svetovalcev za telefonsko pomoč v duševni stiski (STS) vas vabi, da se vključite v projekt Veselje do življenja. Kontaktne osebe v vaši regiji lahko pokličete po telefonu ali po elektronski pošti in dobili boste konkretne informacije. STS je spodbudil medije, da uvedejo rubriko svetla plat življenja. Tako lahko sodelujete v rubriki Mi med seboj v časopisu Večer, časopisu Svobodna misel, reviji Prepletanja in v lokalnih časopisih. Lahko tudi sami poiščete poti do urednikov. Bili bi vam hvaležni za informacije, ki jih lahko pošljete kontaktnim osebam. Dobri vzori vabijo ! Pošljite prispevke, v katerih boste opisali svoje življenjske zmage in nekaj pozitivnega iz vašega okolja. Lahko se vključite v delavnice, ki jih bo organiziral organizacijski odbor v vsaki regiji. Lahko se oglasite tudi na radiu, ali lokalni TV. Po šolah smo objavili razpise za likovne in literarne prispevke na to temo. Humanitarna akcija: Daj naprej ! Namen akcije je širitev mreže dobrih del. Nekdo ti je nekoč naredil nekaj pomembnega, dobrega, a mu iz različnih razlogov tega nisi mogel vrniti. Lahko mu vrneš sedaj na takšen način, da nekomu drugemu narediš nekaj zanj pomembnega, dobrega, za kar se ne bo zahvalil tebi, ampak bo dal naprej, torej naredil nekaj dobrega nekomu drugemu. Tako se bo širila mreža dobrih del in dobrih ljudi. Skupaj gradimo boljši svet ! Želimo vam obilo veselja ob tem! Cvijeta PAHLJINA,dr.med. Zveza slovenskih društev svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski VIDEOKASETE 1. Amebe 2. Barbie as Rapunzel = Barbie Motovilka: zvezda pravljične pustolovščine RISANKA 3. Big trouble = Velike težave 4. Blade. 2 = Rezilo 5. JURČIČ, Josip. Deseti brat 6. Deuces wild = Divje ulice 7. Domestic disturbance = Vse za sina 8. Dragonfly = Kačji pastir 9. E.T. = Vesoljček: the extra - terres-trial 10. Green dragon = Zeleni zmaj 11. K-pax 12. Last home run = Poslednja tekma 13. Mica Muc na morju RISANKA 14. Mica Muc se izgubi RISANKA 15. Mica Muc v Parizu RISANKA 16. Mimic. 2 = Mimik 17. A Muppet family christmas = Družinski božič Muppetov 18. Murder by numbers = Številke za umor 19. Out cold = Na hladnem 20. Pujsek Zlatko. 1 RISANKA 21. Pujsek Zlatko. 2, Zlatko in njegov kuža RISANKA 22. Pujsek Zlatko. 3, Brez dela ni jela RISANKA 23. Repli-kate = Kloniranka 24. Scooby-doo 25. The shipping news = Ladijske novice 26. Stuart Little 2 = Mišek Stuart 2 VIDETI HOČEMO LUČ, PROTI KATERI BOMO PLULI V vodstvu Obrtne zbornice Slovenije že nekaj časa poteka razprava o viziji in poslanstvu obrtnozborničnega sistema, skratka o razvoju tega sistema v naslednjem desetletju. Zdaj se razprava širi tudi v območne obrtne zbornice in med vse člane. O prihodnosti obrtne zbornice smo se pogovarjali z njenim predsednikom Miroslavom Klunom. 1. Zakaj se je razprava o viziji in poslanstvu pravzaprav sploh začela? “Razprava o prihodnosti naše organizacije je bila ena naših najpomembnejših predvolilnih obljub, hkrati pa tudi zahteva, ki smo jo največkrat slišali od naših članov. V resnici si ne znam predstavljati, kako bi lahko sploh delovali brez vizije in strategije, po kateri bi se lahko ravnali tako kratkoročno kot dolgoročno. Če hočemo priti do takšnega dokumenta, pa moramo seveda nekje začeti, postaviti moramo neka izhodišča, na katerih bomo nato gradili. Ta izhodišča smo sestavili v ožjem vodstvu organizacije, zdaj pa jih ponujamo članom v razmislek in obravnavo. Le tako - s podporo najširšega kroga obrtnikov in podjetnikov - bomo lahko prišli do nekakšne “biblije” naše organizacije, po kateri se bomo ravnali in ki bo veljala za vse nas. Vizijo bomo torej snovali skupaj s člani in območnimi obrtnimi zbornicami. Razpravo o viziji pa so seveda spodbudile tudi “zunanje” okoliščine. Smo na prelomnici, končujemo tranzicijsko obdobje, ki se je začelo takoj po osamosvojitvi, vstopamo v Evropsko unijo. Čakajo nas velike spremembe. Strategijo - to posebej poudarjam - gradimo na dosedanjem delu obrtne zbornice, na vsem tistem, kar je bilo že doslej narejenega in stoji na zelo trdnih temeljih. Če te podlage ne bi bilo, si danes takšne strategije, kot jo predlagamo, ne bi mogli niti zamisliti. Zato se je treba še enkrat zahvaliti vsem, ki so obrtniško organizacijo pripeljati na to zavidanja vredno raven. No, seveda pa vse tudi ni bilo dobro. Vse, kar so člani zaznali kot nesprejemljivo, moteče, bo treba spremeniti.” 2. Kaj, na primer? “Bilo je kar nekaj konzervativnih pogledov na določene stvari. Pričakujem, da bodo te kritike ponovno oživele, ko bomo razpravljali o naši viziji, in bomo lahko izboljšave vgradili vanjo.” 3. Za hip še ostaniva pri kritikah, ki so jih člani naslavljali na obrtno zbornico. Kar pogosto je bilo slišati, da je zbornica kot nekakšen gasilec, ki sicer dokaj uspešno gasi obrtniške probleme - teh pa nikoli ne manjka, saj skoraj vsak dan vzplamti kakšen nov - ni pa imela jasnega pogleda, kam pravzaprav plove obrt, kakšna bo njena prihodnost, v katero smer bo šel razvoj. Se strinjate s tem? “Vizija, ki jo zdaj gradimo, je prav to. Kot ste rekli, videti hočemo luč, proti kateri bo plula obrtniška barka. Ta usmeritev, ki jo bo, kot pričakujem, po končani razpravi sprejela tudi skupščina Obrtne zbornice Slovenije, pa nam bo služila tudi pri naših pogovorih s državo in tistimi, ki nam v njej krojijo usodo. S tem dokumentom bomo pokazali, kaj smo, in to, da vemo, kaj hočemo. Seveda bomo našo strategijo zato podprli tudi z analizami in trdnimi argumenti.” 4. Predlagam, da se zdaj sprehodiva skozi dokument, ki ga ponujate v javno obravnavo. Na katerih izhodiščih ste ga zasnovali? “Ključna se mi zdita stavka, ki smo ju zapisali v uvod dokumenta, citiram: “Obrtno zbornico Slovenije bomo razvili v osrednjo institucijo znanja, izobraževalnih in svetovalnih storitev za obrtnike in druge podjetnike, primerljivo z najsodobnejšimi in najbolj dejavnimi zbornicami v Evropski uniji. V odnosu do države, doma in v EU, se bomo borili za zagotavljanje boljših pogojev za gospodarjenje, ustreznejše spodbujevalne ukrepe za obrt in malo gospodarstvo in za bolj prijazen dostop do storitev države, s tem pa tudi za večjo konkurenčnost in ohranjanje tradicije in posebnosti obrti, tako da bo naložba v mojstrsko in visoko strokovno znanje donosna tako za naše člane kot za njihove kupce in slovensko družbo v celoti”. V teh dveh stavkih je zajeta naša vizija, naša prihodnost, naš cilj. Če ga hočemo doseči, moramo narediti troje. Prvič, zbornični sistem mora odpraviti slabosti, ki so se pokazale v preteklosti, in izkoristiti priložnosti, ki jih imamo. Drugič, politiko in okolje moramo prepričati, da obrt je in bo tudi v prihodnje nujen, koristen in potrebni del slovenskega gospodarstva in družbe in da je za razvoj tega sektorja gospodarstva treba ustvariti veliko prijaznejše razmere, kot so danes. In tretjič, obrtna zbornica mora biti za obrtnike in tudi za širšo družbo zgled učinkovite organizacije, ki ima jasno določeno vizijo, dolgoročne in kratkoročne cilje ter strategijo glede zastopanja interesov članov kot tudi glede opravljanja najrazličnejših storitev za članstvo.” 5. Zapisali ste tudi, da želite zbornico organizirati po podjetniškem načelu. Kaj ste imeli v mislih? “Obrtne zbornice - osrednja in območne - se moramo pripraviti na drugačne čase. Začeti moramo razmišljati in delovati podjetniško. Bistvo je v tem, da se dogovorimo za mejo, do katere bodo zbornice “servis” članom zgolj za članarino, od tam naprej pa bodo njihove storitve plačevali posebej. Te storitve - mislim predvsem na bolj individualno, specialistično pomoč članom - bodo zagotovo cenejše kot drugje in kar je še pomembnejše, tudi kakovostnejše, bolj strokovne. Naši strokovnjaki so specialisti za področje obrti, obvladajo ga bolj kot kdorkoli drug, saj imajo dnevno opraviti v obrtniki in njihovimi problemi. Podobno delujejo sodobne evropske zbornice; njihovi člani natanko vedo, kaj dobijo za članarino in za kaj morajo doplačati. V nekaterih državah zbornice za članarino le lobirajo v vladi in parlamentu, da sprejemata za obrtnike bolj prijazne zakone, izvajajo najsplošnejše dodatno izobraževanje in morda izdajajo kakšno informativno glasilo - za vse ostalo pa člani plačujejo posebej. Ne glede na to pa se radi včlanjujejo, saj so storitve, ki jim jih nudi zbornica, dobre in cenejše, kot če bi jih sami iskali drugje. Zbornična članarina je tako ponekod v bistvu le vstopnica v nekakšen “obrtniški sindikat”, ki zagotavlja dostop do dobrih in cenejših storitev. No, o tej temi bomo gotovo še veliko govorili, saj nekateri pri nas pričakujejo, da jim bo zbornica za članarino naredila prav vse, kar bi radi od nje. To najbrž ne bo šlo. Poudarjam pa: želimo, da bi bila članarina za naše člane donosna. To pomeni, da bi zanjo vsekakor dobili več, kot so plačali.” 6. Včasih je bilo slišati, da je bila obrtna zbornica premalo opazna, morda premalo glasna, da je med ljudmi in politiki uživala premalo ugleda in da morda tudi zato mnogokrat ni uspela doseči tistega, kar so od nje zahtevali člani. Kako se nameravate lotiti tega? “Ni res, da vsega tega prej ni bilo; zbornica se je tudi politično udejstvovala, izkoriščala pa je tudi javnost, se pravi medije, če je bilo treba pritisniti na oblast. Javnost dela zbornice smo v zadnjem času močno povečali; vsi, ki spremljajo časopise in druge medije, bodo najbrž pritrdili, da zdaj v njih veliko več nastopamo. Sistematično komuniciranje z najvišjimi predstavniki izvršne oblasti - ministri in državnimi sekretarji -postaja ustaljena oblika našega dela. Srečanja z ministri se kar vrstijo in, verjemite, niso le vljudnostne narave. Skratka, hočemo, da se o nas in naših problemih sliši in govori. Hočemo pa v tej družbi imeti tudi besedo, postati tudi politična sila - a ne stranka, da ne bo pomote! Nekatere območne obrtne zbornice so že uspele v občinske svete ali celo na županska mesta spraviti svoje člane. To dejavnost bomo v prihodnje še bolj spodbujali in pomagali, da pride čim več obrtnikov na oblast tako na lokalni kot tudi državni ravni. Konkretno: ne skrivamo želje, da bi na naslednjih volitvah obrtniki zasedli tudi nekaj poslanskih mest v državnem zboru. In to mest, ki ne bi bila podvržena zgolj strankarski disciplini! Hočemo poslance, ki bodo enotno zagovarjali interese obrti, ki jih bo oblikovala obrtna zbornica! Hočemo pa seveda še aktivneje kot doslej sodelovati tudi pri snovanju oziroma nastajanju zakonodaje, dovolj zgodaj torej, da ne bo treba izgubljati toliko energije v parlamentu. Če strnem: morali se bomo torej več ukvarjati tudi s politiko. Če sami ne bomo poskrbeli zase, nam bodo usodo krojili drugi! To pa ni dobro.” 7. Še na en zgovoren slogan sem naletel v strategiji: Naredimo Slovenijo bogato! “Ja, če nam bodo dovolili vplivati na zakonodajo, bomo poskrbeli, da se bo uresničil. V zamenjavo za sprejetje nekaterih naših predlogov je slovenska obrt sposobna ponuditi 60.000 novih zaposlitev. Številka ni pretirana, saj so rezerve v naši obrti, če jo primerjamo z evropsko, še ogromne. Potrebujemo le nekaj spodbud in zmanjšanje tveganja, pa bodo nova delovna mesta tu. To bi vlado moralo zanimati! In očitno tudi jo, kot lahko sodimo po sestankih, ki smo jih v zadnjem času imeli z ministri. Pomembno je, da se z državo ■ pogovarjamo. Seveda pa nam to ni dovolj. Pričakujemo tudi rešitve. Če jih ne bo, smo pripravljeni poseči tudi po najskrajnejših sredstvih. Tako, kot so pred kratkim prvič v zadnjih petdesetih letih storili tudi nemški obrtniki, ki jim je bilo dovolj drsenja navzdol in obljub, da bo bolje. Njihovi protesti so do temeljev zatresli nemško politiko. Pri nas bi se lahko kaj takega zgodilo na primer zaradi problemov na davčnem področju. Veliko se jih je nagrmadilo - od novih, nepotrebnih birokratskih obveznosti, kot je pošiljanje podatkov AJPES, do reorganizacije davčne uprave in seveda novih davčnih obremenitev, ki jih napoveduje ministrstvo za finance. Če se v kratkem ne bo nič zgodilo, bomo najbrž s prvimi protesti že kmalu na cesti!” 8. Kakšno vlogo pa vizija namenja dualnemu poklicnemu izobraževanju, torej vajencem in mojstrom? “Dualno . izobraževanje brez dvoma ostaja paradni konj naše hiše. Izbojevali smo veliko bitko, da se je sploh vrnilo v naš izobraževalni sistem, in narediti moramo vse, da se bo sistem razvijal. Pravzaprav o tem nihče več ne dvomi; v kratkem ne bo več dvotirnosti med dualnim in klasičnim šolskim izobraževanjem. Vajensko izobraževanje, katerega temelj sta učna pogodba in pravilno razmerje med teorijo in prakso, postaja standard za vse poklicno izobraževanje. V kratkem se bomo sestali z novim ministrom za šolstvo in upam, da se bomo uspeli dogovoriti tudi za dodaten državni denar, s katerim bomo bolje nagradili obrtnike, ki sprejemajo vajence in s tem skrb za njihovo izobraževanje.” 9. Kaj pa bo z javnimi pooblastili? Nekateri zbornici očitajo, da je s tem, ko jih je toliko prevzela od države, pravzaprav postala njena podaljšana roka. “Javna pooblastila - gre za izdajanje obrtnih dovoljenj, licenc in vse drugo, kar počnemo v imenu države - so seveda dvorezen meč. Nikoli ni bil priljubljen tisti, ki je drugim krojil srajco, v kateri so morali biti, za povrhu pa za to še zaračunaval. Res pa je, da smo s tem, ko smo sprejeli javna pooblastila, vendarle naredili velik korak naprej. Ne le zato, ker jih opravljamo strogo profesionalno in nevtralno, pač pa tudi zato, ker smo do naših članov veliko prijaznejši in manj birokratski kot državni uslužbenci. Ni vseeno, ali ti da obrtno dovoljenje državni uradnik ali pa uslužbenec tvoje lastne organizacije! Pa še nekaj: javna pooblastila nam dajejo moč in nam omogočajo, da z državo vodimo bolj enakopraven dialog, hkrati pa nam odpirajo oči, saj pred naše ljudi vodijo številne obrtniške probleme, ki jih sicer morda ne bi zaznali v tolikšni meri. Z drugimi besedami: če vidimo, da nekaj ni dobro urejeno, predlagamo boljšo rešitev in se potrudimo, da obvelja. Lep primer so bila na primer parkirišča za prevoznike ali pa uporabna dovoljenja za objekte; poenostavitve, ki jih je na našo pobudo sprejelo ministrstvo za okolje, so obrtnikom precej olajšale pridobivanje licenc in obrtnih dovoljenj. Ne zanikam pa, da bi se tudi v naši hiši dalo marsikaj narediti še bolj prijazno in manj birokratsko. Poskrbeli bomo, da bo slednjega zares čim manj.” 10. Nekatere območne obrtne zbornice se danes težko preživljajo, saj imajo premalo članov. Kaj predvideva vizija glede tega in nasploh glede razmerja med OZS in območnimi obrtnimi zbornicami? V viziji je govor o “celovitosti sistema”. Kaj je to? “Jezi me, kadar slišim, da ljudje o OZS in območnih obrtnih zbornicah govorijo kot o “nas” in “onih”. Vsi smo del enotnega sistema! Območne zbornice, takrat še združenja, so ustanovile Obrtno zbornico Slovenije in ta je torej v službi območnih obrtnih zbornic. Včasih pa se je dogajalo, daje bil način komuniciranja za območne zbornice moteč. Tega ne bo več. Smo enovita organizacija, Obrtna zbornica Slovenije pa je nekakšen pokrov, ki mora ščititi tiste, ki so jo ustanovili. Kadar bomo govorili o sistemu, bomo torej vedno “mi”, hiša pa bo “naša”. Glede finančnih težav območnih zbornic pa sem mnenja, da jih ne bo več, ko bo zaživel “podjetniški” koncept, o katerem sva govorila prej. Vsekakor želimo območnim zbornicam dati še večjo težo kot doslej in jim skupaj z državo in pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo ter projektom VEM -Vse na enem mestu - nameniti odgovornejšo vlogo. Ministrstvo za gospodarstvo se strinja, da ni zadržkov, da območne zbornice, ki bodo imele prostorske možnosti in primerne kadre, ne bi bile osrednje mesto, preko katerega bi ljudje vstopali v sistem VEM. Seveda pa nas s tem v zvezi čaka veliko izobraževanja kadrov v območnih zbornicah, saj želimo, da bodo člani že tam dobili večino odgovorov na svoja vprašanja, tudi tista kompleksnejša, za katera se zdaj obračajo na Obrtno zbornico Slovenije.” 11. Tole vprašanje vam zastavljam pri koncu, čeprav bi verjetno sodilo bolj na začetek: kako boste zagotovili, da se bo dvignil ugled obrti in njene organizacije, kot piše v viziji. O organizaciji ste že govorili, zdaj mislim bolj na člane. “To bo gotovo ena najtežjih nalog. Njena uresničitev ne bo odvisna le od predsednika zbornice ali vodilnih funkcionarjev, ampak od slehernega člana, obrtnika. Vsakdo bo moral pogledati vase in se vprašati, ali sam naredi dovolj za svoj ugled in ugled vse obrti. Imamo namreč tudi člane, ki mečejo senco na vse nas obrtnike. Ne bomo jih sicer namakali v Ljubljanico, kot so nekdaj peke, če se niso držali cehovskih pravil, ampak trudili se bomo za red tudi v lastnih vrstah. Namesto na straneh “črne kronike” mora obrt nastopati v rubrikah, ki pišejo o pozitivnih primerih in so drugim za zgled. Na primer o obrtniku leta, ki ga bomo letos prvič izbirali, pa o naših ponudbah vladi, s katerimi želimo obogatiti slovensko družbo in o podobnem.” 