Štev. 154 Te&aj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA Ml eb sedeljeh I« praznikih t* Bn ob peM*eljUb efc «• ijcfirc). Peaaallee Itev. se prodajajo bo 3 nvA. (6 sto t.) v magib iobakarnah v Trstu in okolici, Gokci, Kranju, Sfc. Petrm, Postojni, Se lani, N&brežini, Sv. Luciji, Toknioo. Ajiov-fcčiei. Dornbergn itd. Zastarele Hev. po 5 nvfc. (10 stot.). &£LA8t 6E RAČUNAJO NA MILIMETRE T firekosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtet oglasi »• S ®t. mm, osmrtnice, zakvale, poslanice, orla« denarnih zavodov po te st. mm. Za oglase v tekst« bata do 5 vrat 20 K, vsaka * »dalj na vrata K 2. Mali oglasi po 4> efcot. beseda, maj-pa 4i stot, Ogle.se sprejema Lasarafcsd oddelek spravo .Edinosti". — Platoje p« i^djmfcno le opravi „Edinosti*. — Plačljivo In otoiljivo * Trstu. ===== Glasilo političnega društva „Idinoit" P f^MMti Primorsko. j* moć/ hi eolo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ro£bo broz doposlano naročnine, se aprava ne ozira. ■>nl»lit M liitaj« „ZDZVOSTZ" rtu«: um eolo leto Krea 5*30, m* p«l Um Kron I IO. Vsi dopisi naj so pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se M sprejemajo tn rekopiol as M vrafiaje Naročnino, oglase in reklamacije jo pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Glsrgie Galatti 18 (Naredni dea) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsoreij lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna „Bdinost" vpiaana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica — Giorgio Galatti štev. 18. = PoStno-hranlliiKnl ra«un Si. 841 652. TELEFON St 11-57. Nar. delav. organizacija rabi na izredni občni zbor ki se vrši DANES, dne 5. jnntja t. L v veliki dvorani ,.Nar. doma" v Trstu. DNEVNI RED: 1. Organizacijski štatut. 2. Izprememba pravil. 3. Izprememba pravil podpor, zaklada« 4. Pristop N. D. O. k češki delavski zvezi. 5. Delavska hranilnica in posojilnica. §. Razno. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen ob* 8. uri, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem števila članov. Z ozirom na to, da so na dnevnem redu važne stvari, za katere je treba temeljitega in resnega razgovora, prosimo točne-udeležbe. V TRSTU, dne 6. majnika 1910. ZA ODBOR Nar. delavske organizacije. j dr. J. Mandič, preds. ..Slovenec" in afera Buttignoni-Mecchia. Metoda „Slovenčeva" je znana, kadar "e v zadregi, ker ne more odgovarjati stvarno, in to se mu skoro vedno dogaja v polemikah z nami. Ko mu zmanjkuje argumenta, stopata surovost in psovka na njegovo mesto. V tem pogledu ima „Slovenec" neoporečen rekord in prijatelj in sovražnik mu morata priznati prvenstvo. Ta metoda „Slovenčeva" se kaže tudi v odgovoru na našo apostroio na njegovo adreso ozirom na afero Buttignoni-Mecchia. Nekoliko citatov bo zadoščale v dokaz, da je temu res tako. Že začetek članku pod zaglavjem „Masina kost" vsebuje najdrznejo laž. Ljudem, ki ne čitajo našega lista, vzbuja domnevanje, kakor da mi nisme nič odgovorili na njegova očitanja o narodnjaŠki lenobi v Trstu in o nazadovanju slovanske politične pozicije v Istri. In nota bene: tako trdi par dni potem, ko se je ravno „Slove-aec" nan roga! radi — kakor se je izvolil izraziti — „poplave", ki je prišla v našem listu na omenjena njegova očitanja. S „poplavo" je namreč označil ciklus člankov, v katerih smo neoporečno dokazali ves krivični, frivolni in brezdomovinski način, po katerem „Slovenec" traktira osobito trud in delo tistih naših prvakov v Istri, o katerih se more reči z vso pravico, da so bili v premnogih slučajih pravi mučeniki za stvar svojega nareda. Mi smo se že tako priučili znani ,*SIo-venčevi" metodi, da smo že davno prenehali jemati iragično njegovo taktiko — latakomiŠljenih nepremišljenih, ra^uzdanfii in ciničnih novinarskih huzarjev. Pri „SJovencu" naj si ne domišljajo nikar, da bi njihove trivijalne šale, ki jih zbijajo tudi iz najres-aejših stvari, dosezale pri nas kakov efekt. In če danes prihajamo z malo zbiz&o cita- PODLISTEK. Jurkica Agićeva. Povest. .Hrrutfiki spisal Ks. Šaador-Gjalski. - Pr«v«l Fr. trti. V kakih desetih letik je Beatrika izplačala ves dolg. Henrik Malešević je namreč kupil od nje velike gozde m tako se jej je posrečilo, da je dosegla svoj cilj t#r izročila Hanibalu, ko je postal polnoleten, veliko posestvo povsem čisto. A ravno ta Henrik Malešević je zanesel v njeno življenje dramatičen dogodek. Hanibal se je na«reč strastno zaljubil r njegovo Irmo. Svest si je bil, da jo poroči. Beatrika je sedela sedaj med dvema stoloma. Ali da iz ljubezni do sina dovoli to poroko ter jej ne stavlja ovir, ak da se odreče svojemu cilju, ker je bila j »rdno prepričana, da bi po tej ženitvi silno tov iz „Stovenčevega*1 članka „Mastna kost", ne delamo tega radi sebe in v svojo obrambo, marveč, da pokažemo slovenskemu svertu, kako zna biti „Slovenec", kadar je v zadregi, brezobzirno frrvolen in brez vsacega spoštovanja tudi nasproti neljubim mu dti-ho v nikom. V kanonika Buttignonija z lastnim mu narodno-političnem mišljenjem gotovo nismo zaljubljeni; ali kanonik je in župnik najod-ličneje tržaške župnije tržaške škofije. Zato bi menili, da bi bilo tembolj „Slovencu" v dolžnost, da — ludi če se ne strinja žnjkn — vsaj spoštovanjem govori o njegovi srčnosti m odkritosti, s katero je slovesno vzel na svojo osebo vso neizmerno odgovornost za težke zatežbe proti kanoniku Mecchia. A kak© se izraža „Slovenec" o oktoz-nici kanonika Buttignoni-ja ? V njej vidi „Slovenec" čreva, kuhinjske pomije! To, kar piše Buttignoni, da čvekajo babe na fontani. To da je paskvil. In ko je tako „Slovenec" kanonika Buttignonija žalil z golidami smradu, prihaja z najnedolžnejim obrazom z zatrdilom, da je afera Buttignoni-Mecchia — brezpomembna. „Slovenec" govorica zaključku svojegE članka porogljivo o „štorijah iz škofijskih kancelij in farovških kuhinj". Ta stilistična cvetka o vaja tako malo spoštovanja in obzirnosti tudi do cerkvenih ustanov, da se mora vsakemu poštenemu dufcovnikti duša vspenjati v ogorčenosti. Neki francoski pregovor pravi : Le style c" est l' home ! Ali po slovensko rečeno : Kakor kdo piše, tak je ! Na gredici psovk na račun kanonika Buttignonija nam odseva tudi „Slovenčev^" .duša. Pokazala je, da zna biti strupene tudi proti duhovniku, ako je po svojem najboljem prepričanju storil nekaj, kar prihaja v navskrižje s „Slo-venčevimr" strankaisko-političnimi nameni in se dotika njegovih ljubljencev. Vspričo teh psovk na škodo jednega kanonika in župnika prve cerkve v škofiji pač ne morejo nas boleti vsi „Slovenčevi" umazan; dovtipi, vse „čveke" itd. Pa naj nam „Slovenec" malce pojasni vzrok razliki v postopanju njegovem nasproti gospodom na škofiji tržaško-koperski na eni, in gospodom na poreško-puljski n£ drugi strani! Mi smo po „Slovenčevem* histerični, smo prismode, smo sovražniki duhovščine, napadamo dogme, poživljamo na odpad od katoliške vere itd. Vse to zato, ker smo bili po svojem globokem prepričanju v opoziciji proti političnemu zistemu škofa Nagla. Ali če je temu res tako, da že opozicija proti kakemu škofijskemu zistemu dokazuje vso zgoraj navedeno grdobo, potem pa vsa* ta grda svojstva obremenjajo tadi Slovenetvom vest — in to še v veliko veči meri, kajti opozicija naša proti tržaškemu zistemu je komaj le bleda senca pred opetovanim! napadi „Slovenca* na škofa Flappa. Kako nam hoče „Slovenec" pojasniti to razliko v postopanju z jednim in drugim?! Mari hoče komu pripovedovati, da je škof Nagel manji slavofob nego škof Flapp? Pač, jedna razliti je: Nagi ni bil tako odkrito brutalen v proganjanju slovenskega elementa, kakor si more dovoljevati Flapp. Ali to le zato ae, ker so razmere v naši škofiji precej drugačne nego one v škofiji po-reškm-puljski. Tu je narod v kulturi in narodni samozavesti veliko bolj napredoval, nego tam doli. Z*to so poskusi Naglovi naletali na vse drugačen idpar, nego jih ima premagovati škof Flapp. Ob marsikateri kosti, ki jo je škof Nagi vrgel Iahkomišljeno med slovanske vernike te škofije, si je skrhal zob — on sam! V tem je vzrok, da Nagel vendar ni mogel posnemati Flappa do vseh posledic. Ne torej, ker ne bi bil hotel, ampak, — ker ni mogel! „Slovenec" se z vso srditostjo upira naši trditvi, da je vse njegovo postopanje bilo v zvezi z dogodki, ki so slednjič doveli do afere Buttignoni-Mecchia! Zastonj mu trud, ker govore dejstva. Najpriproste-jemu razumu je jasno, da se „Slovenec" ni zagnal s takim zaničevanjem proti Buttigno-niju le v obrambo Mecchie, marveč in v prvi vrsti radi obrambe zistema Naglovega! ! More li „Slovenec" tajiti, da ni dosledno branil tega zistema? In to ne morda bona fide, ampak vedno in v vseh slučajih: tudi tedaj, ko bi ga vest in prepričanje morala odvrniti od tega! „Slovenec" nas apostrofira v pozi užaljenega — farizejstva, češ, kaj bi mi rekli, če bi kdo pobiral prepire pri naših voditeljih ? Kakor da ne dela tega vedno in kakor da ni storil tega ravno pred par dnevi s peklensko zlobnostjo ! Afera Buttignoni-Mecchia je velik javen škandal, ki kompromitira institucijo, s katero so spojeni najviši etični interesi tisočev vernikov. Vsa javnost ima torej interes na tem, da se vzroki temu škandalu odpravijo! „Slovenec" pa je nedavno temu nesramno izkoriščal neko čisto zasebno afero, s katero ni spojen prav noben javen interes, le da bi sumničil in me tal senco na poštene naše ljudi! In znano je, da „Slovenec" sploh skuša izrabljati za politične akcije proti nam take malenkosti in bedastoče, ki jim — hiti babe na fontani ne bi pripisovale nobene važnosti \ Zaključujemo! „Slovenec" pravi enkrat da je Buttignonijeva okrožnica — „čreva „pomije" itd.; potem pa zopet pravi, dn je aiera Buttignoni-Mecchia brezpomemh n; Obe ti trditvi involvirati kruto razžai Jr-je za vse one duhovnike v škofiji — in teh je v kolikor smo informirani, pretežna večin — ki so s svojimi podpisi posvedočili, da priplujejo rečeni aferi največe važnost! Oni vidijo v razmerah, kakor so se razvile pod režknom Nagel-Mecchia, nevarno belezen za organizem škofije. In hočejo zdraviti. „Slovenec" pa — brije norce in piše psovke! Ta paralela je zrcalo, v katerem odseva „Slovenčeva" duša! trpeli ugled, sijaj tn ime. „Uvajati v drugič t hišo neplemkinjo — je isto, kakor ne biti plemič!" je rekla ter se odločila proti istej. Prišlo je do burnih prizorov med materjo in sinom. V svoji togoti jej je sin za-klićal, da obžaljuje samo sebe; opravičiti bi mogel mater, ki bi bila iz hiše Draškovićev, Erd5dyjev aH Pejačevićev — a nje, ki se jej pretaka po žilah plebejska kri, — ne more pojmiti, razen, ako se spominja na narodno prišlovico: „Da je poturica hujši od Turčina!" — Ravno zato, ker nisem ne Draško-vićeva, ne Erd0dyjeva, ampak samo navadna Tatalovićka, — ravno zato ae smem privoliti ▼ tak zakon. Misliš-li, da je tvoj aristokratski svet park, v katerega se sme vstopati brez dovoljenja? Mislii-li, da bi se kedo drugi, razen tvojega očeta, ki je bil pravi svetnik, čutil »rečnega ob moji strani ? Njemu ni bilo mari, da so ga, da-:.! ože-njenega, brez soproge vabili na dvor — da je moral neprestano bivati v Pazarincih, ako ni hotel, da ga užalijo de zadnje kaplje krvi s tem, da mu vsaj milostno vsprejemajo soprogo ? Jaz znam najbolje, da še danes nisem, pa tudi ne občutim, da sem v tvojih Nulla! Pod tem naslovom objavlja „Danzers Armee — Zeitung" obširen članek, v katerem dokazuje pisec v K., da avstrijski Italijani nimajo nikake pravice zahtevati svoje vseučilišče v Avstriji. Ta zahteva, da se ne more opirati na § 19 državnega temeljnega zakona, ker Italijani uživajo itak že v polni meri enakopravnost, ki je zajamčena po omenjenem §, a jih je premalo, da bi imeli pravico zahtevati še univerzo. Kakor Italijani na Francoskem in na Malti tudi ne uživajo nikake ravnopravnosti, tudi avstrijski Italijani potem, ko je bila združena Italija, nimajo nikake pravice zahtevati, da bi glede njih veljal § 19 drž. tem zakonov, ker se jih ne more smatrati kakor celoten narod, temveč le kakor odlomek. Pisec pravi, da mora biti neka meja, ko ima kak narod pravico zahtevati absolutno enakopravnost. Pri tem postavlja cn kakor mejo pri enem milijonu v kompaktni masi bivajočih duš. Ako se te meje ne potegne, pridejo jutri Zijonisti, ki bodo v imenu „enakopravnosti" zahtevali aramejsko visoko šolo na Dunaju a pojutranjem bi utegnili priti Kočevarji, ki aristokratičnih krogih kakor doma. Ali ne pričajo tvoje besede najjasneje, da celo tebe — sina mojega — ločuje velik prepad od tvoje matere, ker ni Draškovičeva, niti Erd5dyjeva, ki bi se mogla ponašati z isto nepregledno vrstjo stavnih imen, kakor jih morejo imenovati Radmanoviči — dalmatinski patriciji in knezi.