no. flevnm.
V LlrtOaL • UMA. 29. lamo 1101
ILil. leto.
V
m »sto
pSjt Ists
9Slivwx*k\ fttsrstf" r*l|a
itsifsvljsfl! v «pe«raff9T* jm|f 111
• . . K 34r—
. 1*-
r-
»ti i*ti tet (*ti
• 1*80
P*f M n| ta trakirsjs. V*fe*#W ss m vr*a»ia. * ***i»tv«M Kaanavs ulite it, t, <i vattNKs)* tt. 9M.
SRof Jefilič ne poide v Ameriko.
Ljubljanski škof se je l>i 1 namenil, napraviti potovanje v Ameriko. Ta njegov namen se gotovo ni rodil iz želje, spoznati ameriške razmere vobče ali seznaniti se z jako liberalnim katolicizmom v Združenih državah. Ne; ljubljanski skot' je hotel le obiskati slovenske rojake, ki si s trdim delom služijo kruh onkraj »velike luže«, bržčas, tla jih »utrdi v veri«, kar je sploh dobičkonosno in da med njimi nabere kaj denarja za svoje popolnoma nepotrebne zavode v Št. Vidu.
Škofov namen, obiskati Ameriko, je bil popolnoma resen. Avstrijski konzul v Novem Vorku, naš rojak <Ir. Schwegel, se mudi sedaj v Evropi. Škot' Jeglič se je do njega obrnil in ga je prosil, naj mu sestavi nacrt za potovanje po Ameriki. Dr. Senwe-gel je školu seveda rad storil to usm-gO in je pisal v \e\v Vnrk in najbrž še v druge kraje ter storil kar je bilo mogoče, da bi bil škof primerno lepo sprejet v Novem Yorku in sploh povsod, kamor je nameraval priti.
Slovenci v Ameriki so se oprli škofovemu obisku. Brez ovinkov so povedali, da ne marajo, da bi jih ljubljanski škof obiskal in med nii-m\ nabiral denal za svoje zavode ter delal tam propagando za politično stranko, katere blazni fanatizem se vsakemu količkaj prosvitljenemn človeku le studi.
Ameriški Slovenci so javno nastopili proti škofovemu obisku. Ko bi se bili uprli samo posvetnjaki, bi se škof Jeglič par ne bil dosti zmenil za njih ugovore. Škof Jeglič je trdovratni do skrajnosti in aepristopen vsakemu argumentu.
Toda uprli se škofovemu obisku niso samo lajiki. uprli so se mu slovenski duhovniki v Ameriki. Župnik gospod Smolej je jako energično na stopil proti obisku škofa in javno obsodil njegova politična prizadevanja ter njegov namen, nabirati med ameriškimi Slovenci denar za zavo.le. Takisto kakor Župnik Smolej, je sodila večina slovenskih duhovnikov v Ameriki in brez dvoma so to dali vedeti ljubljanskomu škofu tako energično, da je moral Škof Jeglič kapitulirati.
Dne 13. julija je konzul dr. Sefcwegel brzojavno sporočil v Xew York, naj ustavijo vse   priprave za
j sprejem, ker škofa Jegliča ne bo \ Ameriko.
Ta Škofova kapitulacija ima svoj splošni pomen. Njena važnost ne tiči v tem, da škof ne bo po Ameriki ngitiral in zbiral denar, nego v nečem dru^ein, v tem namreč, da je slovenska d tihovština v Ameriki pokazala ljubljanskemu škofu zobe. Ta duhovščina ni odvisna <>d ljubljanskega škofa; tej duhovščini ne more Škof nič škodovati in nič koristiti; ta duhovščina ne potrebuje od ljubljanskega škofa služb in ne potrebi.je njegove milosti; s\obodna in neodvisna je ta duhovščina in objektivno lahko presoja škofovo delovanje iti pastirovanje; ta duhovščina nima vzrokov, gojiti proti škofu osebnih antipatij in gotovo je v njej živ čut stanovske solidarnosti in stanovske zavednosti.
S tem, da se je ta neodvisna slovenska duhovščina v Ameriki tako energično uprla škofovemu obisku, da ga je preprečila, je izrekla naj. večjo nezaupnico ljubljanskemu škofu in je izrekla najhujšo obsodbo nad škofovo politiko, nad škofovo pastirsko delavnostjo in sploh nad vsemi njegovimi stremljenji. V tem tiči veliki pomen dejstva, da je škof odpovedal svoj poset ameriških Slovencev. _
Slovanska Enota".
Praga. !2S. julija. Na strankinem zboru češke agrarne stranke je dejal poslanec Stanek, da je z ozirom na zadnje sklepe Rusinov in na stališče Poljakov, obstoj »Slovanske Enote« zasignran.
Poljaki in Rusini.
P r a g" a , 28. julija. Ko se je zvedelo, da se predsednik »Slovanske Enote« posl. (Jdržal pogaja s predsednikom Ukrajinskega kluba posl. Romaučukom glede zbližanja obeh skupin, je pisal organ prof. Glnbin-skega, da Poljaki Ukrajince prav radi prepuste »Slov. Enoti«. Ni minul mesec in Poljaki že skušajo pridobiti Ukrajince za poljsko-nemsko večino« Prof. Glabinski se je začel direktno kot predsednik »Poljskega Kola < pogajati z Ukrajinci. V kakem stadiju so sedaj ta pogajanja, ni znano, toda sodeč po resoluciji, ki je bila zadnje sprejeta v Lvovu na shodu ukrajinskih poslancev je vendar razdalja med Poljaki in Ukrajinci večja ko med Ukrajinci in »Slov. Enoto«. Ukrajinci sicer niso sklenili s »Slov.
bi praznik«.
pa 14 vtaL, as dvakrat temeljiti po dogovora. ■sfcJssHsnls, inscratJ itd.
M as ozira.
Dol leta četrt leta
.Slomški Haro*" vafla pa pošti:
I za Nemčijo:
a K ar—
. . 090
lato.........K »—
za Ameriko in vsa druge dežel« i
........K 30.—
Vprašanje« glada mssratov za) M priloži za odgovor dopisnica ali znamka, upiavnlltvo i Knafiovt auta I (spodaj, dvorišče levo), telefon tt. SO.
Enoto« še nobene formalne zveze, vendar so se že s tem, da so sklenili opozicijo proti vladi, znatno približali »Slovanski Enoti«.
Hrvaški podban o položaju.
Osi je k , 28. julija. Podban Čuvaj Je včeraj tu govoril o političnem položaju na Hrvaškem. Dejal je, da je sedanji treno+ek ugoden za ustanovitev nove močne unioiiistiene stranke, ki bi bila poklicana prevzeti vodstvo dežele. Čuvaj je prišel sem, da si pripravi tla za svojo kandidaturo, hrvaški sabor ho najbrže prav kmalu razpuščen.
Španija.
Nov boj pri Melili.
Molila, l2S. julija. Razvnel se je nov boj. General Pintos in več častnikov je padlo.
l/pomiki.
Pariz ,28 julija. Iz Melile brzojav ljajo: tu so ustrelili deset vojakov, ker so vrgli orožje v morje in nastopili proti svojim predstojnikom. V Malavi'je bil včeraj ustreljen vo jak, ki je častniku dal zaušnico. — Tu se govori o možnosti oborožene francosko - španske kooperacije v Maroku.
D u n a j , 23. julija. Poročila iz Madrida pravijo, da so delavci razrušili v mestu vse železniške, brzojavne in telefonske zveze ter zaživi i železniške vagone in nek lesen most, nek drugi most pa so razdejali z dinamitom. V Pueblo Nuovo je množica razdejala samostan in ubila enega meniha, več drugih pa ranila.
M a d r i d , 28. julija. Notranje ministrstvo naznanja, da je bila včeraj popoldne vsaka zveza z Barcelono pretrgana. Poškodovane telegrafske in telefonske naprave še niso popravljene.
Pariz. 28. julija. V Barceloni vlada popolna anarhija. Revolueijo-narji delajo iz tramvajskih vngonov barikade. Na več mestih so izbruhnili požari. V najkrajšem času bodo proklamirali vojaško diktaturo.
Istavne garancije suspendirane.
M a d r i d . 28. julija.    Kralj je podpisal dekret, s katerim suspendira na celem Španskem   ustavne ga ranci je.
Časopisje.
Madrid, 28. julija. Časniki so Ogorčeni nad dogodki v Maroku in vprašujejo vlado, če je zblaznela. Dežela, ki daje kri in premoženje, ima tudi pravico zvedeti za motive. — Konfiskacije so na   dnevnem redu
Listi ne smejo prinašati nobenih p> roči] o nemirih v Barceloni in v Valenciji.
.je
Perzija.
Teheran,   28.  julija. Bivši
šah zapusti 2. avgusta Teheran in se naseli na K rimu. kjer bo stanoval v nekem gradu.
P e t r ograd, 28. julija. Perzijska vlada je poslala sem spomenico, v kateri pravi, da bivšemu šahu ne bo plačevala nobene apanaže, ker ni sam odstopil, temveč je bil radi kršenja ustave odstavljen. Tudi njegovo privatno premoženje pripade novemu šahu. Spomenica pravi nazadnje, da morajo ruske čete v kratkem zapustiti Perzijo.
„Velfljaniniar proces v Zagrebu.
Pri včerajšnji razpravi se je nadaljevalo zaslišanje prvoobtoženea Adama Pribičeviča z ozirom na izpoved be priče Nastjča.
Predsednik: Ali poznate Gjorgjn Nastiča :
A. P ribi e v i č: Rekel -cm že, da ga poznam. Toda to je Risto, a ne (Ijorgje Nastič.
Predsednik: Ali >te pripadali revolucionarni organizaciji, ku-kor to trdi Nastič \
A. P ribi č e v i č: Ne!
Predsednik: Ali ste sodelovali pri pripravah za revolucionarno akcijo ?
A. P r i b i " e v ič: Ne!
P r e d s e d 11 i k: Ali ste prisostvovali konferenci, na kateri se je razpravljalo o atentatu na kneza Ni-kolof Vi ste se lemu protivili t
A. P ribi č e v ič: Ne, nisem prisostvoval. Nastič trdi, da je bil na tej konferenci tudi moj brat Milan. A jaz nisem bil nikdar z bratom Milanom v Belgradu.
Pred se iln i k: Ali je rokopis revolucionarnega statuta vašega brata Milana :
A. P ribi e e v ič: Rokopis je sličen onemu brata Milana.
Predsednik: Ali veste, da je bil Nastič v Kragujevcu, da se pouči o fabrikaciji bomb t
A. Pri bi če v ič: Jaz tega ne verujem, da bi Srbi uvedli Nastiča pod imenom nemškega doktorja v državno tvornico, da bi se tam naučil fabrikaeije bomb. Na to je stavil Pribičevič več vprašanj na Nastiča. Med drugim ga je vprašal, ako je bi!
Saj da Hr-
navdnšen Jugoslovan takrat, ko vstopil,v »Slovenski Jug«?
N a s t i č : Nisem bil kakor drugi.
A. I' r i b i č e v i č: Potem so morali drugi pred vami prikrivati, da je bila jugoslovanska ideja samo krinka za \ eliki*rhskn ?
N a s t i č je na to vprašanje mol«
čal.