12. Za konec lahko najbrž obrtnike skupaj povabiva, da aktivno sodelujejo v razpravah o viziji in poslanstvu svoje zbornice, ki se bodo ta mesec vrstile po vsej Sloveniji. Čisto za konec pa še tole: kakšna bo, po vaše, obrtna zbornica čez deset let? “Najprej o regijskih posvetih. Dokument, o katerem bomo na njih govorili, odpira veliko tem. Želimo, da člani razpravljajo o njih, da imajo pomisleke in nam jih povedo. Narobe bi bilo, če bi pripravili dokument s sto ali dvesto stranmi, kamor bi vpisali vse naše probleme in zahteve, ker ga potem ne bi prebralo veliko ljudi. Tako pa ponujamo le teze in glavne teme, ki bodo marsikoga spodbudile k razmišljanju. Naj nam ga zaupa! Glede tega, kakšna bo naša zbornica čez desetletje, pa takole: prepričan sem, da bi morala biti vodilna organizacija v državi, ki bi povezovala vse, kar je malega gospodarstva - brez njenega soglasja pa se v državi ne bi smelo zgoditi skoraj nič pomembnega.” Miran Jarec Popotovanje po naših vaseh - vas Mereče 31. 03. 2003 Snežnik stran - 13 LEGA, ZGODOVINA IN IME Mereče ležijo na širokem flišnem slemenu med potokoma Podstenjškom in Merejskim potokom. Prvi izvira pri vasi Podtabor, drugi pa pod 777 m visokim Vrhom, ki mu vaščani pravijo Stena. Gotovo je bližina teh potokov vplivala na poseljevanje, kajti voda je bila vedno pomemben dejavnik življenja in gospodarstva. Zlasti je bil Podstenjšek, ki nikoli ne presahne, saj izvira iz snežniških podzemnih voda, bogat z ribami in raki. Slednjih že več let ni v njem, ker jih je pomorila kuga. Ta potok je bil včasih tudi gojitveni, kjer so gojili postrvi. Hladna in bistra voda Podstenjška še vedno privlači otroke in mladino iz sosednjih vasi, da se v poletni vročini ohladijo v tolmunih (po domače »bontačih«). Južna lega vasi na nadmorski ■fill f- Pogled na vas iz Podstenj kmetijstvom, čeprav čistega kmeta ni več v vasi. Vsakdo je vesel, če osnovne pridelke pridela na domači njivi ali vrtu ter v hlevu. Njive in travniki ležijo v okolici vasi in zahodno v dolini Merejskega potoka. Do sredine prejšnjega stoletja so v vasi gojili tudi trto »vremščina«. V zadnjem času je vse več zanimanja za sadjarstvo, bodisi za intenzivno ali ekstenzivno (jabolka, hruške, slive). Vedno več je negovanih starih dreves, ki so bila zanemarjena. Zlasti so znane sorte jabolk Goriška sevka, Bobovec, Kanada, pa tudi brkinska sliva (češpa) zelo dobro uspeva. V vasi je še nekaj malega goveje živine (za lastno porabo). V zadnjih letih se vaščani trudimo ohraniti krajino takšno kot je sedaj, saj se zavedamo, daje vas lepa, če je okolica obdelana. Vaška cerkev Srca Jezusovega Notranjost cerkve V vasi so pripravili demonstracijo žganjekuho, oktober 2000; višini 456 m je zelo ugodna, saj je sonca zlasti v poletnih mesecih dovolj. Kljub južni in na videz zatišni legi je burja zelo pogost pojav; zlasti na jesen in pozimi poje svojo pesem. V zadnjih 20 letih pa seje oblikoval nov predel vasi, ki leži ob cesti Ilirska Bistrica-Prem, kjer je zgrajenih 5 novih stanovanjskih hiš. O zgodovini vasi je malo znanega, čeprav je iz nekaterih še obstoječih ostankov hiš (»velbi« v Lekačovi stari hiši) mogoče sklepati na okrog 300 let staro naselje. Tudi dejstvo, da vas dolgo ni imela svoje cerkve, ta je pasterizacije jabolčnega soka in bila zgrajena leta šele leta 1910 pove, da najbrž vas tudi v preteklosti ni bila velika ali pa je bila močno navezana na bližnje Podstenje. Izvor imena vasi Mereče je brez dvoma treba iskati v njeni legi, ki je »med rekami« (medrečje). V starih zapisih najdemo ime Merečje in tudi Mejrečje. Prebivalci vasi se imenujejo merejci. PREBIVALSTVO Vas je v letu 2002 štela 56 prebivalcev, od tega 32 moških in 24 žensk. V letu 1869 so našteli 155 prebivalcev. Največ prebivalcev je bilo leta 1910 (kar 172), kar lahko verjetno pripišemo zgraditvi in odprtju južne železnice (1872 leta), ki v blagem ovinku teče tik pod vasjo. V letu 1931 je že vidno upadanje prebivalstva (131 prebivalcev) zaradi izseljevanja v Argentino; ekonomska kriza 1928-1929. Takoj po 2. svetovni vojni je zabeleženo najnižje število prebivalcev (42). Danes ima vas 4 šoloobvezne otroke, ki se vozijo v osnovno šolo v Ilirsko Bistrico, 4 srednješolce in 3 študente. Odrasli zaposleni pa OKULISTIČNA AMBULANTA dr. Mario Ragus Ordinacija TC BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek in torek od 13" "do 193 "ure tel. 714 22 30, 714 11 98© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 sreda in četrtek od 13° “do 193 "ure tel. 726 50 04, 726 54 01© Praznovanje prvega maja Silvestrovanje na Kalincah leta 2000 odhajajo na delo v Ilirsko Bistrico ter bližnjo in dalj njo okolico. KMETIJSTVO Poleg zaposlitve v bližnjih središčih se vaščani ukvarjajo s DELOVNO IN DRUŽABNO ŽIVLJENJE V VASI V 80- ih letih smo v vasi dobili najprej asfalt (narejen s samoprispevkom), zatem telefon ter nato vodovodno omrežje. Največ dela #*« »*• NBR; FIZIOTERAPIJA IN TRGOVINA Rozmanova ul. 1, 6250 Ilirska Bistrica TRGOVINA - tel./fax.: 05/710-12-56 FIZIOTERAPIJA - tel.: 05/710-12-55 PEDIKURA, MANIKURA IN DEPILACIJA TELEFON: 051/201 526 : ORTOPEDSKA OBUTEV v naši ambulanti vam ' MERILNIKI KRVNEGA PRITISKA UHK0 p0m0AM0'ČBmTE: ' INKONTINENČNI PROGRAM NOGAVICE ZA KRČNE ŽILE VSI OSTALI ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI * BOLEČE IN OTEČENE NOGE * OTIŠČANCE IN KURJA OČESA * BRADAVICE * VRAŠČENE NOHTE * TRDO KOŽO IN GLJIVICE * PREKOMERNO POTENJE NOG V Merečah pa ima svoj atelje Rajko Kranjec iz Trnovega, ki zlasti ljubi akvarele ter upodobitve krajine opravimo z »robuto« (prostovoljnim delom),kjer se zbere tudi do 15 ljudi. V zadnjih 5 letih j e bilo kar 13 »robut« ^VAORS/f/yy v£T 5% «■ 4.6 Na obletnico požiga prvih primorskih vasi je bil 4.6.2002 na pošti Prem v uporabi priložnostni poštni žig z motivom požganih Mereč, ki ga je pripravilo Primorsko numizmatično društvo V vasi ni več gostilne, zato se mladi in malo manj mladi družimo ob različnih dejavnostih in priložnostih (nogomet,košarka,...). Vsako leto organiziramo na predvečer Božiča streljanje s »krbitom« na hribu nad vasjo, imenovanem Med slavnim bojem za svobodo slovenskega naroda je Brkinska četa v vrsti svojih junaških dejanj dne 4. junija 1942 v tej hiši napadla in razorožila italijansko vojaško posadko Ob koncu zime so merejci začeli popravljati gozdne poti generacije na generacijo. Na istem hribu smo dvakrat organizirali tudi . silvestrovanje na prostem za vaščane (predvsem je bilo doživetje prehod v leto 2000), kjer seje zbrala skoraj vsa Lurški Materi Božji, postavljena leta 1911. OD TU SO DOMA Iz Mereč so doma trije duhovniki. Jože (Pepi) Valenčič (rojen 1913) živi v domu za starejše v Locamu v Švici, Rafko Valenčič živi v Ljubljani, kjer je profesor na Teološki fakulteti ter pokojni Jožko Skok, ki je nazadnje deloval v Novakih pri Cerknem. Slikarski talent je pokazal slikar samouk Miro Morano (1935), ki somu zlasti ljuba tihožitja. V Merečah pa ima svoj atelje Rajko Kranjec iz Trnovega, ki zlasti ljubi akvarele ter upodobitve krajine. Vaška cerkev Srca Jezusovega, zaradi njene majhnosti ji vaščani pravijo »kapelca«, je bila zgrajena leta 1910. Glavni vaški shod je na nedeljo po prazniku Srca Jezusovega (konec maja ah v začetku junija). Cerkev je obnovljena leta 1986, za obnovo pa je največ prispeval domačin Jože Valenčič, upokojeni duhovnik iz Locarna v Švici. Sliko Srca Jezusovega je naslikala sestra Romana Zidar (1916-2003), barvno okno nad oltarjem, ki stilizira Jezusovo Srce, pa je naslikala akademska slikarka in restavratorka Mira Ličen Krmpotič iz Pirana. Okno bo v kratkem postavljeno na omenjeno mesto. Pred dobrim desetletjem so bili obnovljeni tudi trije vaški križi: nedaleč od križišča vaške ceste z glavno cesto, tik pred železniškim mostom pod vasjo in pri Polhovih sredi vasi. Pri Lekačovih stoji kapelica v čast Svojo glasbeno žilico je pokazal tudi vaščan Jože Škrlj. Bil je 2-krat državni prvak v igranju na diatonično harmoniko. Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem vaščanom, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da je vas še živa. Želim si, da bi še naprej tako sodelovali med seboj. Literatura: ■Notranjska: A-Ž, Murska Sobota,Pomurska založba, 1999, str. 96 ■Krajevni leksikon Slovenije, /, Ljubljana 1968, str.82, 94 ■ Poštojinsko okrajno glavarstvo, V Postojini 1889 ■Kronika enorazredne ljudske šole v Podstenjah (1869-1917), rokopis (predstavitev v: šolska kronika 7, XXXI, 1998 Ustni viri: Vaščani Tomaž Novak Do nedavnega je bila v vasi tudi kovačija Kapelica na sredini vasi vas (vaščani so prispevali prostovoljne prispevke). Ni za zanemariti tudi kresovanja ob 1 .maju, ko smo se vaščani skupaj poveselili ob kresu, kije meril skoraj 6 m v višino. Pogled na vas iz železniškega mostu ZNAMENITOSTI Mereče žal nimajo kakih znamenitosti ali kulturnih spomenikov. Požig vasi 4. junija 1942 je uničil marsikatero zgodovinsko dobrino, ki so jo predniki hranili na svojih domovih. Tudi arhitekturna zasnova vasi se je po vojni zaradi obnove močno spremenila, ostanki starega pa so skoraj povsem izginili. v vasi. Tako smo uredili nekaj poljskih poti, kanalizacijo ter veliko drugih stvari, ki so pomembne za vaščane. Kalince. Po pripovedovanju starejših naj bi se ta običaj pojavil kmalu po 2. svetovni vojni. Tradicija se prenaša z TIB TRANSPORT d.d., Ilirska Bistrica Šercerjeva 17, 6250 Ilirska Bistrica Tel. h.c.: 05 / 70 40 100, Fax: 05 / 71 41 105 e-mail: info@tib.si. URL: www.tib.si Toplota pomladnih dni prinaša nova vznemirjanja na cestah. Preobujte svojega jeklenega konjička z varno letno pneumatiko in jih občutite tudi vi. Vulkanizerski servis na Vilharjevi cesti 31a. bencinski servis Petrol. bo ustregel vsem vašim željam. Za vse informacije pokličite na telefon 71 41 343. OBNOVA SALONITNIH STREH Eko PIL in ECOPER * VZDRŽEVANJE OBJEKTOV, CELJE, POSTOJNA Tel.: 040/39-11-33 EkoPILje sistem globinskega plastificiranja in utrjevanja obstoječih salonitnih streh, ki za nizko ceno pridobijo vse lastnosti sodobnih, kvalitetnih, vendar dragih streh. PRED PRENOVO... PO PRENOVI!!! GARANCIJA NA METERIAL IN KVALITETNO IZDELAVO PREMAZA SALONITNIH STREH 10 LET BREZ NAMERNIH POŠKODB! Prednosti, ki jih nudi streha EkoPIL: * enostavna in hitro opravljena dela * nova kritina v obstoječi kritini (betonski, žgani opeki, pločevini) * trajnost * nizka cena * večja trdnost * dekorativni izgled * ekološka neoporečnost strehe in postopka prenove * zadovoljene zahteve naj ostrejših standardov ISO 9001 * skladnost sistema prenove z uredbo o emisiji azbesta v zrak in pri odvajanju odpadnih voda IZGANJANJE POMLADI Dvojna diovtrua Pust je pršu in šu...zima pa, ko da se posmehuje poganskim obredom izganjanja zlih duhov iz zemlje, ki so jih opravljale maškare na svojih obhodih po naših krajih. Spet je ponekod padal sneg za njimi in to ne samo enkrat, da burje niti ne omenjam, ki kar ne zna več nehati...Morda pa njihove zarotitve, kostumi in obnašanje niso bili ta pravi, ker maškare niso bile nič kaj podobne izganjalcem hudih duhov iz zemlje, ampak prej kakšnim mutastim ptičjim strašilom na sprehodu. Sploh pa, ni nihče še dokazal, da njihova stvar sploh ‘ 'deluje”, ker imajo dobro letino tudi tisti, kijih ne obiščejo.... Podobno je s pustnimi željami, ki imajo rok trajanja samo nekaj dni, potem pa se življenje vrne na stare tire, ko da se ni nič dogajalo. Saj se tudi ni, razen v domišljiji. To pa je premalo za premaknitev kolesa stvarnosti, če vsako leto sproti prevalimo krivdo za vse pretekle nepravilnosti, ki so se zgodile okoli nas samo na pusta in mu v imenu ljudstva izrečemo primemo sodbo : smrt z obešenjem in upepelitvijo. Takšnele slamnate žrtvene daritve se dolgoročno slabo obnesejo, enako nekajdnevna ‘'pozaba” vsakodnevnih tegob, ker začnemo res verjeti, da smo se jih za zmeraj znebili. Ko bi se jih vsaj, ker bi videval več vedrih obrazov na cesti. Pajih ne. Tako pa namesto njih srečam kakšno deset let staro luknjo v katranu, ki jo zogarji še do sedaj niso uspeli spodobno sanirati... Letos mesec marec upravičeno nosi ime sušeč (vsaj do zdaj, ko to pišem na pragu tretje tretjine meseca), ker vlada v Bistrci suša na vseh področjih. Ni dežja in z njim zelenja, a tudi ne dogodkov. Osmi marec je recimo (vsaj tako se mi je zdelo) za naše kritične gospodarske razmere skoraj neopazno zdrsel mimo, ko da je žensko vprašanje pri nas za zmeraj rešeno. Pa ni. Če vstopiš v kakšno od prodajaln Ilirije, te sprejmejo žalostne in zaskrbljene oči prodajalk, ki ne vedo, kaj bo v prihodnje z njihovimi delovnimi mesti. Danes je to sicer nekaj vsakdanjega v tržnem gospodarstvu, da te čez noč pobere, če ne moreš dohajati svojih tekmecev. Dokler se stvari vrtijo, se jih da še naravnati, če se nekje drugje odprejo druga vrata, ki te sprejmejo. Ampak tu doli žal samo zapiramo in zapiramo... Ampak v še tako težkih razmerah vedno obstajata vsaj dve možnosti : ali se korajžno spoprimeš s težavami, ali pa se prepustiš toku dogajanja in računaš, da boš imel srečo in izplaval po naključju iz njih. To se zmeraj ne izide, posebno takrat ne, kadar se preveč brodolomcev drži za isto rešilno vejo...To zdaj počnejo švohne občine, ki računajo na državni in evropski denar, s katerim bi si podaljšale življenje do boljših časov. Slišim, da se nam obeta po tej strani na bistriškem postavitev nekakšnih mlinov na veter, ki bodo proizvajali električno energijo. Bolje, kot nič... Če ne drugega, bo vsaj za poganjanje vlečnice na Mašunu, ki je nedeljo po pustu (po pričevanju razočaranih gostov) lepo stala in so morali smučarji pešačiti ob njej na vrh smučišča.. .Če takole pomislim, bi bilo bolj koristno opravilo za pustne skupine, če bi jo v pustnem času ročno poganjale, kot pa izganjale zimo, ker bi si s tem prišparale nepotrebno tekanje naokoli in zraven še kakšen sold zaslužile... Moram končat, ker nam j e urednica zagrozila, da prispevki ne smejo preseči določenega števila znakov ! Boh do prihodnjič Jožko Stegu Novosti iz naše knjižnice KNJIŽNE NOVOSTI 1. DOLINAR, Ksenija (ur.), KNOP, Seta (ur.). Leksikon Cankarjeve založbe, 3. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2002. 2. GILL, Philip (ur.). Splošne knjižnice: IFLA/UNESCO standardi za splošne knjižnice. Ljubljana: NUK, 2002. 3. CHAPMAN, Gary D.. Zmaga ljubezni : premagovanje zakonskih težav, Ljubljana: Tuma, 2002. 4. FORD, Debbie. Temna stran iskalcev svetlobe. Ljubljana: Aura, 2002. 5. GOVINDA, Kalashatra. Atlas čaker: pot k zdravju in duhovni rasti, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. 6. GLAVINIČ, Franjo. Opis frančiškanskih postojank v Hrvaški, Bosni, in v Kranjski, (Frančiškova pot, 5), (Doprinosi k zgodovini Primorske, 1). Nova Gorica: Branko; Ljubljana: Jutro, 2002. 7. KOMAR, Milan. Red in misterij, (Knjižna zbirka Claritas, 26). Ljubljana: Študentska založbaS. BREČKO, Daniela. Štirideset sodobnih učnih metod : priročnik za predavatelje, učitelje in trenerje, (Spremenimo informacije v znanje). 1. natis. Ljubljana: Sofos, 2002. 9. JUNG, Carl G.. Psihologija in vzgoja, (Knjižna zbirka Claritas, 25). 1. izd. Ljubljana: Študentska založba, 2002. 10. MALAČIČ, Janez. Demografija : teorija, analiza, metode in modeli, (Zbirka Maksime). 5. izd. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2003. 11. MARITAIN, Jacques. Človek in država, (Knjižna zbirka Claritas, 24), Ljubljana: Študentska založba, 2002. 12. FIKFAK, Jurij (ur.), GAČNIK, Aleš (ur.), KRIŽNAR, Naško (ur.), LOŽAR PODLOGAR, Helena (ur.). O pustu, maskah in maskiranju: razprave in gradiva, (Opera ethnologica slovenica). Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2003. 14. OVSEC, Damjan J.. Srce moje: Valentinovo, praznik ljubezni, zaljubljencev in dobrih prijateljev. Ljubljana: Kmečki glas, 2003. 15. RUS-MAKOVEC, Maja. Zloraba moči in duševne motnje ter poti iz stiske. L izd. V Ljubljani: Cankarjeva založba, 2003. 16. VELIŠČEK, Jožica (ur.), KRAŠOVEC, Tatjana (ur.), UGLEŠIC, Karmen (ur.). Državni zbor Republike Slovenije: 1992-2002, (Knjižna zbirka Državnega zbora Republike Slovenije). 17. KOLENC, Tadeja. Slovenska policija. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve, Republike Slovenije, Policija, Generalna policijska uprava, 2002. 