DEC 27 m ItlajS vsak da» r**« u« ■ i.-ij te HM MM ■aMHH / MMM VETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE (f " t'«v.lni»Vi Is upravallkl prostori; S037 R. Lairodal. sv. Offto. of pobllcatioa: JST»7 Rii. l.uwmlitle »vo. |Tolrplioiio: l.avvinlnlo 4038. 11,1 11 11 ' LETO—YEAR XI. iT.CHICAGO, ILL., petek, 20. dacembrn (Dec. 20) 191S. STEV.-NUMBER 297. PabUaked mmd eUtribuue uadmr pa mit (No. iee) MllMeM bjr tke Acft o# OcioUr «. 1917, m IH. at tke Pet OfffU« «1 CUm«», lUhioU. By era.r o 1 tli e Pro.ie.ot, A. 3. BurlMoa, Po.two.tor Oooorol. AeMfrtftM« fm mrnOh* •! rml. •« po.u(. pr^idU for 1» milo. 1103, A.t of O.I. S. UIT, ootkorM oa J«»« u, ime. ANGLEŠKO DELAVSTVO VABI WILS0NA NA SESTANEK. '. • ■ •■v ' S, J . Ameriški delegatje odobravajo potopitev nemške mornarice« Preliminarna konferenca se zavlačuje. Pariški list se pritožuje vsled invazije birokratov. London. 19. doc. — Angleška delavska stranka ja povabila predsednika Wilsona nn sestanek angleškega delavstva ob času, ko poseti London. - • ' ' Pari*. 19. dec. • Dane« se je izvedelo i* gotovih virov, da bodo ameriški mirovni poslanci priporočali potopljen je vseli vojnih ladij, ki jih je Nemčija dala zaveznikom. Na ta način ae mirovna konferenca izogne neprijetnostim, .'•e Iti se zavezniki prepirali, kdo naj dobi ladje, a obenem jč ta korak v soglasju z izjavo predsednika \¥ilsona, do se vojno ne vodi v* matcrijolni dobiček. Na Anglcfi-kem so se gotovi krpgi žc izrekli ra potopitev nemških ladij, medtem ko nekatere manjše zavezniške države nasprotujejo temu. Olemenc.eou je včeraj izjavil, do se bo žc preliminarna konferenca bavila z načrtom lige narodov. Predaednik Wil«on ima danes »ostsnele z italijanskim kraljem, ki je prisil popoldne v Pariz. Wilson je nekoliko vznemirjen vsled protivnih govoroV v ameriškem senatu, ki so priobčeni v franeoakih in angieSkik listih. "Rcho de Pons" jc m m fcrvl j*tran» v _. senatom Knoxa, kateri kritizira *lalifeče predsednika r ozirom na svobodo na aiorju in ligo narodov. Ti članki groze ustvariti mnenje, da ameriško ljbdatvo ni edino z NVilsonom, kar se tiče njegovega mirovnega programa. Kolikor jc znano, ni Wilson ac z nikomur debatiral o svojih Št i-rinajstih točkah odkar jc v Parizu. Predaednik jc videti nejevoljen vsled zavlačevanja preliminarne konference in počasnega pripravljanja zavezniških mirovnih faktorjev. Kakor izgleda stvar, ne bo preliminarne konference pred Novim letom. Ameriško delegacija je imela včeraj hc-jo, no koteri je zaključila, do »prejme Časnikarske poročevalce dnevno od pohi enajsti nri.H plomatičnih možganov tako jasno pokazala. Armada specialistov in piramide popisanega in potiskanega papirja nas opravijo «e v večjo kon-fuzijo. Ako mirovni poalanci ie zdaj ne vedo, kaj hočejo, potem jim tudi gomile knjig in liatin ne bodo pomagale. V interesu svetovnega miru in prijateljstva Pa-rižonov pro?dmo, da enkrat preneha birokratična invazija Pariza!" POTEZA PROTI PREDSEDNIKOVEMU MIROVNEMU PROGRAMU BREl2 UČINKA. vprašanje demo-bilizacue armade. kaj je 2 ame-■ riskimi izgubami. Demobilisacija gre počasi, kar fVojni tajnik je pojaanil pred se drugače je nemogoče, toda vrti se redno brez zavlačevanja. ČEZ MILJON MOŽ V TABORIŠČIH Wsahington, D. O. — A meri-ška vojna mošina ravnotako deluje v nasprotni smeri, kot je preje delovala za povečanje in o-/ prenrljenje armade. Ljudje, ki no preje zabavljali, da Zdrtiiene države prepočasi mobilizirajo, bodo sedaj najbrž očitali, da prepo-čaai demobilizirajo. Nekaterim ljudem ni nobena stvar všeč, t"c se do pike ne vrfti, kot si domišljajo, da se lahko izvrši, ali pn do se mora tako izvršiti. To ne velja lo za naloge, ki pripadajo drŽavi, ampak ta pojav se lahko opazi v vsaki organizaciji. Združene države so imele ob : informirati ljudstvo. kaj se godi, in zagovarjati naše IntSTaj*. bodo pa medtem tehajall na d»*h »'raneh po dvakrat ali trikrat v 'dna vsled pomanjkanja papirja. Noroett Nikdar at ni ^ramota di- POTREBA OA VARČEVANJE 8 PftENICO SE OBSTOJI I Nsw Tork, H. Y. — Poročilo, ki ga je podal zvezni živilski odbor, dokazuje, kako potrebno je bilo varčevanje a pšenico ln da potreba še poatoji. Ko jc lani apamladl pri-čela prva Žetev pšenice, je bilo pšenice za manj kot deset dni v rezervi. Poročilo pravi, da je treba vseeno varčevati a pšenieu, čeprav je sklenjeno premirje in se ni bati napadov od atrani potapljač na t rgovske ladje. Odbor povdarja, da je ameriško ljudatvo z varčevanjem pšenice v zgodnji spomladi 1918 pomagalo, da je bilo vladi mogoče razdelit 141,000,000 bušljev pšenlee me«! zavezniške narode . ZBORNICA J« SPREJELA PO 8TNI PRORAČUN Waahtngton, D. 0. — Kongre ana zbornica je aprrjeia letni pošt ni proračun v viaokoeti IM7.000. (100 -z dodatkom, da vojaki letal Te pogledamo v zgodovino, se prepričamo, da je po sklenjenem premirju minilo precej mesecev, preden so bile grmade definitlv-no demobiliziram'. V rusko-japon ski vojni je po sklenjenem premirju do konPne demobilizueije ml-niTo trinajst mesecev, v burskl vojni deset mesecev,, v španako-amerlški vojni šestnajst mesecev, v turško-ruskl vojni osemnajst mesecev, v froneosko-pruakl vo j. nI osem ln dvajaet meaecev iu v ameriški civilni vojni sedemnajst mesecev. V prejšnjih vojnah se niso po končen! vojni pojavljali tako val-ni problemi kot po sedanji lil v nobeni vojni nI bilo tako velikih armad. Ta dejstva govore, da prinaša sedanja demobillzaclja popolnoma druge in mnogo važnejše nalofe, kot ao jo prinašale prejšnje demobilizacijo. Od 2,200.000 mož ameriške ar-mode v Froneiji, bodo pot robova-li najmanj polovico za okupacijo do sklenjenega miru. Domov pošiljati ao jih že pričeli in med pr-vimi bodo aeveda odpuščeni ranjenci. Za njimi pridejo na vrsto pomožne Čete. To ao letalci, posadke na oklepnih vozovih,1 rezervne enote itd. Za temi pridejo na vrato še le bojne Čete. kl jih bodo pošiljali domov po redu, izdelanem od vojaških oblasti. Okupacijska armada bo pa noj bril še meaeee ostala v Evropi. Kedaj pride ta armada domov, je danea le ugibanje in nič dru«eKa, ker nihče ne ve. kedaj Im podpi aan mir. Z demobilizacijo armade pa pri hajajo nove naloge, ki ao ravno take težke, kot jih je prinesla mo-hilizaeija. f>einoblllza«'lja za 1,-750.000 mož, kl eo ostali doma v taboriščih, pomeni, da je treU za y te ljudi preskrbeti delo To tež-kočo nekoliko olajšuje demoblll-zaeija. kl ae veš! stopnjevaje Te bi <»dpu«ti)i to število niož hkratu domov, kar je seveda Že iz tehul Škili vzrokov nemogoče, bi naen krst Imeli veliko brezposelno ar Washington, D. 0. — Vojni taj-1 nik Itakcr je prod senatnim VO jaškim