A. P r i b i e e v ič: Zakaj je bil Milan PribičevV- proti temu, da bi se sprejelo v organizacijo \Yihlcrja, urednika zagiebškega »Pokreta«, ako so hoteli delovati s Hrvati in Slovenci, ali jih vsaj varati?
N a s t i č: Milan je bil mnenja, da med Hrvati 5e ni dovolj zaupanja vrednih oseb.
A. P rib i č e v i č: A zakaj so vse svoje osnove zgradili na jugoslovanski ideji, hoteč prevariti Hrvate in Slovenca, ako pa teh niso hoteli
sprejeti v organizacijo, dasi je v statuta izrecno odrejenof
I) r ž. p r a v d n i k: Teren za to še ni popolnoma zrel.   Treba je bilo Hrvate še mah. varati s slogo, tksistirajo že Hrvati, ki pravijo, jim je vseeno, ako se imenujejo vate ali Srbe.
A. P r i b i č e v i č: Kksi^tirajo tudi taki Srbi! Na to je bil zaslišan drugi obtožene«' Vnlerijan P r i b i -če v i e. izpovedal je, da je bil o božiču 1. 1900. v Belgradu. Takrat je bil tudi v prostorih »Slovenskega Juga« in se je tam seznanil z Ljubo Jovanovicem. Videl je tam razne časopise, a o kakšnih revolucionarnih pripravah ni ničesar zapazil. Meseca februarja sploh ni bil v Belgradu, kakor to trdi Nastič. Drugič je še! v Belgrad, da ]m>speŠi neki proces radi ločitve zakona. 19. oktobra je bil v Belgradu radi nameščenja neke učiteljice. Junija 1. 1907. je srečal na Terazijah Nastiča, a ni z njim niti govoril.
Predse ti n i k : Vi trdite, da niste bili prisotni pri nobeni seji revolucionarne organizacije
V.    P r i b i č e v i č :    Niti    m i
eni!
P r e d s e d n i k : Ali ste videli v »Slovenskem Jugu« bombe, kakor to trdi Nastič!
V. P r i b i č e v i e : I>a, ali iz —- mesa! V Belgradu jih imenujejo »ćevapčiće« (posebna vrsta fiečenke iz jagnjetine.)   < (i robot en smeh.)
Po odmoru je predsednik Tara-bocehia naznanil, da je dobil od profesorja dr. Friedjunga brzojavko, v kateri sporoča,   da   ni   obvestil Na-
LISTEK.
Žudnji rodovine Benollo.
Povest. (Dalje.)
Kaj cimaš danes nič easa za svojega očeta .*« ga je vprašal navidezno mirno. »Ves večer si posvetil baronici Renati.«
»Razumeva se dobro in zato se *ad ž njo pogovarjam« je hladno odgovoril Mihael.
»O, seveda, seveda! Saj sem \i *'H. kako se razumeta in zdaj r»i l'"Maja jasno, zakaj se tako bran »s neveste, ki sem ti jo izbral. Vsa Ljubljana že sušlja, da si zaljubljen v Renato. Tebi se seveda tega ne Kpa nihče reči, a jaz sem to že ver« knn moral slišati. Ta ljubezen je blaznost, ljubi Mihael; kar iz glave s' jo izhij. Moja želja in volja je, da * poročiš s Terezijo Ahčinovo.«
Mihael je zatrepetal po vsem životu.
»Ljubi oče« je rekel, »prepovedujem Vam odločno, da bi kakorkoli sumničili baronico Renato. Ce jo Iju-?»n ali če je ne ljubim, to vem samo
ona ne ve ničesar in ravnotako nihče drugi . . .«
S tihim ponosom je gledal stari
Kržinar svojega sina, kajti veselila ga jo noblesa Mihaelovega mišljenja.
»Vem, Mihael, da je baronica Renata vzvišena nad vsak dvom in kakor te poznam, vem tudi zanesljivo, da ti ne boš motil njenega zakona. Ali glej, sinko moj, jaz tudi ven1., da se je v tvoje srce zajedla ljubezen do baronice in da boš ti na tej ljubezni trpel in krvavel. Zato^sem ti izbral jaz nevesto, saj ti sam nimaš oči za nobeno drugo kakor za Renato in zato je moja odločna želja, da se poročiš s Terezijo Ahčinovo«.
Mihael se je zamislil. Nekaj časa je stal s prekrižanimi rokami preo! svojim očetom. Ko je dvignil glavo, je bil njegov obraz bled in mračen, a imel je odločen izraz.
»Dobro, oče«, je rekel Mihael. »Ce mi obljubite, da me pustite tri mesece v miru, vam dam svojo častno besedo, da bom o tej stvari resno razmišljeval in če pridem do sklepa, da in i je mogoče poročiti se s Terezijo Ahčinovo, se to tudi zgodi.«
»Tri mesece — to je mnogo časa« je menil stari Kržinar. »Malo li lahko odnehal.«
»Kaj se oglaša v vas zdrava kri pradedovaf« je z dobrohotno po-rogljivostjo vprašal Mihael vedoč, da s tem očetu takoj zapre sapo. Stari Kržinar kar ni maral, da je kdaj izdal kramarski značaj, ki ga je podedoval <k> svojem starem očetu.
»Veljaj — tri mesece torej« je hitro pritrdil stari Kržinar. »Cez tri mesece te spomnim na tvojo obljubo; ne pozabi, da si mi dal svojo častno besedo.«
Kadar se j^ Mihael udal kaki želji svojega očeta, vselej se je to zgodilo le po težkem m dostikrat tudi burnem boju. Oba sta bila trdnega značaja, vsak je imel svojo voljo. A če se je vihar polegel, je bil stari Kržinar vedno vesel svojega sina. Tudi sedaj mu je položil roko na ramo in z nekakim   ponosom rekel:
»Kj, Mihael, midva sva le moža, da malo lakih; če kremen zadene ob kremen, se pač delajo iskre. A če bi midva z z«lruže.iimi močmi kaj v roke vzela, bi moral priti že sam zlo-dej, da bi nama mogel kljubovati.«
Tako' ali podobno se je končalo vsako nesporazumljenje in vsak prepir med starim Kržiiiarjem in njegovim sinom. Kramljala sta potem še nekaj časa o različnih vsakdanjostih in potem skupno odšla iz hiše barona Paungartna.
Toda Mihael nikakor ni bil tako miren, kakor se je dozdevalo staremu Kržinar ju. Nasprotno; v njem je vse divjalo in valovalo, a ker ni nikoli izgubil oblasti nad seboj, je tudi sedaj premagal vse, kar bi bilo moglo očetu dati priliko, pogledati v Mihaelovo notranjost.
Mihael je bil ravno tako ponosen, samozavesten iit trdovraten, ka*-
kor njegov oče; skupna jima je bila vroča kri, a nekaj ju je vendar ločilo. Stari Kržinar ni bil zmožen tako globokih in trajnih čuvstev, kakor njegov sin; stari je bil lahkoživi otrok dobe rokoko, Mihael pa resni privrženec novega duha, ki je na Francoskem že z mogočno roko trkal na vrata in napovedoval svojo krvavo zmago. Stari ni imel smisla za to in zato se mu je tolikrat primerilo, da svojega sina ni razumel.
Prišedši domov se je Mihael zaklenil v svojo sobo; hotel je biti sam, da bi se mu ne bilo več treba zatajevati. Kar oddahnil si je, ko se je bil odkrižal očeta, zakaj bal si je, da bi stari začel ugibati, zakaj da se je Mihael napol vdal njegovi želji in na pol obljubil, da se poroči s Terezijo Ahčinovo, katere se je doslej vedno tako trdovratno branil.
Mihael Kržinar bi za ves svet tudi svojemu očetu, ki je bil sicer njegov najboljši prijatelj, ne bil prizna), da ljubi že celo leto, z vso strastjo in iskrenostjo baronico Renato Benaljo.
Mihael je bil ves drugačen od svojih vrstnikov. Ko je spoznal, da ljubi Renato, si je bil takoj svest, da ji tega ne sme lasodeti in da mora krotiti in zatajevati svoja čuvstva, ne le, ker sploh ni upal, daM ga Renata ljubila, marveč tuo*i zaradi te-ta, da bi vsaj po njegovi krivdi ne
padla nobena -enca na njeno zakonsko življenje.
Od tega trenotka je bilo njegovo življenje nepretrgani boj proti samemu sebi. Vedel se je napram Renati vedno ravno tako, kakor napram vsaki drugi dmni, a težko mu je to bil o, neizmerno težko. Govoril je ž njo vedno zgol o stvareh, ki niso imeli niti za njo niti zanj najmanjšega osebnega pomena. Niti o prijateljstvu nista nikdar govorila, kaj še o ljubezni in nikdar ni Mihael poskušal vzbuditi v Renati le najmanjše zanimanje za svojo osebo.
To težko nalogo mu je olajšala izvrševati okolnost, da je bil Evzelij Benalja silno bolehen, izmozgau in izžit in da je mu bilo po človeški previdnosti sojenih le še malo let. Mihael nikakor ni želel baronu Be-nalji smrti, a misel, da ne bo dolgo živel, mu je dala v trenotkih potrtosti in obupanja vedno novih moči.
Kar nič ni vedel, kako misli in sodi Renata o njem. Govorila je ž njim vedno le o stvareh, kjer je bilo nemogoče pokazati! kako simpatijo in antipatijo in govorila je vedno tako hladno in se vedla tako reservirano. da njenih misli in njenih čuvstev ni mogel nihče uganiti. Toda Mihaela to nr plašilo. Tipal je, da jo prepriča o svoji ljubezni in da si pridobi njeno naklonjenost, kadar pride čas, da bo sploh smel govoriti.
stiea, da bi bil o njem spremenil svoje mnenje.
D r. P o p n v i e :    Prosim lep naj se ta brzojavka prečita.
Predsednik : Tega ne dopuščam, ker je brzojavka adresirana name!
D r. P o p o v i e : Dobro, jaz vam verujem, dasi ne veni kaj stoji v brzojavki.
Predsednik: Ne žalite me, dal bom brzojavko protokolirati. G. Valerijan Pribičevič, ali je rokopis revolucionarnega statuta vašega brata Milana t
V. P r i b i e e v i e : Ko bodo grafologi povedali svoje mnenje, bom tudi jaz označil svoje stališče.
Predsednik: Ali sta tuli »Srbobran« in »Srbsko kolo« sodelovala pri revolucionarni akciji?
V. Pribiče \ i č : To vse skupaj ni ničesar   drugega,   kakor le genda.
D r ž. j> r a v d n i k (proti A. Pribičevieu) : Čudno je to, da se vsi Pribičevići takoj napotijo v »Slovenski Jug«, čim pridejo v Belgrad.
A. P r i b i č e v ić : Tudi sodnik Weinert je bil v »Slovenskem dugu'<!
Drž. p r a v d n i k : Tega vas nisem vprašal. Ali značilno je, da ste, jedva ste prvič prišli v Belgrad, takoj odšli v »Slov. Jug«. Vidite, jaz sem bil že večkrat v Belgradu ali še nikoli nisem bil v »Slovenskem Ju go«.
A. P ribi č o v i č : O, saj sam priznavam, da me je »Slov. Jug« zanimal, a samo zaraditega, ker je tam na razpolago okrog 300 časopisov.
Obravnava se nadaljuje danes.
Kratki polovi o» mm « Muljavi dolini.