18. VOSPERNIK, Reginald. Šole mojega življenja. Celovec: Mohorjeva, cop. 2002. 19. BLIN-STOYLE, R. J.. Eureka!, Fizika delcev, snovi in vesolja. Ljubljana: Math, 2003. 20. DANIELS, Patricia. Ocean. Zagreb: Egmont, 2002. 21. GALIČIČ, Mirjam. Nebo, premazano z zvezdami. Tržič: Učila International, 2003. 22. GERM, Tine. Simbolika števil. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. 23. DEBEVEC, Albin, PERIC, Borut, TURK, Peter. Park Škocjanske jame. Škocjan: Park Škocjanske jame, 2002 24. SCHLEICHERT, Elizabeth. Ribe. Zagreb: Egmont, 2002. 25. BRANCELJ, Anton (ur.). Visokogorska jezera v vzhodnem delu Julijskih Alp = High-mountain lakes in the Eastem part of the Julian Alps. Ljubljana: ZRC, ZRC SAZU: = ZRC Publishing: Nacionalni inštitut za biologijo: = National institute of Biology, 2002. 26. DESPEGHEL-SCHČNE, Michael, ALAMOUTI, Darius, PUTZ, Jean. Ne dajte se letom!: načrt v petih korakih za takojšnji začetek. Ljubljana: Kres, 2003. 27. ERJAVEC, Marjan. Zapiski starega samskega gurmana. 1. natis. Ljubljana: GV založba, 2002 28. ROBBINS, Anthony. Prebudite velikana v sebi. Ljubljana: Lisac & Lisac, 2000. 29. ABEDI, Isabel. Koza trapasta. Ljubljana: Kres, 2003. PRIMORSKA POJE 2003 V KNEŽAKU Letošnja revija Primorska poje, ki je že 34. po vrsti, seje začela 7. marca v Dobrovem in se bo selila skozi 28. primorskih krajev v Sloveniji in zamejstvu vse do 27. aprila, na vseh prireditvah pa bo nastopilo kar 176 zborov in pevskih skupin, od katerih jih bo 11 nastopilo prvič, kar 9 zborov (med njimi tudi MPZ Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice) pa je nastopilo že na vseh 34. revijah. Pristno sodelovanje Zveze pevskih zborov Primorske, Zveze slovenskih kulturnih društev iz Trsta, Gorice in Vidma, Zveze slovenske katoliške prosvete Gorica, Zveze cerkvenih pevskih zborov Trst, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, številnih organizatorjev prireditev in še večje množice pevcev, tako za nekaj časa »izbriše« državne meje, revija pa ni vsako leto samo bolj množična, ampak dobiva tudi na kvaliteti. Tudi letos prireditev ni obšla Knežaka, ki ga marsikdo že pozna kot »prestolnico« petja, saj tu aktivno deluje kar 7 pevskih skupin in zborov, tako da vsako leto lahko priredijo kar lastno, krajevno pevsko revijo »Knežak v pesmi«. V priložnostni brošuri letošnje Primorske poje je v rubriki »In memo-riam« tudi sestavek o lani umrlem pevovodji in starosti petja v Knežaku, Jožetu Tomšiču (1915-2002), ki so se mu tako kneški pevci še enkrat zahvalili za njegovo delo. Tokrat so pevke in pevci MePZ Tabor Kalc 1868, ki se bodo s svojim nastopom na Primorski poje predstavili 13. aprila v Pivki, skupaj z JSKD OI Ilirska Bistrica poskrbeli za dobrodošlico in prijetno počutje kar sedmih zborov. Prireditev, 7. po vrsti, je bila v nedeljo, 16. marca v telovadnici Osnovne šole Knežak, ki se kar večkrat spremeni v kulturno dvorano. Tudi tokrat je kar zmanjkovalo stolov za vse poslušalce, med katerimi je bilo na žalost (pre)malo domačinov. Nastopajoče pevke in pevce, ter obiskovalce je pozdravil Vojko Mihelj, v imenu KS Knežak in tudi kot predsednik UO Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, območne izpostave Ilirska Bistrica. Poudaril je, da je že večletno zaupanje organizacije te prireditve priznanje vsem generacijam pevcev in organizatorjem kulturnih prireditev v Knežaku in da ni nič čudnega, če gre skoraj dve tretjini občinskega denarja namenjenega ljubiteljski kulturi za pevske zbore, saj je to tisti del kulture, ki združuje, povezuje in privablja največ ljudi, ki krepi in ustvarja nova prijateljstva tudi preko meja. Prav z dobrim petjem in s pevsko tradicijo pa lahko postanemo prepoznavni tudi v nastajajoči združeni Evropi. Nastopili so: Oktet izpod Krna - Vrsno, Mešani pevski zbor SLAVEC -Solkan, Moški pevski zbor JEZERO - Doberdob, Moški pevski zbor Podljubinj, Ženski pevski zbor Nova Gorica, Moški pevski zbor Franc Zgonik - Branik in Komorni zbor IPAVSKA iz Vipave. Pestra izbira pesmi različnih domačih in tujih skladateljev, nekaj tudi ljudskih, ter njihove dobre izvedbe, so poslušalci nagradili z bogatimi aplavzi. Seveda so z nastopom in izvedbo izstopali pevci zadnjega zbora, ki jih vodi priznani zborovodja Matjaž Šček. Njihova izvedba pesmi Turist je prerasla v pravi spektakel in je dodatno popestrila čudovit popoldan. Res je lahko žal vsem tistim (predvsem domačinom), ki se kljub dobremu obveščanju niso udeležili prireditve. Žal je bilo tudi prirediteljem, da so morali pogostitev in druženje po nastopu, zaradi pomanjkanja primernega prostora, preseliti v Ilirsko Bistrico, kjer pa je bilo vseeno veselo. Po vsem tem dogajanju res lahko podpremo upanje in željo iz uvodnega govora, da bi se med letom še srečevali na podobnih prireditvah, prihodnje leto pa vsekakor na 35. Primorski poje - tudi v Knežaku ! V.M. VEČER Z LJERKO BIZILJ Knjižnica Makse Samsa je v petek 7. marca organizirala srečanje z Ljerko Bizilj, priznano slovensko novinarko. Gostja je predstavila svojo novo knjigo - ljubezenski roman Krivda, ki govori o vojni v Bosni ter o beguncih, ki so se zatekli v Slovenijo. Ker tukaj nimajo prihodnosti so se nekateri izmed njih odselili v Nemčijo v iskanju boljšega jutri. Tako se v knjigi prepleta ljubezenska zgodba o Niku, kije v Nemčiji in o Slovenki, kije ostala doma. Koliko smo mi krivi za vojno? Kako se počutijo begunci brez domovine? Odgovore in misli, ki navdajajo avtorico, si lahko preberete v novem romanu Krivda. Uspešen literarni večer je popestrila pevska skupina Bistriške škuorke. ir Predstavitev društva__________________ ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV ILIRSKA BISTRICA - SEKCIJA »VETERANI« Mednarodna dirka v Katowicah na Poljskem, leta 1972 Tradicionalni shod v “Čufariji vrzel. sodelovanja: Zveza SVAMZ je s strokovno • urejen, za svoje člane, V Ilirski Bistrici od leta 1980 deluje Združenje šoferjev in avtomehanikov Ilirska Bistrica. V okviru društva že nekaj let deluje sekcija »Veterani«, ki v svojih vrstah vključuje člane -lastnike in ljubitelje starih vozil. Staro vozilo je vsako vozilo na motorni pogon, ki je starejše od 30 let. Ustanovitelj in idejni vodja sekcije je Bernard Oblak ali kakor ga vsi poznamo - Ročko. Sekcija združuje nekaj več kot 40 članov, ki pa so zelo aktivni čez celo leto. Tako se vsako leto udeležujejo 1. majskega tradicionalnega shoda, kjer imajo primat vojaški jeepi. Med drugim se udeležujejo različnih prireditev po celomi Sloveniji. Udeležujejo se tudi prireditev izven meja naše domovine - tako sodelujejo na tradicionalnem zimskem rallyju v Avstriji, poleti gredo na Rally Kvamer in jeseni pa so redni Mednarodni rally veteranov v Bistri, leta 1982 udeleženci Rallyja Furlanija-Julijska krajina. Glavno vodilo ljubiteljev in zbirateljev starodobnih vozil je: druženje, spoznavanje ter izmenjava informacij in rezervnih delov. Sekcija je od leta 2000 vključena v Slovensko veteransko avto moto zvezo - SVAM. SVAMZ je prva vseslovenska zveza klubov ljubiteljev starodobnih vozil. Zveza SVAMZ je danes članica vseh pomembnih mednarodnih krovnih organizacij IHVO, FIVA ter VFV. Za krovno organizacijo IHVO Internatinoal Historic Vehicle Organisation, ki ima sedež v Londonu je tudi zakoniti zastopnik za Slovenijo. V odličnih odnosih je tudi s sorodnimi zvezami po evropskih državah. SVAMZ je bila in ostaja prvenstveno organizacija, ki skrbi za domače slovenske člane in problematiko povezano z domačo pravno administracijo. V Sloveniji še ni zakonsko urejen status starodobnih vozil in to je prvenstvena naloga SVAMZ, da pravočasno, pred vstopom Slovenije v EU, zapolni to Prvomajsko srečanje na Javornikih pomočjo IHVO aktivno začela pripravljati predloge za spremembo zakonov kateri vključujejo status starodobnikov. Zveza je preko IHVO v stalnem kontaktu z predstavnikom te organizacije, ki deluje v Evropskem parlamentu. Zveza SVAMZ je takoj, prva v Sloveniji, po registraciji podpisala pogodbo z Zavarovalnico Slovenica d.d. o zavarovanju starodobnikov starejših nad 30 let (izjemoma tudi manj) z 90% popustom. Njihova znamenita zelena knjižica - certifikat je bila v tem času nadgrajena in dopolnjena še z modrim certifikatom (izdaja se za unikatna vozila, ki so doživela strukturalne posege) ter nazadnje še z rdečim certifikatom (za unikatna vozila z manjšimi nestmkturalnimi - lepotnimi posegi). Zveza SVAMZ sodeluje z Ministrstvom za notranje zadeve. Naj povzamem le najpomembnejše povzetke tega poenostavljen postopek pritrjevanja - lepljenja obveznih nalepk za tehnični pregled; ne na vozilo, temveč na nosilno ploščico SVAMZ; s pomočjo pooblaščene organizacije so izdelane prve prototipne H tablice, vendar v slovenščini, kjer bo oznaka MV, kar pomeni muzejsko vozilo, na rdeči podlagi ter registrska številka; • skupaj jim je uspelo v minulih letih vzpostaviti red na tako imenovanih dirkah veteranov, na katerih so se pod to krinko razpisovale kategorije novih motociklov; Bistričani so navzven najbolj razpoznavni po velikem številu vojaških vozil. Objavljene fotografije kažejo le utrinek iz njihovega bogatega, dolgoletnega društvenega življenja. ZIMSKA VESELA SREČANJA MURNOV, MEDVEDKOV IN ČEBELI JPN oziroma SNEGARIJE 2003 Ko se je pojavila ideja o zimskih veselih srečanjih za murne, medvedke in čebelice, še ni nič kazalo na to, da bo letošnja zima tako radodarna s snežnimi padavinami. Prav zato so Pera, načelnica družina MČ pri RSR, in ostale vodnice imele pripravljen tudi alternativni program. Vendar pa ga niso potrebovale! Sviščaki nad Ilirsko Bistrico so že nekaj časa popolnoma zasneženi in zimska vesela srečanja so dobila ime Snegarije. Tiste nedelje je iz avtobusov na sneg poskakalo osemdeset medvedkov, čebelic in murnov iz štirih rodov južnoprimorsko-notranjskega območja: iz rodu Kraških viharnikov iz Postojne, rodu Jezerska ščuka iz Cerknice, rodu Modrega vala iz Trsta in gostiteljskega rodu Snežniških ruševcev iz II. Bistrice. Mladi taborniki so se najprej zbrali na jasi sredi Sviščakov in v pozdrav zapeli himno medvedkov in čebelic. Kasneje so se okrepčali s čajem in se pognali novim dogodivščinam naproti. Čakale so jih namreč različne štafetne igre na snegu, gradnja snežnih skulptur, zimski lov na lisico, tekmovanje v sankanju in seveda prosto sankanje, spuščanja s »šlaufi«, pa spet sankanj e... do onemoglosti! Oziroma do kosila -pašte z golažem, ki ga je skuhal prijazen oskrbnik Planinskega doma. Po kosilu je do odhoda ostalo še nekaj časa, ki so ga medvedki, čebelice in mumčki izkoristili za še eno rundo sankanja in spuščanja s »šlaufi«, pa metanja v sneg in delanja snežakov...ali pa so samo uživali na toplem sončku. Pred odhodom je bila razglasitev rezultatov. Ti sicer niso bili tako zelo pomembni, ker je največ štelo predvsem druženje s taborniškimi prijatelji, vendar pa so vseeno tisti, ki so se pri tekmovalnem delu snegarij najbolje odrezali, dobili simpatične medalje. Potem pa je vesela druščina mladih tabornikov odšla in za njimi je ostala sled razigranega smeha, veselja in vzklikov, kije še dolgo lebdela nekje nad dolino sicer spokojnih, z debelo snežno odejo prekritih, Sviščakov. * REZANA POLIURETANSKA PENA * SEDEŽNE GARNITURE Gradišče 51,6243 OBROV PE PODGRAD: Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net SAMO ZADOVOLJNA MATI JE LAHKO DOVOLJ DOBRA MATI Provokativno! Je to, kar piše, res? Kaj neki bo pisalo pod naslovom?! Podobno sem se spraševala, ko sem pred leti naletela na članek Tanje Lamovec, objavljen v reviji Socialno delo. Sledilo je samoizpraševanje: sem dovolj dobra mati? Sem zadovoljna? Zakaj nisem?! Članek je bil napisan z drugačnim namenom, predvsem zato, da bi avtorica našla vzrok, zakaj je tako veliko povpraševanje po priročnikih nove psihologije z nekaj new age filozofije in odjemalke so po večini ženske. Namen priročnikov je »olajšati breme ženskam, ki garajo, obupujejo in ne morejo spati«. Sama članek z dovoljenjem avtorice povzemam zato, da z njegovo pomočjo razložim nekaj možnih vzrokov za preganjavice, ki jih doživljamo matere, vzgojiteljice, pedagoške delavke. Imamo znanje, dolgoletno prakso za delo z otroki, vendar v vlogi matere nismo zadovoljne, kot si želimo. Vedno je nekaj narobe. Vedno ti zoprni občutki krivde! V pogovorih s kolegicami, mamami učencev, prijateljicami naletim na iste pomisleke. Okolica od nas pričakuje, da se z otroki veliko ukvarjamo. Takrat se bojimo, da bodo scrkljani, nesamostojni. In danes je takih otrok največ. Če jih puščamo, da se preizkušajo in doživijo tudi neuspeh, da jim ne prihranimo vseh negativnih izkušenj, imamo občutek, kot da jih ne maramo, da jih zanemarjamo. Če nanje zakričimo, ko že četrtič opozarjamo na nepospravljene cunje in čevlje v predsobi, kot da jih zatiramo. Če dojenček noče spati, se sprašujemo, kaj sem storila napak oz. česa nisem naredila, pa bi morala... Vse, kar piše, seje začelo pred sto leti v Ameriki, kjer se je tudi nadaljevalo in končalo. Od tam so vplivi, na žalost, pronicali k nam, posledice še čutimo in škoda, da nismo izpustili kake faze. Meni osebno je članek razsvetlil precej »dogem«, ki pri nas še veljajo. Npr. zakaj morajo biti tla tako brezhibno čista in popolnoma brez bakterij?! Zaradi industrije, da jo podpiramo s tem, ko kupujemo taka čistilna in osvežilna sredstva. Sredstva pa bodo pomorila bakterije in vse živo, mogoče posredno tudi nas! Zakaj se počutim slabo, če otroku ne omogočim drage igrače, kije v modi in jo imajo že prav vsi?! Zakaj imam občutek krivde, če grem za tri dni na seminar ? Ali: zakaj mladi starši tako ponosno poročajo, da njihov petletnik pozna že vse črke in bere? Bo zaradi tega bolj srečen v življenju?! Po drugi strani pa si taisti otrok ne zna obrisati nosa ali, brez zamere ritke, čudno me gleda, ko mu vsiljujem nekak »hvala« in »prosim«. Posamezna modna vzgojna obdobja si sledijo tako, da drugo ponavadi negira prvega ali pa skuša zmanjšati njegov pomen. Mislim, da je problem v ekstremih in predvsem v manipulaciji. GOSPODINJSTVO KOT ZNANOST Ob koncu 19. stoletja so v ameriških domovih začeli vladati eksperti (strokovnjaki). Izmislili so si novo znanost domestic Science, ki jo še vedno poučujejo po univerzah, kot izbirni predmet seveda. Cilj te znanosti je bil povečati prodajo neštetih novih gospodinjskih aparatov (sesalnikov, mikserjev, pralnih strojev, sušilcev), ki ne smejo manjkati v nobenem domu. Eden od ciljev je bil tudi prepričati zdolgočaseno gospodinjo, da opravlja pomembno, znanstveno delo, da je njena kuhinja njen laboratorij. Znanstveno gospodinjenje ni prineslo obetanega zadovoljstva, tako kot ga ni prinesla zapletena gospodinjska ekonomija, ki je zahtevala natančno načrtovanje nakupov in zapisovanje izdatkov. Križarska vojna proti mikrobom ni bila tisto, po čemer so ženske hrepenele. Ministrstvo za zdravje je ženskam sicer še naprej govorilo o grozeči nevarnosti mikrobov, ki povzročajo bolezni, priporočalo je »varne« stekleničke za dojenčke in spreje za uničevanje mrčesa kot »obrambo nemočnemu otroku«. Celo »kljuke na vratih ogrožajo zdravje otrok«, so pisali eksperti v svojih razglasih. Zenske, ki so resno vzele nasvete, so dobile diagnozo psihične motenosti in tako pospešile razvoj psihoterapevtske dejavnosti... ODKRITJE OTROKA V začetku dvajsetega stoletja so eksperti odkrili otroka. Sijoče kuhinje in pološčene površine v stanovanjih brez najmanjšega prahu so stopile v ozadje. Središče doma prvič v zgodovini ni bil več patriarhalni soprog, temveč njegovo veličanstvo Otrok. Moški eksperti so začeli materam razlagati, da otrok ni le pomanjšan odrasel, temveč bitje z lastnimi potrebami in sposobnostmi. Prvič so razlagali, da ima otrok poleg bioloških potreb še druge, ki pa jih mora nekdo zadovoljevati. Spet so ženske povzdignili v znanstvenice in jim zaupali znanstveno delo. Odkritje otroka je bilo res nekaj revolucionarnega, saj se dotlej noben moški ekspert ni ukvarjal z otroki, to namreč ni bilo moško področje. Nenadoma ni bilo nič bolj pomembnega kot materinstvo. PERMISIVNA VZGOJA Po drugi svetovni vojni je na področju vzgoje sledila nenadna in popolna sprememba. Tržišče je potrebovalo novega človeka, ki ne bo podaljšek stroja, ampak dober Potrošnik. Ekspreti so v službi vodilne ideologije začeli proizvajati potrošnike. Nastopilo je obdobje permisivnosti. Matere so bile čisto zmedene. Mnoge so svoje metodo spremenile kar na sredi. Neka mati takole opisuje svojo zadrego. Otrokom sem ponudila neko novo vrsto zelenjave. Tedaj sem se spomnila, da moram od naj starejšega zahtevati, da do konca poje, srednjemu ni bilo treba jesti, moral je vsaj poskusiti, najmlajši pa je lahko naredil, kar je hotel. Permisivna vzgoja je izhajala s stališča, da so otrokovi spontani občutki dovolj dobri in da otrok čuti, kaj je dobro zanj... Idealna mati znanstvene permisivnosti pa razume vse tegobe otrokovega razvoja. Z neskončno potrpežljivostjo poskuša na posreden način z različnimi tehnikami zaobiti njegovo zavračanje in trmo. Otrok permisivne vzgoje ni deležen starševske avtoritete niti vodstva. Na podlagi številnih raziskav o vedenju otrok v različnih starostih so strokovnjaki dobili standard, na osnovi katerega so določali patologijo. Bolj kot vse drugo potrebuje otrok materino brezpogojno ljubezen. »Ljubljeni otrok se želi učiti, se želi prilagoditi, želi biti odrasel«, pravi dr.Spook, ki je zaslovel s knjigami o permisivni vzgoji. Dodamo lahko še: želi trošiti. Materino ljubezen so v tej dobi razglasili za instinkt. Kot pedagoški delavki mi je hudo, ko slišim starše enajstletnika:« Veste, nobenega vpliva nimamo več nanj...