odsekom razlo/il, da niso bila večinoma porofann imena1 vo,|iikov, ki so bili lahko ranjeni.! Henetonjt so dejali, da ne raz-j tfmejh, zakaj Je -bilo objavljenih] le nekaj nad sto tisoč imen, ko ofieijelno poročajo, da izgube zna-aiijo 202,IM1 mož, Tajnik je dejal. (Ja so se potrudili, da se imeniki 0 Izgubah ne zakasno in da ao generalu Pershliigii večkrat pripo-ročili, da pošlje, imenike o Izgubah in da najprvo naznani imena itirtvMi vojakov. S tajnikom llokerjem sta bila ircueral March in podtajnik Kep-pi l Zadnji je dejal/da je sistem po čase ft za dobivanje in verlflel-, ranjo izgub. bi go bilo treba ^zdelati znova, bi bil skoraj goto-Vo drugačen. Vojni tajnik llaker je dejal, du je prišlo do vojnih prito#b vsled ocvporozunia lu radi sumuičcuja, do zadržujejo imena padlih, ranjenih iu ujetih vojakov. Hazlo-žil j« načrt za poročila o Izgubah v detajlih, po katerem jc najbllž-nji sorodnik obveščeiT brzojavno, še preden pride Ime padi«*«. tečnega ali ujetega vojaka v jav< »k-, i s "AH so bili kateri neopra-#ljivi vzroki za zakaanelost na STalranl?" i vprašal VVeeks iz Massachussettso. • • Nc mislim izreči kaj takega", je odgovoril vojni tajnik. "Ali sle priporočili generalu p (ilngu poslati poročilo?" " 1'oiiov no. ponovno." Senator Hitchooek h Nebraske jc rekel, da se je vojoško pošta '.'zelo" zakasnela iu da jo mora biti toliko, da bi z njo naložili ladjo. Mr. llaker je temu ugovar-jal. Senator Johnson*iz Kalifornije je vptnlal, kaj eedMuje Imtna« ki so všteta v vseh izgubah. "X« vem", je rekel vojni taj-nik. "Mi dobivamo imena tako hi-tro, kot jih je jnogoče sporočiti 1 m kabelu. Mislim, da so tisti lah-ko ranjeni, katerih imena pogrešajo, in ta Imena pridejo po pošti. "Hrzojavil sem generalu Per-shingu sugestijo, kj mi jo je dal mr. Stone od 'Združenega tiska.' Vprašal sem generala Pershlnga, čg jc sprejel saltem, po kateri« pošlje najprvo imena mrtvih. Od-uovorll je, da ne bo zakasnil z imeni ranjenih in mrtvih iu da ne bo nič pridobljenega, če sprejme sugestijo." Senator Johnson je vprašal, ko-liko ameriških vojakov je bilo de-jansko v boju, dokler nI bilo podpisano premirje. Mr. Baker jc te čete ocenil na 750,000 mož, gene-ral March je pa dodal, da jih je bHo nekaj več. Oenersl Maroh je dejal, če ue IkhIo sorodniki padlih Američanov zahtevali kaj drugega, bodo pripeljali vae mrtve- Američane domov, ne da bi bilo treba, ds kongres sprejme posebno postavo, lajavil pa je, da ne more povedati, kedaj prjčno transportlrstl mrliče v Ameriko. PREDSEDNIK* 29. DECEMBRA. Spartakovci so s silo osvojili sovjetski kongres. Vest o Ebertovi resignaciji je zanikana. Scheideman grozi radi-kalcem s smrtjo. Kodanj, 1*9. dee. — Nemška vla- tativuo telo ucmšk<>ga ljudstvo, Ui da ja sklenila sklicati konferenco zastopnikov vseh nemških držav dna 20. decembra v svrho, da is-volijo aafesnaga predsednika nemška republike. Ta korak ja storjen sato, da sa preprečijo na* daljni nemiri London, 19. dec. — Posnajša brzojavka is Berlina des Amsterdam aa glasi, da Bbert ni resignl-ral, temveč je samo aagroail a ra-signaoijo, če bodo ekstremisti preveč silili v ospredje I Turih. 11). dee. - Danes je prišla vest iz Sut Igu rt a, tla so spartakovci osvojili kongres nemških delavsko-vojaških svetov In Elicr-tov kabinet jr nato resigniral. Spartakovci so dobili koninvs v svoje roke na torkovi seji s.tem, du so se poslušni sile. Ko je član kabineta llarth ostro napadel K-berts zaradi tegu, ker se zadnji proti vi demobilisirati vso nemško armado, so pridrli v dvorano oboroženi delavci In vojaki ter pometali ven večinske in neodvisne so* c ia I iste. V sredo so spartakovskl delegatje z majhnim številom ga* odvianlli socialistov nadaljevali zborovanje. Amsterdam, IU, dre. Nparto nV*h~manJUhii- pod vidstvom E0N0RE8U ZAHTEVAJO KAZNOVANJE KAJZERJA. Washington, D. 0. — Kongres-nik P. Oarro« iz PennsylvaiiTje je predložil rezolucijo. ki avetuje In ; prip<»roca ann hškim mirovni r° * ^r^rJZf*: Z-. krat imeli veliko U.Uarjsm. da padvsamaje f>n; ei prenašajo mjaH) as L.do. k#r j,. tu.m0it^ »oliko kora|| ImkU, kaznovani aanizira IZZ dem V enen, tedna sil me—• i,, ,l„lti oblastvenlki, kl s« prenašanje pošte. To k prva ,, moramo, i ^ Melevka \ proračunu za leto 1920. ki je bila .prejeta bi Ih. sedaj predložena se»atu. Neka druga določba nalaea *oj-neiou tajnika, da Uroči i*#nttnn departmenta dfe eto »Hal «a Ponašanje pošte. . povzročili vojno ji M v vojiMim » u.u U%taeirsle|' ^ ---- nekatera dela žene. ki jih pred, izbruhom vojne izključno oprav^^^^^ VREME I jol i dela vri. Te Žene Im» morale mduatrlja preje demobilizirali a- Ckii Ago in o>oliea ; V prtrk del, Južni vel rovi. Povprečna temperatura 45 do 10. drja^ Uebkneehta sc je v jorek s jMufloČjo oborožene sile imlastila kongresa nemških'aovjetov, \ sredo je predsedoval Mahkerchl kongresnemu zborovanju In sicer ie sedel ua atolu, us katerem je navadno sedel nemški ksjzcr ob Času zasedstije gospodske sheridce. Vsaka njegova beseda izzvsls gvomovit apia v/, med deUgatl. \'si govorniki so v sredo izjsvill. tis bodo podpirali zahtevo ilelavcev in vojakov; med leml zahtevami je t mil popolna dciuobllizaclju stare nemške armade. Berlinski "Vonvaerts", glasilo Kbertove vla«lc, zelo napada spar-tskovee vslid torkovega nasilja In piše sledeče: "Skupina fanatičnih rsdikuleev hoče uničiti socialisti, čno vlado repubjlkc, podaljšati ne-red, onemogočiti poduljšanje pre-ml rja in pogajanje za mir trr kon-čno povzročiti okupacijo vse Nemčije po zs vezni kili". Is Kssenn javljajo, da je tamo-Šuji revolm-ionsnii odbor t|kaxal vreči v zapor tri glsvue ravnatelje Krnppovih tovsrnj med zaptrlmi je tudi dr. Hransettberger, izuaj-dltslj velikega l<>pa. a katerim *o bombardirali Pariz Is daljave 74 milj. Prugs brzojavka ae glasi, do m v Panzigtt Izbruhnili krvavi iz-gredi In boji nn ulicah. Tsgrednikl ao odprli civilne in vojaške zapore in Izpust lil vse jetnike, Kodanj, 19. dee. — Nn shodu večinskih soelalfetov zatlnjo ne-detjo v Iterllnu je Vllip Scbekle inaiin silovito na|Miilei Mcbkneeh ta In njegovo spartakovsko stranko. "Ne bomo se več doleu prepira* II z izgredulkl niti ne bomo dovo lili ruskih razmer v Nemčiji", je rakci Hehcldemsnn. "Vlsda jc organizirala gardo prostovoljk'*, hi če bo treba, bodo Izgrednlki (aj»arlakovc|) |w>slavljenl ob zkl in ustreljeni. Ilajši se podvrženi diktaturi lzi»l»ražriiili, lllieralnlh iu konservativnih mol k«»t pa dH^ lit uri norcev Večinekl aorielial l^mMierg, član Bliertov^ga kabineta, jr pa dejali "Kdnlk kabinetu Šestih socialistov, kl danea vladajo nemško republiko, je tlejal v Irttsr. vjuvu z ameriškim