Kar sem bil o kraških pojavih na povirju Krke svojčas v »Narodu« razpravljal, to se je sedaj v malem obsegu zgodilo z Višnjieo, kot enem glavnih pritokov Krke. To, da je ta potok sredi svojega toka kar naenkrat se pogreznil na enem mestu v zemljo, ni za kraški svet prav nič novega. Tudi dogodek sam kot lokalni pojav ni bogve kaj posebnega. Kot posebnost pa je postal šele po krivdi ljudi, ki so zakrivili, tla je postal samo po sebi neznatni rov skoraj osodepoln za prebivalstvo .*> občin, ki je bilo skozi 17 dni malone brez edine vode. To in pa dejstvo, da so se slični dogodki ravno ob ti vodi in v ti dolini že opetovano pojavi'i in se bodo še ponavljali, nudi sicer neznatnemu dogodku značaj zanimivosti tudi za širšo javnost.
Dogodek, kakor sem o njem na licu mesta izvedel se je tako-le izvršil: Blizo 1. ure v noči od srede na četrtek 7.—8. t. m. zasliši posestnik Kastelic v Mleščevem iz svojega tik potoka se nahajajočega Čebelnjaka čudno bobnenje vode. Uro pozneje opazi sosedni mlinar na Mrzlem JM> lju po jemanje vode, ki se je okoli ure skoraj do mala odtekla. Iskaje m> vzrokih, so kmalo zasledili na Sever-jeveni travniku blizo pod Škofčevim mlinom (Mleščevo) rov, v katerega je voda šumoma se pogrezala. Na tem mestu se je že večkrat udrlo, zadnjič j«1 bilo to pred kakimi 8. leti. Ker pa ima Višnjica kmalo od Vodo-točnega dola ravno \sled opetovanoga pogreznjenja sveta ob takozvanom »starem bregu« nalašč izrezano drr-go »novo strugo«, ki se pod Mrzlim
Na eno stvar pa ni Mihael nikdar mislil: da ga je ves ljubljanski ženski svet najstrože nadzoroval in opazoval vsak njegov korak, vsako njegovo gesto. Ljubljančanke, videč, da se Mihael za nobeno ne zanima, so takoj uganile, da mora imeti kako srčno skrivnost in trudile so se na vso moč in z vso vztrajnostjo, da bi jo razkrile. Zapazile so. da se je Mihael, če je prišel v kako družbo sicer najprej pridružil drugim damam ic ne Renati, a da so jo njegovi pogledi neprestano iskali in če je niso našli, da je kmalu družbo zapustil. Zapazile so dalje, da je bil Mihael vedno nemiren in raztresen, ako se mu ni posrečilo, ostati vsaj nekaj trenotkov pri Renati in da je bil vedno kaj dobro razpoložen, če je mogel le malo časa z njo govoriti. Uspehe teh opazovanj je končno formuliral Štefan vitez Ogulin v obdolžite v: Mihael Kržinar je smrtno zaljubljen v baronico Renato Benaljo Ne, da bi Renata in Mihael kaj slutila, je šla ta ob dolžitev od hiše dc hiše, od rodovine do rodovine; vedela jo je končno vsa Ljubljana samo ne Renata in Mihael jo je izvedel, ko mu jo je v razburjenosti vrgel v obraz njegov oče.
Sedaj ga je bilo strah, da nastanejo iz te dolžiive Renati -velike neprilike, da bo trpela na ugledu, da jo bodo zlobni ljudje obrekovali in grdili njeno čast po krivici in da jo bo do blaznosti ljubosumni mož trpinčil in ji zagrenil življenje. Zavedal se je, da mora to preprečiti, naj velja kar hoče in v ta namen je bil sedaj pripravljeno poročiti se celo z bogato vdovo Terezijo Ahčinovo.
(Dalje prihodnjič.)
poljem zopet z j edini z desnim roka- * voin »višenjsko strugo«, na kateri se \ je sedaj vnovič vdrlo, so take vdrl"-ne ljudje kratkomalo sami zasuli. V tem slučaju so vodo lahko obrnili po oni drugi strugi. To bi se bilo lahko tudi v tem slučaju zgodilo. In to tem ložje, ker je ob ti strugi samo en mlinar prizadet, katerega bi se bilo v skrajnem slučaju za časa — recimo tudi po oblastih odrejene poprave — primerno odškodovalo. Tako pa so morali vsi drugi mlinarji, vse vasi ob tem potoku le radi enega mlinarja toliko časa tako občutno škodo ter pomanjkanje trpeti. V tem oziru nimam tozadevnemu prvemu poročilu »Naroda« nič več pristaviti. Tudi ne maram razpravljati, kdo je vse to ljudsko gorje za toliko časa zakrivil. Zadeva je bila pravočasno naznanjena pristojni oblasti. Dne 17. t. m. so bili o dogodku obveščeni tudi poslanci: dr. L a m p e in Jaklič ter na i-svetnik K I i n a r. Dne 22. je na to šla še posebna deputacija k deželnemu odboru v Ljubljano. In vendar se je komisija šele za 26. t. in. določila. Med tem so si ljudje le na ta način pomagali, da so dogovorno spi -ščali vodo zdaj po eni, zdaj po drugi strugi. Ker pa voda potrebuje skoro 24 ur, da pride do zadnjega mlina, dolenjim krajem tudi s tem ni bilo veliko pomagano. Rov sam na sebi, kakor že rečeno, je neznaten. Do prvega stropa je komaj 4 m globok; notranji stranski ozki rovi znašajo skupno k večjemu 8 m dolžine. Je pa pod prvim nadstropjem zdolaj večja globina, po kateri teče velik del Višnjieo od izvira pred Kocljem do iz-skih rovov je polna vsa dolina, posebno okrog Muljave, kjer se cerkev pravzaprav imenuje »Marija na jezeru«. Že to ime pove vso zgodovino te doline. Ce se hoče zaprečiti nadalj-ne take pojave, se mora ves tek Viš-njice od izvira pred Kuceljem do izliva v Krko temeljito regulirati. Sicer morda čas ni več daleč, ko se bode v ti dolini reklo: tu je tekla nekdaj Višnjica. Tisti slučaj imamo pri Temenici. K sklepu še eno: Vsa dtdi-na S—9 km dolga nima ne enega studenca. Ljudje rabijo vodo, v kateri pero, se koplejo, se živina napaja, se vanjo tudi crkovina meče, vodo umazano in sparjeno tudi za kuhinjo in pitno vodo. Ali je potem čudo, da je tu nastala pravcata domačija raznih epidemij, kakor tifus itd.? Mi se kregamo za daljne bosenske kmete, a tu doma pa nam m še ubogo ljudstvo trpi in živi res kakor živina, prerane smrti vsled kužnih bolezni nam ga koplje pod zemljo in za vse to in drugo, bodo dajali odgovor oni, ki ljudstvo vidijo in poznajo — le kadar ga rabijo. F. Pire.
Dopisi.
iz Črnomlja. Mestni župnik g. Stanko Pehare je v ponedeljek v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji umrl. Zadela ga je srčna kap. Pretečem teden podvrgel se je operaciji. Pehare je bil v Črnomlju sedem let župnik nemškega viteškega reda — toda le pogodbeno — ne iz reda marveč posvetni duhoven. Mož impozantne, visoke postave, elegantnega nastopa, finega obnašanja, prevdareu innezahrbten se je znal meščanom in inteligentom kaj kmalu prikupiti. Za časa njegovega delovanja v Črnomlju je ponehal strupeni in ljuti boj, ki se je pred njim bil s farovženi, izginila so nasprotstva in sovraštva, — toda le malo časa je trajal ta odmor. Ko se je pokojni Pehare, z vso njemu lastno eneržijo uprl kandidaturi sedanjega deželnega glavarja pl. Šukljeja za državni zbor, — vsled spletk, ki jih je ta slednji spletkaril proti belokranjski železnici, — je dobil strog migljaj od škofijskega or dinarijata — da na.) podpira to kandidaturo. Vdal se je, nerad, prisiljen in končno pripomogel s svojimi ognjevitimi in prepričevalnimi govori na kmetsko nerazsodno ljudstvo, da je Šuklje bil izvoljen v državni zbor. Po tem dogodku je krenil drugo pot, pot, katera mu je začrtalo vodstvo S. L. S. Naše meščanstvo je bilo od nekdaj v naprednem taboru, a župnik Pehare ga je znal pridobiti in privabiti v svojo stranko. Sprva je šlo bolj težko, a znal si je pomagti. Vprizoril je, potem ko je prišel v občinski odbor, umetno sovraštvo med meščanom kmetom in med tu živečim uradništvom; pri tem delu so mu pomagali z vso vnetno koče-varja Lackner in Kožar,ter pobožni nemškutar ateist Doltar. Posrečilo se mu je le deloma, ustanovil je za svojo stranko katoliško izobraževalno društvo, toda v načelništvo se ni dal voliti, ker ga je bilo sram se pajdaši-ti z možmi, ki so se o njegovi osebi v prav zaničljivo in nesramno izražali. Večkrat je dejal: nič ne de, kakšne možakarje imam v tem društvu, marveč koliko jih imam, številke im-ponirajo in s tem dosežem vse! Toda dosegel je le malo — uspehi se kažejo le v tem, da je napredno nradni-štvo in nekaj zavednega meščanstva od sirovin   ob   prireditvah kakega
zleta izžvižgano in inzultirano. To so sadovi kat. izbra že val nega društva in priganjačev zgoraj navedenih. So še druge cvetke duh teče iz vrta katoliškega društva, toda zamolčimo jih, ker ni umestno vihteti meča ob smrti moža, ki je bil pa sicer toleranten in nesebičen. N. v m p.!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 29 julija
-4- »Slovenec« prorokuje, da bo poljski minister Hilinski postal načelnik narodno - napredne stranke. Kaj prinese prihodujost, tega ne ve nihče. Za zdaj je pač tako, da preganja vlada narodno - napredno stranko vzlic Bilinskemu z največjo srditostjo, da prepoveduje shode napredne stranke, konfiskuje napredno časopisje, kliče zoper naprednjake žan-darje, meče naprednjake v ječe. Klerikalcem se godi pač vse drugače. Baron Sehvvarz je angel varuh klerikalne stranke in jo podpira kar more; ministra Uocheiiburger in Sehreiner stiskata na skrivnem klerikalcem roke in jih zagotavljata svoje hvaležnosti, da so napadali Bi-linskega, pustili pa v miru najhujša nemška nacijonalca v ministrstvu: državni nadpravduik Amschl je kar zaljubljen v klerikalce, da se znajo tako spretno udeleževati izgredov, potem pa sobojevnike denuncirati, da se še hudiču studi, nemška špar-kasa je seveda vsa srečna, da se klerikalci s tako vnemo zanjo pehajo, da se škof zanjo poteguje in jo duhovniki na prižnicah priporočajo in se bo gotovo tudi izkazala hvaležno; nemški velekapitalisti so tudi iskreno naklonjeni klerikalcem, da ti ne-čejo pustiti, da bi st nemškim denarnim žakljem zvišal.* doklade, malim slovenskim trgovcem in obrtnikom pa znižale. Kakor se vidi, imajo klerikalci vse polno protektorjev in si izmed njih lahko kar izberejo načelnika, ki bo zanje primeren. Med tem ko nima napredna stranka še prav nič upanja, da bi minister Bilinski postal njen načelnik, si lahko klerikalci takoj pomagajo. Da ne bo nobeden njenih pokroviteljev na drugega ljubosumen ji priporočamo, naj si izberejo vsi skupaj enega zaupnika, ki bi prevzel načelstvo klerikalne stranke; najboljši bi bil vseka-ko — Gerlovič.
