Leto XXI., št. 130
UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva 5 * — Telefon ftter. 3122, 3123, 3124, 8125. 3126.
Inseratm oddelek: LJubljana, Selen-Durgova hL — Tel. 3492 in 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg M_ T. — Telefon 2465.
Podružnlea Celje: Kocenova ulica i Telefon 4t_ 190.
Računi pri pošt. ček zavodih: L ji b-llana 5t 17.749.
Ljubljana, četrtek 6. junija I940
Cena 2 Din
Utaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Urednlfitvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg Stev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Letošnji otroški dnevi
Pred nekai dnevi te bila javnost opozorjena na proslavo letošnjih otroških dni. Čitali smo, da je bilo za letošnje otroške dneve postavljeno geslo: »V primeru velikih nesreč je treba otrokom najprej pomagati.«
Ali prete našim otrokom velike nesreče? Ali so naši otroci res v nevarnosti? Na to moremo in moramo odgovoriti, da mladini stalno prete velike nesreče. Da je to res, nam potrjujejo n. pr. tale dejstva:
V naši državi umre vsakih pet minut po en otrok. Od sto živorojenih otrok jih 20 umre v prvem letu življenja, nadaljnih 20 pa pred dosego desetega leta. Pred 20. letom, torej pred doraslo dobo umre skoro polovica rojenih otrok. Med tisoč umrlimi ljudmi je dojenčkov v prvem letu življenja 265, v drugem in tretjem letu še 120, do konca desetega leta pa vseh skupaj 456. Skoro polovica vseh smrtnih slučajev odpade torej na otroke do 10. leta. Vložiti bo treba mnogo truda in dela, da se bo to število zmanjšalo •vsaj za polovico in se tako približalo normalnemu številu smrtnih slučajev med otroci pri naprednih narodih. Ako bi se nam to posrečilo, bi rešili letno 40 — 50.000 otrok. V desetih letih bi to število naraslo na pol milijona, v dvajsetih letih bi doseglo milijon življenj.
Poleg živorojenih otrok pa se nam rode tudi mrtvorojeni. V šestnajstih letih od 1. 1920. — 1. 1936. je bilo v naši državi mrtvorojenih otrok 85.775 ali letno preko 5.000. Kot izgubo na prebivalstvu moramo dalje računati tudi one otroke, ki se niso rodili, bili pa so na potu v življenje. To so tisoči in tisoči splavov, po večini umetnih, torej nedovoljenih in kaznivih splavov. Njih število se seveda ne da točno ugotoviti, saj se v najčeščih primerih izvajajo ta žalostna dejanja tajno in nam postanejo očiti le najtežji slučaji in to navadno takrat, kadar postane žrtev tudi mati.	_ i
Velike izgube utrpimo dalje z umiranjem mladih mater. Samo 1. 1934 je umrlo preko 20.000 žena mlajših ko 40 let. Od tega števila jih je na porodu umrlo 2.208. najpogosteje pri prvem porodu.
Kje so vzroki teh velikih izgub? Vzroki se nizajo od dedne obremenjenosti. alkoholizma, preko neracionalne nege in nezadostne prehrane do pomanjkljive izobrazbe najširših slojev, nehigienskih razmer, pomanjkanja zdravniške pomoči, siromaštva družin itd. Tudi mi moramo žal razumeti upadanje naravnega prirastka, ki bi bil ravno nam tako nujno potreben.
To so izgube, to so same nesreče, ki nam stalno prete v mirni dobi in nam bodo pretile, če jih ne bomo z vso energijo zavrli.
S pojavom vojne v Evropi pa je bilo delo za zaščito otrok postavljeno Se pred novo. največjo in najtežjo nalogo: kako obvarovati mladino pred grozotami, ki jih neizbežno prinaša vsaka vojna. Kadar govorimo o vojni in v zvezi s tem o zaščiti mladine, se nam le še povečata spoznanje in zavest, da predstavlja mladina za vsak narod in vsako državo največjo vrednost, da brez nje ni bodočnosti, da brez nje ni življenja, da je brez nje vsaka zmaga brez pomena in da je vsak poražen narod brez mladine dokončno mrtev.
To vrednotenje otroških življenj je postalo toliko večje in močnejše, kolikor popolnejše je postalo spoznanje, da predstavlja današnja moderna vojna totalitarno vojno, v kateri bodo enako prizadeti vsi, tisti, ki bodo na fronti branili postojanke, kakor njih žene v zaledju, ki bodo varovale dom in otroke. Dalekosežnost posledic si moremo komaj predstavljati. Pri nas sicer neposredne nevarnosti vojne še ni, toda, kadar se vname sosedova hiša, je povsem razumljivo, da prevzame strah pred požarom tudi mejaše. Nihče se med treskom in gromom ne more znebiti misli in občutka, da utegne treščiti morda tudi vanj.
To, kar je bilo včasih bojno polje smrti, je danes življenjska poljana, na kateri stoje domovi in v njih žene in otroci. Včasih je bila največja skrb in muka matere in žene v pričakovanju vesti o sinu in možu. V borbi naroda proti narodu pa ni neborcev in tako je tudi sodobna žena in mati postavljena v borbo in zato nič manj kakor vojak izpostavljena vsem nevarnostim vojne
Pri vseh narodih opažamo zato danes velike napore, da se kar najbolje organizira in izvede pomoč v tej naj-večii nesreči za človeštvo, v totalitarni vojni Saj vemo. da so iz nevarnih krajev prevažali in še vedno prevažajo v varnejša zavetja na milijone in milijone otrok Vsi se pač zavedajo, da sta v pogledu priprav za zaščito otrok in mater za primer vojne brezbrižnost in špekulacija na srečo mnogo večji greh kakor pa pretirana skrbnost in da je bolje biti vedno pripravljen kakor enkrat iznenaden.
Začetek nove nemške ofenzive
Nemške žete so včeraj z vso silo navalile na 200 km široki odtek francoske fronte severno od Pariza — V bitki s&deluse že doslei nad milišon mož
V torek popoldne so nemške čete po kratkem pouličnem boju z ostanki francoskih čet, ki so krile zavezniški umik preko morja, končno zasedle Dunkerque. Francoska in angleška mornarica sta odpluli izpred luke. V Dunkerqueu so imeli zavezniki svojo zadnjo luko in svoje zadnje oporišče ob kanalski obali severno od izliva reke Somme, kjer so Nemci najprej prodrli do francoskega morja. S poplavljen jem velikega dela okolice so si močno olajšali obrambo, pa so zato mnogi vojaški opazovalci napovedovali, da bodo Dunker-que z naporom vseh sil branili, kakor dolgo bo le mogoče. Iz poročil, ki so na razpolago. ni razvidno, ali so zavezniki to skrajno možnost že izčrpali, ali pa so že prej sklenili opustiti nadaljnjo obrambo, čim bo prepeljana glavnina njihovih čet. Kakor vprašanje, zakaj niso mogli prerezati grla nemškega klina med Arrasom in Amiensom, bo tudi padec Dunkerquea najbrže v celoti pojasnjen šele po vojni.
S padcem Dunkerquea je bila zaključena prva faza nemških operacij na zapadu. Zadr.je vesti že poročajo o začetku druge faze, ki jo je uvedla velika nemška ofenziva na reki Sommi. O poteku prve faze je v angleškem parlamentu poročal ministrski predsednik Churchill, nemško vrhovno poveljstvo pa je v torek ponoči o njem objavilo pregledni komunike. Oba pregleda navajata tudi številke o izgubah, ki pa si seveda močno nasprotujejo. Po angleškem pregledu so zavezniki preko Dun-kerquea rešili 335.000 mož obkoljene severne vojske, skupne izgube angleške ekspedicijske vojske pa so znašale 30.000 mož. ki so padli, bili ranjeni ali ujeti. O francoskih izgubah Churchill ni govoril, ravno tako ne o nemških, o katerih tudi drugi zavezniški komunikeji ne povedo ničesar, temveč se omejujejo le na trditev, da so večje od zavezniških.
Nemško pregledno poročilo navaja kot
število skupnih nasprotniških izgub 1.2 milijona ljudi. Tu so všteti tudi nizozemski in belgijski vojaki ki so prišli s kapitulacijo obeh vojnih vodstev v nemško ujetništvo. Njih števila berlinsko poročilo ne navaja posebej. Ceni pa se, da je štela nizozemska vojska okrog 400.000, belgijska vojska pa okrog 500.000 mož. To bi se tudi strinjalo z nedavno objavljenim nemškim poročilom o 30C.000 angleških in francoskih vojnih ujetnikih. Prav tako nemški komunike ne navaja nikakih številk o mrtvih in ranjenih na nasprotni strani, pač pa objavlja skupne nemške izgube z okrog "K).000, od česar odpade 10.252 na padle, 8.463 na ujete, odnosno pogrešane, 52.523 pa na ranjene.
Francozi doslej še niso objavili nikakih številk. Podatki o mrtvih in ranjenih z obeh strani pričajo, da je glavno težino srditih borb v zadnjih treh tednih nosil moderni vojni material .
Druga faza vojnih operacij se je, kakor že omenjeno, začela včeraj. Poročila iz obeh taborov pripovedujejo, da so Nemci sprožili v sredo ob zori veliko ofenzivo na 200 km dolgem odseku ob srednji in vzhodni Sommi in južno od reke Oise. Najhujši pritisk je bil včeraj koncentriran pri Amiensu. kjer so Nemci že od prej držali v svojih rokah mostobran na južni obali reke Somme Po večernem nemškem poročilu so si nemške čete izsilile že na več mestih prehod preko Somme in pa preko kanala med rekama Oiso in Aisno. kolikor se da posneti iz dosedanjih poročil, so se Nemci pri tem poslužili zopet svoje stare ofenzivne taktike- ofenzivo je uvedla silna artilerijska priprava, podkrepljena z obstreljevanjem iz bombnikov nato pa so se takoj razvijali napadi infanterije. Poroči1 a doslei še ne iavTiaio o nastopu večjih motoriziranih edinic. ki bodo bržčas vržene v boj šele naknadno, da povečajo po artileriji in infanteriji dosežene uspehe
Nentš
voina
Nemška pehota je prešla v napad od Izliva Somme do reke Aisne — Napad so pripravili silen topniški ogenj
in bombniki-strmeglavci
Berlin, 5. jun. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je danes opoldne objavilo naslednje vojno poročilo:
Kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, je nemška vojska včeraj po hudi borbi zavzela trdnjavo Dunkerque. Tri generale in 40.000 mož raznih formacij je ujela naša zmagovita vojska.
Pri Abbevilleu je bil odbit sovražni napad, ki so ga močno podpirali topništvo in oddelki oklopnih vozov. Prav tako se je izjalovil sovražni napad na naše prednje postojanke južno od Longwya. Sovražnik je imel pri tem velike izgube. Bombniki in strmoglavci nemške letalske vojne sile so uspešno napadli zbirališče sovražnih čet južno od Abbevillea, kakor tudi pristaniške naprave v Le Havreu.
V zgodnjih jutranjih urah današnjega dne so se pričele nove napadalne operacije na dosedanji obrambni fronti v Franciji.
Berlin, 5. jun. br. (DNB). Nocoj ob 18. so nemški vladni krogi ugotavljali, da bitka na Sommi in na prekopu Oise—Aisne še vedno traja. Za enkrat še ni pričakovati njenih prvih rezultatov. Morda se bo šele jutri ali pojutrišnjem lahko reklo kaj konkretnejšega. Vsekakor je bilo na nekaterih točkah doseženih že nekaj prvih uspehov. Nemške divizije prodirajo nasproti novim ciljem.
Berlin, 5. jun br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo nocoj ob 21. naslednje posebno poročilo.
Naše armije so davi na široki fronti prešle v napad na vojsko Francije. Prehod preko reke Somme kakor tudi preko kanala Oise - Aisne je bil izsiljen in so bile na več krajih zavzete postojanke Weygan-dove črte, ki je bila zgrajena v poslednjih dneh.
Plen v Dunkercpien
Berlin, 5. jun. br. Agencija DNB poroča, da so bili v Dunkeraueu poleg 40.000 oficirjev in vojakov ujeti tudi trije francoski
Z olajšanjem lahko ugotovimo, da smo v tem pogledu tudi pri nas že marsikaj napravili. Unija za zaščito otrok je zastavila vse svoje sile v smislu gesla letošnjih otroških dni. Toda še vedno ni storjeno dovolj. Pri nobenem podrobnem delu unije se ni po" kazala tako živo neizpodbitna resnica, da je potrebno pri reševanju tega mladinsko zaščitnega vprašanja sodelovanja naroda kot celote, vseh ustanov in poedincev brez razlike. Tu se ne dajo dosegati uspehi z miloščino in usmiljenjem. Tu velja in obvelja samo eno načelo: vsak mora dati vse, kar največ more.
Letošnje geslo otroških dni naravnost presenetljivo spaja naloge zaščite mater in otrok v mirnem času z onimi v času vojne. Zavedati se moramo, da se moč in odpornost naroda nikakor ne moreta ceniti samo po količini moril-ne materije, marveč predvsem po zdravih, močnih, krepkih in moralno odpornih ljudeh. Delo za zaščito mladine je zato najlepše in najpomembnejše de&o za bodočnost naroda.
divizijski generali. Ogromnega plena še zmerom ni mogoče niti približno oceniti. V luki so se Nemci polastili izredno velikega števila malih ladij in čolnov ter 20 večjih trgovinskih ladij, ki so bile vse poškodovane in so deloma nasedle na peščeno dno.
Hitlerjev ukaz za pričetek ofenzive
Berlin. 5. junija (DNB) Vodia aina in vrhovni poveljnik obrambne sile 'e objavil dnevno povelje v katerem pravi med
drugim.
Vojaki zapadnega bojišča! Dunkerque je padel. Ujetih ie bilo 40.000 francoskih in angleških vojakov kot ostanek nekdaniih velikih armad. Zaplenjena ie bila nepie-gledna količina materiiala S tem ie bila končana naivečia bitka v zgodovini sveta Moie zaupanje v vas ie bilo !-»re-'.mfii-no Niste me razočarali Z vašim junaštvom ki mu ni primere z vašo rnoč^o. ki ie prinašala naivečie težave n more in muke. ie bil uresničen naismelriši načrt v zgodovini vojne Voiaki. mnogi od vas so zapečatili svojo zvestobo z življenjem. drugi na so bili ranjeni Srca našega naroda bijeio v globoki hvaležnosti napram onim. kakor tudi napram vam. Toda plutokratskj oblastneži Anglije in Francije želijo, da se vojna nadaljuje. Njihova želja raj se izpolni. Vojaki! Z današnjim dnem bo ponovno oživelo zapad-mo bojišče. K vam prihajajo brezštevilne divizije, ki bodo prvič videle in pobile sovražnika. Borba za svob do našega naroda. za biti ali nebiti za sedaj in za vse večne čase. se bo s tem nadaljevala do uničenja onih sovražnih oblastnežev v Londonu in Parizu, ki še sedaj mislijo, da lahko v vojni najdejo najboljše sredstvo za izvedbo svojih načrtov, naperjenih proti tolikim narodom. Zgodovinski nauk. ki ga bodo dobili, bo naša zmaga Vsa Nemčija ie v duhu ponovno z vami.
Proglas naroda
Berlin, 5. junija. A A. (DNB). Vodja raj-ha in državni kancelar je objavil sledeči proglas nemškemu narodu:
Nemškemu narodu! Naši vojaki so zmagoslavno končali največjo bitko vseh ča- , sov. V samo nekoliko tednih je čez 1,200.000 nasprotnikov padlo v naše ujetništvo. Nizozemska in Belgija sta kapitulirali. Angleški ekspedicijski zbor je večinoma uničen, ostanek pa je ujet ali pognan s kontinenta. Tri francoske armade so nehale obstojati. S tem je končno odstranjena nevarnost sovražnega napada na Porurje. Nemški narod! Ta v zgodovini najslavnejši podvig so krvavo izvojevali vojaki, ki so izpostavljali nevarnosti svoje življenje in svoje zdravje v naporih, ki jim ni enakih. Zaradi tega odrejam, da se začenši od danes osem dni razobesijo zastave v vsej Nemčiji. Naj bo to izraz počastitve naših vojakov. Odrejam dalje, da tri dni zvonijo zvonovi po vsej državi. Naj bi se njihovo donenje pridružilo molitvam, s katerimi bo nemški narod odslej spremljal svoje sinove, kajti davi so nemške divizije in letalske eskadrile šle ponovno na pot, da nadaljujejo pot za svobodo in bodočnost našega naroda.
Rim, 5. junija e Posebni dopisnik agencije Štefani na zapadnem bojišču ie sporočil listu »Popolo dMtalia«. da so boji v Flandriji in pri Dunkerqueu . zaključni fazi in da se nemška vojska pripravlja na odločilni boj v naikratšem času Po nekaterih informacijah iz Berlina obstoja možnost, da bo nemška vojska skušala prodreti francosko obrambno črto z veliko ofenzi-
vo v smeri Rems-Chauteau-Then-yn ob Marni. Toda to so samo ugibanja. Edino nemško vrhovno povehsivo ve. kje pripravlja nov udarec. Posebn, vojm dopisnik lista »Popolo d ltalia« pravi, da je gotovo, da bodo Nemci izvršili prihodnji napad v velikem stilu hkratu proti francoski in angleški armadi.
Francoska vojna poročila
Nove nemške napadalne operacije na dosedanji francoski obrambni fronti
Pariz, 5. junija, br. (Havas) Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi objavilo naslednji službeni komunike:
Vse vesti, ki prihajajo s fronte, dokazujejo. da se je davi ob zori pričela nova nemška ofenziva. Nemške čete napadajo na vsem sektorju, ki gre od izliva reke Somme v morje do ceste iz Laona proti Soissonsu.
Agencija Havas poroča dodatno k vojnemu poročilu, da se razteza fronta, na kater' se je pričel davi ob zori nemški napad, v dolžino 200 km. Operacijsko področje se razteza vzdolž vse srednje in vzhodne Somme ter na ozemlju južno od reke Oise do zapadnega konca Chemin des Dames. Najhujši pritisk je bil doslej v dopoldanskih urah pri Amiensu. kjer so Nemci od prodora do morja držali v ■ivo.iin rokah mostišče na južni obali reke, ter na področju jugovzhodno od reke Oise med kanalom Lelette nekoliko nižje od ^■♦r-Tnin des Dames
Ob 4. zjutraj se je pričel silen topniški • gen; vmes pa so nemški bombniki v va-'ovih napadali francoske postojanke in njihovo neposredno zaledje. Okrog 6. so se pričali prvi množestveni napadi nemških pehotni*	V teh borbah vse do 10
dopnldn« ni bilo opaziti nobenega oklop-nega voza Borba je opoldne dosegla svoj prvi vrhune« Podrobnejših vesti o njenem rtoelc še ni.
V Parizu so vzbudile vesti o pričetku nove nemške ofenzive na Sommi in Oisi močan vtisk Opaziti pa je bilo, da so >?udir »brani odločni in pripravljeni spreleti vsako borbo. Vsi se zavedajo, da hoče s "daj nasprotnik udariti neposredno na oolitiono in gospodarsko osrčje Francije ter da se pričenja nova pomembna faza borbf na zapadu. ki sicer v nobenem primera ne o' pomenila končne odločitve v sedanji vojni. ra7#»n. ako bi se posrečilo nasprotnika odbiti in potisniti nazaj.
Pariz. 5 iuniia s (Ass Press.) Velika nemška ofenziva na Sommi se je začela točno ob 4.05 zjutraj. Po francoskih cenitvah ie na obeh straneh v akciji skupno okoli dva milijona vojakov. Nemci so v premoči Poročila ki iih je bilo mogeče do 18. dobiti v Parizu pravijo, da so do tedaj Francozi pov"od držal' svoie položaje. Najhujši ie nemški pritisk pri Ami-cnsji in med la Fereom in Laonom.
Pariz. 5. jun. s. (Reuter.) Zvečer javljajo. da francoske čete ob Sommi drže svoje postojanke proti izredno močnim nemškim napadom. V francoskih vojaških kro-«rih pa tudi izjavljajo, da bo morda potrebno, da francoske čete opuste nekatere manj važne postojanke.
©fe Sašami se b©re tudi Angleži
London. 5. jun. s. (Reuter) Tu je bilo noroj sporočeno, da se v novi bitki ob Sommi fcor angleške čete ob strani francoskih.
London. 5. jun. s. (Reuter) Fronta, na Krteri se je pričela nova nemška ofenziva, teče v glavnem ob Sommi. Francoske postojanke od morja do Amiensa so dobro zavarovane Krije jih dvojna vodna črta So.rme in vzporednega Kanala, dalje pa mrčvirnat svet. Tu za enkrat ni poročila o večjih akcijah, pač pa so poskusili Nemci mo< np^s1 nap ad pri Amiensu. Od Amiensa proti jugovzhodu tečejo francoske postojanke nekako do Hama. Na tem odseku se je posrečilo Francozom zadnje čase močno utrditi svoje postojanke in poglobiti obrambni pas.
Med Hamom in Soissonsom se francoske postoianke ne drže nobene večje vodne črte. Svet je tu raven in suh, prepre-?yjo ga edino kanali. V tej smeri gre glavna nemška ofenziva. To je v ostalem točka. nr. kateri so Nemci tudi v svetovni vojni poskusili prodreti proti Parizu. Soi-ssons sam je manj nego 100 km oddaljen od Pariza
Eevnandovi posveti
Pariz, 5. jun. br. (Havas) Ministrski predsednik Revnaud je imel danes dopoldne daljši posvet z maršalom Petainom, vrhovnim poveljnikom zavezniške vojske v Franciji generalom Weygandom in admiralom Darlanom. Kolikor je bilo mogoče zvedeti, se je posvet nanašal na naj-mveiše nemške ofenzivne operacije na Somi in med Oiso in Aisno.
Par iz, 5. jun. br. (Havas) Ministrski predsednik Reynaud je pozval državnega podtajnika generala Jeamata, generalnega tajnika francoskega vojnega sveta, da poda ostavko. Ta ukrep je v zvezi z ostalimi odstavitvami francoskih višjih vojaških funkcionarjev, ki so bile izvedene, ko je
prevzel general Weygand vrhovno poveljstvo zavezniške vojske v Franciji.
Pariz, 5. jun. s. (Ass. Press.) Ministrski predsednik in vojni minister Reynaud je podal danes poročilo o položaju pred vojaškim odborom parlamenta. Po seji je bil izdan zvečer komunike, ki pravi, da je Reynaud izjavil v svojem poročilu, da lahko zavezniki upajo na ugoden izid sedanje bitke, v kateri merijo Nemci proti Parizu. Reynaud je dalje poudaril, da je Francija odločena, da se ob strani svoje zaveznice Anglije bori do konca za svobodo vsega sveta.
Moč nemške vojske, ki sodeluje v boju
London. 5. jun br. V tukajšnjih krogih vojaških strokovnjakov se ie moglo danes zvedeti, da so Nemci sprožili ofenzivo na Sommi in na področju med Oiso in Aisno s 40 do 65 divizijami, odnosno 450 do 600.000 vojakov. Nemci razpolagajo nadalje z 2.000 letali, z 2.250 tanki in s 15.000 transportnimi bojnimi avtomobili Pri ofenzivi sodelujejo vse one nemške čete. ki so zasedle Nizozemsko ter severno Belgijo. kakor tudi nove formacije, ki so bile šele poslednje dni pritegnjene iz notranjosti na fronto.
Na drugi strani vodi obrambo general Weygand. ki razpolaga z velikim številom svežih francoskih divizij, pa tudi z večjimi oddelki angleške vojske, ki je biia že od vsega početka koncentrirana zapadno od Maginotove črte. Angleške čete so danes že posegle v borbo. Posebno te angleške čete so oborožene z najnovejšimi bojnimi vozovi in mehaniziranim orožjem Francozi so novo obrambno črto Somme-Aisne v zadnjih 14 dneh ko so se razvijale borbe v Flandriji. močno utrdili.
Zastopnik francoskega vojnega ministrstva ie danes dopoldne v Parizu izjavil, da seveda še ni mogoče ničesar napovedati o rezultatih nove nemške ofenzive, poudaril pa je. da so bile že danes dopoldne izgube nemške pehate in letal ogromne. Razen pri Amiensu so poskušali Nemci prodreti čez Sommo tudi na drugih krajih, kjer so si na moč prizadevali, da bi v naglici zgradili pontonske mostove. Glavna borba se ie danes razvijala vzdolž srednje Somme. V akciji je bilo izredno veliko število nemških bombnikov in str-moglavcev. ki so predvsem imeli nalogo demoralizirati zavezniške čete.
Novost nove nemške ofenzive oa ie ta, da na čelu nemške vojske ni več oklopnih oddelkov, nego da po topniških pripravah in letalskih napadih neposredno nastopijo nemški infanterijski oddelki v ogromnih množicah. Tak način borbe, če se izvzame letalstvo, je naravnost klasičen posnetek nemških napadov iz zadnje svetovne voine.
Tajni svet v Londonu
London, 5. jun. br. (Reuter). Danes dopoldne se je v buckinghamskem dvoru sestal kraljevi privatni tajni svet. Seje so se udeležili poleg vladarja Neville Chamberlain, lord Graveborn in lord Lloyd. Komunike, ki je bil izdan o seji, pravi, da so na njej razpravljali o pomembnih vojnih vprašanjih.
V dobro poučenih krogih se je zvedelo, da je lord Graveborn predlagal, naj bi se v svrho nove organizacije britanskih vojnih sil ustanovil poseben odbor, ki bo posloval kot vojni posvetovalni organ vlade. Predlog je bil po teh Informacijah sprejet.
Veliki vpoklici
v Angliji
London, 5. jun. s. (Reuter.) V spodnji zbornici je sporočil včeraj vojni minister Eden na neko vprašanje, da bo v teku junija v Angliji vpoklicanih pod orožje doslej največje število rezervistov, število prostovoljcev za obrambo proti padalcem v Angliji znaša sedaj že 400.000 mož. Vlada smatra, da je to število zadostno.
Čuvar tajnega pečata Attlee je podal parlamentu nekaj podatkov o delovanju vojnega kabineta. Dejal, je da ima vojni kabinet 3 odbore, in sicer obrambnega, zunanjepolitičnega in gospodarskega. Obrambni odbor stoji pod predsedstvom ministrskega predsednika Churchilla ta mu pripadajo šefi vojske, mornarice ta letalstva in šefi vseh treh generalnih štabov. Zunanjepofttični odbor vodi zunanji minister lord Halifa*, ki o vseh zunanjepolitičnih zadevah poroča direktno vojnemn kabinetu. Gospodarski odbor ima 5 oddelkov: 2 izmed njih vodi minister brez port-
NmMfermtjt jmx
'	ITALIJANSKA SFINGA
Po mnenju švicarskih krogov bo prišlo do razčišcenja odnošajev med Italijo in zavezniki v drugi polovici junija
felja Greenwood, 2 Attlee sam, 1 pa notranji minister Anderson. Koordinacijo vseh 5 pododborov nadzoruje Attlee.
Vlada je nadalje sporočila, da proučuje vprašanje, da bi sumljive internirance poslale v internacijo izven Anglije.
J5*ooo Belgijcev
v zavezniških vrstah
Pariz, 5. jun. s. (Ass. Press.) Po uradnih belgijskih informacijah je prešlo v Flandriji na zavezniško stran po kapitulaciji belgijskega kralja 45.000 belgijskih vojakov.
Prevoz zlatih rezerv v Ameriko
London, 5. junija, s. (Reuter). Blokadni minister Dalton je sporočil, da se je posrečilo iz Belgije rešiti pred umikom vse zaloge radija in uničiti vse zaloge petroleja, zaradi hitrega napredovanja pa so prišli nekateri železni rudniki v Belgiji in Luk-semburgu Nemcem v roke malo poškodovani. Prav tako so Nemci v Belgiji dobili v roke znatne zasebne zaloge zlata in vrednostnih papirjev, vlada pa bo poskrbela, da slednjih Nemčija ne bo mogla vnovčiti. Dalton je tudi dejal, da kontrolirajo sedaj zavezniki skoro vso svetovno produkcijo niklja, kavčuka, kositra, itd. ter večino produkcije volne.