* „Mati! jaz nisem mislil tako!", jekrik-nil žalostno in ni besedice ni zmogel dalje. Bog sam znaj, v koliko bi se mu bila izpolnila želja z njegovo eneržijo, da ni Maleševič obračunil se svojo Irmo. On je bil trdno uverjen, da hčerina ljubav je priprost sen mladosti. »Dekle je treba vzbuditi!" — je rekel dalje trgovecjin jo poslal v svet na daljno potovanje, da tako pozabi na Hanibala. „Prvi pasji zarod se meče v vodo — tako tudi prve snubce!" je govoril v s veji priprostosti, dobro vpdoč, da prva ljubezen navadno izhlapeva. Ko je Hanibal zaznal, da je Irraa odšla, odpotoval je tudi on nekam daleč. Še le črez leto dni se je doznalo iz novm, da klatari nekod po Afriki ter da je zaslovel kakor lovec na leve. — Dolgo, — dolgo se je mudil tam, a medtem so se Maleševičevi načrti izpolnili. Irma je poro- bi zahtevali trgovsko akademijo! Le en korak je od vzvišenega do smešnega in — smrtnega. Italijani so postali po odstopu Benetk „quantite negligeable" ne-le radi malega števila, temveč tudi zato, ker so na ozkem ozemlju razdeljeni v daljavi priličnih 1200 kilometrov. Na tem ozemlju pa so tako močno pomešani z drugimi narodi, da so'mnenja etno-grafov v njih izvoru zelo različna. Ko bi madame Stael danes še živela in potovala po naših „neodrešenih" pokrajinah, bi utegnila svoje utise o prebivalcih naše jugo-vshodne meje sledeče formulirati: Trentini so narod italijanskega jezika, ki se imenujejo Moser, Larcher, Landelpergher in Alten-purgher; Tržačani pa se imenujejo Barbarič in Antolič, ako ne nosijo imena „Mayer ali Bischof." Ker pa ta čudna madama ne živi več — nadaljuje člankar — poslušajmo, kaj pravi o naših Italijanih George Serviers. Omenjeni francoski pisatelj pravi: „Italija aspirira na Trentin, Jadransko Primorje, Trst in Dalmacijo sklicevaje se na princip narodnosti. A nič ni manje dokazano, nego enakost plemen. V resnici niso to Italijani, ki prebivajo v Južnem Tirolu, v dolini Suzana, L'Ampezzo in v Primorju. Zahteve Italije ki niso bolj opravičene, nego bi bile n. pr. one Belgije, na nekatere severu^rrancoske kantone, v katere so se izselili belgijski delaci in ostali tam Italijansko prebivalstvo je nastanjeno samo ob obali Jadranskega Primorja, obdano okoli in okoli od Slovencev in Srbo-Hrvatov, ki štejejo v Dalmaciji 96 odstot. prebivalstva. A tudi v Trstu, kjer je 100.000 Italijanov, more tujec videti nesmiseljnost njihovih zahtev, čim je sel v železniški vlak, ki ga vozi proti višinam Opčine. Na vseh postajah, kjer se ustavlja vlak, se vidi imena slovenskih vasi. To 1—4 kilometre od vrat in komaj 100 milj (?!) od Italije". (čitatetj naj ne pozabi, da je to čitat francoskega pisca!) Profesor Maksimiljan Claar, ki je znan pisatelj Italijanov, pa je objavil v mesečniku „L' Italia ali' Estero", članek, v katerem svari Italijane, naj ne vstrajajo pri svoji zahtevi]: „Trieste o nulla". „Nihče ne taji — tako pravi omenjeni profesor — da je večina prebivalstva v Trstu italijanske narodnosti, ravnotako res pa je, da italijanski narodni element nima več absolutne večine v tem mestu. Na volitvah 1907 so dobili Italijani 7712, socijalisti 7999, Slovenci 3670 in krščanski socijalci 1958 glasov. Vsi kraji v okolici pa so imeli čisto slovenske večine". v - Člankar v „Danzers-Armee-Zeitung* pravi dalje, da Avstrija ni dolžna Italijanom nikake hvale in je tudi ustanovitev fakultete iz razlogov priznanja — odkrit nesmisel. Sentimentalnost da je sicer lepa stvar stvareh ljubezni med možem in ženo, med materjo in otrokom, v politiki pa vinjenost napravlja moža le nesmrtno smešnega. V izgled, kako izvajajo Italijani 20. stoletja enakopravnost in hvaležnost in kako izgleda ono jagnje, ki toži vedno o na-silstvu, navaja člankar okrožnico, datirano z dne 20. maja 1909, ki jo je izdala kraljeva italijanska vlada na 64 županov piemonte-Ških okrajev Gressoney, Chattillon, Courmayur in Valtouranch in v kateri poživlja vlada župane, da se morejo v bodoče v uradnem občevanju posluževati le italijanščine mesto čila njegovega nečaka. Ko jo je Hanibal pred tremi ali štirimi leti zazrl kakor gospo, bila sta oba že tako umirjena, da se jej ni mogel on pokloniti z nekolikimi kom* plimenti, a ona da ga je zamogla poslušati kakor kogarkoli. Seveda dolgo se ni vstavljal v Pazarincih nikoli. Pred poltretjim letom se je vrnil v Afriko na omiljeni mu lov na leve. Njemu je bilo kakor da ga je jačila kri one najaristokratičneje zveri. Vračal se je iz Afrike šele v jeseni o priliki, ko je Jurkica potovala ž njim. Medtem, ko je Smiljanič pripovedoval Jurkici Hanibalove dogodke, so v dvorani že dolgo plesali. Bila sta tu v tretji ali četrti sobi od dvorane. Tik je bila soba za buffet; v tej je imel v krogu domače gospode glavno besedo Rupreht, — ki je venomer tolmačil po kakem redu naj se jedo Sacherjeve specijalitete, a pri tem so praznili buteljke jedno za drugo. A kolikor tudi so se zanimali za jed in pijačo, vendar so motrili tako Jurkico, kakor tudi Smiljaniča, ter izbijali svoje šale. Ah, — njih je ona srečna mladost, v onem tihem kotiču, zelo jezila, omrazila se jim, a zavidali so jo. (Pride še.) Stran II > EDINOST« H. 154. V Trata, dne 5. junija 1910. francosščine, ki je bila tam v navadi že stoletja! Oankar prihaja konečno do zaključka, da bi bila velika pogreška, ako bi italijansko pravno fakulteto ustanovili v Trstu, a da bi tudi taka fakulteta v Tridentu ali Ro-veretu imela komaj sto slušateljev. Člankar zahteva končno, da se morajo tudi italijanske srednje šole polagoma mak-niti in nadomestiti v Trentinu z nemškimi, a v Istri s slovanskimi. Italijanski dijaki se s pehanjem Mamellijeve, Garibaldijeve in Oberdankove himne že več let postavljajo izven mej države. Zato bi bilo neumno, ako bi jim še dolgo šli na roko. In če nam bodo bratje iz kraljevstva zopet prihajali s svojimi tožbami, odgovoriti jim hočemo z besedami gospoda Caste-linija, ki je opravičeval tlačenje francostva po gospodu Giolittiju : „Compiamo questo sforzo doloroso di modificazione linguistica, doloroso — lo confesso io stesso — ma neccessario per 1' integrita nazionale. E, se riusciremo a su-perare quest' ostacolo, non avremo soltanto „italianizzato" la valle d' Aosta, ma della dignita nazionale avremo elevato il presti-gio. E ci saremo preparati a difendere, sempre ove occorra, I' italianita minacciata*. * * * Prinesli smo glavne misli iz navedenega čianka v „D. A.-Z.*, s čemer pa seveda se ni rečeno, da bi se mi strinjali z vsemi izvajanji ; a prinesli smo ta posnetek kot v nov dokaz, da Italijani, ako ostanejo na poti, po kateri so hodili dosedaj, dobe prav gotovo — nulla. XXIV. občni zbor moške Cir.-Metodove podružnice v Trstu. Minuli torek se je vršil 24. občni zbor naše tržaške CM. podružnice v gorenjih restavracijskih prostorih „Narodnega doma". Udeležba je bila prav častna. Predsednik dr. A b r a m Jos. je otvoril občni zbor ter podal kratek splošen pregled društvenega delovanja. Spominjal se je tudi večjega dobrotnika družbe sv. C. M. blago-pokojnega K o t n i k a 1 Na to je podal besedo tajniku. Tajnik E n g e 1 m a n Vinko je omenjal v začetku poročila konstituiranje odbora, notranjega poslovanja tega, odborovih sej i. t. d. — Potem je nadaljeval: Z današnjim dnem zaključujemo 24. upravno leto naše podružnice. Nismo sicer največja podružnica, a smo ena izmed najstarejših ; poleg tega pa smo lahko ponosni na to, da smo glede prispevkov glavnemu vodstvu zavzemali na 3 skupščinah prvo mesto. To dejstvo je bodrilo naš odbor, da se je po svojih skromnih močeh potrudil, da ostane na isti višini tudi v minolem letu. V koliko smo dosegli ta svoj namen, blagovolite soditi Vi, cenjeni zborovalci, in sodi naj tudi glavna skupščina! A ne samo nabiranje darov, še nekaj večjega spada v naš delokrog, t. j. uprava družbenih šol v Trstu. V tem oziru imamo zabeležiti lep napredek, Kakor Vam je še znano z lanskega rednega občnega zbora, izposlovali smo, da se je tudi v sredi mesta otvorilo 2 razreda ljudske šole. — To pa seveda ni ustrezalo našim krajevnim razmeram. Zato smo naprosili osrednje vodstvo, naj ustanovi na Acquedottu posebno dekliško šolo. Vodsuo je ustreglo tej želji ter ustanovilo šolo, ki šteje danes 3 razrede, a se vsako leto primerno razširi, tako, da bomo imeli tudi sredi mesta 8-razredno dekliško šolo. Naša podružnica preskrbuje vedno ves potrebni inventar, a šolske prostore nam prepušča si. Trgovsko-obrtna zadruga. — Statistične podatke o obisku te Šole podajam na drugem mestu. Št. Jakobska šola je sedaj premajhna. Zato je bilo treba otvoriti na dekliški šoli VI. razred, za I. in II. razred pa dve para-lelki. Na deški Šoli so ostali stari razredi, ker se nikakor ni moglo dobiti še ene Šolske sobe. Sedanje stanje šolskih otrok je sledeče: Sv. Jakob : Deška šola: Dekliška šola: I. a 50 učencev I. a 52 učenk I. b 54 „ I. b 46 „ U. a 55 H. a 50 „ H. b 40 „ II. b 47 „ III. 99 „ III. 67 „ IV. 67 „ IV. 77 „ V. 48 V. 53 "413" učencev vi. _65_ l 507 učenk Acquedotto: Deška šola : Dekliška šola: L 59 učencev L 57 učenk II. _46_ , n. 51 . 105 učencev HI. 46 „ 154 učenk Torej okolo 1200 otrok poseča naše družbine Šole. Kaj bi bilo z večino teh otrok, ako bi ne Imeli slov. šole?! Izginili bi iz naših vrst ter postali bi janičarji. Odbor je polagal posebno važnost na pridobivanje članov. Teh imamo: pokroviteljev 15, ustanovnikov 47, letnikov 159, skupaj 221. K boljšemu gmotnemu stanju pa so nam pripomogli naši rodoljubi tudi s tem, da so ob posebnih prilikah zbirala za našo podružnico posebne darove. Najsrčneja zahvala! Kakor vsako leto, je odbor tudi letos o priliki godu slovanskih blagovestnikov razposlal znanim osebam prošnjo za C. M. dar. Pozivu se jih je mnogo odzvalo, a podružnici je doneslo precejšnjo svoto. Letos smo prvikrat apelirali na naše rojake, da so se ob novem letu odkupili z malim darom od novoletnih voščil. S tem smo dobili znaten vir novih dohodkov. Vrla naša mladina nam je tudi letos priskočila na pomoč s svojo običajno pred-pustno veselico, katere čisti dobiček je presegal onega v minolem letu. Čast in priznanje ! Med temi veselimi pojavi omenjati moram tudi nekaj, česar ni pričakoval brat od brata. Dne 7. 2. t. 1. je neki v Ljubljani izhajajoč in slovensko pisan list neopravičeno napadel našo družbo in nje podružnice. Naš odbor je hotel prirediti poseben protesten shod, ker se je pa doznalo, da to priredi g. Luka Svetec, ustanovitelj CMD, se je ta namen opustil; pač pa se je razvila živahna agitacija za zbiranje darov v znak protesta. Dalje je odbor radi tega sklenil, da bo povspeševal ustanavljanje novih podružnic. In tako so se z našim delovanjem ustanovile podružnice v Bazovici, Padričah Sv. Križu, Sv. M. M., Kozini, Opčinah. V kratkem se pa še ustanovi na Prošeku. Letos praznuje naša podruž. 25-letnico svojega obstanka. V spomin na to slavje zgradi nam Slovencem lepo šolsko poslopje, kakoršnjega pogrešamo že dolgo časa. Da povspešimo to zgradbo, je naš odbor prosil nekatere gg., da vstopijo v stavbeni odsek, ki bi dajal osrednjemu odboru informacije itd. — Vsi gg. so se drage volje odzvali temu vabilu, za kar jim izrekam iskreno zahvalo. V tem stavbnem odseku so torej poleg odbornikov podružnice še sledeči gg.: dr. Rybaf, dr. Gregorin, inženirja Costaperaria in Skabrne, zdravnik dr. Just Pertot. Osrednji odbor je tem gospodom predložil škico, katero se je natančno pregledalo in potem vrnilo vodstvu z raznimi popravki. Kakor sem že omenil, praznuje letos družba svojo 25-letnico. Naš odbor je mnenja, naj bi bil dan 3. julija res prava manifestacija tržaških Slovencev v Ljubljani. 23 let že vzdržuje družba našo šolo. Vzgojil se je že lep naraščaj. Zato bomo pač poskrbeli, da pohitimo v našo metropolo v najčastnejem številu. Na veliki veselici, ki se bo vršila tisti dan, bodo sodelovale naše dame, a tudi naša podružnica ne zaostane. Želim samo, da bi novoizvoljeni odbor nadaljeval z izvajanjem teh načrtov, da pridemo res do častnega nastopa. Prihajam k zaključku kratkega poročila. Manjka mi primernih besed, da bi se zahvalil v dostojni obliki našim požrtvovalnim rojakom za njih delo in podpiranje. Prosim vse, naj bodo tudi v nadalje naklonjeni naši podružnici. Posebno priznanje in zahvalo pa naj blagovoli sprejeti cenj. uredništvo našega lista „Edinosti", ki nas je tako vsestransko podpiralo z objavami društvenih vesti in» izkazi darov. Gg. v uredništvu naj bodo uveijeni, da so nam s temi uslugami mnogo pripomogli do gmotnega in materijalnega vspeha. Tajnik je zaključil svoje poročilo s pozivom na še velikodušneje podpiranje podružnice. — (Zvršetek pride). Dnevne novice. Odlikovanje dveh slovanskih profesorjev. Z Dunaja poročajo, da bosta razun profesorja drž. prava dr. Antona Mengerja odlikovana z najvišjim odlikovanjem tudi dva slovanska profesorja, in sicer dr. Ott, profesor na češki univerzi v Pragi in Soko-lovski, profesor zgodovine umetnosti na umetniški akademiji v Krakovu. Na čeSki univerzi v Pragi je bilo v letošnjem letnem semestru vpisanih 3878 slušateljev; od teh 1813 na pravni, 1525 na medicinski, 1374 na filozofski in samo 127 na teološki fakulteti. Jezikovno vprašanje v Avstriji. — Parlamentarna komisija češkega kluba je sklenila z vsemi proti glasovom čeških radikalcev, da stopi v pogajanja toliko glede formalne, kolikor tudi meritorne strani predloga Češkega agrarca Bukvaja, naj bi se jezikovno vprašanje rešilo s pomočjo okvirnega zakona za vso Avstrijo. V to svrho se v prihodnjih dneh sestanejo načelniki klubov in pripravijo gotove predloge za parlamentarno komisijo češkega Svaza. — Češki socijalni demokratje vlože poseben predlog. SploSni avstrijski katoliški shod, ki se je imel vršiti meseca septembra v Ino-mostu, je odpovedan. Vzrok leži v političnih razmerah na Tirolskem, kjer si hudo naspro-tujeti krščansko-socijalna in staro-konser-vativna stranka. Protestanti — razburjeni proti papežu. Med nemškimi protestanti je zavladalo veliko razburjenje, ker je papež izdal encikliko, v kateri proslavlja sv. Karola Boromejskega kakor boritelja proti protestantizmu. Ves nemški liberalni in protestan-tovski tisk protestira proti temu. „KOI. Ztg.* n. pr. piše: „Dokler zahteva sv. Stolica od ostalih veroizpovedanj spoštovanja in obzirnosti napram katoliški veri, dotlej ona ne bi smela na tak brezobziren in nelep način napadati druga verstva. Protestanti vsega sveta si zapomnijo ta „najnovejši napad sv. Stolice*. Poročnik Levicki je bil pred vojnim sodiščem v Pragi obsojen na sedem let trdnjavskega zapora, ker je bil obdolžen, da je pisal v budjevniški narodno-soci-jalni list o razmerah pri svojem polku. Domače vesti. Seja pol. dr. „Edinost" bo jutri, v ponedeljek, dne 6. junija ob 3 pop. v prostorih „Slovanske čitalnice". Vabljeni so vsi odborniki in namet- niki. Zavarovalnica proti nezgodam in deželni jeziki. Opozarjamo še enkrat da sta v tukajšnji zavarovalnici zoper nezgode razpisani dve uradniški mesti. In sicer za praktikanta in za računskega uradnika. Prošnje z običajnimi dokazili je vložiti do 8. t. m. pri vodstvu zavarovalnice v ul. Valdirivo št. 42. Kakor že običajno pri tej zavarovalnici je tudi razpis teh dveh mest razglašen v — „Piccolu". Pač z očividno željo, da bi le „Piccolovci" prosili in da bi ta zavod tudi nadalje ostal izključna domena Italijanov! Posledica tej stari praksi je, da ni slovenskih prosilcev, da-si se delokrog zavarovalnice razteza na izključno, oziroma pretežno slov. pokrajine: Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo. Z druge strani pa je gospodom omogočeno, da se izgovaijajo, da slovenskih prosilcev ni! Tako se srečno izogibljejo težki jim izberi med dobro kvalificiranimi slovenskimi in slabo kvalificiranimi italijanskimi prosilci. Tako se redno dogaja. Imenovani so navadno ljudje, ki znajo le laški, ali — k večemu — tudi nemško. Ob taki metodi si eventuvelni slovenski reflektanti niti ne upajo ulagati prošnje, ker vedo, da bo trud zastonj. Tudi za drugikrat sta bila imenovana dva Italijana, ki nista znala niti besedice, ne slovenski, ne hrvatski, in ki gotovo — tudi danes ne znata nič več, da-si se je govorilo, da sta le provizorično vspre-jeta, dokler se ne naučita deželnih jezikov. Te razmere, ki gotovo le slabo vplivajo na splošno poslovanje tega važnega socijalnega zavoda, se ne {spremene dotlej, dokler ne bodo naše pokrajine ob volitvah vršile svojo dolžnost. Predavanje dr. Iv. Merharja, ki se je vršilo dne 2. junija v trž. učit. društvu, je poslušalce nad vse iznenadilo, toliko po svoji vsebini, kolikor po načinu podavanja, ki je bilo nad vsako