-j- Pasjednevno pehanje. Priš'i so pasji dno vi. Ministri in poslanci so na počitnicah, prvi prostovoljno, drugi neprostovoljno. Vse miruje, vsa politika počiva — samo naši klerikalci nimajo miru. V pasjih dnevih se pehajo prav po pasje, da bi nekoliko prikrili strašni poraz, ki so ga dočakali s svojo obstrukeijo. Shode prirejajo in ves svet preplavljajo z brzojavkami, kako so ljudje navdušeni za obstrukeijo: v vseh slovanskih jezikih pisarijo članke in jih pod najrazličnejšimi firmami pošiljajo v različne liste, ki jih seveda hvaležno sprejemajo, ker je zdaj čas kislih kumar in je naposled čisto vseeno, kako sodbo ima kdo o klerikalni obstrukciji sedaj, ko je vlada naredila tej obstrukciji konec s tem, da je državni zbor zaključila. Kaj pač imajo klerikalci, da se tako pehajo? Ali se mar ne morejo nič več zanašati na svoje volilce in vsled tega tako hite, preparirati te volilce v svojem smislu? Ali se mar med volilei jasni in so ti začeli ■ uvide vati vso blaznost klerikalne politike? Sumljiva je vsekako ta silna nervoznost klerikalcev!
-j- Hrvate love! Klerikalci se obešajo Hrvatom na suknjo. Še pred nekaj tedni so tako brutalno in teroristično nastopali proti njim, da so vsi Hrvatje, kar jih je bilo takrat na Dunaju, raje izstopili iz »Narodne zveze«, kakor da bi še hodili s Šuster-šičem pod eno marelo, zdaj pa mislijo klerikalci, da bodo Hrvate spravili v žep in jih pridobili celo za ob atrakcijo. Tisti Hrvatje, ki še zapet proračun niso hoteli glasovati, pa naj bi delali obstrukeijo. Slabo mora izgledati \ klerikalnih glavah, da se porajajo take misli!
+Glavna skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Vabila za skupščino so, kakor se nam poroča, deloma že razposlana deloma pa se še razpošiljajo. Umevno je, da se pri tako ogromnem številu razposlanih vabil vrine marsikaka ponuda. Lahko se zgodi, da bi kdo ne dobil vabila. Nikar naj nam tega nikdo ne zameri, ker namenoma nismo niko-.gar prezrli; kdor bi vabila ne bil dobil in si ga želi, naj reklamira. Sicer pa je prisrčno vabljen na veliko skupščino vsak, kdor ima pošteno slovensko srce in ki mu je v resnici mar naše in naše dece bodočnosti — pa naj je dobil vabilo ali ne; to je itak več ali manj samo gola formalnost.
4- Senzacionalna brzojavka »Grazer Taghlatta«. Včeraj v sredo je »Grazer Tagblatt« v jutranjem listu priobčil naslednjo brzojavko* »Laibach 27. Juli. Heute wurde einem Kaufmanne in der Judengassc
ein Schaufenster zertrummert. Der Tater wurde durch die Polizei aus-findig gemacht. Er heisst Vol«. — Občudujemo to žurnalistiko! V torek se je res zgodilo, da je bila v Židovski ulici trgovcu g. Kašiku ubito izložbeno okno. »Der Tater« je bil še tako nesramen, da se ni kar nič ženi ral, ne pred g. Kašikom, ne pred občinstvom in ne pred policijo. Policiji ga ni bilo treba šele »aushudig lliil-chen«, ker se ta »Tater« v svoji brez-stidnosti niti skrival ni. Zmota pa je, da se piše ta »Tater« vol. Ne, ubijalec* izložbenega okna se ne piše Vol, nego je vol, resničen štirinog vol, tista žival, ki se po nemško imenuje »Ochs«. »Grazer Tagblattu« se je zgodilo tako, kakor šele pred par dnevi »N. Fr. Presse« in drugim velikim nemškim listom s poročilom, da so Čehi v Brandvsu na Lahi na padli dva nemška dijaka iz rajha in ju tako pretepali, da je nedolžna nemška kri močila nevredna češka tla samo zato, ker sta dotična dijaka nosila običajne burševske čepice. Navedena so bila tudi imena teh nemških buršev: Ledr, Pijom, Bilop, Etschmein. Ce se ta imena od zadnjega začenši bero nazaj, se dobe češke besede, ki pomenijo v slovenskem jeziku: »Nemce, piš —«. »N. Fr. Pr.« in drugi nemški listi ki so to vest prinesli, so bili grozovito potegnjeni, kajti o kakem napadu na nemške burše sploh ni govora. Neki preine-tenec si je izmislil celo stvar in po ročal nemškim list«.m, da bi jih blamirah Kakor se je to posrečilo njemu, tako se je posrečilo tudi njegovemu posnemalcu. ki je zdaj osmešil »Grazer Tagblatt« z zgoraj navedenim telegramom. Oba slučaja pričata, kako nemški hsti v svojem blaznem fanatizmu sprejemajo in objavljajo vse, kar jim kdo pošlje, samo da morejo Slovane grditi, tožiti in sumničiti.
+ Čuki na Jesenicah. V torek zvečer je pri neki gostilni na Sa' i, kamor zahajajo tudi »ajmohtarji«, šest še golih Čukov s palicami in kamni napadlo mirnega nasprotnika, ki je obležal ves krvav in onemogel na cesti. Skoro gotovo bi ga bili ubili, da jih niso ljudje še o pravem času prepodili. Vidi se, da se Čukov nič ne primejo blagoslovi, ki jim jih deli oče Tone pri vsaki priložnosti raz prižnieo. Mogoče je pa, da je bila ta napad kaka nova prosta vaja s palicami za Čukarski   zlet v Kamniku.
— Odgovor Roseggerju. Za obrambeni sklad družbe sv. Cirila in Metoda so se nadalje zavezali plačati ]>o 200 K sledeči p. n. gg.: 162. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Slovenski Bistrici; 163. Slovensko omizje v Gradcu: 164. Lešnik Miroslav, učitelj v Vuzenici; 165. Paher-nik Ivan, trgovski akad. Vuhred ob Dravi; 166. dr. Makso Pregl v Vuzenici: 167. Pahernil: Marija, velepo-sestnica v Vuhredu (plačala 200 K) ; 168. Pahernik Fran, veleposestnik v Vuhredu (plačal 200 K); 169. Fran Mravljak. cand. prof. Sv. Anton na Pohorju; 170. do 173. Neimenovani uradniki (4 X 200 = 800); 174. do 176. Litijske in Šmartinske Slovenke (plačale 550 K- ; 177. F. T. rodoljub (plačal po g. G. F. Čebulju iz Kostanjevice 200 K »Slov. Narodu); 178 And. Jakil, tovarnar, Mirnu pri Gorici; 179. Josip Pavletič, veleposest nik, Miren pri Gorici; 180. Praprot -nik Edvard, učit.. Miren pri Gorici; 181. dr. Fran Ilešič, c. kr prof. v Ljubljani; 182. dr. Otmar Krajec, mestni fizik v Ljubljani, 183. dr. Valentin Kušar, glavni učitelj v Ljubljani; 184. dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici; 185. Anton Jeršinovec. prof. v Ljubljani; 186. Neimenovani na 1'neu; 187. dr. Jos. Cervenv, okrožni zdravnik v Cerknici; 188. A. Kozlevčar višji revident južne železnice na Rakeku, 189. Neimenovani iz Cerknice; 190. Peter Repič, naduči-telj na Uncu; 191. Ženska podružnica v Mozirju (plačala 200 K); 192. moška podružnica v Trbovljah, (plačala 100 K) ; 193. Agnola Avgust, Ljubljana; 194. Josip Sedi rever, Praga (ud v Boh. Bistrici) plačal 200 kron; 195. And. Jakil, tovarnar v Rupi, Goriško; 196. »Prosvetaši« s k L; 197. Prosvetaši skup. II.; 19S. Društvo »Boljša Bodočnost«, Trst; 199.—201. Ivan Hribar, župan v Ljubljani (3 X 200) ; 202. Jos. Klnn, metk, Ribnica; 203. Narodna Čitalnica v Kanalu; 204. Neimenovani iz Celja; 205. Rud. Markovič, trgovce, Split, Dalmacija.
— Sestanek slovenskih učiteljskih abiturijentov in abiturijentinj 1. avgusta v Ljubljani. V soboto popoldne ob 2. zbirališče vseli abiturijentov in abiturijentinj v »Narodnem domu«, nato ogledovati je nekaterih zanimivosti Ljubljane. V nedeljo dopoldne ob 9. sestanek abiturijentov in abiturijentinj v »Mestnem domu«.   Naslovi   referatov so:
1. Učiteljske stanovske organizacije.
2. Okrajna učiteljska društva. 3. Žensko vprašanje in učiteljica. 4. Narodna vzgoja. 5. Razmere na koperskem učiteljišču. 6. Šola in dom, 7. Pomen telovadbe. K sestanku se vabi tudi cenjeno učiteljstvo. Popoldne ob 5. sestanek abiturijentov in abiturijen-
tinj z učiteljstvoii! in prijatelji učiteljstvo na vrtu in v areni »Narodnega doma«. Preskrbljeno je za najboljšo zabavo. Cenjeno učiteljstvo, prijatelji učiteljstva, na svidenje v nedeljo popoldne v »Narodnem domu«! — Slovensko časopisje prosimo za i>onatis tega članka!
— Prečrtane časopise na mejo ! Lepo število rodoljubov se je odzvalo prošnji „Prosvete" naj oddajo preči tane časopise v trafikah v Šelenburgo-vi in Prešernovi ulici. Ti časopisi se redno odpošiljajo na Koroško in Štajersko, a vedno nove prošnje prihajajo od naših obmejnih bratov. Zato se z nova obračamo na vse rodoljube, naj nam prepuščajo še več časopisov in revij v ta važni namen. Gotovo se oglasijo trafike tudi v drugih delih mesta, ki bodo zbirale preČitane časopise. Naj bi se enaka akcija zasnovala tudi po drugih mnstih d. pr. v Trstu, Gorici, Celju, Mariboru itd.
— ^Političnemu društvu za Vod-mat" se je posrečilo pridobiti za veselico 1. avgusta tudi režiserja slovenskega gledališča gospoda Antona Ve-rovška Kdor želi videti zopet čez delj časa nastopiti ljubljenca narodnega občinstva in kdor se rad od srca nasmeje, naj torej ne zamudi posetiti veselice."