London, 5. jun. s. (Reuter). V angleških mornariških krogih naglašajo, da tudi po izgubi luk ob Rokavskem prelivu Francija razpolaga še vedno z velikima pristaniščema Cherburg in Le Ha vre, ki s svojimi velikimi luškimi napravami jamčita popolnoma nemoteno pomorsko zvezo med Anglijo in Francijo.
V teku zadnjih 24 ur so nemški bombniki že dvakrat napadli Le Havre, drugi napad je bil izveden danes zgodaj zjutraj.
Zadnji oddelki zavezniške vojske v Dun-kerqueu so še do zadnjega trenutka ostali v boju z nemško vojsko. Borbe so se nadaljevale najpreje v predmestjih Dun-kerquea, nato pa po ulicah od hiše do hiše, vse do luke same. Ko so se zadnji oddelki vkrcali, so jih Nemci z obale še obstreljevali s strojnicami. Med zadnjimi je zapustil Dunkerque francoski admiral Abrial, ki je poveljeval zavezniškemu vojnemu brodovju pred Dunkerqueom. Med onimi, ki se jim urnik ni posrečil, je del francoske vojske generala Priouxa in tudi generala Priouxa samega pogrešajo. Trije francoski generali in trije admirali so iz Dunkerquea dospeli naravnost v London in so bili dodeljeni v službo angleškemu voinemu ministrstvu.
London, 5. jun. br. (Reuter). Angleško letalsko ministrstvo je objavilo davi komunike o novih angleških letalskih napadih na sovražne objekte v zaledju nemške fronte. Formacije angleških bombnikov so napadale industrijske naprave v severozapa-dni Nemčiji, letališča na Nizozemskem in v Belgiji, kakor tudi za sovražnika pomembne objekte v neposrednem zaledju njegove fronte. V nasprotju z navedbami snoč-njega nemškega zaključnega poročila o prvi nemški ofenzivi na zapadu ugotavlja komunike, da sta bili v času od maja do 3. junija sestreljeni 302 angleški letali.
Pariz, 5. junija, s. (Reuter) Nemška letala so danes popoldne izvedla zppet bombne napade na srednjo Franciio Doslej še ni o teh napadih nobenih podrobnosti. Znano je samo, da je bil dan v več mestih letalski alarm in da so posegla v borbo francoska lovska letala.
Ameriški novinarji poročajo iz Monako-va, da so preteklo noč trancoska letala mesto zopet bombardirala. Pri napadu na Mo-nakovo v noči od ponedeljka r.s torek, so bile ubite tri osebe \ tovarni Bavrische Mo-torwerke, ki izdeluje motorje za nemška vojna letala.
Moskva, 5. junija. AA. (DNB). Uradno poročajo, da je angleški odpravnik poslov v Moskvi obiskal včeraj komisarja za zunanje zadeve Molotova ter mu ob tej priliki sporočil namen angleške vlade, da bo na Seedsovo mesto imenovan za veleposlanika Cripps, in to brez posebnih funkcij. Molotov je sporočil angleškemu odpravniku poslov, da sovjetska vlada na to pristaja.
Kasneje je obiskal Molotova tudi francoski odpravnik poslov, ki mu je sporočil željo francoske vlade, da bi namesto dosedanjega francoskega poslanika Naggi-ara bil imenovan za veleposlanika Labon. Komisar za zunanje zadeve Molotov je odgovoril, da ne vidi nobene ovire za to spremembo.
London, 5. jun. s. (Reuter). V spodnji zbornici je sporočil danes podtajnik za zunanje zadeve Butler, da je angleška vlada prosila sovjetsko vlado za pristanek na imenovanje sira Stafforda Crippsa za novega angleškega veleposlanika v Mostovi namesto dosedanjega veleposlanika sira williama Seedsa. Angleška vlada ra
London, 5. jun. s. (Reuter.) Uradno javljajo, da so bile vse zlate rezerve Anglije, Francije, Belgije in Nizozemske že preko Kanade prepeljane v Zedinjene države. Samo predvčerajšnjim je newyorška Federalna rezervna banka prejela za 72 milijonov funtov zavezniškega zlata.
Kje so otroci
kralja Leopolda
Ženeva, 5. jun. AA. (DNB) Trije otroci
belgijskega kralja se po vesteh francoskih listov nahajajo v gradiču Montal v _ de-partementu Lot. Kralj Leopold je po istih vesteh 25. maja ukazail. nai njegove otroke prepeljejo na Portugalsko, toda njegovega ukaza niso izvršili.
V Londonu kopljejo
zaščitne Jarke
London. 5. junija, s. (Reuter). V vseh londonskih parkih so pričeli kopati zaščitne jarke za primer napada nemških padalcev.
Belgijska vlada
kliče pod orožje
Pariz, 5. junija. A A. (Havas). Belgijska vlada je sklenila pozvati pod zastavo vse Belgijce od 19. do 33. leta starosti, ki živijo v Franciji. Vsi ti vojaški obvezniki se morajo javiti pod zastavo 19. Julija.
k > J— A. __ „	—k
« »------— . A - -
Vloga angleških železnic pri prevozu čet
London, 5. jim. s. (Reuter). Pri prevozu zavezniških čet, ki so bile evakuirane iz Flandrije, so igrale važno vlogo tudi angleške železnice, ki so oskrbovale prevoz iz južnovzhodmih angleških luk v notranjost Anglije. Pretekli teden je bilo pripravljenih v to svrho 670 posebnih vojaških vlakov. Samo v petek in soboto je peljalo 200 vojaških vlakov, pri tem pa se je tudi ves ostali redni promet na železnicah razvijal popolnoma brezhibno.
Kralj Jurij Lebrunu
London, 5. jun. s. (Reuter). Kralj Jurij VI. je poslal francoskemu predsedniku Lebrunu brzojavko, v kateri izraža zahvalo in občudovanje za francosko vojsko, ki se je borila ramo ob rami z angleškimi četami v Flandriji. Kralj izraža tudi svoje simpatije za žrtve, ki jih je francoska vojska pri tem pretrpela.
Danes zjutraj je kralj Jurij VI. sprejel v avdienco poveljnika zavezniških čet v Dunkerqueu, francoskega admirala Abri-ala.
Proglas pariškega
vojaškega guvernerja
Pariz, 5. junija AA (Havas) Vojaški guverner Pariza je poslal pariškemu prebivalstvu naslednji proglas Prebivalci pariške pokrajine. Izražam vam tople čestitke k odličnemu zadržanji' ki ste ga pokazali za časa in po bombardiranju dne 3. junija. Ta prva preizkušnja, k ste jc moško prestali, je v mojih očeh viden znak vaše skrajne odločitve, ki je noben nov napad sovražnika ne bo omajal Spomnite se dragi prijatelji, da gleda v sedanjem času ves svet na vas. Živel Pariz! Živela Francija! cijal
Pariz, 5. junija. A A. (Havas) Ministrstvo za informacije sporoča da so netočne vesti nemškega uradnega sporočila, da bi bili Nemci v toku bombardiranja Pariza zbili 104 francoska letala, v hangarjih pa uničili poleg tega še 400 francoskih letal. Francozi so izgubili 7 zbili pa so 25 nemških letal. Med ujetimi nemškimi letalci, ki so leteli nad Francijo, se nahaja tudi polkovnik, ki je poveljeval eskadrili. V hangarjih je bilo uničenih 14 francoskih letal, večinoma turističnih.
svoj predlog od sovjetske vlade sicer še ni prejela nobenega oficielnega odgovora, pač pa je mogoče sklepati iz oficielnega komunikeja, ki ga je sinoči objavila sovjetska uradna agencija, da sovjetska vlada pristaja na Crippsovo imenovanje.
London, 5. jun. s. (Ass. Press.). V tukajšnjih diplomatskih krogih zatrjujejo, da se zavezniški interesi glede položaja na Bližnjem vzihodu in ob črnem morju skladajo s sovjetskimi interesi. Sovjetska Rusija se sicer noče pridružiti ne enemu, ne drugemu vojnemu taboru, ne želi pa tudi vstopa Italije v vojno. Paralelna akcija zaveznikov in Sovjetske Rusije glede Bližnjega vzhoda se razvija samo na diplomatskem polju.
Pozornost je vzbudilo, da podtajnik za zunanje zadeve Butler danes v spodnji zbornici ni hotel dati odgovora na vprašanje nekega poslanca, če bo novi angleški veleposlanik v Mostovi Cripps razpravljal s sovjetsko vlado o vseh vprašanjih, ki so med zavezniki in Sovjetsko Rusijo ostala odprta.
Basel, 5. junija, z. Rimski dopisnik »Basler Nachrichten« poroča, da prevladuje v rimskih diplomatskih krogih soglasno prepričanje, da bo šele sredi junija prišlo do končnega razčiščenja stališča Italije v sedanji vojni. Dotlej se bo pokazalo, ali bodo uspela sedanja diplomatska pogajanja, ki bi se pričela na pobudo Zedinjenih držav med Italijo, Anglijo in Francijo glede ureditvi spornih vprašanj.
Berlin, 5. junija, z. Berlinski dopisnik »Basler Nachrichten« javlja svojemu listu, da so merodajni berlinski krogi glede stališča Italije slej ko prej zelo rezervirani. V Berlinu propagirajo italijanske interese le v toliko, v kolikor so v skladu z nemškimi interesi. Kar se tiče akcije Roose-velta, izjavljajo, da jim o tem ni ničesar znanega ter da vedo le to, kar poročajo listi. Veliko pozornost pa je vzbudilo dejstvo, da se je zunanji minister Ribbentrop nenadno vrnil iz Hitlerjevega glavnega stana v Berlin ter je takoj po svojem prihodu še pozno zvečer sprejel italijanskega veleposlanika Alfierija. V nemškem tisku se o Italiji piše zelo malo. O včerajšnji seji italijanske vlade so objavili listi le kratek službeni komunike. Edino »Berli-ner Borsen Zeitung« zavrača domneve, da bi se mogla Italija sporazumeti z zapad-nima velesilama.
Danes važen govor Mussolinija
London, 5. junija, b. (Havas) V tukajšnjih diplomatskih krogih doznavajo, da bo imel Mussolini jutri zvečer važen govor. Zanimanje zbujajo tudi ukrepi italijanske vlade za zaščito angleškega in francoskega poslaništva.
United Press poroča, da so telefonske zveze med Italijo in Francijo prekinjene.
Odpovedana seja fašističnega sveta
Rim, 5. jun. s. (Reuter.) V italijanskih političnih krogih in tudi v časopisju ni še nobenega odmeva na včerajšnjo izjavo francoskega ministrskega predsednika Rey-nauda o odnošajih zaveznikov do Italije. Italijanski listi pa slej ko prej nadaljujejo z napadi na zaveznike. Listi tudi še vedno napovedujejo neizogiben vstop Italije v vojno. »Popolo di Roma« napada zaveznike celo zaradi njihovega prijaznega stališča do Italije.
V diplomatskih krogih pripisujejo važnost dejstvu, da se za sinoči napovedana seja Velikega fašističnega sveta ni vršila. Kakor je znano, se je tudi ministrski svet. ki je imel sejo včeraj dopoldne, bavil samo z rednimi tekočimi zadevami.
Izpopolnitev civilne
protiletalske zaščite
Rim, 5. junija, br. (Štefani). Agencija Štefani je objavila danes vrsto novih nujnih ukrepov za izpopolnitev civilne protiletalske zaščite. Pristojne oblasti bodo mogle vsak čas odrediti zatemnitev celih pokrajin in morajo zaradi tega vsi javni lokali, kakor tudi vsi privatniki, pripraviti vse potrebno, da se bodo lahko zatemnitveni ukrepi na dani ukaz takoj izvršili. Za vsako prekršitev bodo odgovorni družinski poglavarji, hišniki ln podjetniki. Ukrepi določajo tudi kazenske sankcije, ki gredo do 3 mescev zapora odnosno 2000 din denarne globe. V najkrajšem času se bodo morala tudi vsa vozila opremiti z za-slonci za luči.
Vatikanska diplomacija v primeru vojne
Rim, 5. junija, br. (Havas). V zvezi z včerajšnjo avdienco nuncija Borgoncinija Duce pri papežu se je zvedelo v dobro poučenih vatikanskih krogih, da je nuncij ob tej priliki poročal papežu o položaju, ki bi nastal za Vatikan v primeru, da bi se Italija odločila za intervencijo v sedanji vojni. Vatikan bo v smislu pravic, ki so mu priznane z lateransko pogodbo, vztrajal na tem, da ostanejo v Italiji tudi vsa ona diplomatska zastopstva, katerih države bi se utegnile zaplesti v vojno z Italijo. V ta namen že pripravljajo v Vatikanu prostore za prizadeta poslaništva.
Nadalje se je zvedelo, da je bil glede razširjevanja »Osservatora Romana« po Ita liji dosežen z italijansko vlado sporazum v tem smislu, da se bo smelo glasilo Vatikana prodajati neovirano po vsej državi s pogojem, da se bo vzdržalo vseh komentarjev o političnih dogodkih.
Rooseveltovi stiki z Mussolinijem
\Vashington, 5. junija, p. V dobro informiranih krogih se je danes izvedelo, da se dopisovanje Roosevelta in Mossolinija nadaljuje, čeprav o njem ni mogoče izvedeti nikakih podrobnosti, že sama okolščina, da si oba državnika še dopisujeta, je po mnenju teh krogov dokaz, da bosta za enkrat obe državi ostali še izven vojne in da bosta Mussolini in Roosevelt poskusila znova posredovati za mir.
Rim, 5. junija, z. (Exchange Tele-graph). Iz dobro poučenih krogov se izve, da je ponudil prezident ameriških Zedinjenih držav Roosevelt Mussoliniju skupno mirovno posredovalno akcijo Italije in Zedinjenih držav v primernem trenutku, če ostane Italija še nadalje izven vojne, je Roosevelt pripravljen zavzeti se za upravičene italijanske zahteve. Iz Washingto-na po so izrecno opozorili na to, da velja ta ponudba le tako dolgo, dokler ostane Italija v sedanji vojni nevtralna.
Washington, 5. junija. (Havas). V tukajšnjih dobro obveščenih krogih potrjujejo, da je imel prezident Roosevelt danes dolg telefonski razgovor z italijanskim ministrskim predsednikom Mussollinijem. s katerim je skoro v stalni zvezi. Doznava se, da je Roosevelt sporočil Mussoliniju konkretne predloge, katerih vsebina pa doslej še ni znana. V washingtcnskih krogih poudarjajo, da je to poslednji poskus preprečiti razširjenje vojne Če se Italija kljub temu odloči za vojno, bodo tudi Zedinjene države prisiljene, da spremene svoje dosedanje stališče nevojskujoče se države ter
svojo dosedanjo politiko. Ameriški listi pišejo, da bi Amerika v tem primeru odkrito stopila na stran zaveznikom in izkoristila ne samo vso svojo vojaško, nego tudi vso svojo gospodarsko moč da pripomore do zmage zapadnih demokracij.
Angleži zapuščajo Rim
Rim, 5. junija. AA. (Havas). Večji del pomožnega osebja britanskega veleposlaništva v Rimu in posebno osebje za trgovinske posle so zapustili danes Rim :n odpotovali v Francijo. Kar se tiče angleške kolonije v Rimu, je v italijanski prestolnici ostalo samo čisto diplomatsko osebje z nekaj časnikarji. Veleposlanika Francije in Velike Britanije še vedno obdaja vojaška straža.
Tudi danes so dijaki organizirali demonstracije, ki pa nimajo političnega značaja. Dijaštvo je hotelo protestirati le proti temu, ker so mu odložili izpite na poznejši čas. Znano je, da bodo univerze kakor tudi vse ostale šole v Italiji letog po nalogu vlade — vsekakor v zvezi s položajem in pripravami za vojaški nastep Italije v sedanji evropski vojni — prej zaprte kot navadno.
• • Italijani pa dežele
na Bližnjem vzhodu
Kairo, 5. jun. s. (Ass. Pre-s). Vsi Italijani na Bližnjem vzhodu zapuščajo svoje
domove in odhajajo v Italijo. Zlasti iz Sirije, Palestine in Egipta so odšli že skoro vel italijanski državljani. fV italijanskih krogih pravijo, da sta italijanski iadji, ki sta sedaj pravkar na poti z. B ižnjega vzhoda v Italijo, zadnji, ki sta odšli pred vstepom Italije v vojno.
Ustavljen list
Turin, 5. junija, br. Današnja »Stampa« poroča, da je prefekt v Cuneu odredil ukinitev škofijskega katoliškega tednika »II Dovere«, ker je objavil poročilo o smrti nekih Italijanov, ki so se borili v vrstah francoske vojske, ter pri tem poveličeval te žrtve. Na poročilo je že reagiral fašistični dnevnik »Sentinclla dltalia«, ki je ostro obsodil katoliški tednik.
V zvezi s tem je bil zaradi nekih javnih izjav protinacionalnega značaja aretiran župnik v Borgu San Dalrnazzo Raimondo Viale. Postavljen je bil pred prefekturno konfinacijsko komisijo, ki ga je obsodHa na pet let internacije.
Nemški kmetifski minister v Rimu
Rim, 5. junija, br. Jutri prispe v Rim nemški kmetijski minister dr. Walther Darre. Imel bo daljše razgovore z italijanskim ministrom za kmetijstvo in gozdove o tesnejšem sodelovanju obeh zaveznic na • kmetijskem področju.
Bilanca prve vojne
Nemške in zavezniške sodbe o obojestranskih izgubah
v veliki bitki v Flandriji
Glavni stan vodje rajha, 5 junija. AA. (DNB). Vrhovno poveljstvo državne oborožene sile poroča:
Velika bitka v Flandriji in na področju Artoisa je končana Zgodovina bo zabeležila to bitko kot največjo bitko vseh časov, ki se je končala z uničenjem nasprotnika. Ko je nemška državna oborožena sila ob zori 10 maja odrinila v napad proti zapadu. ji je vodja rajha in vrhovni poveljnik državne oborožene sile določil za strateški cilj, da prodre skozi sovražne obmejne utrdbe in utrjeni pas južno od Na-mura ter tako zagotovi pogoje za uničenje angleških in francoskih armad severno od Aisne in Somme Obenem je tiHu treba čimprej zasesti Holandijo, da bi ta država prenehala biti oporišče za nameravane britanske operacije na morju in na kopnem. 4. junija je državna oborožen« s:Ia že mogla obvestiti svojega vrhovnega poveljnika, da je izvršila svojo ogromno na'ogo.
Naši oklopni oddelki so drve'i pred pehotnimi divizijami in so že 13. maja med Dinantom in Sedanom prispeli do Meuse. Našli so pred seboj ne samo globoko, težko prehodno dolino te reke, temveč tudi trdno zgrajene obmejne utrdbe ki jih je zasedla francoska 9 armada V nasprotju z vsem dosedanjim taktičnim pojmovanjem. v nasprotju s pričakovanji zavezniškega vrhovnega pove' i?tva so že naslednji dan naše oklopne enote ob sodelovanju pehote ter končne e primerno pc močjo letalstva, prekoračile reko kljut vsem utrdbam ki so branil* prehod Zlomile so sovražno obrambno črto odbile vse sovražne protinapade ter si utrle pot do Oise.
S tem je bil odprt prodor v sovražno fronto Oklepne in motorizirane enote so udarile s tolikšno brzino proti merju da so šele pri Abbevilleu naletele na sovražne čete. ki so na tamkaišnjem vežbabšču imele svoje redne vaje Treba je vedeti, da je bilo nemško vrhovno poveljstvo pripravilo vse potrebno da bi se ne ponovil čudež z Mame iz leta 1914 Ti gifcčn> oddelk; na severu so mogli zavarovati hrbtt ter se razširiti s svojim levim krilom vzdolž morske obale, dočim ie njihov« desno krilo pri Cambrai ju in Arrasu ob velik h sovražnih izgubah zlomilo obupne poskuse sovražnih oklopnih oddelkov da bi se prebili Že 22. maja se je jasno pokazalo da bodo uničene sovražne sile, ki so bile na področju Artoisa in v Flandriji Medtem ko je bil v severn' Belgiji frontalni pritisk čedalje močnejši, je naša prodorna vojska, ki je potiskala pred seboj hrabre Belgijce in ki je krenila proti severu, razbila prvo in sedmo francosko armado ter zavzela trdnjavo Maubcuge, zasedla s svojim levim krilom Boulogne sur Mer in Calais s svojo sredino pa področje, kjer so se v svetovni vojni odigrale tako strahotne bitkt.
Dne 28. maja je bil sklenjen obroč, v katerem so se znašle štiri sovražne armije, obroč, ki je šel od Ostendea preko Lillea in Armentiera do Graveline&a. Belgijska vojska je bila samo še pred nalogo, da s svojim odporom varuje vkrcavanje britanskih čet. To vkrcavanje je bilo že v polnem razmahu. Tedaj se je belgijski kralj odlločil, da se vda. Nasprotno trditvam angleške propagande se to, kar se je odigralo prihodnjih sedem dni. ne more imenovati junaški umik angleške vojske, pač pa ena največjih katastrof, kar jih pomni zgodovina.
Po ogorčenih bojih je padel 4. junija Dunkerque. S tem se je končal prvi del te vojne.
Vsa veličina zmage, izvojevane v Holan-diji, Belgiji in severni Franciji, se more videti iz sovražnih izgub in velikih množin nemškega plena. Izgube Francozov, Angležev, Belgijcev in Holandcev v ujetnikih znašajo nad 1.200.000 mož. Temu je treba dodati še število padlih in ranjenih, ki ga dozdaj še ni mogoče niti približno oceniti. Nemške čete so ponekod uničile, drugod zaplenile opremo in orožje kakih 75 do 80 sovražnikovih divizij.
V času med 10. majem m 2. junijem je nemško vojno letalstvo sestrelilo 1841 sovražnih letal Od tega jih je bik) pri spopadih v zraku zbitih na tla 1142, protiletalsko topništvo pa jih je sestrelilo 1.699, medtem ko je bilo nad samimi sovražnimi letališči uničenih najmanj 1600 do 1.700 nadaljnjih sovražnih letal, ki so bila v trenutku napada na tleh.
Z bombami, ki so jih vrgla naša letala, je bilo uničeno naslednje število sovražnih ladij: pe* križank, sedem rušil cev, tri pod-
, mornice, devet bojnih ladij drugih tipov in j 66 trgovskih, oziroma prevoznih ladij. Z bombami iz zraka je bilo poškodovanih in deloma porušcn:h 10 križark. 24 rušilcev, tri torpedovke, 22 bojnih ladij drugi vrst in 117 trgovskih, oziroma prevoznih ladij. Naše lahke ladje so pri svojih izredno drznih pohodih potopile šest rušilcev, 2 podmornici, eno prevozno ladje in eno vojno ladjo posebnega tipa.
Nasproti tolikim sovražnim izgubam so izgube nemške državne oborožene sile v času od 10. maja do 1 junija neznatne, če se upošteva kot merilo ogromen uspeh, ki je bil dosežen. Junaško jc padlo na bojišču 10.252 častnikov, podčastnikov in navadnih vojakov. Število tistih ki so izginili znaša 8.463. Treba je računati, da jc ms' del teh izginulih umrlo Ranjenih je bilo 42.523 častnikov, podčastniko\ in navadnih vojakov.
Nemško vojno letalstvo jc izgubilo med 10. majem in 3. junijem 432 letal, medtem ko nemška vojna mornarica ob obali Ho-landije, Belgije in severne Francije ni izgubila niti ene same ladje.
Francoske in britanske udarne armade so uničene. Izvojevana je ena največjih zmag, ki jih pomni svetovna zgodovina. Velika Nemčija vlada nad vse vzhodna in iu2no obalo Severnega mulja in obaio ob Rokavskem prelivu Ker sovražniki še dalje nočejo ničesar slišati o miru, jih bodo doleteli novi boji do njihovega popolnega uničenja.
83 nemških divizij
London, 5. jun. s (Reuter.) Po oficielnih angleških podatkih, ki so bili nocoj objavljeni, je v pravkar končani bitki v Flandriji sodelovalo 80 nemških divizij. 10 od teh je bilo oklopnih in 5 motoriziranih. Oklepne divizije so izgubile po angleških cenitvah eno tretjino svojih edinic. število nemških vojakov, udeleženih v bitki, cenijo na dva in pol milijona mož. Izmed teh jih je po angleški cenitvi padlo 400.000. Zlasti velike izgube je imela nemška pehota, kakor tudi padalci in specialni letalski oddelki. Oskrbovanje nemške vojske je poslovalo po zavezniški ugotovitvi zelo dobro. Posebno so se izkazali nemški pionirski oddelki, ki so povsod v najkrajšem času zgradili potrebne mostove, preko katerih so potem prodirali zlasti oklopni oddelki. Nemški pionirski oddelki pa so imeli v bojih tudi velike izgube.
Izkušnje bitke v Flandriji kažejo, da so bile angleške oklopne divizije manj primerne za terenske prilike v Flandriji nego nemške, ki so razpolagale s posebno konstruiranimi vozili. Nemške oklopne divizije so se izkazale v bojih kot izredno gibčne, zlasti pri prehodih preko rek.
Angleški odgovor na nemško bilanco
London, 5. junija. AA. (Reuter) V pregledu vojaških operacij v Flandriji, ki so ga Nemci snoči objavili, je med drugim, da znaša število ujetih zavezniških vojakov, pri čemer je treba razumeti trii holandsko in belgijsko vojsko, ki sta se vdali, nad 1,200.000, ne računajoč pri tem padle in ranjence, katerih števila dozdaj še ni bilo mogoče oceniti.
Londonski pristojni krogi poudarjajo, da znašajo britanske izgube v celoti, kakor je bilo že prej sporočeno, okoli 30.000 mož. Glede britanskih pomorskih izgub poudarjajo, da je bil popoln pregled teh izgub podan v britanskem uradnem poročilu, ki je bilo objavljeno v ponedeljek zvečer in ki pravi, da je bilo od 222 ladij, kolikor se jih je udeleževalo operacij pri Narviku, izgubljenih 6 kontratorpedovk in 22 drugih ladij. Pripominjajo, da britanska admirali-teta običajno objavi vse svoje izgube takoj, čim je obvestila družine padlih ali ranjenih mornarjev.
Uradna lista izgub britanskega letalstva od 10. maja dalje navaja 302 letali. To je skupno število letal, ki se niso vrnila in katerih izgube so bile cd časa do časa objavljene v uradnih poročilih letalskega ministrstva.
Vremenska napoved
Zemunska: Prevladovalo bo po vsej državi oblačno vreme. Ponekod nalivi. lasno bo le tu pa tam na zapadni polovici države. Toplina se ne bo desti spremenila.
F® padcu Dunkerquea
Cherbcurg in Le Havre sedaj glavni pristanišči za pomorsko zvezo med Anglijo in Francijo
Letalski napadi na zaledja se vedno bolj množe
Tako zavezniški kakor tudi nemški bombniki izvajajo napade globoko v sovražnem ozemlju
Odnošaji zaveznikov
do Sovjetske Rusije
Imenovanje novega angleškega in francoskega veleposlanika v Moskvi
Naši kraji in ljudje
Krstna slava naših topničarjev v Ljubljani
in Mariboru
Prisrčna povezanost naroda z njegovo vojsko
Ljubljana. 5. iuni.ia
Danes dopoldne je v vojašnici kralja Aleksandra I 16 artilerijski polk na kar naj svečane j ši način slavil svojo krstno slavo, ki je bila posvečena spominu na dni. ko so baterije tega polka prvikrat vkorakale na Gosposvetsko polja za časa koroške ofenzive leta 1919. Na častni tribuni so se zbrali pred postrojenimi četami številni častni gostje, predstavniki ter odposlanci domala vseh oblasti, narodnih društev in organizacij.
Po cerkvenem opravilu, ki so Ha opravili duhovniki vseh treh veroizpovedi ie stopil pred zbrane čete vršilec dolžnosti polkovnega poveljnika g. ma.ior Aleksander Jezdimirovič. V izbranem, klenem nagovoru je obrazložil velik, časten pomen tega polkovnega praznika, ki ea krasi spomin na Gosposvetsko polje, zibelko našega naroda, kjer so pred davnimi leti slovenski knezi prisegali zvestobo svojemu narodu. Gosposvetsko polje, kakor tudi Kosovo polje sta dva važna, odločilna mejnika v zgodovini Jugoslavije. Nai bi bila naša hrabra vojska vredna iuna-ške slave svojih prednikov! Da bo zmerom na braniku za slavo, čast in veličino naše zemlje! Čuvajte Jugoslavijo! Po enoduš-nem vzkliku kralju in domovini vse zbrane množice je v imenu komandanta divizije Dragutina Stefanoviča čestital zbrani vojski njegov pomočnik brigadni general Kukavičič. Z državno himno in z vzornim mimohodom zbranih čet ie bil zaključen svečani del krstne slave, ki ie v vseh navzočih zapustila nepozaben, kar nailepši vtis bratstva in trdne vere v moč in ponos naše vrle vojske.