pričakovanje izborno v tonu in logičnem izvajanju. V krasnem, rekel bi, iz enega kosa izklesanem uvodu je podal odlični predavatelj jasen preg ed raznih strok umetnosti, jih definiral ter ob enem tudi pokazal z drastičnimi izgledi, kakšnih sredstev se razne umetnosti poslužujejo, da dosezajo svoj cilj, ki je: vplivati na naše čustvovanje. Prešel je potem na poezijo v obče, ki je lastnost vsake umetnosti, potem pa posebej na pesništvo. Govoril je o jeziku, ki je edino konkretno sredstvo, ki se ga more pesništvo posluževati, da potom naših Čutil vpliva na našo dušo. Prešel je na to na pesniški jezik, metriko in drugo. Slednjič je podal v markantnih potezah pregled slov. pesništva. Pri tem se je ustavil posebno pri naši „moderni" in v prvi vrsti pri pesniku Zupančiču. Konečno se je mimogrede dotaknil še umetniške vzgoje naše mladine. Koncem zanimivega predavanja, zasoljenega često z dobrim dovtipom, je poslušalstvo z burnim ploskanjem izražalo svoje zadovoljstvo. Sploh je bilo to predavanje užitek prve vrste, in le želeti je, da bi se ponovilo o svojem času v širšem krogu. Odbor ženske podružnice CMD. je začel razpošiljati vsem podružuicam na Primorskem ln raznim društvom okrožnice za veliko Ciril-Metodovo slavnost dne 3. julija v Ljubljani. Ker gre tu za naš primorski pavilijon, treba ga napolniti z vsem. Zato pa naj podružnice gredo na delo, ker čas je kratek. Ostala društva pa prosimo, naj agjtirajo povsod in vedno med svojimi členi, da skupno pokažemo, kaj zmoremo mi Primorci! Pokažimo, kako smo edini, ko gre za našo ljubljeno šolsko družbo! Torej vsi na delo za proslavo 25 letnice Ciril-Metodove družbe! Odbor. Kolki za dijaški podporni sklad. — Slov. akad. društvo „Ilirija" v Pragi naznanja vsem akad. društvom, da se je cena kolkom za dijaški podporni sklad znižala od štirih na dve kroni za 1000 komadov. Masarjkova Številka „Omladine". — Izšla je skupno 1. in 2. Številka „Omladine", glasilo narodno - radikalnega dijaštva, posvečena češkemu vseučiliškemu profesorju in učenjaku T. g. Masaryku, ki je letos praznoval Šestdesetletnico rojstva. Vsebina te Številke je zelo zanimiva in obsega sledeče članke: Radovan Krivic: Jubilej. — Dr. Ivan Lah: Masaryk in aarodnostaa filozofija. — Dr. Ivan Lah: Konkretna logika. — Dr. Bogomil Vošnjak: Masaryk socijolog in Slovan. — Radovan Krivic: Življenjski nagovori prof. T. G. Masaryka. — Aforizmi. — Masarykovi najglavnejši spisi. — Vsem onim, ki se zanimajo za nauke velikega slovanskega humanista Masaryka. to Številko priporočamo. Pridejana je tudi dobro vspela umetniška slika Masarykova. Naroča se pri upravništvu „Omladine- v Ljubljani. Cena 1 K. Iz Barkovelj. Med zavedne vasi naše okolice smemo gotovo prištevati tudi Bar-kovlje, ki so zadobile v zadnjih letih ime „Tržaška Opatija". Vkljub temu, da imajo v Barkovljah svoj sedež nekatera neslovenska športna društva, ki prirerajo svoje „re-gatte", za temi tržaška kolesarska društva raznovrstne dirke, in vkljub temu, da so nastanjeni v Barkovljah mnogoštevilni kopa-liščniki ln letoviščarji, ni bila do danes še omajena narodnost naših Barkovljanov. Za to pa se imamo zahvaliti raznim gospodarskim in narodnim društvom, med katere se sme po vsej pravici prištevati tudi pevsko društvo „Adrija", ki deluje za narodno stvar v Barkovljah že dolgih 22 let. Isto prireja tu pa tam pevske zabave po narodnih gostilnah, kjer doni naša slovenska pesem. Isto zbira pod svoje okrilje četo zavednih mladeničev, ki so nam porok bodoče narodne zavednosti. Danes priredi to društvo svojo 100 veselico in pričakovati je, da jo Tržačani v obilnem številu obiščejo ter s tem podprejo društvo, ki misli še dolgo delovati v prid slovenske stvari na tržaškem ozemlju. Veselica skupine svobodne luke N. D. O. v Rojanu. Kakor že javljeno, se vrši danes popoludne v Rojanu v „Konsumnem društvu" v Rojanu vrtna veselica s plesom našega zavednega delavstva iz svobodne luke. Za pevske točke bosta skrbeli pevski društvi „Kolo" iz Trsta in „Zarja" iz Ro-jana. Prvo imenovano društvo bo izvajalo 2 možka zbora, med temi Kocjančičev „Venec narodnih pesmi", drugo imenovano društvo nastopi s 4 ženskimi zbori. K plesu in med posamičnimi točkami vsporeda bo svirala sv.-ivanska godba. Veselica se prične točno ob 5. uri popoludne, ker ob 7. uri prične ples, ki bo trajal do 11. ure zvečer. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Tem potom se naznanja slavnemu slovenskemu občinstvu mesta in okolice, da se posebna vabila niso razposlala, radi tega so uljudno vabljeni vsi Slovenci, da se udeleže omenjene veselice. To pa še posebno z ozirom na dobrodelni namen veselice. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca aprila leta 1910. sledeči promet i. s. Dohodki A) redni dohodki. 1) Prispevki iz nabiralnikov 1.156 K 23 2) Prispevki podružnic i. s, Kranjsko . 1.272 K 60 Štajersko . 534 K 82 Koroško . 137 K 05 Primorsko . 485 K 49 Skupaj 2.429 K 96 3) Razni prispevki in s. darila, skupilo za druž. blago itd. 4.394 K 24 skupaj...... 7.980 K 43 2) izredni dohodki Prispevki za obrambeni sklad 4410 K 72 skupaj . . • 12391 K 15 Izdatki. A) redni: rem. uči. osobju, razni rač., najem, od šolsk. prostorov itd. 13.789 K 47 B) izredni izdatki naložitev na glavnico, oziroma obrambeni sklad 4.137 K 72 Skupaj 17.927 K 19 Torej primanjkljaja 5.536 K 04 Tržaška mala kronika. Nagla smrt. Josip Jug, star 24 let, iz Hrvatske, je s parnikom dospel iz Argen-tinije. Včeraj zjutraj je hotel odpotovati v svojo domovino. Ko je na južnem kolodvoru kupoval vozni listek, mu je prišk) slabo in se je zgrudil na tla. Prenesli so ga v bolnišnico, a izdahnil je že med potoma. Jug je bil že v III. štadiju jetike. — Sinoči ob 6. uri in pol je v ulici Massimo d' Azeglio prišlo slabo 62-1 etni Franici Lucano, nahajajoči se v mestni ubožnici. Tudi ona je izdahnila, preden so jo prinesli v mestno bolnišnico. Pri njej so našli hranilno knjižico za 580 K. — Postrešček št. 125, Josip Gustinčič, star 48 let, ki je imel svoj stai na vogalu trg. S. Caterina in Korza, je predvčerajšnjem zvečer od nekega gospoda USTREDNl BANKA ČESKYCH CDHDITFI CM PODRUŽNICA v TRBTT orUnl I LLtn : rnzzi isl romnouo i - TlQ£e na knjižice *lu9L PrtUlmrloie 4•///» TADIJE j KAVCIJE — MENJALNICA- V Tr^tu, 4. junija l91t. „EDINOST" fit 158. Stran 19 dobil nalog, da dostavi pismo v Rocolu. »Nemcev* pa je plačala kakor prvi mesečni Med potoma pa ga je zadela kap; spravili prispevek K 3*30. so ga v bolnišnico, kjer je umrl ob 2. uri j — Za škedenjsko podružnico družbe sv. zjutraj. i C. in M. se je nabralo o priliki birme Vlak proti vozu naloženem z oljem. K 4, tem je dodal g Žnidaršič iz Barko-Predvčerajšnjem ob 3. pop. je tovorni vlak^elj K 5. — Gospod Valentin Pižon je pn-št. 679, namenjen v Sv. Sabo, ko je pasiral j stopil k podružnici kakor ustanovmk m progo ob svetoandrejski cesti, trčil ob voz ki je bil naložen s sodi olja. Voz je prihajal čez tir iz stiskalnice vegetalnih olj. Vsled sunka sta dva soda šla narazen in olje se je razlilo po tleh. Voznik Ivan Zobec, star 35 let, iz Krškega je ostal nepoškodovan, en konj je bil lahko ranjen. Poneverjenje težaka. Jestvinčar gosp. Ivan Šircelj, ki ima štacuno v ul. S. Cata-rina št. 7, je predvečerajšnjem popoludne poveril nekemu težaku, ki ga je le poznal po vidu, naj mu gre na postajo po zaboj gnjatij, in mu je v to svrho izročil nakladni list in 15 Kron, da plača prevoznino. Ko ob 8. uri zvečer težaka še ni bilo nazaj, ga je Šircelj šel iskat in ga našel v neki gostilni v ul. Carradori, kjer je veselo popival s prijatelji. Trgovec je šel po redarja, ali težak jo je med tem popihnil. Ali iztaknili so ga "kmalu potem in aretirali. Pri njem so našli nakladni list in znesek K 5 90. K 4 41 je dal za prevoznico in K 4 69 je zapil v gostilni. Poslali so ga v ul. Tigor. 55-krat obsojen. Predsinočnjem je bil aretiran Ivan Steska, star 45 let, težak, jako znan gost v zaporih, ki je bil že nič manj nego ko 55-krat kaznovan, ker je na banku kavarne „Evropa Felice" dvignil zaboj, namenjen za drugo osebo. Loterijske številke, izžrebane dne 4 junija : Trst 27 6 4 50 47 Line 83 71 5 14 41 Društvene vesti. Danes vsi v Narodni dom v Bar-kovlje na veselico pevskega društva ^Adrija". Začetek ob 5 uri popoludne. Narodna gostilna v ulici S. Marco št. 1, pri Lovrencu (prej pri murvah) priredi danes pevsko zabavo, na kateri sodeluje tudi pevski zbor Bratovščine sv. Cirila in Metoda s svojim moškim in mešanim zborom. Začetek ob 5 30 pop. Slovensko delavsko konsumno in obrtnijsko društvo „Jadran" pri Sv. Jakobu ima danes ob 3. uri popoludne svoj občni zbor v lastnih prostorih v ul. Industria Št. 657, pri cerkvi. Pevsko društvo „Ilirija" vabi p. n. odbornike, namestnike in nadzornike k seji, ki je danes popoludne ob 4. uri v društvenih prostorih. Ker so na dnevnem redu zelo važe točke, naprošeni so vsi, da se iste gotovo udeleže. Odsek za skioptokon ima v torek, dne 7. t. m. zvečer ob 7. uri in tričetrt zelo važno sejo v prostorih „Slov. Čitalnica". Ker se ob 8. uri in pol vrši tam občni zbor Čitalnice, naprošeni so vsi člani odseka, da se točno udeleže seje. Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTI- — Madjarska operetna družba ponovi nocoj opereto „Grof Luksemburški".___ Književnost in umetnost „Dom in Svet" ima v svoji junije vi številki sledečo vsebino: 1. Delo in denar. Povest. Spisal dr. Fr. Detela. (Dalje). 2. Ob reki deroči. .. Zložil G. Koritnik. 3. Komisarjeva hči. Zgodovinska povest. Spisala Lea Fatur. (Dalje) 4. Mizantrup. Zložil Leopold Turšič. 5. Pesem iz samote. Zložil Alojzij Remec. 6. Anton Erjavec. — Spominski list. Spisal Franc Bregar. 7. Jutranja. Zložil Silvin Sardenko. 8. O naših zgodo-vinsko-umetniških spominkih. Spisal konser-vator ces. svetnik Ivan Franke. (Dalje). 9. Čez devet pomladi. Zložil Silvin Sardenko. 10. Olimpske igre nekdaj in sedaj. Spisal dr. Vinko Šarbon. (Dalje). 11. V deželi polnočnega solnca. Potopisoi spomini. — Napisal dr Ivan Knifi. (Dalje). 12. La Divina Commedia. Prevel in razložil dr. Jos. Debevec. (Dalje). 13. Književnost. (Razne kritike, med njimi tudi kritika najnovejše Cankarjeve knjige „Bela krizantema"). — 14. Glasba. 15. To in ono. 16. Slike. To številko krasi več ilustracij. Albanija in Albanci. Spisal Niko Ninič. Te dni je izšla pod gornjim naslovom brošurica, ki bo z ozirom na boje, ki se bijejo še vedno v Albaniji, gotovo vsakega zanimala. Brošurica se dobi v Trstu v Slovanski knjigarni g. J. Gorenjca in po vseh drugih slovenskih knjigarnah. Brošurica stane 20 stotink. DAR OVL — Za C. M. družbo prispeva K 2 — 1. tedenski prispevek skupine solzarjev. — Denar hrani uprava. — 1. in 2. tedenski prispevek novih členov skupine „Drobtinarjev" za gradnjo nove družbine šole pri Sv. Jakobu K 1 — Denar hrani dr. Wilfan. — Za stavbo slovenske šole je plačal 4. mesečni prispevek dr. Rybar K 3, skupina plačal K 20. Mar. d+t. organizacija. Tovariši delavci mesta in okolice! Kakor naznanjamo na drugem mestu, se vrši danes, v nedeljo, dne 5. t. m. izredni občni zbor N. D. O. Iz dnevnega reda je razvidno, da bo ob tej priliki razgovora o velevažnih stvareh, ki so največjega pomena za nadaljno delovanje N. D. O. in ravno tako tudi za delavstvo, učlanjeno v njej. Dnevni red je obširen, treba bo torej resne in trezne razprave, ako se hočejo rešiti vse točke. Zato se je tudi nastavil začetek na 8. uro zjutraj. Tovariši delavci, člani N. D. O., udeležite se torej tega občnega zbora točno in v čim največjem številu, saj gre tu le za vašo korist. Nekaj stvari morda ne bo ravno preveč zanimivih ; ali kaj, potrebne so, silno potrebne, in se ne da nikakor odlašati več ž njihovo uvedbo. Da pa bodo sklepi občnega zbora imeli čim največji ugled, je pa treba, da je na občnem zboru res zastopana velika večina učlanjenega delavstva. Zlasti pa prosimo članstvo, da na občnem zboru brez pridržka izrazi svoje mnenje, da ne bo potem morda očitanj, zakaj se ni stvar uredila tako ali tako, temveč drugače. Komur je za prospeh skupne stvari, bo govoril, kedar je čas in kraj zato, ne pa da bi tedaj molčal, pozneje pa zahrbtno roval proti N. D. O. Ponavljamo pa še enkrat: Tovariši delavci, člani N. D. O., vsi na izredni občni zbor, točno in polno-številuo! Odbor N. D. O. Vesti iz Goriške. Kolesarsko društvo „Danica" v Gorici naznanja, da se je dosedaj priglasilo za slovansko cestno dirko in veliko športno slavnost, ki bo v nedeljo 12. t. m. 19 dirkačev in sicer 6 za dirko Ajdovščina-Gorica, 6 za dirko Miren-Gorica in 7 za polževo dirko. Število dirkačev se gotovo podvoji do zaključka prijav, dne 11. junija ob 9. uri zvečer. Gospode dirkače se obvešča, da morajo biti pol ure pred odhodom pri startu v Ajdovščini kakor tudi v Mirnu. Za dirkači odide avtomobil/ kjer bo preskrbljena zdravniška pomoč. Do sedaj je priglasilo 18 raznih društev svoj korporativen prihod, naproša se še za nadaljno priglasitev cenjenih društev. Iz komenske občine. — V nas se je te dni širila senzačna vest, da je komenski mesar Ž. na skrivnem zaklal bolno kravo in v mesnici to meso prodal svojim odjemalcem. — To so doznali orožniki in prijavili županstvu in c. kr. okraj, glavarstvu v Sežani. Občinski zdravnik dr. Reja je bil prepovedal mesarju Ž. kravo ubiti in meso razprodati, pa mesar jo je vseeno zaklal in meso razprodal. — Doznalo se je iz gotovega vira, da je bila krava „tuberkulozna". Čim so odjemalci izvedeli, da je prodajal meso tuberkulozne krave, so se seveda začeli izogibati njegove mesnice. — Upamo, da bode c. kr. okrajno glavarstvo glede tega slučaja strogo postopalo, kajti, ako se bo prodajalo meso bolnih goved, preti nevarnost zastrupijenja v občini. Sploh smo menenja, da naj se dovoljujejo koncesije za mesarsko obrt takim ljudem, ki so gmotno dobro podprti, in ne takim, ki nimajo s čim trgovati in so vedno v denarni stiski za vsako živinče, ki je imajo kupiti. Kdor je dobro gmotno podprt, ne bo iskal dobička pri bolni govedi, ampak kupoval bo zdravo živino in prodajal zdravo in pošteno meso. Pravijo da bo vojna. Ne, vojne ne bo, ampak veselica bo danes v nedeljo v Ročinju. Društvo „Sloga" priredi nam velik užitek. Veseloigra „v Ljubljano jo dajmo" je polna humorja. Opereta „Dijakova zarubi-tev", spremljana s klavirjem je v zelo do- DaJje na X. strani. Svoji k svojim I | fj j Svoji k svojim ! ^^ Križmančič & Breščak ulica Nuova 37 - TRST - ulica Nuova 37 Največja slovenska manufakturna trgovina v Trstu. — PERILO — Ogromni izbor v*akovr. platna in kotontne za nami«. 