— Slovensko narodno radikalne dijaštvo priredi v dneh 15., 16 in 17. septembra 1.1. v Ljubljani svoj III. shod, katerega posetijo tudi napredni hrvaški, srbski in češki dijaki. Na shodu se bo referiralo o razvoju narodno-radikalnega gibanja, o narodno-obramb-nem in manjšinjskem delu, o umetniški vzgoji in o jugoslovanskem vprašanju, katero se bo obsvetlilo od vseh strani, tako s kulturnega, kot gospodarskega in dijaškega stališča. S sho dom bo združeno manifestačno zboro vanje za slovensko šolstvo in proslava 40letnice akad. društva »Slovenije« na Dunaju ter izleti v Trst in na Bled. — Narodno radikalno dijaštvo vabi na ta shod vse svoje somišljenike, pa tudi vse ostalo napredno slovensko dijaštvo in vso slovensko inteligenco, predvsem učiteljstvo. Natančnejši spored objavimo pravočasno.
— Izžrebani porotniki pri tukajšnjem deželnem sodišču za III. porotno zasedanje ki se začne dne 30. avgusta t. 1. Glavni porotniki: Acceto Valentin, zidar in posestnik; Anžičlvan, mesar in posestnik; Arko Matko, trgovec; Bahovec Jožef, mokar in posestnik; Bostjančič Jožef, izvošček in posestnik; Cotič Jožef, gostilničar in posestnik; Čeč Karel, upravitelj tiskarne in posestnik; Čer ne Karel, mesar in posestnik, vsi v Ljub ljani; Celestina Franjo, velepo>estnilc v Mediji; C h i aut ta Franjo, trgovec in posestnik v Planini; Dolenc Franjo, agent in posestnik; D raga t in Ferdinand, prodajalec klavirjev; Fran-zot Štefan, posestnik, vsi trije v Ljubljani; Jeglič Rudolf, posestnik v Kranju; Kavčič Franjo, želez, sprevodnik v p. in posestnik v Ljubljani; Koželj Jakob, gostilničar in posestnik v 01-ševku; Krener Alojzij, tovarnar v Škofji Loki; Knaflič Franjo, tovarnar in posestnik v Šmartnem; K o bal Matevž, gostilničar in posestnik v Idriji; K e m p er 1 e Jernej, trgovec v Kamniku; Mejač Ivan, trgovec v Ljubljani; Mo-dic Franjo, posestnik v Lahovem, Nagode Franjo, trafikant v Idriji; Pavšek Ivan, posestnik; Pilko Franjo, posestnik; P o k 1 u k a r Josip, lastnik tiskarne in posestnik, vsi trije v Ljubljani; Pavšler Tomaž, posestnik v Kranju; Soklič Matevž, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Suša Anton, posestnik v Senožečah; Šinkovec Anton, vrvar in posestnik Kranju; Štele Jernej, vinski trgovec in posestnik v Spodnji Šiški; Thaler Rafael, trgovec v Škofji Loki; Velkavrh Pavel, mokar in posestnik v Ljubljani; Verbič Anton, strojar in posestnik v Sinji gorici; VVeib l Julij, mizar v Kamniku in Žužek Karel, pek in po sestnik v Ljubljani. Namestniki: Hartman Oton, mesar; Kovačič Franjo, tovarniški družnik; Medica Ivan, blagajnik; Merala Franjo, bar var; Novak Vladimir, posestnik; Si mončič Leopold, mokar in posestnik, Štipic Peter, gostilničar; Vilhar Luka, urar in Zirkelbah Henrik, čr* kostavec in posestnik, vsi v Ljubljani
— Za štrajkujoče dela ce * A dovščini je nabral g. Fran Rak * gostilni »pri Kolovratarju« na godo-vanju g. Viktorja Dragarja 16 K 65 v. Prisrčna zahvala gre znanima gospema Metki Bizilj, gostilničarki, in gospe Li-povževi. Naj bi rodoljubni narodni gospe našli obilno posnemovalcev ia posnemovalk, kajti štrajkujoči so * vedno večji stiski iu pomanjkanju.
S Turjaka se nam piše: V neoV ljo l. avgusta pride veliko števil*' gostov raznih rodoljubov v naš kr > ni Turjak, udeleže se namreč veseli ee v korist Ciril in Metodovi družic ki se vrši na vrtu in drugih proste-rib g. Prajerja. Upamo, da jih Tttf' jačanje dostojno sprejmejo, ter sami udeleže v^seliee do zadnjeg. S tem pokažemo, da poznamo veli'*' pomen šolske družbe! Naše geslo u& di torej v nedeljo 1. avgusta vsi k aj rodu jak u Prajerju. — Tur jačan A- 1 •
1
I Prostovoljno gasilno društvo v Kranju priredi v proslavo svoje tri-■esetletnice dne S. avgusta veliLo [javnost.
I Is Mozirja. Moška podružnica Ifiižbe sv. Cirila in Metoda za Reči-L). Mozirje in Kokarje je imela dne |5. julija t. 1. redni občni zbor, na laterem so bili za i s ada 1 j no dobo izvoljeni naslednji funkcijonni ji-predsednik g. Rudolf Pevec, trgo-|-ec v Mozirju; namestnik g. Maks jurnšek, trgovec v Nazarju; taj-Lik g. Drago M a jnr, učitelj v Mo-tjrju, blagajnica rji gg. Radoslav rcnaflič, nadučitelj na Gorici za Kokarje; Ivan Vel t, posestnik v |)Ii>zirjn za Mozirje in Jože S t iglic, gostilničar na Rečici za Rečico. L Pri tej priliki je nabrala gdč. ifonči J e ž o v n i k iz Mozirja 14 K |> v za družbo sv. Cirila in Metoda. 1 Nepoznan utopijenee. Dne 26. ju-lnlja je skočil v Dra\o v Mariboru 40 ho 451etni mož. Oblečen v rjavo ob-Ijeko z belo - rdečo srajco, srednje ve-llik, svitlih las in brk. Potegnili so ga |iz vode in spoznali za delavca Ig. iKivjara iz Šentpelra pri Mariboru, [pred par dnevi pa se je zglasil Tg. IKrejac v Mariboru in tako se sedaj Ine ve. kdo da je bil pravzaprav nt- p-[jjenee.
V Domžalah in v Dobu se vršita prihodnjo   nedeljo,   1.   avgusta, ustanovna   občna   zbora   novih Ciril-Kjetodovih podružnic, in sicer v pomžalah ob 9. uri dopdldne pri gosp. Fr. Kuharju, v Dobu na ob polu 4' pop pri gosp. Boštjanu Zadnikarju k'a obeh shodih bo govoril zastopnik U'avne družbe.
I. pevsko društ-o „Lira" v Kamniku je dne 16. t. m. odlikovalo zna-nega slovenskega skladatelja in svojega člana gospoda Emila Adamiča. ! Polnoštevilen pevski zbor se je zbral ta večer v gostilni g. Malovrha in je po nagovoru g. predsednik Janko Pohlin odlikovaucu pripel na prsi zlato kra-varno liro. Društveni pevovodja g. Štele rr.u je nato napil iz srebrnega bokala :dar »Liri« koroških Slovencev iz leta 1895). Tudi mi čestitamo vrlemu gospodu skladatelju!
Telovadno društvo „Sokol" v Novem mestu priredi v nedeljo, dne 8. avgusta t. 1. v hosti g. R. Smole veselico z javno telovadbo članov in č:anic. Vstopnina za osebo 20 vin. Rezervirani sedeži pri mizah z vstopnino vred 1 K za osebo se dobe na dan veselice od 10 do 12 ure dop. v prodajalni g. Fr. Kende. Društvo odkoraka s praporom ob 3 pop. iz telovadnice na telovadišče. Telovadba se prične ob 5. uri popoldne.
So«ol v Krškem. Teovadno društvo »Sokol« v Ljubljani opozarja ponovno svoje člane na slavnost razvitja prapora bratskega društva v Krškem, ki te vrši v nedeljo, dne 1. avgusta t. 1. Odiiod iz Ljubljane je nedeljo zjutraj ob 715 z južnega kolodvora, ker je obenem tudi zbirališče. Vabimo :orej svoje člane, da se v čim največjem številu pridružijo deputaciji.
Obesil se je v Kostrivnici na Štajerskem Blaž Ogrišek, ker bi bil moral nastopiti šestmesečni zapor v Ljubnem.
Postajališče Radeče pri Zidanem mostu na hrvaški progi ima biti otvorjeno 15. avgusta t. L ter dobi samonemški napis in pečat. Južna železnica se sicer izgovarja, da je tako na Štajerskem v navadi, na Kranjskem pa da so napisi dvojezični. Nam pa ne gre mar prav nič taka vsiljena in naš narodni čut žaleča navada. Trg Radeče leži ob Savi na kranjski, postajališče pa pred mostom na štajerski strani in ni v teh krajih, razen nekaj vsiljenih nemških uradnikov, nobenih domačih Nemcev. Sploh je pa označeni izgovor južne železnice prazen in brez podlage, in če ga hoče res vzdrževati, zakaj pa ima na primer v Planini na Kranjskem samonemške napise! Sploh ima občina Radeče, oziroma posamezniki, ker gre zgradba tega postajališča na njih račun, popolno in dolžnost zahtevati dvojezične napise in pečat. Mi danes le opomnimo, da se ganite, če ne bomo prihod □ j ič naravnost povedali krivce. Slovenske malomarnosti bodi že enkrat konec! K.
Koncert v Lescah. Dne 1. av-
K^šta t. 1. ob 3. uri popoldne priredi Savska tovarniška godba koncert na vrtu gosp. Legata.
Srečkanje. Finančno ministrstvo je dovolilo gasilnemu društvu v Lescah Pri Radovljici za 1. 1909 srečkanje s "50 srečkami po 20 vin. Od dobitkov so izključeni denar in monopolni pred °ietL Dobiček je namenjen za nakup gasilnega orodja.
Društvena vest. Deželno predsedstvo je odobrilo pravila društva: ^Napredno politično in gospodarsko društvo za sodni okraj Kranjska gora« s sedežem na Jesenicah.
Društvo za otroško varstvo in Mladinsko skrb v sodnem okraju ^gatec priredi v nedeljo, 1. avgusta J909 na vrtu in v prostorih g. Julija Lenassija veliko vrtno veselico z jako 2animivim sporedom.
Požar. V Koreni pri Mariboru je gorelo županu Fr. Šabedru veliko gospodarsko poslopje, vredno nad 2000 K.
— V Vuienicah pa je užgala Ukra iz •troja tovornega vlaka gozd. kjer bi za bil ogenj pri tej suši ogromno razširil, da ga ni Čuvaj pravočasno opazil in
poklical pomoč.
Napredak Slovencev. V Gre-binju n« Koroškem so kupili Slovenci Uranschekovo gostilno, katero nameravajo preurediti v »Narodni dom« z gostilno in trgovino
Utopljenca so našli v Labodnici na Koroškem. Spoznali so v njem nočnega čuvaja Ofnerjeve tovarne Jak. Lajčaherja iz Marnberga, ki je v pijanosti zašel in padel ▼ vodo.
Električno razsvetljavo bodo uvedli po celovškem glavnem kolodvoru.
Utonil je pri skupnem kopanju šolarjev v Ormožu učenec tretjega razreda slovenske šole za okolico I. K i r i č, posestnikov sin iz Hardeka.