Proslavi ie sledila zakuska. Popoldne pa se ie razvila v vojašnici razgibana vojaška veselica, ki je pokazala prisrčno
povezanost moštva in oficirjev kakor tudi povezanost vojske in naroda.
Maribor, 5. junija.
Letošnja slava mariborskega 32. topniškega polka je potekla na posebno slovesen način ter je iznova pokazala tesno in prisrčno povezanost narodnega Maribora z narodno vejsko. V okusno okrašeni vojašnici vojvode Putnika so se zbrali predstavniki vseh mariborskih nacionalno kulturnih in nacionalno stanovskih organizacij, seveda tudi zastopnik vojaške, civilne in cerkvene oblasti. Mestni poveljnik s?eneral Golubovič je ob svojem prihodu pozdravil postrojene polkovne oddelke ter jim prisrčno čestital ob polkovni slavi.
Potem, ko sta katoliški in pravoslavni duhovnik opravila predpisane cerkvene obrede, je spregovoril domačin slave polkovni poveljnik polkovnik P. Kiler, ki je v zanosnih izvajanjih proslavljal junaštvo polkovnega moštva v koroški ofenzivi pred 21 leti, ko so polkovne baterije v zmagovitem pohodu prvič prodrle do Gosp osvetskega polja. Orisal je potek zgodovinskih dogodkov in je zaključil svoj slavnostni nagovor z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II. in prevzvišenemu kraljevskemu domu. Godba je zasvirala državno himno, sledil je svečan mimohod polkovnih oddelkov, nakar je domačin slave polkovnik P. Kiler povabil številne goste k zakuski. Ob tej priliki se je pokazalo, kako prisrčni, prijateljski so stiki med predstavniki naše vojske in predstavniki našega nacionalnega življenj? Ves dan je bilo v vojašnici vojvode Putnika svečano, praznično razpoloženje. popoldan je bilo razgibano vojaško veselje Iskreno tovariško razpoloženje je na praznik slave še čvrsteje povezalo to-variški c-uh polkovnih starešin s polkov-nim moštvom.
Razstava © letalski zaščiti v Ljubljani
Odprta bo na vele se] mu od sobote dalje
.Mestni zaščitni urad v Ljubljani je, kakor smo že poročali, izdal brošuro »Letalski napad... Varujmo se!«. Brošuro je sestavil banovinski inštruktor za obrambo pred letalskimi napadi inž. Franc DoOenc ter je pisana tako poljudno, da je more vsakdo razumeti in se poučiti o vsem, kar mora vedeti o varstvu pred letalskimi napadi. Poleg tega je mestni zaščitni urad pripravil tudi veliko razstavo zaščite pred letalskimi napadi, ki bo otvorjena v soboto, 8. t. m ob 11. na veiesejmu v paviljonu »N«. Vstop na razstavo bo brezplačen. V lastnem interesu naj si ju vsakdo natanko ogleda, da bo vse prebivalstvo poučeno o vseh, danes na žalost skrajno aktualnih vprašanjih varstva pred letalskimi napadi.
Razstava ima namen občinstvu prikazati, kako naj se pred posledicami letalskih napadov obvaruje z najmanjšimi stroški čim najbolj učinkovito Pred paviljonom »N« bo razstavljeno zaklonišče z vso opremo. kn no si brez posebnih izdatkov lah-
ko uredi vsaka hiša. V paviljonu bo popolnoma opremljena zdravstvena postaja za prvo pomoč ranjencem, poleg nje pa modeli, ki žive prikazujejo učinke strupenih plinov na človeškem telesu. Prikaz obrambe pred strupenimi plini je izpopolnila tvrdka Bata z vsemi mogočimi pripravami, zlasti z maskam in zaščitnim* obvezami.
Razstava bo severia poučevala tudi o na-znanjanju letalskih napadov s sitenami, zastavami in drugimi znamenji gasilska služba pa bo pokazala raznovrstre pr-prave za hišno gasilsko službo. Spoznali bomo tudi samopomoč v hiši teT najpraktičnejši način, kako moremo prav uspešno zatemniti stanovanje. Tudi pravilno pospravljeno in za letališki napad pripravljeno podstrešje bo na razstavi, poleg mnogih drugih stvari, ki jih mora vsakdo poznati, če hoče življenje in premoženje obvarovati pred posledicami letalskih napadov.
Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 18. ure.
Stanje v Slovenskih goricah
Po vfnogradiSi in sadovnjakih se poznajo občutne
posledice zime
Ivanjkovci. 3. junija
Letošnja dolga in huda zima nam je napravila mnogo več škode kakor smo se nadejali, če smo primerjali letošnjo temperaturo s temperaturo zime 1. 1929.
Po dolinah je pozeblo mnogo sadnega drevja. Tako so na primer zelo trpele predvsem kanade in orehi, drevesnice, trs-nice in matičnjaki, da niti ne govorimo o raznih lepotičnih grmih. Tudi v vinogradih, kjer sicer sadno drevje ni trpelo, je precej pozebla trta, kar se da šele sedaj približno ugotoviti, ko v mnogih krajih prav slabo odganja.
Z delom, ki smo ga sicer lahko opravili precej že v februarju in marcu, smo mogli začeti šele v začetku aprila. Pri tem nam je pomagalo vreme, ki je bilo še dokaj ugo ino. Ko pa je prišel maj, je bil slab. kakor že dolgo vrsto let ne pomnimo. Bili smo le osem dni brez dežja. Zemlja je bila stalno premočena, tako da je
bilo težko saditi krompir ln posejati koruzo. Marsikje se delo ni niti dalo opraviti in bo moralo Čakati jeseni. Večina koruze na primer ni bila vsejana, tako da marsikje zaskrbljeno gledajo v bodočnost.
Zaradi stalnega dežja je trpelo tudi sadno drevje, ki je prav takrat bilo v cvetju, j Prav malo ga je odevelo in upanje po dobri sadni letini nam je že splavalo po vodi. Tako sploh ne bo sliv, a hrušk in ja- i bolk prav malo. Trta je doslej zaostala za dobrih 14 dni. Razen mladih nasadov in nekaterih vrst je nastavek srednji ali slab, kajti precej očes zaradi že omenjene po-zebe sploh ni pognalo, so pa tudi celi trsi, ki sploh niso pognali. Sedal vse svoje upanje polagamo v junij, ki naj bi nam prinesel takšno vreme, da bi trta lahko ugodno odevetela. Prvo škropljenje je bilo v zadnjih treh dneh majnika. pa tudi to spet v slabem vremenu. Kakih bolezni pa vendarle doslej ni opaziti.
Nasprotno pa je trava po travnikih prav
lepo pognala, tako da računamo oelo z večjim pridelkom kakor lami.
Ta mesec nas čaka izredno mnogo dela na polju in travnikih, pa v vinogradih, toda pomanjkanje delovnih sil ie tako občutno, da se bo to, kar ie bilo v majniku zamujenega, le s težavo dalo nadomestiti.
V	nedeljo na obisk h kočevskim Slovencem
V	okviru svojih nedeljskih izletov, ki jim je dal geslo: »Spoznavaj svojo domovino«, priredi ljubljanski Putnik to nedeljo propagandni izlet na kočevsko ozemlje. Avtobusni izlet, ki odpelje iz Ljubljane ob pol 8. uri zjutraj, bo vodil najprej do Kočevja, kjer bo ob 11. kosilo, nato pa po edinstvenem ozemlju preko Livolda, Štal-cerjev in Kočevske Reke do Borovca. Z Borovca bo vodil pešizlet na Krem po, odkoder bodo izletniki lahko uživali edinstven razgled v dolino Kolpe, po vsem Gorskem Kotaru in preko zelenega kočevskega ozem-Uja. Tudi cvetja si bodo lahko prinesli dovolj domov, saj se bleste pobočja Krem-pe v belem sijaju narcis. Pa tudi drugače je cvetana tam prav zanimiva, saj je baš tu stočišče alpskega, panonskega in sredozemskega cvetja.
Izlet bo prav gotovo prinesel veliko veselja in zabave izletnikom, obenem bo pa pokazal kočevskim Slovencem, da pridemo radi k njim, samo če imamo priliko za to. Kakor doznavamo, se tudi kočevski Slovenci že pripravljajo, da bodo goste sprejeli po stari gostoljubni navadi, da jim bodo s svojim spremstvom, z razlago in s svojo ljubeznivostjo krajšali čas ter pokazali Kočevsko tako, kakršna je.
Prijave za izlet sprejemajo pri Putniku do sobote opoldne, glede na propagandni značaj izleta je pa cena preračunana le na 100 din za vožnjo in kosila
Antonija Germek f
V torek je umrla v Ljubljani tržaška narodna delavka in vzgojiteljica ga. Antonija Germek roj. Nadlišek. Prekmalu je sledila v večnost soprogu Antonu, tržaškemu mestnemu učitelju, markantni osebnosti v tržaškem narodnem življenju, prvemu in zadnjemu predsedniku Zveze slovanskih učit. društev v Italiji in letos umrli sestri Marici Bartolovi, slovenski pisateljici in literarni urednici.
Pokojnica je vodila prav do prvih povojnih let otroški vrtec CMD pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer je rešila v težkih letih naših nacionalnih podvigov na tisoče naj-nežnejših cvetov naše mladine pred vto-nom v morju tujinstva. V zadnjem času pred razpustom naših tržaških šol je bila nadzornica vseh slovenskih otroških vrtcev v mestu in okolici. Narodni vzgoji trž. dece je vzorno služila 22 let in se ob odstopu odpovedala vsaki pokojnini in odpravnini. Kot poznavalki otroške duše se je v teh letih rodil izpod njenega peresa marsi-kak literarni utrinek v rimi in prozi za naše mladinske liste (»Zvonček« in »Novi rod«), dnevni tisk (»Edinost«), a največ za javne nastope šolskih in društvenih odrov.
Gospa Germekova je bila prav do zadnjih let amaterske slov. drame v Trstu marljiva članica Slovenskega dramatske-ga društva, organizatorka, igralka, režiserka in po potrebi tudi prevajalka. Njene požrtvovalne vneme seveda niso pogrešala tudi druga narodna društva, posebno CMD. — Pred 15 leti je vse minilo, ostal je samo lep in grenak spomin. In pri vsem obilnem delu v poklicu in v javnosti je bila pokojna gospa najvzornejša soproga in najplemenitejša mati. — Ohranjen ji bo najsvetlejši spomin!
♦
če star človek, ki je imel priliko poznati in občevati z blagopokojnico od njenih mladih in najmlajših let in dalje, tako od konca minulega in početka tega stoletja, oživi svoje tedanje spomine, vidi stasito. visoko, vedno prijazno, v kritičnih hipih odločno gospo, z njenim večnim smehljajem na ustnah, smehljajem, ki je kdajkdaj izražal notranjo zadovoljnost nad kako uspelo narodno ali kulturno akcijo, a tudi smehljajem, ki je znal o potrebi izražati jedko ironijo in nesoglasje ob kakem ma-lodušju ali ob popuščanju. V sredi težkih nacionalnih borb v Trstu ln posebno njegovi okolici, je tedaj mlada gospa vedno stala v največjem vrvežu, vedno z bodril-nimi, navduševalnimi besedami in vzpodbudami. Njen nikdar popuščajoči tempera-
ment, ki se je sicer na zunaj Izražal z nekim blagohotnim mirom, jo je postavljal vedno v vrste ustvarjajočih In snujočih. Nikdar ni opešal njen optimizem, s katerim je spremljala dejanski vse nacionalne borbe in kulturne akcije, pri katerih je bila vedno v prvih vrstah.
Desetletja je vztrajala njena žilavost, dokler ni neomajna optimistka, ki je spremljala vso polpreteklo dobo narodne zavesti in strmega vzpona, morala doživeti, kakor mnogi drugi, razočaranje nad hipnim zastojem, še ni klonila, a razmere so bile jačje. Njen optimizem, ki ga ni mogla več udejstvovati, se je obrnil na znotraj, in njena blaga duša je melanholično listala po srečni preteklosti, deloma grebla po neizprosni sedanjosti in se mučila z neizvestno bodočnostjo. Zvesto in vdano, kakor vse življenje, je spremljala še svojega nekdaj tako jakega in borbenega soproga v težavnih njegovih dneh do neusmiljenega konca, in potem še vztrajala v blagih in trpkih spominih do svojega zadnjega vzdiha. Blaga gospa Tončka, s svojim odhodom si vzbudila mnogokateri vztrepet v deloma že skoraj pomirjenih dušah onih, ki so Te od nekdaj poznali, cenili in spoštovali
Inštruktorji zaključujejo svoje delo
Ko se zaključuje šolsko leto, preneha za nekaj časa tudi borni zaslužek številnih inštruktorjev. V prejšnjih časih so si z zaslužkom od instrukcij pomagali v glavnem le dijaki višjih razredov gimnazij in visokošolci. V zadnjih letih pa se je v naših univerzitetnih mestih razvil še poseben, skoraj poklicen instruktorskl sloj, ki ga v glavnem sestavljajo profesorski kandidat je in kandidatinje, ki čakajo na službe. Včasih je bilo instrukcij na pretek in dobro so bile plačane. Danes mora inštruktor imeti že veliko srečo, če hoče od svojega pouka vsaj za silo živeti.
Vzroki so kaj preprosti. Dandanes ljudje nimajo toliko sredstev, da bi svojim otrokom mogli nuditi privatno pomoč — saj je kar 60°/0 dijaštva iz uradniških vrst. Tisti pa. ki si morajo pomagati z bergljami domače pomoči, zapasle zvečine šušmarje, ki se zadovolje s prav nizkimi honorarji. K temu še pride žalosten pojav, da starši pokličejo inštruktorja šele tedaj, ko otroku »teče voda v grlo« in je pomoč postala že precej iluzorna.
Vsako leto se nam potrjujejo ista izkustva. Navajam jih, ker se bodo z njimi morda okoristili starši pomoči potrebne šolske mladine.
Prvo in glavno izkustvo: kakor bolje odreže, kdor si naroči čevlje pri čevljarju ta ne pri krpaču, tako je strokovnjakova pomoč uspešnejša nego nestrokovnjaška. Uspeh pa pri tem niti ni edino merilo. Prav tako važen je metodičen postopek, pravilna razlaga ta solidno znanje učitelja, ki ga ima strokovnjak gotovo več ko šušmar.
Drugo izkustvo, ki se redno ponavlja leto za letom, je, da starši navadno prepozno pokličejo inštruktorja, če že hočejo nuditi svojim otrokom pravo pomoč, naj jo vendar nudijo o pravem času. Nerodni so preštevilni poskusi reševanja dijakov. ki so zavozili svoj uspeh kar v štirih, šestih, celč osmih predmetih. Tedaj starši hite z vsakodnevno uro zasebnega pouka. Inštruktor ima težavno delo: ne le, da mora sproti obnavljati in utrditi znanje, še stare grehe je dolžan izbrusiti. Slab red pa je laže preprečiti kakor popraviti! Starši so nervozni, učenec je preobremenjen, inštruktor pa se otepa s skoraj nepremagljivimi težavami: kamor seže, povsod neznanje. V dveh, treh mescih mora opraviti delo celega leta ta več. Ta postopek staršev je nerazumljiv! Prej bi jih dve tri ure na teden gmotno oškodovalo prav toliko, kakor dnevna ura pod konec leta. Prištedili pa bi sebi in otroku hude ure, instruktorici ali inštruktorju pa skoraj nečloveško garanje, ki trga živce.
Tretji zanimiv pojav je ta (največkrat tudi šele po polletju), da iščejo starši inštruktorja recimo za matematiko, potem pa počasi priključijo predmet za predmetom in naenkrat se izkaže, da učenec, ki so mu ga predstavljali »kot sicer dobrega dijaka«, v resnici »visi« kar v vseh inteligenčnih predmetih. Tak postopek staršev je nesmotrn, če bi inštruktor že od prve ure vedel, kako je z učencem, bi delo mogel pravilno razporediti. To slepomišenje pa kaže, kakor da bi inštruktorja hoteli potegniti in zvaliti nanj odgovornost, ki je ni nikoli sprejel.
To je nekaj misli ob času, ko pod konec leta zaključujemo svoje delo. Hotel bi še poudariti, da so mnogi starši pravilno dojeli svoj odnos do učitelja svojih otrok. Premnogi starši pa ravnajo z inštruktorjem, kakor z deklo za vse, čeprav tudi ta
vzemite 1 — 2
ASPIRIN
tablete
Ni drugega zdravila po imentf »Aspirin", temveč edino-lel ,, B a y e r " - j e » Aspirin.
OA pod S br. 576*2 od B. JOL »t3».
zasluži človeškega odnosa, če mora inštruktor zaradi honorarja posedati po predsobah in brusiti kljuke, če mora tro-šiti svoj čas z dolgotrajnimi razpravljanji s starši, večkratnimi obiski pc šolah, če mora na učenca čakati ali mu po mili volji odpovedujejo ure, (preklicu je jo an-gažman itd. — je vse to prav poniževalno in le kaže nizko kulturno raven takih staršev. Tem bolj inštruktorji cenijo red, proste roke v svojem delu. Svoje intervencije po šolah smatrajo kot korupcijo, ki bi je starši ne smeli zahtevati, čas pa, ki ga inštruktorji potrošijo za informacije po šolah na željo staršev, bi moral biti plačan. Zaenkrat so taki honorarji še vedno kakor senzacije.
Inštruktorjevo delo je učenje mladine ln nič več. Svoj čas in svojo pomoč prodaja, kakor prodajajo svoj čas ta svoje delo tisti, ki prejemajo redne mesečne plače.
Profesorski kandidat.
Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtja in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 časa »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku.
OgL reg. S. br. 30474/35.
Razstava v Kranju
M;
Akademski slikar prof. Tine Gorjup bo priredil v nedeljo 9. junija ob 11. svojo kolektivno razstavo na gimnaziji v Kranju, kjer poučuje. Razstavil bo okoli 40 olj in prav toliko risb, tako da bo razstava prav pestra. Med starejšimi deli ima tudi mnogo motivov iz Kranja. Vstopnine ne bo. Ta umetnostna prireditev bo kranjske meščane gotovo zanimala in jim ogled lahko toplo priporočimo. Naša slika je posnetek njegove umetnine »Deklica*.
človek v očeh biologa
V marcu je izšla pri Stocku v Parizu knjiga Jeana Rostanda »P e n s č e s d' un B i o 1 o g i s t e« in dosegla v nekaj tednih dvanajst izdaj. Pisec je dobro znan v francoski znanstveni publicistiki; izdal je med drugim knjige »De la Mouche & 1' Homme«, »Le Chromosomes«, »La Vie et. ses Problemes«. »Herčditč et Racisme«. Njegova najnovejša knjiga je zanimiva, ker podaja v obliki kratkih sentenc, ponekod kar v aforistični zgoščenosti, nekako »filozofijo biologije«, misli o nekaterih bistvenih življenjskih problemih kakor se kažejo biologu.
Francozi imajo radi sentence, katerih tradicija sega k Pascalovim »Pensčes« in k spisom moralistov 18. stoletja. Izmed modernih pisateljev goji to obliko v svojih filozofsko-pesniških spisih Belgijec Mauri-ce Maeterlinck (zlasti v »Avant le Grand Silence«, »Le Sablier«, »Devant Dieu«, »La Grande Porte« i. dr.) Rostandove »Pensees d> un Biologiste« so že zaradi svoje biološke vsebine nenavadno zanimiva knjiga: odtod njihov izredni uspeh v izredno neprijaznem času. Toda prav ta čas, ki s tako silo izpreminja ljudi, odnosno bolje: odkriva njihovo pravo, vseh ilu-zionističnih mask sproščeno podobo — prav ta čas mora vzbuditi v mislecem čitatelju zanimanje za »misli biologa«.
Pisatelj Franpois P o r c h č, ki je spisal knjigi uvod, upravičeno naglaša, da Rostanda približuje starim moralistom njegova izredna analitična sposobnost. S pro-
dornostjo razgledanega naravoslovca vrta Jean Rostand v najgloblje probleme človeškega bitja ta žitja in skuša odgovarjati tudi na tako temna vprašanja, kakor sta n. pr.: čemu smo na zemlji? čemu je naše življen,je? Vprašanje svrhe ostaja slej ko prej področje metafizike, vendar nočejo tudi biologi ostati ravnodušni pred njegovo vabljivo, čeprav izredno megleno problematiko. Takisto zanima biologe stari problem svobodne volje in z njim združena uganka zla v človeku, ki je temeljno vprašanje etike in ena izmed priznanih zadev sleherne religije, zlasti še krščanske. Vprašanje različnosti človeških značajev je v nemali meri biološko vprašanje in marsikak socialni pojav nam postane um-ljivejši, če ga osvetlimo z biološkim znanjem.
Jean Rostand je odličen spremljevalec na takihle laičnih izletih v biologijo. Njegove knjige seveda ne smemo zamenjati s kakšnim uvodom v biologijo, kakor Pa-scalove »Misli« niso uvod v filozofijo ali v teologijo, čitatelj, ki se je količkaj bavil z biologijo, ne najde v Rostandovi knjigi novih specialnih podatkov, marveč nove misli in presenetljive sklepe, ki jih je nabral na tem znanstvenem področju biolog, razširjen v filozofa in izoblikovan pod vplivi literarne kulture Pri nas bi imel smisel in sposobnosti za tako pisanje pokojni Pavel Grošelj, vendar Je lahko samo Francoz tolikanj kakor Ro»tand izurjen v
kratkem izražanju analitičnih spoznav in sintetičnih misli. Brez stilnega vzora La Bruyera ta La Rochefoucaulda najbrž ne bi bilo avtorja »Pensees d' un Biologiste-?. bil bi pa lahko pisec knjige »De la Mouche & 1' Homme«.
Rostandove »Misli biologa« se bavijo najprej z vprašanji dednosti. Misterij postanka človeka ostaja kljub vsemu poznanju bioloških dejstev misterij: vsak bodoči človek je plod slučaja med milijoni možnosti: »število dednih kombinacij, ki so mogoče v združitvi dvojice človeških bitij, ni nižje od stotine triljonov. Iz ene same dvojice bi lahko poteklo dovolj bitij, da bi s svojo raznoliko množico obljubila več tako obsežnih planetov, kakor je naša Zemlja. Vsak človek ie imel trilijone mož iih bratov.« (str. 2). Kljub temu se ljudje ne ponavljajo in vsak individij jc biološko enkraten, »če bi Zemlja trajala milijone stoletij, kakor ji obetajo astronomi, ni skoraj verjetno, da bi slepa muhavost dednosti ustvarila isto kromozomsko kombinacijo. kakor je bila naša ln nas tako v drugič poslala na svet. Slučaj, ki je ustvaril človeka, ne more ustvariti dveh identičnih ljudi« (str. 41). »Ob istem času, ko nam bilologija razodeva posebnost vsakega izmed nas, nas spominja tudi bratstva vseh. — Za biologa ni razredov: zanj obstoje samo posamezniki.« (str. 18).
Rostand pa priznava poleg dednosti, ki izoblikuje v glavnem somatičm in delno tudi karakterno-psihični del r.aše osebe, vpliv okolja. »Vse, kar je poedinec v dobrem ali slabem, je zato, ker je dobil od svojih staršev take ali take molekule in ker je podlegel takim ali takim vnanjim vplivom...« (str. 23). Rostand zavrača svobodno voljo in se postavlja na deterministično stališče. S tega zrelišča obravnava tudi vprašanje napredka in vpraša-
nje zla v človeku. Biolog ostro razločuje med vrojenimi in pridobljenimi lastnostmi, med socialno kulturo ta biološko naravo človeka. »Od vsega, kar se je človek na-učil_ izkusil, občutil v teku stoletij, se ni prav nič vtisnilo v njegov organizem, nič ni prešlo v njegovo naravo. Njegovega mozga ni prepojilo nič iz človeške preteklosti. V.se, kar je prispeval človek, je ostalo vnanje in površno. Ni se od veka do v trka organično poduhovil. človeštvo je večen novinec, čigar meso ne dozoreva. Vsaka generacija se mora vsega znova učiti. In če bi bila jutri uničena vsa civilizacija in bi bil moral človek začeti vse iznova, bi se bil moral vrniti na isto izhodišče, iz katerega je izšel pred sto ali dvesto tisoč leti. Vse njegovo delo, ves njegov trud, vse njegovo trpljenje v preteklosti ne bi nič zaleglo in mu ne bi dalo nobene prednosti v razvoju ... človeška civilizacija ni zasajena v človeku, marveč je v knjižnicah, v muzejih in v zakonikih (st. 34). »Površina zemlje se je dokaj iz-premor.ila, odkar se je pojavil na nji človek. Naša hereditarna dedščina je pa stabilnejša od celine« (str. 39).
Velik napredek biologije, zlasti odkar poznamo funkcijo žlez, odpira mnoge nove vidike, vendar pravi Rostand, da ni treba z zavistjo gledati v prihodnost, ko bodo tudi človeku lahko umetno določili spol in mu z dodatnimi hormoni dali določeno fizično in moralno osebnost. Znanost o hormonih nam je sploh odkrila močno indl-skretne podatke o človekovih skrivnostih ta je verjetno, da bo človeška vladeželj-nost kdaj tudi to zlorabljala, kakor izkorišča sedaj kemijo in fiziko za morilne namene.
Rostand se zaustavlja tudi na problemih ljubezni, staranja, smrti. V nadaljnjem (četrtem) delu svojih »Misli« se bavi z vprašanjem postanka življenja na zemlji, z razvojem živih bitij in z možnostjo življenja na drugih planetih. Posebno zanimiv je peti del, ki se dotika vprašanj: Kaj smo? Kakšen položaj zavzemamo v naravi ? Kakšen je smisel našega obstoja, vrednost naše dejalnosti? v šestem in "zaključnem delu so sami kratki arorizmi, tičoči se socialnih, kulturnih ta moralnih stičnih točk z biologijo.
Misli biologa glede človeškega bitja, glede obvladanja živalske nature v človeku, glede napredka in poduhovljenja naše osebnosti niso tako tolažljive, kakor so lahko misli verskih asketov, pedagogov, osamljenih filozofov in socialnih prerokov, misionarjev in vernikov. Ni vse zlo na svetu v gospodarskem ali duhovnem redu ali neredu: silno mnogo zla je v sami naravi, ki je neizprosna in nedostopna, zlasti če se poruši, razkroji idealna nadstav-ba nad našimi goni in čustvi. Skozi vse ljudi in skozi vse narode teče neizpremen-ljiva dedščina žalostne človeške preteklosti in omogoča sredi največjega navideznega ali enostranskega napredka prodor barbarstva, zmago animaličnega...
V sedanjem času nam ni treba tega preveč dopovedovati. Kdor ima oči, lahko gleda... Kromozomi, ki v veliki meri odločajo našo usodo, ne poznajo civilizacije in so prav kakor priroda ravnodušni nasproti zlu in dobremu. S tega vidika nam ostaja samo eno: širiti in braniti duhovne dobrine, neugnano množiti idealno imetje človeških vrednot, ustvarjati svet, ki ne bo soglasen s prirodo, marveč jo bo premagoval tam. kjer je človek preko nje odkril svet čisto svojih, moralnih vrednot in odsev božanskega, absolutnega...