1p post, opraro. — NOVI DOHODI — PerkaloT, Batlstov, Zeflrjer, Panama, in voin. bJapa zažensk. obleke. N ® © " O O — >SAKOVRSTNO — žensko oseba* perilo, kakor n. pr. srajce, spod, krila, »p. h!uČe Itd. — NOVI DOHODI — Blaga voin. za moške obieke, krajce ovratnike zmestnice In :: kravate. Cene brez konkurence 1 — VELIKA IZ BERA — volne, žime, perja za pernice, sploh vae. kar spada za posteljno opravo. Cene brez konkurence 1 VELIKANSKA IZBERA drobnih predmetov, kakor vfženin, čipk, pajčolanov, trakov, gumb in raznovrstnih okraskov za obleke, kakor tudi razne baržune in svile za obleke, in okrašenje oblek. BLAGO, KATERO NI PO VOLJI SE TAKOJ ZAMENJA. Vse Sokolske potrebščine. Narodni trakovi. IT VELIKI DOHODI ZA. LETNO SEZONO JOSIP SPEHAR TRST, ulica S. Caterina Štev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z veliko izbero tUT Zadnjih flOVCSti Za LETNO SBZOOO po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA. Zaloga moškega suknenegs blaga. Izbera srajc, ovratnikov, ovratpic, zapestnic itd. — Na željo se pošiljajo uzorci Jzborne so Pekatete, to se priznava, a le tedaj, ako so pravilno pripravljene. Naroči si vsaka kuharica in gospodinja kuharsko knjigo, ki jo vdobi zastonj pri Prvi kranjski tovarni testenin v Ilirski Bistrici. l ^snr- Mitu iml'i: „SIDRO" f' f A: IMiufiiii^SpsiCiCenip^ £ nadomestek u pi p »pioSno priznano Irakcr najizvrstnej« bola-3§ blaiujoče euaeilo pri preMajenju itd. — Oena I 80 stot., K 140 fa K 2; dobiva «• ▼ vtth iefcurr.fib. Pri nakupovanja tega povsod pri-V {iuh'jfceiga domaČega »reditva naj je tal j? U te orpnslce ateklsnice ▼ ikatljah s nal* -j $ *aifttnn znamko: „HIDRO" potem jt kape i j valeč gotovo prejel originalni tedsltk. — - -j | Elchter-a lekarna pri Zlstem levi | g- , | j SLUUBEriNA TIUCA Kav < (not*) <■> Dnevno razpoftlljftnjo. H S? "T- ...-*» Dr. Al. Mortinelli Cesare Cosciancich kontes, tehniški zobozdravnik ordinira od 9.—1. in od 3.-6. Trst, Barriera vecchia 33, — fM II. nad. - Telefon 1708. bul BB Jt JL ]BE1 Struchel S Hentsch Trat, Piaisa Nuova —— vogal utica S. Caterina Najnovejši dohodi vseh novosti. Volneno blago svile za bluze in drobnarije. CENE BREZ KONKURENCE. 1=11-IE 3E 31=1 Skladišče kož vnk vrst Irae p fearvtM, vsafe vr* rumana la ima za tov^arj« In tiilltffr t 4» Javnieo gornjih ittov tevtjmr (teatjt). TaMK? koža traa la hhmm (Brtakaft). VftMfa kolje vrst« za barvano kvk torvftfte » m kraja Malo tovriak Mao to GIACOMO FRECMJM « S. A rt uro Modricky Preda Jaialoa manufaktirneg« b aga In dre*>nh are&aatav, Trat, aiioa Belvedere 32 Novi dohodi za pomladno sezono.. Perkal, zefir satin, beii in barvnati batist, Perilo na me er dvojne širokosti kakor tudi za rjuhe 156(100. Izbera mofikih in ženskih srajc, ovratnikov, zapestnic, vsakovrstnih ovratnic. Moderol, noa-ni robot, maje, trli*. — Mošii in otroškj slamniki, rokovice, n Tam dobite Moške obleke ... cd Kron 13 do 56 Obleke za dečke . od Kron 6 do 30 Otroške obleke . . od Kron 2 do 20 Velik izbor bls.-'a iz inozemstva in iz domačih tovara. Velika zoJ.oga srajc, hlač In dzugih preciaicto v za. uel-vco. Sprejemaj«; se r aročfce s>o meri. ALLA C HA' Di FRiLSFE Trst, ulita fc Csiilasoi štev. 49 (crej Terrente;. ase«—fr saa -aaat.ga. - ; [a filMr11 iz indijske trstike in izvrbovija Radi preselitve ja,ko znižana ceno. HEKRIE FBI, M Si lOU 22 I te - trst ■ali«a Squero nuovo št. 11. Mspis m šfs«M iM KUnisfšft ost pšettas mate ta Kmeti izšs&m — poznatega valjčnega milna — mam Mil-a v Krauju Brscj&vi: Aleks. R upnik — Trat. jklfcAS ^ CfO. Prra ?ra£&a reklamna is oprurnu tvoriica v Praffi j&j Bogato tovarniško skladišče reklamnih vrvic S za veaanje ptketov. — GLAVNO ZASTOPSTVO S SKLADIŠČEM UCtO HEYA, Trst m lusifor! 101 Tolefon St11 '70 V novem kinematografu črsi, vb fauz f\tt*h (zz sa^lstraha jtehčo, Srsi. Cd sobote 4. c;o torka 7. junija: I) Železnic* na Mant Blanc (po rosnici). 2) KARL V. (zgodovinska drama). 3) U juden tat (komične) •l?i#1jalist za sdravjccje karjih očes, dip o- miran rauoeelcik AmbulaL Corso 23, L Ozdravi takoj navadna i« zastarana kurja oč-eater jih izdere na naina^adnejSI način ::: brez Tsake botečme. Garantira ozdravljenje v meso rastočih nohtov. Reže »chte vaaKe debelosti. Na zahtevo prida tudi r.a dum immm a 0 ® T ;oani prilika! za poročence, kuhinjske posode, porcelanaste in steklene posode po zelo nizki ceni. Izbor predmetov za darove in TORBICE ZA TRG, - omladna ia noletoa sezona 1313 v u . Nuova 3b, Sicptind Vmns SIL „n , 7 ** Mi 112 Kos doiS 3'!0 m ■ 1 kos 7 kron z velikim popustkom. - VELIKA ZALOGA vsakovrstnega perila g8j[.$ za popolno moško j 1 kos 10 kron perkala, zefira, panama zadnje novosti, dežnikov, možkih in žen- fH: ! wpupumuiuuwiu i - - --- skih srajc, čevljev, nogovic črnih in v barvah, vsakovrstnih ovrat- glj i & obleko (j°piČ, nic od 1 krone dalje. — SUKNO, IZGOTOVLJENE OBLEKD ZA §jgjl£ hlače in ::: telov- MOSKE IN OTROKE vse se vdobi v gorenji manufaktur. trgovini §|f nik ... stane 'V V- n.s OTP ) 1 kos 12 kron I 1 kos 15 kron 1 kos 18 kron . s 11.IV ... aiauc , 1 kos 20 kroa Trst uitcs Nuava štev. 36, Trst, Sl^fiUND VAM0S, ||l ^ '! ! 1 ra7j)o§ii;a no tovarn, cenah Boliina n reelua ! 1 TRGOVINA S SUKNOM I Siegel - lmhof v Brnu. % Uzorei gratis in poStn. prosto, f^ Privatni kupsc i'«a 8 tem, da naioči blag© f.- nara-nost Li; torarn. moats., velik-j u]o i a j! dajo posebno n»r»TDO iveUoat. D«!ujrj» »ntl»fptićn« In odpravljajo »eprljeun dah U u«t. Okrtpija tadi w»ao 6»lju*t, at« luta oAibt. Prodaja se v s{*4«£?h Ukarnafc : SERRAVALO, Piana Cavana ; IANETTI, ria Ifnara. BIASOLKTTO, Tia Po^te-PanUtraMO, LEI-TENBUKG, »Ia S. GioTmnnl, VIELMBTTI Pi»«. delja lom, CREVATTO, ▼!» g, KOVI«, Piftua Ooldoni, KeCa: »FARMACIA ARCI PUCALE« PRODAM, C«rw> Satana: LEKARNA GKKGOR BRELLICH - ANTOITIAZZO MT po 2 Kroni buteljka. S>«tlja PASTE kron, 160 škatli« PRAHU kran 1.2« J. GALPERT trst, nI. Barrfera vecchla 13 Zaloga dosuaceja ia inozemskega sukna sa mosks obleke. POPOLNA 1ZBERA perila, volncnine, platna, maje, srajce, ovrat-«iki, zapestnice, kravate, perkal, batist, cefir, bombaž, vsakovrstne nogovice in žepne rute. POSEBNOSTI Zfl KROJAČE. Sprejemajo se naročila po meri. I i jI blago. — Stalno, ugodne csn*». — Tudi ; mftjbne naročbe He izvršijo takoj in tiolidao. torbario Nachtiaa!! Trst, uiica Nuova 41, Trst (Palača Salesa) je prevzel zastopništvo ve- ' LKE ŠVICARSKE URARNE tar umore radi toga prodajati :: vaačovrataa ure — po tovarnil cenah. r'otrobščlrj® zh. urarjo a« prodajo po najzmeraviiih cefluh OHl Omfoloinj 3 izobražena po .. Lom-... brossvi šoli, daja pojasnila o značaju in načrtih za iz&srazbo ©trak. - Sprejsma boljše sloje vsak! cUn, izvzemši nedelje in praznike «d 3 6. ure. - R0JAN. ŠKv RKUA S. PiETRO 34 (Vila, pritličjt). Ggfcree, poster*, 8®»nnfoo. za^v&ft, mais IĐ v kakertiaafceB vrste ustanu mrok?9 „fesurffail ettte&t« v M 9kfink §t & (tkmtel ton* Ored [e oćart o4 a ^ cte t2. h £ do », P« bm ta vtpraffRK t .TNkariH i&ostV F. P. Vidic & Comp. Ljubljana TOVARNA ZAREZANIH STPEŠN KOV i ponudi vsako poljubno množino patent, dvojno zarezani strešnik - zakrivač I poicvNO ohraco ia privMniin RNstavkom „sistem MatzoIa\ Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! Strešnik-;**krnrač se lahko pribije ali priveže na late. *N NNjtrpcžnefte kritje streh sedanjosti. Na žeijo oošljemo takoj in popis. spretni zastopniki se iščejo. V Trstu, dne 5. junija 1910 »EDINOST« Št. 154. Stran V Pogled v vesoljstvo. Aatronomlčne črtice ob prihodu Hal-leyevega kometa.) Priredil R. H. (Nadaljevanje). VI. Česa vsega nam ne bi znal povedati bledi mesec, zvesti spremljevalec našega planeta, on, ki že hodi milijonov let svojo mirno pot na nebu ? Videl je zemljo še kakor žarečo krogljo, ko je v njej še vse vrelo in ni bilo še ničesar trdega na njej; videl je, kako so nastali kontinenti in morje na zemeljski površini, videl je, kako je iz divjega kaosa vsklilo življenje v svojih tisočerih oblikah. Njegova srebrna svetloba je odsevala ob ogromnih ledenih masah, ki so v „ledeni dobi", ko je človek z robato kamenito sekiro hodil na lov, skoraj sam še žival, pokrivala severno Evropo in del srednje Evrope ; svetil je Egipčanom, ko so pred štirimi tisočletji zidali piramide, gleda sedaj doli na moderna velemesta, katerih električna svetloba otemneva mesečino, in bo — nekdaj še vedno obkroževal zemeljsko krogljo, ko bo ta že otrpnel svet brez vsakega življenja. Vse to bi nam lahko povedal mesec, ali še veliko več govori on onim, ki prou-čavajo njegove poteze: astronomom; on govori o bodočnosti zemlje, o koncu sveta. Naši moderni orjaški daljnogledi nam da-jajo jako natančno sliko o površini Lune. Saj se že predmet, ki ima 150 metrov v premeru, (kolikor je n. pr. velika skupina 10—15 hiš) vidi skozi teleskop natančno kakor pika na mesečevi površini. Seveda, saj je Luna naš sosed, od katerega nas ločuje le razdalje 384.400 kilometrov. V šestih mesecih bi prišli že tja z brzovlakom. Čuden nam svet odkrivajo tam daljnogledi, svet z ogromnimi okroglastimi gorami, sredi katerih se odpirajo ogromni kraterji, z globokimi prepadi, s širokimi planjavami in gorskimi vrhovi, svetlečimi se v solnčni svetlobi. Globoko notri v to razklano gorovje prodira naše oko; neki sve-čanosten mir leži nad tem kamenitim kaosom, ki je sedaj mrtev in pust in ki pa je bil vendar bržkone svoj čas tudi prepre-žen z zelenimi gozdovi, jezeri, morjem. Mi vemo, da je Luna na sebi temna kroglja kakor Zemlja in da je mesečina le odsev solnčne svetlobe. Ko stoji Luna ravno nasproti Solncu, je vsa stran Lune, ki je obrnjena proti nam, obsevana, tedaj imamo „polno luno". Že s prostim očesom je na „polni luni" spoznati one temne pege, v katerih si priprosto ljudstvo predstavlja „obraz" lune. Te pege so velike planjave. Svetle partije pa predstavljajo gorate okraje, izlasti lahko vidljive na južnem tečaju Lune. 5 teleskopom vidimo pa ogromno več, zlasti ob mlaju; ščip ni pripraven za tele-skopično opazovanje. „Mare", morja imenujejo astronomi one velike planjave na Luni. Tako nahajamo na mesečnih kartah zaznamovana imena „Mare Tranquillitatis" (Morje miru), „Mare Sereni-tatis" (Morje veselosti) itd. Gre pa tu zares za morje ? Ne! O vodi ni na mesečni površini ni duha ni sluha. Ali jako verojetno je, da so te ogromne planjave struge nekdanjih morij, prazni, osušeni kotli, v katerih so pred neštevilnimi milijoni let, ko je bil mesec še cvetoč svet kakor Zemlja, šumeli valovi. Jako zanimivi pa so oni nešte-vilni gorski kraterji na mesecu s svojo okroglasto obliko. Ali ni le kraterjev, tudi dolga gorovja nahajamo na Luni. Njih viso-čina sega do 5000 metrov; največji krater pa je celo 8870 metrov visok. Kako so nastali na Luni oni neštevilni kraterji, ki so skoraj vsi sestavljeni po isti šabloni, o tem si znanstveniki še vedno belijo glavo. Bržkone gre res za ugasnjene velikanske vulkane. Mesec nam obrača vedno isto stran, on se torej ne vrti okrog svoje osi. Dan na Luni je zato ravno tako dolg, kakor doba, ki jo rabi za obkroženje Zemlje, namreč 29 dni 12 ur in tričetrt, — astronomični mesec. Ker je mesec veliko manjši nego Zemlja — še le 49 luninih krogel bi tvorilo zemeljsko krogljo —, zato je tudi njegova privlačna sila veliko manjša. Telo, ki tehta na Zemlji 6 kilogramov, bi tehtalo na Luni le 1 kilogram. Nikakega ognja ne bi mogli zakuriti na mesecu, kajti tam ni nikakega zraka, nikakega kisika, ki bi hranil plamen. Radi tega je tudi mesec svet večne tišine; iz kanona bi lahko streljali tam, ne da bi nastal ni najmanjši ropot, kajti ni zraka, ki bi prinašal zvočne valove k našim ušesom. Solnce in zvezde ne žarijo na mesecu kakor pri nas, kjer zrak lomi in raztresa svetlobne žarke. Na črnem firmamentu Lune sije Solnce kakor ognjena kroglja brez nikake avreole in zvezde se svetijo poleg njega celo po dnevu. Vsak temni predmet, razsvetljen od žarečega telesa, dela za seboj senco in vsak nežareči predmet mora, ako je prišel v to senco, tudi otemneti. Ako je Luna stopila v senco Zemlje, tedaj nastaja mesečni mrk, in ako je prišla Zemlja v senco Lune, otemneva, ker se mesec postavlja med nas in solnce; tedaj imamo solnčni mrk. Ko imamo mlaj, stoji mesec med solncem in zemljo, večinoma pa stoji nekoliko nad ali pod solncem, tako, da nam ne zakriva solnca. To se godi le tedaj, kadar solnce, luna in zemlja tvorijo ravno črto. Ako bi kolobar, meseca in kolobar zemlje ležala ▼ isti planoti, pa bi luna za nas ob vsakem mlaju stopala pred solnce, in ščip bi vedno ste-' pal v zemljino senco. Solnčni in mesečni t mrk bi bila potem vsakomesečni prikazni.) Kolobar meseca tvori pa z onim zemlje kot. 5 stopinj, in zato nastajajo mrki le tedaj,' kadar se ta tri nebesna telesa nahajajo v. isti črti, kar je možno le v slučaju, da se mesec nahaja v onem „vozlu* svojega kolobarja, ki leži v planoti zemeljskega kolobarja. Zakaj pa nastajajo razne mesečne faze: mlaj, ščip, krajec? Ko stoji mesec med zemljo in solncem, tedaj je ves del, ki jej obrnjen proti nam, nerazsvetljen; imamo torej mlaj (novo luno) in mesec izhaja in zahaja istočasno s solncem. Naš trabant-nadaljuje svojo pot in se kmalu prikazuje na levo, torej vzhodno od solnca kakor ozek krajec ; že nam kaže del svoje razsvetljene polovice. Krajec narašča vsak dan; „luna rase" in kmalu imamo t. zv. prvi krajec, ko že vidimo mesec na pol razsvetljenega. Tedaj izhaja mesec 6 ur za solncem in zahaja 6 ur za njim. Luna se potem čim dalje oddaljuje od solnca; in, ko stoji ravno na nasprotni strani od solnca, tedaj je vsa nam obrnjena plošča lune razsvet-: ljena; imamo tedaj ščip ali polno luno in izhaja mesec takoj za solncem in zahaja takoj za njim. Potem mesec nadaljuje drugo polovico svojega kolobarja. Razsvetljeni del se čim dalje skrčuje, kmalu bo zadnji krajec ; mesec vzhaja 6 ur pred solncem in ravno toliko zahaja pred njim. Krajec postaja na to vedno manjši in slednjič stopa mesec zopet pred solnce ; imamo zopet mlaj. To se ponavlja vsakih 29 dni 12 ur in tri četrt, kajti toliko časa rabi mesec za svoj kolobar okolo zemlje. VI. Treba da vržemo še kratek pogled na planete, ki krožijo okolo solnca onkraj Zemlje. Naj bližji njen sosed je planet Mars, ki je skoraj 75 milijonov kilometrov bolj oddaljen od solnca, nego Zemlja. Ta četrti planet, ki ga vidimo marsikedaj na nebu kakor močno rudeče svetečo zvezdo, rabi za svojo pot okolo solnca 686 dni in je njegov dan le za 37 minut daljši nego naš. Mars je pač najzanimivejši izmed vseh bratov zemlje, kajti mnogo razlogov govori za to, da je na Marsu življenja. Vprašanje, ali je kako nebesno telo prebivališče živečih bitij ali ne, pravzaprav ni astronomično, raje filozofično, in vendar se stavi vedno taka vprašanja na astronome. Vsak človek, kateri je