V družbi dveh „ljubio" — sedemkrat zaboden. Težaško staro mesto — kjer ima vladajoča kamora največjo zaslombo — je znano kot zbirališče pretepače v in raznih sumljivih elementov. Niti ena noč ne mine, da bi se ne dogodil kak krvav Čin. V torek večer je v imenovanem delu mesta vstopil v gostilno »Andemo de Banja-luca« 25 letni težak Anton Depase iz Isole v družbi dveh staromestnih »go spodičen«. Kmalu za njim vstopi isto-tam šest drugih težakov in prično meni nič tebi nič kramljati s prostitutkama, kar seveda Depaseju ni bilo po volji in prišlo je takoj do prerekanja. Depase je naposled prisolil enemu žaljiv-cev klofuto in hotel z »damama« oditi, ali v istem treouiku planejo nanj vsi ostali težaki in ga pobijejo do krvi ter zbeže. Prostitutki sta držali hudo krvavečega Depaseja in klicali na pomoč. Prišli so takoj policaji in težko ranjenega odpeljali na rešilno postajo, kjer so zdravniki konstatirali nič manj kot sedem težkih ran, prizadejanih z nožem. Enega ranilcev je policija vjela in zaprla že isti večer, druge pa zasleduje. No, »Piccolo« že lahko še par-krat ponovi, kot je to storil ob času volitev: »Evviva la citta vecchial«
Defravdant dr. Lorenzetto izročen avstrijski oblasti. Ženijalni defravdant — o kat em smo svojedobno tudi mi poročali — notarski kandidat in »merkur« kamore v Pulju dr. Lorenzetto, kateri je bil — kakor znano — januarja 1908 raznim pulj-skim zavodom in strankam defravdirai več stotisoč kron in pobegnil — ni se vedelo kam, je bil po prizadevanju avstrijske oblasti meseca junija t. 1. v Buenos-Aires izvohan in aretiran. Bra-ziljanska vlada je zahtevi avstrijske oblasti po izročitvi Lorenzettija ustregla in, kakor javljajo od kompetentnega konzularnega vira, je defravdant pod varnim nadzorstvom že nastopil neprostovoljno pot v staro domovino, ki gotovo priredi svojemu »najdenemu sinu« primeren sprejem. Najbolj pa se dr. Lorenzettovega povratka vesele njn-govi ožji rojaki v Pulju, katerim je s svojim nepričakovanim begom — par-don, defravdacijo — provzročil toliko žalosti, gorja in zaporov.
Umrl je v Siveriću v Dalmaciji g. Dragotin Drnovšek, rudniški računovodja. N. v m. p!
Vihar. Danes ponoči je nastal v mestu in okolici tak vihar, kakršnega že dolgo časa ni bilo. Tulilo je in se bliskalo, kakor ob hudi uri na najvišjjh hribih. Oblaki so potemneli, a je tukaj padlo le malo dežja. Posebno čudno pa je, da je bilo pri tem viharju in blisku le izredno malo grmenja. Nebo je kazalo, da se ima vsuti gosta toča, a je hudourne oblake pregnal veter dalje. Ze ko je skoraj vse prešlo, nenadoma trešči na Orlem v podomače Adamičevo poslopje, katero je zgorelo Ogenj je pa tudi uničil 7 goved in 5 prašičev in kar je še najhujše poleg vse nesreče, je postala žrtev ognja tudi 8 letna domača hčerka, ki je spala v stelji. Iščejo jo po pogorišču, a zaman, celo njenih koščic ne najdejo. — Od-pomoč' seveda ni bilo nobene, kajti, kakor znano, imajo vaščani vode jedva le za domačo potrebo, nikakor pa za gašenje požara. Skoda je velika — stanje gospodarstva obupno.
Konj se je splašil danes zjutraj hlapcu Jakobu Mavserju iz Gline, ko je pri »Kranjski stavbni družbi« nalagal les, konja pa privezal za stolico. Ko je prišel mimo vlak, se ga je konj ustrašil in s stolico dirjal na Bleiwei-sovo in Tržaško cesto, kjer ga je ustavil stražnik. Druge nesreče ni bilo, kakor da se je konj na nogah nekaj poškodoval.
Nepreviden kolesar. Ko je šla ga. Alojzija Jagodičeva pri Sv. Petra vojašnici po hodni poti, ji pripelje nasproti stolarski pomočnik Ivan Klo bučar in ker se mu Jagodičeva ni mogla umakniti, jo je zadel in podrl s tako močjo, da je dobila na obeh nogah in desni roki znatne poškodbe. Kriv je kolesar, ker ni zvonil.
Posledica hujskanja. V gostilno Cimpermanovo na Polzeli je prišel v nedeljo zvečer, ko se je vršila slavnost Ciril-Metodove družbe in jama sokolska telovadba, neki nemškutarski delavec in začel izzivati. Ker se ni nihče zmenil zanj, se je začel prepirati s to-čajko za vrček piva   Brez povoda je
zgrabil noš ia jo obrezal na desni roki. Ko ji je pritekel brat na pomoč, ga je sirovei sunil v stegno in trebuh in ga jako nevarno ranil nakar je zbežal.
Pod vejico. V konjiškem okraju ni nič manj kot 75 viootočev »pod vejico«, kjer točijo kmetje svoje lansko vino po 52 do 56 vin. Trgatev obeta biti letos ie bogatejša od lani, in ljudi skrbi, kje bodo dobili zadostni po sode.
Umrl |e včeraj v deželni bolnišnici Jožef Krizman iz Čateža, katerega je v nedeljo, kakor smo že poročali, doma po nesreči obstrelil Anton Bradač.
šipo razbil je pri izložbenem oknu g. Kasika v Židovski stezi pred-včerajšnjem posestnik Ivan Zeleznikar. Ko je zložil drva na Dvornem nasipu in hotel voz obrniti, je levi vol zadel v Šipo in jo razbil, ter napravil 75 K Škode. Kasik je zavarovan.
Vtihotapec. Danes ponoči se je v pritlično stanovanje v Krakovski ulici št. 35 skozi odprte okno vtihotapil neki nočni gost. Ko ga je stranka začutila, je zopet skočil skozi okno in zbežal.
Izgubila je ga. Marija MartinŠkova črno, usnjato denarnico z manjšo vsoto denarja in poštnim potrdilom.
Del godbe „Slovenske Filharmonije" koncertira jutri v hotelu »Tivoli«. Začetek ob 5. popoldne. Vstop prost Drugi oddelek pa igra pri popoldanski predstavi Klektroradiografa »Ideal« v hotelu pri »Maliču« od 5. naprej.
I'rad ne vesti. Pri okr. sodišču v Rogatcu ali pri kakem dragem sodišču je razpisano mesto uradnega sluge. Prošnje do 28. avgusta okrožnemu sodišču v Celju. -— V k o n k n r z je prišel trgovec I\. Stčikl v Starem trgu pri Ložu. — J a v n a draž h a hiše št. 4 v Sp. Mlndatičih, z gospodarskim poslopjem in nekaj polja, z zidanico in opuščenim vinogradom ho dne 3. septembra oh 11. ari dopoldne pri okrajnem sodišču v Mokronogu. Določena skupna vrednost znaša 11.006 K b*!* v, najmanjši ponudek pa 7852 K.— P o d sodno s k r b s t \ o so prišli radi umohola dr. Fr. Piki, bivši odvetnik v Postojni, Marija Klemene na Malem Otoku 25, K. Taj-helj lesni rezbar v Postojni in Marijana Sprohar iz Cepna 20. — Izbris t v r d k »*. V zapisniku posameznih tvrdk je črtana tvrdka J. Kunčič, trgovina z usnjem in cev ljarskimi potrebščinami radi opusts kujK-ije.
Rožne stran.
* Radi pajćolana oslepela. Kako nevarno je nositi pajčolan, posebno barvast, nam dokazuje nesreča, katera se je pripetila neki gdč. Marti novski v Petrogradu. Šla je na sprehod v deževnem vremenu, zakrita z barvastim pajčolanom. Ko se je vr nila domov, je začutila čez par ur hudo bolečino v očesih. Peklo jo je in skelelo, očesi sta naenkrat silno otekli in se pordečiii. Obenem so se pridružile hude bolečine v glavi in tekom pol ure je popolnoma oslepela. Zdravnik, ki so ga takoj poklicali, je konstatiral hudo zastrupljenje vsled barve. Raztopila se je namreč v .dežju barva pajčolana in zašla v očesi. Odpeljali so dekle takoj v bolnico, kjer so izrekli strokovnjaki, da je le malo upanja, da hi ozdravela.
* Neverjetni nasledek klerikalne vzgoje. »Narodni List v« poročajo: V občini Ratajih pri Olomucu je pe ljala pestunja malega sinčka bogatega kmeta v vozičku na sprehod. Slučajno se je oddaljila in v tistem tre-notku je zdrčal voziček v bližnji ribnik. Otrok hi bil cisto gotovo utonil, da ga ni rešilo mlado dekle, ki je slučajno prišlo po cesti. Oče rešenega otroka je poklical dekle k sebi, pa kako se je začudiia pogumna rešitelji ea otroka, ko ji je mesto zahvale fa natični klerikalec povedal to-le: »Ampak dekle, pa res ni bilo treba fanta iz vode vleči! Saj bi ne bil utonil. Veš, na vratu ima svetinjico, ki jo je sam papež blagoslovil. On bi ne bil utonil.« - Kakor je videti, so klerikalci povsod enako zabiti, na Moravskem, kakor pri nas.
* Cez 3 leta prijet tat. V Grat-kornu so zaprli delavca tamošnje papirnice Ivana Adelmana, ker je junija meseca 1. 1906. vlomil v pisarno veletržca z lesom A. Wolfa v \Veizu, in ukradel 2500 kron. Po vlomu je denar skril in se tako spretno zago varjal, da so ga v par dneh izpustili. Letos pa se je hotel oženiti in si pri tej priliki nakupil toliko in tako dragih stvari, da je bilo jasno, da iz svojega ne zmore toliko. V opravičbo je pravil prijateljem, da je zadel neko dunajsko srečko. Na to opozorjena je začela žendarmerija stvar zasledovati, in ga slednjič privedla do priznanja. Dobili so pri njem še 1800 K. Pri aretaciji se je hotel A del man ustreliti, kar mu je orožnik v zadnjem trenotjcu onemogočil. Oddali so ga sodišču.
* Pomotoma odlikovan. G. Bizet, skladatelj znane opere »Carmen«, je
1 pomotoma dobil red častne legije. V
zadnjih dneh pred prvo predstavo »Carmen« je bil umetnik jako razburjen, ker se je bal, da bo skladba propadla. Njegovi prijatelji so bili prepričani, da seveda ne bo. odlikovan, če opera ne bo imela uspeha, pa so sklenili pridobiti mu odlikovanje še pred premiero% Poslali so k ministru deputacijo, ki je prosila za Bi-zeta križ častne legije. »Kdo je Bizet ?« vpraša minister. »Velik umer-nik, ki je napravil že mnogo lepih del«, je odgovoril vodja deputacije. »Katera dela!« »Eno najboljših je »T Arlesienne«, ekscelenca.« »Ah - — »T Arlesienne«1« odgovori minister, »to je izvrsten loman, z velikim veseljem sem ga čitah In tak umetnik še ni odlikovan? To moramo takoj napraviti.« Deputacija se je v začudenju poslovila in Bizet je dobil red za roman, ki ga ni spisal. Roman »T Arlesienne« je spisal Alf. Daudet in najbrže minister ni vedel, da je Bizet zložil opero enakega imena.