Domaie vesti
Poglavje o resnici
Kaj hočemo vedeti o Rusiji? Resnico! Nič drugega kakor resnico. Naj se poslej zgodi karkoli, za vselej so pokopani časi, ko so nas iz tujine obilno krmili z grozotnimi poročili iz današnje Rusije, prav tako, kakor so se različni agenti zaman prizadevali, da bi nam vtepli v glavo prepričanje, da so samo njihovi recepti zmožni ustvariti iz Jugoslavije zemeljski paradiž. Poslej hočemo resnice — a prav zastran te težke besede naj povzamemo iz pravkar izišle knjige Vuka Dragoviča »SSSR«, ki je našla tudi pri nas precejšen odjem, naslednje odstavke:
»Resnica« o Sovjetski Rusiji, to je v resnici vprašanje zase. Glejte zakaj: četrt stoletja dan za dnem pišejo o Rusiji. Od me-ritliana skozi najzapadnejšo točko pa dalje v smeri kakor se kreta sonce po nebu, tja do Sahalina in Kamčatke, neutrudno pišejo, tisk.ijo in razširjajo — »resnico« o Sovjetski Rusiji. Vse to v tolikšni meri, da se tako imenovani dobri državljan mora zaskrbljeno vprašati: mar je res vse v redu s to »resnico«? Kajti v tej dobi je že dvestokrat pomrlo od gladu vseh 200 milijonov prebivalstva Rusije, postreljenih je bilo več generalov kakor imajo Sovjeti kaplarjev in v sami finski vojni je bilo sestreljenih toliko ruskih letal in uničenih toliko tankov, kolikor bi jih vse tovarne SSSR mogle Ie težko izgotoviti.
Flenrj- Barbusse se je pred 10 leti bavil s tem vprašanjem. Bavil se je z njim z bistrijo, ki je bila zanj vedno značilna. Tudi njemu, kakor tolikim pred njim in po k jem, se je zastavljalo vprašanje: kakšna je čista resnica o Sovjetski Rusiji? Dolgo
jetih 100 gojencev, šola se prične 1. okto-! bra ln bo trajala tri leta. Gojenci imajo j popolno oskrbo. Pogoj za sprejem je višji tečajni izpit in kandidati ne smejo biti mlajši od 18 in ne starejši od 22 let. Prošnje je treba vložiti do 15. avgusta. V vojno akademijo pa bo letos sprejetih 650 gojencev. Tudi tu je matura pogoj za sprejem. Pravico do natečaja imajo kandidati, ki so se rodili med 1. januarjem 1918 in 31. decembrom 1922. Podrobnosti dobijo starši pri pristojnih vojaških okrožjih.
KOPALNA SOL ZA NOGE PROTI POTENJU, UTRUJENOSTI IN BOLEČEMU VNETJU NOG. TRDI KOŽI. KURJIM OČESOM IN OZEBLINAM. din3.-<5.~INI2.-[DROGERIJA
LJUBLJANA .MARIBOR
♦ Hrvatski študenti dobijo v Bologni svoj kolegij. Hrvatsko vseučiliško društvo je zborovalo v torek na zagrebški univerzi. Predsednik društva je bivši rektor inž. Dj. Stipetič. Tajnik dr. Vladimir Bazala je zlasti obširno poročal o pokretu, da se za banovino Hrvatsko reši ilirsko-madžarski kolegij v Bologni. Kolegij je leta 1552. ustanovil zagrebški kanonik Pavel Zondi in ga namenil hrvatskim (»ilirskim«) in madžarskim študentom bolonjskega vse-
30 KOLONJSKIH VOD
— odlično parfumiranih — toči PARFUMERIJA »VENLS«, Tyrševa c. 9
je razmišljal in precej izčrpno pfsal o tem. Prišel je do naslednjega zaključka: pravcata vojna z odkritji, ki jo vodimo drug proti drugemu glede prave podobe SSSR, se mora nanašati na celine, ne pa na podrobnosti, kajti nasproti celoti je podrobnost lažniva... Prav to pa je tisto, česar nasprotniki SSSR niso nikoli delali. Nasprotno. Vzeli so mikroskopsko podrobnost, ji povečali do orjaških razmer in iz teh popačenih razmerij so izvajali zaključek, ki seveda ni mogel nikakor biti drugačen kakor potvorjen.
V vsakem pogledu — (izvzemši, ako se človek ne spušča v globoko, temeljito raziskovanje sovjetskih razmer, za kar pa ima v tujini malo tehničnih možnosti) — je tre-hi to vprašanje motriti v celinah. To ne pomeni, da je treba celote sprejeti ali odbijati kot a priori dobro ali slabo, še manj kaže gladko preskakovati stvari. Pač pa so to pravi, da je treba katerokoli vrsto delavnosti katerekoli države pravilno vzeti kot celino, jo pošteno presoditi, kolikor je to le mogoče, in dognati o njej kot celoti resnico.
Pri zaprtju !n motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
*	Predlogi za nove univerzitetne profesorje. Senat ljubljanske univerze je na včerajšnji plenarni seji sklenil predlagati prosvetnemu ministru, naj se imenujejo za redne profesorje razširjene medicinske fakultete gg. docent in primarij dr. Božidar Lavrič iz Ljubljane, prvi asistent medicinske klinike dr. Karel Lušički iz Zagreba ter prosektor dr. Hribar iz Maribora, na filozofski fakulteti pa dr. Niko Zupanič, y.a rednega profesorja etnologije ln izredni profesor dr. Fran šturm za rednega profesorja romanistike.
*	Tudi svečanost v Zagorju Je prelož©na. Sokolsko društvo v Zagorju ob Savi obvešča vsa br. sokolska društva, kakor tudi vso javnost, da je proslava 501etnice našega društva in odkritje spomenika blagopo-kojnemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju preloženo na nedoločen čas. Prireditev je biia najavljena za 16. junij, ki pa se bo zdaj vršila po predhodnem obvestilu.
*	Promocija na Aleksandrovi univerz'. Promoviran je bil včeraj za doktorja filozofije gospod Gabrijel Tomažič, asistent botaničnega instituta.
*	Sprejem v vojno akademijo. Razpisana sta natečaja za sprejem gojencev v vojno in letalsko akademijo. To bo gotovo zanimalo starše marsikaterega abiturienta. Potreben je čim večji odziv, da bo država dobila čimbolj Izbran oficirski naraščaj, za katerega skrbi takoj s sprejemom v akademijo. V letošnjo akademijo bo letos spre-
učilišča. Po vojni so si Madžari prisvajali ta kolegij. Ker ni hrvatsko-italijanske komisije za kulturno vzajemnost, je hrvatsko vseučiliško društvo prevzelo skrb, da pripade kolegij v svojem »ilirskem« delu hrvatskim študentom. Odbornik Hinko Wolf je v Bologni raziskal arhive in bo najdeno gradivo v kratkem objavljeno, s čimer bodo pobite madžarske trditve, da je kolegij izključno njihova last. Doslej je pokret že uspel v toliko, da je madžarska vlada popustila v zahtevi po celotnem kolegiju. Italijanski minister narodne prosvete, g. Bot-tai, je obljubil, da bo zgrajeno posebno poslopje za hrvatske ali madžarske študente. Tako bo torej kolegij razdeljen. Hrvati iz več razlogov stremijo po stari zgradbi kolegija, ki ima svoj zgodovinski pomen, Madžari pa dobijo novo poslopje.
* Dober je švedski granit, še boljši pa domači jablanit. V Zagrebu že osem mescev gladijo podstavek za spomenik kralju Tomislavu. Izdelujejo skupno 112 granitnih kvadrov. Granit so pripeljali iz Karls-hama na švedskem tik pred sedanjo vojno na zapadu, in sicer v treh pošiljkah v razdobju od mesca do mesca. Za prevoz je bilo treba 17 vagonov, saj tehtajo posamezni kvadri do 10 ton. švedski granit »virbo« je znan kot zelo primeren za podstavke spomenikov in za spomenike vobče. Je trd, masiven in dolgo vzdrži polituro. Kamen, ki je namenjen za Tomislavov spomenik, je pisan in se v njem prelivajo različne barve. Strokovnjaki sodijo, da se bo zelo lepo skladal z bronastim spomenikom. Vendar pa vseučiliški profesor dr. Tučan, ki je eden izmed naših najboljših strokovnjakov mineralogov, zatrjuje, da imamo v Jugoslaviji še vse boljši kamen za spomenike. To je naš jablanit, ki je čvrstejši in bolj žilav od švedskega granita. Znanstveniki ga imenujejo »gabbro«. To je vobče najbolj žilav kamen, najtrajnejši, ki mu niti graniti in sijeniti niti porfirji niso dorasli. To je kamen z obale Neretve, izpod Prenja pri Jablanici, na železniški progi med Ko-njicom in Mostarjem. že Ivan Meštrovič je izdelal iz jablanita spomenik Neznanemu junaku na Avali, ker je Viteški kralj izrecno želel, da bodi ta spomenik delo domačega umetnika in kamen iz domačih planin.
* Tovarne cementa ustavljajo obrat.
Tovarna cementa Dalmatia v Kaštelu Su-čurcu pri Splitu je v torek odpovedala vsem svojim delavcem. Prizadetih je nad 200 mož. Obrat je bil že ves zadnji čas skrčen, ker se je zaradi zastoja v izvozu nakopičilo po skladiščih in silosih že okrog 3000 vagonov cementa. Tovarna Split na Majdanu, ki takisto obratuje v omejenem obsegu, je v torek odpovedala obalnim delavcem v Vranjicu, kjer so cement vtovar-jali na ladje. Dalmatinska industrija ce-
S to mislijo odlaga človek Rostandove
deziluzionistične »Pensčes d' un Biologi-ste«, zavedajoč se, da se bo večkrat vračal k temu brevirju prirodne filozofije...
Tekma pevk in pevcev v gledališču
Uprava ljubljanskega gledališča namerava ob sklepu sezone prirediti nad vse zanimiv m originalen večer v operi. Po vzoru državne opere v Varšavi, kjer so pred leti na podobni prireditvi odkrili poleg drugih lepih glasov tenorista Jana Kie-puro, ki je postal kasneje slovit operni in filmski tenor, razpisuje gledališče natečaj. V ta namen poziva člane pevskih in cerkvenih zborov po vsej Sloveniji, kakor tudi vse, ki se zanimajo za petje, imajo lep glas in se žele posvetiti pevskemu poklicu, naj se priglasijo do 16. t. m. na naslov uprave Narodnega gledališča v Ljubljani. Vsak interesent naj sporoči svoj naslov in vsaj dve pevski točki, ki sta lahko umetni ali narodni pesmi ali operni ariji, ki jih bo pel na tem večeru. Prireditev bo 23. t. m. ob 20. v operi. Predvsem pridejo v poštev tenorji, vendar pa so dobrodošli tudi baritoni in basi ter soprani in alti.
Na tej prireditvi bo imelo občinstvo možnost, spoznati pevski material, ki ga premore Slovenija, in pokazati s svojim odobravanjem, kateremu izmed nastopajočih pevcev bi prisodilo največ upanja za bodočnost. Pri tej izberi gre za to, da dobimo pregled čez naš pevski naraščaj, odnosno da izberejo gledališki strokovnjaki ustrezajoče glasove ter jih ohranijo v evidenci za primer potrebe, ko bo treba izpopolniti pevska mesta, bodisi v zboru, bodisi med solisti opere.
Kakor je pokazala dolgoletna skušnja, so prišli mnogi najlepši glasovi, kar jih premore naša opera, s podeželja.
S prireditvijo, ki bo v našem glasbenem življenju edinstvena, se bo nudil Ljubljančanom nov muzikalni dogodek, ki bo vzbudil proti koncu sezone nedvomno največjo pozornost.
Zapiski
Usoda belgijskih umetnin. V jubilejnem članku o Rubensu smo zabeležili vest, ki se je tiste dni razširila v tisku drugih narodov: da ni znana usoda avtomobilov, ki so odpeljali v Pariz največje umetnine bruseljskega muzeja. V najnovejših »Les Nou-velles Litteraires« (Pariz, 1. junija) čitamo isto vest s pripombo: »Zaman smo ss trudili, da bi pri najbolj poučenih virih dobili potrdilo tega glasu, ki se nam zdi čisto neverjeten. Ob našem odhodu iz Bruslja so bile slike še vedno zavite in vložene v kleti, ki so s posebnimi napravami zavarovane pred bombardiranjem. Vse kaže, da so še vedno tam spravljene.«
Nova številka »SavremeniKa«. Pravkar izišla 11. številka revije »Savremenik«. ki jo izdaja Društvo hrvatskih književnikov v redakciji dr. Ilije Jakovijeviča. prinaša na' uvodnem mestu politično zanimivi in aktualni članek dr. Ilije Jakovljevi-č a »Rasprave o hrvatskoj avtonomiji«. Eden izmed vodilnih hrvatskih pesnikov, Tin U j e v i č, je prispeval ciklus petih sonetov z naslovom »Stenodaktilografkinja«. Znani pesnik in pripovednik Ivo Kožar-čanin objavlja odlomke iz daljše pripovedne proze z naslovom »Mlada voda«, Ilija Jakovi j evič objavlja iz svoje najnovejše pesniške žetve pesem, »Nauči še-šir na čelo« in iz starejše svoje tvorbe motiv »Subota«. Rasim Filipovič nas vodi v svet hrvatskih muslimanov z odlomkom daljše povesti »Na vrelom suncu«. Vlado Vlaisavljevič je zastopan s pesmima »Rano prolječe« in »More spa-va«. Inž. Marijan Matjaševič je pri-
Sijajna in duhovita filmska komedija o spretnih zločincih Zanimiv problem, katerega želi vsaka žena poznati: Da 11 jo in njihovih žrtvah. Misterijozna drama močne vsebine, njen mož trpi v svojem uradu? Odgovor na to velevažno vpra-prepletena z zdravim humorjem in s spretnimi triki. — šanje boste videli v tem sijajnem in duhovitem filmu. V glavni KINO SLOGA, tel. 27-80. — Danes ob 16., 19. in 21. uri MOJ MOŽ JE ZAPELJIVEC (V MREŽAH GANSTERJEV). vlogi: Melvyn Douglas, partner Grete Garbo v filmu »Ninočka« m nova filmska lepotica Florence Rice.
menta je v precej kočljivem položaju. Tri četrtine njene proizvodnje so se izvažale v tujino. Uporaba na domačih tržiščih ni po-rastla in tako ne kaže drugega kakor omejevati in ustavljati obrate.
•	Službeni list dravske banovine je prinesel v 45. številki od 5. junija: uredbo o pomožni vojski državne obrambe; uredbo o prometu s koruzo; tolmačenje čl. 8. o opravljanju višjega strokovnega izpita za zvanje zdravnika-asistenta; spremembo razpisa o ocarinjanju nafte; spremembo o proračunu mestne občine celjske in spremembo o staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine.
•	Rimsko povabila zagrebškemu rektorju. Zagrebški listi beležijo, da je rektor kraljevega vseučilišča v Rimu povabil profesorja zagrebške univerze g. Mirka Deano-viča, naj pride predavat na rimsko vseučilišče. Predavanje bo enkratno in naj bi se s tem manifestirali prijateljski stiki med rimskimi in zagrebškimi znanstveniki.
•	Redko seme, redko cvetje. V »Politiki« pripoveduje neki čitatelj: Bil sem nedavno na zglednem posestvu v Banatu, kjer posvečajo veliko pozornost tudi cvetju, želel sem dobiti seme kakšnega redkega cvetja, da bi razveselil ženo, ki cvetje zelo ljubi. Komaj, komaj so našli neko izredno dragoceno seme, kilogram stane, kakor so mi rekli, 500.000 din. »Mar je sploh na svetu tako dragoceno seme?« sem začuden vprašal. — »Da, da, so še dražja semena na svetu.« Kupil sem nekaj malega in plačal 50 din. Naj bo, sem si dejal, samo da vidim, kakšno bo to čudežno cvetje. Dali so mi tudi navodilo, kako je treba to cvetje gojiti. Moja žena je nestrpno pričakovala trenutka, ko bo zagledala redko cvetje. Lepega jutra stopiva na vrt in vzklikneva od veselja, kajti že od daleč sva videla, da je rastlina priklila iz zemlje. Ko pa sva se približala, sva morala na svojo veliko žalost pripoznati, da sva vzgojila — redkvice.
•	Poroka. V ponedeljek 3. t. m. sta se poročila v Slavonskem Brodu g. Lojze Ilija, odvetniški pripravnik, in gdč. Nu-ška Fistar-Čopova. Čestitamo!
•	Ob koncu šolskega leta nagradč dobri starši dijake in deco za dobre rede z lepimi knjigami, če pa imajo slabe rede, jim lepe kn,jige pomagajo, da pozneje popravijo, kar so v šoli zagrešili. Vprašajte Tiskovno zadrugo v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3. katere knjige so najprimernejši dar! (—)
•	Silno neurje je gospodarilo v noči od ponedeljka na torek nad Bosansko Krajino. V okrajih Jajce in Banjaluka so se vrstile nevihte in so se trgali oblaki, da so posledice občutne kakor že dolgo ne. V enem samem gozdu blizu Jajca je hudourje odneslo 300 kubikov hlodov in drugega gradbenega lesa. Zdaj rešujejo les iz Vrbasa, ki ga odnaša proti Savi. Oblastva so storila vse, da se obvarujejo obrambni nasipi pred porušenjem ter po stalnih nevihtah venomer grozijo nove povodnji. Neurje je divjalo tudi nad Bačko. Donava spet grozi s povodnijo. V Srbiji se je razlila reka Mlava. — Usodna povodenj je zadela v noči na pretekli torek Negotin in okoliške kraje, že nekaj dni je v vsej Timočki Krajini močno deževalo. Okrog polnoči je začelo vodovje vdirati v mesto. Panika je bila tem večja, ker je voda zalila tudi električno centralo, da ni bilo luči v mestu. Ljudje so se reševali, kakor so vedeli in mogli. Nekatere hiše so se v teku noči porušile, nekaj pa jih bo še razpadlo, škoda je zelo velika.
•	Sončne pege ln pojavi padavice. V hrvatskem »Socialno-medicinskem pregledu« je objavil zdravnik dr. Grga Bobič razpravo o zvezi med pojavi padavice in nekimi kozmetičnimi fenomeni, zlasti sončnimi pegami in vremenskimi neprilikami. Največje število epileptičnih pojavov v panonski nižavi je v marcu, potem pa krivulja stalno pada. Največ nastopov je med 4. in 6. uro zjutraj in okrog 10. ure, najmanj pa okrog polnoči. So tudi komu-lirani nastopi, pojavi padavice najmanj trikrat na dan in najmanj dva dni posebej. Raziskovalec je ugotovil, da ie bil za časa takih komuliranih nastopov zrak poln vlage. Razen vlage, oblačnosti, deževja, snega in močnih vetrov ter revolucij na soncu imajo najbrž vpliv na padavico tudi atmosferski parasiti. To so nešteti elektromag-netični nagajivci. ki našim čutilom n;so dojemljivi, ki jih pa posebno dobro odkiiva-radijska tehnika. Ti parasiti so najbolj delavni ob viharnem vremenu. Poleti so de- . lavnejši kakor pozimi, ob mrzlih dneh. že ' Paracelsus je primerjal človeka z vse- I
I
OGLEJTE SI BOŽANSTVENI FILM Njegovo življenje, ustvarjenje, ljubezen in smrt. — Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri. ŽARAH LEANDER — HANS STLHE.
ČAJKOVSKI
KINO MATICA, tel. 21-24
I
l
Film mladosti
NJENA PRVA LJUBEZEN
z mlado Deanne Durbin v glavni vlogi in Melvyn Douglasem, znancem iz filma »Ninočka«.	KINO UNION, tel. 22-21. — Ob 16., 19. in 21. uri:
speval članek »Gospodarsko-političke mere za obranu šuma :. S ameišk.m pisateljem Joluiom Steinfceckcm sesnr-.Rji čitatelj a pripovedna proza /Ubojica«. Kakor v vs.„-ki številki, ti: Ji v Lej f&ljtcn cfcilen in zanimiv. Polog »Feljtona o sjcir.om pri-jepodnevu« iz peresa pesnika Vjekosls v-a Majerja je ohjr>"]j? -o " tej številki poročilo o nastepu devotovice hrvatskih knu-žcvn:kov v Mariboru, d"lj? poročilo. i:i sta ga priobčila o njihovem rte.arnem večeru »Hrvatski dnevnik« in »Mariborer Zeitung«. Zanimiv je tudi prispevek f Hrvatske p-esme Hr.že I.vcije Petelinove-. ki vsebuje šest pesniških poizkusov te sio-verske pesnice v hrvatskem jeziku, v zvezku je nadalje člrnok Ivana Goisna Kovači'& o veieru mli 'ih hrvatskih pesnikov, St A t.arasca čl?nek o bolgarskem pisatelju Klinu Pelinu in nr.ročilo o angleški knjigi, ti J oči se precbljuilecosti vasi.
»Slove n^k* Pra ;!<:;; prinaža v najnovejši 5 S številki naslednje članke: dr. Vladimir Kiik -r.n, Prog1a5"n4e upravnih aktov za :~it ie po paraT2.ru 135 št. 3 z::P : čr. Božiiar Kebe. I-.vršba na pravice intelektualne svojine; dr. Alojz Finž^ar Sporna meja; dr. Jar.':> Vron*ič, O1 nova postopka in spreminjanje odloJb o soc!a! cm zavarovanju. Med književnimi pomočili piše II. škerli o dolu L">renza Mosse »Lo check e l'asre<mo circolare secondo la nuo-va legge«, dr. Metcrl Dolenc poroča o razpravi Viktorja Kučiniča »Veronika Dese-nička u svjetlu historije«, dr. Gorazd Ku-šej se bavi s knjigo Vilhelma Glunglerja »Theorie der Politik«, dr. Stojan Bajič pa z zbornikom »Les trifcunaux du travail«. številko zaključujejo krajša poročila in vesti. V prilogi so izšle nadaljnje odločbe k?sacijskega sodišča v kazenskih in upravnih stvareh.
^SERIRAJTE V »JUTRU"!
mirom in prikazoval padavico v človeku podobno viharju v vsemirju. Po njem se lahko reče, da so veter, blisk, strela in dež neke vrste epileptični pojavi prirode.
•	Smrt blage žene. V torek ob pol 5. zjutraj je nehalo utripati blago srce gospe Frančiške Veberjeve, žene uglednega obrtnika, soboslikarja g. Vinka Veberjav Gorjah pri Bledu. Pokojna je bila hčerka znanega »Trebušnika«, pokojnega Kržiš-nika iz Žirovnice. Bla je vzorna nacionalna žena, zvesta družica in najboljša mati. V zakonu je dala življenje trem otrokom. Sin Stanko je postal pred leti žrtev nesreče v tovarni KTD na Jesenicah. Pokojna mati ni mogla nikoli preboleti te bridke izgube. Ostala sta sin Vinko in hčerka Marica, ki sta že oba preskrbljena. V trenutku, ko sprejema večna mati zemlja v naročje to blago ženo, izražamo žalujočim svoje iskreno sožalje!
♦	Največji Kmetski dom v Hrvatskem Zagorju bodo zgradili v Mariji Bistrici, znani božji poti, kamor zahajajo tudi slovenski ljudje z Dolinjega Posavja in njegovega zaledja. Romarska cerkev sama bo po navodilih metropolita dr. Stepinca docela obnovljena. Novi Seljački dom je že pod streho, zmanjkalo pa je sredstev za nadaljnja dela. Zato so zdaj uvedli nabiralno akcijo, da bodo lahko dom dovršili.
*	Požrtvovalna mati je rešila dva sinčka. Ljudje v gornjem delu Ilice v Zagrebu so bili v torek priča precej razburljivega prizora. Dva skromna fantiča, prvi star 6, drugi 11 let, sta šla čez ulico. Naenkrat sta se znašla med dirjajočimi avtomobili. Ko je bila nevarnost najhujša, je s pločnika skočila za njima skromna ženska. Manjkal je le še trenutek do strašne nesreče. toda tedaj so zaječale zavore avtomobilov, neznana ženska je vzela mlajšega fantka v naročje, drugega pa porinila pred se in že so se vsi trije znašli na pločniku. Vse se je odigralo s filmsko brzino. Pogumna žena je bila Marija Funjekova, ki je rešila svoja dva sinčka. Ima še enega, starejšega sina. Sama izdeluje lične pletene košarice, njeni sinčki pa jih prodajajo po Zagrebu. Tako so tudi tokrat bili na poslovnem pohodu po mestu.
*	Avtobus, poln potnikov, je zgorel. V bližini Obrenovca ie nastal ogenj v motorju avtobusa, ki obratuje med Beogradom in Valjevom. Med potniki, ki jih je bilo polno v avtobusu, je nastal strahovit preplah. Nekateri možje so razbili šipe in po-skakali Iz gorečega avtobusa, ki ga ni bilo mogoče ustaviti in je še kar divjal po cesti, čeprav je bil šofer že ves v ognju. Naposled se je avto vendarle ustavil, toda med tem so potniki že vsi poskakali na cesto in se jih je pet precej hudo ranilo. Avtobus je napravil gospodarju 150.000 din škode.
*	Bratski spor za veliko dediščino. V
šabcu je nedavno umrl eden največjih on-dotnih bogatašev Aleksa Knježevič. Njegovo posestvo obsega 170 ha plodne zemlje v Mačvi, opekarno, 10 hiš v šabcu in Okrožno banko, pri kateri je imel štiri petine delnic. Za to dediščino se sedaj prav-data pokojnikova nečaka Todor in Dimitrij Knježevič poslednja moška potomca te stare šabačke miliionarske družine. Zadeva se bo obravnavala pred okrožnim sodiščem in zbuja mnogo pozornosti.
Iz Lf&Mpfce
n— Rdeči križ ne bo imel letos običajne kresne veselice na Ljubljanskem gradu. Namesto te prireditve bo v nedeljo 23. t. m. od 9. do 13. ure nabiralni dan prostovoljnih prispevkov za nabavo samarjanske opreme in sanitetnega materiala. Ker je to važna in nujno potrebna zbirka, prosi Rdeči križ. vsa nacionalna in humanitarna društva za sodelovanje. Vse dobrotnike, ki so namenili darove za kresno prireditev, prosi, da se te akcije spomnijo z denarnim prispevkom — položnica št. 11104, telefon št. 40-31. Pri nabiralni akciji bo koncert vojaške go -be pred Narodnim domom.
u_ Sprejemni izpiti 7.a I. ra/.red na dr- j
žavni klasični gimnaziji v Ljubljani bodo
dno 2-}., 25. in eventualno 26. Junija od 8. dalj". Prošnje za sprejemni izpit bo sprejemalo ravnateljstvo 22. junija za učence s začetnicami A do M, dne 23. junija od N <-o ž. ene 24. junija pa za zamudnike. Frošiie ie treba kclkovati z ceset dinarskim državnim kolkom ter ji priložiti spričevalo 4 razi eda ljudske Soie in rojstni Hcfc Sproi^mni izpit morejo delati samo r Vnoi." roieni v letih 1927, 1928, 1929 in — Ravnateljstvo. u— Poroka. Dnnes ob pol 17. se poročita v cerkvi Sv. Jožefa g^č. Helenka Rosova in g. .T-.nez FTleng, cba iz znanih ljubljanskih družin, čestitamo!
u — Zadnja produkcija šole Glasbene ?- ?tice bo jutri, v petek ob 18.15 v veliki Fi;harm^r>ičn: dvorani. Na tej produkciji bodo nastopili naslednji gojenci: iz oddelka za kiavir: Masle Jožica, Plut Štefko, Oblak Roman, Saršon Mira, Osterc Lidija,
Trgsmaa s kovčsgi
L-,;	»
TRST,
Via Ponchielll N. 3 Piazza
Caduti fascisti N. 4 Telefon štev. 89-53
TOVARNA DEŽNIKOV trgovina na debelo in drobno
Torbice - kovčegi - skrinje - palice itd. Popravila v teko dneva.
Kričej Lidija, Zupet Jože, Vokal Lela, Da-nilovič Emilo, Markič Uroš, Mahnič Van-da, Ziberna Alenčica, Šetinc Vesna, Ma-horčič Ada, Gorjanc Franc in Ino Neven-ka. Iz violinskega oddelka: Triler Janez, Sancin Nasto, Kaučič Sergej, Murgelj Ziv-ko, Ahtik Vitomir, Puhar Andrej in Pelan Borut. Vse gojence violinskega oddelka spremlja pri klavirju Puhar Majda, gojen-ka srednje glasbene šole pri Glasbeni akademiji. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice. (—)
u— R<*dni letni občni zbor S°cialno-eko-nomskega instituta v Ljubljani bo v sredo, 19. junij3, ob 18.15 v sejni dvorani Kmetijske zbornice, Gosposvetska cesta 2/1. Upravni odbor.