poročevalcem, kateri go je ohbkal zadnji torek v veliki palači bivšega kancelar jo, da noče Imeti nobenih stikov z boljševiki. Z vrhu palače še vedno vihru ogromna rdeča zastava, kl je bila rasohešena prvi dan revolucije. ttbert je dejnli "Kabinet šesterih ali ljudski kabinet nima nltaaar opraviti s boljševizmom. Zdaj je v tlaku zakon, kl stopi takoj v veljavo, du ae morajo razorožiti vsi državljani, ki ulso člani nove in legolhii* rune republlčouake armade. IV tem zakonu bodo ruzorirženi tudi apartakevcl z Liebkucohtom na čelu. ~ Velika večina ljudstva je n nami. Naša uuloga je okrsnlli urtborkpn. Svulmdji. , PrUiodnjo volilna HMim poksša, da med Nemci še živi želja sa samovlado. Obenem Imtlo 'volitve rešile vprašanje, katera stranka je nujnimi, nejša, posebno med tremi soehill-stičnimi strankami. Volitve princ-sejo precej razočaranju. In če izpadejo | m v sod tuko kakor so Izpadle v DraŽdattih l\i Ohemnltsu, o čemur nI tlvonia, twlaj ^e Nem člji zagotovi je no Ijmlaks vladar V _ obeh omenjenih mestih so zniOKull večinski sovialfsti z veliko veČino. O »parlakotftih lahko že zdaj rečeni, da tiUo strsnks, temveč le skupina ljudi. Stari dršuvnl sbur ae ne anide nikdar več, ker gn nI; namesto starih političnih faktorjevi krone, zveznega sveta In rojhatugo Imamo ljudski svet Im delaHko-vojaški svet. Revolucija jo poka. zala, da stori rsjhatag nI migo. vorjal Željam Ijmlslva. Kar se tiče naših oduošajev z llusljo, želim Izjaviti, da hočemo biti v prijateljstvu z vsemi naro. d i, ne mm amo, pa da lil se ruske aH kolera d rima vlada mešala v naše notranje zadeve, Kuska'vlada iisiii je ponudila pomoč v denarju lu orožju, »»l klonili, Rsanlca jr, ds je boljše-viški poslanik Joffe delal props-gundo v Berlinu, kar se ne sme več zgodi)!. Nemška rcpu4»llka je ■sermlu z rusko republiko po i-meuu lil Obliki, ne pe po duhu. Ako pride kdaj 4mljševlarm v Nemčijo, tedaj pride |mhI priti-akom lakote, ki Je za našo repu-bilko največja ne varnost. 1'stavo-dajna akii|)ščina bo apremcnlla začasno vlado v stalno, ali mei|-lcm sa moramo boriti za boljši-iivežne razmere tfi disiečl mir, a olienem moramo zadovoljili željam vseh drŽav, kl so bile v voj-n|, da najdemo prave krivce, kl so povzročili svetovni konflikt." H- pogodbe med NamMjo in Oefao slovakljo A matardam? — Iz DraAdanov imročajo, da je Kbertova vlad s sklenila pr»ivlzorično pogodbo s vlado Čeboslovaške repidillke v amW« k#tere bo Nemčija poŠi-Ijala premog na Csiko v lameno za živila. ^^ »' . Iz Ma^lrida poročajd. da je šiMiiake vlsli data nemikemu poslanika potni llpt a pojasnilom, ds ne more pnp*»snstl aedsnje nem* ške v laik. , - ~ , .j I . i >2» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Izba j« dnevno razea nedelj in praznikov. LASTNINA SLO VEN KK K NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cese oglaeov po dogovoru. RokopUrf se po Nerof nt na-. Zedlnjen« d rte t e 11 m /u pol l«u ia 7fie za tri $2.2» aa i>ol leU, fl.lt sa trt mesece. (izven Chicago) ia fTanerfe f> ns let«, ce; Cbicago in iaosomstvo M.60 na lete. NuIm m f m, br Im idk • Uateasi "PROSVETA" MS7 »o. LeiroJale Af««., CbUef, I«—*a. I ko v tej vojni, ki je zadala smrten udare<- avatro-ogrski monarhiji, Jugoslovanom pa je bila dana s tem možnost združenja v neodvis-DOPISNI- no državo in jim je dana prilika KU IZ NSW VORK A. odločati o farmi svoje države. Na-Na razpolago Vam je še tretji čelo enakopravnosti, aamoodloče- Slovensko Republičansko Združenje, Bedel v Ohiasff, DL OVBSSVALn ODBORt Auguat Aučin, Mary Aučin, FUip Godina, Frank Kerže, Martin slovenski dnevnik ter par tedni- vanja in demokraeije je prodrlo y Konda, fltbin Kristan, Math. Pogorele, J. N. Rogelj, Anton J Te»-kov in polutednikov, da ponovite tudi med Jugpalovane in uapod- bov#c, jofc Zavertnik. v njib svojo vedoma in hotoma v U«tl te* načel se bo Jugoslavija v (II. Naroda zapisano neresnico o pridružila družbi civiliziranih na smislu mojega govora na javni »e- rodov sveta. I ji 8. R. Z. v Sew Vonku dne 30. 3) Izrekamo priznanje ame-novembrs. I riškemu ljudstvu, ki je s tako si KADSORK ODBOR: Ivan Krčšič, J. Kvartič, Joško Oven. CENTRALNI ODBOR DO NOVEGA KONSTITUIRANJA 1 John Eirmene, Joseph Fritz, Joseph Ivanetil, J. Judnij, ITAn ^ THE ENUGHTENMENT" Orgaa «1 tkm gl—e»te Neti—al S—elit »oeloty. Iaaued dallf ezcept Sqnday aad Holiday». Owo.d br tke flleeeale N.HomI Beoeflt Seeletp. Adverttatng rates oa agreement. Cbicago Bubaerlption: United SUtes (ezeept Chicago) aad Canada M per Igo an«l foreign countriea, »4.60 per year. , Tsar; AH tm js morda žal, da je lo vodilo boj zs čiste principe de- Kaker> Anton Motž> frinfc Mravlja, Jaoob Muha, K. II. Poghidič Krfska deklaracija mrtva, o če- mokracije, med katerim eden je John fa^ Joseph Steblaj, Frank ftavs, Frank Uftovič, Charlie Ve' mur sem Vai moral šele jaz pre- osvoboditev m zasiguranje m1 Vidrich, Štefan Zabric, John Kalan, Anton Žlogar Louii pričati, navajajoč dejstva na o- pravic malim narodom. Za ta cilj Trngar. men jc n i sejif Hočete-ll in namer- je ameriško ljudstvo doprinašalo Vga pi8ma fa denarne pošiljatve naj se pošiljajo na sledeči jate-li zanesti Pupinovo in Trlvin- velikanske gmotne žrtve in naslov: Anton J. Terbovec, 2602 So. Millard Ave., Cbicaco III čevo politiko indi med Slovence f ljalo stotisoče svojih najboljših1 * ' ' Dvomim, da W Vam bilo do res- moi »H* P« I«» Poletnih in tisočletnih stavb mčnsga dela. ker skušate znova izrasaiuu nase pruuauje ili t)mtnmni /\«t a1 A «\i./1/iii /1 M'/oir t litin "PROSVETA" SSS7 fo. Uaraiale Avoaao, CUeago, Misela. Tolefoa Lawa4ale 4S3S. zanesti prepir, razdor in sovraš- zaupanje Slovenskemu republi- ^ tvo med narod, in to v času, ko bličsnskemu združenju v Chicagi, s » ^^ v t odo^no je sloga najbolj potrebna in delo- III. Apeliramo na Slov. rep. .dru-.Ig*,/tživX UZe ' vanje vseh nerodnih sil - zsra- ženje in Jugoslovansko narodno * J v , f nrenričaueaa pristaša. lu za ustanovitev republikam** }<** Pravega miru še ni si Data- v oklepe, jo n.jrr. (De«. 31-1S) p«tag volega ta»aaia aesjpte ___4m vm Je e t«aa Aeeeeaa polelda aarešalaa. Poaovtlo Jo prevo- aiM, da ao vaaa ae oatevl llat. .....----j—i Nemiki kapitalisti. ' '' i . Kratka brzojavka iz Ženeve je sporočila, da mnogi nemški kapitalisti vabijo zaveznike, da nuj okupirajo vso Nemčijo. Ko je izbruhnila revolucija v Rusiji, so ruski zemljiški magnnlje fttVfl0 luko vabili nemške čete v Rusijo. , Dokler so bili kapitalisti In avtokrutje gospodarji v Rusiji in Nemčiji, so bili veliki putrijotje, medtem ko so bili delavci "vcleizdujulcP.