le površno pojmil sliko vesoljstva, ki jo moderno znanstvo izvaja iz svojih raziskovanj, bo brez drugega smatral za naravnost smešno domnevo, da bi bili vsi oni neštevilni milijoni nebesnih teles svetovi brez življenja, in da bi le Zemlja, ta podrejeni trabant našega solnca, edini nudil potrebne predpogoje za razvoj življenja. Po vsem tem, kar vemo, ni le mogoče, marveč celo v visoki meri verjetno, da je neizmerno prebivanih svetov razun našega. Drugo vprašanje je seveda: More li veda dokazati, da na tem ali onem svetu klije življenje ! To ne! Pač pa nam lahko pove astronom ali astrofisik, so-li na tem ali onem nebesnem telesu dani predpogoji za razvoj višjega organičnega življenja. Življenje ima neštevilo oblik. Je stvorov, ki žive v vodi, takih, ki žive v zraku, in takih, ki žive v zemlji. Je stvorov, ki uspevajo v ledeneh pokrajinah na tečajih, in takih ki uspevajo v najtoplejšem pesku puščave ali v vročih studencih in lužah. Ta bitja se najbolje počutijo ob solncu, druga zopet se ogibljajo solncu in se najpreje za-rivajo v zemljo. Če ne bi vedeli, skoraj ne bi verjeli, da eden in isti stvor, da so ljudje v stanu prenašati strašne mrazove v polarnih deželah in hude vročine v tropičnih. Prepovršno je torej soditi, da tu ali tam ne more biti življenja, ker je ali prevroče ali premrzlo, presvetlo ali pretemno, ker je zrak pre-redek ali pregost. Narava ima tisoč sredstev, da prilagodi organe svojih stvorov primerno zunanjim okolščinam. To predstavljajoč, vrnimo se k oni drugi zemlji, planetu Marsu, in poglejmo, kako naj izgleda to prebivališče naših kolegov ! Mars je mnogo manjši nego Zemlja; njegov premer znaša le okroglih 6700 km. nasproti onemu Zemlje, ki znaša okroglih 12.800 km. Lega kolobarjev obeh nebesnih teles, Zemlje in Marsa, provzročuje, da se Mars kedaj približuje na 57 milijonov kilometrov, a se oddaljuje od nas do 400 milijonov kilometrov. Kedar je nam najbližje in se nahaja ravno nasprotno od solnca, v opoziciji, ter ga vidimo celo noč visoko na nebu, tedaj je ta planet najbolj pripravljen za opazovanje. Ob takih „opozicijah" so daljnogledi astronomov vsega sveta naperjeni proti njemu, da raziskujejo tega zanimivega brata Zemlje, v katerem se zdi, da prebiva nam podobni človeški rod. Mars ima dva trabanta, dve drobni luni, Phobos in Deimos. Dva čudnh sveta: premer obeh znaša le približno eno miljo. Dober pešec bi torej na onih lunah napravil „pot okolo sveta" v štirih do petih urah. ' Ena teh lun je Marsu tako blizu, da pot od Marsa do nje ne znaša več, nego od nas do Amerike, in ista luna se suče tako hitro okolo svojega planeta, da večkrat tekom Marsovega dneva za isti kraj vzhaja in zahaja. Ako naperjamo močan daljnogled proti Marsu, bomo ob ugodni legi zapazili na njegovi zelenočrnkasti površini jako natančno sive oziroma sivozelene pege. Raziskovanja so dokazala, da gre tu za stalne oblike na Marsovi površini, dežele in morja. Tudi nevajeno oko bo takoj na tečajih opazilo svetlobele pege. Enkrat vidimo to pego na severnem, drugič na južnem tečaju, posledica spremembe letnjh časov na Marsu. Kajti one bele pege so mase ledu in snega, Po dolgem opazovanju bomo zapazili, kako ona pega postala manjša in manjša — led se taja —, dočim začenja pega na drugem tečaju, kjer je sedaj nastala zima. Tudi na drugi površini Marsa je videti tupatam kako malo belo pego, ki kmalu zgine, kakor je prišla. Zamel je sneg in se zopet stajal. Da ima Mars atmosfero, o tem ni dvoma, za nas bi pač bil oni zrak malce preredek. Tudi oblake in megle se je že opazilo na tem planetu. Največje čudo pa, ki nam kaže Marsov svet, so ona fina mreža ravnih črt, ki jo je prvič odkril slavni italijanski astronom Schiaparelli 1. 1877. Gre tu za stotine črt, ravnih, kakor da bi bil potegnene z ravnilom, ki se v dolgosti vec tisočih kilometrov raztezajo čez Marsovo površino in se tu navzajem režejo in križajo ter vežejo med seboj neke velike temne, peg^ ki jih smatramo za morja. Te črte so slavni „Marsovi kanaliu._ Sili VELIKA ZALOGA apnonoga karbida za 100: v kosih, »odčaki od I00 kg . . . K 3<-— „ 50 kg ... K 32.20 zrnati *L"/„ m\m od 100 ka . . . K 33 — . . „ „ „ „ 50 kg ... K 34.20 ] kflf. —s— Cista teže, embalaža zantoaj. proti takojšnjemu plačilu ali povzetju, — „FRANSO ZAL')GA TRST- PAOLO PATUIZI, TRST ulic« San Lazza.ro štev. 9 Širite EDINOST r' Slovenci in Slovani vseh dežel! Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano „Kil' Alpinista" STIflNO štev. 7. In vi. €ehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Čeh in govori vaš lepi ^ jezik. - Njegova trgovina ima vse potrebščine ^ za hribotazce in potovalce sploh. udani D. Rrnstein. Specijaliteta: usnjatl aredmetl kaker na primar: kovčegi, torbice Itd. poznane tovarne Franc Zelier na Dunaju. redmetl priuravni za darila. - Nepre* Kočljivi angleški clašći tvrdks 3ouq!.i-tof P. Frankenstein &. Sons. ■■DB9 ■MHP ——m—mBBoammumi iff» Vzorci na razpolago. Vzorci se pošiljajo na zahtevo franko. Novosti manufakturnega in modnega blaga e(lineL domače slovenske trgovine Hvančič & JCurinčič - gorica, gosposka ulica 11. Sukno, kamgarn, damsko blago, delen, batist, zefir, kambrik, kreton, platno, šifon, gradi, garniture, preproge, zavese, odeje, koci, dežniki, stezniki (moderci) svicarsko vezanje, čipke, srajce bele in barvane, ovratniki, ovratnice, naramnice, nogavice, rokavice, in vse potrebščine za šivilje in krojače Cene strogo solidna in stalne! Priporočajte med seboj to edino domače podjetje! SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih : knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-:::: govežka naročila. :::: jojip GOReiuec Trst, ul. Valdirivo 40. :::: (KRAJ KAVARNE NEW-YORK) :::: Poštna naročila obavljaju se isti dan. Brzojavna adresa: ::: ::: ::: GORENJEC - TRST. TELEFON 21-15. Najbogateja zaloga knjig, papirja in pisarniških po-:::: :::: trebščin. :::: :::: Velika zaloga muzikalij, molitvenikov in časopisov Delniška glavnica : K 50,000.000.— Reservni in varnost-::: ni zaklad: ::: K 14,000.000.— Centrala v hm Ustanovljena 1. 1868. PODRUŽNICE: Brnu Budjevicah Iglavi Krakovu Lvovu Moravski Ostravi Olomucu Pardubicah Plznju Prostjejovu Taboru Dunaju, Herreng. 12 Podruž. ŽlvnostensKe banke pro Če£hy a Mortrcu #« (Obrtno banka za Češko In Moravsko) 3« Bančni prostori: VIA S. NICOLO štev. 30. v Trstu TELEFON štev. 21-57. ^ Menjalnica: VIA NUOVA Stev. 29 ** Izvršuje vse bančne posle. :: ~ je na tekočem računu po dogovoru. Kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJEM na vrednostne papiije in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih. Obrestuje vloge na VLOŽNI KNJIŽICI F° Sprejema BORZNA NAROČILA Brzojavni naslov : Živnostenska — Trst. Kiia-Viao za bolekne in rekonvalescente Provzroča voljo do jedi utrjuje želodec in ojačuja tudi organizem Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezai ojačiti. Odlikovano z 22 koiajnami na raznih razstavah ln z nad -j 6000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. "H gŠ^ Izborni okus U Lekarna SerraVallo - Trst 9 V Trstu dne 5. junija 1910. % % TRST d* #

aje POBOJU* na razne obroke m proti mesečnim od-plačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih. - Deieil mo po K 2O In po K 2 NadjUjn* pojasnil* •• 3»jeJo t armdu med uradnimi ui»ml, ki so: bo delarnikih cd a. do 11. dop. In ed 3. do 5. pop. TRGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA SffK Stran VI. Mlrodllnica fin ton (Jrsich BorHera vecchla št. 14 ZALOGA barv, čopičcv, povlak In »azil za pMe, izraz** za slikarje (stampov), aama&ov In diiav. BRATI S HnjnoueJJnSIIoeroUI-nnKer-remontolr-ura. Eiegantns ! Solidna! Kraafn močan pokrov, platiran z brušenim robom, p^rebrnjenim kazalom in pozlačenimi kazalci po K 7 po povafltju poStlja J schfinberser Dunaj 1X11, Porzellnnjasse 45 33 PATENT G. JESCH 17. 35851 Dimniki z ventilacijo proti upadanju dima Tsiaria G. JESCH f — TRST — ■I. Mass. d' Azeg'k: 3 TELEFON 17-96 Podruž. v Izoli (Plazza del porto). :: MIRODHiNICfl :: H Coeiancicii Trst. ulica Ugo Foscolo Fiiailka : ulic? deli' Industria štev. 668 rF.i.EFON ig-6 Zaloga pristnih kemično lzdelanlb. barv, posebna crgine za fci&enje poda PRODAJA K A DROBNO IN DEBELO i MR _ r ekarni 1 rt slaščičarni SIAGIO MADOW, TRST U Shega st. 7 in nI. časerma št. 12 a.a preskrbljeni s sve m kruhom +-kr i * dat!, kakor tudi s slaščicami in sladkim .•repečenci prve vrste. POSTKEŽBA NA DCM Podpisani priporoča slavnemu občinstvu «»ojo dobrozn:vno gostilno Slovenci, kupujte obleke v trgovini Doban§chek Tr§i ulica Gioaua Carducci II Zaloga lzgotovljenili oblek in parila za mcftk*. — Kupujem v veiiki množini od prvih tovarn, prodajam mnogo in imam male ste>Šk3 ter mi je ^ako možno prodajati po neverjetno nizkih cenah. Za novo f>e?on<, velikanski prejemi blaga. 50U0 oblek za moike ln dečke od K 14'— d3 K 60. Iz-en tega bogata izber?. kostumov, površnikov, jupiČev telovnikov, hlaS, srajc, jopic, spodnjih hlač, nogavic, ovratnikov, manšetov, kravat, naramnic, robcev za non, čepic, dežnikov, halj, inontar, (terlis) itd in vs^h drugih predmetov za moSke. - Specijaliteta lastnega tzdeUca 3& detavoe : srajce a koreonskeg* oxfor£a, ter močne hlače in spodeje hiače. & Zgotovljajo se obleke za moške po meri. Zelo nizke cene. Lastna krojačnica. Govori se slovenski. ■ Priucrcčam se najtopleje za Vašo blagobotao podporo. Z najodl:§aejšim spoštovanjem K V. DOBAU-iCKEK. i KailSlV Važno naznanilo! H Al DUE RASPI" uiica deli' Istitutc* št kjer toči najbolje vipavsko ia črno i t ^Tftldirlvt* (t 17 (T«l*?*m 14.0» j prodaj« a* malo le v oliko. — Nadi- .* •■i&oroča sl»r. občinstvu ^oatilo« >4373 ai, li ta %o'.ovi er h rb *k v TraU ulic* \"cata št. lf \o os rr- uiko- .« r**~r.Ug-> g^T VELIKA IZBERA oblek, palotot. ulster, jop, hlač iz bombaie^ice in volno, obloic *a dečke in ctroke ii0 cenah, da se ni bati konkurence. Velika Izbera konfekcijskega blaga ::::::: za obleke po meri. Viktor Piscur uiica Are ta L blizu gostilna Ali' Antico Ussaro. Cene brez konkurence - ^ ! Oglase (Inserate) treba naslo^Jjati ne §' na Uredništvo lista, in ne na Tiskarno 41 »Edinost«, na na „Narodni Dom" in ne g! j na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino r na „Inseraini sđdelek" mim listo = ali na U^raTo. ===== Uredništvo, Tiskarna, Natodni dom in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-kega opravila. To naj si dobro zapomnijo oni, ki naročajo oglase v našem listu in Želć, da bodo isti točno uvrščeni. — — — — en. Bednarz Ferruccio j _=__ trst =ž==e tehnični zavod - Ulica San Cazz&ro šl. 16 Motori na plin, beozin, nafto in petrolin Centralni toplovodi. V Trstu, dne 5. junija 1910 »EDINOST« St. 154 Stran VIT Priporoča se slavnemu slov. občinstvu gostilna „Alla Stella" Trst, trg C&rlo G v doni štev. 7, ki ima na razpolago S p atensko in noarfinc pivo kakor tudi „oroznan* vina istrsko, dalmatinsko in furiansko. Vedno debro priprav Ijtna damiča kuhinja Postrežb« točna. Cene zmerne. Naznanilo. Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu, kakor tudi mojim številnim odjemalcem, da sem otvoril v tem mestu v ulici Boscketto it. 2 (vogal ulice del Toro) Zobni ambulatorf ■ ■ » ■ ■ HANS-a SCHMIDT — prej 9Gdruga —— ---Dr. JEL Mitt&k-a--- ulio« dmtim Zdnta 7f I. nadstropje. V prodajalnici mani/aktornega blaga v ul. Giulia štev. 5 tik slaščičarne Nagry se dobi raznovrstno blago kakor na primer batista. pletenine, nogavice, Izdelano perlle In na metar. — Velik izbor drobnih predmetov. — CENE BREZ KONKURENCE. UL Medlo ».27 Zaloga koruzne moke lastnega pridelka ■■■■■■■■■■ in oblode. nanua Di. Medla it n mesnico Ihirsch & co, trst v kateri bom prodajal najboljše goveje meso, teletino, jančka in perutnino. Pošiljal bom tudi na dom. Higijeničnemu oziru se bo pO ; svečala vsb skrb. V nadi, da me bo slav. občinstvo počastilo z obilnim obiskom se be-1 ležim udani CESARE BENEDETTICH. Mehanični mlin in žaga. Obrtni zavod z gonilom na benzin 80 HP Mleuje di*av, žita, kresnic, gumija itd. Žaganje finega lesa za zgradbe in dog. Ugodna prilika! Telefon EEEESi 22-70 Delalnica amerikanskega pohištva za ■■■■ moderno opremo ptaaren. ■■■■ Telefon 22-70 g — — (hiša Tuszi) bogato saložeaa — — ^ prodajalnica manufaktur. blaga z dnem 26. februvarja i9io|E Angelo Gantoni, ulica Roiaao štev. 2 se je otvorila s nova trgovina :: IZDELANE MOŠKE OBLEKE :: Velik izbor otroških oblek, površnikov, paletot, rsz-nih hlač, telovniki fantazija itd. itd. Prodaje se tudi na obroke (JI. Madonnina 8, I. m*d. jf CItIIhm la vejaSka krojačalaa FRANC NEDVED Trst, ul. Bclvedere 26 pritličje i»d*luje vaako naročilo po meri po danajakem satoma in modernem kroju. Zaloga angleškega ia tusntnakaga blaga in uniform ea vojake, unuiaike, polic, in fin. straže ter Železničarje. Cene zmerne. NOVA ' URARNA Rajmund Bizjak prej delavec pri tvrdki G. Pagnacco, Barriera 4t. lj Campo 8. Giacomo št. 4 nasproti uhodu v cerkev, blizu „Društvene krčme" Velika Izbera molkih in ženskia žepnih ur trebrnih, kovlnartlh itd., kakor tudi v.rižie, priveskov pO zmernih cenah. Budilke po K 260. Posebnost: Kronometrićne In stenske ure. — Poprave se izvršujejo točno, natančno in po najzmernejših cenah. in drobnih predmetov z bogato izbero blaga za ZIM3KO sezono Velika izbera : perila, srajc, ovratnikov, ovratnic in nogovic po na j zrr*ernejšrh cenah. Podpisani na-uaDja slavnemu občinstvu, da je kupil dobroznano gostilno „Pri Detelji' (Al Trifoglio) ulica Bslvedera it. 7 kier trči najizvretneja 6rna in bela da'ratt. vina, istrski refosk, belo vipavsko in vedno sveze pivo. — Postreže tudi ob vsaki uri z mrzlimi in gorkimi jedili. Po«trežba točna Ceoe zmerne. - Za obilen ... t r; Ar.; on V J 't ,o . -- Ces. in kr. priv Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica in reserve 185.000.000 kron). Podružnica v TRSTU Piazra Nuova št. 2 (lastno poslopje) sprejme v svoje fr&r jeklene varnostne celice Izdelane od svetovne tvrdke Arnheim v Beroiinu zajamčene proti požara ia vloma, pobrano Id upravljanje vrednot, kakor tudi sauo pohrano zaprtih zavojev, t'r da v dotičnih jeklenih celicah v najein ;: varnostne shrambice (safes) :: različnih velikosti, v katerih se lahko shranijo vrednostni papirji, llatlse, draga-jI iti. T Varnostne celice ne more nihče drugi odpreti kak.ir stranke vzajemno z banko. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjižic in jih obrestuje do nadaljnega obvestila p o 3V/c skladišče Mabuka r c dežnikov bele in pisane srajce, iztadsk. platna žepnih robcev, m^kih nogovic it*, itd. Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljena ia lit obrtni razstavi v TrBtu odlikovana tovarna sodov svršuje Daročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za /iiio Špirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, maraSkio itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se ne X>jioi konkurentov. — Na deželo poSiljam cenike. Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 44 ooo Fratelli Rauber : Trst, ulica Carduccl 14 (prej Torronte) Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta potrebščina z sedlarje. Trst, Corso 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna Narodna trgovina. "r^'-^iTUi imiHiiihmTrTTira Narodna trgovina ! Krasne novosti! vsakovrstnih : izgotovljenih : oblek za gospode in dečke kakor tudi za dame in deklice. ===== Rmtni davek plača direktno zavod. Bavi ae tudi z vaeml bankovntml posti, ter zavarovanjem proti zgnbam na žebarja. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov izdiranje *obav brei §H vsake bolečine Dr.J.Čerm&k V. Tuscher :: zobozdravnik :: koncesij, zobni tehnik •• TRST - ulica della Caserma fit 13, II, n. Bohinec&Co m ssr Točne ure prodaja Cmiiio plkr aajmffladaajla la aajitar^ia pn-dajalaica u t TRSTU vit Past trm«, tfltl Nutv* velikTTZBEB^ varižic, zlatih In sreb-nlh ur. kakor tuci •tonskih ur vsak* vrat' gjgllilii ntuiTii im muiiiit iMu vruc^cTpr^smrT***,!*> | h Mlli^ ANTON MIHELIČ:[f I^Bi trgovec z jeatvlnami RM Rojan št. 8 (pred cerkvijo) Priporoča svojo bogato z najboljšim blagom vsake vrst« PRESKRBLJENO TRGOVINO. Na razpolago Ima najotljse vrste Kavo, testenlue, olje,mineralne vOdo, vino ln pivo v bjteljkah Itd. Oene zmerne. Voatrežba točna ul. Torri 2, ul. S. Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona novega) Solidna postrežba. Najn- staine cene elegantne obleke ^^ po meri a«aa izvršujejo ir prvi krojači. trgovina Jakob Bambič u trstu ulica Ginlla štev. II poznana od Slovencev v okolici in na deželi. Zaloga iFsaZsovrstn. blaga za vsako gospodinjo na debelo in urobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Be priporoča udani JAKOB BIMBIU Restaurant FINDING Trst :== ulica Cologna štev. 11 == VsaKo nedeljo in petek ples. zabaun S VIRA ORKtSTER Nova prodajalna zlatarja - urarj a y?iessandro £amaro, o ,\ Corso štev. 23 BO&ATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Verižice, priveski, zapestnice, zlate ln sre brne ure, stenske ure itd itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršaje tudi vsakovrstne rezbarije. Cene zmerne. Cene zmerne HOTEL. KALKABT 70 sob, električna nusrctljan, lift, kopelji. CENE ZMERNE. "M J. KOGL. HOTEL BALKAN Stran VIII EDINOST'1 št. 154. V Trstu. 5. junija 1910 \&at=u\ BESE Moške obleke za odrasle in otroke po najmzjs ceni dobi se samo v prodajalnici GIUSEPPE CESCfi TRST, uiica San Giacomo štev. 8 (Riborgo) nasproti f pekarni in slaščičarni M. STOPPAR. =J: Najnovejša iznajdba! Brez vsake konkurence! ,Pa.tliefbn' edini perfektni govoreči aparat brez igle Garantirani aparat za 5 let od K 45'— napre. Dvojne plo$čf» (25 centimetrov) „ 2 50 „ Dvons plošče (28 centimetrov) „ 4 50 Velik izbor Blovennkih, hrvatskih itd. ploSč. — Katalogi gratis in franko „PATHEFO&", Trst, Corso št © Peter Zettinlg- trgovina čevljev. - Zalagatelj c. kr. deželnega žardarmerijskega poveljstva TRST - ulica Giosue Carducci št. 40 Nizke cene. Prevzemajo se dela po meri fina in tndi prlproata. Sprejemajo se tudi vsa-ovrstni čevlji v popravljanje. Delo solidno in trajno IS Veliki moderni .v. Kinematograf ulica Media 40 ,| HUM ? Trstu n jriittii WUu. ™ I. prostori 2 O stofink; II. prostori 10 atotink. v-: .....i ifi&FRNft pnniFTif H-stblel in dru:j 3 alueJl^U f v UJL j JS» 6 je proselilo na 7 bogato op-emo za vsako- Corso 49 (Piazza Goidor.i). Tel. 1405 vrstni pogreb, ""^J?. ; in prodajal /t* nico inrtvc.ških predmetov in vsakovrstnih veiice\ iz iimetaih cvetlic I perle, Porcelana — Vjlika zaloga •V M B9C\\W ifvrdka vstarovijena iata 1877 ecsoma« Schnabl & C° Succ, - Trst (Inženir G. Franc & J. Krauz.) Urad: ulica Micclo Maohia^elii št. 3a Skladišča: ulica Gioachino Rossini, Naslov za bnzojavke: „ Universum" — Trst. Telefona : urad: St. 14-09. — Skladišče: št bi. Prodajajo po zmernih cenah s Setaljke iz vino in vodo na transmisijo in na roka. Covi vsaka vrst? za sapnijavc vode, plina in pare. Pjpe, guarmcije in tehnični prod.uotš vs*k« vrste. Motorji, stroii in kot!3 na paro- — Priporočalo avoj tehnični ura:i zo izdelovanle ln oskrbUenje osaKoorstnm mm za oorat — — — Ceniki zastonj. — Prva slovenska zaloga in tovarna jmmu m Andrej Jug, Trst || HM PJE IONIUENCB. nllM tv. Lucij* it. 18 (z> 4si. Mdliiem) SV6H [ 3T43B! Hidravlični cement za zidarje temeljev, kanalizacije, uliti kosi za okrasitve pa matrici za kcpelnice itd. Krosi 3 — % kg SILVI« MAILOSSI | Trst, ulica dei Geisi 3. Te&fon 1889. K/adreli iz barvnatega čemer:.; v vel k^sti 25 um« in 20 cm'. ■jA kSt j/T; V, ■ ' •d C. kr. priv. Hiunione Adriatica di Sicurt? Jlavnica in reierTni zacladi dru?tva glasom b:l:' . ^^oo^^occc', 31. decembra 1908. Z varužna glavnica (wd Scnjih vplačano K 3,200.000)..............M.OOO.O.Vj ■i-iprvni zakladi dobifkov..........9,800.« >00 , zaklad proii vpadanju ?redno«?tij javnih efektov . 1.49S.547 ;it?;ervui zaklad premij za zavarovanja .............114,268 49 ' 'avarovnja na Življenje v veljavi n. decemor* 1908............410,343.5">q i«* škode v vseh oddelkih o6 Društvo sprejema po jako ugoduih pojj -i-h sa arovHnja proti požaru, streli, škodi valed razst, - . .-umu kakor tudi prevozov po suhem in mo-t epa pogodbe za zavarovanje življenju po rt-t. ■ ratnih i.(jxr.binacijaii, za glavnice, rente piačlji> ž v. j trnja al po đmrti zavarovanca, uoto otrokom TRST. ul. C»vai3 d pekarna iN slaščičarna FRAN LAMPE | M Prodaja svežsqa kruha 4-krat na . diiu. • Fostrezaa točn& in na do0ndence. Ponudbe s j>repisi spričeval in pa z referencami je j>oelati na goriemenjeno tovarno. Vsi oni DoIniRI kl liiictjo slast! do jedi. cal. ki trpć ca slabi probavi ».plrasjv., ž^artvici, »a-felrtnjc j»rc.-s»«mlk fcl-cIjT. t icloticn, Rla oboje , ozdravijo, ato pijejc Odvetnik iJfe A m i ftflt v Trsiis, ulica Farne io št- 3, SI. nad. žagBMB3HMMM—" —■B ■■— n&Bprcti cerkve sv. Autoua novega. Vst:liov. verižic >o tov cenah. I m TV.'!- »VSZi. IffiS v i steklenic F". 3 6 O , 15* „ n 4.80 C-'S ^M reF u trp M ktilj*. plrono- •> sz----22ii katn.ru tcikenu Oi&a.- FjB, clafccsti In blc AJot, priporoča ae ini .isti Olje od folon^irko p ifjravJjeK« z železom. Isto Je tato Uobr« raatAv|J«DO da ga ismore pili tuđi n-lti«-Mrnljivl bolnik. — Oena steklenic? Krou S — Posebno priporočljivo za male otrčim, Mede, »iabokrrue. — navedena »draTiJa Cobljo au sam« ? lekaral ss- Cirilo ln NM s Man I (IETSA; ter so pofiljej po r*>«tnew poveetju ali Hi pa ,>roU pr*df laćilu. — ftavodilo za uporabo §1 * &C< Je prilozoso saUl stcklenloi SS ' U lekarn« priporoča svoje leke kakor : ive-Jeke t I k kap jice pa K 1 Ig 2, iaaz.lg proi! kasidiieljn K 1.1 g Zeleznato Kha-Vino K I 60 !v. Mar, Miigd. Zgoraj u št. F, & ?ouui ulice deli' Istri«, blizo Sol VEL.IE1A IZBERA KUAMEHU. BART, Sir ŽEBUEV, PETROUBJA, > O JInl praš?i s« pltaoja ■▼loj, kanj, IM, Or. tSKSO£«I-Ja v lOnbUual. Prodala m drobno tt-Tiai-i- 3IE JUlfl cittS di Oienno Prsne čišče ______ u»ca Vicnna štev. 8 blizu južn. kolodvora je na novo urejeno. Sobe od K 150 dalje, sobe z dvema posteljama. Za gosp. trgovske potovalcc posebne cene. I — i — y barvcrnlcl Trst, ulica del Salice številka 6 izvršuje čiščenje in likanje zaves z najmodernejšim zistemom. Barvajo in Čistijo se moške in žeaske obleke. Cene, da se ni bati konkurence. — Največja natančnost. J ' • -.v** V' IH 1 -O - -n--- M \mom f Beseda o slovanskem obrednem jeziku pri katol. : Jugoslovanih (Malo odgovora na ikofa Nagla poslovno pastlnko pismo v pouk slov. ljudstvu) Cisti dobiček te knjižice je namenjen zgradbi novega poslopja slov. šole pri sv. Jakobu v Trstu. - Cena 30 v. Dobiva se v tiskarni „Edinost" r Trstu in v slov. trg. papirja J- Gorenje«, ul. Valdirivo 40. ? Največje nartdno spedicijsko podjetje na Kranjske« JOSIP SKERLJ Ljubljana, Ousajsha ctsaa 29 (ex Bavar. dver) ae priporoča ta m v ap«d»c jako stroko »padajoča aaročila, gtT žuitera lsvnSl točno la solidno : po nmJnižjUk oeiuk. B&rriani mec&ća š£ev. S veHk» ss logo »sr* vmici *d pwaifff ia bfeerov rezanih z suf, &2oo Smo, ttKiet*]ih cvete« s tr«^ ko vi ic map Trd. HHe a« jaratesalS) pttššah n spvzm&i TaUkft ulofa kolae RUDOLF RČTL TKST, ul A»qa«4otto 21. Taltftfl 1231. Zalofa ksias Psugeot, Waf-ftarad, Stas-d srd od IS« krsa i a prej. Pnevmatiki is pstrsUdlns. postrežba Cone Najbolj varno naložen denar je v slovenski — Mshanisna asiavsica. zsisras E= Stanje branilsHi vlog nad 37 nHijtiiv krni, = Rezervni zaklad nad 1 milijon kron Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljub Ijanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo Sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župniSča cerkveni denar. Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilne vloge po 4 llA*f0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapital«. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni. Denar se lahko poSilja tudi po pošti. — Sprejemajo se isdi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot getov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posoja se na zemljišča po 5*/t obresti in proti amortizovanju posojila po najmanj 74f/, na leto. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako o hoče. — Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Mestna hranilnica ljubljanska izdaja lične denewče hranilnike. Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov speljala je la slovenska hranilnica tudi ^.fSt&lfcgS kreditno društvo.t ™ _ MESTNI UffltlUfiCJI LJKlJffiSH! je v lastni palači v PreienioviJpriJlloMv (Elefantovi) ulici št 3. c^šiSS n 31 gfeftft X EDENOST'* §u 1«. V Trstu, 5. junija 1910 krik rokah in je pričakovati popolnega v9peha. Kdor pozna to spevo-igro, gotovo ■e zamudi te prilike; komur pa ni še znana, ta naj ne izostane, kajti ostane mu še, za-pustivšemu Ročinj, v dolgotrajnem spo-ninu. Do danes, kjer in kadar se je igrala, je bila z velikim zanimanjem občudovana. Dalje se bodo pele razne krasne pesmi n. pr. Tovacovskya , Sporočilo" Volarič „Slovan na dan" in druge. Med veselico bogat srečelov. Začetek ob 2 uri pop. Solkan-Go-rica, Solkan, Plava ima ugodno zvezo ob II uri, Kanalci pa kratek sprehod. Odhod yl Ročinja ob 8.30 zvečer, oziroma za one, ki se vdeleže plesa, o polnoči. Od Sv. Lu-cije-Tolmina prihod 11.30, odhod ob 6.19, •ziroma o polunoči. Torej na veselo svidenje danes! Iz Sežane. Letos obhaja CM družba svojo 25-Ietnico. Kako naj pokažemo zanimanje in navdušenje zanjo, ki jej je namen svet? Kako naj najsijajnejše zaključimo nje 25-letno delovanje ? ! Odgovor bo kratek: Z nenarnimi prispevki ! Leto 25. prinesi naši mili materi-družbi ■ajveč dohodkov! Da pripomoreta do uresničenja tega namena, sta se združili v Sežani obe podružnici; ženska in možka, obe prirediti veliko vrtno veselico — Veselični odsek je pridno na delu. Dan veselice je določen na 10. julija 1910, kar naj blagohotno upoštevajo vsa bližnja društva. Natančneji program se objavi pravočasno. Laška liberalna stranka je že postavila kandidate za mestne volitve v tretjem razredu, ki so: Krlčač dr. Venier, Josip Juch in tajnik trgovinske zbornice Ant. Bisiach. — Ne vemo, Če Slovenci že takrat nameravajo postaviti vsaj števne kandidate. Vesti iz Istre. Iz Ospa. — Veliko koncertno veselico priredi dne 10. julija t. I. osapsko pevsko m bralno društvo „Domovina", ki ob tej priliki blagoslovi tudi svojo društveno zastavo. Veselični prostor je določen v „gradu", kjer pripravijo društveniki prostora za 2-3000 udeležnikov. Že prostor sam na sebi, vsled svoje zgodovine in svoje romantike je tako zanimiv in za petje tako akustičen, da v zadnjem obziru prekaša marsikatero moderno zgrajeno gledališko dvorano. „Domovina" bo pela pri tem koncertu najlepše slov. skladbe. Da se te slavnosti udeleže se svojimi zbori tudi društva iz Trsta in Koprščine, prav zatrdno pričakujemo. Posebno pa bi želeli, da napravi tega dne izlet se svojim pevskim zborom dična „Glasbena Matica" iz Trsta, ki bi se svojim dovršenim proizvajanjem dala najlepši izgled raznim pevskim društvom, kako je peti slov. pesen, da gre iz srca v srce. S tem bi glasbeno društvo ne napravilo le društvu „Domovini" velika ljubavi, marveč bi napravilo preko-risten korak v probujo smisla za petje v umetnostnem obziru tudi med pevskimi zbori na deželi. Ker je čisti dobiček namenjen deloma v pokritje primankljaja za društveno zastavo, deloma za Simčičev odnosno za sklad družba sv. C. in M., vabimo čislana društva da se priglase k sodelovanju čim preje, najkasneje pa do 28. junija tek. leta, da bo možno pravočasno objaviti vspored. Istočasno prosimo rodoljube za darove vsakojake vrsti, ki bi bili primerni za sre-ćelov. Darovi naj se naslovljaljo: Kuropatkin Osp — p. Černikal. Iz Brtokov pri Kopru. — Ozirom na poziv v „Edinosti" od 31. m. m. glede nabranega denarja v Brtokih, Vam sporočamo, da je nabrani znesek K 17 20 izročen podružnici CMD v Dekanih. Pripominjamo, da so se gg. Keršovani, Rudež, Cerut, Škrlec, Babič, Šuc, Jakopec in Pečarič odkupili vsaki z 1 K od obiska razstave v Kopru. Iz Brtokov pri Kopru. Odbor pevsko bralnega in godbenega društva „Samo" pri Bertokih iz»eka tem potom svojo najiskre-mejšo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli da je naša narodna slavnost dne 15. t. m. vspela tako sijajno in nepričakovano dobro, Prav toplo se zahvaljuje odseku pevskemu društvu „Ilirija", ki je ugodil naši prošnji ter nastopil med 8. in 9. točko razporeda. — Navdušeno in dolgotrajno aplav-Jiran je moral zapeti več pesmi! Nadalje se zahvaljuje prav prisrčno Sv. Jakobski „Čitalnici" in „Velesili" iz Škednja ki ste nas počastili se svojo udeležbo po deputaciji. Posebno zahvalo izreka gospodu dežel, poslancu Sancinu iz Škednja in gospodu fiodini, predsedniku „Velesile". Našemu navdušenemu in vrlemu narod-ajaku g. Skrlecu iz Kopra in njegovi gospi soprogi izražamo svoje simpatije in iskreno jakvalo na i zbornem sviranju na silo-fonu. Bratskemu društvu „Volarič" iz Cežar-jev, ki se je veselice udeležilo ▼ prelepem številu — (čez 80) — z društveno godbo; vsa čast pa gre njega rodoljubnemu predsedniku in kapelniku g. N. Bertoku. Iz Pobegov prišlo je Častno število udeležnikov, vsa hvala jim! Pozabiti ne smemo na prijatelja našega društva g. Josipa Toškana iz Dekani, ki se je edini se svojo soprogo udeležil od tamkaj naše slavnosti. Hvala mu! Konečno se