« LIBIDIOZNA MATI Kmalu so se našli eksperti, ki so iz materinske ljubezni naredili znanost. Iskali so organsko osnovo materinske ljubezni in nekateri so celo trdili, da jo uravnava ščitnica. Po njihovi teoriji naj bi mati instinktivno potrebovala otroka, prav tako kot on potrebuje njo. Zato je njena naj večja želja biti z otrokom. Materinstvo naenkrat ni bilo več dolžnost, temveč užitek. Po tej logiki drži, da kar j e dobro za enega, je dobro za drugega. Tu naletimo na absurd, kakršnih je v psihoanalizi polno. Materinstvo naj bi bilo znak ženske zrelosti, po drugi strani pa jo je postavljalo na stopnjo otroka. Podoba matere kot odrasle osebe je bila izničena. Postala je vrstnica svojega otroka. Gonja proti materam, ki se niso tako obnašale, je bila velika. Vse niso sprejele tega vodila. Izkazalo seje, na primer, da nenehno druženje matere in otroka ne privede v obojestransko blaženost. Eksperti niso vedeli, da matere vse dni preživijo same z otroki v izolirani predmestni hiši. Niso videli pošastne osamljenosti mater, ki so se morale igrati otroka in se niso imele s kom pogovarjati. Njihovih potreb ne tedaj ne pozneje ni opazil nihče, dokler se niso same zavzele zanje. Pod vplivom obtožb strokovnjakov so se matere čutile vedno bolj ogrožene, mučili so jih občutki krivde: zavračajoča mati, pretirano zaščitniška mati, shizofrena mati. čutile so se izdane in zlorabljene. Žrtvovale so se, zanemarile večino svojih potreb, da bi lahko zadovoljevale potrebe drugih. Dolgotrajne frustracije so povzročale sovražna občutja, ki so prišla občasno na dan, čeprav v prikriti obliki. Da. Strokovnjaki so imeli prav. Z materami je res nekaj narobe. Mit srečne družine iz predmestja se je počasi krhal. Počasi je postalo jasno, da take družine ne spodbujajo duševnega zdravja niti otrok, kaj šele mater. Adrienne Rich, kije vzgajala svoje otroke v petdesetih in šestdesetih letih, piše o »nevidnem nasilju institucije materinstva«; (...)občutki krivde, nemočne odgovornosti za človeška življenja, sodbe in obsodbe, strah pred svojo lastno močjo, krivda, krivda, krivda. V tem srcu najdemo nedramatično, nedramatizirano trpljenje: ženska, ki streže družini hrano, a se ne more usesti z njo, ženska, ki lošči vedno ista mesta, znova in znova(...). Eksperti so spet potegnili na dan raziskave o otrocih, ki so jih interpretirali tako, da so otroci zaposlenih mater bolj žalobni, prežeti s strahom, aktivnosti da so upočasnjene ipd. Tako so, tudi tiste redke ženske, ki so bile zaposlene, v kar jih je največkrat prisilila ekonomska nuja, trpele za občutki krivde in razdvojenosti. Minila so desetletja, preden je resnica prišla na dan, ko so raziskave nedvomno pokazale, da so otroci zaposlenih mater z mnogo vidikov bolj duševno zdravi in zreli. POSLEDICE PRETIRANE PERMISIVNOSTI Vrh permisivnosti se pokazal v petdesetih letih. Vse seje vrtelo okoli otroka. Zaradi otroka se je mati spustila na njegovo raven in se pretvarjala, daje njegova vrstnica. Že res, da potrebuje otrok družbo vrstnikov, a te lahko najde v vrtcu. Tako j e dobil vrstnico in izgubil mamo. Posledice pretirane permisivnosti se opazne še danes. Ne gre drugače. Starši morajo biti starši in ne otrokovi vrstniki. To je preprosta in navidez samoumevna resnica, ki pa je ključnega pomena. Druga stvar, ki so jo ameriški eksperti opazili v Rusiji, je bil izdelan vrednostni sistem. Otroci so verjeli, da če hočejo ustvariti boljšo družbo, se morajo učiti. Materinski instinkti so bili pozabljeni. Zdaj je morala skrbeti za čim bolj zanimivo in variabilno okolje, polno barv in zvokov. Rjuhe so postale vzorčaste, nad zibelkami so viseli razni rekviziti. Industrija je izumila nepregledno vrsto »ustvarjalnih igrač«. Povezava med permisivno vzgojo in subverzivnostjo je očitna. Neverjetno, kot da govori o nas! In kaj nam preostane?! Se sprašujete, kaj so storile ameriške matere? Takole nekako je bilo. Pojavili so se novi eksperti, ki so brez ovinkov zahtevali red in zakonitost. V tistem času niso skrivali sovražnega razpoloženja do otrok, kije zavladalo v vsej kulturi. Priljubljeni so bili filmi, kjer nastopa otrok, obseden s hudičem (npr. Rosemarijin otrok). Pozivi ekspertov materam, naj proizvajajo odgovorne državljane, naj od otrok zahtevajo red in disciplino, so naleteli na gluha ušesa. Materam je bilo vsega dovolj. Izgubile se zaupanje v eksperte, nobene znanosti niso več marale. Članek vključuje še probleme žensk, ki so se čutile krive, ki jih, napada depresija. Bile so nezadovoljne, živele so v stalnem pomanjkanju denarja in z večnimi občutki krivde. Veliko žensk se je zatekalo s problemi k zdravnikom, ti pa so jim predpisovali pomirjevala. »Sindrom gospodinje«, je bil v šestdesetih letih prvi na zdravstveni listi v ZDA. Strokovnjaki so ponujali razne rešitve. Kemični pripomočki, ki so privedli do tabletomanije. Lažje je reči, da si bolan, kot da nisi kos problemom. Razvijali so razne psihoterapije, služili so psihiatri. Množile so se skupine za samopomoč. Ženske so se začele zaposlovati. In povečalo se je število samskih žensk. Med rešitvami je bilo tudi iskanja senzualnih in seksualnih užitkov, kar tako, za sprostitev in nič ni važno, kdo s kom... New age j e kot rešitev ponujal iskanje »duhovnosti«, ki je tako neoprijemljiva beseda kot besedo ljubezen, ki sojo prodajali Beatli. Torej, matere, ženske?! Kaj je narobe? Všeč mi je zaključek članka, ki ga bom strnila v nekaj odstavkov. Človek se ne more kar naprej vrteti okoli samega sebe. So pa obdobja, ko to mora. Človek ne bi smel biti prisiljen izbirati med seboj in drugimi, ker potrebuje oboje. Potrebni sta individualnost in povezanost. Dom mora biti dom za vse. Treba je upoštevati potrebe vseh članov, tudi mame, žene. Potrebe žensk so vsaj toliko vredne kot potrebe moških, če ne še bolj. Šele potem ko bodo moški in partnerji prisluhnili potrebam žensk, jim skušali ustreči vsaj v enaki meri kot one strežejo njim, šele takrat se bo ženska res lahko z vsem srcem in ljubeznijo posvetila otroku. Ni potrebno in celo škodljivo je, če mati živi le za otroke, saj jim ustvarja psihični dolg, ki ga bodo na obroke plačevali vse življenje. Pomembna je kvaliteta odnosov in dostopnost drugih ljudi, ki so otroku naklonjeni. Manipulativnosti ekspertov so se Američanke že otresle. Kaj pa me, Slovenke? Tanja Lamovec razmišlja, da se utegne izkazati, da je zadovoljstvo žensk temeljnega pomena za preživetje na tem planetu. Se zavedate, kaj to pomeni?! Zadovoljne ženske bodo dajale oporo svojim partnerjem in tudi svojim otrokom. In potem ne bodo ne eni ne drugi imeli potrebe po vsesplošnem uničenju! Pravi tudi, da ni nujno, da morajo ženske sedeti v parlamentu, čeprav to ni odveč. Revolucija se ne bo zgodila tam. Zgodila se bo in se že dogaja v kuhinjah, spalnicah in otroških sobah. Spoštovanje pomeni upoštevanje potreb drugega. Zgodovine se ne da zavrteti nazaj. Lahko se iz nje kaj naučimo. Prebrani članek mi je dal kar nekaj odgovorov na moja vprašanja, ki sem si jih zastavljala v uvodu. Vem tudi, da še vedno vlada lažna enakost med spoloma. V tej enakosti so zanikane potrebe žensk, morda tudi potrebe moških. Že slišim vprašanje bralca/bralke: kaj bi pa rada?! Če je v odnosih med spoloma vse v redu, kaj pa trikotnik oče- mati - otrok? O potrebah se pogovarjajmo, kajti, že možnost pogovora je včasih lahko odrešujoča. Literatura: Lamovec Tanja, SAMO ZADOVOLJNA MATI JE LAHKO DOVOLJ DOBRA MATI, Socialno delo, letnik 37, december 1998- št. 6 Darinka Dekleva NETOPIRJI - SKRIVNOSTNI PONOČNJAKI Prav gotovo ste kdaj na tramovih podstrešja ali v kaki špranji opazili mišim podobne kosmate živalice, ki so imele krila. Ali pa ste nenavadne letalce opazovali leteti ob večernem mraku. »Ne tič - ne miš« je izraz, s katerim so nekoč označevali to zelo zanimivo skupino živali - netopirje! In kdo so netopirji? Netopirji (Chiroptera) so samostojen red sesalcev, kot npr. glodalci, zveri in primati, kamor spada tudi človek. Značilnosti sesalcev so toplokrvnost, poraščenost z dlako in dejstvo, da kotijo žive mladiče, ki v svojem začetnem življenjskem obdobju sesajo materino mleko. Netopirji so zelo številčna skupina, saj je bilo do sedaj na svetu odkritih že blizu 1000 vrst. Večina jih spada v podred velikih netopirjev (leteče lisice), v Evropi pa živijo samo predstavniki podredu malih netopirjev. Doslej je bilo na tej celini odkritih 32 vrst, od česar jih je bilo samo na ozemlju Slovenije najdenih že kar 29! To predstavlja več kot tretjino prostoživečih vrst sesalcev pri nas. Kako razlikujemo netopirje? V Sloveniji živeče vrste uvrščamo v dve družini - podkovnjake (Rhinolophidae) in gladkonose netopirje (Vespertilionidae). Glavna lastnost, ki loči ti dve skupini, je prisotnost kožnih tvorb okoli smrčka. Podkovjaki imajo okoli nosnic posebne kožne strukture, ki jim pomagajo pri usmerjanju zvoka skozi nosnice, od katerih je ena v obliki podkve (odtod tudi ime!). Gladkonosi netopirji teh tvorb nimajo, zvok pa usmerjajo skozi usta. Razlikujejo se tudi med mirovanjem. Podkovnjaki KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič $.P. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/757-10-92, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK/SREDA/PETEK 12-19 TOREK/ČETRTEK 7-14 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO GOSTILNA s prenočišči pcTcr Ema Deželak s.p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)5/71-42-648 KOSILA IN MALICE UGODNO!!!! [w|m] prosto visijo s sten, na katera se s telesom ne naslanjajo, in so lahko popolnoma oviti v opno. Gladkonosi netopirji niso nikoli oviti v prhuti, temveč jih imajo zložene ob bok telesa, visijo pa lahko prosto s stene, s trebuhom prislonjeni ob steno ali pa se zagozdijo v zelo ozke reže. Spretni letalci Glavna značilnost netopirjev so prav gotovo prhuti, kot pravimo netopirskim krilom, s katerimi aktivno letijo. Gre za preobraženi sprednji okončini, kjer je med podaljšanimi dlančnicami in prstnicami ter telesom in zadnjimi nogami razpeta posebna elastična kožnata opna. Tudi rep je povezan z zadnjimi nogami, s to repno opno pa si pomaga pri lovu plena. So zelo spretni letalci, uhati netopir je sposoben leteti na mestu, dolgokrili netopir pa lahko v letu dosega tudi zelo velike hitrosti - do 70km/h! Ko mimjejo, se z ostrimi krempeljci na nogah lahko oprimejo tudi najmanjše gube na na videz gladki površini. Vsak, kije kdaj z rokami visel z roba stene, je prav gotovo kmalu utrujen popustil pod težo svojega telesa. Netopirji pa se pri visenju prav nič ne utrudijo, saj jim posebna tetiva ob mišicah v goleni omogoča, da teža telesa sama potegne krempelj v špranjo. Če netopir v takem položaju pogine, ni redko, da obvisi tako zataknjen s krempeljci. Življenje v temi Kako se netopirji ponoči tako dobro orientirajo in uspešno lovijo tako drobne insekte? Oddajajo nam neslišne ultrazvočne klice (v območju višjem od 20000 Hz), katerih odboje od ovir zopet prestrežejo in si zelo natančno ustvarijo sliko preiskovane okolice ali položaja svojega plena -to imenujemo eholokacija. Podkovnjaki na ta način lahko zaznajo Pisani svet živali celo 0,05 milimetra tanko nit! Za poslušanje netopirskih klicev in do neke mere tudi določanje, kateri netopirji letajo okoli nas, uporabljamo posebne ultrazvočne detektorje, ki pretvarjajo ultrazvok v nam slišen zvok. Nekatere klice pa lahko slišimo tudi s prostim ušesom - npr. socialne klice, kijih uporabljajo za medsebojno sporazumevanje. Jeseni tako lahko slišimo samce navadnega mračnika, ki z značilnim petjem vabijo samice v svoja dupla na parjenje. Kaj jedo? Netopirji lovijo večinoma žuželke (npr.vešče, komarje, hrošče) v zraku ali pa jih pobirajo s površine listov, tal ali vode. Če smo dovolj pozorni, jih lahko ob cestnih lučeh opazimo, ko lovijo svoj nočni obrok na mestu, kjer se zbira veliko žuželk. Netopirji so zelo pomemben člen v prehranjevalni verigi, saj v eni noči pojedo zelo veliko žuželk, med njimi pa so tudi take, ki so s človeškega stališča škodljivci. Zima - čas za spanje V zmernih klimatih pozimi aktivnost in številčnost žuželk močno upade, zato netopirji preživijo ta čas v pravem zimskem spancu. Jeseni si naredijo zaloge podkožnega rjavega maščevja in se preselijo na primerna prezimovališča. Najbolj jim ustrezajo jame ali kakšni hladnejši predeli zgradb, kjer je konstantno nizka temperatura ter visoka vlažnost. Njihova telesna temperatura se spusti le na nekaj stopinj nad okoliško. Bitje srca se upočasni na le nekaj udarcev na minuto, medtem ko v letu lahko doseže tudi do 600 udarcev na minuto! Mnogi netopirji se zberejo v velike kolonije, kjer stisnjeni drug poleg dmgega preživijo zimo. Naraščaj Zgodaj poleti se samice zberejo skupaj na toplih podstrešjih hiš in cerkva, v jamah ali duplih, kjer kotijo mladiče in tvorijo t.im. porodniške kolonije. Kotijo po enega mladiča, mali netopirji pa imajo lahko tudi dva. Ponoči, ko mame odhajajo na lov, se mladiči zadržujejo tesno stisnjeni na kupu, v njihovi bližini pa ostaja manjše število samic. Ko so sposobni leteti, se svoji materi pridružijo na nočnem lovu, kjer se z oponašanjem njenega vedenja naučijo uspešno loviti plen. Do jeseni so že samostojni. Kaj pa odrasli samci? Ti v porodniških kolonijah niso prisotni. V tem času so samotarji, lahko pa se združujejo v posebne manjše kolonije, ki razpadejo takoj, ko spet napoči čas parjenja. Na pomoč! Mnogi ste že opazili, da je bilo včasih veliko več netopirjev v vaši okolici. Zal je res, da so netopirji postali najbolj ogroženi sesalci pri nas, zato so tudi zakonsko zaščiteni! Poleg vznemirjanja na naravnih prebivališčih v jamah in drevesnih duplih, jih mnogi vse pogosteje preganjajo tudi s podstrešij človeških zgradb. Zamreževanje oken in prenavljanje streh v času porodniških kolonij vpliva na zmanjševanje števila V__ __ V SLOVENSKE AVTOHTONE PASME: ŠTAJERSKA KOKOS Petelin štajerske kokoši Pozdravljeni tokrat bi vam predstavil našo avtohtono pasmo kokoši , ki že nekaj stoletij polni slovenska dvorišča. Štajerka je avtohtona pasma kokoši na slovenskem. Nastala je pod vplivom krajevnih razmer v času večstoletnega razvoja in se prilagodila na take razmere. V davnih stoletjih je bila razširjena po vseh alpskih deželah od Donave do Jadranskega morja. Vendar se kot ožja domovina omenja južni del avstrijske Štajerske in območje med rekama Muro in Savo na slovenskem Štajerskem. Štajerka seje v svoji zgodovini na Slovenskem večkrat znašla v krizi. Vedno pa so se našli posamezniki, ljubitelji, ki so jo rešili. Zapis iz leta 1352 omenja štajerske kopune, ki so sloveli predvsem zaradi _ jfcjj nežnega in okusnega mesa. Štajerski kopuni so bili kot poslastica omenjeni še večkrat, predvsem v 17. in 18. stoletju. Še posebej so bili cenjeni na Dunaju, kamor so jih vozili prav s Kranjskega. Razpoložljivi viri pričajo o velikem gospodarskem pomenu Štajerke v prejšnjem in še prvih 30 let tega stoletja. Okrog leta 1930 so perutninski izdelki, ki so temeljili na Štajerki, zavzemali izjemno mesto v državnem izvozu. Bila je tudi dobra nesnica, saj je bila v tistem obdobju njena nesnost enaka nesnosti pasme leghorn, ki je bila takrat sicer na začetku razvoja, vendar že med najboljšimi. Zdaj je proizvodnost Štajerke preskromna, da bi jo lahko uvrščali v ekonomske kategorije. Pomeni genetski potencial, osnovo, ki bi jo bilo moč razviti. Njena vrednost je predvsem pasemska posebnost in avtohtonost. Opis pasme: Petelin je po glavi, čopu, vratu in sedelcu rjavo