Če So zaštrajkuli med vojno. Ktij pa, če bi se bili ruski ali nemški delavci osmelili vabiti sovražne čete v deželo? NI si mogoče misliti kazni,, ki Jih bila sudela za takšno velcizdajstvo. Ves MpalrtjotisemM kapitalistov obstoji Je toliko času, dokler morejo neomejeno izkoriščati ljudske mase, in pravo licfi po-kužejo takoj čim pride v nevarnost božunski dobiček in sveli kupitul; tedaj jim jc vseeno, kdo je gospodar v deželi, samo du so njihove dobičkarske pravicc nedotaknjene. Smešno bi bilo, čc bi še na primer Amerika odzvala željam bivših kajzerjevlh stebrov. Amerika je napovedala in vodila vojno proti kajzerskl avfokraciji. Avtokracije ni več in naloga naše armade jc končana. Nemčija jc danes demokratična republika in vsaka nadaljna kampanja po željah tepenih nemških kapitalistov bi bila vojna proti demokraciji in za vstoli-čenje ravno tiste avtokracije, katero je#Amcrika pomogla pravkar brcniti s prestola. _# ' * Otročje vesti in veliki otroci, \ «««—.—. t > '*' V Berlinu so se otroci igrali revolucijo. To jc nekaj čisto naravnega med otroci. Ni ga skoraj mesta v Ameriki, kjer sc ne bi bili otroci igrull vojne; bile so krvave gluvice in v pnr slučajih je kak deček obležal mrtev. Todu ameriški Usti so bili toliko pametni, du niso tiskali rednih "vojnih poročil z bojišča" nu alejah in prašnih slavbUčih, koder imajo paglavci svoj vsakdanji dirindaj kudar ne dežuje. Vse drugače pu je z otročjo "revolucijo" v Berlinu. Časnikarski poročevalec jc naredil lz »e reči zelo resno afero in s|Kiročll strmečemu svetu, da "nemški šolski otroci demonstrirajo v velikih procesijah pred zbornično palačo in zahtevajo odpruvo tepeža v Šolah, volilno pravico ln zastopstvo v nemškem kabinetu". Otroci fnhko zahtevajo še več — naprimer največje kunone za božična durilti — ali če odruščeni ljudje delajo pri tem resne nbrusc in resno znkIjuČijov du je to nckuj resnegu, s čimer je treba resno ručunutl. tedaj je treba verjeti tudi to, da v uredništvih vsukdanjčgu šmokarskegu časopisju sede otroci, ki pošiljajo otroke v Nemčijo za dobavo vesti. Neka| takega je bilo s poročilom, du so v Rusiji "podržu-vili žene, ki so zdaj Javna laatnina vseh moških". Človek, ki je imslul to blazno vest med svet, je vsekakor dobro plačan v svrho, da sc kosa s kardinulnimi lažniki vsegn sveta, kdo bo Imlj očrnil ruske revolucionarje. Pametni ljudje sc smejejo tukiin otročjim vestem — bedaki pa sedajo nu lim in vse ver-jaiiiejo iu med temi je tudi naš Kazimir. Pustimo jim otročjo nabavo. — ' • «i "» • < Kralji v Ameriki. pispi Usiiftg j Danes napadajo narodne v^l forme vlade v zedinjeni Jugo«£ Se dajo |rtv, telje, člane Jug. Odbora in Jug. vijL SsIfM « ' . Jd - ^ Nar. Sveta v Wasbingtonu, ki so 5) Pozdravljamo vso napred- opravičeno in s tehtnih razlogov no maso bratskega srbskega naro- " ed prtKtn^Krednje.veHk h ^ zavrgli Krfsko deklaracijo Tudi da, postno srbsko akademično|«« ^ kot začasno podlago našega zedi- Omladino, ki se zaveda duha se njenja, samo pristaši Pašičevega danjega čaaa in razume nove po-. ■ imperializma, zagovorniki gesla: trdbe za nove razmere irviz tegs ^ ^ani demokratičnih mas Po "Hrvatska Hrvatom!" (Velika razloga tudi deluje za demokrati- W * »«»» vpr»*n>W, kaj do H rvatska) ter oni, katerim ni do Lo, republikansko Jugoslavijo, t^ kako se !.„ Odločila nji- narodne discipline, še manj pa do - fl) Obsojamo s prezirom vse a . I . resnega delovanja. V eno teh treh gente, bodisi plačane ali neplača- oven«e'rVse polno^ v meglo za skupin mora spadati ta brezimen- ne, ki delujejo v tej svobodni re- vitih vprašanj je ied pred namf, ski junak, kajti dokleer je Krfska publiki za srednjeveške tradicije, na katere ne tooremo dati defi-deklaracija oljstojdla še na papir- monarhije in druge take nazad-1 nitlvWa odgovoraJ 6e divja borflia, v mnogih krajih srčna hvala. I kulturno in gospodarsko zatira Smrtna kosa je iztrgala iz naše nljii Jugoslovanom. Mi upamo, da Amerika bo imela prihodnje leto privilegij zabavati skupino evropskih kruljev. Pariški "Malin" nas zngotavlja, du kakor gotovo izide vsiik dnu solitce luko gotovo Inhiio imeli v naši sredi angleškega kralja Jurija, belgijskega kralja Albertu In Itulijunskcga kralja Viktorja Kmanuela, Američani bodo seveda drli od vseli strani, da si ogledajo od bliso pravega in žlvegu Urni ju. Združene države še niso nikdar imele te "Časti", da bi se bil njenih tal dotsknll kak kronan vladar. Torej Im» prva "sreča", ki doleti Ameriko in — in — nekaj pozitivnega nam šepeče nu uho, da ho prvu in sudnja. Kralji kot politični fuktor »o mrtvi in po preteku enega leta bodo Še 1m»IJ mrtvi. Nckuj "špeeimcnov" jc šc ostalo, toda življenja ni v njih. Morda ohfanfjo enega uli dva ne zaradi potrebe, temveč kot redko starino, ki Im ua ogled ljudem kukor so na ogled gotovi čudaki % srninimi prsti ali dvema »»osmim. l.abko se agodi. dn prihodnje leto vidimo v Ameriki vse kralje, kar jih še ostane na svetu iu še ti "vai* se morda skrčijo na eno samo glavo, krnlji mi doigruli.- f>e celo lin mirovni konferenci jih ne bo izvzemši morda enega. c*. ~ .. w - ________________L<1° 1919 r::v \tiit^^t^a^^^nur^Inflm,ho t^f0: mun!a; A1r niti na javnih shodih. slaviji, katero žele ohraniti pootgan iu Tomšič, ki sta mi pripovedovala o pretrealji-vih dogodkih, ki so se vršili v teh krajih za časa. ko je divjala epidemija inflnenee najhujše. Prizori na pogrebe, Mehikancev so bili zanimivi in žalostni Obenem. — Kskve s trupli Mehikancev »o vo-r.ili na pokopališče na navadnih kmečkih vozfh, kl-*n bili naloženi s senom, koruzo in drugimi pridelki, poleg toga pa je bilo na njih še par rakev in otroci ter drugi sorodniki umrlih Mehikancev. *Na pomOČ ljudem je prihitela še prej omenjena organizacija V. M. C. A. Kot aem Že zadnjič površno poročni, je v rovu smrtno ponesrečil rojsk Marko Malovič v Walsen- letev svojega poklica. ZapusJ >rata Jurija in Ivana, s katerim sem se udeležil pokojnikovega j*,. gre»ba. Tako umirajo trpini. Vse njihovo dol;go življenje ni drugega, kakor velik delavnik brez po. čitka, poln boja in trpljenja. &|e smrt ga spremeni v delopust. Take misli so me obdajale, ko sem gledal obraze pogrebcev J pokopališču, od dela utrjene. 