Bramorfe In voluharje
uniči preizkušeno sredstvo
& R A M O R I Ni
Navodila v drogeriji KAN C — Ljubljana,
Židovska 1.
n— Š°lska razstava risb na drž. II. realni gimnaziji bo odprta v petek, soboto in nedeljo (7., 8. in 9. VI.) v rlsalnici, vsakokrat od 8. do 18. ure. Starši in vsi, ki se za delo mladine zanimajo, vljudno vabljeni, da jo obiščejo.
u— Podpornemu skladu za slepe otroke je darovala pisarna dr. Smoleta 300 din v neki kazenski zadevi. Za velikodušni dar se v imenu slepe mladine najlepše zahvaljuje uprava zavoda za slepe otroke v Kočevju.
RAZSTAVA PREPROG
Banovlnska tkalnica preprog iz Sarajeva razstavlja svoje preproge in perzi-jance v Ljubljani v dvorani hotela »Slon«. Desni glavni vhod. Razstava je odprta celi dan od 5. VI. do 10. VI. 1910. Prevzamemo naročila na dolgoročna odplačila. — Vhod prost.
u— Upokojeno učiteljstvo ima družabni sestanek šele prvi četrtek v juliju pri »Novem svetu« ob 16. uri.
u— SKupščina SPD bo v soboto, 15. junija, v Ljubljani in sicer v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Sestanek delegatov je določen na 16. uro, skupščina pa na 20. uro. Planinski tabor SPD. ki je bil določen na nedeljo 16. junija v Kočevju, je zaradi prepovedi zborovanj preložen na nedoločen čas.
K OP A INF OBTi: K E — ČISTA VOLNA STARE NIZKE CENE.
Alojzij Potrato — prej
JOS. K U N C & Co.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 32.
u— Sežigajte smeti! Mestno poglavarstvo opozarja: Smetarji imajo najstrožji nalog, naj takoj prijavijo vsako stranko, ki bi še nadalje oddajala nesežgane smeti, saj mora že vsaka gospodinja in hišna pomočnica vedeti, da je treba prej sežgati vse odpadke, ki se razkrajajo, nato pa šele sežgane oddati smetarju. Razen takih odpadkov je treba prej sežgati tudi ves papir in druge gorljive ostanke, da se na kuhinjskih ostankih in drugih odpadkih ne pasejo muhe in ne razvija smrad. Prepoved je resna, zato opozarjamo vse gospodarje in gospodinje ter tudi na hišnike in hišne pomočnice, da morajo smeti sežigati ter šele sežgane oddajati smetarju, sicer bodo imeli nepotrebna pota tn nezaželene globe.
u— JNAD Jugoslavij3. Danes ob 18. bo v društveni posvetovalnici važen sestanek ženske sekcije. Udeležba je obvezna,
u— Letošnja gradbena delavnost. Druga leta se je sredi gradbene sezone razvijalo že prav živahno stavbno gibanje, dočim letos ne moremo zaznamovati količkaj zadovoljive statistike. Vzroka je iskati predvsem na zdajšnjih težkih prilikah na dolgotrajni zimi in na skoro štirinajstdnevni stavki stavbinskega delavstva. Nadaljujejo se gradbena dela na stavbah, ki so se pričela že lansko jesen in to pri gradnji reprezentacijskega poslopja Moderne galerije ob vhodu v tivolski park in pri velikem bloku stanovanjskih hiš Pokojninskega zavoda ob Muzejski in Nunski ulici. Na poslopju zavoda za strojništvo ob Aškerčevi ulici so pravkar vstavili okenske okvirje, zdaj pa opravljajo obširna notranja dela. Ob cestnem pročelju so se lotili tudi že obmetavanja. Istotako so v impezantni palači Univerzitetne knjižnice dobila v zadnjem času že vsa okna lesene okvirje s šipami in bo to veliko poslopje, čim bo v kratkem odstranjena še zadnja, silno neokusna ograja v ozki Turjaški ulici ob slikovitem vhodu v to palačo, stalo prosto od treh smeri v vsej svoji učinkovitosti. Istotam v Gosposki ulici stoji ves prenovljen Novinarski dom. Razen večjih del pri šentpetrski zatvornicl ni opažati v mestu nikake pomembnejše gradbene iniciative. Dokončna dela izvršuje gradbeno podjetje inž. Jos. Dedek pri novi vili tobačnega ravnatelja Goloba v Gorupovi ulici št. 11. Posestnik inž. Klopčar v isti ulici št. 7. je na novo prebelil zunanjščino svoje vogalne vile. Tudi posestnik na Krakovskem nasipu št. 22. je preskrbel svoji hiši novo lice. Hiša ob istem nasipu št. 18, kjer je bila dozdaj gostilna Mezetove Fra-nje, je dobila novega lastnika, ki jo je temeljito preuredil tako zunaj kakor znotraj. Pri cestnih delih je bilo opaziti utrditev Snežniške ulice ki se pričenja pri Cesti 29. oktobra št. 22. Obnovili so se deloma tudi kanalski odlivki ob drevoredu na Bregu in Krakovskem nasipu. Od mestnega načelništva obetajo še za letos zalivanje drobnih kock na Mestnem in Starem trgu ter po Florijanski ulici, kar Je pa tudi v tem delu stare Ljubljane, kjer se vrši močni dnevni promet v tako stmjenen prostoru, brezdvomno nujno potrebno in skoraj neodložljivo.
u— Spored Zvonovega cerkvenega koncerta je sestavljen prav za prav iz štirih zborovskih nastopov in vsak nastop obsega dela ene skupine. Prvi nastop prinaša skladbe Primoža Trubarja, Gallusa, Ri-harja, Nedveda, Foersterja in Vaukna. V drugem delu pridejo na vrsto skladatelji pater Angelik Hribar, pater Hugolin Satt-ner, Ignacij Hladnik in dr. Fran Kimovec. Nato Vinko Vodopivec, Stanko Premrl in Martin Zeleznik. Končno pa še Anton Jobs, Lojze Mau in Matija Tome. Med posameznimi zborovskimi nastopi so uvrščene v spored solistične točke za orgle, ki so jih napisali Danilo Fajgel, dr. Kimovec in Stanko Premrl. Koncert Ljubljanskega Zvona pod vodstvom Dora Ma-tula bo v ponedeljek 10. t. m. ob pol 21. uri v Frančiškanski cerkvi. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. (—)
Iz Celja
e— Šolski nastopi gojencev Glasbene Matice v Celju bodo v Mestnem gledališču drevi, v petek in soboto, vsakokrat ob 19. Vstop je prost le proti nabavi vsakokratnega sporeda. Vse tri večere bodo nastopali posamezni gojenci, jutri pa bo tudi večer mladinskega zborovskega petja. V četrtek 13. t. m. ob 20. bo kot sklep 201et-nega jubileja zavoda komorni večer z nastopom instrumentalistov, solopevcev in solistov ob spremljevanju orkestra.
e— Na koncertu Celjskega pevskega društva, ki bo v ponedeljek 10. t. m. ob 20.30 v mali dvorani Celjskega doma v proslavo 801etnice skladatelja Rista Savi-na, bodo nastopili poleg pevskega zbora tudi pianist g. Pavel šivic, docent Glasbene akademije v Ljubljani, s klavirskimi skladbami, mezzosopranistka gdč. Marija Tiranova in tenorist g. Andrej Jarc iz Ljubljane pa bosta izvajala samospeve. Vstopnice so v prodaji v Goričarjevi knjigarni.
e— Novi škropilni avto je prispel. Mestna občina je nabavila nov škropilni avto znamke »Krupp« s tankom, ki drži 3.500 1 vode. Novi škropilni avto je te dni prispel. Tako ima mestna občina sedaj dva škropilna avtomobila, ki se bosta lahko temeljito lotila škropljenja prašnih cest in ulic v mestu in okolici.
e— Brezplačna oddaja gozdnih Sadik. Banska uprava dravske banovine v Ljubljani bo v jeseni 1940 in spomladi 1941 brezplačno oddajala gozdne sadike siromašnim gozdnim posestnikom. Zadevne prošnje, kolkovane z banovinskim kolkom za 10 din, je treba vlagati na mestnem poglavarstvu v Celju, in sicer za jesensko oddajo do 15. septembra, za pomladno pa do 1. januarja.
e— Stavbinsko delavstvo v Celju in okolici se je po doseženem sporazumu z delodajalci spet vrnilo na delo. V Celju stavka ni bila popolna.
e— Nesreča na stavbi. Ko je delavec Peter Mastnak iz Št. Petra v Savinjski dolini delal v torek na neki stavbi, se je zlomila deska, na kateri je stal. Mastnak je padel tri metre globoko in si nalomil desno nogo v kolenu. Oddali so ga v bolnišnico.
e— V trebuh ga je zabodel. V torek je neznan moški v Nazarju pri Mozirju ponudil 451etnemu usnjarju Leopoldu Kolen-cu iz Dobletine pri Rečici ob Savinji kolo v nakup, češ da mora k vojakom. Oba sta se sprla, nakar je neznanec izvlekel iz žepa nož in ga zasadil Kolencu v desno stran trebuha. Težko poškodovanega Kolenca so prepeljali v celjsko bolnišnico.
a— Tujf-^oprometna propaganda ob meji. V nedeljo 9. t. m. bo na Remšniku eno-•Inevni tuiskoprometni tečaj za pospeševanje turizma in gostinstva. Predavanja o turizmu, gostinskem kletarstvu, delu in pomenu turističnih organizacij, serviranju, T>olepšanju zunanjega lica gostišč in ljudskih bivališč bodo od 8. do 12. in od 13.30 do 18. Interesentom daje vsa podrobna pojasnila Tujskctprometna zveza »Putnik« v Mariboru.
a— Drevi premiera. Zadnja dramska pre&rtava v letošnji sezoni, ki bo te dni zaključena, bo duhovita in zabavna francoska komedija »Potovanje v Benetke« v Verdonikovi režiji. V glavnih vlogah, nastopijo Rasbergerjeva kot Carolina Ance-lot, Crnobori kot njen soprog Michel, Ver-donik kot ljubimec Etierme. V ostalih vlogah nastopita še Rasberger in štande-ker. Drevi prva predstava v letošnji sezoni. Gledališka uprava opozarja imejitelje gledaliških blokov, naj iztrabijo bloke. Zadnja dramska predstava bo drevi, zadnja glasbena pa v soboto ali nedeljo.
a— Na akademiji Sokolske župe Maribor v soboto, 8. junija ob pol 21. nastopijo sokolska društva Maribor - matica, Maribor I, Maribor II, Pobrežje, Ptuj in Slovenj Gradec in Sokoli - vojaki, gojenci šole za rezervne oficirje v Mariboru. Pre-skrbite si vstopnice pri »Putniku«. (-—)
a — Za zgradbo Sokolskega doma v Mariboru gre dohodek velike tombole, ki jo priredi Sokol Maribor - matica v nedeljo 16. junija 1940. Zato prosimo vse, na katere smo se obrnili za darila, da se naši prošnji odzovejo in s tem pripomorejo k uspehu. Gradbeni odsek Sokola Maribor-matica. (—)
a— S Pobrežja. Iz tehtnih vzrokov je odložil mesto občinskega odbornika v po-breškem občinskem odboru zaslužni nacionalni delavec g. Anton Požar.
a— Mariborsko vreme. Po napovedi te-zenske vremenske postaje bo v mariborskem okelišu spremenljivo oblačno in vetrovno vreme. Toplota se ne bo mnogo izpremenila. predvčerajšnja maksimalna dnevna temperatura je bila 20.5 C, včerajšnja minimalna jutranja pa 14.4 C.
a— Velik vlom na Kralja Petra trgu, v noči na sredo so se drzni zlikovci vtihotapili s pomočjo ponarejenih ključev v galanterijsko trgovino tvrdke Rado Tipel na Kralja Petra trgu. Splazili so se v notranjost trgovine z dvorišča in preko veže. Odnesli so več tisoč britvic, precej galanterijskega blaga in za 200 din gotovine. Skupna- škoda je 8000 dinarjev. Policija poizveduje za storilci.
Iz Kamnikp
ka— Gledališče mladih v Kamniku. Vse
K^mničane opozarjamo, da bo v soboto ob poi 20. gostovalo gledališče mladih s Cankarjevo Lepo Vido. Igro je na svojstven način zrežiral in insceniral Zvonimir Sin-tič ter je na premieri in reprizi imela v Ljubljani pri publiki in kritiki popoln uspeh. Vstopnice za predstavo, ki bo v dvorani Narodne čitalnice, dobite v prodaji v trgovini K. Skala.
Gospodarstvo
Gibanje zaposlenosti v Jugoslaviji
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja podatke o gibanju števila zavarovancev pri vseh krajevnih organih v Jugoslaviji v mesecu marcu. Medtem ko je bil razvoj v februarju v toliko neugoden, da se je število zavarovancev iz sezonskih razlogov povečalo le za 15.104 (lani za 44.579). je statistika ?a mesec marc prinesla nekoliko ugodnejšo sliko, kajti število zavarovancev se ie povečalo v primeri s prejšnjim mesecem za 38.676 (lani le za 23.013). Skupno število zavarovancev je narahlo v marcu na 704.824. Večji sezonski dvig števila zavarovancev v marcu je pripomogel, da smo zopet dosegli odnosno za malenkost prekoračili ustrezajoče število zavarovancev v marcu prejšnjega leta, in sicer za 1291, med tem ko smo v februarju zaostajali v primeri z lanskim februarjem ?a 15.104. Skupno število zavarovancev v Sloveniji, v banovini Hrvatski in na ostalein področju je bilo v marcu v primeri z januarjem naslednje.
januar marc razlika Slovenija	101.117 108.498 + 7.381
Ban. Hrvatska 209.133 223.150 +17.017 Ostale banovine 340.794 370.176 +29.382
Skupaj	651.044 704.824 53.780
Sezonski dvig zaposlenosti od januarja do marca je znašal v Sloveniji 7.3°/o. v banovini Hrvatski 8.1% in v ostalih banovinah 8.6%. Od skupnega števila zavarovancev v Sloveniji je v marcu odpadlo na okrožni urad v Ljubljani 97.160 zavarovancev, na bolniško blagajno TBPD 10.373 zavarovancev in na bolniško blagajno Merkurja 965 zavarovancev.
V primeri z lanskim marcem se je letos
najbolj povečala zaposlenost v strojni industriji, v industrija papirja, v tobačni in kemični industriji. Manjša pa je bila predvsem zaposlenost v tekstilni in lesni industriji, pri visokih gradnjah, v usnjarski industriji in v industriji gradbenega materiala.
Od posameznih okrožnih uradov, kažeta največji prirastek števila zavarovanih članov okrožna urada v Beogradu (plus 3.9%) in v Skoplju (plus 2.4%). najobčut-nejše nazadovanje pa beležijo okrožai uradi v Petrogradu (—8.3%), v Nišu (—7.7%) in v Karlovcu (—5.2%).
Povprečna dnevna zavarovana mezda vseh zavarovancev v Jugoslaviji je znašala v marcu 25.41 din, kar pomeni nasproti lanskemu marcu povečan 'e za 1.65 din, nasproti letošnjemu februarju pa povečanje za 0.41 din. Na področju dravske banovine je znašala povprečna dnevna zavarovana mezda 27.19 din. na področju banovine Hrvatske 26.85 din in v ostalih banovinah 24.01 din. Nasproti letošnjemu januarju znaša povečanje povprečne dnevne zavarovane mezde v Sloveniji 0.96 din, v banovini Hrvatski 0.45 din in v ostalih banovinah 0.84 din .
Celotni zaslužek zavarovanih delavcev in nameščencev je znašal v marcu v vsej državi 447.8 milijona din nasproti 417.3 milijona din v lanskem marcu. Zaslužek delavcev in nameščencev v Sloveniji je dosegel v marcu 73.8 milijona din. v banovini Hrvatski 151.8 milijona din in v ostalih banovinah 222.2 milijona din. Celotni zaslužek v prvem letošnjem četrtletju pa je znašal v Sloveniji 208.4 milijona din. v banovini Hrvatski 431.9 inil;.jona din in v ostalih banovinah 625.6 milijona d»n.
Pred obnovitvijo obratovanja v državnih tvomicah svile
V zadnjih letih so prišle naše državne tvornice svile ponovno v težkoče, ki so imele za posledico razne ukrepe za reorganizacijo. lani pa je bila z uredbo 2. septembra ustanovljena Privilegirana d. d. državnih tvornic svile v Beogradu, z glavnico 30 milijonov din. Pri ustanovitvi te družbe je polovico glavnice vpisala država na ta način, da je prepustila družbi vse nepremičnine, naprave in inventar državnih tvornic svile v Novem Sadu, Novem Kneževcu in Pančevu, drugo polovico delnic pa so vpisali državni denarni zavodi v enaki delih (Državna hipotekama banka, Poštna hranilnica in Privilegirana agrarna banka). Nova družba je 29. novembra lanskega leta prevzela vso imovino in obveznosti prejšnje direkcije za svilarstvo.
Do te najnovejše reorganizacije je prišlo zaradi dosedanjih slabih rezultatov, ki so jih zabeležile vse tri državne tvornice v zadnjih 20 letih. Glavna državna blagajna je morala ponovno izplačati garancijske bone, ki jih je dala direkciji za svilarstvo. V zadnjih letih so tvornice prišle v finančnem in tehničnem pogledu v tako hude stiske, da so morali obratovanje ustaviti. O prilikah prevzema je bil izvršen popis aktiv in pasiv, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je le za 37.5 milijona din aktiv in za 49.7 milijona din pasiv. Tehnične naprave tvornic so zastarele. Tvomica v Pančevu miruje že 9 let, ostali dve tver-nici pa ne obratujeta že tri leta. Tvomica za izdelovanje svilene preje in niti v Novem Sadu je bila urejena šele leta 1934, vendar z zastarelimi stroji in so strokovnjaki ugotovili, da so naprave bolj primerne za predelovanje bombaža, nego za svilo. Nadalje ie bilo ugotovljeno, da so pogonski stroji 10 krat močnejši, nego bi bilo treba.
Upravni odbor nove družbe je v zadnjih mescih izdelal načrt za nadaljnje obratovanje in za modernizacijo tvornic. V bodoče bodo tvornice izdelovale le polizdelke in torej ne bodo konkurirale privatni industriji. Nakup svilenih kokonov bo centraliziran. Z uredbo o proračunskih dvanaj-stinah je sedaj tudi odpisan dolg nasproti glavni državni blagajni v višini 6.5 milijona din in dolg fonda za pospeševanje svi-larstva v višini 2.4 milijona din. Obnova samih tvornic pa gre za tem, da se obrati vzposobijo za izdelovanje fine svilene preje in niti predvsem za izdelovanje finih tkanin in svilenih nogavic. Družba je vstopila že v stike z italijanskimi tvrdkami, ki bodo dobavile potrebne stroje, zlasti za tvornico v Novem Sadu in Novem Kneževcu. Najprej bo pričela znova obratovati tvornica v Novem Kneževcu, pozneje pa še novosadska tvornica. Od svilenih tkanin bo družba izdelovala le svileno platno za padala, sicer pa bo prodajala polizdelke domači industriji. Po informacijah beograjskega »Vremena« je pričakovati, da bodo prejšnji odgovorni činitelji poklicani na odgovornost za prejšnje poslovanje in za pogreške. ki so povzročile, da so ta državna podjetja prišla v tako stanje, da skoro ni bilo več izhoda.
Gospodarske vesti
= Terminsko poslovanje z angleškimi
funti. Kakor smo že poročali, je devizni odbor Narodne banke sklenil odobriti terminsko poslovanje z angleškimi funti. O ten so pooblaščeni denarni zavodi prejeli naslednja navodila: 1) Prodajo angleških funtov na termin lahko vršijo pooblaščeni zavodi preko borz v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani za račun izvoznikov našega blaga v inozemstvo. Ob sprejemu naloga za terminsko prodajo mora izvoznik dati denarnemu zavodu izjavo, da se do-tična aeviza nanaša na že sklenjeno prodajo blaga za navedeni termin. Ob tem terminu je izvoznik dolžan devizo izročiti. Denarni zavod mora od izvoznika zahtevati na vpogled dokaze, da je prodaja dejansko sklenjena. 2) Nakup angleških funtov na termin lahko vršijo pooblaščeni denarni zavodi preko domačih borz na račun uvoznikov blaga iz neklirinških držav in to samo za njihove stvarne potrebe. Ob sprejemu naloga za terminski nakup angleških funtov so pooblaščeni denarni zavodi dolžni pribaviti od uvoznika uvozne in druge listine iz člena 3. deviznega pravilnika in ostala odobrenja,, ki so v posameznih primerih potreba (n. pr. za plačilo uvoza, izvršenega pred več nego enim letom), če uvoznik še nima uvoznih dokumentov, mora izročiti pooblaščenemu denarnemu zavodu dovoljenje za plačilo v naprej in predpisano obvezo. 3) Rok za
, terminsko poslovanje ne sme biti daljši od
i enega mesca.
1
J = Gradbena dela. Banska uprava je razpisala licitacijo za gradnjo železobe-tonskega mostu čez Kokro v Lajhu pri Kranju v km 19.6 banovinske ceste Tacen - Smlednik - Kranj (proračun 839.600 din). Nadalje je razpisala tretjo licitacijo za oddajo del pri gradnji poslopja državne realne gimnazije v Mariboru.
= Overenja za uvoz po ugodnostni carinski tarifi, ki jih je doslej izdajal Industrijski oddelek trgovinskega ministrstva, bo odslej izdajala direkcija za zunanjo trgovino.
= Iz trgovinskega registra. Pri družbi »Apnenik Celje«, družbi z o. z. v Zagradu pri Celju je vpisano povečanje osnovne glavnice od 150.000 na 300.000 din. — Pri Tekstilani, tovarni suknja d. d. v Kočevju je izbrisan dosedanji član upravnega sveta Robert Otta, vpisan pa je bil Anton Končan, ravnatelj Zadružne gospodarske banke v Ljubljani.
= Iz zadružnega registra. Pri Učiteljski
tiskarni v Ljubljani, r. z z o. z. podružnici v Maiiboru. je izbrisan član upravnesa odbora Josip Ribičič, vpisana pa ie nova članica upravnega odbora Jela Likar.jeva. učiteljica pri Devici Mariji v Polju. — Pri Kletarskem društvu v Ormožu, z. z o. j. je vpisan član upravnega odbora Štefan Vogrin, pos. iz Vukomorja.
= Uradni tečaji za junij. Finančni minister je zaradi pravilne odmere taks po zakonu o taksah določil za junij naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 350 din, 1 zlata turška lira 398.50, 1 angleški funt 175, 1 ameriški dolar 55, 1 kanadski dolar 54, 1 nemška marka 14.80, 1 belga 8.70. 1 penga 8.65, 1 brazilski milrajs 2.95, 1 egiptski funt 174, 1 palestinski funt 173, 1 urugvajski pezos 18.55, 1 argentinski pe-zos 12.60, 1 čilski pezos 1.25, 1 turška papirnata lira 34, 100 francoskih frankov 98.50, 100 švicarskih frankov 1232, ,100 italijanskih lir 228.80, 100 holandskih goldinarjev 2777.80, 100 bolgarskih levov 45, 100 rumunskih lejev 25, 100 danskih kron 760.50, 100 švedskih kron 1312, 100 norveških kron 896.40, 100 španskih pezet 625. 100 grških drahm 40, 100 čeških K 150.50, 200 finskih mark 110, 100 letonskih latov 715, 100 iranskih (perzijskih) rijalov 100.
= Licitacije. Dne 15. junija bo pri štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo materiala za avtogeno varjenje,
18.	junija za dobavo materiala iz usnja,
19.	junija za dobavo kemikalij in 20. junija za dobavo pisarniških potrebščin. — Dne
19.	junija bo pri vojno-sanitetnem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo konjske žime, 24. junija za dobavo vate, 25. junija pa za dobavo reducirnih ventilov. — Dne
20.	junija bo pri štabu mornarice kraljevine Jugoslavije v Zemunu licitacija za
dobavo kondenzatorsklh cevi. — Dne 20. junija bo pri upravi 1. oddelka vojno-tehnič-nega zavoda v Hanrijevu pri Skoplju licitacija za dobavo pločevine, zakovic, žeb-ljev, smiikovega platna, orodja, vijakov, azbesta i. dr. — Dne 20. junija bo pri upravi drž. monopolov v Beogradu licitacija za dobavo 6000 kg gumi arabike v zrnu. — Dne 20. junija bo pri komandi dravskega žandarmerijskega polka v Ljubljani licitacija za dobavo okrog 250 kub. m bukovih drv.
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema ponudbe za dobavo mehkega rezanega lesa. štab mornarice v Zemunu sprejema do 7. junija ponudbe za dobavo večje množine bombažne preje. II. Hidroplanska komanda, Divulje, sprejema do 8. junija ponudbe za dobavo desk in greiic. Uprava vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 8. junija ponudbe za dobavo kemikalij, do 11. junija pa za dobavo stroja za brušenje orodja ter raznih žag.
= Licitacije. Dne 7. junija bo v inten-danturi štaba jadranske divizijske oblasti v Splitu licitacija za dobavo večje množine petroleja.
Borze
5. junija
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. V grških bonih ie tendenca nadalje čvrsta in je bilo v Zagrebu povpraševanje po 30, v Beogradu pa je bil promet po 32. Bolgarski klirinški čeki so bili v Beogradu zaključeni po 85. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri slabi tendenci netirala 390
—	391 (v Beogradu je bil promet po 390.50 — 391). Do zaključka je prišlo le v delnicah PAB po 170.
DEVIZE
Ljubljana Oficielni tečaji; London 140.96
—	144.16, Pariz 79.59 — 8189, Nevv York 4425 — 4485, Curih 993.81 — 1003.81. Tečaji na svobodnem trgu: London 174.40 — 177.60, Pariz 98.53 — 100.83, Nevv York 5480 — 5520, Curih 1228.10 — 1238.10.
Curih. Beograd 10, Pariz 8.05, London 1427.50, Nevv York 446, Milan 22.50, Madrid 45, Berlin 178.25. Stockholm 106.25, Sofija 400, Varšava 90, Budimpešta 79, Atene 3.00, Carigrad 3.00, Bukarešta 2.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 390 — 391, 4°/o agrarne 50.50 — 51.50, 6% begluške 64 bi., 6"/a dalm. agrarne 55 bi., 7o/o stabiliz. 94 bi., 7% invest. 96 bi., 7o/o Blair 84.50 bi., 8% Blair 94.50 bi.; delnice; PAB 174 — 176 (170), Trboveljska 245 den., Gutmann 55 bi., šečerana Osijek 220 den., Osiječka ljevaonica 160 den., Isis 31 den.. Oceania 600 den., Jadranska 400 den.
Beograd. Vojna škoda 390—391 r390.50
—	391), 4n/o severne agrarne 49 den. (49), 6% begluške 61 — 62 (62), 6«/„ dalm. agrarne 53.50 — 54.50 ( 54 — 54.50), 7»/e Seligman 101 den., 7«/0 Blair 83.50—84.50 (84), 8% Blair 93.50 den., (94), Narodna banka 7800 — 7900 (7900).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 5. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 80.75. za sept. 81.25; koruza: za julij 62, za sept. 61.
+ Winnipeg, 5. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 74.75, za okt 77.125.
+ Novosadska blagovna borza (4. t. m.) Tendenca čvrsta. Pšenica: baška okolica Novi Sad 247 — 249; sremska 247 — 249; slav. 247 — 249; ban. 247 — 249; baška ladja Tisa 250 — 252. Rž: baška 208 — 210. Oves: sremski 201 — 203; slavonski 203 — 205. Ječmen; baški in sremski 64/65 kg 205 — 207.50. Koruza: baška 199 — 201; par. Indjija 199 — 201. Moka; baška in ban. »Og« in »Ogg« 362.50 — 372.50; »2« 342.50 — 352.50; »5« 322.50 — 332.50: »6« 302.50 — 312.50; »7« 272.50 — 282.50; »8« 175 — 180. Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165; banat-ski 160 — 162.50. Fižol: sremski beli brez vreč 435 — 440.
mrtvem ni naSa nobenih dokumentov aH
stvari, po katerih bi bilo mogoče ugotoviti, kdo je neznanec, ki mu je verjetno lokomotiva ali pa vagoni odrezala desno roko v rami in nogo v čdenku, doJjil pa je tudi j ako težke peškodibe na glavi in je verjetno zaradi prebite lobanje nastopila takojšnja smrt. Komisija je odredila prevoz v mrtvašnico.