rdeč, na ramenih in hrbtu je temno do rjavo rdeč ter po spodnji strani (bleščeče) črn. Zunanji rob sicer črnih peruti je rjav, notranje strani zgornjega dela peruti so črne. Kokoš je črno poškropljena in kaže svetle črte po sredini peres. Prša so lososove barve, nekoliko svetlejše je trebušno perje, zadnji del - od nog do repa - je siv. Greben je srednje visok, enostaven, pokončen; petelinov ne sme biti prevelik, kokošji je spredaj pokončno naguban. Noge so srednje visoke, bele barve z rahlimi rdečimi nadihi med prsti in pri petelinu roza pikami ob straneh; kosti so tanke. Podbradki so majhni. Barva jajčne lupine je slonokoščena. Telesna masa; petelin 2,5-3,0 kg, kokoš 2,0 kg- Spolna dozorelost (starost ob znesenju prvega jajca): 23 do 24 tednov. Nesnost (število znesenih jajc na leto): 130 -160. Povprečna masa jajc: 55 g Pripravil. Kinkela G. netopirjev, saj s tem izgubljajo mesta za vzgajanje mladičev. Tak trend zmanj ševanj a primernih prebivališč na podstrehah zgradb smo opazili tudi v Sloveniji, predvsem zaradi prenavljanj cerkvenih streh. V Veliki Britaniji so zaradi tovrstnih vzemirjanj zabeležili kar 90% upad populacije velikih podkovnjakov! Uporaba strupenih premazov za les in pretirana uporaba pesticidov povzročajo, da se v netopirjih nabirajo strupi in zmanjšuje število žuželk, katere plenijo. Škodljiv vpliv ima tudi vse večje uničevanje habitatov. Netopir prinaša srečo! Zaradi neresničnih vraž o netopirjih imajo ljudje velikokrat negativne predsodke ali se jih celo bojijo. Veloko bolje bi bilo, če bi tudi pri nas verjeli, da netopirji prinašajo srečo, kot to verjamejo na Kitajskem. Le ljudje lahko s svojimi dejanji omogočimo, da bodo netopirji še naprej prisotni okoli nas. Ne vznemirjajmo jih v za njih občutljivih obdobjih, predvsem poleti in pozimi, ne ovirajmo jim dostopa do prebivališč in bodimo ponosni na to, da so v naši bližini! Člani Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev se že pet let trudimo za izboljšanje poznavanja netopirjev pri nas in sodelujemo pri njihovem varstvu. Organiziramo mnoge javne predstavitve netopirjev s tiskanimi materiali, predavanji ali opazovanji v naravi, tudi v okviru Evropske noči netopirjev. Veseli bomo vsakega vprašanja ali podatka o netopirjih, vabljeni pa ste tudi na naše prireditve. Telefon: 031-656327 (Katerina) ali 041-901122 (Maja). Katerina Jazbec in Maja Zagmajster KROVSTVO majla decra* MONTAŽA PRODAJA EMIL SMAJLA s.p. Podgrajska 10 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-684 tel/fax: 05/71-42-273 GSM: 041/566-985 resn/cujemo sdnje o udobju bivanja cpRlama-pur PLAMA-PUR d.d. 6244 Podgrad tel.: 05/71 90 100 fax: 05/71 90 299 e-mail: info@plama-pur.si http://www.plama-pur.si VZGOJA K ZDRAVEMU NAČINU ŽIVLJENJA IN OHRANJANJE STARIH OBIČAJEV V JELŠANSKEM VRTCU Kot vzgojiteljica predšolskih otrok se še kako zavedam pomena usvajanja zdravih življenjskih navad že pri otrocih. Sama veliko prostega časa porabim za planinarjenje, otrokom predstavljam svoja doživetja na njim razumljiv način , s pomočnico jih veliko vodiva v naravo na gozdno učno pot na Goliče, na Katarino in na vse bližnje in dalnje griče in vzpetine. Odgovarjala sta na vprašanja otrok. Otroci so se stvari dotikali, jih pomerjali, skratka se z njimi seznanili. Naredili smo prve korake. Fanta sta obljubila, da nam bosta v pomoč kadarkoli. Mogoče bomo o teh otrocih še veliko slišali? Velika glava iz kartona, trebuh velik za en cent, to je kralj vseh kraljev Radi hodijo in se učijo poslušati naravo, jo doživljati in spoštovati. Nekoč bodo odrasli in se sami podajali na strme vrhove, ki so včasih tudi nevarni, če se na pot odpravljamo lahkomiselno. Za varno pot potrebujemo s seboj primerno opremo, obleko in obutev.V naš vrtec sva s pomočnico povabili načelnika mladinskega planinskega odseka Aleša Poročnika in Marka Lučiča, ki sta nam predstavila opremo, ki jo potrebujemo za varno pot. Trgovina TARSEL d.o.o. Rozmanova 29, Ilirska Bistrica tel./fax.: 05/71-41-588 Nain i:j e cene: * šolskih potrebščin * konfekcije ČEBELARSTVO TARSEL GOZDNI MED 900,00 SIT CVETLIČNI MED .... 800,00 SIT 'HSBEEIF pusta....tako smo prepevali na pustni torek v Jelšanskem vrtcu. Našemili smo se s pomočjo staršev in odšli po vasi« pobirat«.Vaščani so nas veselo pričakali tudi s kamero, saj pridemo vsako leto in smo nemalokatero leto edine »šeme« v torek dopoldne.Tako je bilo tudi letos. Naložili so nam polne koše jajc, čokolad , bombonov, sadja, krofov....Utrujeni smo se okrog poldneva vrnili v vrtec. JUH... vzgojiteljica Irena Tomšič PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. Ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si UREDILI SMO GREDICE IN OČISTILI OKOLICO V sredo, 12.3.2003, smo na osnovni šoli Toneta Tomšiča Knežak izvedli čistilno akcijo. V šolo smo prišli kot ponavadi in prvi dve uri smo imeli normalen pouk. Nato smo pomalicali, saj smo za svoje delo potrebovali ogromno energije. Zbrali smo se pred šolo, kjer je učiteljica Janja Ivančič, mentorica Eko šole, učencem posameznih razredov dala navodila, kaj bodo čistili. Za delo smo poprijeli vsi, tako učenci kot učitelji in ravnatelj. Učenci prvega razreda devetletke so osnažili površino pod igriščem. Prvi in drugi razred osemletke sta očistila otroško igrišče in cesto ob njem. Tretješolci so pometli smeti po cesti, ki vodi do šolskega parkirišča. Četrti razred je pograbil zelenico nad parkiriščem. Petošolci so čistili prostor ob šolskem igrišču, ki je bil poln cigaretnih ogorkov in škatlic. Šesti razred je pometel odpadlo listje po šolskem igrišču. Sedmošolci, ki imajo samo dve dekleti, so se mučili z urejanjem gredice nad parkiriščem. Nam, osmošolcem, je ostalo parkirišče in parcela na desni strani. Nekaj nas je prineslo sirkove metle, s katerimi smo dvigali veliko prahu, drugi pa vrtno orodje, s katerim smo pomagali sedmošolcem urejati gredice. Nato je hišnik zapeljal traktor na igrišče. Naložili smo vse odpadke. Z delom smo bili zelo zadovoljni in kar lepo je bilo pogledati, kako je spet vse čisto. Prav kmalu bo na gredicah zacvetelo 90 tulipanov in pozdravilo prihajajočo pomlad. Odločili smo se, da ohranimo našo okolico čisto in urejeno ter da bomo čistilno akcijo letos še kdaj ponovili. Tjaša Štajnrajh, literarni krožek OŠ Toneta Tomšiča Knežak PIP - ZMAGOVALKE MEDNARODNEGA TURNIRJA V Franciji, natančneje v Nici, je od 21.2.2003 do 23.2.2003 potekal mednarodni turnir v ženski košarki. Iz Slovenije sta se ga udeležili dve ekipi: Klub PIP (Postojna, Ilirska Bistrica, Pivka) in Klub ŽKD (žensko košarkarsko društvo) Tolmin, ki sta se v Franciji pomerila s še tremi francoskimi ekipami: Shemsy (Nica 1), Nica 2, La seyne basket. Članice kluba PIP so tudi naše košarkarice (Maja Štembergar, Maja Jagodnik in Suzana Ivanovič), ki so se na tekmi odlično odrezale. V Nici so stanovale pri dmžinah in pravijo, daje bilo zanje kar v redu poskrbljeno. Med tridnevnim prebivanjem so si ogledale tudi karneval- parado rož. Dekleta so vsak dan odigrala po dve tekmi, pri čemer so se naše (Klub PIP) izjemno izkazale in poskrbele za veliko presenečenje- zmagale so namreč na vseh tekmah (Uau!). Tako so naše punce na zaključni prireditvi pobrale zlate medalje (Čestitamo jim), nagrajene pa so bile tudi z majicami in drugimi praktičnimi nagradami. Po prihodu domov smo se z njimi pogovorile o vtisih v Franciji in seveda o samem tekmovanju. V naši ŠKL ekipi veljaš za najboljšo igralko. Kaj pa na turnirju? Maja Š. : Na turnirju sem se po mojem mnenju kar dobro odrezala, najbolj pa mi je bila všeč tekma v finalu proti Tolminu. Na začetku j e bila tekma izenačena, potem pa smo z dobro igro dosegle razliko in zmagale. Ali so se ti zdele nasprotnice enakovredne? Maja J. : Nasprotnice so bile kar dobre, vendar smo PIP z dobro igro dokazale, da tudi Slovenija pozna dobro košarko. Je trema pred tekmo - Saj si jo imela? - vplivala na tvojo igro? Suzana I.: Seveda sem imela tremo, saj jo ima vsakdo. Na začetku j e malce vplivala name,vendar sem se jaz, kot tudi moje soigralke, kmalu uigrala. Se vam je zdelo, da je način igranja vaših nasprotnic drugačen kot vaš? Vse: Ja! Maja Š.: Njihova igra se je razlikovala predvsem v obrambi, saj so prijele cono (pripomba avtoric:?????????), mi pa takšnega načina igre nismo navajene. SARA ROLIH & VALENTINA ŠKRLJ OŠ Antona Žnideršiča ^Dom na Vidmu [N ) p O j Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel. 05/71-41-344 ODPRTO: ^od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 VIDEO TOP 10 VHS m 1. SCOOBV DOO - komedija m 2. GLASNIKI VETRA-vojni ■ 3. SNEŽNI PSI - komedija ■ 4. BANDITA - komedija " 5. KRALJ ŠKORPIJONOV - avantura ■ 6.40 DNI IN 40 NOČI - komedija - 7. VSOTA VSEH STRAHOV - triler ■8. TRUPLO-triler " 9. KROG - grozljivka ■ 10. ROLLER BALL - akcija I. INTERNATIONAL KARATE WKF GRAND PRIX ŽALEC 2003 TAMARI KOVAČEVIČ 8. marca je karate klub Žalec organiziral 1 mednarodni karate turnir. V različnih konkurencah je tekom dneva tekmovalo 330 karateristov iz 41 klubov iz Slovenije in Hrvaške. Tega dne še 11 letna Tamara KOVAČEVIČ je nastopila v katah v konkurenci mlajših deklic. Svoje delo je opravila z odliko. Bistričankaje v izvedbo svojih kat vložila vso energijo in tekmovanje zaključila na 1 mestu. Z zmago si je na najlepši način čestitala za 12 rojstni dan, katerega je praznovala naslednji dan. Z.K. ODBOJKA ŽENSKE 6. ODBOJKARSKI TURNIR za ženske ekipe za sezono 2002-2003 je izpeljan soboto, 22. marca, bo v Športni dvorani v Ilirski Bistrici. Nastopilo je šest ekip iz regije, ki so se pomerile po turnirskem sistemu tako, daje vsaka ekipa odigrala dve tekmi. Rezultati tekem: PIŠKOTEK : W.ZMAJKE 1:2 (14:20, 20:16, 09:11) VV.ZMAJKE : POSTOJNA RUPE 0:2 (11:20, 16:20) PIŠKOTEK : MIŠKE 2:0 (20:11,20:17) POSTOJNA PUPE : MIŠKE 2 : 0 (20:06, 20:18) Lestvica 6. turnirja : 1. POSTOJNA PUPE 2 2 0 4:0 (+31) . 4+4 8 3. PIŠKOTEK Knežak 2 1 1 3:2 <+ 3 ) 2+3 5 6. VV.ZMAJKE 2 1 1 2:3 (-11) 2+2 4 5. MIŠKE Pivka 2 0 2 0:4 (-15) 0+1 1 Skupna lestvica po šestih turnirjih: 1. BAMAURTA, Postojna 45 točk; 3. W.ZMAJKE 36 točk; 3-4. POSTOJNA-PUPE in PIŠKOTEK, Knežak obe 34 točk; 5. RSRII. Bistrica 32 točk; 6. KOŠANA mlade 14 točk in 7. MIŠKE Pivka 10 točk. Zadnji turnir ženskih ekip bo 12. aprila, ko bodo razglašeni tudi končni rezultati in podeljena priznanja. Športna zveza Ilirska Bistrica NOGOMET ZA MLAJŠE DEČKE A X a.■ 7 ^H H IT: WJm' ' * m * jBB Zmflgovalna ekipa OŠ D. Ketteja Občinsko šolsko tekmovanje nogometu za dečke letnik 1990 in mlajše j e bilo izpeljano v četrtek, 13. GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71-00-320, fax: 05/71-41-124 ' ".-'V; V ■ . -V 7-vt marca v organizaciji Športne zveze. Tekmovanje v katerem so sodelovale štiri ekipe osnovnih šol je potekalo o turnirskem sistema tako, da so se med seboj srečala vse ekipe. Rezultati tekem: D. Ketteja : T. Tomšiča 12 : 1; Podgora : A. Žnideršiča 2:3; T. Tomšiča : A. Žnideršiča 1:3; D. Ketteja : Podgora 6 :2; Podgora: T. Tomšiča 8 :3 in A. Žnideršiča : D. Ketteja 2 : 3. Končna lestvica: 1. mesto OŠ D. Ketteja, 2. mesto OŠ A. Žnideršiča, 3. mesto OŠ Podgora in 4. mesto OŠ T. Tomšiča. Zaključnega tekmovanje na področnem nivoju se bo tako udeležila ekipa OŠ D. Ketteja. V dogovoru s Področnim šolskim centrom bomo poskušali finale izpeljati v Ilirski Bistrici. D.Z. ZIMSKA KOŠARKARSKA LIGA Z zadnjim krogom tekmovanja, kije odigran v nedeljo, 23. marca v Športni dvorani OŠ A. Žnideršiča je zaključeno rekreativno tekmovanje Zimska košarkarska liga. Že prejšnje tekme so postregle z nekaj zanimivostmi, največjimi razlikami v rezultatih, nepričakovanih porazih favoritov, izključitvi ene ekipe in kar je najvažnejše, do zadnjega kroga negotovim izidom v boju za prva tri mesta. V dveh tekmah 4. kroga in naknadno odigrani tekmi 2. kroga so doseženi naslednji rezultati: 1. TRNJE PGP SNEŽNIK 4 4 2 ŠD CARINIK 4 2 3 ŠPORT BAR 4 2 4. KŠIB 4 2 5. KOČANI JA 4 0 PGP SNEŽNIK: KOČANIJA 59: 42, ŠPORT BAR : PGP SNEŽNIK 60 : 65 (58 : 58, po podaljšku) in ŠPORT BAR : ŠD CARINIK 48:43. Za naslov zmagovalca lige sta se tako, v nedeljo v odločilnem srečanju 5. kroga, potegovali ekipi Trnje PGP Snežnik in Klub Študentov. V tekmi, popestreni z obilo nešportnih izpadov posameznih akterjev, je v samem zaključku tekme študentom zmanjkalo zbranosti, kar so izkoristili igralci ekipe Trnje in na koncu slavili zmago in s tem tudi naslov prvaka Zimske lige. 0 236 : 192 + 44 8 2 180:186 - 6 6 * 2 204: 198 + 6 6 * 2 231 : 203 + 28 6 * 4 182 : 254 - 72 4 Rezultati tekem 5. kroga in končna lestvica lige: Zanimivost na koncu je tudi ta, da so se kar tri ekipe potegovale za uvrstitev od 2. do 4. mesta. Zaradi enakega števila točk in pravila medsebojnih srečanj so najslabšo potegnili Študenti (KŠIB), ki so imeli koš razliko -1, Šport bar 0 in ŠD Carinik+1 koš. Organizator tekmovanja, Športna zveza Ilirska Bistrica, je podelil pokale ekipam za uvrstitev od 1. do 4. mesta. Zmagovalna ekipa pa je prejela za obdobje enega leta tudi prehodni pokal ZKL. Najboljši strelec lige je bil Marko Simčič (ŠD Carinik) s 73 koši. Ekipa Kočanija je prejela pokal za Fair play. ROKOMET ZA MLAJŠE DEKLICE V petek, 14.3. je bilo na sporedu občinsko šolsko tekmovanje rokometu za deklice letnik 1990 in mlajše. Tekmovanje v katerem sta sodelovali OŠ D. Ketteja in OŠ R. Ukoviča j e izpelj ano v športni dvorani OŠ A. Žnideršiča. Za organizacijo tekmovanja pod okriljem Športne zveze in osnovnih šol je poskrbel Rokometni klub Ilirska Bistrica, ki skrbi za mlajše rodove tudi na okoliških šolah. To seje na tej tekmi poznalo saj je občinski naslov najboljših osvojila OŠ R. Ukoviča, ki je premagala, zaradi gripe, prepolovljeno ekipo Kettejevk. Zaključno tekmovanje na področnem nivoju, z udeležbo učenk iz Podgrada, bo pripravljeno v naslednjem mesecu po dogovoru z Področnim šolskim centrom in osnovno šolo iz Logatca. D.Z. TEKME PIONIRJEV 2. Krog - nedelja, 06.04.03 Plama-pur: PORTOROŽ 4. Krog - sobota, 19.04.03 Plama-pur: KOPER A 6. Krog - nedelja, 18.05.03 Plama-pur: FRAGMAT - Cerknica 8. Krog - sobota, 30.05.03 Plama-pur: NOVA GORICA A 10. Krog - nedelja, 15.06.03 Plama-pur: KRAŠKI ZIDAR Domača ekipa igra v Modrih dresih v športni dvorani O.Š. Antona Žnideršiča, Rozmanova 25, 625011. Bistrica, ob 11:30 uri z žogo SPALDING. Športni pozdrav ! Tajnik kluba; Frank Stojan 21. MEDALJ NA TURNIRJU V ŽALCU V soboto, 8. marca so se člani karate kluba Sokol udeležili mednarodnega turnirja v Žalcu. 