zahvaljujemo Še onim, ki so vstopnino preplačali, ter onim rodoljubom, ki so društvu priposlali svoj rodoljuni prispevek po pošti. Gg- trgovče darovatelje bodemo |vedno podpirali in priporočali! Troški prireditve so bili veliki, a kljubu temu vdobi vsled rodoljubnih src svoj delež tudi „Simčičev sklad" v Kopru. Hvala iz srca vsem! Borbe za kanfanarsko občino. — (Dalje) Hrvatje so se veselili zmage. Prebivalci Rovinjskega Sela, kjer je sedem obč. zastopnikov so — nekoliko bolj zavedni, nego v drugih delih občirne občine, — z zažiganjem kresov praznovali to zmago. Italijani pa so bili vsi poprajeni ter dajali duška svoji žalosti z različnimi vzdihijaji kakor: „Addio Canfanaro italiana," itd. Tuhtali so, kako bi napravili rekurz in iz-tuhtali so, da bi bilo najbolje, ako pokažejo kompetentni oblasti kolikor možno obilo podpisov in križev občinarjev, ki želijo Košaro obč. tajnikom. In hodilo je pa več agitatorjev skupaj s papirjem in svinčnikom v roki od hiše do hiše po vsej občini. Upajmo pa, da so to zadnji vzdihijaji kanfanarskih Italijanov. Pač gotovo je, da kompetentna oblast jzprevidi, kako nemoralno je to početje. Čemu so pač izbrani obč. zastopniki, ako bi imelo ljudstvo preko njih in preko njihovih sklepov odločevati v takih važnih stvareh ?! Podpis ali križ kmeta pa je jako lahko dobiti. Izlasti Italijani umejo to jako dobro. Največ vspeha pa imajo s tem, da izkazujejo, da je košara „naš čoviek" domačin, in da bi bilo krivično, ako bi mora on odstopiti mesto tujcu Jedrliniću. Pri nevednih kmetih, ki ne razumejo, kaj je narodnost, kaj materini jezik, marveč so se že uži-veli v suženjstvo tujerodcev, tako, da mislijo, da so vse novotarije grešne in proti-rasovite, in edino pravo da je to, kar je „po starinsku", pri takih ljudeh nimajo Italijani nikakih težkoč. Drugim spet grozijo, ua ne bodo več Kanfanarci, ako ne podpišejo, tretjim grozijo s tožbami; naslednjim grozijo, da izpodijo sina iz službe, itd. Veliko pa jih je, ki podpisujejo oziroma pod-križavajo, samo da se na hitro osvobodijo nadležnih agitatorjev. Gotovo pa je veliko takih, ki bi v slučaju, da bi Hrvati pobirali podpise in križe za Jedrliniča, ravno tako podpisali za Jedrliniča proti Košari, kakor so podpisali za Košaro proti Jedrliniću. Vse te komedije jim ne bodo — ako Bog da in sreča junaška — nič koristile, in veselimo se dneva, ko se bomo poslavljali od našega „preljubega" Košare in od — italijanske občine, ko se ne bo več gospodarilo in uradovalo „po starinsku" (marveč po našu", (bratsko), Skrb zavednih Hrvatov in zlasti novoimenovanega tajnika Jedrliniča bo, da se vzbudi v občini novo, mlado življenje v korist občinarjev in zatiranega naroda. Možje pa, ki so osiveli v tej borbi bodo imeli največje zadoščenje, ko bodo gledali svoje mlade, kako vživajo sad njihovega večletnega truda! Iz Kozine. Udje pevskega društva „Nemec" na Kozini so nabrali na izletu v Britofu v gostilni g. Jakoba Dekleva in v gostilni g. Leopolda Dekleva za Ciri-Meto-dovo podruž. na Kozini K 1201. Denar hrani blagajničarka. PODRUŽNICA jubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Centrala v Ljubljani. Podružnice v Celonu, Sarajevcm in Spljetu Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni zaklad K 400.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize in »» vrtfe denarja - Vloge na Knjižice obrestuje za sedaj s čistimi Prodaja srečke na majhne mesečne obroke- A. TOSORATTI TRST, ulica Malcanton štev. 6 in podružnica Piazza Gianbattlsta Vico po Jako zmernih cenah zefir angleških in narodnih tovarn. V sako vraten perkal, zgotovljeno perilo in tkanine. Zavese, preproge, trliž, volna in žima za pernice, kakor tudi drobne predmete. Brizgalnice::: raznih vzorcev. - Popravki z največjo natanjčnostjo in jamstvom se izvršujejo v mehanični delavnici inštalacij kakor tudi vode in plina G. Simjicii S A. Boschin Trst, Via Rossetti 5. Telefon 133, ril. 17 UMETNI ZOBJE Piombiraaje zov Izdiranje sobov brez vsake bolečine — v zobozdravni&kem kabinetu — H. U. Dr. E. HELLMER In A. LUKE! - M Via fluova št. 13, I. POSTELJNA MOKROTA Popolno ozdravljenje zajamčeno. Brezplačna navf dila. Naznaniti je starost in spol. Mnogo zahvalnih p sem na razpolago. — Zdravniško = priporočeno. INSTITUT „SANITAS" VELBURG P. 345. BAVARSKO. Amedeo de larco Trst - ulica Geppa št. 16 Spedicijski urad. - Zacarinjenje - Transito - Dostavljanje vsake vrste - Odprava parnikov in jadrnic na vse strani. Prevzemlje transporte pohištva s pomočjo popolnoma novo-konstuiranih, zaprtih voz proti zajamčenju eksaktnega izvršila. Hrvat-sloven. papirnica Stjepana Turina, Trst ===== TRST, ulica St. Sebaitfjaua i to v. 6. === Bogato urejeno skladišče vsakovrstnih najmodernejših pisarniških potrcb&iin za urade, trgovske pisarne, Šol«, občin«, denarne zaroti«, žopae arade, gospodarske zadruge itd. I^ajveČi izbor najlepših razglednic in vizitaic. - C«a« znerae. Oyfi|| |# CVOHlTl J Postrežba točna. — Zunanje naročbe se izvrfiuj«jo isti dan. OvUJI IV 3VUJIIII . Slovenci! Minolo je 25 let, odkar so slovenski narodnjaki ustanovili družbo sv. Cirila in Metoda, ki naj ustanavlja in podpira narodne šole. Družba je doslej rešila že na tisoče slovenskih otrok potujčenja. Sedaj pa je krvni sovražnik začel uporabljati nova orožja: kupuje našo zemljo, naseljuje med nas nemške kmete, obrtnike, trgovce in uradnike. Vsa boljša mesta zaseda tujec, ki izrablja potem svojo moč, da izneveri svoje podložne narodu. Novemu nevarnemu orožju moramo zo-perstaviti nov ščit in meč. Treba nam go- Najboljša češka tovarna Posteljno perle po zmernih cenah. i kg ilT«gi dobrega oglajanega Kron 1, boljiega K 2 40, prima pol-belega K >.80; belega K. 4, belega puhastega K 5-10; 1 kg majflnej. saeinobelega oglajenega K « 40, K 8; 1 kg mehkega perja (puha) alvega K 6, T ; finega belega K 10 ; najflnejega pranega pa h* K iS od 5 kilogramov naprej, poštnine proeto. _ BV Narone postelje. Ia goetonltnega rdečega, modrega ia belega ali ramenega nankinga 1 pernica 180 cm dol^a, 116 ca Uroka, eknpna a d verni 80 cm dalgimi ln M cm Hrokiml aglataicami, napolnjena ■ norim sivim, trpatolm ia puhastim p • r j • m K 16; polpnhaat« K. tO, p n h a s * e K S4_ — P09A-. U£3HB FKHlflCK K 1«, 11, 14 lm I« ; sglavnlca K S, 3.50 in 4. — Po4iljat.ro po poitnem povaetjn od K lt naprej potk-nioe prosto. Tudi m ime camenjiti ali vrniti. Ia kar na a gaja se po4lje denar n a a a j. — Obdirni eeaikl Mstoaj. S. BEKISCfl t Descheiitz it 765 Snrnm Cscbi «« Svoji k svojim! Jtov prihod. Svoji k svojim! #f> Velik izbor blaga za ženske obleke raznih vrst. Panama enotnih barv in pisan. Zefir za bluze, pisan za srajce. Popolen izbor perkala z bordurami in brez, batist, foular fantazija itd. Moške barvane srajce razne, ovratnice, ovratniki, manaete itd. Drobnarije, traki in blago za narodne zastave. — Vse to se vdobi v prodajalnici manufakturnega blaga Brosch & Laurenčie ulica Nuova št. 40 (vogal ulice 8. Giovannl). Redka prilika. Radi velike zaloge sva vsemu blagu cene zdatn« znižala. OSTANKI kakor: panama, batist, zefir, prkal, okjfort od 2—5 m dolgi, prodajava po 50°|0 pod navadno ceno. Po pošti pošiljava v zavitkih po 5 klg po povzetju in franko ; ne ugajajo?e s* sprejme franko. MRSLOV: Hedžet & Koritnik Vzorci no razpolago- uzorci na razpolago. V Trstu, dne 5. junija 1910 >EĐIKO0f« it. 154 đfcran XT spodarske obrambene organizacije, ki bo čuvala slovensko grudo v obmejnih krajih, podpirala obrt in trgovino in jej skrbela za zaveden naraščaj. Taka organizacija bodi „Branibor", ki mu je c. kr. ministerstvo notranjih stvari pravkar odobrilo pravila. Slovenci! Podpisani pripravljalni odbor Vas vabi, da pristopite društvu. Zaveda se, da so Slovenci preobloženi z narodnim davkom za društva, katera radi nove organizacije ne smejo niti vinarja izgubiti, „Branibor" pa je taka potreba, da se žrtvam zanj ne moremo in ne smemo dalje izogibati. Zavedamo se, da „Branibor" ne bo delal čudežev. A tudi s skromnim posredovanjem bo odvračal marsikatero nevarnost, ki grozi slovenskemu gospodarstvu. Zato pa Vas vabimo k pristopu vse, ki vidite nevarnost, a vendar še gledate zaupno v bodočnost Slovenstva. Naš narod ni rojen poginu. Verujemo, da je življenja in napredka zmožen. Odbijemo napade, ako bomo žrtvovali in delali. Naprej na delo in žrtve! V Ljubljani, dne 1. vel. travna 1910. Pripravljalni odbor „Branibor a": Aleksander Hudovernik s. r. Andrej Senekovič s. r. Dr. Gregor Ževjav s. r. Razne vesti. Kralj z glasovalno pravico za drž. zbor je belgijski kralj. Tudi za letošnje volitve je bil vpisan v volilni imenik in je imel tri glase. A kralj se je odrekel volilni pravici, dasi predpisuje zakon volilno obveznost. A on se sklicuje, da je to že stara praksa od njegovih prednikov sem. BRZOJflUNE UESTI. Cesar odpotoval iz Bosne. SARAJVO 4. Posebno izdanje uradnega lista objavlja cesarjevo ročno pismo na deželnega nadzornika generala Varešanina, v katerem se cesar zahvaljuje za simpatije, s katerimi ga je povsodi pozdravljalo prebivalstvo. Manifest je bil nabit po celi deželi. BOS. BROD 4. Posebni dvorni vlak je dospel sem ob 7.50 zjutraj. Cesar se je poslovil od dež. načelnika gen. Varešenina in civilnega adlatusa Benkota, katerima je izrazil svoje zadovoljstvo o utisih, ki jih je dobil v Bosni in Hercegovini. Po kratkem bivanju je nadaljeval vladar vožnjo na Dunaj. OSJEK 4. Cesar je na povratku iz Bosne ob 10.13 uri dospel semkaj. Dvorni vlak se je ustavil tukaj pet minut. — Od Bos. Broda dalje je prevzel vodstvo vlaka predsednik ogrskih državnih železnic Marx. PEČUH 4. Dvorni vlak je dospel semkaj ob 12*3 opoludne. Na kolodvoru je 6000 otrok priredilo cesarju viharno ova-cijo. Cesarja je pozdravil tudi mestni župan. DUNAJ 4. Cesar je s sprem, in min. Aehrenthalom in Schonaichom dospel na južni kolodvor ob 8* 15. Na kolodvoru je pozdravil cesarja župan dr. Neumayer. Nato se je cesar ob navdušenih ovacijah prebivalstva odpeljal v Schonbrunn. Hiše na vsem potu so bile v zastavah. Za špalirjem društov se je zbrala na tisoče broječa množica ljudstva, ki je cesarja viharno pozdravljala. Proračunski odsek. DUNAJ 4. Proračunski odsek je nadaljeval razpravo pravosodnega minister- stva. Enketa o službeni pragmatiki. DNUAJ 4. Danes je bila zaključena enketa o službeni pragmatiki po zaslišanju izvedencev iz skupine državnih uslužbencev, ki ne spadajo pod službeno pragma- tiko. Sklicanje ogrskega državnega zbora. BUDIMPEŠTA 4. „Pester Lloyd" objavi jutri razgovor, v katerem ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary izjavlja, da se ogrski državni zbor sestane dne 21. tega meseca in dne 24. t. m. prično pa meritorične razprave. — Vlada hoče, da državni zbor takoj po sestanku reši po vrsti najnujneje državne potrebščine. K temu spadajo ne le rekrutni kontingent in proračunski provizorij, ampak tudi trgovinske pogodba z Romunsko in pogodbi s Srbijo in Črnogoro. Ministerski predsednik se nadeja, da ne bo opozicija nadaljevala z obstrukcijo, potem ko je narod jasno izrazil svojo voljo. Vlada hoče sedaj počakati, če bo v parlamentu ljudi, ki bodo tako predrzni, da se nasilno upro volji naroda. Iz Nikarague. NEW-JORK 4. Glasom neke brzojavke iz Bluefielda je general Mena porazil vladne čete pri Rami in jih pognal v beg. Iz Albanije. SOLUN 6. Vojni minister je ukazal v Dja-kovi prečitati cesarski ferman glede novačenja in plačevanja davkov. Prebivalstvo oddaja orožje v vojašnicah in je mirno. — Mahmud Sefket paša je danes odpotoval v i koplje. Krečansko vprašanje. CARIGRAD 4. Iz dobrega vira poročajo, da so poganja z Rifaat pašo glede krečanskega vprašanja zato zastala, ker je angleški kabinet izjavil, da ne more ničesar podvzeti, kar bi stavilo v nevarnost grško dinastijo. Finska predloga v dumi. PETRORAD 4. Pri posvetovanju zakonske predloge, zadevajoča Finska, je označil referent grof Bermigsen predlogo za zakonito. Miljukov (stranka Kadetov) je izjavil, da dokazuje nujni predlog pomanjkanje državniške zavesti pri večini dume, ter je zaključil z besedami: Vničite sami sebe ako hočete! Kadetska stranka ne bo pomagala. Nujnost je bila spreta s 186 proti 120 glasovom. _ Volitve na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 4. Dosedaj je znanih 400 volilnih izidov. Izvoljenih je: 242 članov narodne delavne (vladne stranke), 47 Košuto ve, 34 Justhove, 13 ljudske, 8 narodnosti (5 Rumunov in 3 Slovaki), dalje 17 izven strank stoječi 67-ti, 14 izven strank stoječi 48-ti, 2 demokrata, 3 kmetske stranke in 1 kršč. socijalec. Potrebnih je 19 ožjih volitev. Košutova stranka zgubi 67 in dobi 10 mandatov, Justhova zgubi 103 in dobi 10 mandatov, ljudska stranka zgubi 21 in dobi 4 mandate, narodnosti zgube 16 mandatov in dobe enega, narodni socijalisti zgube edini mandat, ki so ga imeli dosedaj. Brez ozira na 19 ožjih volitev in dvoje volitev, katerih izid še ni znan, ker je trajala volitev sinoči do pozno v noč, se ima vršiti v bližnjih dneh še 11 volitev. Kristijanija 4. Kralj Haakon, ki je hotel v tem poletju obiskati carja Nikolaja, je svoj poset odložil na prihodnje leto. Petrograd 4. Car Nikolaj je podelil japonskemu princu Fušimi red sv. Andreja. Dunaj 4. Danes je umrl v starosti 75 let generalni inšpektor ženija FZM v pok. Beck pl. Nordenau. Cetinje 4. Novoimenovani ruski odposlanec Arsenjev je dospel semkaj. Rim 4. Grški kralj Jurij je ob 9. uri predpoludne dospel semkaj. Pariz 4. Turški postolonaslednik je odpotoval na Dunaj. Gospodarstvo. Mestna hranilnica v Kamniku. — V mesecu maju 1910 je 152 strank vložilo 60.738*97 K, 162 strank je vzdignilo K 49.612*44, 5 strankam izplačalo se je hipo-tečnih posojil K 81.800*—. Stanje hranilnih vlog K 1,941.090*52. Stanje hipotečnih posojil K 1,511.879*98. Denarni promet za mesec maj K 340.960*06. TOMAŽA ZAl>- • V. CANTI JUGOSLAVI kl^kT -VA* Priporoča se ss£rg% m*"*' izid* ▼ Italiji prvi te knjigi Pr*vo«ii »t 6. Prodaj« s« goveje nr e»o, telrčje, jaoč j*, >- ▼ itali jez>ku n»jbolj*ili elovenskih. »rb*io- vrstna perutnina fn aiwo. brvsiakih in bolgerakih v* n'kov — Ta I. zvfzek ho ■ . v• Indi: U»od, potein Vr^tfk načrt 7pođ«T{ne M dremi pi* stori, malim e«*n.