Vest o mrtvem neznancu se je k maju raznesla po mestu ln že dopoldne je javila policiji Frančiška Jenko iz Stražišča da je v mrtvecu spoznala sostanovalca Mihaela Primožiča iz Hotovelj. občina Gorenja vas nad škofjo Loko, ki je bival v zadnjem času v Stražišču pri svojem sinu. Iz izpovedi znancev in sorodnikov se je v marsičem pojasnila zagonetna smrt. Vsi so namreč trdili, da je pokojni Primožič kazal zadnje dneve močne znake živčne bolezni. Vse kaže, da se je tudi sam pripravljaj na smrt, saj je večkrat zahteva! duhovnika, da bi ga izpovedal in obhajal. Kakor pravijo, je tudi dan pred nesrečo prejel obhajilo. V torek zjutraj pa je gotovo pri nočnem blodenju po okolici Stražišča zašel na kolodvor in prišel pod tovorni vlak, ki je krenil v tistem času ■ postaje.
še isti dan se je pripetila v Naklem, na odseku, kjer seka tržiška železnica državno cesto Kranj — Jesenice, strahovita nesreča. kater« žrtvi sta postala vodni instalater R. Jakelj iz Kranja in njegov vajenec Franc Gutman. Jakelj in njegov vajenec sta se peljala na motornem kolesu in sta na križišču ceste z železnico hotela prehiteti bližajoči se vlak ali pa ga nista opazila, ker je Jakelj zelo slabo videl. Kako je bilo, bo težko ugotoviti. Nesreča je hotela, da sta se oba vozača z veliko hitrostjo zaletela naravnost v lokomotivo, ki ju je vlekla še nekaj deset metrov s seboj. Obe žrtvi sta obležali s strahovito polomljenimi udi v mlaki krvi ob progi- Vsi znaki kažejo, da sta Pila oba vozača mrtva že ob zaletu v vlak in jni je kolesje nato zdrobilo. Nesreča je toliko bolj tragična, ker je obrtnik Jakelj slovel po svojem neumornem delu in je komaj pred dobrim letom pričel s samostojnim delom v Kranju. Ponovno pač ta nesreča opozarja vozače, naj pazijo na prehodih čez železnico, zlasti tam, kjer križišča niso zavarovana.
Podrobnosti o treh smrtnih žrtvah
»Jutro« je že v včerajšnji števil-	I
ki poročalo o treh smrtnih žrtvah	|
v kranjskem okolišu. Prejeli smo še	j
naslednje poročilo z nekaterimi po-	; drobnostmi:
V torek je v zgodnjih urah javil pro-	j metni uradnik z železniške postaje v Kra-
Iz Novega mesta
Novo mesto. Kino »Dom« v Sokolskem domu prikazuje danes, v četrtek, jutri in v soboto, vselej ob 20.30 ter v nedeljo ob 16., 18.30 in 20.30 Shirley Temple v filmu »Heidi«. Predigra: Univerzum tednik. Prihodnji film: »Dve siroti«.
Iz Zagorja
z— »Da v pesmi vsaj si bomo vsi edini«
Tako je zapel v nedeljo »Loški glas«. Besedilo pesmi je prilagodil takratnim razmeram France Golob, uglasbil io je nepozabni Prelovee za moški zbor. predelal pa io je za mešani zbor pevovodia učitelj Drago Korošec. Da, da! Vsaj v pesmi. Naj bi bil »Loški glas< zgled vztrajnega dela in ljubezni do petja. Ob pogledu na mišičaste obraze pevcev mi je postalo toplo pri srcu. Saj poje naš človek, ki po težkem delu išče počitka in utehe v petju. Nedavno sem razmišljal, kako bi bilo ukreniti, da bi slovenska narodna pesem prišla v kri slehernemu Slovencu, še bolj pa Slovenki. Ob nedeljskih večerih, ko se vračajo fantje in dekleta domov s h.ibov ali z izletov sploh, slišim petje po ce.-ti. Ali ni greh, da se zanemarja naša lepa pesem, medtem, ko so odlomki raznih šia-gerjev stalno in stalno popevajo? Kakor da bi jo dobil po glavi! Nemalo sem bil tedaj v nedeljo radostno presenečen, ko sem videl nastopiti ženski zbor. Ali je uganil moje misli ta neumorni pevovodja? Res. pele so ženske. Cetveroglasno! Osemnajst po števileu jih je nastopilo. In bodo pele svojim otrokom in svojim vnukom, da jim vcepčjo ljubezen do slovenske pesmi. Z ženskim zborom se je pričel koncert »Loškega glasu« in mislim, da ne pretiravam, če rečem, da Drago Korošec lahko s tem ženskim zborom nastopi na vsakem odru. Da .ie v tem kratkem času mogoče spraviti v glasove toliko sočnosti, toliko miline in lepih barv. tega ne bi mogel verjeti. Mlada dekleta, zrele žene vse povprek, vendar vse tako uglajeno, da tega ni nihče pričakoval. Gcsp. Dragu Korošcu gre vse priznanje. Zboru, osebito ženskemu, pa največja pohvala! — Wbr.
z— Nov grob. V torek so v št. Lamber-tu pokpali okrog 60 let starega Franca Zore ta, po domače Benguljčka. Pokojnik je bil več let domači organist in je izvež-bal več fantov ir. kmečkih deklet, da so lepo prepevali. Pred nekaj leti je prišel s svojim predstojnikom zaradi odkritosrčnosti navskriž in je bil odpuščen iz službe. Nato se je ukvarjal s kuho in prodajo
nju policiji, da je našel službujoči železničar na četrtem tiru na postaji od vlaka	j	žganja, da je preživljal sebe in družino, povoženega starejšega moškega. Komisija,	.	Prijatelji so ga v lepem številu spremljala se je takoj odpravila na postajo, pri	J	li do groba.
Omejitev svobode Nemcev na 'Angleškem
Doslej so se mogli nemški in avstrijski emigranti na Angleškem svobodno kretatL Po devetih mescih vojne med Anglijo in Nemčijo pa se je pokazala potreba, da se ta svoboda omeji. Angleška vlada je določila emigrantom med 16. in 60. letom za bivanje 13 okrožij, kamor so jih odpravili z vojaškimi stražami
Lille in Ypres
Malo vojne zgodovine ob dveh važnih mestih
Lille ima svoje francosko ime po svojem nastanku, kajti ko so ga v 9. stol. ustanovili, ni bil nič drugega nego naselje na nekem otoku (francosko l'ile). Danes je mesto z več nego 200.000 prebivalci peto največje francosko mesto, glavno mesto okrožja Nord in sedež zelo mnogostranske industrije, ki izdeluje tekstilije, stroje, umetno gnojilo, tobak, cikorijo, čokolado i. t. d. Je obenem važno središče za trgovino na vse strani, zlasti pa proti Angleški.
Med njegovimi zgradbami je omeniti zlasti mestno hišo, ki izvira iz 13. stoletja, cerkev sv. Katarine iz 15./16. stoletja z lepimi slikami in cerkev sv. Mavricija iz 14./15. stoletja. Lille je sedež vseučilišča, Pasteurjevega zavoda in muzeja lepih umetnosti. Mestna knjižnica ima 120.000 zvezkov in več nego 1000 rokopisov. Znamenite so lilleska citadela in trdnjavske
zgradbe, ki jih je postavil sam francoski graditelj trdnjav Vauban, ki je L 1707. umrl tukaj kot guverner.
Okrog Lilla je bilo že mnogo bitk. Leta 1667. je dotlej flandrijsko mesto, ki so ga Flamci imenovali »Ryssel«, zasedel Ludo-vik XIV. 1708. ga je zavzel princ Evgen, 1792. so ga Avstrijci zaman oblegali, 1914. so ga zasedli Nemci in je ostal v njihovih rokah do 12. oktobra 1918.
Nasprotno so se Nemci v svetovni vojni zaman prizadevali, da bi osvojili Ypres. Njegove trdnjavske zgradbe, ki izvirajo od Vaubana, s tedanjimi pripomočki, ko se je vojna spremenila v položajno vojno, niso bile več zavzetne. Kraj je bil na koncu ena sama razvalina. Po svetovni vojni so ga Belgijci obnovili v starem slogu. Flamsko ime Ypresa je Yper, Yperen ali Jeper. Mesto je nekoč imelo baje 200.000 prebivalcev, danes jih šteje komaj 17.000.
Pekel pri Diinkergtten
Sedem ur v vodi — šestnajst dni v borbi in na umiku
Vojaki angleške ekspedicijske vojske, ki se je srečno vrnila na Angleško, označujejo umik z belgijskega ozemlja in boje pri Dunkerqueu za pravcati pekel. Svetovni tisk prinaša izjave mnogih očividcev. Tako n. pr. poroča rimski »Popolo d' Italia«, da so morali nekateri vojaki plavati po sedem ur v vodi, preden so jih utegnili rešiti. Muk, ki so jih vojaki prestali ob vkr-cavanju, ni mogoče popisati. Mnogi so si oddahnili šele, ko so ponovno stopili na stara domača tla.
V Angliji so došlece pričakovale množice ljudstva kljub zatemnitvi in so jih molče sprejemale. Lahko ranjene vojake so odpeljali v Birmingham in okolico, hudo ranjene so odnesli v londonske bolnišnice. Neranjeni so se nastanili v Srednji in Južni Angliji.
Seveda niso bili v domovini pripravljeni na toliko število povratnikov, zato so morali na brzo roko preurediti zanje mnogo zasebnih vil, šol in drugih prostorov. Vse vojaške bolnišnice in vsa okrevališča so polna članov ekspedicijske vojske, o kateri se govori, da se bo skoro zopet vrnila na bojišče.
To&ak in zdravje
Ameriški zdravniki so natančno preučili razmerje 2000 oseb napram kajenju in vplive kajenja. Dognali so najprvo, da poraba tobaka pri kadilcu do tridesetega leta stalno narašča, potem pa vidno popušča.
Primerjava med kadilci in nekadilci je pokazala, da ima motnje krvnega obtoka 13,2 odstotka nekadilcev, a 25,4 odstotka kadilcev. Pri kadilcih je bilo teh motenj torej skoraj dvakrat več. Enako razmerje se je pokazalo glede želodčnih in črevnih motenj (21 odstotkov med nekadilci in 28,1 odstotka med kadilci) ter glede živčnih obolenj (3,8 ozir. 6,7 odstotka). Manjša je bila razlika glede obolenj dihalnih organov, namreč 30,8 in 42,9 odstotka. Vsekako pa kažejo te številke, da je vendarle bolje, če se človek kajenja sploh ne nauči.
Neki topničar pripoveduje o svojih doživljajih sledeče:
V zadnjih šestnajstih dneh smo bili neprestano v borbi in na umiku. Naši topovi so prizadevali zasledovalcem velike izgube ter so jih ustavljali. Prepričan sem, da bi bili Nemce lahko popolnoma ustavili, če bi bili imeli na razpolago dovolj letal.
Medtem ko je ležalo več tisoč naših vojakov na bregu ob morju ter so čakali na vkrcanje, je kakšnih dvajset vojakov opazilo čoln na vodi. Zasedli so ga ter so odrinili od brega. Kmalu pa so se nad barko pojavili nemški bombniki in so jo začeli obstreljevati s strojnicami.	1 j 1. j

c r
r t
Kako se Je vrnil lord Gort
Vrhovni poveljnik angleške vojske na zapadnem bojišču, lord Gort se Je vrnil potem, ko je bila prevozna akcija zavezniških čet skoro dovršena Iz Dunkerquea, na Angleško. Kakor poročajo listi, se je odpeljal preko Kanala v spremstvu samo dveh oficirjev. Za prevozno sredstvo Je uporabil majhno ladjo. Ponudili so mu sicer večjo, odklonil jo je z motivacijo, da morajo biti večje ladje na razpolago za prevoz vojaštva, ki čaka, Izčrpano od bojev, na rešitev.
Zakaj so imeli nemški tanki uspeh
Posebni poročevalec nekega budimpe-štanskega lista, ki se je mudil zadnji čas v Nemčiji, pripoveduje o razpoloženju nemške javnosti v zvezi z dogodki zadnjih tednov na zapadu. Nemci, pravi madžarski novinar, so mirni, ne kažejo začudenja ln so bili pripravljeni na vse, kar se je zgodilo. Vse so bili v zadnjih šestih mesecih pred svojo ofenzivo temeljito pripravili. Med tišino ob Maginotovi črti jim je uspelo upleniti neki francoski top zoper tanke ln na podlagi probojnosti njegovih Izstrelkov so okrepili oklope svojih bojnih voz. Pri sedanji ofenzivi so se francoski Izstrelki potem odbijali od teh oklopov. Nemci ne verjamejo, da bi moglo priti do druge bitke ob Mami, kakršna je bila v svetovni vojni ln ki je ustavila njihovo prodiranje v Francijo. Mislijo, da bodo kmalu izvedli napad na Pariz.
Pozabljiva mati
Ko se je neki vlak odpeljal s postaje v Schillingsfiirstu v Nemčiji, je ostal na peronu trileten otrok sam. Izkazalo se je, da ga je pozabila neka ženska iz enega sosednih krajev. Njena pozabljivost je bila neverjetna, šele doma je opazila, da otroka sploh nI z njo. . .
Sodobno razstavišče
Nedavno so v ruski prestolnici otvorlll vzorno kmetijsko razstavo, na kateri so zastopane vse dežele Sovjetske unije. Ta slika prikazuje ljudsko vrvenje pred nekim paviljonom
Puške za angleške branilce
Skladišče pušk za angleške branilce mest pred nemškimi padalci
' ..••••-S'-:-- , -v; -
ji ' '""*' •
Posnetek z nekega vojaškega vežbališča v Egiptu, kjer manevrirajo motorizirani
oddelki s pomočjo aeroplanov
Prodor preko Moze pri Sedann
Poročilo nemškega poročevalskega urada
Nemški poročevalski urad poroča sedaj, kako je neki nemški oklopni diviziji v dnevih od 14. do 16. maja uspelo prodreti preko Moze pri Sedanu.
S črto ob Mozi, ki je mogla veljati za podaljšano Maginotovo črto, so Nemci dosegli odločilno črto francoskega odpora in vrata v Francijo. Smrtnonosni ogenj francoskega topništva je sprejel napadalce. Neprestano so treskale granate na južno pobočje Ardenov, po katerem so morali Nemci korakati v dolino Moze. 650 nemških bombnikov je v padalnih letih odgovarjalo na ta ogenj.
Popoldne prvega dne je nemški ogenj dosegel višek, toda francoski topovi so še vedno govorili, streljali so na vsako po-
samezno vozilo, ki je šlo po cesti proti Floingu na zapadu od Sedana. Navzlic temu je deset pionirskih tovornih vozov pripeljalo gumaste čolne do Floinga, kjer so jih vzeli motorizirani strelci na svoje pri-količne stroje in jih v najhujšem ognju prepeljali do vode.
Prve edinice strelcev so dosegle levi breg in so začeli napad na francoske obrambne črte. Potem so začeli pionirji graditi most, ki so ga dovršili v nekoliko urah. Tedaj se je začel glavni pohod v Francijo, ki ga Francozi pri Mozi navzlic vsemu odporu niso mogli preprečiti. Začetek vseh nadaljnjih nemških uspehov na francoskih tleh je bil prehod preko te roke pri Sedanu.
Doživljaj britanskega letalca
Vožnja na nemškem tanku in srečen pobeg
Pomočnik angleškega letalskega ministra kapetan Balfour je pred par dnevi po radiu sporočil naslednjo zanimivo do-godbo, katere glavni junak je neki angleški letalec.
Nemci so mu poškodovali letalo, da ga Je moral zapustiti in s padalom pristati v neznanem kraju. Ko se je izmotal iz vrvi, je opazil, da gre proti njemu kolona tankov. Jadrno jim je hitel naproti In se
Tuji zdravniki
v Parizu
Tuji zdravniki med vojno v Parizu lahko vršijo svojo prakso. Mobilizacija je odtegnila civilnemu prebivalstvu mnogo zdravnikov ln tako so dovolili prakso ino-stranlm zdravr ikom vseh narodov, ki imajo zdravniško diplomo. Zdravstveno ministrstvo je Imenovalo komisijo 11 članov, ki bo zadevne prošnje proučevala.
Če še ne vas. izveš
da je pred pet in sedemdesetimi leti stekla v Berlinu prva nemška cestna železnica, ki je imela konjsko vprego;
da je umrl v Ameriki sloviti zbiratelj znamk James Phillips, ki je prodajal znamke pokojnemu angleškemu kralju Juriju V. in egiptskemu kralju Fuadu;
da se mudi dr. Toth, zgraditelj Siegfrie-dove linije, trenutno v Belgiji, kjer je dobil nalog, naj zgradi obrambno črto, ki bo onemogočila ofenzivo zavezniške vojske proti belgijskemu ozemlju;
da so v Parizu na ukaz francoske vlade izklopili vse telefone v javnih lokalih;
da je dobavila Nemčija Italiji v mescu maju skoro milijon ton premoga;
da se nahajajo otroci belgijskega kralja v Franciji, kjer še nič ne vedo, da je njih oče kapituliral pred Nemci;
da je citadela v Calaisu, ki se je uspešno upirala naskokom sovražnika, delo francoskega graditelja trdnjav Sebastijana Vaubana, ki je živel od 1. 1633. do 1707;
da se bo italijanska vlada za primer vstopa Italije v vojno takoj preselila iz Rima, ki naj bi na ta način ostal nedotaknjeno mesto.
povzpel na enega izmed njih. V teku vožnje pa je na svoje veliko začudenje spoznal, da se vozi na nemškem tanku in da so ga Nemci samo zato pustili na miru, ker so tudi oni mislili, da je njihov. Usnjena obleka, ki zaznačuje vse letalce, jih je prevarala.
Po daljši vožnji je letalec toliko razbral, da je v bližini svojih črt, zato je neopazno zdrknil s tanka ln se po trebuhu splazil v grmovje. Od tam je prodiral dalje ln kmalu prispel v roke angleški patrulji, kateri se je dal spoznati prej, preden so ga razsrjeni ljudje pobili, misleč, da Imajo v rokah padalca. Gnali so ga pred častnika. ki je končno nedvomno ugotovil, da gre za angleškega letalca. Dan nato Je bil letalec zopet pri svoji četi ln je ravno še preprečil, da ga niso vpisali v spisek ubitih ali pogrešanih.
\ N E K
T A
Pesnik igralec in dramatik Ralmund, ki so praznovali tc dni 150-Ietnico njegovega rojstva, je gledal nekega dne z okna svojega stanovanja na cesto. Tam spodaj je šel z vso naglico gledališki frizer mimo. »Gospod Huber, ali imate kaj časa?« je zaklical Ralmund. »Seveda, rad vam ustreženi, gospod Ralmund,« je odgovoril frizer. »Zakaj pa potem tako tečete?« je menil Raimund smejš.
VSAK BAN ENA
»Kaj je res. da je ladja torpedlrana?« »Ka; še! Izvršila je samomor . . .«
(»420«, Rim)
MICHKL ZfcVACO:
131
ROMAN.
»Zdaj se poizkusiva, Juan Tenorio! Ponthusov meč, ostani mi zvest!«
Nato je vtaknil rapir v nožnico ter ves krvav in raztrgan krenil v notranjščino kapelice... Rokovnjaška drhal ga je videla, da prihaja, in se nagonsko odmaknila. Juan Tenorio se je odkril. To videč, so tudi rokovnjači nehote vzeli pokrivala z glav, kakor bi mu hoteli s tem pokazati občudovanje...
»Klotar Ponthuški,« je rekel don Juan. »prosim vas za potrdilo, da me niste videli med svojimi na-skakovalci.«
»Tako je,« je rekel Klotar. »Nisem vas videl med njimi in sem zaradi tega domneval, da vas je sram dejanske udeležbe v zasedi, ki jo je pripravil ta gospod.« Pri teh besedah je z glavo pokazal na Loraydana. »Tudi gospoda nisem videl; domnevam, da mu previdnost brani siliti v ospredje...«
»Dobro, dobro!« je siknil Loraydan, bled kakor zid »Kakor veste, ne smem odgovoriti na vašo žalitev, ker se morate prej odzvati pozivu dona Juana Tenoria.«
»Pri tem pozabljate, da sem vas zdavnaj izzval v Ulici svetega Antona, vpričo namestnika de Ulloa. Grof de Loraydan, tu ne bi našli ne Bel-
[Argenta ne Žana Potema, ki ste ju nekoč najeli, da me umorita... kakor ste nocoj najeli te lopove ...«
Loraydan je vzravnan prenesel krvavi očitek.
Smehljal se je... kar strah ga je bilo pogledati.
»Niti nimate pri rokah skrite čumnate,« je Klotar nadaljeval, »v kakršno ste me izdajalsko zaprli, da bi poginil od lakote in žeje. ..«
Loraydan je še bolj prebledel, toda molčal je.
»Našli bi zgolj moj mc-č,« je Klotar končal, »meč, ki komaj čaka, da vam prehode srce ali vsaj tisto, kar nosite v prsih namesto srca. Mar se vam trenutek ne zdi ugoden?«
Loraydan je zastokal.
Približal se je Ponthusu ga s koncem prsta po-tipal po prsih in zarohnel:
»Sleherna izmed besed, ki ste jih pravkar izrekli in še marsikatera druga je zapisan« v mojem spominu. Za sleherno črko sleherne teh besed vam bom vzel toliko kapelj I:rvi, kolikor jih je treba, da se vam izpraznijo žile. O kraju in času, kdaj naj se to zgodi, pa mislim biti sam sodnik. Potrpite, gospod de Ponthus. potrpite! Vaša ura pride še prezgodaj . . .«
Odstopil je. Na spačenem obličju se mu je zrcalilo tako divje sovraštvo, da je don Juan vzdrhtel in so se rokovnjači molče umaknili.
Klotar sc je obrnil k donu Juanu:
»Ker se gospod grof boji dvoboja z menoj, sem vam na voljo, senor Tenorio.«
»Gospod de Ponthus,« je rekel Juan Tenorio, »rad bi izpregovoril dve besedici z dono Leonoro.
Če dovolite, vas za minuto zapustim — nato sem vaš.«
»Izvolite.« je dejal Klotar.
Don Juan je krenil k oltarju in zavil okrog njega po levi strani. Enaka misel je menda napotila Loraydana, da je zavil po desni. Za oltarjem sta se sešla in prepadeno zastrmela drug v drugega.
»Nu « je lckel Juan Tenorio, »kje je?«
I oraydan nj odgovoril. Mrko in zamišljeno je gledal okrog sebe.
Don Juan ga je slišal, kako je mrmral:
»Nekaj čudnega se je moralo zgoditi...«
»To je skrivnost!« je dejal Tenorio. »Skrivnost, ki bi nama mogel same gospod de Ponthus dati ključ od Leonora!« je vzkliknil v vzkipu resnične bolečine, »okrutna Leonora! Kako se igraš s tem nesrečnim bi •ccm. ki te obožuje! Zdrobi ga! ZclrGbi ga že! Leonora, draga Leonora, kam si izginila!«
»Satan jo je odnesel,« je z mrzkim, porogljivim glasom rekel Loraydan. »Vidite, senor Tenorio,« je dej al m zateptal z nogo,« »tukajle se je vdrla v zemljo Mrtva, ki tu leži. je odprla svoj grob in poiiazala Leonori pot v pekel...«
»Nikar ne govorite tako bogokletno, grof! Leonora je angel Če hočete po vsaki ceni verjeti v nadnaravno rešitev, si rajši mislite, da je šla v nebesj ...«
Don Juan se je vroče ozrl v nebo. kakor bi upal, da tam zagleda Leonoro. Tedajci je s presenečenim in skoraj razočaranim glasom kliknil:
»Zdaj mi je vse jasno! Glejte, grof, poglejte: tod je ušla Leonora ...«
Loraydan je vzdignil oči in zagledal kakih dvanajst čevljev c tal odprto okno.
»Kako bi se mogla vzpeti tako visoko?« je dejaL
»In ti dve klopi? Ponthus ji je pomagal...«
»A če je tako,« je škrtnil Loraydan, »zakaj ni tudi Ponthus ...«
* Klotar Ponthuški ni izmed tistih, ki bežijo,« je odvrnil Juan Tenorio. »Nevaren nasprotnik je, in v pravkaršnjem boju sem ga iskreno občudoval. Leonora pa je pobegnila nalašč zato, da me stori nesrečnega. Ta čas, ko so vaši malopridneži vdirali skozi vrata, je moja drzna, ponosna Andalu-žank„ ušla skozi okno! Oh, ljubko, neustrašno, plemenito bitje! Časno in večno življenje bi dal, da si osvojim njeno srce!«
Loraydan ga je poslušal, misleč si:
»Ali je ušla skozi okno ali skozi vrata, v pekel ali v pekel, mi je prebito malo mar, samo da ne zabredem pri kralju v nemilost, s tem, da bi se jo branil vzeti za ženo. Sla je — srečno pot!... Ostane le še prekleti Klotar. Ako ga Juan Tenorio ubije, je vse dobio Ako ga ne ubije... Oh, živ ne sme zapustiti dvorca. ... Še nocoj mora biti mrtev .. Držim ga... Podvizajmo se in pripravimo mu past...«
»Gorje mi!« je tarnal d»-n Juan sam pri sebi. »Nikoli mi ni bilo tako tesno pri duši. Kaj bo zdaj z mojim srcem? Oh, da bi me hotel Ponthus z dobrim sunkom enkrat za vselej ozdraviti ljubezni in življenja, obojega hkraitu«
Olajšanje na Balkanu"
Nekaj vtisov iz Rusije
Predavanje člana naše moskovske delegacije dr. Rudolfa
Bičanica v Zagrebu
Pod tem naslovom objavlja praški »Der neue Tag« na uvodnem mestu dopis iz iz Beograda. V njem čitamo med drugim: »Vojna je avtomatično ono i Ha nekatera nasprotja, ki so ovirala uspešno sodelovanje jugovzhodnih držav Revizionistična vprašanja, ki so v zadnjih letih stalno zaposlovala del medbalkanske politike, so bila postavljena v ozadje V odnošajih med Rumunijo in Madžarsko je nastopilo olajšanje, dasi je seveda še zelc daleč od popolnega pomirjenja Bolgarija je sporočila svojemu rumunskemu sosedu, da v interesu ohranitve miru za sedaj ne vztraja pri raz-čiščenju vprašanja Dobrudže Med Madžarsko in Jugoslavijo st- v teku pospešena prizadevanja za izboljšanje sosedskih odnošajev in za sodelovanje, zlasti na gospodarskem področju V grško-bolgarskih odnošajih se ne govori več o bolgarskih zahtevah po svobodnem izhodu na Egejsko morje. Turčija trenutno poudarja svojo pripad-
»Frankfurter Zeitung« objavlja uvodnik o vojaški moči Zedinjenih držav Severne Amerike Po članku posnemamo nekaj ugotovitev:
Zedinjene države so do svetovne vojne vodile zunanjo politiko, ki se ie za velikimi širinami obeh oceanov mogla omejevati na to. da ie polagoma utrjevala zveze med severnim in južnim delom ameriškega kontinenta. Svetovna vojna jih je poučila, da morajo, ako se hočejo uveljaviti kot velesila, ki odloča o svetovni politiki, vključiti v svoj zunanjepolitični sistem oba oceana kot področje svojih neposrednih interesov ter južnoameriški kontinent kot podaljšanje svojega oblastnega področja. V tem trenutku je tudi vojaška stran ameriške zunanje politike dobila nove izglede. Washingtonski dogovor (iz leta 1922.) je dal Zedinjenim državam kot nagrado za udeležbo v vojni enakopravnost z angleškim brodoviem in nadmoč nad japonskim brodovjem v razmerju 5:5:3. V Tihem oceanu so se mogle Zedinjene države za zavarovanje svojih tamkajšnjih in vzhodnoazijskih interesov ooirati na lastno brodovje in na sodelovanje z Anglijo, medtem ko so se na
Obiski novega bolgarskega poslanika
Bolgarski poslanik v Beogradu Stojilov je včerai posetil predsednika Jugosloven-ske nacionalne stranke Petra Zivkoviča ter Bogoljuba Jevtiča. Imel je z njima daljši razgovor. Novi poslanik je deloma že. deloma pa še bo obiskal vse politične voditelje, ker želi z njimi navezati osebne stike.