6J beži in se spreminja. Novi časi nam prinašajo nove boje in J stvarjajo nove razmere. Vse pj stremi in drvi za enim samim oi| jem, za svobodo. Vse se vprasj je, kaj nam bo prineslo leto 1919n Tudi Slovenija ima to vprašanje. Lepa naša domovina, kaj ti bo prinesla bodočnost? Pred sto leti , e ipel Vodnik: - f Sava Čigava je, Drava čigava je... Mirovna konferenca v Parizu rešuje sedaj to vprašanje. Matija Pogorele. srede rojaka Jerneja Oblaka, v starosti 43 let. Doma je bil iz Bu bo ta konferenca vpoštevala glas I ljudstva in zavrgla vse eventuel ko ve nad Cerknem na Kranjskem, ne fmperialistične težnje, ki stre Tu zapušča soprogo in sedem o-|me po pridobivanju ozemlja na trok, najstarejši je 16 in najmlaj ši dve leti slar. V domovini zapu račun jugoslovanskega ljudstva. Upamo, da se bo Jugoslovanom ki šča dva polubrata. Bil je član nimajo najmanjših zaslug za po SNPJ, Pokopan je bil dne 3. de- raz avtokracije centralnih drŽav, cenika na katoliškem pokopali- merilo z mero prsvi{nosti ščit v lmperialu, Pa. Soproga po- 9) Končno pozivamo vse Ju kojnlka se vsem, kateri so ji po- goalovane, Slovence, Hrvate in tnagali aH ji šli kako na roko ob Srbe, na složno delo. Pustimo na času smrti njenega moža, na j pri -1 strani malenkostne presodke, ki srčnejše zahvali. Blagemu pokojniku naj bo lahka ameriška gruda. Oeorge Rihtartiič. skuprn shod jugoslovanov v lawrxkcr, pa. Dne 8. decembra, po seji društva Prosvete, št. 245, SNPJ., so so nss rszdvajali pustimo na strani začasno politične in verske diference ter pokažibo svetovni javnosti edinstveno fronto v boju zs interese vsega jugoslovanskega ljudstva in njihove države. Širimo misel svobode in prave demokracije in storimo vse, da bomo končno tudi ml lahko rekli, da smo bili graditelji temeljev svobodne da nji politični položaj, in Jugo- Občinstvo na tem shodu je lz-alovsnako vprašanje. Na tem aho- volilo sledeče zastopnike za pod-du je bila aoglaano sprejeta slede- pia te izjave ln resolucije. W ča resolucija (prevedens na slovenščino Iz hrvatskega origina la) t , Resolnoija. Jugoslovani, (Slovenci,f llrvat' in Srbi), stanujoči v ljawrenee, Ps. (Waahln*gton Uo.) so na aho-du, oibdržavanem dne 8. decembre aoglsano sprejeli sledečo re-io!n«ijo. »dnoano Izjsvo: 1) Z navdušenjem pozdravljamo sntago ZdrušenMi držav in Za Hrvate: Anton Paur; za Slovence: Louls (llaaer; za Srbe Psvso Hsjdukovič. S pota. — Oss hiti, naj si bo v veselju, tngi, boju ali žslosti, čas hiti. "Pred dvansjstimi meaeci *mo posdrsvljali Novo leto, ki sa Je 'rodile ob streljanju topov In ob nsj vee ji borbi, ksr jih pozna človeška sgodovina. Novoletno Imperial, Pa. — Morda nas nagi sosedje gledajo Že postrani, ker smo tako nekako tihi, kot da se za dogodke po svetu prav nič ne brigAmo. Sicer pa nismo tako in-disk l etni kot se kateremu dozde-va na prvi pogled. Kakor mnogim drugim naselbinam, tako je tudi naši škodila na društvenem in p o-litivnem polju epidemija influen-ee. Z delom ae ni moglo naprej, ker je bolezen povzročila mizer-ne razmere in kaos. Ni moj namen natančnejše opisovati te laz-mere; opomnim le toliko, da jc glavna nevarnost epidemije pre-šla. Naša želja je, da se bolezen v tako velikem obsegu več ne po-vri^e. Društvene seje se niso vršile dva meseca. Društveni uradniki so pobirali asesment in izvrševali v8e druge nujne društvene posle. Dne 8. decembra se je vršila letna seja društva Prostost, št. 106, SNPJ., na kateri se jc me* drugim sklenilo prirediti veselico, pri kateri naj bi sodelovali vsi tukajšnji Slovenci. Prriredba je namenjena v prid SRZ. Stvsr se bo vršila na Silvestrov večer. Igrala bo izvrstna slovenska godba. Sploh bo za zabavo najboljše preskrbljeno, da ne bo nobenemu žal za udeležbo.* Ker je priredba' nameiijrtfk v korist organizaciji, ki vojuje. boje za osvoboditev slovenskega naroda izpod vsake tuje nadvlade ln ker je"nasa dolžnost podpirati Slovensko republičansko združenje, upamo, da nas bo občinstvo posetilo v velikem številu. Pripravljalni odbor. La Salle, 111. — Dne 18. decembra je umrla rojakinja Margareta Karun, stara 35 let, doma iz Tcrbovclj na Spodnjem Atajer-akem. V Ameriko je prišla pred šestimi leti. Tu zapušča soproga Franka in dve hčerki v starosti od 3 do 8 let, nadalje brata IV vfa Bergerja in sestro Heleno Golob, v Trstu na Primorskem p« mater, sestro in brata, v Tlbof-ljah pa dva brata In sestro. Bils je Članica društva Triglav, št. 2, SNPJ. PogVeb se bo vršil v nedeljo 22. decembra ob 2. popoldne. Poročevalec. Fairpoint, 0, — V tukajšnjem premogovniku je dne 14. t m smrtno ponesrečil rojak Frank Boje. Utrgala se je nad njim pla*t kamenja in ga podsnls. Predno ao ga dobili ven, je bil ie mrtev. — Pokojni Baje je bil doma iz fsre Studeno pri Postojni. Star je bil 38 let. V domovini zapuščs ženo detetce se je rodilo cfti krvavi ssr Kralji so danes ljudem to, kur je človeku slepič v trebuhu. I ostalih zaveznikov nad silami cen- jI borečega ae Človeštva. In aedaj Dokler ne nngnja, gu človek le trpi oziroma pozabi nanj, kukor.tralnih držav, žejnih da*e In o-; je to dete atanfek. Se »»ekaj dni, sla Ha ni; čim pa pridne a aitnoaUui — proč s nJim! Uvajanja, katfrih ek^anstvna,| pa bo moralo prepustiti evoj pro- , imperialistična »ila je aedaj nnl-Jator drugemu detetu, letu 1919. Borbe Ig ni 1918 Kakor izgleda. b<> Viljem llobenzollern kmalu molil k svojemu nebeškepiu partnerju t "O (ioapod, aH Je še kje kakšna dežela, kjer ni revolucijc!" * ' . ■■ in pet otrok, tu pa dva brata, e- burgn, atar #9 lei. doma ir. Vido- j nega v Fairpointn .dnsgegapa^ Afrč pri Metlici. Zrušila se je nanj čena. 2) Isrekamo zahvalo prvemu I delo mamMiaj v svoji kratki dohi državljanu te repsblike, Wa-.dvanajstmesečnega Življenja. Prt-odrow WUson, sa njefovo takti* sostovalo je rnšltri stasih tradicij mučil 29 let, toda postal je preje plaat premoga In mn zlomila hrbet. Umrl je v stoik bolgtinah v bolnišnici Pokopan je v Pueblu. Colo Pokojnik si je kupil koa zemlje, ker ss je hotel oprostiti trdega dels v rovih, kjer se Je kje v Alleghenyju, IV Pogr«* se je vršil 1«. decembra ob pre eejšnji udelešbi članstva dn»J£» Slovenski Bratje, »t. M. katerega član je bil pokojnik. V v. ar. p žalujočim ostalim Izrek« mo naše sošalje. Poročevalk t •I jali* m amiN v MMabergh* Zdravi« I« nl M N M MM jaaika la ftaaabe. Oadravll MabM tfeala la M« Mak la m»i*m ta4l vaa. V adravljeaje raaslk balaaal tmam aajvslja Iskašaje. Bablai «a-aajbaljla adravtia. laiaa aej-MJM alaltrtšal «t*ej aa prvieSava- Lenin za odpravo diktaturi Stoekholm. — Šyedaki morna riiki ataše je poročal zadnjo ne deljo iz Petrograda, da je bila pred nekaj dnevi burna debata na seji centralnega Izvcsevalnega od bora ruslrih sovjetov v Moskvi Lenin iu Kamenov ata predlagala da se suspendira proletarska dik tat ura hi drf se dovoli ostalim re volueionarnim strankam zastopstvo pri vladi. Tifockij, Radek in Čičerin so pa odločno nakproto-\ali temu predlogu iu izjavili so da vztrajajo s svojo opozicijo oro vsaki izprememibi sovjetskega režima do konea. Delegatje, ka terih je Jiilo 200, so končno z ve čino dvanajstih