-jiSčem in razpletom namtf-j* . ., . . ... u . ^ t lepem kraiu t Rojanu ae po ceni prod». — Pr- .JoT.tT. m bi.pr.flj. Rdečih paniko* : Vr^e en, * za ielezn^a,je. o*la*iti .e pri c. Gr^heocu, Gregmčii. k e te Zmaj Jovan JovviMm*. Pre adovič J leV \ Triagki poflJj. in branili Branko Ra*m&h V zalogi ■ (SlQ""'kft kDJigfrnp) Tret> Vl», Pekarna in sladčičarna . Ivan Hnrihpni aut0mat " g™«1™ v li dro. UUUUCII ,VPo miki ceni na prodaj. A. Stare jtva })Scc,eU Coaaerativa fra Imohflatt prlvat' v Tr- _ i stu. — Tovarna mornar*klh blškotinov. - Pr poroča dre '2. ju ii* na «voj relik izbor velno arežegn kruha in slaHčie — Zaloga vsakovrstnih Iik^rov in »in ▼ aieklei-iea1* gostilna pri postaji Štanjel-Ko*diIj. Uwni n]pQ h0 y nfde!j° JaVIII |J»Co dvO'i^u gopti'n« S arer hlizu postaje Štanjel - K obdili. Začetek ob uri in tT»ja do 10. zvečer. Svira nabrržinsfca godba Even-tualni č'ati dob'ček ae daruje družbi »v. Ciril* in Metoda. — Na obilno udeležbo uljudno vabi A. Stare 941 Sprejemajo a* naročnine tort in krekantov ia vo pr«»k*. Postrežba na dom. — «VQJ1 K SVHT-' ! NfllfOI %/ila ure ot* železniRke postajo „L»-Vlld denice-4 na Koroškem, 5 roinrt izven vfčje vani, tik ceat™ in gozda, obsega o<*a n !epih pob, 4 kuhinje, rt-embe, z lamtmm v idovfvlmm Clll*T)fl ičf^p mlad pekovmki aotrudnik (La- OlU/ loi»B «lrnburach) zmožen populnoma a« takoj proJa za ceno U000 K. Nadalje a pojasnil* daje t>- nr Ptnik Janez Voapernik, pc Sta Podraži • (vnrnSkii. ^ - 1 »Mrt in knjigorodutTO. — Zmožen »IovenRkega Dfp *- **ga. »nglefikega t^r nck-.bko italijMiak»ga jezik . Sprejon* tudi tako druco * užbo. Piijazne po nuilbe ood Šifro M Ljubljana" r;x lnse'h'.ni o J-d- lek Edinn«ti — Na»topj l>hko la^oi._ Zaloga rrompirja. 7/»lja. č^atm, Cubule in aladk« repe, A' jrust Z o 1 i j a. Trst, nlioa del l* Olmo fite. 12. ISr^onoa ▼ ttgori--o iranufukturnega blaga «pe-UtrCIll^*! cerije in železnine nprajme lakoj PQ20r pri Franu Repiču v Ajdmfičini. gostiln čarji in trgovci ! na Primorskem se Priporoča se Sit. 6 Dobi a« dobra kav* ob:ak se iop'o priporoča V kra*n^ra kraju na Primorskem se proda radi f vrniti gospodarja in bolezni v hiši krasno posestvo, v', obč n»tT„ l i-daka Kasarna ki obstoii iz lepe prostorne hiše, v kateri se nahaja ; hleva za živino, 2 velika prostora zadružne goatilne N D. O. se pripo-|jn kočije, 2 veliki hladni kleti, p ipravni za vino-olj roča cerjen-m goltom, Tiem tržaškim j tržce. Tadi trgovina bi prav dobro vspevala, ker sm Slovencem, da ga poletij® ob otvoiitvi, ji nj daleč na o oli nobene trgovine. Pridela se 2f.t »rSila dne 11. t. m. L'»k*l je po n^jmoder- 'centov sena, 18 hI vina, mnogo sadja in vs> k □ejŠ^m siaternu nreioa. Priporrča se Vam za obilen ■ hiSnih pridelkov, tako da ni treba ničesar kupovnti. obi k Hinko K o > i č, Van« d. bro znan._(9*2 j Kdor bo kupil, se ne bo kesal. Samo naj ?e požuri. Voditelj in zunanjim ti ve bo Koledar in vreme. — Danes: 3. nedelja po Bink. — Jutri: Norbert Šk. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne + 26.5° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Lepo, večinoma jasno. Slabi vetrovi. Vroče. V začetku lepo, potem motno._ Pri uživalnem blagu merodajna p edino-le kakovost. Kar nam ugaja In tekne zasluži našo priporočbo. To stališče je edino pravo, in s tega stališča uporabljajo naše gospodinje najraje „pravi Francko v pridodatek za kavo" s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje iz najčistejših tvarin, po načelu največje skrbnosti in po že desetletja preizkušenem načinu v zagrebški tovarni.__ Osm štzv. 520. odurem Janea 8e pripor čim za oM-Jfc.»• prepozno. Kje. pove Insratni oddelek 'CO i«n obiek I * * n Masič, Teratenjk j Edinosti.___^ ki zahajate v Koper, obiščite dobroznano gostilno 943 Vsi Slovenci takrj proda od 50. sežnjev na- „ aoDroz"an" B0™30 Zemljišče prej na lepem kr-ju ob cesti blizu ' .Al Varoretto", ki se nahaja na obr. žju Imam pot taje, razgled n. morj^. primavno za *ta.bi&če ; ^edno sveže pivo in vina prve vrste. Se priporoča r*ne iimorse. Pojaanila: Sv. Mar. Magdal. zgornja. udani Alojz Žbogar.____W pf.Htiina pri „Tirolcn"._ Hotel v bl'žini koloivora Dutovlj*1-'kopo z m«>-dTnim komfortom ter krannim parkom Odprl sem - vino iz najboljih vir. ogrado?, lastni pridelek. — Se ; .«i„, priporočam s'djjim roiak^m in ostalemu slavntmu obČ;n»tvu ndani Vinko Kodrič iz Brji pri Ri- ' henberku. 939 Krojačnica : Andrej Lazar iiloLlPR!! I 99lr TB8T, via Ho in %%% Trst, Piazza C. Ooldoni 10, I, ft. ffllbKuHid Lddll, plooolo 1. Podpisana) ^ f ^ je preskrbliena a pristnim an^leSk. blagom naznanja elav. občinstvu, da je preuzela na svoje . zadnje mode v veiiki izberi in — izdelu-o ime ( obreznanu mlekarnu Ijiuk Pnidaje se svaki « vaako> ratno obleko po najnov. kro u. dan aveže mleko iz gospodarske uprave LAAK. Razna 1 j k 2merne cene Ugodni pogoji plačevanja, meslaca, n j boljši kTuh n. Graca, zdravstveni kruh | M r " r . Prodaja | Irst. nI. geo " 8. Nazarij Srižon in vsako-rstne sladčice s^aki dan sveže, piva v steklenicah, ter vina I. vrste. Sp-cialitet kiselo mleko, bolgarsko Joakurt in Koflr. Priporoča ae Joseflnn Salomon. , PelnOMnom Narodne-zavednemu občinstvu ' priporoča slavnemu občinatvu »vojo pr..-rnpOrUCBm kiznacemt umetn. izdelek'dajalnico MRZLIH JESTVIN, GNJA 11, modemih slik, svoj5 odlikovani podjetji: Trat. Via { SALAMA, SIRA, SARDIN in dr. stvari. To*?«"- ao,9°*k* ""SilProjtoJ. se Dreherjevo pivo. prve vrste, in vino : kraški teran istrsko in vipavsko. POZOR! Priporoča se 8lhv. občinstvu reatavra- 1 cija Reka prej Mahorčič, Matavun, j __ % a Skocijan, žel. postaja Divača, blizu slovečih Skoči-^SlTa^l "ff/fil TI janskih jam. Restavracija ima vedno na razpolago ; J^f f&r&JrJL A w*JmM JL W V"«* sveže pivo I. vrste, kakor tudi vsa vina prve vrste.. Vedno dobro pripravljena domača kuhinja. Poatreiba j SJSSAf^SSTS ^ "TuTT^n^ točna, cene zmerne; na razpolago je tudi lep prostor < platno riuo Opoiio ia vi«a, b«1o »udko u vua, istrsko ia ier»« za avtomobile in kočije. Za obilen obisk se toplo Priporočam tudi avoj i«bor deeertnih In wlr»Tlliiih Tin, rosoijo, priporoma JOSIP CERKVENIH, re.U.r,t.r. 868 ^ti^&i^T,: SLCJ.TKMU iS Franjo Makovec J?S TkSSSJTft CaafSt^E.jiircev, Acquedotto» občinstvu svojo pekarno in sladSčičarno, v kateri ae dobi ve&rat na dan svež kruh in slad&čice. Zaloga moke in likerov v steklenicah. Sprejemajo a« peciva vsake vrste. Postrežba tudi na dom. 800 Dobro blago po nizkih cenah si lahko preskrbi vsak privatni kupec, ako naroči direktno iz tovarniškega kraja. Staroznana tvrdka sukna Siegel Imhof, Brno, nudi v vsakem oziru največje ugodnosti. Bogat izbor najboljšega blaga po najnižjih cenah. Izvršujejo se tudi mala naročila z vso točnostjo. ___ PoSiljatve, komisije in zastopstva :: Giov. di G. Kanobel Trst ul. S. Anasta-sio 10 - Tel. 23-87. Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, prejema in oddaja na dom, pošiljatve po morju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi prevažanje pohištva v mestu in na vse kraje. Ivan Štrancer kleparski mizar. - Prvo podjetje za postavljanje poda. Zaloga lesenih žaganic in parketov._923 W|Iq z verando, eno večjo in dvema manjšima V lld sobama, knhinjo in vsemi potrebnimi pritiklinami, do 8 poste lj za eno ali tndi 3 stranke, zadej smrekov park, spredaj jabolčni vrt, najlepši razgled na gorergske planine, se odda, pol ure od Kranja. Vsa živila vedno pri roki. Naslov: Svitoslav Kmet, posestnik na Kokrici, zad. pošta Kranj. 926 IIa n«*ncl«l v 550 sežnjev zemljišča, na plUUaj Kdor ga bo kupil, se gotovo ne oa kesal. Oglasiti se v gostilni v ulici Bolitario 21, danes 29. maja od 3.-4. popoludne._890 Gostilničarja ramno Iruštvo v Rocola Ponudbe je doposlati odboru do 14. junija 1910. 925 KmeCHa posojilnica In hranilnico v Kubedu — Istra ragistrovana »druga z neomejeno zavezo vabi na občni zbor ki se bo vršil v nedeljo 12. junija ob 4. uri popoludne v posojiln. prostorih. Velika množina s prostim tekom in zavoro od K 55—110; velika zaloga novih dvokoles, gramofonov od K 15—1000; plošč od K 1—4; šivalnih strojev, najnovejših acetilen - svetilk za gostilničarje in društva od K 7—20. — Pri BATJEL-n, Gorica, Stolna ulica 3-4. Ceniki poštnine prosti. Prodaja tudi na obroke. Prostovoljna razprodaja prenehanja poslovanja. Gene močno tnižane. Pnpo- j roča se slavnemu občinstvu, da uporabi to ugodno \ priliko. — Jakob Klemene, trgovina z mann-' fakturo, Trst, Via S Antooio St. 1._925 i £ne+llni£ar Kulot -pri Ueh P«*jateljih" v UUolllIllUdr Gorici, uUca Gaaerma št. 11, ae priporoča z dobro kuhinjo in izvrstnem vinom- 854 Pri O t R O uino vipi.v«ko laatnega pridelka, rrioilf€t VI lld istrsko in kraški teran, priporoča slavnemu občinstva Franc Stranca r, lastnik gostilne „Pri Vipavcu" t ulici Indnatria 5, nraven ulice Gioliani. _68a ntiinfiono J® bU* v zaloga istrskega, UlVUrjOlla vipavskega vina in krafikega terana. Prodaja se p« selo nizki ceni. — Priporoča se udani Anton C o k, sedlar in trgovec Sežani Ikev. 35. z vinom v 909 IA »in Tnii^OI* Trst, uUca Oarpison it. 1«. JUSI|1 I dVbdl Pekarna in alaSfičarna s podružnico v ulici Moiin grande št. 9. Popolnoma na novo urejena. Svež kruh večkrat na dan. Postrežba točna na dona. Mihael Pernarčič ni&ki mi.ar, lavrluje vaakovratne apecijaltete »notranje in zunanje uredbe v atanovanjin, pisarnah itd. Cone celo zmerne. Priporoča ae vsem Slovanom. DNEVNI 1) Poročila načelstva. 2) Potrjenje rač. zaključka za 1.1909. 3) Vilitev nadzorstva. 4) Ev. revizijsko poročilo. 5) Predavanje. 6) Slučajnosti. NACELSTVO. Išče se Knlisouodja In korespondent za lesno stroko z večletno prakso. RefUktanti morajo biti veičl slovenskega, nemškega In Italijan. Jezika. Nastop lahko takoj. Pfa6a pn dogovoru. Ponudbe s potrebnimi dokazili na) se poftljejo SLOV. TRGOVSKEMU DRUŠTVU .MERKUR" v UUBUANI. Priporočamo našim gospodinjam pravi iFJl^KGKOY: kavni pridatek iz zagrebške tovarne. A KpO.TIin.MLT. .......J p otfpo^ i RESTAVRACIJA AUROH A Trst. nI. Cardncci št. 13. Vsak veter od 7. do IZ. VELIKI KONCERT orkestra dunajskih dam Jagelsky. 7 DAM. I GOSPOD. VSTOPNINA PROSTA. Ob nedeljah in praznikih ===== MATTINEE. Za mnogobrojen obisk se D priporoča JOSIP DOMINES. £)(3==1@ Dr. A. Barkanović jj specijalist za notranje in živčne bolezni i Ima svoj Gvnbalatoril na trga Cario Goldoui 11, I. b. ORDLNUJE : vsak dan od 10.'/, do 12.V, are zjutraj in 4 do 5. pop. TRVDKA Adolf: Kostorls skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S. Giovanni 16, I. TELEFON iUV. 16-83. (zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne aH tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo itd. Naj dogo vornejše cene. POZOR ! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju :: ATJSTRO-AMERIČANA :: brza zveza z Ameriko. TRST—NEW-YORK „ARGENTINIA" dne 11. junija 1910 Potna cane: m. razred K 220; n. razr. od K 300 naprej; I. razr. od K 350 naprej. Trst— Buenos-Ayres „FRANCESCA" dne 16. junija 1910. iz Trata v Bueno8-Ayrea, ter se ustavi med-potoma v Cadix-u, Laa Palmas, Ssntos, Monte-— video in Bio de Janeiro. — Potne cene: ITL razr. K 200; II. razr. od K 500 naprej; I. razr. od K 650 naprej. V prevozni ceni III. razr. uračunjena je hrana in prenočile v TRSTU, pred odhodom parobroda. — V vseh cenah uračunjena je obilna hrana. Narečji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacne o prodaji prevoznih listkov I., H. in UL razreda toliko za Ameriko kolikor za Patras, Palermo, Napolj, Cadix in Lax Palmas obrniti se je na „Urad za potnike v Trstu", ulica Kolin plooolo ŠL 2, za tovor in blago pa pri G. TA2AB OCHZA & C.o, Trst, alloa Ponterosao it. 3, I. aad. Anilini i Bernardon TBST, ulica San Nicelo 13 lM Lastna delalniea. VB ^^ Uvoz ia izvoz orožja ■ streliva Na željo se pošljejo ceniki z&stosj ln poštniRe prosto. Mil iiibi« i m nn Črpo žveplo (Paroidiuii?) Uničuje golazen. Nadkriljuje natadno ivuplo in neast (modro galico). Deluje proti parazitskih bolesnim trte (Ojidij, p«roeo>pera), sadmik dreves, vrtnih rastlin (rož, ziuix«l»na, palm itd.) in vrtnih aaaadov. Uničn;e takoj vso škodljivo joisren na ractlinah; domačih živalih hi perutnaat. Baoataven ia eJroaomičen načia vporabe. — Prodaja : ■- ——' CAS a. AORIC3LA - TTtST - ulio o. S. Apollluare 4. Teiafoa 151 rim. VI.--VOGAL ULICE MADOKKINA. 1/ najem se oddajo bicikli :: zaloga dvokoles :: in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. Osvaldella Ob nedeljah la praznikih odprto do -1. popohid. Ijanost 'eskušaji 8 Poudre-ZafMto-m se dopošlje isstonj. Nagnenje do opojnih pijač za-iiore se za Tedno uničiti. Sužnji pijanosti Be sedaj lahko leSijo proti stoji iastm volji. IcnaAei se j "I t;'* neškodljiv pra-i>'> Sfck Poudre Zenonto ime- j ji nora n ; jemlje | )l se lahko, ter I je pripraven I i:\ v.«ako eta-1 rost in spol, ter H) pokie*a v jedi ln pi-j jači, ne da hi dotični k za to vedel. Pcuđro Za- % nsnto ie mjaiućen kot neškodljivo sredstvo. Oni, ki imajo pijanca hod is i v družini ali v krogu znancev, uaj ne am-luade zahtevati brezplačne poakuSuje a Poudre Zenentom* Isti se poSljefv piflmu. — Dopisovanje v nemSkem jeziku. POUDRE 2ENEMTO Co. 76, Wardour Straet, London 271 Poštnini zjl pi^ma -s stotin k, za donienio« 10 Btotink* HUBEE & Co r toi'j:--^..v" Pozor! Proizvajanje: spirituoz kot prosta obrt, kakor tudi izdelovanje brezalkoh. osvežujočih pijač jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju renomirana tvornica. S proizvajanjem in razpečavanjem ae lahko prične takoj. Jamči se za izdelke prvo vrste in brezhibno proizvajale vseh pijač, tudi spacijalitet brez konkurence. — Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno. Oara se samo na resne ponudbe. — Ponudbe je poslati pod Šifro „Spiritnosin 83867" aa »booIbo ekspedlefjo M. IUSES Vaefcfolfer, Dunaj 1/1. Cene nizke £k Zastopnik Alberto Tedeschi, Corso 2 j l*T£jj5 O 3>»biva 3* »ov«od v velikih dozah H "Z P Prodajaln, ur in dragocenosti (cx drug Dragotina Vekjeta) Trst {keMSS Corso šteu.36 Bogati izbor zlafcaniao, srebrnine, dragoce-mo3ti in žepnih ur. Kupnje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne sr«bmine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. Avstrijska sp«oi>t!ita t. vrste sa avetovaoznani Mor^nerjeul šumeti= limonadn! bomboni Velika zaloga z maaižafeteraim blagom mHmm Ihm U. 36, voftl mL a Umro. m ■aftiiiliat— «1. M. __ri Imlfcis ebgaumi £*mf »n* logo kstor *mM pvrv&b M irt i | i imu OSTANKE noAkega in iemkega blaga, ki ao ae nakopičili tekom ae. Bcne, prodajam, dokler »raja raloga po inltanlh cenah Na praarite t« prilike in sahUTaite poto« dopianico vsoto«. KASPOđlLJALNA TVRDKA SUKNA jFranz Schmidt Jagerndorf 103^ a m m m i-* 2 • 3 S » 5 - > o. KuplJeM Ma«*, brez aH pa a« vrni dsnsr r>«k-k al ada aajboljl« kakoroata priporoma Prva čcilca akcijska truiba orljant slad6iearUlh ta čokoUdnih tovarn, KRA- u£VivisosRADi ^ MAKsNEK prej •lavaa zal. «a Duaaja: JOSIP KATZ, VI. Thaobaldgatse 4. _^aaiftii II IM iii'SHBwaaHMnHna«Mas»a:isumoma** - K-^tSi m 1 rfl RSsparmlo si B ^asfen« poslopja). Ftt|ftte v O^^ii KUPt^B 84 PMM^A VHE^KCSTISR ~~ g «®u«ewe, M«TR¥fUi pigju« J