Glasilo dr. Maska d polemiki med JBZ in SDS
O političnem pomenu občinskih volitev na Hrvatskem za odnošaje med vladnimi strankami razpravlja glasilo dr. Mačka in pravi:
»Med Srbi se je vodila borba med JRZ in SDS. Znano je, kako je ta borba končala. Če je že rečeno, da se bo iz rezultatov občinskih volitev sklepalo, kdo ima legitimacijo govoriti v imenu Srbov iz Hrvatske potem je SDS dobila to legitimacijo. Njeni protivniki so razvijali ostro agitacijo. ki je bila stvarno naperjena proti sporazumu od 26. avgusta, vendar je treba ugotoviti, da se je predsednik Vlade Cvetkovič, na katerega avtoriteto so se pozivali agitatorji protisamostaiskega bloka, ponovno izjavil za politiko sporazuma, kakor je formuliran v aktu od 26. avgusta. G. Cvetkovič je istočasna izjavil, da se morejo smatrati za pristaše njegove politike samo oni. ki odobravajo ta sporazum. Bilo je vsekakor dobro, da je predsednik vlade dal izjavo v tem smislu, kakor so bile tudi povsem umestne pripombe predsednika SDS dr. Budisavljevida, v zvezi z načinom volilne borbe Ako ne bi bilo take agitacije, potem bi se ne bilo zgodilo, da v eni in isti stvari dajeta protislovne izjave predsednik vlade in resorni minister v njegovi vladi, čeprav teh izjav nista dajala kot ministra. temveč kot šefa strank. Deklaracija obeh politikov, ki se oba izjavljata za sporazum. je odvzela ostrino njunemu stališču, ki bi sicer v drugih okolnostih moglo dovesti tudi do težjih komplikacij.«
Polemika v težkih dneh
Med »Slovencem« in »Hrvatskim dnevnikom« se že nekaj časa vod: polemika o tem, ali je občina Štrigova, ki je bila iz Medjimurja priključena 1. 1932 območju dravske banovine, slovenska ali hrvatska. »Hrvatski dnevnik« je v tej polemiki trdil, da oblasti zatirajo in preganjajo pristaše HSS ter se je zavzemal za to, da se občina Štrigova. ki je sedaj razdeljena na dve samostojni občini, Štrigovo in Razkrižje, vrne banovini Hrvatski. »Slovenec« ostro protestira. Navaja, da je ogromna večina prebivalstva v teh občinah slovenska in se še posebej sklicuje na to, da je v občini Razkrižje 80% prebivalcev baje organiziranih v JRZ in da priznavajo g. Korošca za svojega voditelja, kar že na sebi dokazuje netočnost hrvatskih argumentov. Rav-notako zatrjuje »Slovenec«, da organizacije HSS v tem kraju sploh ni.
»Hrvatski dnevnik« odgovarja v članku, v katerem ponavlja, da je bila občina Štrigova (z Razkrižjem) proti volji prebivalstva priključena dravski banovini, in protestira proti temu. da »Slovenec« prebivall-stvo označuje za slovensko. »Hrvatski dnevnik« se pri tem poziva na uradno statistiko iz 1. 1931., po kateri je bilo v Razkriž-ju 2.265 Hrvatov in le 49 Slovencev, v Štri-govi pa 4.021 Hrvatov in 59 Slovencev. Šele po pripojitvi občine Štrigove se je kakor pravi zagrebški list, s pomočjo cerkve in šole pričela slovenizacija »Hrvatski dnevnik« zahteva, da se občini Štrigova in Razkrižje. ki nikdar ni=ta bili sestavni del Slovenije, temveč sta se od nekdaj nahajali v hrvatskih mejah, vrneta hrvatski domovini.
V histonatu. ki ga navaja »Hrvatski dnevnik« je rečeno tudi da se je občina Štrigova priključila dravski banovini leta 1932. pod županovanjem Hrvata lekarnar-
nost k Balkanski zvezi v znamenju korektnega sodelovanja z vsem evropskim jugovzhodom. Nad vsem pa se z očitnim pristankom Nemčije uveljavlja Italija s svojo balkansko politiko ohranitve miru na jugovzhodu, kar ne dopušča nobenega, dvoma v to, da hoče Italija zagotoviti nevtralnost Balkana. Ne nazadnje pa je treba omeniti, da se tudi odnošaji balkanskih držav do sovjetske Rusije začer-jajo boljšati Četudi je to izboljšanje zaenkrat omejeno le na gospodarske odnošaje, vendar ni mogoče prezreti, da je za voljo balkanskih držav po sklenitvi trgovinskih pogodb z Rusijo tudi želja vzpostaviti korektne politične odnošaje z Moskvo. Vse to dokazuje obstoj nevtralnostne volje na balkanskem prostoru. Madžarska, Jugoslavija, Bolgarija, Rumunija in Grčija žele ostati izven vojne, ki bi je ne vodile iz lastnih interesov. Splošni vtis zunanjega opazovalca je, da gleda evropski jugovzhod mirno v bodočnost.«
Atlantskem oceanu, kjer so se čutile zavarovane TX) nadvladi angleškega brodovja, mogle odpovedati vzdrževanju močnega lastnega brodovja ter omejiti svojo obrambno politiko samo na zavarovanje Panamskega prekopa.
Tako je torej razvidno, zaključuje ugledni nemški list, da je bil ta zunanjepolitični sistem zgrajen na brodovju ter v daljnem smislu na premoči brodovja nasproti drugim orožjem v pomorski vojni. Uspehi nemškega letalstva nad angleškim brodovjem so temu sistemu zadali hud udarec. Iz tega izvaja ameriška oboroževalna politika posledice, ki so v zvezi z izkušnjami z letalstvom in tudi tanki in ki so tako političnega kakor vojaškega značaja. Na vojaškem jx>dročju se uveljavlja spoznanje o udarni sili motoriziranega orožja, zlasti letal. Na političnem področju pa je še posebej upoštevanje velikih dimencij. s katerimi računajo v Zedinjenih državah, dalo letalom poseben pomen. Osnovna misel vsega ameriškega oborožitvenega programa ie v s/poznanju, da so se kontinenti zelo približali drug drugemu.
ja Kovača, ki da je kot prijatelj dr. Kra-merja smatral za primernejše, da se Štrigova pridruži dravski banovini, kjer da je takrat bila JNS vsemogoča Res je občinski odbor v občini Štrigovi 1. 1932. sklenil priključitev občine dravski banovini, toda sigurno ne zaradi tega* da bi se na katerikoli način izzvalo ali poiačalo nasprotstva med Slovenci in Hrvati ali pa omogočila nekaka »slovenizacija«. G Kovač je dober Jugosiloven, a je ravno tako dober Hrvat. »Hrvatski dnevnik« tudi nima prav, če svobodno sprejeti sklep tedanjega občinskega odbora sedaj proglaša kot »nasilje diktature«. Občinski odbori, izvoljeni 1 1932. so imeli baš toliko formalne pravice biti smatrani za legitimne predstavnike svojih občin, kakor današnji občinski odbori na Hrvatskem. Oboji so izvoljeni z javnim glasovanjem.
Tudi v tem se moti zagrebški list, da je JNS bila 1. 1932. v dravski banovini »vse-močna« in da je to vplivalo na odločitev občine Štrigove. JNS v dravski banovini nikdar ni imela svojega izrazitega režima in je bila sigurno takrat v Zagrebu bolj močna kakor v Ljubljani. Za sklep štrigov-ske občine so bili kolikor je nam znano me-rodajni čisto praktični upravni in gospodarski razlogi, kar je edino pravilne in kar je bilo zlasti odločilno v času ko še nikdo ni delil Jugosilavije po nacionalnih teritorijih. V ostalem ni prišlo dokler je bila JNS v Štrigovi vplivna, do nobenega slo-vensko-hrvatskega spora in stvari, nad katerimi se pritožuje »Hrvatski dnevnik«, pripadajo razvoju in prilikam poznejših dni.
Pozornost ruskega radia
V svoji redni nemški oddaji dne 4. t. m. zvečer je moskovski radio podal pregled pomena vzpostavitve gospodarskih odnošajev med Rusijo in Jugoslavijo. Napovedovalec je govoril o predmetih medsebojne gospodarske izmenjave ter o višini te izmenjave, pri čemer je podrobno opisal naravna bogastva Jugoslavije. Glede trgovinske pogodbe same je pripomnil, da ona najboljše dokazuje, kako je mogoče mirno urejati mednarodne odnošaje, in da pomeni začetek nadaljnjega poglabljanja gospodarskih stikov med obema državama, ki si medsebojno v tem pogledu lahko storita velike usluge. Ves prikaz je bil za Jugoslavijo zelo simpatično podan.
Politika Madžarske
Budimpeštansko vladno glasilo »Pester Lloyd« takole označuje madžarsko politiko v sedanjem položaju, sklicujoč se na izjave madžarskega ministrskega predsednika grofa Telekija:
»Zavedajoč se svoje zgodovinske Vloge in svojih evropskih obveznosti, vztraja Madžarska zvesto in lojalno pri preizkušeni in prekaljeni politiki prijateljstva napram obema zavezniškima velesilama osi Rim—
Švicarski Ust »National Zeitung« iz Ba-sla objavlja uvodnik svojega vojaškega so-trudnika o bojni taktiki pred 25 leti in danes. Po orisu dveh glavnih taktik, taktike klešč in direktnega, frontalnega predora sovražne armade, ter po popisu glavnih orožij, ki so v zadnjih desetletjih vplivala na eno ali drugo bojno taktiko, pisec takole zaključuje svoja strokovna razmišljanja:
»Cesto se je v zgodovini vojn dogajalo, da se je proti novostim ene stranke druga stranka borila z zastarelimi orožji, toda prav tako često se je zgodilo, da so »zastareli« zelo naglo našli nasprotno sredstvo proti »novotarjem«. Tako so na primer zavezniki že v svetovni vojni doživeli velik uspeh svoje novosti, tankov, in sicer v bitki pri Cambraiju, kjer se jim je posrečil predor proti tehnično presenečenim Nemcem.
Tedaj je zelo konservativno nemško vodstvo smatralo tank za »boljšo igro«, do-
Berlin. S to politiko je Madžarska doprinesla tudi k varovanju mirnih odnošajev v jugovzhodni Evropi. Ta madžarska politika odgovarja evropski nujnosti in madžarska vlada je odločena, da jo nadaljuje v duhu solidarnosti z našimi prijatelji z dosedanjo odločnostjo in trdnostjo.«
Zavezniki in Italija
Za pripravljenost zaveznikov, da najdejo osnove sporazuma z Italijo, je značilen uvodnik, ki ga je objavil te dni pariški »Temps«, ko je zapisal med drugim:
»Med Francijo in Anglijo na eni tei- Italijo na drugi strani ni nobenega vprašanja, ki bi ga ne bilo mogoče urediti mirno. s prijateljskimi razgovori... Ako izločimo pretiravanja, ki izvirajo iz ideoloških strasti, medtem ko bi v resnici razlike glede notranjih režimov ne mogle tvoriti nobene ovire za dobre odnošaje med Italijo in Francijo, odnosno Italijo in Anglijo, je treba odkrito priznati, da je in bo na oni višji ravni vsega, kar ie zares človeško, navzlic vsem nasprotjem in sporom, nekakšna moralna skupnost, ki izhaja od tod. da so se vsi trije narodi razvijali iz iste civilizacije ter da ie njihov obstoj diktiran po enakem mišljenju in čustvovanju, ki odgovarja njih najgloblji naravi.«
Ker so se te dni komentarji angleških listov v tem vprašanju precej razlikovali od te francoske ustrežljivosti nasproti Italiji, bi lahko tudi po tem smatrali za točne one domneve, ki pravijo, da sta si Anglija in Francija razdelili vloge nasproti Rusiji in Italiji: Angliia bi se po teh domnevah trudila urediti zavezniške odnošaje z Rusiio. Francija pa z Italijo. Dejansko vidimo, da prihajajo vse zavezniške pobude glede Rusije iz Londona, vse zavezniške pobude glede Italije oa iz Pariza. Reakcija na te pobude je na italijanski strani, sodeč po pisanju italijanskih listov, izrazito odklonilna, na ruski strani pa v glavnem še vedno rezervirana, kar kaže, da hočeta obe velesili do nadaljnjega voditi povsem neodvisno in lastnim interesom odgovarjajočo politiko.
Pomen narodnostnega principa za male države
Pod naslovom: »Načelo nacionalne države na preizkušnji« objavlja sofijsko »Slovo« zanimiv uvodnik, iz katerega posnemamo naslednje stavke:
»Novi svet ter novi socialni, gospodarski in mednarodni odnošaji bodo točen odsev idejnega sistema, ki bo zmagal na nevidnem idejnem bojišču. Na tem nevidnem bojišču, ki ga preveč preziramo, je načelo nacionalne države postavljeno pred težko preizkušnjo. Res je, da to načelo, ki je dalo politično vsebino dobi po francoski revoluciji, ni še surovo zanikano. Toda v praksi je bilo že doslej v največjih središčih našega starega in nemirnega kontinenta skoro popolnoma zamenjano z vrsto novih pojmov, ki še niso dovolj prepričani. Toda za male države je načelo nacionalne države življenjskega pomena. Spričo značaja moderne vojne, v kateri se zmage ne izvojujejo več toliko s starodavnim junaštvom kolikor z vsestransko oborožitvijo in industrijsko sposobnostjo, je za male narode neka moralna opora zgodovinska nujnost. Naj bi zato tudi »balkanski egoizem« našel svoj izraz predvsem z obrambo načela nacionalne države v besedah in dejanjih.«
Premogovna kriza
v Franciji
Korespondenca »Deutscher Wirtschaftsbe richt« razpravlja v posledicah izpada belgijskih in nizozemskih premogovnih dobav za francosko gospodarstvo. Te dobave so znašale 6 milijonov ton na leto in je njihov izostanek zato za francosko industrijo zelo občuten. Po informacijah korespondence ima večina industrijskih podjetij, ki uporabljajo premog s severa, zaloge le še za tri do štiri tedne. Nekaj tednov se bo dalo nato še pridobiti z razdelitvijo v Franciji se nahajajočih zalog domačega ln tujega premoga, pri čemer bodo posegli tudi po zalogah železniških uprav.
Za odpomoč pride v upoštev predvsem angleški premog, ki ga pa po mnenju imenovane korespondence ne bo mogoče dobavljati v zadostnih množinah, deloma zaradi tega, ker je kapaciteta angleških rudnikov že do skrajnosti izrabljena, deloma pa tudi zaradi tega, ker nemške letalske sile ogražajo pomorski promet med Anglijo in Francijo. Nakup premoga v Ameriki praktično ne pride v poštev, ker bi bila ta naročila mnogo predraga.
Skandinavski papir za Ameriko
Nemški listi razpravljajo o nameri Zedinjenih držav, da bi se sporazumele z Anglijo na eni ter z Nemčijo na drugi strani glede možnosti nadaljnjega uvoza papirja iz skandinavskih držav. Leta 1939. so Zedinjene države uvozile iz Norveške, švedske in Finske 300.000 ton celuloze in enako količino časopisnega papirja, kar predstavlja približno petino vse njihove potrošnje Ko se je potem vojna razširila na Finsko in potem še na Norveško je ta uvoz skoro v celoti prenehal. Za Zedinjene države je to tem bolj občutno, ker iz-padka ne morejo nadomestiti z večjimi naročili v Kanadi, ki že itak komaj zmaguje naročila iz Anglije in Francije. In-teresirani gospodarski krogi v Zedinjenih državah so predlagali zato svoji vladi, naj bi s posebnim sporazumom z Nemčijo in Anglijo omogočila obnovo uvoza celuloze in papirja iz skandinavskih držav.
kier ga ni, poučeno po novih izkušnjah, samo osvojilo. Po vojni pa so Nemci tank razvili do popolnosti učinka ne le tehnično, temveč tudi organizacijsko, s kombinacijo oklopnih polkov z motorizirano pehoto in topništvom, ter končno še taktično, s kombinacijo oklopnih edinic in letalskih eskadrilj. Sicer so tudi zavezniki šli tehnično po isti poti. kajti tudi oni imajo danes v izobilju oklopnih edinic, motorizirane pehote in letal. Skrivnost nemških uspehov ni torej v novih napadalnih sredstvih, temveč zgolj v njihovi taktični uporabi in morda v njihovi številčni premoči.
Brezpogojna opustitev nemške vojne taktike klešč kot taktike obkoljevanja in odločitev za taktiko v naprej zasnovanega, do skrajnih posledic izrabljenega predora sovražne vojske, v tem je danes nemška novost. Temu presenečeni zavezniki doslej niso bili dorasli. Zelo točno je, kar je nekoč rekel eden izmed največjih vojakov: »Strategija je večna, taktika pa se spreminja vsakih deset let.«
Kakor posnemamo do beograjski »Politiki« z dne 3. t. m., je imel direktor zavoda za zunanjo trgovino dr. Rudolf Bičanič. ki je bil član naše delegacije za sklenitev trgovinskega sporazuma z Rusijo. v soboto 1. t. m. predavanje o svojih ruskih vtisih v dvorani Delavske zbornice v Zagrebu. Za predavanje je bilo veliko zanimanje in je bilo razprodanih nad 3.000 vstopnic.
Kot prvi vtis je dr. Bičanič omenil pro-stranost ruske države, ki da pada v oči na vsakem koraku, saj je Sovjetska unija 85krat večja od naše države in 300krat večja od banovine Hrvatske. Poedinec se v sovjetski Rusiji precei izgublja in o njem se lahko po rusko reče, da je »ničevo«. Kot primer smisla za red in disciplino navaja dr. Bičanič tudi to, da stoje ljudje v dolgih vrstah pred trgovinami, ko čakajo na nakupe.
Kar se nadalje še posebej opaža v Sovjetski uniji, je izjavil dr. Bičanič. je delo, kult dela: »Človek ima zares vtis. da se v Sovjetski uniji ljudje ne zabavajo, kakor na primer pri nas. da bi sedeli v kavarnah in tekmovali v tem. kdo bo popil večjo količino brizgancev. temveč da zares uživajo v delu in da ie vsem zabava samo to. kdo bo več naredil. Tempo dela seveda ni tako nagel kakor na primer v Londonu. Parizu ali Ameriki, vendar nekoliko hitrejši kakor pri nas v Zagrebu«.
Javna dela so ogromna. Njih višek predstavlja v Moskvi »sovjetski dvorec«, ki ie visok 416 metrov in ie naivečia zgradba na svetu. Velika dvorana ima prostora za 20.000. mala pa za 6.000 ljudi.
Dr. Bičanič je nato govoril o zaslužku v Sovjetski uniji in dejal, da tam nimajo vsi enakih dohodkov. Tako ima na primer sobarica v hotelu od 200 do 300 rubljev plače, direktor tvornice pa do oet ali šest tisoč rubljev. Nekateri umetniki, »artisti Sovjetske unije«, zaslužijo celo 20.000 do 30.000 rubljev mesečno. Po uradnem tečaju znaša rubeli v našem denarju 10 din .toda do kupni moči odgovarja povprečno 2 din. V Rusiji se razmeroma malo potrosi za stanovanje največ 10% od plače. Stanovanje se plačuje po udobnosti in ku-baturi. Stanovanja so vsa državna in jih daje v najem mestni sovjet. Zato si stanovanja ne morete izbirati po svoji volji. Za naše ooime stanovanja tudi niso udobna. Navadno imajo tri do štiri stanovanja oa eno samo kuhinjo Poedinec. ki to zmore, si sicer sedai sme zgraditi svojo hišo. toda v njej ne sme oddajati stanovanj drugim.
Glede obleke ie v Rusiji še vedno precei težkoč. Moški so zelo skromno oblečeni. prav tako tudi ženske. V zadnjem času pa se že kažeio orvi znaki boljšega oblačenja Med moškimi naiboli pazijo na modo mladi oficirji. Najprej se vam zde vsi ljudje enako oblečeni, čez čas oa že opazite tudi znatne razlike v okusu, zlasti pri ženskah, ki seveda rabijo tudi razna lepotila. kakor puder in šminko.
Hrana oa ie v primeri s stanovanjem in obleko zelo dobra. Nekatera hranila so poceni, zelo poceni so tudi zdravila. Zato smo takoi sklenili dogovor glede dobave nekaterih zdravil. Poceni so tudi predmeti široke potrošnje, kakor na primer sol in vžigalice. Vžigalice veljajo tri ko-
RADIO
Četrtek, 6. junija
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi in poročila. — 7.15: Pisan ven-ček veselih zvokov (plošče). — 12: Za vsakega nekaj (plošče). — 12.30: Poročila in objave. — 13: Napovedi. — 13.02: šramel kvartet »štirje fantje«. — 14: Poročila. — 18: Pester spored (radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence. — 19: Napovedi in poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Fantovski oktet. — 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi in poročila. — 22.15: V oddih igra radijski orkester.
Beograd 18.30: Koncert radijskega orkestra. — 19.40: Glasba s plošč. — 20: Zabavna ura. — 21: Narodne pesmi in glasba. — 21.40: Prenos »Seviljskega brivca« iz beograjske opere. — Zagreb 17.15: Koncert radijskega orkestra. — 20: Slovanska romantika. — 21.30: Koncert grafičnega orkestra mandoUnistov in kitaristov. — 22.35: Plesna glasba. — Sofija 16.30: Glasba za ples in zabavo. — 17.30: Narodna glasba, — 18: Lahka glasba. — 18.45: Mali orkester. — 20: Vokalni duet (sopran in tenor). — 20.30: Instrumentalni koncert. — 21.20: Valčki. — 22: Plesna glasba. — London 21.35: Komedija z glasbo. — 22.25: Koncert solistov (Beethovnova in Brahmsova dela). — 23.25: Plesna glasba. — Pariz 19.15: To in ono (plošče). — 22.30: Razna glasba s plošč. — Rim 17.15: Klavirski koncert. — 20.30: Razna glasba. — 21: Lahka glasba. — 22: Pesem in ritem. — 22.40: Glasba s plošč. — 23.15: Plesna glasba. — Berlin 19.15: Pisana šara (orkester in vaški kvintet). — 21.30: Lahka orkestralna glasba. — 22: Zabavni koncfeiL — 23: Razna glasba in petje.
Naše gledališče
D B A M A
četrtek, 6.: Revizor. Red četrtek. Gostovanje Mihajla Markoviča. Petek, 7. ob 15.: Asmodej. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol.
Gogoljeva komedija »Revizor« z Mihaj-lom Markovičem ta janom bo imela repri-zo drevi za abonente reda četrtek. Zgodba o lažnem revizorju, ki nehote spozna gnile razmere uradniškega delovanja v ruskem provincialnem gnezdu, je duhovita in jedka slika korumpirane družbe in njenih članov, ki imajo vsi slabo vest In podkupujejo »revizorja«, da bi jih ne izdal. Sodelujejo še Nablocka, Levarjeva, Gregorin, Gabri-jelčičeva, Skrbinšek, Lipah, Peček, Jerman, Sever, Kralj, Kaukler, Simčičeva, Bratina, Potokar, Plut in Brezigar. Delo je zrežiral dr. Kreft.
Mauriacova sodobna Igra »Asmodej« je družabna slika. »Asmodej« je duh, ki seje spor. V igri sta njegovi dve komponenti poosebljeni. Ena v domačem učitelju Bla-ziju, ki živi na gradu rodbine Barthasove, Lan dih druga v mladem gostu, Angležu, ki je tam na počitnicah. Psihološko zanimivo orisane osebe in napeti dialogi so značilnosti te igre, ki jo je prevedel dra-
pejke ali po našem kakih šest par. Sol velja kilogram 11 kopejk. to je do 22 par. Kilogram navadnega kruha velja 85 kopejk, polbelega 1 rubelj. belega pa 1.70 rublja. Meso stane 10 do 14 rubljev. Ženski čevlji veljajo 70 rubljev. zelo fini pa tudi 180 rubljev. Poceni je električni tok. zato v Rusiji nikjer ne štedijo z elektriko.
Sovjetski državljani zelo mnoeo zapravljajo in nimajo preveč smisla za štednjot kakor že pred vojno ne. Mnogi kupujejo samo zaradi nakupov, čeprav jim gotove stvari niso potrebne. Stednja se jim ne zdi potrebna, češ da itak lahko vsakdo dobi zaposlitev, za stara leta pa ima zavarovanje.
Zasebnih trgovin seveda ni. Kmetje smejo svoje pridelke prodajati svobodno na svojih trgih, le da so tam za tretjino dražji kakor v državnih trgovinah, teda zato bolj sveži. Na teh kmetskih trgih lahko kupujejo samo premožne i šL
Glede dohodkov velja v Rusiji pravilo, da jih sme vsakdo imeti le za svoie delo. Kdor štedi. si lahko na primer orištedi denar za nakup avtomobila, ne sme pa svojega denarja vložit v ničesar, kar bi mu prinašalo dobiček. Avtomobil velja 12.000 rubljev. tako zvani »ljudski avtomobil« seveda. Zasebna lastnina je dovoljena, toda samo pod pogojem, da izhaja iz lastnega dela in štednie. ne pa iz kakih drugih zaslužkov.
To je glavna oznaka sistema, ki po dr. Bičaniču ni komunizem, temveč državni socializem v razvoju, šele v svoji tretji petletki. Dosedanjih 20 let razvoja je premalo. da bi se moglo kai dokončnega ustvariti.
Dr. Bičanič ie nadalje govoril v kolhozih in se o njih zelo pohvalno izrazil. Smatra, da so kolhozi kot kmetska ustanova v celoti uspeli. Seveda pa so bili mogoči v državi, kjer ie zemlje na pretek in kjer na primer odpade na vsakega kolhoznika do 20 hektarjev zemlje. V vseh krajih sovjetske Rusije seveda ni tako in tam poznajo tudi probleme intenzivnejšega obdelovanja zemlje, ki bi je brez popolne izrabe vseh njenih bogastev ne bilo dovolj.
Z velikim občudovanjem ie dr. Bičanič govoril o sovjetski vojski: »V sovjetski Rusiji se posveča ogromna ražnja vojski. Tam se neguje pravi kult vojske. Vsak državljan je priDravljen na obrambo svoje domovine. Moč te vojske ookazuie. da je izvežbana. disciplinirana in dobro rbo-rožena. Ko se vidi vsa ta moč sovietske vojske, je dovoli razumljiva zunania politika Sovjetske unije, prav tako tuli njen ugled v svetu.« Glede zunanie politike pa dr. Bičanič misli, da gre Rus:ia po poti Petra Velikega. Geslo sovjetske Rusije je mir in zaupanie v lastno moč.
»Ko sem se vrnil iz Moskve — ie končal dr. Bičanič —. so me vsi spraševali, ali bi nas Rusija branila, ako bi nas kdo napadel.« Dr. Bičanič misli, da so taka vprašanja podobna oni priolovici: »Na; in Rusov je...«. češ da ie r^lo udobno sedeti in čakati, da bi nas drugi branili. Pač pa je dobil vtis. da hoče sovietska Rusija, da bi bila Jugoslavija srečna in močna država, pripravliena. da se brani pred vsako morebitnostjo...
maturg Josip Vidmar in jo je zrežiral Milan Skrbinšek. Glavno moško vlogo bo igral Sever, glavno žensko šaričeva. Dija-štvo opozarjamo na to Mauriacovo edino odrsko delo. Veljale bodo globoko znižane cene od 14 din navzdol. Predstava bo v petek, jutri popoldne.
OPERA Četrtek, 6.: zaprto. Petek, 7.: Modra roža. Red sreda.
V petek bo imel red sreda izjemoma v operi predstavo, in sicer se bo uprizorila prikupna slovaška opereta »M odra r o-ž a«, ki je imela pri našem občinstvu zavoljo dobrega humorja, spretno zapletenega dejanja in vesele, lahkotne glasbe odličen uspeh. V glavnih partijah so se zlasti izkazali Ribičeva, Barbičeva, Poličeva, B. Sancin, M. Sancin, Zupan, Anžlovar in Fre-lih. Režija je Zupanova, dirigent R. Simo-niti.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 5.: Ples v maskah. Red B. Četrtek, 6.: Potovanje v Benetke. Premiera.