glasov zavrgli Le ninov predlog. PO SODBI MORNARIŠKEGA TAJNIKA JE NAJMANJ dE LETO DJTI DO MIKU. Trockij je za invazijo centralne Evrope. ' Pariz. — Brzojavka iz Berna se glasi, da ae Trockij, vojni komisar boljševiške vlade v Moskvi, pripravlja ka invazijo centralne Evrope. V to svrho je mobilizira nih enajst divizij rdeče aripadg, ki je koncentrirana na sto kilometrov dolgi fronti blizo Oršp in Mohileva. Trockij namerava inva-1 dirati baltiške dežele, Poljsko.in tlkrajino, kjer se ima ustanoviti proletarska diktatura in nato se bo rdeča armada pomikala v Nepčijo, kjer se hoče združiti s srpartakovci in pomagati do ustanovitve sovjetske republike. To vest so prinesli beguni iz E-stonske in Livonge, kamor so že prišle boljševiške čete. Beguni pravijo, da ao se rdeči armadi pridružile nemške Čete, ki so bile prej v Rusiji, Ukrajini in na Poljskem. Stoekholm. — Iz Kovna poročajo, da so rdeče boljševiške čete dosegle centralno Livonijo. Narodni Svet v Rigi je pozval ljudstvo, da se oboroM. DROBNE INOZEMSKE VESTI. — Ukrajinski boljševiki pod vodstvom -Petlure so okupirali rusko luko. in mesto Odeso ob Črnem morju. ' ' — "Osservatore Romano", papežev uradni list, odločno zanika poročilo, £a se je papež pomiril z italijansko vlado in da ne bo več prostovoljni jetnik. — Iz Londona poročajo, da se na Irskem razširja boljševizem, ki ga najbolj propagirajo ameriški Irci. Angleške dblasti so v strahu. / v — Zadnjo soboto je bilo aretiranih čez 200 Nemcev v Kolinu, ker n\so hoteli pozdraviti angleških oficirjev kakor določa nared-ba angleške uprave v okupiranem delu Nemčije. Plačali so globo 10 mark vsak. — Iz Pariza javljajo, da je za umof jforrugalskega predsednika odgovorna ondotna repufbličaniska stranka. Okrog 8000 republičanov je bilo vrženih v ječo ob času Paesovega predsedovanja, o katerem trdijo, da jc bil velik ,na-/adnjak in diktator. — Danaki poslanik, ki je pred nekaj dnevi zapustil ^sovjetsko Rusijo, je zadnji diplomat izven Rusije, ki je pretrgal stike z boljševiki. V Moskvi ni več nobenega inozemskega zastopnika. — Ameriški poslanik za balkanske drŽave Vopička ne je pred nekaj dnevi vrnil iz Jaza v Bu-karešt, kjer je našel proatore svojega poslaništva odprte in oropane vsake- vrednosti. Ukradeno blago je bilo vredno čez $100.000. VopMka dolži Nemce zločina. — V Londonu delajo načrt za redno zračno zvezo London-Pariz-Rim ln z drugimi glavnimi mesti v Kvropl. Polet v Pariz bo trajal tri ura in polet v Rim dvanajst uf, — Po nekem poročilu je KM-ja izgiAvUa v vojni (dokler je bila v vojni) H,000,000 mož. med katerimi je tri miljone nbitih. — Japonski liati v Tokiju pišejo, da mora mirovna konferenca prisoditi Japonski vae nemško točja v Pacifiku, ki jih je začaa-no okupirala japonaka armada ln mornarice. — Iz Aten poročajo o bojih med Bolgari tn Orkl pri Kresovi. M*d bolgarskimi in grškimi stražami je prišlo do prepira, iz katereg« se je pozneje iaclmli boj. Več Bol rov jc bilo ubitih ln Orki so vjeli tri. Annapolis, Md. - Mornariški tajiuk Daniels je na konferenvi guvernerjev izjavil, da bo minilo naj mani leto dni, ali pa dve leti preden se vrnemo v normllne mi rov ne razmere. Povdarjal je, da se mora mornarica pojačati in pomnožiti, da Združene države dajo k mednarodni policiji toliko enot kot ka teri drugi narod, toda dodal je "Želim, da mirovna konferen ca napravi konec konkurenčn gradnji mornarice." Mr. Lane, tajnik za notranje zadere, je priporočil governer jem, da naj se sveti za narodno obrambo ne razpuste. Strinjal se je z Bakerjevo izjavo, da se raz puste obrambni sveti kot taki, to da ostanejo naj, da sodelujejo i zveznimi oblastmi, dasiravno niso zvezne naprave. Po adresi Članov kabineta ao governerji razpravljali o foodočno sti narodne straže. Pokazala so se velika nasprotja v mišljenju. Nekateri governerji so priporočali stari miličarski sistem, drugi so )ili za splošno vojaški izvežba-nje po zvezni vladi, tretji so bili mnenja, da še ni Čas za razpravo o doboči milici.. Svareč protf optimističnim že-jam po hitri vrnitvi vseh vojakov iz tujine, je tajnik Daniels dejal: "Vzelo je leto in pol in sporno-i!jo angleških ladij za prevoz 2,-000,000 vojakov v Francijo. Četudi bi ne potrebovali vojakov v prekmorju — toda zdi se, dn jih potrebujemo — bi 'bila fina organizacija, ki 'bi jih lahko v enem etu izkrcala doma. Mornariške adje ao spremenili v transporte, ta pomagajo v tem yelikem delu. Može v mornariški službi prevažajo hitro domov. Toda nekateri možje morajo ostati, dokler ne blagoslovi trajen mir sveta.*" Oevoree o naraščajoči mornarici je dejal : "Ameriška mornarica se mora povečati hi pojačiti. Ne bom vpra-ilal kongresa za nove dovolitve, ampak da avtorizlra nov triletni program. t Združene države so vsled vojne manj zgubile, kot kateri drugi narod. So najbogatejša država In majo največjo obal. Vsled tega naj prispevajo k mednarodni policiji veliko in močno ailo. In zato e potreben trileten program." Olede vodstva Vojne je mornh-rifiki tajnik rekel, da je bila največja vojna v zgodovini in da jc bilo potrošenih Več miljard, kot so preje sanjali o njih, kljub temu se >a tistih ni prijel en dolar Ijud-kega denarja, ki so vodili vojno. Nadaljeval je, da vračajoči vojaki prihajajo dontov, da pri-dober največji mir v duhu tovari-štva in odločni, da ne bo noben privilegiran rar.red monopolizi-ral sadove njih hrabrosti. vej pripomogli, da je prišel hitro poraz za srtdnjo-evropake avto krate. * SPREMENITEV USTAVE V 00-* , LORADU. Denver. Oolo. — Prihodnjo spomlad bo ljudstvo v Coloradu najbrž imelo nekega dne izredne volitve, da odloči s splošnim glasovanjem, da ai stne država izposoditi denar, da z njim kupi avet za domov vračajoče vojake .Da državne oblasti izvrše nadrt za na »eljevanje vojakov na farmah, mora ljudatvo s splošnim glašova-njeiy sprejeti potrebni dodatek k državni ustavi, Ica^tl v splošnem dvomijo, da ima država po sedanji ustavi pravico izposoditi si denar za nakup zemljišča v take namene. Ljudstvo je v splošnem naklonjeno projektu, da ae domov prihajajoči vojaki naaelijo na državnih zemljiščih. Tega mnenja so tudi državni uradniki. Valed tega prevladuje mnenje, da ae ob-državajo izredne volitve, nko je nemogoče izvesti načrta po sedanji ustavi. ROPARSKI UMOB. Chicago, 111. — Zgodaj zjutraj sta dva bandita ustrelila Joseph 8. Groasfelda, ki ima grocerijo in mesnico na Calumetski cesti št. 45,000. Ustreljen je bil v glavo. Policija je aretirala pet oseb, ki so osumljene umora. Njih prostost e odvisna izpovedi 18-letne lernice Stault, telefonlstke, ki je videla okoli sedme ure zjutraj I»e-žati neznanca