* Iz knjige starcev.   Razni učenjaki, ki so se zanimali za človeško starost in študirali način življenja izvanrednih starcev,   so zbrali svoje zapiske v celotno   knjižico,   ki nam podaja marsikaj   zanimivega. Naj-stareji med opisanimi   je ustanov? tel j   staroslavne   vladi kovine Glas-go\\.   Dočakal je 185 let.   Takoj za njim   pride neki Peter Zorsav. Angleški   kmet Tomaž Parre   je živel 152 let in imel   127 starega sina. V 101 letu je bil Tomaž kaznovan radi pregrešku proti nravnosti in 120 let star se je oženil z neko vdovo, ki je bila z njim povsem zadovoljna. II. Jenkins,   ki   je umrl v Jorkshire v 170. letu   starosti,   je moral par dni pred smrtjo pričati pred sodiščem o neki stvari, ki se ji- vršila pred 140 leti.    Ranocelnik    Lotarinčan Pol it-man   je   slavil svoj 1401etni rojstni dan čvrst in čil kot komaj marsikak petdesetletnik. Dan pred svojo smrtjo je operiral se svojo soprogo, ki je imela raka. Pri tem pa je v zabelež-kih opazka, da je bil od 25. leta vsak dan pijan. Kot pijanec je opisan tudi zdravnik Espagio v (Jaroni, ki je živel 112 let, kot pijanka, nerednica in posebna častilka kave — katere je izpila   vsak   dan 40 čašic — pa EL Durieux,   ki pa je kljub   vsemu dosegla lepo starost 140 let. Sočasno sta živela pritlikavka Klshet Walson, ki je bila kouiaj 70 em visoka in velikan Jak. Donald, ki je meril 2 in pol m. Prva je dočakala 150, drugi 120 let. Kot zadnjega ie opisal prof. Herman nekega angleškega kmeta, ki je umri 100 let star, zapustil ndovo in nehroj otrok, izmed katerih je bil pri njegovi smrti najstareji star 103 leta, na,', mlajši pa 9.
* »Pošljite ni i takoj novega državnega kanclerja!- Z brzojavko tega obsega je stal pred par dnevi v Lipskem na brzojavnem uradu eleganten gospod. Uradnik ni \edel, k**j naj počne s to čudno brzojavko, pa se je obrnil na svejega predstojnika. Ta je mislil, da je oddajalec brzojavke morda ušel iz blaznice in ga je vprašal, kaj naj čudne besede pomenijo. In elegantni gospod mu je odgovoril: »Stvar je čisto enostavna; jaz sem mini«k Francois Rinoli iz »Krvstallpalast« gledališča. Moj do-bavatelj lasulj mi ima poslati lasuljo in brado novega drž. kanclerja; naroČil sem to, ker hočem v svoj repei toar privzeti sedaj tudi Bethnianna-HolKvega.«
* Konji in avtomobili v Parizu. Pariškn statistika vozil nam označuje značilno vpliv avtomobilov na konjski promet. Število konj se namreč proti rapidneinu naraščanju šte vila avtomobilov nenavadno hitro zmanjšuje. Leta 1895 je imelo mesto Pariz 87.181 konj, katero število je narastlo do I. 1900 na 98.284. L. 1899. so prišli v javni promet prvi moderni avtomobili. Od takrat je začelo število konj padati. Od leta 1900 se je skrčilo njihovo število za toliko, da jih je bilo lansko leto le še 79.400, torej je padlo v 8 letih za več kot preje zrastlo v lotih, medtem ko je zrastlo število avtomobilov od 1. 1899 ko jih je bilo v Parizu samo 288 v 8 letih na 7214, kar kaže ogromni na predek avtomobila kot modernega vozila, ki bo konja pri vožnji v raz mer j u z vsestranskim napredkom v velikih mestih kmalu popolnoma iz podrinil. Podobno se dogaja tudi v vseh ostalih večjih mestih, posebno pa v Londonu, kjer so zgradili v zadnjem času neko veliko prometno cesto, po katere j se sme vršiti ves prevoz edino le z avtomobili in motorji.
* Plzensko pivo. Neka pivovarna v Berolinu si je nadela ime »Plženska pivovarna« in ga opravičevala s trditvijo, da pod imenom plzensko p! vo ne razumemo le piva, ki ga vate v Plznu, marveč se s tem označi v obče neka posebna vrsta pive. Sodišče pa je na zahtevo plzenske pivovarne to trdite^ zavrnilo, in obsod-lo pivovarno na izbris nepravilnega imena.
* Grozen detonior. V najpobož-nejšem gnezdu klerikalne Bavarsks v Itžingu se je dogodil v zadnjem času nečuven detomor. Neka dekla je skrivaj porojeno nezakonsko dete
razrezala z žepnim nožem na kose in jih posamezno (»okopala v gnojni jami. Pred sodnijo ms najprvo izpove dala, da jih je dala med brano prašičem, nato pa priznala, da jih je im>-kopala.
Telefonsko in brzojavna
porodio.
Napredna zmaga v Krškem.
Krško, 29. julija. Pri občinskih volitvah se je bila ljuta bitka med napredno in klerikalno stranko. Klerikalci so se pripravljali na volitve že vse leto in so z vso gotovostjo upali, da bodo zmagali. Toda tudi naprednjaki niso držali križem rok, marveč so pridno delali. In uspeh ni izostal! Napredna stranka je zmagala na vsi črti. V tretjem razredu so naprednjaki dobili 83—94 glasov, klerikalci okrog 70. Pri včeraj šnji volitvi v II razredu so napredni kandidatje po 60 glasov, klerikalci jedva 4. Popolno zmago je zaključila današnje volitev v I razredu. Tudi v tej skupini so zmagali vsi na« predni kandidatje. Slava zavednim volilcem!
Kostanjevica, 29. julija. Sosedom Krčanom čestitajo na sijajni zmagi Kostanjeviški naprednjaki.
Napad na avstrijskega konzula.
Prizren, 29. julija. Neznanci so streljali pri Topojanskem mostu na avstrijskega podkonzula Oskarja Pro-chaska, ki pa ni bil ranjen. Oblast je odredila strogo preiskavo.
Splošna stavka na Angleškem.
London, 29. julija. Za splošno stavko je glasovalo 518 391 organiziranih delavcev, proti   pa samo 62.960.
Revolucija na Španskem.
Berolin, 29. julija. Iz Madrida javljajo, da je ljudstvo včeraj izžvižgalo kralja Alfonza, ko se je vrnil iz San Sebastiana.
Pariz, 29. julija. Položaj v Kataloniji je veleresen. Iz Madrida so poslali 7 polkov v Barcelono. Kolodvor je zasedlo vojaštvo in ga izoliralo od mesta. Iz Barcelone ni došlo v Madrid nobeno poročilo. Policija je udusila vse časopise. Uporniki so na ulicah zgradili barikade, napadli električno želez nico ter prevrnili vse vozove. Civilni guverner je demisioniral. Vojaška oblast je izdala proglas na meščanstvo, naj 24 ur mirno ostane v hišah, da bo med tem lahko obračunala z uporniki.
Pariz 29. julija. Po vesteh iz Bar celone so tamkaj nemiri Se vedno na dnevnem redu. Pri spopadu med vojaki in vporniki je bilo 11 oseb ubitih in veliko število ranjenih. Del vojaštva se je uprl, drugi niso hoteli na upornike streljati.
Madrid 29. julija. Dve križarki in več torpedovk je dobilo povelje, naj nemudoma odplujejo pred Barcelono.
Madrid 29. julija. V Rensu in Alkovilu je izbruhnil generalni štrajk. Množ'ca je napadla in uplenila neki vlak. Vojaki so nanjo streljali. Za število mrtvecev se ne ve.
Madrid 29. julija. Po vladnih poročilih vlada povsodi razen v Barceloni splošen mir in red. V Barceloni je policija zajela več požigalcev in jih dala na mestu ustreliti.
Madrid 29. julija. Pri Melili so španske križarke zajele neko tujo ladjo, ki je imela na krovu orožje in streljivo, namenjeno za Kabile.
Gospodarstvo.
— Eksport mesa in mesnega blaga v Švico. Firme, ki so interesl-rane na eksportu mesa in mesnega blaga v Švieo, dobe v pisarni trgov ske in obrtniške zbornice važna pojasnila o tem, kako je postopati ob uvozu mesa in mesnega blaga v Švico.
— Novi drža vnoželezniški tovorni tarit*. Obenem s preuredim splošnega drža vnoželezniškega tovornega tarifa bodo preuredili tudi krajevne tarife za pomnoženo omrežje državnih železnic. Vse državne proge zabeležil« se bodo po postajali v posebnem kitenieterskem kazalu, katero hode razdeljeno v 3 skupine. Pod skupino A, osrednje ozemlje, pri dejo tarifi za postaje na Češkem, M o ravskem, Sleskem in Nižje AvstriJ skem, pod skupino B, jugovzhodno ozemlje. Gor. Avstrijsko, Štajersko, Koroško, Kranjsko, Primorje, Tirolsko, in iK>d skupino C, severovzhodno ozemlje, ostale avstrijske dežele. Razdalja med postajami raznih sku pin se določi s soštevanjem kilometrov obeh iKvstaj do določene prehodne postaje. Prvemu delu krajevnega tarifa se doda še drugi del, v kate rem so navedene razne dopolnilne določbe, vporaba eksportnih tari tov, presoja tovornega blaga, postranske pristojbine, splošna določila za vse državne železnice, razpredelnice za proračun pristojbin in zaznam izjemnih tarifov. V krajevnem tarifu bo tudi posebni oddelek za ozkotirne železnice. Končno bode tarifu pridejan zaznam vseh avstrijskih postaj a zemljevidi in navodilom vsako poljubno postajo, hitro in lahko po iskati.
Za otroke
Prve avtori-
1^    ;    *  tli - i i
icie nncm^ stva in Ino-zerni
~ in odrasle črevesnemu katarju itd
ikt kot najboljše arjllo proti br|eva~ nju, drski,
Izvid g. dr. J. Altnianna ženskega in otroškega sdravnika
na Dunaju.
Serravallovo kina vino s zaletom sem že opetovano priporočil v s oji praksi in vedno dosegel dobre uspehe, oelo v s'u&ajih, ko so bila druga sred stva za železo brez uspeha
Na Dunaju, 7. okt 1909.
Dr. J. Altmann.
j      Ustna voda :
„EUODIN"
Specijalite za ki
1
I   46i3   Glavna zaloga lekarna 32 I
L o&. pl. Trnh6czy v LjubLaol. ^
Proti prahajem, luskinam in izpadanja las
deluje najbolj««- prlznaan
TaDno-chinin tinta
katera   okreocuje   lastšče, odstranjuje
luske in preprečuje izpadanje las. I HteklftiirH z iiiiodoni t krono.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, rr-il, medicina* vin, špecHati-let, najfmei&ih parfumov, zh u?gi&kih ocvez, svežih rmreralnih vod itd.
Dež. lekarna MIlana Leusteka
v Liubljanl Resl.eva cesta st I.
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
j ubil. mosta. 19 30
žitne oene v Budimpešti.