Poplave
na jugovzhodu
Beograd, 5. jun. p. Po vesteh iz vzhodne Srbije so veliki nalivi zadnjih dni povzročili ogromno škodo. Nišava se je znatno dvignila in ponekod preplavila okolico. Banska uprava v Nišu je prejela vesti, po katerih je mnogo krajev pod vodo. Tudi v vrbaski banovini sta Bosna in Usora povzročili mnogo škode po vaseh in na polju.
Poročila iz Bolgarije pravijo, da so nalivi povzročili tam pravo katastrofo. Več železniških prog je razdejanih, nekaj mostov je porušenih, prekinjena je predvsem železniška zveza Sofija—Lom. Poplave so uničile mnogo polja.
Banialnka, 5. jun. o. Po vesteh, ki jih je zbrala banska uprava v Banjalluki je včerajšnja vremenska katastrofa v dolini reke Vrbas povzročila za 10 milijonov din škode. Vrbas še vedno narašča. Snoči je voda vdrla v banjaluško električno centralo. tako da je bilo mesto brez toka.
Trgovinska pogajanja z Italijo
Rim, 5. jun. p. Pod vodstvom pomočnika jugoslovanskega zunanjega ministra Milivoja Pil je in načelnika oddelka italijanskega zunanjega ministrstva za zuna>-njo trgovino senatorja Gianinnija se je danes zasedanje jugoslovensko-italijanske-ga stalnega trgovinskega odbora nadaljevalo. Italijanski listi poročajo o tem zasedanju, da potefca ob najboljšem razpoloženju na obeh straneh. Na obeh straneh se je pokazala odločna volja, da se trgovinski promet med Obema državama Srn bolj razvije.
INSERIRAJTE V gfJUTRMfH
Amerika kot vojaška sila
BELEŽKE
Bojna taktika pred 25 leti m danes
HALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par ca besedo, DId 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za filfro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo ftlužb. Najmanjši cneseb ca enkratno objavo oglasa Din 12.—, Dopisi In tenitve se earačunajo po Din 2.— r-a vsako besedo, Din 3.— davka ■a vaak oglas In enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši cneseb za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi ae zaračunajo po Din 1.— ca besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Službo dobi ll Pohištvo
Beseda 1 din, davek ) din; za šifro ali dajanje naslova 3 din. Najmanjši znesek 17 din.
Pekovski pomočnik
zanesljiv, dober delavec, ki je zmožen dela udi pri peči dobi takoj mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14526-1
Več pomočnikov
potrebujem. Borštnar, pleskar, Podmilščakova št. 4. Bežigrad.
14612-1
Natakarica
za boljšo gostilno, vešča neka* nemščine, dobi stalno mesto. Pogoji: poštenost in dobra izvežbanost. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14618-1
Natakarico
čedne zunanjosti, simpatično z nekaj kavcije, sprejmem Plača po dogovoru. Ponudbf na podružnico Jutra •» Trbovljah pod šifro »Natakarica«.
14628-1
Beseda 1 dm, davek i dm za šifro ali daianie aaslova J din Najmanjši znesek 17 din.
Briv pomočnika
sprejme takoj brivec Papler, Dob pri Domžalah.
14640-1
Dva čevljarska
pomočnika
sprejme takoj nujno Franc Vogrinc, pred glavno pošto, šelenburgova 7.
14626-1
Kovaškega
pomočnika
veščega avemobilskega dela in avtogenskega varenja — sprejmem. Nastop takoj. — Josip Kordeš, Sušak.
14602-1
Polirja
za visoke stavbe sprejmem takoj v službo v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14606-1
Iščem veščaka
tesarja za napravo žage ve-necijanke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tesar«.
14594-1
Šoferja
za avtotaksi sprejmem takoi. Zeljarska ul. 11.
14607-1
Gospodično
iščemo s perfektnim znanjem nemščine, po možnosti nemške in slovenske stenografije. Lastnoročne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoj«.
14609-1
Pouk
DcscOj < jil, javch 5 am. za šifro ali daianie naslova 3 din. Najrnaniši znesek 17 din.
Strojepisni pouk
Večerni tečaji, vpisovanje in pričetek pouka poljuben. Christofov učni zavod, Domobranska c. 15.
14616-4
Prodam
besed: 1 din, davek •> din, za šifro ali daianie naslova 3 din Najrnaniši znesek 17 din.
Angleško sedlo
lahko, kompletno z uzdo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra,
14527-6
Avto, moto
Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 3 din. Najmanjši znesek 17 din.
Wanderer avto
skoraj nov, zaprt, 4 vrata, nova tipa, prevožen 12.000 km, prodam, — zamenjam tudi za težji tovorni. A. Kern, Kranj.
14614-10
Pohištvo
novo in že rabljeno, ki ga želite prodati ali sa mo dati v shrambo — sprejmemo v posebni od delek » Komisijsko pro dajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev Je r.ecn oddelku vedno d»-volj za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. — d poročite nam na do plsnlci ali ustno Prevoz pohištva preskrbimo sa ml. Ivan Mathian. Ljub Uara Tyrževa 12.
19-12
Prodam
omaro kauč, knjižne police (kombinirano) sekreter in mizico vse moderno grajeno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14632-12
Kapital
Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno in po najvišjih cenah in takoišnjemu plačilu
RUDOLF ZORE
Ljubliana, Gledališka ul. 12 14350-16
V najem
Beseda 1 .im, davek 3 din, za šifro ali daianje aaslova 5 din. Najrnaniši znesek 17 din.
Košnjo
na Galjevici oddam. Poizve se v hotelu »Soča, Sv. Petra cesta na dvorišču.
14610-17
Košnjo
na ljubljanskem polju oddam. Poizve se Linhartova štev. 1.	14634-17
m
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CER.\ .S iuvelir Ljubljana. VVrlfova ulica
Stroji
beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 3 din. Najmanjši znesek 17 din.
Elektromotor
3 do 4 KS 220 voltov isto-smerni tok, v brezhibnem stanju kupi M. Šumer, trg., Poljčane.
14639-29
Žaga
venecijanka ali deli za isto se kupijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Žaga«.
14593-29
Beseda I din, davek i din, za šifro ali daianie naslova 1 din. Naimaniši znesek 17 din.
Sobo odda
Beseda 1 din, davek J din. za šifro ali daianie aaslova 3 din. Naimaniši znesek 17 din.
Kdor ima 30.000 din
v gotovini, lahko takoj prevzame dobro vpeljano in dobioidočo trgovino z mešanim blagom na prometnem kraju z vso zalogo in vsem potrebnim inventarjem ter stalno klijentelo. Ponudbe poslati na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Eksistenca zasigurana«.
14595-19
Lepo trgovino
staro, vpeljano, v industrijskem kraju, oddam kavcije zmožni prodajalki na račun ali podnajem, tudi s koncesijo vred. Za kavcijo potrebno 20.000, za prevzem ca 70—80.000 din. Odda se v*lea prevzema večje obrti. Oglasite se nujno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14597-19
Opremljeno sobico
oddam 15. t. m. B!eiwei-sova cesta 46, III., levo.
14619-23
Opremljeno sobo
lepo, zračno, s souporabo kopalnice, even. s hrano takoj oddam gospodu ali dami. Istotam oddam tudi kabinet. Medvedova cesta 5 zgornji zvonec.
14615-23 Prazno sobo
z uporabo kopalnice, oddam. Ogled od 5.30 do 8. zvečer. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14613-23 Malo sobico
novo opremljeno, s kopalnico oddam takoj. Cigale-tova 3/II., desno.
14630-23
Sobe išče
Beseda 50 par, davek 3 din, ter 3 din za šifro ali dajanje naslova. — Najmanjši znesek dni 13.
Sobo
v strogem centru s souporabo kopalnice, iščem takoj ali 15. junija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »H. K.«	l4608-23a
Skladišče
s šupami, ograjeno cca 80 kv. m v Celju, Krekova cesta 26, primerno za trgo vino s kurivom in za druge svrhe, oddam v zakup. — Vprašati na naslov: poštni predal 4. — Sv. Peter v Savinjski dolini.
14598-19
Stanovanje
Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Enosob. stanovanje
kabinetom, solnčno oddam 1. julija odraslim. — Ogled med 9- in 14. uro. Dolenjska cesta 48. G.
14617-21
Stanovanje
dveh solnčnih mansardnih sob s pritiklinami v hiši, sredi Rožnika oddam 1. julija solidni stranki. Pot na Rožnik 2.
14633-21 Dvosob. stanovanje
oddam 1. julija za din 420 po možnosti stalne in od lasle osebe. Poizve se gostilna Martine, Zg. Šiška.
14641-21
Enosob. stanovanje
oddam za 1. julij. Vprašati Kolodvorska 35, I., desne od 8. do 12. ure.
14603-21
Enosob. stanovanje
podpritličju, oddam. — Privoz 14.
14605-21
Obrt
>eseaa 1 din. javen •> am, :a šifro ali daianie aaslova > din. Najrnaniši znesek 17 din.
Velik damski
krojaški salon
dobro vpeljan oddam prvovrstni, strokovni osebi pod 7fin ugodnimi pogoji. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Damski salon«.
14540-30
Informacije
Beseda 1 dio. davek 3 din: za šifro ali daianje naslova 3 din. Naimaniši znesek 17 din.
Psihografolog Feliks Globočnik
v Ljubljani, hotel »Slon«, sprejema od 6. do 12. junija dnevno od 8.—12. in od 13.—21. Dela na str.go znanstveni podlagi.
14576-31
Dražbe
Beseda 1 din. davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova din. Najmanjši znesek 17 din.
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro aii daianje naslova 3 din. Najmanjši znesek 17 din.
Posestvo
v bližini Mirne na Dolenjskem po ugodni ceni naprodaj. Poizve se pri Zore, Volčje njive 18.
14535-20
Vilo
enonadstropno, prodam ob Tyrševi cesti s sadnim vrtom. Stožice 78, Kovač.
14611-20
Posestvo
dobičkanosno poceni prodam. Odlikovano vino in sadje, gozd, vodna moč, grad, 700.000. Posredovalnica »Rapid«, Maribor, Gosposka 28.
14635-20
Stavbna parcela
cb banovinski cesti, 25 mi-njt od mesta Celja, cca 4.50C kv. m naprodaj za dir 70.000. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju poo značko »70.000«.
14435-20
Hišo z vrtom
enodružinsko, v okolici Ljubljane, poceni prodam. Vižmarje 10 pod klancem.
13969-20
Novo hišo
enonadstropno, davka prosto, prodam na Notranjskem, z lepimi stanovanji ter vodovodom in elektriko po zelo nizki ceni. Hiša se obrestuje po 15% netto. — Potreben kapital din 60.000 Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo ugodno«.
14596-20
Beseda 1 dm davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova din. Najmanjši znesek 17 din.
Zakonca brez otrok
iščeta dvosobno stanovanje s kopalnico in pritiklinami. - Pogoj: bližina tramvaja. Ponudbe s ceno poslati na ogl. odd. »Jutra« pod: »Suho in sončno« 123456789
V Brežicah
prodam na glavnem trgu hišo z gostilno in mesarijo zraven pripadajoče hleve in vrt. Cena ugodna. Vprašati na »Biser«, izdelovalnica gumbov. Kamnik.
14578-20
Dopisi
Vsaka oeseda 2 din : davek 3 din Za daianje aaslova 3 din. Naimaniši znesek 20 din.
Buc
Dvigni pismo in piši pro sim. Vedno sem pri Tebi. Kmalu se vidimo. Poljubila Ti Buc.
14625-24
Dražba posestva!
Dne 13. t. m. ob pol 9. uri, v sobi 9 sodišča v Brežicah bo prodana hiša št. 9 v Piršenbregu z gosp. poslopjem, pritiklinami in parcelami. Najmanjši po-nudek din 42.589.66 din. Izven tega bo prodanih še pet zemljiških parcel, tri so v Piršenbregu ter po ena v Brezjah in Dedji vasi.
14521-32
Živali
Beseda l din, davek 1 din, za šifro ali dajanje naslova 3 din. Najrnaniši znesek 17 din.
Pes
bel. angleški seter, dolgodlak s črnimi znaki na uhljih, ki ima znamko št. 241, se je izgubil. Oddati ga ptfti nagradi pri dr. Lu:>-nannu. Ljubljana, — Gi; dišče 4.
14627
Razno
de*eda I din, davek i din, ta šifro ali daianie naslova [ 3 din Najmanjši znesek 17 din.
Svoj domek
za počitnice in nedelje z vrtičkom, gozdičkom in vi- I nogradčkom si lahko vsak omisli poceni na Dolenjskem. Pišite na ogl. odd. jutra pod »Kopanje v Krki«.	14534-38
5?
PREMOG
KOKS — DRVA
nudi
L Pogačnik
BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
ŠPORT
Pred občnim zborom JZSS
Med tekmami in tekmovalci
(Iz poročila načelnika tehničnega odseka JZSS je razvidno, da je v pretekli sezoni
najbolj uspešen bil SK Ilirija)
Občni zbor JZSS bo v nedeljo 9. t. m. ob 8. v beli dvorani hotela »Union« z objavljenim dnevnim redom. Vabimo vse klube, da se ga zanesljivo udeleže. Delegati naj kupijo z voznim listkom na odhodni postaji tudi izkaznico K 13, ki jih upravičuje za brezplačni povratek.
V soboto 8. t. m. ob 17. bo v savezni pisarni redni letni sestanek Zbora smuških učiteljev, zvečer ob 20. v damski sobi kavarne »Emona« sestanek delegatov zaradi reorganizacije JZSS. Letna poročila s predlogi so bila razposlana.
Od Vas
Je
odvisno, da Imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično filatltl aH barvati v tovarni
JOS. REICH
LJubljana Poljanski nasip 4-4$
— VcdoUrinio
.71
KLIŠEJC
ENO VECBA8VNC
jUGOG&AElKA MPETPA NASIP 23
Vrtne
sončnike
izdeluje
počenši od Din 108
Bela Fettmann,
ZAGREB, Masarykova 9.

HF Ul il	kupite najceneje zložljive vrtne fotelje,
f v iC»	rožaste kreton in klot odeje, primerne
zavese v raznih vzorcih pri: SEVER — MARIJIN TRG št. 2. V popravilo vzamemo tudi stare odeje.
Lokomoblla
prevozna 35/45 Ks. 20 kurilne površine, 8 atmosf.
ugodno naprodaj. RUDOLF ZORE — Ljubljana — Gledališka ulica 12.
S^rm^adSe StccCi... ČUVAJTE SVOJE ZDRAVJE

NAJSIGURNEJSA - ZAŠČITA
AMERIŠKA GUM.SPECIALITETA (CITAJ OKE)
Tovarniški obiekt
r. velikim zemljiščem, na področju mesta Zagreba, NAPRODAJ. Vprašati: Vrbaničeva 34 ali tel. 23-013, Zagreb.
Trstfe za strope
parkete, bakulo, strešno lepenko, bitumenjuto, bitumen, lesni cement, Katran, Karbolinej. JUGOLIT-piošče za predelne stene in izolacijo — m razna sredstva za lzoliranje dobite najceneje prt
J®s.R.Puh,
Ljubljana
ZALOGA PARKETOV. Gradaška ulica 22 Telefon 2513
za din 1,800.000.—
Pri Kalemegdanu, v neposredni bližini centra. Nova, na oglu, z modernimi stanovanji po 2 sobi, s predsobo, kuhinjo in kopalnico. Vse ne more biti bolje. Letna renta din 170.000.—. V gotovini 1,200.000 din; ostalo dolg.
za din 1,300.000.—
V neposredni bližini »Grand hotela«, obrtniški dom. Zelo masivno in bogato zgrajena hiša z odlično rento preko 7% na vloženi kapital. Nova, davka prosta. V gotovini din 1,000.000.—, ostalo dolg.
za din 850.000.—
V najstrožjem centru Beograda, s prodajalnami in stanovanji, samo 15 hišnih številk oddaljeno od hotela »Balkan«. Edinstvena prilika z odlično rento po 8% na vloženi kapital. Plačljivo po dogovoru.
Vila
za din 360.000.—
Izredno lepa v gosposkem delu prestolnice. Ima stanovanje 4 sob, in vse ostalo v
modernem komfortu. Gornje hiše prodaja izključno
BOVAN
BEOGRAD — Knez Mihajlova 5 — palača »Ta-Ta«, telefon 27-978
Izmed poročil za ta občni zbor smo včeraj objavili glavno vsebino poročila generalnega tajnika, danes pa dajemo mesta poročilu o najvažnejšem delu v JZSS, o delovanju tehničnega odseka, ki ga je tudi preteklo sezono z lepimi uspehi vodil načelnik g. Stane Predalič. Poročevalec pravi med drugim: »Tudi delo v tehničnem odseku je bilo zaradi svetovnih dogodkov lanske jeseni precej otežkočeno, posebno zaradi tega, ker tehnični odsek od podsavezov in klubov prav za prav, ni prejemal nobenih podatkov o nameravanih prireditvah in je bilo treba ves koledar sestavljati v zadnjem hipu.
Za minulo sezono je imel tehnični odsek velike načrte z raznimi tečaji, ki pa so se dali izvesti samo deloma. Prav dobro je uspel savezni tečaj v smuškem teku v Bohinju, za alpske discipline pa je bil posebno dragocen tečaj, ki ga je bilo 7 tekmovalcev deležnih v italijanski Cortini d' Ampezzo. Potem je bilo še nekaj tečajev za smuške skoke in slednjič tečaj za dekleta v alpski kombinaciji na Pokljuki, ki pa za tekmovalno smučarstvo ni bil velikega pomena.
Ker je bila zima ugodna in je bil zato spored zelo bogat, so se predvsem dale izvesti na določene termine vse tekme za drž. prvenstvo. Tek na 18 km in klasična kombinacija sta bila v Bohinju in je bilo v obeh disciplinah skoraj 90 tekmovalcev. V teku je bil prvak Franc Smolej, v klasični kombinaciji pa prav tako član Bratstva Jože Knific. V vztrajnostnem teku na 30 km so tekli tudi 4 Nemci brez slavnega Demetza. pa tudi našega Smoleja takrat ni bilo na startu. Tekmovanje je izvedel marljivi SMK Dovje Mojstrana in je postal v tej disciplini državni prvak Jože Knific. Alpsko kombinacijo za moške je izvedel GZSP v Tržiču, ki pa kljub lepi udeležbi ni uspela najbolje. V smuku je bil najboljši Skalaš Stanko Koblar, v slalomu njegov klubski tovariš Ciril Praček, v alpski kombinaciji skupno pa spet Koblar. Za dekleta je bila ta konkurenca na Lipanci v izvedbi SmK Ljubljane z udeležbo 9 tekmovalk, med katerimi je v smuku in slalomu posebej ter tako tudi v kombinaciji zmagala članica prirediteljev — Poldka Pernuševa. Tekme za državno prvenstvo v skokih dne 3. marca v Planici so imele veliko udeležbo — tekmovalcev, med katerimi je bilo 9 Nemcev, od teh dva svetov-
na prvaka. Državni prvak je postal ponovno član SmK Bohinja Albin Novšak. Dve lepi prireditvi sta bili še državno prvenstvo za juniorje v izvedbi SK Ilirije v Planici in pa »Triglavski dan« ali smuk s Triglava, ki pa je glede mednarodne udeležbe zaostajal za prejšnjimi.
Inozemska tekmovanja so bila v pretekli sezoni močno pod vplivom razburljivih časov po svetu. Naši tekmovalci so nastopili samo v Nemčiji, in sicer v mednarodnih tekmah v Beljaku z 18 tekmovalci, dalje na IV. zimskosportnem tednu v Ga-Pa, kjer so tekmovali v močni mednarodni konkurenci v vseh smučarskih disciplinah z zadovoljivimi uspehi. Tretji naš nastop v Nemčiji je bil v veleslalomu na Dobraču, kjer je naš tekmovalec Hubert Heim (Skala, Jesenice) zasedel prvo mesto.
Poročilo navaja nato statistične preglede tekmovanj za prvenstvo posameznih podsavezov. iz katerih posnemamo, da je bilo v območju GZSP takih tekem 25 in je na njih startalo vsega 428 tekmovalcev, v območju MZSP 47 prireditev z vsega 501 tekmovalcem, v območju LZSP vsega celo 73 tekem s 1241 nastopajočimi, v območju ZZSP 20 tekem, na katerih jo startalo 2(16 tekmovalcev in slednjič še v območju sarajevskega podsaveza, ki je priredil 12 tekem s 172 tekmovalci. V beograjskem pod-savezu je bilo po neoficielnili virih najmanj 25 smučarskih prireditev.
Izčrpnemu poročilu je priključena tabela Imen in mest, ki so jih posamezni tekmovalci in klubi dosegli pri letošnjih državnih prvenstvih v posameznih disciplinah in razredih, kateri uspehi so ocenjeni po določenem številu točk. iz katerih je načelnik tehničnega odseka sestavil posebno razpredelnico o povprečnem uspehu posameznih klubov. Ta razpredelnica, v kateri so prva mesta ocenjena s 5 točkami, druga s 3, tretja z 1.5 in četrta z 0.5 točke, kaže naslednjo sliko:
SK Ilirija SmK Ljubljana SK »Bratstvo;: SmK Dovje Mojstr. TK »Skala« SK Tržič SmK Bohinj ASK »Gorenjec« SPD Maribor SK> Marathon«, Zgb. itd.
I.	II.	III.	IV.	točke
8	9	6	6	79
9	2	5	6	61.5
4	6	6	2	48
4	4	6	•> o	42.5
3	3	5	1	32
4	2	1	1	28
2	0	1	2	12.5
0	4	0	0	12
1	1	1	4	11.5
1	1	1	0	9.5
Danes — tri tekme za iržavno ligo
Dve v Beogradu in ena v Sarajevu
Ker imajo danes pravoslavni praznik Spasovega dneva, so pri VNS zaradi pomanjkanja terminov izrabili tudi ta praznik za odigranje državnih prvenstvenih tekem. Na sporedu bo že VIII. kolo z naslednjimi tremi tekmami:
v Sarajevu: Slavija—Gradjanski, v Beogradu: BSR—Hajduk ln
Jugoslavija—Hašk. Letos je tekmovanje za naslov državnega prvaka po zaslugi sarajevske Slavije, ki je trenutno tudi še najboljša med vsemi 6 kandidati, ostalo zanimivo prav do konca. Oba najhujša rivala in »večna« kandidata za ta naslov — Gradjanski in BSK — sta trenutno na drugem in tretjem mestu, imata pa seveda še razne teoretične možnosti za spremembo sedanjih pozicij. Gotovo je le toliko, da bodo vsi ti trije klubi ostali na vrhu tabele in s teh mest sodelovali pozneje v tekmah za mali srednjeevropski pokal.
Med današnjimi tekmami gre največ pomena oni v Sarajevu, ki bi z morebitno zmago domačega moštva prinesla Slaviji tudi že naslov državnega prvaka, in pa nastopu Spličanov proti BSK-u, ki si bo z morebitno zmago in v ugodnih okoliščinah lahko še odprl pot do najbolj častnega mesta v tej konkurenci. Vsekakor bodo današnje tri tekme že precej razčistile situacijo ...
V soboto nastopijo boksarji
V soboto zvečer bo v dvorani Delavske zbornice dolgo pričakovani boksarski nastop, ki ga priredi ŽSK Hermes. Da bi nastop uspel tem bolje, je prireditelj povabil v goste nekaj naših najboljših amaterskih boksarjev, ki so se že proslavili ne le doma ampak so dobro poznani tudi izven države. Med gosti velja zlasti omeniti Zagrebčana Hladnega in Pollaka, Mariborčane Ipavca, švajgerja in Megliča, Goloba iz Kamnika ter Majnika in Mitroviča z Jesenic. Od domačih pa bodo nastopili Baloh, verjetno proti Hladnemu, talentirani Volčič proti švajgerju, Vidmar in Meze proti dvema Trboveljčanoma, Anto-lin proti Megliču in še Novak Zvonko proti Gračku. Da bo spored še bolj pester, bosta pred nastopom boksarjev še dve tekmi v rokoborbi, kjer bosta nastopila zlasti dobro poznana rokoborca Hinček in Kolar.
Tekmovanje, ki bo zaradi odličnih boksarjev gotovo najboljše, kar smo jih doslej videli v Ljubljani, ima zlasti propaganden namen. Zares čudno je namreč, da
SLUGA
dobi mesto v dobri gosposki hiši v Zagrebu. — Nastop takoj ali sredi avgusta. Pismene ponudbe v hrvatskem jeziku, z navedbo znanja, fotografijo, ki se vrne ter opisom življenja pod br. 56247 na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9.
se je mladina pri nas dozdaj tako malo zanimala za to klasično športno panogo, ki spada drugod po svetu med najpopularnejše. Morda so temu krivi predsodki, češ da je boks divji, mladini škodljiv šport itd., toda pozabiti ne smemo, da dajejo take izjave večinoma ljudje, ki ne samo nimajo pojma o boksu, ampak sploh ne poznajo nobenega športa. Kdor rad gleda plemenito športno borbo, naj nikakor ne zamudi sobotnega tekmovanja, ker bo razen tega tudi finančno pripomogel novoustanovljeni boksarski sekciji, da bo prebrodila prve težave in se z še večjim veseljem posvetila športni panogi, ki jo pri nas sicer še malo poznamo, a si jo želimo spoznati.
Akademsko atletsko tekmovanje
V soboto in nedeljo za prvenstvo ljubljanske univerze
V soboto popoldne in nedeljo dopoldne bo na stadionu zanimivo atletsko tekmovanje za prvenstvo ljubljanske univerze. Tekmovalo se bo za prvenstvo posameznikov, prvenstvo posameznih fakultet ter v dvoboju med JASO in ASK-om. Zlasti za to zadnje je zanimanje posebno močno, ker obe društvi razpolagata z nekaterimi odličnimi atleti in je izid čisto dvomljiv. Glavna opora ASK-a bo gotovo znani de-setobojec Lužnik, ki bo zlasti nevaren v skokih in metih. Za JASO pa bodo nastopili razen ostalih odlični metalec Hlade, 800-metraš Oberšek, dalje žorga Aleš, Vi-lar, Sodnik, Kajfež, Lintner, Pohar in še drugi. Kakor je bilo dogovorjeno, bosta v vsaki disciplini startala po 2 atleta vsakega društva in se bodo točke štele 5, 3, 2, 1.
JASO. Na sestanku v torek je bila določena za sobotno in nedeljsko tekmovanje za prvenstvo ljubljanske univerze v atletiki naslednja reprezentanca: 100 m: Vilar, Sodnik, 200 m: Vilar, Sodnik ali Pohar, 400 m: Vilar, Oberšek, 800 m: Oberšek, žorga A. ali Pohar, 1500 m: Djinovski, Berger ali Lavrenčič, 110 m zapreke: Lintner, štok, dalj.: Vilar, štok ali Sodnik, višina: Slanina, Brežnik, troskok: Skaza, Lintner, palica: Lintner, disk: Hlade, Kajfež ali Banko kopje: Kajfež, Slapar, (rez. Sodnik in Dular), kladivo: Kajfež, Hlade ali Banko, krogla: Hlade, Kajfež ali Banko. — Vsi navedeni naj bodo v soboto odn. nedeljo vsaj pol ure pred začetkom tekmovanja na stadionu. Opozarjamo še, da bo danes ob 17. skupen trening na igrišču SK Ljubljane.
SK Ljubljana. Pozivam vse igralce L moštva in rezerve, da obiskujejo ob torkih in četrtkih redno treninge. Zaradi gostovanj izven Ljubljane igra v nedeljo 9. t. m. I. moštvo prijateljsko tekmo s Hermesom, juniorji pa s subjuniorji. Tekme bodo na našem igrišču. Vsi točno in sigurno! Postava v omarici. Načelnik.
Avtomobilska in motociklistična hitrostna dirka na progi Kranj—Medvode, ki jo je nameraval Slovenski avtomobilski klub (sekc. Ljubljana) prirediti v nedeljo 23. t. m., je zaradi tehničnih ovir odložena na nedoločen čas. Novi termin bo pravočasno objavljen v dnevnem tisku.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Urejuje Davorin Ha vi jen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. kot tiskarnarja Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.