po Caluraetski ulici. Eden neznancev je po njeni izpovedi približno 23 let in se je držal za čeljust kot človek, ki ga je nekdo udaril. Bežal je v smeri proti Pet in štirideseti cesti. Drugi neznanec je bežal po Calumet-ski centi. Vsa znamenja v prodajalni go-vore, da je bil strahovit boj na življenje in smrt. Registra za gotovi no se ni nihče dotaknil. Na lice mesta so odšli eksperti, ki znajo dobro Čitatl odtise prstov. LBTALA SO NAPRAVILA 1,800 MILJ POTA. Washington, D. tf. — Štiri vojaška jetala so dokončala polet 1,300 milj rta jugu, da izdelajo potrebne zemljevide. Odletela so ii San Dlega, Tal., na tla ao se pa spustila na Kellyjevem letalnem polju. Iz San Dlega je odletelo pet letal. Bno letalo se je lzgu bilo prvi dan v megli nad Skalnatim gorovjem ln je hilo prialljeno se vrniti v San Dlego. Pričakujejo, da nadaljujejo polet do Lake Oharlesa* La., in od tukaj v Montgomery, Ala. N NEZGODA NA ULIČNI ŽELEZ NI 01. , y Oity, Mo. — Dve oaebi ata bili ubiti in štiri težko, 12 ijia lahko ranjenih, iko je voz ulične železnice na viaduktu skočil razi tir in padel na tovorni kolodvor Union Pacific železnice. ZA VLAOATEUI ZAHTEVAJO AS-OUO PROTI OBAHAMOVI BANKI. DELO ZA POHABLJENE VO-JAKE. Waahington, D. O. — Sodeč po poročilih, -ki prihajajo zveznemu odboru za strokovno izobrazbo, se bodo nekateri podjetniki pri nastavljanju delavcev ozirali v prvi vrsti rta odpuščene ln ranje-ne vojake. Seveda Izjavljajo pod-jetniki, da morajo ti vojaki biti zmožni izvrševati delo. Od vojakov, ki so šli čez morje, sevrne gotovo število pohabljenih za vse njih žive dni. Nekateri sO ranjeni, druge so pohabile razne bolezni. Vlada bo pod vzela potrebne ko-rakc, da ae vrnejo pohabljenim vojakom fizične moči, v kolikor jc mogoče, da ae to izvrši. Na drugi at rani pa morajo pomagati podjetniki, da dajo delo tem voja kom. DELO RUDABJEV V COLOBA DU V VOJNEM ČASU Waahington, I). O. — Takoj po vstopu Združenih držav v svetovno vojno Je postal premog najvažnejši produkt za izvojevanje zmage. Tega dejstve -o se zavedali tudi rudarji v Coloradn in potrudili ao se. da pmd.hirajo najvišjo množino premoga, daal-ravno m je njih število skrčilo, ker je bilo mnogo rudarjev po-Kvanih po nabornem zakonu v armade, aH eo% pa vanjo vstoplM prostovoljno. Pa tndi pri podpisovanju poaojila svobode niao bili rudarji sadeji smpek ao bili Ohioago, IU. — Vlagatelji, ki so izročili svoječasno svoje prihranke bančni tvrdki Graham A Sons, so postali nepotrpežljivi, ker se državni pravdnik ne gane, da pod-vzame akcijo napram odgovornim oaebam. Organizirali so sc, da protestirajo proti takemu postopanju. V torek ae je sešlo štirideset tr-go\cfv, ki tvorijo'jedro organizacije. Joseph E. Quinn je dejal, da so na shodu govorili, da so prizadeti prominentni demokratični pofliti-čarji. V marcu 1918 sta bila obtožena Frank J. in Ralph R. Oraham, si-na pokojnega Andrew J. flrabama,, da sta sprejela denar, ko sta vedela, da je bank) bankrot na. Postavila ata vsak za $5,000 poroštva, toda sodniJWka obravnava do sedsj še ni pričela proti njima. Ko so Quinna- vprašali, kateri političarji so zakrivili, da obtošen-ca še nista prišla pred aodišče, je dejal, da noče povedati imen. toda le reče, da zavzemajo viaoka mesta v politični organizaciji demokratične atranke, fn da se lahko uganejo njih imena. i Na banki Je imelo denar tudi e-najst delavskik oragnizacij, ki 1-majo ROjOOO članov. Zastopniki teh organizacij ao se udeležili protestnega shoda, na katerem ao pedale trde beaede kot na pr. tatvina, rop itd. use^uiio. Newpoft, Ark. — Drhal je s si lo odgnala Iz ječe zamorca Willla Robinaona ln ga obealla na drevo blizo železniške poataje. Zamorec je obtožen, da je ustre lil policaja rharlea Wiiliamaa fn o bafrelil policijskega Šefa, ko sta ga hotela aretirati. POSTNO LETALO SB JE LETELO V HOTEL Norfolk, sVa. — Poštno letalo, na potu iz Vfaahingtona v mornariško oporišče v Hampton Ron-dsu, je treščilo v streho hotela v Wllloughby Spltu. V letalu se je nahajalo pet oaeb, od katerih sta illl dve ubit), tri pa raujene. ZDRUŽENE DRŽAVE UTRDIJO OTOKE ZAPADNO OD PANAMSKEGA PRE- ■ tfj Panama. — Združene države so se pričele pogajati za nakup otoka T&hoga v Paeifičncm oceanu pred vhodom v panamski prekop. DEMOBILIZ AOIJ A ARMADE. tNadaUevaale • m« Mrantt klicih, da bodo demobilizirani vojaki lahko dobili delo. Tudi ta problem ae ne da rešiti čez noč, ampak ga jc treba razvozi jati atopnjevaje. Samo stopnje val na organizacija bi ne rešila problemu, ako se ne odpro nova dela, pri katerih bo zaposlenih na sto-tisoče delavcev. Res je, da bo Evropa naročala vsakovrstni materijal v Ameriki. Potrebovala bo od nje tudi razna živila, dokler ne postanejo razmere v Evropi zopet normalne v poljedelstvu. Vse to še ne zadostu-je. Doma bo treba pričeti a stav-binskinti deli. Zgraditi bo treba pristune s potrebnimi pomoli in valobrani, regulirati reke, osušiti močvirja, zgraditi naprave za u-metno namakanje zemljišč, ceste, mostove, kolodvore Itd. Načrti za nekatere teh projektov ao bili Izdelani še pred vstopom Združenih držav v vojno ln ao bili vided vojne odloženi za kasnejši čas. Mr. Lane, tajnik za notranje zadeve, je izdelal načrj za naseljcva-nje odpuščenih vojakov na držav-nih zemljiščih in v šumah. Izde-lan je tudi projekt za pogozdo-vanje gollčav ln fzaekanlh gozdov. Če počno Izvajati ta dela, se nl treba bati najmanjše krize za de-lavstvo, kajti povpraševanje po delavskih moleh U večje, kot -bodo na ponudbo. Slinasta laralaa Uatasovljsna a. aprila iBOftV Pidpona ililuti Xaka«7 v trs. OLAVNI ITAK: SOBT-JS BO. LAWNDAL1 AVK, OHIOAGO, ILLINO0L UPRAVNI ODBOBi Predsedniki Joka Vogrll, bos tao, U Balla, UL I. Podpredsednik t J. Bratkovi«, B. ». D. 4, Bas M, Otiard, Kaaa. II. Fadprsdaadalk ? Jolaf Kskalj, »881 Ewlag Av«., Bo. Okiaago, I1L Tajaiki Jaka Tardarbar, 1708 Bo. LawndaU Avt., Oklaag«, m. Blagajniki Aatoa J. Ttrbovt, P. O. Bos 1, Olosra, DL Saplaalkari Joka Mole k, 400S W. Blat Bt., Oklsago, UL NADSOBNI ODBMKi Jolo Ambroži«, Bos Ul, Oaaaasbarg. Pa. Pasi Borgor, SHSO Bo. Karlov Avo., Oblsacs, DL POBOTNI ODSSKi Aatoa Hrast, Boz 140, Oaaoasbarg, Pa. Jola Rad ta«k, Dos Ul, Baittbtoa, Pa. * Budolf Pleteriek, Baz 438, DrldgavtUs, Pa. Jakob Miklavž, L. Boz 8, WUloak, Pa. M. Potrovieb, 14818 Hala Ava., GolUnwood, a ( UBHDNIK PBO8VBTB1 Jolo lavortallu ' ^ . * VBHOVNIIDBATKZKl V. J. Kara, N. D., 8101 St. Olalr Ava,, Olovslaad, Okla. VBB DENARNE ZADEVE IN BTVAll, ki M tft«eje |L sprsvasgs odbora la a N. P. J. aaj m pošiljajo aa aaalevi JOHN VEHDBBBAB, 8M7—88 Bo. Uosdala Avs^ Oklsage, DL PRITOŽBE OLEDE GENERALNEGA