23 člansko odpravo sta na turnirju vodila bistriška trenerja Špela Muha in Kristofer Štembergar. Sokoli so s svojimi nastopi in uspešnostjo plenili splošno pozornost na turnirju tako tekmovalcev kot prisotnih gledalcev. Po posameznih kategorijah pa so bistriški karateisti, ki tudi nastopajo za bistriški klub dosegli sledeče rezultate. V ekipnih nastopih sta v kategoriji malčkov nastopili moška in ženska ekipa sestavljena iz naj m 1 aj ših članov v klubu, ki so se karateja pričeli učiti šele v tem šolskem letu. Dečki v postavi Aleš Perkan, Žiga Turk in Aljaž Rolih so v svojem krstnem nastopu osvojili tretje mesto. Enako uspešne pa so bile tudi deklice v postavi Urška Vrh, Nina Vičič in Eneja Celin. V konkurenci mlajših deklic so Monika T., Samanta M in Karin G. osvojile prvo mesto. Enak uspeh so ponovile tudi starejše deklice v postavi Saša Š., Doris B. in Maja K. Članska ženska ekipa v postavi Špela M., Anja Č in Matea D. je osvojila tretje mesto. Ekipa starejših dečkov v postavi Tiln M., Tine M. in Darjan S. so osvojili tudi bron. V posamičnih nastopih sta se Monika Tomažič in Karin Gerečnik v kategoriji do 10 let uvrstili na drugo oziroma tretje mesto. Karin Troj ar pa je svojo prvo medaljo na tekmovanjih dosegla v konkurenci deklic do 11 let, in sicer bron. Doris Brne in Saša Štefančič sta se že kdove kolikokrat pomerili medsebojno v finalu. Za las je bila Doris boljša in zmagala, Saša pa je osvojila drugo mesto. Do 15 let je Anja Čekada osvojila tretje mesto. Pri Anji pa veseli dejstvo, da je kljub spremembi kraja šolanja ostala v dobri formi. Pri članicah Špela Muha ne da dihati konkurenci. Tudi tokrat j e Špela zanesljivo ugnala vso konkurenco in zmagala. Presenetila pa je Matea Dogančič, ki je osvojila tretje mesto. V borbah sta Tine Malčjevac in Darjan Smajla osvojila tretji mesti, vsak v svoji težnostni kategoriji. Doris Brne je v kategoriji -55 kg osvojila svojo še tretjo zlato medaljo na tem turnirju. Saša Štefančič pa je v kategoriji 55+ osvojila drugo mesto. Na koncu pa lahko dodamo, da če bodo v Karate klubu Sokol še naprej tako prizadevno delali se za dobre rezultate v bistriškem karateju ni bati. KK SOKOL OBVESTILO ■ LASTNIKOM ■ psov : Športna zveza Ilirska * Bistrica in Nogometni klub ■ Transport naprošata vse ■ lastnike psov, da upoštevajo 1 oznake postavljene na ■ Športnem centru Trnovo in ■ navodila oseb, ki objekte 1 uporabljajo, vzdržujejo ali ■ nadzirajo. Posebej naprošamo * vse lastnike psov, ki se gibljejo 1 po igriščih brez nadzora in e spremstva, da primerno ■ poskrbijo za svoje štirinožce. V 1 nasprotnem primeru bodo B poklicani pristojni organi in ■ inšpekcije, da proti kršiteljem 1 reda na objektih, ukrepajo v a skladu s pooblastili. ■ Slednje obvestilo podajamo 1 tudi na prošnjo lastnikov psov, m ki odredbe na športnih ■ površinah upoštevajo ODBOJKA MOŠKI 1. POKALNA TEKMA ZA MLAJŠE KATEGORIJE V soboto 15.3.03 je v Šenčurju pri Kranju potekala prva pokalna tekma za mlajše kategorije. Tekmovanja so se pod vodstvom trenerke Špele Muha udeležili tudi člani Karate kluba Sokol. Na tekmo so odšli v precej okrnjeni sestavi, saj je zaradi bolezni ostalo doma precej prijavljenih tekmovalcev. V bistriškem taboru so z nestrpnostjo pričakovali prve Tine Maljevac. Darjan tokrat ni posegel po višjih uvrstitvah, Tine pa se je po odličnih nastopih uvrstil v polfinale, nekoliko nesrečno izgubil dvoboj in na koncu osvojil tretje mesto. V ekipni konkurenci starejših deklic in dečkov pa je prišla do izraza popolna dominacija bistričanov . Pri deklicah je ekipa Doris Brne, Saša Štefančič in Maja Kožar, prepričljivo V soboto 15. marca je v telovadnici osnovne šole Košana potekal že 6. letošnji turnir za moške ekipe. Sodelovalo je vseh 5 pet ekip, ki se redno udeležujejo tekmovanja. Nastopile so vse ekipe z najmočnejšimi postavami, kar se je poznalo tako na kvaliteti tekem, kot na končnih izidih. Med ostalim omenimo, da se je kar 6 od 13 skupno odigranih nizov končalo na dve točki razlike. Tri tekme od petih pa so igrane na dodatni tretji niz. V dveh odigranih tekmah je edino ekipa Tangic iz Postojne obakrat zmagala, bistriška ekipa pa dvakrat izgubila. Ostale tri ekipe, Pivka, Divača in Optimisti, so po enkrat zmagale in izgubile. Lestvica 6. turnirja je bila po končnem seštevku točk naslednja: ROKOMETAŠICE DOSEGLE TRETJO ZMAGO Rokometni klub II.Bistrica je v 13 krogu prve slovenske kadetske lige dosegel svojo tretjo zmago. Po zanimivi in izenačeni tekmi so v domači dvorani z 22:20 premagale ekipo Sava Kranj in jih tudi prehitele na lestvici. Kot smo že nekajkrat poročali, nastopa letos prva ekipa RK II.Bistrica v slovenski kadetski ligi zahod, kjer pa nimajo prave možnosti za boljše dosežke. Bistriške rokometašice so namreč premlade za to konkurenco, v kateri igrajo tudi elitni slovenski ženski klubi, kot recimo Krim Eta Kotex. Zato v klubu ne pričakujejo visokih uvrstitev. Kljub vsemu pa Bistričanke na nekaterih tekmah -predvsem tistih z primerljivimi nasprotnicami, pokažejo dobre igre. Tako je bilo tudi na tekmi 13. kroga, ki so ga odigrale 15. marca v domači športni dvorani. Izenačena tekma in negotov rezultat do konca tekme so vzdignile na noge maloštevilno občinstvo, ki se je izkazalo z bučnim navijanjem. Očitno je prav to navijanje pomagalo domačinkam, da so uspele premagati gorenjsko ekipo Sava iz Kranja z 22:20, v tekmi pa se je najbolj izkazala vratarka Sandra Kuridža, ki je z svojimi obrambami pripomogla k zanesljivi zmagi. Zelo dobro je tekmo odigrala tudi Sara Pugelj, ki je na tej tekmi dosegla 8 golov in je prav gotovo prvo ime bistriške ekipe. Sara, ki sicer z soigralko Matejo Novak med tednom trenira v Ljubljani pri najboljši slovenski ekipi Krim Eta Kotex, je najboljša igralka in najboljša strelka kadetske ekipe, zelo visoko pa kotira tudi po statističnih podatkih te lige. Ob tej tekmi moramo tudi dodati, da je trener Dragan Grubič razpolagal z oslabljeno ekipo, saj je večina starejših in izkušenejših igralk bolna ali poškodovana, tako daje bila zmaga z Savo toliko bolj vredna. Rokometašice so naslednjo tekmo odigrale v Kočevju in zaradi bolezni ključnih igralk nastopile z ekipo starejših deklic. Prav zaradi tega je bil visok poraz z 41:9 pričakovan, tekma pa je bila bolj namenjena pridobivanju izkušenj. Zato so v klubu zadovoljni, ker bodo v soboto 29. marca prosti, naslednjo tekmo pa bodo odigrali v soboto 5. aprila, ko bo v II.Bistrici gostovala ekipa Ljubljane Polje. Ob saniranju poškodb in bolezni vodstvo kluba pričakuje zelo zanimivo tekmo in polno dvorano. Aleš Zidar 1. Tangice 9 točk, 2. Pivka 6 točk, 3. Divača 5 točk, 4. Optimisti 4 točke in 5. Jarvenpaa Uudenmaa 1 točka Skupna razpredelnica po šestih turnirji se na vrhu ni bistveno spremenila, le Pivka je na 4 mestu prehitela Bistričane. Lestvica je tako naslednja: Divača na L mestu ima že 46 točk, na 2. mestu so Optimisti s 36 točkami, 3. so Tangice z 29, 4. Pivka je sedaj zbrala 22 točk, Jarvenpaa Uudenmaa pa so sedaj 5. z 18 točkami. Pedagogi so končali s tekmovanjem in so z enim nastopom zbrali na 6. mestu le 2 točki. Naslednji, 7. in zadnji turnir moških ekip bo 19. aprila, ko bodo razglašeni tudi končni rezultati in podeljena priznanja. Gledalci željni plesa, zabave in dobre glasbe so bili lahko v nedeljo, 9. marca, v športni dvorani OS Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici priča še enemu zanimivemu in atraktivnemu dogodku v sklopu Šolske košarkarske lige. Tu se je namreč odvijalo območno tekmovanje plesnih, navijaških in akrobatsko navijaških skupin osnovnih in srednjih šol. Po začetnih pripravah na tekmovanje je sledil pozdrav tekmovalcem in številnemu občinstvu. Ker je bila dvorana polna mladih, energičnih, simpatičnih deklet in fantov, se je tekmovanje začelo z velikim tempom. Skupine so na parketu stopnjevale dobro voljo in sodniško klop, ki so jo sestavljali Gregor Šulak, Irena Škrjanec, Anelka Križaj in Lana Gavrilov, prepričevale s svojimi zapeljivimi in izvirnimi koreografijami. Skupine so dale vse od sebe in skratka vzdušje v dvorani je bilo popolno. Videti je bilo moč glasna navijanja, prijateljske vzklike, solze sreče in trenutke razočaranja. Po predstavitvi vseh skupin je sledil še sklepni del in razglasitev izidov tekmovanja. Pri osnovnošolskih navijaških skupinah so po točkah močno izstopale Žabice iz OŠ Log Dragomer. Njihovo geslo se glasi: Pri plesnih skupinah so znova blestele Soviče iz OŠ Domžale. Soviče so v lanski sezoni na finalni prireditvi v Celju osvojile prvo mesto in njihovi letošnji načrti so vsekakor to uvrstitev ponoviti, čeprav je letošnja plesna skupina popolnoma prenovljena in pomlajena. Pri akrobatsko navijaških skupinah so si največ točk zaslužili Duhci iz OŠ Jakoba Aljaža iz Kranja. Duhci so leteli visoko nad obročem in v stilu znanih tivolskih Žabcev zabijali žogo v koš. Pri srednjih šolah ni prišlo do večjih presenečenj. Pri navijaških skupinah si je največ točk prislužila skupina Smart Škofja Loka. Zmagovalke po točkah v kategoriji srednješolskih plesnih skupin pa so bile Erike iz Gimnazije Kranj. S tekmovanjem v Ilirski Bistrici so bile zelo zadovoljne in menijo, daje bil to eden njihovih najboljših nastopov. Verjamejo, da zmorejo prav do finala. Pri akrobatih nas prav gotovo niso razočarali Skokci iz Šolskega centra Celje, ki so v svojem stilu polnili koše in izvajali res odlične akcije. Rezultati ob koncu niso bili tako pomembni, saj je bil poudarek predvsem na druženju in športnem navijanju. Točke in ocene sodnikov pa bodo vseeno lahko pomagale skupinam, saj bodo te lahko svoje koreografije in nastope do naslednjega tekmovanja še popravile in izboljšale. Vsi tekmovalci so se namreč neposredno uvrstili v četrt finalno in pol finalno tekmovanje, ki bo 22. marca na Šolskem centru Celje. SŠ PLESNE SKUPINE Gimnazija Škofja Loka, Škofja Loka Ime skupine: ONE 201 Srednja šola Srečka Kosovela, Sežana Ime skupine: KOBRE 195 Šolski center Postojna, Postojna Ime skupine: FLASH TEAM 192 Šolski center Celje, Celje Ime skupine: MAČKE 182 Gimnazija Bežigrad, Ljubljana Ime skupine: GIMBO 249,5 Šolski center Novo mesto. Novo mesto Ime skupine: AFNE 198 Gimnazija Kranj, Kranj Ime skupine: FRIKE 265 SŠ NAVIJAŠKE SKUPINE Gimnazija Škofja Loka, Škofja Loka Ime skupine: SMART ŠKOFJA LOKA 169 Srednja ekonomska šola Kranj, Kranj Ime skupine: SMART KRANJ 201 SŠ AKROBATSKE NAVIJAŠKE SKUPINE Šolski center Celje, Celje Ime skupine: SKOKCI 7,816 Šolski center Novo mesto, Novo mesto Ime skupine: LETEČI NORCI 6,950 Gimnazija Šentvid, Ljubljana Ime skupine: ŠENTVIŠKI FANATIKI 7,366 Gimnazija Bežigrad, Ljubljana Ime skupine: BAKROS 4.433 Doris Komen rezultate, saj je velik del tekmovalcev v letošnjem letu prestopil v višjo starostno kategorijo in pokalna tekma je bila prva preizkušnja za večino Sokolov. Rezultati, ki sojih dosegli v Šenčurju pa so pokazali, da so naši tekmovalci odlično pripravljeni in predstavljajo v slovenskem prostoru močno konkurenco. Rezultati po posameznih kategorijah: V kategoriji mlajših dečkovje svoj veliki prvenec na pokalnih tekmovanjih dosegel Tiln Muha, kije opravil z vso konkurenco in na koncu v katah osvojil prvo mesto. S svojo zmago pa je Tiln napovedal tudi borbo za sam vrh slovenskega pokala. V kategoriji starejših deklic so v katah nastopile Maja Kožar, Saša Štefančič in Doris Brne. Za pravo presenečenje je poskrbela Doris Brne, ki se je z odličnimi nastopi prebila v finale in na koncu osvojila drugo mesto. Saši pa je za uvrstitev v polfinale zmanjkal kanček športne sreče in je na koncu skupaj z Majo Kožar pristala na 4-8 mestu. V kategoriji starejših dečkov sta v katah nastopila Darjan Smajla in premagala konkurenco in gladko osvojila prvo mesto. Nekaj minut kasneje so tudi starejši dečki v postavi Tine Maljevac, Darjan Smajla in Tiln Muha, prav tako odlično opravili svoj nastop in prepričljivo slavili. Obe ekipi sta si z izvedbo bunkaia na kato bassa-dai prislužili bučen apalvz s tribun in ostalih prisotnih tekmovalcev. V popoldanskem času so v športnih borbah nastopili Saša Štefančič, Doris Brne, Darjan Smajla, Tine Maljevac in Jan Trstenjak. Tine Maljevac je v kategoriji starejših dečkov -48 kg po nekaj dobrih nastopih osvojil tretje mesto. Saša Štefančič je v kategoriji starejših deklic +48 kg poskrbela za pravo presenečenje in osvojila tretje mesto. Saša je po dveh zmagah v polfinalu za las izgubila, vendar si za srčnost in borbenost zasluži vse pohvale. Ostali trije pa v borbah niso uspeli poseči po višjih uvrstitvah. Doseženi rezultati na tej tekmi potrjujejo dejstvo, da je delo trenerskega teama na visoki strokovni ravni. V klubu smo s takim načinom dela zelo zadovoljni in vsem skupaj čestitamo! KK SOKOL PROGRAM ŠPORTNIH PRIREDITEV ŠPORTNA REKREACIJA - NOGOMFT Srede in četrtki v aprilu od 17. do 20. ure OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 2002-2003 10. do 13. krog spomladanskega dela Igrišče pri OŠ D. Ketteja v II. Bistrici; Informacije: Športna zveza II.Bistrica tel./fax: (05) 710 11 35 ŠPORTNA REKREACIJA - NOGOMFT Sobota, 5. aprila od 14,00 ure dalje OBČINSKI POKAL MALEGA NOGOMETA 2003 Igrišča v Ilirski Bistrici; Informacije: Športna zveza II.Bistrica tel./fax: (05) 710 11 35 ŠPORTNA REKREACIJA - POHODNIŠTVO Nedelja, 6. aprila od 09,00 ure dalje POHOD ZA ZDRAVJE (OB SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA) Start pred OŠ D. Ketteja v Ilirski Bistrici; Informacije: OZ RKS Ilirska Bistrica tel./fax: (05) 714 41 75 ŠPORTNA REKREACIJA - ODBOJKA Sobota, 12. aprila od 15,00 ure dalje 7. TURNIR V ODBOJKI V DVORANI ZENSKE Igrišča v telovadnicah oz. športnih dvoranah v regiji. Prijave in informacije ŠZ II.Bistrica tel./fax: (05) 710 11 35 Sobota, 19. aprila od 15,00 ure dalje 7. TURNIR V ODBOJKI V DVORANI MOŠKI Igrišča v telovadnicah oz. športnih dvoranah v regiji. Prijave in informacije SZ II.Bistrica tel./fax: (05) 710 11 35 Športna zveza Ilirska Bistrica PLESNI SPEKTAKEL Policija svetuje ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA (ZVCP) Vdel 22. člen (6) Na cesti, ki ima dva ali več prometnih pasov za vožnjo v eno smer ni dovoljeno zapeljati na smemo vozišče, namenjen vožnji v nasprotni smeri. (7) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali tretjim, ali petim odstavkom tega člena. (8) Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena. (9) Z denarno kaznijo najmanj 65.000 tolarjev in 3 do 5 kazenskimi točkami se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s šestim odstavkom tega člena. Sprememba smeri in premiki z vozilom 23. člen (1) Preden zapelje na drug prometni pas in pred vsako drugo spremembo smeri vožnje ali vključevanjem v promet se mora voznik prepričati, da to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence v cestnem prometu in namero pravočasno in nedvoumno nakazati s predpisanim znakom. (2) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. Vzvratna vožnja 24. člen (1) Vzvratna vožnja je dovoljena le na kratki razdalji. Voznik vozi vzvratno po desni strani desnega smernega vozišča. (2) Med vzvratno vožnjo morajo biti na vozilu ves čas vklopljeni vsi smerniki. (3) Vzvratna vožnja ni dovoljena, kadar bi voznik s tako vožnjo lahko ogrožal druge udeležence v cestnem prometu, zlasti pa na nepreglednih delih cest, ob zmanjšani vidljivosti, v predorih, na delih ceste, kjer je prepovedano ustavljanje in na prehodih ceste čez železniško progo. (4) Motoma vozila, na katerih je zaradi konstrukcije, tovora ali drugih okoliščin vozniku omogočen pogled na dogajanje za vozilom le s pomočjo vzvratnih ogledal, morajo imeti na zadnji strani vozila vgrajeno belo luč in poseben zvočni znak, ki se vklopita z vklopom prestave v vzvratno vožnjo. (5) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali četrtim odstavkom tega člena. (6) Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena. Poleg denarne kazni se vozniku izreče 1 do 3 kazenske točke. Razdalja med vozili 25. člen (1) Voznik mora voziti v takšni razdalji do vozila, ki vozi pred njim, ki omogoča: 1. da lahko vselej zmanjša hitrost ali ustavi, če bi voznik, ki vozi pred njim, zmanjšal hitrost ali ustavil; 2. varno vrnitev na prometni pas, po katerem vozi, voznikom, ki ga prehitevajo, razen kadar se zaradi gostote prometa oblikuje kolona vozil. (2) Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. (3) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, če ravna v nasprotju s 1. točko prvega odstavka tega člena. Zaviranje 26. člen (1) Voznik ne sme naglo zavirati brez utemeljenega razloga. (2) Voznik, ki namerava bistveno zmanjšati hitrost vožnje, mora opozoriti voznika, ki vozi za njim, tako da večkrat zaporedoma z rahlim pritiskom na stopalko delovne zavore prižge zavorne luči. (3) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena. Hitrost 27. člen (1) Voznik sme voziti vozilo s tako hitrostjo, da ga lahko stalno obvladuje in ustavi pred oviro, ki jo lahko pričakuje. Hitrost vožnje mora prilagoditi stanju ceste, gostoti prometa, vremenskim razmeram, vidljivosti in preglednosti ceste, stanju vozila in tovora tako, da lahko v vidni razdalji vozilo ustavi. (2) Voznik ne sme brez upravičenega razloga voziti tako počasi, da bi oviral druge udeležence v cestnem prometu. Kadar se za vozilom, ki vozi na čelu kolone s hitrostjo, ki je nižja od največje dovoljene hitrosti na cesti ali delu ceste, nabere kolona vozil in ni mogoče takega vozila varno prehiteti, mora voznik na prvem primernem kraju zapeljati toliko izven vozišča, da ga kolona varno prehiti ali pelje mimo. (3) Kadar je hitrost vozila, za več kot 50 % nižja od največje dovoljene hitrosti na cesti ali delu ceste, mora voznik takega vozila vklopiti vse štiri smernike. Ko se za njim nabere kolona vozil, ki ga ne more varno prehiteti, mora zapeljati na prvem primernem kraju izven vozišča in pustiti mimo kolono vozil. (4) Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. (5) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim, ali tretjim odstavkom tega člena. (6) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja in drugi udeleženci v cestnem prometu, ki ravnajo v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. silver mode Vojko Jenko s.p. Vojkov Drevored 2 6250 Ilirsko Bistrico tel.: 05/71 00 300 Velika izbira: - ženska konfekcija (Gorenjska oblačila, M Club itd) - trikotaža (Pletenine Špenko, Ros, Navigare) - moška konfekcija (Rio, Okmal S. P. Z.) - perilo žensko in moško (Lisca, Galeb, Pletenine) - nogavice hlačne ženske (Golden Lady, Omsa) - posteljnina (Čib, Zatex, Tuhnja) - zavese vseh širin, vezene (Majdatex) - torbice ženske, potovalke (Mi&Ma) URNIK: (velja od 01.04.2003) ponedeljek - petek: 8.00 -12.00 in 15.00 -19.00 •išKl"’-'”’ Uk AKCIJA: ženska konfekcija Gorenjska oblačila -15% Perilo moško in žensko Galeb -10% Nogavice Ženske Golden Lady, Omsa -10% Nogavice moške step by step -15%> Naveden popust vam nudimo za gotovinsko plačilo! ZA NAKUP SE VAM PRIPOROČAMO! TAPETNIŠTVO šXd7Fl F Z Pot k studencu 8, 6257 Pivka Tel.: 05/757-15-32 Tel/Fax: 05/757-16-44 JžOhrilAVA P UiJ J jj'j 'jA 3SpU. PRILAGAJAMO SE TUDI RAZNIM MERAM POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE OD 15. 