Etne 28 julija 1909
T»rvr&M
Pšenica za oktober 19o9  za 60 kg K 13 66
Rž        za okt.       1909  za 50 kg K 9y<*
Koruza za maj        1910  za 5C kg K 7 >0
Oves     za okt       1904   za 60 kg K 7 66
5 vin. višje
Meteorolosično poročite,
o*i morjmca SO«-J. Srednji craćnl tlak 786-0 mx>
m |5	Cas ; t pil 0-▼anja	Stanj« nsctra w mm	to • > a 2 a	Vetrovi	Nebo
28.	9. av.	730 4	22 0 sl. szahod		jasno
29. m	7. zj. Z pop.	734 5 7331	14 7 1 26*8 i	sl. jvzh. sl. jug •	m n
Srednja  včerajšnja  temperaturi 22 2 , norm. 19 9 . Padavina v 24 tirali i o;mm.
Ponoči močno bliskanje z viharjem.
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsegamogočni poklical naše ga ljubljenega soproga, oz. očeta, sina in brata, gospoda
Dragotina Drnovška
rudniškega računovodja
po kratki mučni bolezni v 39. letu svoje starosti, danes popoldne ob 2. v boljše življenje
Pogreb predragega rajnika bode v petek, 28. t. m. ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo bra.e v več cerkvah.
V S ivericu,       julija 1909.
Rezina Drnovšek roj. Vernik, soproga. — Pavla, Z'nka, Hici, otroci — Josip Drnovšek, oče. — Josip Drnovšek, brat — Malka in *telana, sestre. 2789
2 — 4 krone na dan stalnega zaslužka.
za prevzetje pletenega blaga tbe, ki bi na našem stroju delale doma sa masa podfetfe. Predznanja ni treba. Pouk zastonj. Oddaljenost ni zapreka Z majhnimi nabavnimi stroški gotova eksistenca Pismeno Jamstvo za stalni zaslužek. Lahko in ugodno delo ob vsakem položaju. Zahtevajte vsekakor naš prospekt '650 28 Domača Industrija trikotaže, Zagreb, llloa 98/13.
Naša laatosnlea ¥ LJebllaai je gospa Ivanka Merama ver, 8v. Patra eealp 41» 8
Wd pomočnik
lpae%rliV a lepo p4swre, permMJiv sa pieerao, M opcafrno take| g Aot. Jelenen, rastlinska destilacija
2764—S
so e*relo.e tekel pri F. vicu ▼ LJebllani
2782 2
Md8 88 88
noveamber
knpl se tudi
Vpraša se pri gospodarju na Tr-iaakl oeeti it. 8. i 762-2
Učenko
sa prodajalno 8 snaJanJsm blagom,
krepko, zdravo, s primerno izobrasbo, late 8« takojšnji ms a to 9 VeneelJ Ar ko i trgovec, S*noieče. 2739-3
Spretan
VI
m m
vajen vseh zadevnih del, dobi tekel trelnege poete*
Več pove uprav ni št v o „Slovenskoga Naroda". 2792
Opomin.
Opozarjam slav. občinstvo, da potnik Emil MaTkič ne sme pod ni
kakimi pogoji več za mene sprejemati denar, ker za nobeno nastalo diferenco nisem odgovoren. 2793
Ivan Bajielj.
ft ■e*etr#fc|el • 4 aobsaf^-iopit-nioo in priti kil nam i, ee e6stjs 8 t»
Moosmkreei m Mikleeiievf oeeti
Me*. 1C 2719—3 Poiave se v odvetniški pisarni
a*. V. IriiMri« w L|«bli«.L
v nedelje, me l. oiiusto
K0HC6RT
•a smlaat«m vrta.
Začetek M i. m.      Vrtu prost.
• ~ - —* -r-'
V slučaju neugodnega vremena se vrši koncert v gostilniških prostorih.
. RUS
bivša gestilaiiaFka na Dresikoveni viku.
Združeni čevljarji
v CjublJ.nl
zadruga ze skupni nakup ta skupno proda|e Izdelkov
registrovana zadruga z omej. zavezo vabi
2 skladišči, hlev z
— ie dele tekel ▼ "lean-
Tac se poizve ee Zeleikl oeeti
diOWf 37._ 2741-3
Prede ee pod ugodnimi pogoji in za nizko ceno
enonodstropno hišo
m Seta eri LJnblJeel, Poljake eeeteit. 10. ?596 9
Poizve se v piserni dr Frane Petke, odvetnika v LJubljani, Stari trg št 3e>
Isurieua,    ljubljanskemu občinstvu znana  oseba,  j i će  v  LJubljani v najesn
gostilno
nii proetor (tudi klet) se vin »toč.
Ponudb* pod „vlnotOČ" na uprav. Slov. Naroda". 279*—l
Trgovski učenec
star 1* let zmožen štor., nem. tn rtaffjan skege Jsetea, ai ima veselje do trgovine j,
trgovski pomočnik
20 let star, dobro izučen manufakturne jn mešane stroke, telita slnibe najraje kje mestu ali v večjem kraju na deželi 27«6 Naslov pove upravništvo ,S1. Naroda
I
no Breju it 14 v Ljubljani
|0 naprodaj pod jako ugodnimi pogoja
Nat nčnejše ltfjrmaoije daje g. dr. Josip Farlaa, odvetnik v Ljub* ljani. 2791 -1
izredni iitii zbor
za leto
ki bode
v torek, dne 2. avgusta
eb 7. zvečer
v Meščanski pivnici
Sr. Petra eoeta v LJablJenf.
1. Nagovor in poročilo načelnika. 2 Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo o letnem zaključku.
4. Poročilo nadzorstva
5. Potrjen je letnega računa.
6. Volitev načelstva. 2788
7. Volitev nadzorstva.
6. Razgovor o. čistem dobičku. 9. Raznoterosti. ,
V Ljubljani, 29 julija 1909.
DL Iv. Geiger
ne ordinira I
do 17. nosnsta t. L
C, kr. avstrijske državne železnice.
Izvleček iz voznega redi
VeBlfeawe»aa oc8 8. aaoaafae 1909.
Odhod is LJablJane (jni. zaL)
7-03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jui. žel., Gorico, dri. žel., Trst, c. kr. dri. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec.
7*25 zjutraj« Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Stražo-Toplice, Kočevje.
O-26 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (Čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin
ll'40 dopeldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drž. žel., Trst. c kr. drž žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec
•32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
8*28 popoldne« Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. Žel, Trst, c kr dri. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
e*23 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (Čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin.
7'AO zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. ar. drž. žel., Beljak, juž. žel,, (čez Podrožico) Prago, Draždane, Berlin.
6*42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drž. žel., Trst, c kr. drž. žel., (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel, — Jesenice vsak dan).
Z Mabljaao (i
7*28 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 2-05 popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7-io zvečer: Osebni vlak v Kamnik.
iO'SO ponoAt: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v LJubljano (Južne železnice) t
7- 12 zjutraj : Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča.
8- 02 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže* Toplic, Rudolfovega, Grosuplje.
11*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage,, Celovca, Beljaka, juž žel., čez Podrožico in Trbiž, Gorice, dež. žel., Jesenic, Tržiča
2*08 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, StraŽe-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4*IO popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, dri. žel., Trsta c. kr. drž Žel., Jesenic, Tržiča.
0*40 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Draž dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podro žico), Jesenic
8*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c kr. drž. žel., Gorice, dri. žel., Jesenic, Tržiča.
0*07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplje."
Il*08 ponoči: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. dri žel., Gorice, dri. žel.. Jesenic
Prihod v Haasjaaa fau-aouao železnice)!
0*40 zjutraj: Osebni vlak is Kamnika. 10*00 dopoldne: Osebni vlak iz|Kamnika OHO zvečer: Osebni vlak is Kamnika. O'OO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. (Le ob oedeljah in prasnikih).
Časi prihoda in odhoda so nsvedeni v srednje evropejskem času.
Ceno posteljno perje
zajarečeno novo ie brez prahu, kilo sivega perja, puljenega K i-4o in boljšega K 2-40; kilo polbelega perja, puljenega K 4 - , kilo boljšega belega perja puljenega K 6-—, prima belega perja, kakor puh K 8 —, kilo veleprima napol puha, belega K 10 —; kilo napol maha, sivega K 5 2 >, kilo puha sivega K 6 — in K 8—, kilo puha sivega K 10—, kilo prsnega puha K 12*—.
»Narejene posteljen
Iz go ston i tega rdečega, višnjevega, rumenega ali belega inleta (nankinga), pernica, velikost 170x116 cm z 2 zglavmcama, te dve 80x58 cm, zadosti napolnjeno,  z novim, sivim, očiščenim, košatim   in stanovitn m perjem K 16—, napol maha K 20—, maha K 24—, pernca sama K 9—,   12—, 14—, 16 — zglavnica K 3—, 350, 4 — razpošilja po povzetju, zavojnina posebej, tvornica za posteljno perje 1594—15 Antoni PolednaLc ftraz, Mru-ianilfstrasse 11 E.
NUISOL
tvrdke Bergmann & dr., Dečin na L. je in ostane najboljše vseh moderniii barvil za lase in se dobiva sa po barvanje v svetlo, rjavo in Črno steklenica po K 260 pri
0. Fcttich-frankheimu
v Ijnbljani.
enega za boljše in enega za mešan delo. sprejme tahoj Ivu Sober *
sUollI losi,_ 2 75 «
Sprotne
tanjftovodkinjii
vešča slovenskega in nemškega, evem italijanskega jezika v govoru in pisavi
ee lice ie večjo en gro« trgovino ▼ Gradca. 2m .\
Ponudbe v nemškem jeziku z n& vedbo plače ter prepisi izpričeval pcj „8 K. 4015" na uprav. „81. Naroda4.
Pristen dober i ■
orimevac
se dobi pri 452-i;
L SEBEHIKUI Spol jflt
Vinske sode
iz hreitofega leee, in sicer. 30 homedor od   8 de  S hekto
10 ti n     15   lf    18 ||
t komad za 30 hekto
1     „      h 50 M* 75
1 ..60
•i »i -j; n ti       n  60 „
oddaja po primerni oeni
. Rosner in drug
veleiganjarna   slivovke, tropi-novca, drolnike ln brinfevce v Ljuoljani.
na Jurčičevem trgu Z
ee de e 1. er gustom t. L
z vso opravo vred
v najem.
Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda4* •
*>*>*>O v> *>iltOO OOuo
C. kr. državno-želemiftko ravnateljstvo v Trstu.
projt ogled
de 1. auga5te t. I. predejo ped cene.
UeČ vrst platnenega blaga, prtov, ortičev, Žepnih robcev, kravat, švicarskih ve^il, nogavic in perila. Prilika je j«/o ugodna. Samo proti takojšnjemu plačilu. %
j^nfon $arc »o-«
Sv- Petra cssta ifev. S v Ljubljani
Izdeleuenje perile in eprem ze netite
Ljasljaaska kieiitaa saaka v zvivsljaai.
sTaaSe^a«   ev8ae*araei8ozsaa  sasT^^^ate^e^eeTO eeae^e eMrtioVfe8e eTaeOO sMeOa st* nAeasn4sa3**orzei8   zTeisnaee  sasTk 9ates^eva^ szs^šmaM
Podružnica v Opljotu.
MBrva tU
Podrulnica v Oolevcu. Podružnioa v Trstu.
ter jih obrezuje M Stt «l«ft SO OsMl-
14-85
4U
Izdajatelj in odgovorni eredalk BeatePnateelasmielu
Ls**aOne in Uak sN4re4ne tttstarne«.
K3Q
06047^1534^^