POSLOVANJA N psšlljsjo aa aariSV JOŽE AMUBDŽlO, Bos 881, Oaaoasbarg, Pa. PHtolbo prepirljivo vsoblas, Id tU jU rsUB pere la droga lsMaam aa pošiljajo aa saalovi >\ \ ANTON HRAST, Baz 140, OaaoasVev«, Pa. 781 DOPISI, ra sprava, šlaakl, aasassUa 114. aa "Prosvets" aa potUjaje aa aaslov i UHEPNlftTVO "PROSVETE", 1M7—88 Bo. Lawa4ala Ava., Okleago, DL VBB UPRAVNIKE STVABI, narošalaa, oglasi, ss pailljaja aa aaslevi OPRAVNIfiTVO "PROSVETE", 1887—U Sa. Uwadals Avo., Oklaaga, DL T koroapoadaaei s tsjnlltvo« B. N. P. J., arašalUvaaa la apmvalMfem Prosvata" as rsblta lasa avadatkov, aurvoš aapUita aaalev, ki ja ka savašsa, sko Isllts, da be vsaka stvar kltrs »t Naročniki Pozor! dan. »gofce Ohioago, TU. — Dr. Oeorge K. Vineanf. predsednik Ko^kefeller. je\e univerze, je Izjavil, de je dala ustenote n zgradbo tmh^ese v Pekinu na Kitašakem OS/KJO, 000. fnlverzo otpre v oktobrn \9V), Ae eno tinlvano sgredf u- To dokamj«, da ao delava! pie- stanova t Aangaju. Poštni saJcon zahUva, da j« vala naročnina plačami vnaprej. Znamanj® (December 30-18) pomeni, da vam naročnina poteče na U dan. Ponovite jo pravočaano 90 vam Ibta ne tbUtL lista ne prejmete* je mog vstavljen, ker nI bil plačaj Ako je val I »st plačan in f a ne prejemsU. P^te naa do. plenico atari in nori naalov. it veni. tajniki In drugi sa-Hopniki, pri njih lahko pU-čate naročnino. . Z norim letom bo naročnina povišana in aicer. Is $3.00 na #4^00. Sedaj je le čae, da ee naročite po atari ceuL Nadeli Naročnino lahko tudi aami na naalovi VNliTVO 'PBOSVKTA', & Laumdale Ave., Ode Mollinger ja preganjal influeneo že v latu 1891. Njegova čudovite adravila« oredpiae ao T veliki meri uporabljali. Navadno domača zdravilo, ki Jt prlla-godao vsem rasaodnlm ljudem. Knjiga očeta Molllngerja nam dokazujo o osemnajstih različnih predpisih rdravll, katera ao Uporabljali na tisole bolnikov ša i de-vedesetem let ju proti inflnencl, Sfa prvo znamenjo prchlado, je on vedno svetoval bolnikom naj všl-vajo njegova izvrstna zdravila aa kašelj, prehlajenje ln proti Influenci. | On ja vedno rekel t zvečer predno ležete k počitku, vzemite za e-no žlico polno zeliščnega Čaja, daj* te gti v Skodelico vroča voda ln to pita kadar ležete apat. Ta alovitl čaj očeta Molllngerja vam pomaga, da se spotite In odžene mrzlico. Očeta Molllngerja zdravilo aa kašelj, prehlad in influeneo ln ša njegov dobrosnanl alovitl čaj ja čudovita zmes, katero uživa na tisoče bolnikov v Pittaburghu, kar poznajo ln zaupajo v to Čudovito dobro zdravilo. Očeta Molllngerja zdravilo za kašelj, prehlad ln influenoo pošljemo na vsa kraja za ivoto $1.10 Njegov sloviti cettščn! čaj ae dobi xn $1.10. Skuprto obe zdravili po. šljemo za svoto $2.20. Pošljite nam vaše naročilo še danes, na MOLUNOEB MEDICINE 00. 24 Mollinger Buildirg, 14. Eaat Park Wa PITTSBUROH, ti ,, .i. "Prosveta" pile ia blagostanja ljudstva. Ako aa atrinJU a njenimi idejami^ podpiraj trgovce, ki oglašajo v Proavetl. — V aalogl Imam vaa za vaakdanje potrebščine po amernl eemi. ANTON ZORNIKe Hermlnie, Pa. Krojača na Bij la okoUol M priporočava aa krojaško dalo nov* obleka, almaka suknja, Šiatenja, krpanja, likanja, barvanje, miška, šanaka la otročja obleka. Smo v avaai i najboljšim Dry Olaaulug la Djre House družbo. Nila dalavniaa je ae WmnJlmnm namflAtriammA ammdk^BMl v nrvaam postnem uraau. JOE KOMAVAB) aad SPREJME SB aluld&ja v bol-niinloo. Zklaalta m prit 9fWtoklay Doktor R Fe Muli In "ftpiilallir1 411 Fonrtli Ave., I UPBAVI 4de ke« sa HaaL % aesl pHha jaje Ijod js od Mlaa la 4alaA ia pk s*a-rla. fdmvlsi ia Meje Pridna k ssaal Bel k prljaialja. ad a ata Itmt^t Ja C aa»«or. V mM* mmm ed aa ara a» a omprenez vou The Wonder of the Age FROSVBT* Ženske tujih narodnosti v Združenih državah. rad bi izvedel. kje nahaja moj prijatelj Fr. IWn('ma domu w vaai DANK pri Rfrnici, po domače (Pspedbv.) P*ed osmimi leti je Šel od m*ne in od tedaj ni nobenega glanu o njem, sporočiti mu imam nekaj zelo važnih stvari. Tenjene rojake proniin dp-kdo ve za njegov na-dov naj mi ga naznani, ako bo <*ra Htal ta oglas naj »e mi prijavi na moj naalov; John Zobitz, p. O. H. ChMiohn, Minn. '•finega mlekarja. Mleko v ate kleuifah je čistejše, zato tud: I »olj priporočljivo. Steklenice iu drugo posodo za mleko ne rabi ob enem ludi aa druge stvari. Posoda naj se pomije voski dan. Slabo mleko povzroča velike bolezni med e-troei. Veliko živeža ae potrati a tem. da se pokvari. Dobro je. da sr vC, kako to zabraniti. V vročini oata-ne mleko aveže, če ae takoj zavre. Hrana se drži posušena ali prezer-virana. V raznih letnih časih se lahko vedno najdi* v čaaopisih in knjigah, kako se to lahko naredi. Dobra hrana se pokvari, ako se spravi skupaj a pokvarjeno; paziti je treha, da »«* pokvarje»in živila takoj odstranijo Irtda so kuhinje in »»hrambe vedno čiste. >nj*Ul[ug» nad-prih*. Odlentfee i zdravilom, pr»d-v vaiem >glW, nano spravilo z»- vera'8 odrasli gaj NAZNANILO TN VABILO Opozarjam v«e delničarje Slo. venskega Doma v Indianapolis. Ind., da se (polnoštevilno vdeležo seje DNE 29. DECEMBRA oh ,Mi uri popoldne v prostorih S \ Doma. Na dpeVt&O) redp imamo 1—Volitev Odbora ta lato 1919. 2.- Razdelitev delnic tistim, ki 80 jih že plačali. 3. VlekH se bodo listki aa sten-sko aro vredno 115.00. Listki ss prodajajo po 36c eden. Ci- sti dobiček jo namenjen v blagajno S. \. Dojna. llojaki sezite po njik ker jih le se malo število v prodaji. Dd!w» * pri fxmis Saseku. Vpostevajoč, dn jc ta seja zelo važna ker se bode volil odbor, je torej dolžnost vsakega delničar-ja, da se gotovo te seje vdele«-vai do zadnjega. Spoštovanjem za vse delničarje S. N. Doma, Štefan ikrjane, tsjnik. Spisal Josip Jnrčič. JE ZNAMENITO ZDRAVILO, katerega smejo vlivati vsi člani v dVužini od malega deteta do stare nSitere. Morali bi ga imeti v vsakem domu. Dobro zdravilo za prepad. Dela izvrstno, vzdržuje čisto kri, zdrsvi vase obist i čreva in slabi Želodec. Pošljemo vsakemu po pogti en zavoj za $1.25 in 5 zavojev pa za #5.00. Nsslov je: H. H. Jon Sckliek,, Prcsident •Marvel Aroducts Oo. No. 0, Marvel Bldg., PitKbuTgh, Pa. ■ obiimo opiasje veliko Mevile rastlla la daje saavet. ca katere bolezni la kake aa aaj zabija Ns odlašajte, naročite takoj to poačljlvo knjigo. MATH. PBZDUt. P. O. Bok 778, City Hali fta., Naročnino je trste ponoviti ta-boj, ko poteče naročnina, da so HilJV.v?> PETINDVAJSET za 25 intiT. Ako ne boste popolnoma zadovoljni, ko ste-jpokadili polovico cigaret iz Škatlice, vrnite drugo polovico na 29 West Kinzie St, Chicago IU. in vza-meno dobite 25c vredno vojno varčevalno znamka Kdo prevzame odgovornost?— Kakovost stare Egiptovske eigarete!