02. 2003 DO 15. 03. 2003 Policisti PP Ilirska Bistrica so imeli v minulem obdobju največ dela s preiskovanjem kaznivih dejanj, saj so obravnavali 24 zadev s področja kriminalitete, od tega 8 tatvin različnih predmetov in 6 vlomov, med katerimi sta bila odmevnejša vlom v pohištvo ”PRIZMA” in vlom v hladilnico suhomesnih izdelkov v ”Domu na Vidmu.” S področja prometne varnosti so policisti obravnavali 1 prometno nesrečo s hudimi telesnimi poškodnami, 4 prometne nesreče z lahkimi telesnimi poškodbami in 6 prometnih nesreč v katerih je nastala le premoženjska škoda. V dveh prometnih nesrečah sta povzročitelja odpeljala s kraja ne da bi soudeležencema nudila potrebne podatke. Policisti sta oba izsledili in ju prijavili v postopek pri Sodniku za prekrške. Policisti bodo nadaljevali z uresničevanjem ciljev opredeljenih v "NACIONALNEM PROGRAMU varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji. ”. Z namenom zajezitve prometnih nesreč katerih vzrok je neprilagojena hitrost bodo vsakodnevno izvajali meritve hitrosti, na odsekih ki so opredeljeni kot problamatični. Ob koncu tedna bodo izvajali poostrene nadzore nad psihofizičnem stanjem voznikov, od 24.03.2003 do 30.03.2003 ko bo potekala akcija "SLOVENIJA PRIPNI SE” pa bodo izvajali poostreno kontrolo nad uporabo varnostnega pasu. Na področju javnega reda in miru so policisti morali intervenirati v 13 primerih, od tega v 10 primerih, zaradi kršitve javnega reda in miru na javnem kraju in v 3 primerih zaradi kršitev v zasebnih prostorih. Kršitelji so bili kar precej objestni, saj so v večini primerov medsebojno fizično obračunavali. Precej dela so imeli policisti tudi pri interveniranju zaradi požarov. Zabeležili so kar 10 travniških požarov, požar v podjetju Javor in požar na kontejnerju za smeti. Zaradi sušnega obdobja je Uprava RS za zaščito in reševanje razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju celotne Slovenije. Z dnem razglasitve je v naravnem okolju prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Policisti bodo dosledno ukrepali zoper vse, ki odredbe ne bodo spoštovali. Od ostalih dogodkov so policisti obravnavali še 10 povoženj živali, 4 poškodovanja vozil na parkirnih prostorih, 1 delovno nezgodo in nenavaden dogodek, ko je bik pokončal svojega gospodarja. V dveh primerih so skupaj s pirotehnikom poskrbeli za odstanitev in uničenje najdene ročne bombe in granate iz Il.svetovne vojne. Božidar ŠTEMBERGER KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE PRIKAZ AKTIVNOSTI POLICISTOV PP ILIRSKA BISTRICA PRI VAROVANJU DRŽAVNE MEJE Policisti PP Ilirska Bistrica so v dneh 21.03.2003 in 22.03.2003 izvedli preventivno akcijo s področja mejnih zadev in tujcev, katere osnovni namen je bil prebivalce obmejnih krajevnih skupnosti seznaniti s problematiko, s katero se policisti skoraj vsakodnevno srečujejo pri opravljanju nadzora državne meje. Aktivnosti pri izvajanju tovrstnih nalog so policisti želeli predstaviti predvsem prebivalcem obmejnih krajevnih skupnosti Zabiče, Novokračine, Jelšane, Starod, Podgrad in Hrušica, in s tem pri njih pridobiti večje zaupanje v policijo in medsebojno sodelovanje. Na predstavitvi so policisti na panojih predstavili oblike dela pri varovanju državne meje, opremo, ki jo uporabljajo za izvajanje nadzora državne meje in uporabo službenega psa. Božidar ŠTEMBERGER KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE »PRIDITE, AMPAK BOSTE ZUNAJ STALI« Nekatere stvari objavljene v Slovenskih Novicah moramo razložiti, sicer bodo ljudje vse stvari narobe razumeli. Gre za članek objavljen pod naslovom »Pridite, ampak boste zunaj stali« z dne 06.02.2003, ki gre za družino Poklar, Podgraje 32 pri Ilirski Bistrici. Odvetnik Grilj, Neubergerjeva 30, Ljubljana. Ta odvetnik nam je rekel, da kar napiše, napiše tako, kakor mu pove soseda Jagodnik Romana, Podgraje 33, ki dela v casinoju v Lipici. Zgleda, da odvetnik Grilj ni bil nikoli na terenu, da bi si ogledal vso stvar, sicer kako naj bi nekaj takega napisal. Jagodnikova namerava obnoviti porušeni hlev (nadomestna gradnja), kije daleč od nas, vmes sta dve stavbi. Franetičev hlev in Jagodnikina garaža s podpritličjem. Naprej od teh dveh stavb je porušen Jagodnikin hlev. Mi s tem hlevom nismo mejaši in zato tudi nismo udeleženi kot stranka v postopku. Od nas zahtevati to soglasje je nerazumljivo. Tej gradnji Jagodnikovega hleva nasprotuje sosed mejaš Francetič Ivan in sicer iz razlogov, ki so zanj utemeljeni. Ljudje so se čudili, kako je odvetnik ta hlev vtaknil v naš problem. Citiram odvetnikov navedek v dopisu z dne 12.06.2002: » Po pogovoru s svojo stranko sporočam, da je Romana Jagodnik pripravljena umakniti pritožbo takoj, ko bo odločba o enotnem gradbenem dovoljenju za njeno gospodarsko poslopje pravnomočna.« Past To v zvezi z Jagodnikovim hlevom je samo past. Mi naj bi pregovorili Francetičeve, naj jim daje soglasje za zidanje svoje mogočne stavbe, ki bo dolga 18,5 m in zelo visoka. Ko bi pa Jagodnik dobila pravnomočno odločbo za ta hlev, bi storila isto, kot je pri hiši. Upravna enota bi nam priznala Jagodnikino soglasje šele takrat, ko bi mi popustili v vseh njenih zahtevah. Turkovič Mojca z UE, ki vodi postopek, je rekla: »Najprej morate spoznati, da je hiša važnejša od vseh Jagodnikinih zahtev in ko boste to spoznali in Jagodnikovi ugodili, boste dobili pravnomočno gradbeno dovoljenje.« Je to v skladu z zakoni? To je izsiljevanje. Načelnik gradbene UE Branko Celin iz Ilirske Bistrice, vedno zatrjuje, da so to le med sosedski odnosi. Za temi odnosi se samo skrivajo. Resnica je povsem drugačna. Vse delajo mimo zakona. Načelnik Celin mi je bil rekel, da se bo pogovoril s krajevno skupnostjo. Na to sem mu oporekala: »Saj naša hiša ni last KS, niti je ne bo financirala.« Na razgovor je poklical Baričiča, ki je bil predsednik KS in Žilja (Prosen Stane, Kuteževo 3/c), ki je tudi član KS. Oba pa sta po poklicu zidarja. Načelnik in Baričič sta tudi po TV v Tedniku povedala, kako zelo si .v.VŠS? Vx'J Bazoviška 4 9 OBBOM Velika izbira: - šolskih potrebščin, - pisarniškega materiala, - daril za vse priložnosti, - čestitk, - darilne embalaže... VELIKONOČNE ČESTITKE, PLASTIČNI PIRHI ZA BARVANJE, BARVE.... Vesele velikonočne praznike vam želi Papirnica Linea art 041/811 593 pPLOŠNO ZIDARSTVO | SAFTIČ VALTER s p. JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545 prizadevata za to rešitev. Poosebljena hinavščina! Ali se je načelnik UE posvetoval s KS tudi pri vseh, ki so si pridobivali gradbeno dovoljenje in je bila od njih odvisna vaša rešitev? Je to zakonito? Jagodnikin poštar Da bi se Jagodnikova z nami pogovorila, ni misliti. »Tako ponižala,pa se ne bom!«, je rekla. K nam je vedno pošiljala zidarja Žilja, ki je njej sezidal hišo na črno, kasneje naj bi je še nam, seveda z dovoljenji. Ta zidar Žilj nam je bil sporočal njene zahteve in od teh Jagodnikova in zidarji, ki so v KS ne odstopijo za nobeno ceno, tudi ne za ceno naših življenj. Jagodnikine zahteve: 1. Med našo in svojo hišo bi Jagodnik sezidal nov objekt in ta bi se dotikal našega dvorišča, po katerem naj bi tudi ona vozila in dotikal bi se tudi naše hiše. Zato mora našem zidu zazidati okno, odstraniti oba dimnika in kanalizacijsko cev, kije ob zunanjem robu našega zidu. 2. Tudi sicer naj bi šli s tem našim zidom bolj noter.(Mi namreč hočemo zid dati na isti tlorisnih dimenzijah!) 3. Za našo hišo je okrog l,5m širok kanal, ki naj bi ga založili in s tem razširili Jagodnikin vrt. 4. Potem bodo podrli Jagodnikin svinjak, kije za našo hišo. Sezidsali bi 3m visoko garažo in jo podaljšali navzdol ob naši hiši, v odmiku le pol metra od naše hiše, torej delno na našem založenem kanalu. S tem bi zakrili pet oken naše hiše. S tem bi bili mi zaprti in obzidani s treh strani (na severu se dotika naše hiše Francetičev hlev). V katakombah pa mi ne nameravamo živeti. Z nami delajo kot v vojni. V demokratični državi bi se taki ljudje znašli za zapahi. Vzajemno soglasje Leta 2000 smo si podpisali vzajemno soglasje. Najprej smo mi dali Jagodnikovi soglasje za razširitev hiše, da si je legalizirala svojo črno gradnjo, ona pa nam, da si hišo lahko Od ponedeljka do petka: 6.00 Dobro jutro-6.10 Poročilo AMZS-6.15 Temperature po Sloveniji - 6.30, 9.00, 11.00, 13.00, 18.00 Novice - 6.45 pregled tiska -7.00 Horoskop -7.15 Kaj pa luna? ( Zgodilo se je ) - 8.00 Poročilo OKC - 8.30 Napovednik - 8.40 Napoved kulturnih in drugih prireditev - 9.30 Regijski dogodki - 12.00 Novice BBS - 12.15 J & M - 15.00 Informativna oddaja RGL - 15.50 Popevka tedna - 16.35 Danes poslušamo Ponedeljek: ob 9.30 Regijski dogodki - o športu v ponedeljek - 11.15 Naš župan - 13.30 Glasbene želje (Ilirska Bistrica ) - 18.05 Gool - nogomet na radiu 94 Torek: ob 9.30 Regijski dogodki - 12.30 Uradi za delo - 13.30 Glasbene želje (Cerknica, Loška dolina, Bloke ) - 18.05 Glasbeni tutti frutti - 19.05 Horizont Sreda: ob 9.30 Regijski dogodki - 10.00 Nagrada nedeljskih čestitk - žrebanje -10.10 Sredin SOS - 1.15 Nostalgija - 12.25 Ga ni čez dober nasvet - 13.30 Glasbene želje ( Postojna, Pivka )- 14.40 Planinske novice - 18.05 Sredin rompompom, otr. odd. - 19.05 S tangom v srcu Četrtek: Ob 9.30 regijski dogodki - 11.15 Vaš komentar, prosim - 12.25 Naslednji prosim - 13.30 VIP - vaših izbranih pet - 14.00 Glasbene želje ( za mlade ) -16.20 Izbor popevke tedna - 18.05 Glasba...z glasbenim gostom - 19.05 Virgo od acta, mlad. odd. Petek:ob 9.30 Regijski dogodki - 10.15 Med platnicami, naše knjižnice se oglašajo - 12.25 Mala radijska tržnica - 18.30 Škropot, oddaja KŠOPP - 21.00 Glasba po željah poslušalcev Sobota: ob 7.00 Dobro jutro - 7.15 Kaj pa luna - 7.20 Poročilo AMZS - 7.30 Vreme in temperature po Sloveniji - 7.45 Zgodilo seje - 8.00 Poročilo OKC - 8.15 Napovednik - 9.00, 11.00,15.00,18.00 Novice - 9.10 Horoskop - 9.30 Sobotni utrip - 11.20 notranjsko kraški mozaik - 12.00 BBC novice - 12.15 J & M -13.45 Glasbene želje - 14.15 Tema dneva - 15.50 Popevki tedna - 19.05 V soboto ob 7. uri - 20.05 BBC-jev top pop - 21.00 Glasba po željah poslušalcev Nedelja: ob 7.00 Dobro jutro - 7.10 Poročilo AMZS - 7.15 Oglaševanje iz planinskih koč - 7.30 Poročilo OKC - 8.15 Napovednik - 8.35 Zgodilo se je -8'45 Kaj pa !una ™ 930 Nedeljsko jutro - 10.15 J & M - 10.30 Prijatelji, ostanimo prijatelji - 12.30 Nedeljske čestitke -15.50 Popevki tedna - 16.00 Nedeljsko popoldne - 18.00 Novice - 18.05 Lestvica 4 mix Stanovanja in poslovni prostori v poslovno stanovanjskem objektu Ribnik in poslovni prostori v objektih Poljane in Promorka. Pohitite! H primorje Primorje Ajdovščina d.d., 05 36 90 351, 36 90 343 dvignemo za en meter. Tako si je ona pridobila pravnomočno odločbo, četudi nima našega soglasja za višino svoje hiše in tudi nasploh nima v celoti urejene gradbene dokumentacije. Pred njeno gradnjo je imel naš dnevni prostor sonce ves dan. Odslej pa sta celotna hiša in dvorišče v temi, zaradi česar zelo trpimo, saj je zdaj njena hiša za kaka dva metra višja kot prej, a že prej je bila med najvišjimi v vasi. Bi mogoče to Jagodnikova priznala? Poklar Antonija Podgraje TV GALEJA KVALITETA •UGODNE CENE- EURO NIZKE GRADNJE 041/682-549 041/652-769 OFTIKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede na telelefon 05/71-00-510 NAGRADNA KRIŽANKA r---------------------------------------1 REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE nam pošljite do 17. aprila 2003, na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU NAGRADO, VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILE DANILU, za februarsko križanko prejme: ELIZABETA RISTOVIČ Vilharjeva 16,6250 Ilirska Bistrica ČESTITAMO SREČNI NAGRAJENKI IN JI ŽELIMO “DOBER TEK”. VODORAVNO: 1. slišen padec v vodo, 8. velik morski rak z zelo okusnim mesom, 14. oblikovalec, 15. beseda, besedna zveza, ki je pisno ali glasovno enaka ali podobna kaki drugi pomensko različni besedi, besedni zvezi, 16. slovenski politik (Izidor), 17. rubinasto rdeč mineral, 18. kemični simbol za element aluminij, 19. odgovor na kontro, 20. ime filmske igralke Gardner, 21. pokrajina na nizozemsko-nemški meji, 22. ovratna ruta, 23. veletok v severni Italiji, 24. slovenska igralka (Bernarda), 25. začetnici slovenskega politika, farmacevta in baletnika Jelinčiča, 26. indijska žena, ki se da po moževi smrti sežgati, 27. rudnina rombični kalcijev karbonat, 30. tanka, prozorna tkanina, navadno iz bomžaža, 32. glivična bolezen na vinu, 33. novozelandska papiga, 35. ime slovenskega igralca Ranerja, 36. drobnozrnata temno zelena kamnina vulkanskega izvora, 39. španski nogometaš (Femandez), 43. žara, 44. kemični simbol za element skandij, 46. reka v zahodni Franciji, levi pritok E ure, 47. kemični simbol za element rubidij, 48. srbski psiholog (Andrej), 49. irski mah, zdravilo zoper kašelj iz rdečih alg, 51. užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom, 52. najpogostejši veznik, 53. orožarna, 54. ameriška agencija za raziskavo vesolja, 55. malenkost, nepomembnost, 57. zlatenica, 59. vojaška operacija, 60. značilnost predstavlja sonce in ima naj večjo moč ob kresu, 8. ovčji mladič, 9. mesto v Romuniji ob reki Mures, 10. gobice, sprh v ustih, 11. avtomobilska oznaka Tunizije, 12. skupina zahodnih Mongolov, 13. nemški pisatelj zgodovinskih romanov (Otto), 15. lavina, 18. kemični simbol za element aluminij, 21. stara Ljubljana, 22. izraelski politik, nekdanji premier (Jicak), 24. gnus, stud, 26. francoski general, poveljnik ekspedicijskega korpusa v Indokini in Alžiriji (Raoul), 28. sredozemska ali tropska rastlina z bodičastimi listi, 29. ime ministrice Petrinove, 31. ostanek kart po razdelitvi, 34. ženska oseba iz drame Arthurja Millerja Lov na čarovnice, 36. nalezljiva bolezen konjev, 37. ironičen človek, 38. ime filmske igralke Gabor, 40. madžarsko žensko ime, 41. sin rimskega cesarja Tiberija, 42. mladje, 45. rušje, pritlikavi bor, 49. vzorec, model za obleko ali obutev, 50. začetnici dirigenta Nanuta, 51. ime smučarskega trenerja Kalana, 53. južnoameriška kukavica, 54. italijanski pevec zabavne glasbe, 56. sosednji črki v abecedi, 58. kemični simbol za element torij. Dimitrij Grlj SLOVARČEK: PARONIM - beseda, besedna zveza, ki je pisno ali glasovno enaka ali podobna kaki drugi pomensko različni besedi, besedni zvezi KARA GEN - irski mah, zdravilo zoper kašelj iz rdečih alg Mali oglasi Upokojenec - osamljen želim spoznati gospo, da bi si skupaj krajšala življenje; Stane Lenarčič, Nadanje selo 10, Pivka; tel.: 05/753 03 87; V ILIRSKI BISTRICI PRODAMO: Poslovno stanovanjska hiša ob glavni cesti, 750 m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/7145053 Oddamo garsonjero v Ilirski Bistrici, III. nadstropje, opremljeno s CK - vseljivo takoj! tel.: 041/422 009 Inštruiram angleščino in nemščino; Informacije na tel.: 031/ 329 416 Iščemo stanovanje v Ilirski Bistrici ali okolici; tel.: 041/ 269 059 Prodam trisobno stanovanjc na Prešernovi ulici. Tel.: 031/407-620 V Ilirski Bistrici PRODAM zazidalno parcelo, 856 m2 z delno urejeno dokumentacijo; Informacije na tel.: 041/901 284 PRODAMO stanovanje v Trnovem, I. nadstropje, 64 m2; Informacije na tel.: 00385/51 703 093 Prodam BIO- jabolka za ozimnico ali za sok; prodajam tudi domačo slivovko in sadjevec; Informacije na: Stane Lenarčič, Nadanje selo 10, Pivka; tel.: 05/753 03 87; Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila. Informacije na tel.: 040/ 640 429; V Ilirski Bistrici PRODAM stanovanje -poslovni prostor; tel.: 00385 51 703 093 Oddam enosobno stanovanjc v Ilirski Bistrici, Vojkov drevored 8; tel.: 00385 51 637 942 PRODAM otroški avtosedež CAM (0-18 kg) in nahrbtnik. Cena po dogovoru; tel.: 71 41 479; Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan prodam; Informacije na tel.: 05/71 42 636 vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14 do 18 ure; Hišni ljubljenčki - prodajam činčile kot hišne ljubljenčke po ugodni ceni; možna tudi dostava na dom, Informacije na tel.: 05/788 51 72 ali 041/ 477 109; V okolici Ilirske Bistrice iščem stanovanje oziroma manjšo kmetijo; Informacije na tel.: 05/71 44 579 od 8.00 do 16.00 ure; V najem damo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35; Informacije TELES d.o.o, telefon: 71 10 100; GSM 041 616 411 IZJEMNA PONUDBA V starem delu mesta damo v najem Pink Floyd po delih: bar (250 m2), Klub (140 m2) in Discoteka (150 m2); Informacije na tel.: 041/796 610; NUDIM 1NŠTRUKC1JE IZ PREDMETOV MATEMATIKA IN FIZIKA ZA OSNOVNO TER 1. IN 2. LETNIK SREDNJE ŠOLE; INFORMACIJE DOBITE NA TELEFON: 040/609 759 V najem oddajamo opremljen gostinjski lokal v obratovanju. Tel.: 041/740-504 REŠITEV FEBRUARSKE KRIŽANKE 1. PAST, 5. ARUBA, 10. D ANTON, 12. KO KILA, 14. AREOPAG, 16. NABIS, 17. KI ST, 18. PRT, 20. ZLAT, 21. ETT, 22. AOMEN, 24. INA, 25. LEE, 26. DRINA, 27. OST, 28. VZOR, 30. ČOKETA, 32. ILIA, 34. RAVE, 35. ROLAND, 37. ZAKA, 39. SAL, 40. NEAME, 42. ART, 44. ABO, 45. AKRON, 46. RHO, 47. LIGA, 49. SEL, 50. OSIP, 51. UNION, 53. JAMSTVO, 55. TAJNIK, 57. RAKVAR, 58. TAINE, 59. LIOR. V________________/ PRODAJNA MESTA ČASOPISA SNEŽNIK: V VSEH TRGOVINAH ILIRUE, V TRGOVIN IB AL ASTY. V PAPIRNICI L1NEA ART; V TOBAKU, V PAPIRNICI “POD LIPO”, NA BENCINSKEM SERVISU ISTRABENZA, NA BENCINSKEM SERVISU PETROL Pizzeria KUDRA zaposli natakarico: informacije na tel.: 041/548 690 V Ilirski Bistrici ugodno prodamo adaptirano 3-sobno stanovanje, 55 m2 vpodpritličju bloka na Župančičevi ulici; Informacije na tel: 041/329-475 PRODAM maturantsko obleko in čevlje; tel.: 05/ 788 01 16 Nudim uspešno učno pomoč otrokom od prvega do petega razreda; Informacije na tel.: 040/805 266; Stanovanjc 80 m2 na Tomšičevi ulici; 1 nadstropje z vrtom prodamo; Informacije na tel.: 05/71 42 636 vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14 do 18 ure; KUPIM vikend na Sviščakih. Ponudbe na tel: 041 52 89 79 INŠTRUKCIJE iz angleškega jezika za osnovne in srednje šole. tel.: 05/714-43-84 Iščem manjšo kmetijo za najem v Ilirski Bistrici ali njeni širši okolici (primorska regija); lahko je v slabem stanju, Inf. 031/ 423 666; Najboljšemu ponudniku prodam 1,5 ha mešanega gozda; lokacija pod vasjo Starod, okvirno že uradno ocenjen; tel.: 041 640 429 Inštruiram in poučujem italijanščino; Patricija 040/378 888 V Ilirski Bistrici oddamo v najem poslovni prostor v izmeri 58 m2, primeren za pisarno ali trgovino; Informacije na tel.: 05/ 71 00 511 lahkeha. NAVPIČNO: 1. kraška jama, 2. angleški igralec Howard, 3. popolna oskrba tujega otroka, 4. ovca, 5 . sosednji črki v abecedi, 6. Viking, 7. bitje, ki EMSLAND - pokrajina na nizozemsko-nemški meji DIABAZ - drobnozrnata temno zelena kamnina vulkanskega izvora ABELARDO - španski nogometaš (Fernandez) OBVESTILO CZNI CIVILNO ZDRUŽENJE ZA NADZOR INSTITUCIJ CZNI, v nadaljevanju Civilno združenje za nadzor nad institucijami je pravna oseba zasebnega prava, vpisana v register društev, ki pomaga članom pri odkrivanju nepravilnosti v slovenskih institucijah (vse vrste sodišč, državna administracija...) katerih posamezniki delujejo z nekontrolirano močjo neobjektivnih ocen na posledice navadnega državljana. CZNI poziva vse, ki so bili oškodovani pri izreku sodbe zaradi pristranskosti, nestrokovnosti ali svojeglavosti sodnika, katere ni dokazno podprl. Informacije na: Franetič 05/788 00 33 in Kreslin 02/681 26 31 vopex d.o.o. artia Pekarna Jure L PE Market Balasty Ar Ilirska Bistrica postojna L AKCIJA \n Pomarančni šok DAN 11 ................ 139,00 SIT Jabolčni sokDAiN 11 ...............j~?r129?0a SIT Čajna salama Gregorc ............... 1.100,00 SIT OBRATOVALNI ČAS PE Market Balasty Vilharjeva 24, 6250 Ilirska Bistrica Ponedeljek - Petek 8.00 - 20.00 Sobota 8.00 -20.00 Nedelja 8.00-12.00 Telefon; 05 710 10 00 RAZVOJNI CENTER ILIRSKA BISTRICA TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Gregorčičeva 2, p.p. 77 6250 ILIRSKA BISTRICA e-mail:razvojni.center@siol.net tel.05/710 1 384, 05/710 1 385 Koledar prireditev za mesec april Kraj M mm prodajna razstava slik Jožeta Šajna gostilna-pizzerija Škorpijon stalna razstava 10.00- 22.00 Jože Šajn 05/7141332 05/714 59 70 Likovna razstava Rajka Kranjca pivovarna in gostilna Pek , Dolenje stalna razstava 10.00- 22.00 Rajko Kranjec 05/788 50 29 05/7145 360 razstava fotografij -Ilirska Bistrica skozi zgodovino (pomembni dogodki in osebnosti v 11.Bistrici) v bistroju Baladur stalna razstava 8.00- 23.00 Ilirika Ilirska Bistrica 05/7141 935 prodajna razstava slik Jožeta Šajna Okrepčevalnica grill Danilo 11.Bistrica stalna razstava 9.00-23.00 Jože Šajn 05/71459 70 05/7141 517 razstava »olje na platnu«, Marko Renko, Ilirska Bistrica RC in Tl C Ilirska Bistrica cel mesec 8.00-16.00 Marko Renko 05/714 59 83 HESS BS JJJ§ IPPI gliiip ogled gradu Prem s stalno razstavo prazgodovinskih gradišč grad Prem vsak dan po dogovoru TIC 05/710 1 384, 05/7147 400 ogled muzejsko urejene spominske sobe Dragotina Ketteja Prem vsak dan po dogovoru TIC 05/710 1 384 05/7147 374 ogled muzejsko urejene pomožne pošte »Pri poštarjevih« v Harijah Harije vsak dan po dogovoru Alenka Penko TIC 05/710 0360 05/710 1 384 ogled učne poti »na Goliče«, učne delavnice za skupine Jelšane vsak dan po dogovoru OŠ Jelšane TIC 05/788 50 01 05/710 1 384 ogled Hodnikovega mlina Ilirska Bistrica vsak dan po dogovoru TD Ilirska Bistrica 05/7145 280 ReklreScIiSmmmmi .. ■ ... „ .. ■ : .... ■ I Bridge vsak ponedeljek v Ilirski Bistrici izmenično v Postojni Jadran, Po, šport bar 11.Bistrica izmenično ob 18.00 Bridge klub Ilirska Bistrica 05/7145 280 ~Koncertimiuimm mrnmšmrnm Dvajsetletnica ansambla Snežnik -promocija nove kasete Osnovna šola Antona Žnideršiča-športna dvorana 27.04.2003 ob 19.00 ŠD bas Šport Ilirska Bistrica 031/688 621 iTmltdne-Dfiftdim^ »Pozdrav pomladi« grad Prem 06.04.2003 ob 16.00 KTŠ društvo Prem 05/7147 365 Tekma (košarka) 2.krog KK Piama pur-Portorož 4. krog Športna dvorana OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica 06.04.2003 19.04.2003 ob 11.30 uri KK Piama -pur Podgrad 05/7144 090, 031/644 305 1 UNO IMLMGIJL a • ^KovačičStojan s.p. ^ Koseze 69a Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-370 fax: 05/71-00-371 GSM: 041/642-868 RAZVOJNI CENTER ILIRSKA BISTRICA Lokalna turistična organizacija Gregorčičeva cesta 2,6250 ILIRSKA BISTRICA razpisuje NATEČAJ ZA OBLIKOVANJE PUBLIKACIJE DOBRODOŠLI V OBČINI ILIRSKA BISTRICA ki bo potekal od 25. marca do 18. aprila 2003, z nagrado v vrednosti 50.000,00 SIT (bruto vrednost) Pri oblikovanju je potrebno upoštevati: okvirni format: A5 do A6 naklada : 10.000 število strani: 16 do 20 štiribarvni tisk Publikacija bo vsebovala: a. predstavitev občine (z občinskim grbom) pomembnejši podatki b. zemljevid občine po naravnih enotah ( šest naravnih enot) c. približno 20 fotografij naravne in kulturne dediščine, etnoloških zanimivosti in domače obrti, ki bodo razvrščene po naravnih enotah ( npr: Snežniška planota z Javorniki, Jelšansko podolje ...) d. gostišča in kmetije, kulinarične posebnosti, prenočitvene zmogljivosti e. turistične in druge informacije f. besedilo v treh ali štirih jezikih Pisne predloge pošljite na zgoraj navedeni naslov do vključno 18. aprila 2003. Tričlanska strokovna komisija bo izbrala najboljši predlog. Pridržuje si pravico, da ne izbere nobenega izdelka, če ta ne ustreza navedenim priporočilom. Kontaktna oseba za podrobnejše informacije in pojasnila je Jožica Vidmar, telefon: 05/710 13 85. OBMOČNO ZDRUŽENJE ILIRSKA BISTRICA BAZOVIŠKA 28 vabi NA PRVO LETOŠNJO KRVODAJALSKO AKCIJO v četrtek, 10.aprila 2003 med 7. in 13.uro v prostorih vojaške ambulante v Ilirski Bistrici 1953-2003- 50 let krvodajalstva v Sloveniji r — — — — — — — — — — — — — — ——————— — n | OBVESTILO IN ZAHVALA j I Razvojni center Ilirska Bistrica se zahvaljuje prijavljenim na razpis za zbiranje fotografij za publikacijo Dobrodošli v občini Ilirska Bistrica. Prejeli smo blizu 100 fotografij od sedmih udeležencev razpisa. Strokovna komisija bo do konca marca 2003 naredila izbor. L —— — — — — — — — — — — —— — — — — —— — — Ji jllKARNA Delovni čas: LekarrjWiirška Bistrica (P5)>7tM75,1iH^Q05) 71 11 743 ~ rr-1 f?.. J Delavnik Sobota Nedelja in prazniki J od 7:00 do 19:00 od 7:00 do 14:00 Zaprto Dežurstva ^ Delavnik Sobota Nedelja in prazniki ™ od 19:00 do 21:00 od 19:00 do 21:00 od 9:00 do 12:00 in od 18:00 do 19:00 * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše poslovalnice: KOPER tliiriiSfKl 05/672-72-32 BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA D.D. SEŽANA 05/734-14-10 AJDOVŠČINA 05/366-14-94 NOVA GORICA 05/333-42-43 POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA 05/714-19-35 LJUBLJANA 01/425-80-74 MESEČNI PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Mesec marec j e na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev minil relativno mimo. Trgovanja z vrednostnimi papirji je bilo malo, kar pa je tako ali tako že stalnica letošnjega leta. Slovenski borzni indeks SBI20 je nihal, v povprečju pa seje njegova vrednost zmanjšala iz 3.254 indeksnih točk, na 3.160 točk. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi z drugim najpomembnejšim borznim indeksom, indeksom pooblaščenih investicijskih družb PIX. Vrednost indeksa PIX je sicer padla, toda padec ni bil tako velik kot pri indeksu SBI20. Na borznem trgu so bile najprometnejše delnice Krke, Mercatorja, Petrola, Gorenja, Merkurja in Luke Koper. Toda kot smo že vajeni, visok promet z delnico še ni zagotovilo za visok donos oziroma v povprečju za višje tečaje delnice. Tudi ta mesec ni bilo nič drugače. Največji porast tečaja je zabeležila delnica Banke Koper, pri kateri se je tečaj povečal za slabe 4 odstotke, sledi ji delnica Mlinotesta z 2,39 odstotno rastjo, delnica Aerodroma Ljubljana je zrasla za 1,5 odstotka in delnica zreškega Cometa za 1,36 odstotka. Največji padec tečaja je doživela delnica Kompas MTS, pri kateri seje vrednost tečaja znižala za dobrih 15 odstotkov, Gradbeno podjetje Grosuplje je izgubilo slabih 13 odstotkov vrednosti, Emona Obala Koper 10 odstotkov, Krka slabih 6 odstotkov, Petrol 5 odstotkov in Istrabenz dobrih 8 odstotkov. Med obveznicami je najvišji donos dosegla obveznica Republike Slovenije 18. izdaje s skoraj 5 odstotki, tesno ji sledi obveznica R.S. 33., 21. in 28. izdaje. Pri vseh se je vrednost povečala za dobre 4 odstotke. Pri delnicah PID-ov pa seje najbolje godilo delnici PID Aktiva Avant L Njena vrednost se je povečala za slabih 20 odstotkov. Sledila ji je delnica Nika 1 s 16 odstotki prirastka tečaja in delnica Arkade 1 s slabimi 8 odstotki. Za nakup piranskega luksuznega, a na žalost zanemarjenega hotela Palače, se zanimata družbi Istrabenz in nemška družba Flattinger design hotels & resorts. Na razpis za oddajo nezavezujočih ponudb za nakup večinskega deleža v Talumu se je poleg norveške družbe Hydro aluminium in madžarske družbe Magyar aluminium prijavilo tudi podjetje Sinal naložbe s Ptuja. Dun & Bradstreet je ohranil bonitetno oceno, da sodi Slovenija na prvo mesto v tej regiji. Mesto si deli z Madžarsko. Jaka Binter lirika borzno posredniška hiša, d.d. jaka.binter@ilirika. si VELIKI KONCERT NARODNO ZABAVNE GLASBE PREDSTAVTIEVNOVE KASETE JAVNA TELEVIZIJSKA ODDAJA »DVAJSET LET ANSAMBLA SNEŽNIK« Nastopajo: ANSAMBELSNEŽNIK ANSAMBEL VITA ANSAMBELVESELI PLANŠARJI ANSAMBEL MODRI VAL ANSAMBEL POD LIPO PEVSKA SKUPINA VASOVALCI Program bo povezoval ALEŠ BRLAN (Radio 94 Postojna) ŠPORTNA DVORANA ANTONA ŽNIDARŠIČA, ILIRSKA BISTRICA NEDELJA 27. APRILA 2003 OB 19,00 URI PREDPRODAJA VSTOPNIC: Turistična agencija OAZA Il.Bistrica Papirnica KAKEŽ Il.Bistrica Papirnica in knjigama LIPOV LIST Pivka Papirnica SCRIPTA Postojna Pizzeria COCCOLO Podgrad Knj ižara LEONORA Klana Koncert bo posnela in predvajala lokalna TV GALEJA Športna zveza Ilirska Bistrica OZRK Ilirska Bistrica vabijo na Zdravstveni dom Ilirska Bistrica POHOD ZA ZDRAVJE OB SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA 2003 Kdaj: nedelja, 6.aprila 2003 Start: 9.ura pred Osnovno šolo D.Ketteja Proga: Il.Bistrica - Topole - Podstenje - Mežnarija Novakov mlin - Zarečje - Il.Bistrica Pohod je primeren za vse starosti in ne zahteva posebne opreme.Organizirane bodo 3 postaje z določenimi obveznimi vajami. Pri mlinu se bomo zbrali, izmerili pritisk in sladkor, podelili diplome, se okrepčali in izžrebali nekaj nagrad. Akcija bo veliko pestrejša in zanimivejša, če se je boste udeležili tudi vi. L — — — — — — „_______— — —_____________—__________J PODELJENA PRIZNANJA INOVATORJEM ZA LETO 2002 Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Postojna je dne 6. marca 2003 v akciji za izbor najboljše inovacije za leto 2002 podelila 11 priznanj in 25 diplom najboljšim inovatorjem. Bronasto priznanje za inovacije leta 2002 so iz podjetja Plama-pur d.d. Podgrad prejeli: Krt Damijan za doseganje enakomerne celične strukture pri proizvodnji pen e trškega tipa Pri realizaciji ideje so sodelovali: Dr. Ciril Kastelic, Sandi Jagodnik, Jadran Šturm, Željko Bratovič, Boris Ludvik, Rajko Surina vsi iz Plame-pur, Zeelig -Hennecke, Saša Stojčič -Vinprom. Dr. Ciril Kastelic, Damijan Krt, Jadran Maurič, Valter Frank, Marko Šenkinc Jadran Maurič s soavtorji: Valter Frank, Strojno ključavničarstvo Frank s.p. G. Bitnja, Tone Mur iz podjetja Ino Žiri in Marko Šenkinc, Marsen Ilirska Bistrica za izvedbo nove proizvodne linije za izdelavo čistilnih gobic. Pri realizaciji inovacije so sodelovali: dr.Ciril Kastelic, Slobodan Jurišič, Natalija Kaluža, Stojan Renko, Robert Šajn iz podjetja Plama-pur, Janez Seleš, Bomt Mur, Blaž Mur, Milan Burnik. Diplome za inovacije za leto 2002 sta še prejela: dr. Ciril Kastelic za uvedbo drsnih drsnih plošč pri krožnem transporterju in Damijan Krt za naslednje inovacije: (1) Uvedba ločilnega valja pri vodenju papirja na QFM stroju, (2) Usmerjevalnik tekoče reakcijske mešanice, (3) Avtomatizacija vertikalne nastavitve padajočih plošč na QFM stroju, (4) Izboljšanje termoplastičnih lastnosti etrskemu tipu pene, (5) Kontinuirano mešanje visokoviskoznih tekočin in praškastih materialov. POSLANSKA PISARNA Poslanska pisarna na sedežu občine Ilirska Bistrica je odprta vsak 1 .ponedeljek v mesecu Igor Štemberger (SMS) in vsak 3.ponedeljek v mesecu Vojko Čeligoj (DeSUS), med 15. in 17. uro. V kolikor je poslanec zadržan je poslanska pisarna odprta naslednji ponedeljek. Oba poslanca imata poslansko pisarno tudi v Postojni v prostorih Krajevne skupnosti Postojna na Jamski cesti, vsak 1. ponedeljek v mesecu, med 17. in 19. uro, poslanec dr. Aleksander Merlo (LDS) pa isti dan v nadaljevanju. »CVETJE NAŠIH GUR« Od 13. do 27. marca je bila v Domu na Vidmu odprta razstava fotografij Riharda Baše »Cvetje naših gur«. In kakor piše na vabilu: Avtor razstavljenih fotografij, Rihard Baša je vešče ujel in ohranil podobo vrste prelepih cvetic in drugih rastlin, ki rastejo tu blizu. V današnjem divjem življenjskem ritmu marsikatero oko ne zazna drobcenih draguljev nature, bodisi zaradi našega otopelega odnosa do nje, pa tudi zaradi njihove majhnosti. Če fotografijam redkih in manj razširjenih bilk dodamo še strokovno obrazložitev izpod peresa biologa Boštjana Surine, je poleg čustvene zaznave tudi razumsko dojemanje tisto, ki zaokroži naše vedenje o harmoniji narave. RAZVOJNI CENTER ILIRSKA BISTRICA Lokalna turistična organizacija Gregorčičeva cesta 2 6250 Ilirska Bistrica skladno z razpisom Turistične zveze in Združenja Spominkarjev Slovenije razpisuje JAVNI NATEČ AJ ZA IZBIRO NAJBOLJŠEGA TURISTIČNEGA SPOMINKA V LETU 2003 od 25. marca do 30. aprila 2003 z nagradami (neto vrednost) : prva nagrada 20.000 SIT druga nagrada 10.000 SIT tretja nagrada 5.000 SIT Na natečaju lahko sodelujejo spominki, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo: - kulturno in naravno dediščino, - turistični objekt, turistični kraj, - turistično regijo ali Slovenijo kot turistično destinacijo, - jih je možno izdelati v poljubni količini za prodajo, - so prvič javno predstavljeni, - še niso v prodaji doma ali v tujini. Na natečaj se lahko prijavijo fizične in pravne osebe. Prejete vzorce spominkov bo ocenila tričlanska strokovna komisija in najboljše posredovala na državni natečaj. Spominke za natečaj bomo sprejemali na Razvojnem centm Ilirska Bistrica do vključno 30. aprila 2003. V primeru, če želite neposredno sodelovati na državnem javnem natečaju, pokličite na Razvojni center, telefon: 05/710 13 84, kontaktna oseba: Mojca Memon. Vsakemu vzorcu morajo biti priloženi podatki o avtorju in kratek opis spominka. Nagrajeni spominki ostanejo v arhivu Razvojnega centra Ilirska Bistrica. Rezultati natečaja bodo objavljeni v lokalnih medijih.