Posamezna Stetrtfka 4 K.
šiev. 200.
Poštnina piatana v gotovini.
V Milani, v soboto m 3. septemDra m.
Leto lili
• SLOVENEC« T«l|a
m poŠti aa vaa strani Jugo-
alaTlje ln » Ljubljani: ka oelo lato napra). K 240«— ■a pol leta „ • • * 120-— ia 65trt leta „ . . „ to-— sa en mesec „ .. „ 20*—
Xa Inozemstvo celoletno K480--
5 Sobotna izdaja: si Za oelo leto ..... K M-— aa laciemstro . , , „ SI —
Enostoipna petitvrata t.59 nun ilroks la 3 mm nisoka alt nje
prostor) sa enkrat ... po K 8*— poslana Itd. . . po K Pri večjem naročilu popnst. Najmanjši oglas i9;9mm £15. Izbaja vsak dan Izvzemii 1'onodcljka ln itueva po pravniku ob 5. orl zjutraj. Hssačna prilog«; Vestnik SKSt
__Uredništvo Je v Kopitar]avl altot iter. 8/OL
Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma sa ne sprejemajo. Uredn. telet štv. 50, npravm. Str. 328.
Političen lis! za slovenski narod.
Uprava Je t Kopitarjevi nI. 6. — Kaoon pofctae hran. ljubljanske St. 6SQ zn naročnino In St. 349 za oglase, avstr. ta čeiko 24.737, ogr. 28.511, bosn.-bsro. 7583.
Ljubljanski veliki sejem.
f|anes dopoldne bo otvoril trgovinski minister dr. Mehmed Spabo s primernim vnanjim **' ceremonijelom prvi ljubljanski veliki sejem, ki je obenem tudi prva prireditev te vTste v Jugoslaviji.
Vojska je stare politične mejnike prestavila daleč narazen in ž njimi vred tudi gospodarske. Iz starih razvalin je začelo počasi kliti in se probujati novo, mlado življenje, ki išče na vse strani opor, da se utrdi in krepko razvije. Tako oporo naj da našemu gospodarskemu življenju ljubljanski veliki sejem.
Slovenija je majhna, razmeroma malo rodovitna in zato v agrarnem oziru pasivna dežela. Kar Slovenec s težkim trudom ne more izsiliti iz zemlje, mora izdelati pridna roka slovenskega obrtnika in razpečati v svet slovenska trgovska spretnost, da moremo pokriti izdatke za živilski primanjkljaj in še dejati nekaj na stran. Slovenija danes brez obrti in industrije ne more več živeti in to bo toliko težje, kolikor bolj bomo občutili agrarno konkurenco plodnega Srema in Banata.
Popolnoma odvisni pa od svojih južnih bratov le nismo. Oni so bogati, ker imajo bogato zemljo, mi pa bomo bogati, če bomo imeli pridne, spretne in delavne roke in bistre glave. Da že danes nismo brez tega bogastva, dokazuje industrijska razstava en miniature na ljubljanskem velesejmu, in ravno to bogastvo bo Sloveniji pomoglo do ugleda in veljave ne samo v naši državi, ampak tudi na zunaj. Slovenska obrt in slovenska industrija bo v bodočnosti še mnogo bolj kot danes tista moč, na katero bomo lahko gledali s ponosom, ker bomo videli v njej najboljše jamstvo naše aktivitete in gospodarske neodvisnosti.
Naloga velesejma je, da pokaže našim sodržavljanom na jugu in inostrancem, kaj more in zna ustvarjati pridna slovenska roka in bistra naša glava. Mi vemo, tla naša mala pokrajina nima predpogojev za težko industrijo, pač pa razvija vse možnosti za ustvaritev fine industrije, ker razpolaga že z znatnim številom industrijskega in obrtnega delavstva, ki je izšlo iz obrtno-industrijskih rodovin. To je za Slovenijo in za vso državo neprecenljiv kapital, katerega ne smemo zanemarjati ne mi sami, še manj pa država.
Tudi neposrednega praktičnega pomena ljubljanskega velesejma ne smemo podcenjevati. Kupci iz različnih krajev bodo dali naši obrti in industriji nove impulze za izdelovanje predmetov, kakršnih si oni žele in iščejo, in slovenska industrija bo brez dvoma izraženim željam rada ustregla in si na ta način zagotovila stalen odjeraalski trg vsaj v lastni državi. Oficijelni državni zastopniki pa bodo imeli lepo priliko prepričati se na svoje oči, da more naša industrija zadostiti v polni meri skoro vsem potrebam, katerim smo doslej skušali zadostiti prav brez potrebe s tujim uvozom. Dobro bi bilo, če bi si naš velesejem ogledali vsi na^i ministri in njihovi referenti. Dobro bi to bilo za nas, pa tudi zanje !
Mi bi želeli le eno, namreč da se institucija velesejma v Ljubljani ohrani kot stalna, ker bi lahko vedno služila našim obrtnikom in industrijalcem kot neka mala industrijska razstava v spodbudo in pouk, kupcem in naročnikom v korist, Sloveniji in državi pa v čast. vf ; % :

•/v.'
'Janko Jovan:
Izgledi naše izvozne trgovine.
"Ako pišem o naši izvozni trgovini, mislim na tem mestu izvoz iz Slovenije, kajti izvoz iz naše cele države nima tako žalostno prognoze. Dočim je naša država izvozna zemlja za celo vrsto pridelkov, se dajo izvozni predmeti iz Slovenije hitro našteti. Glavni izvozni predmeti so: les, živina, sadje, krompir, fižol in krmila, zlasti seno. So še drugi predmeti, ki pa pridejo le za posamezne kraje v poštev, vsled česar jih nc navajam imenoma.
Dočim je bilo povpraševanje po lesu zadnji dve leti neverjetno živahno jn so se moglo doseči res lepe cene, se je lesna trgovina leto sem obrnila na slabo. Ako bi trgovini v času živahnega povpraševanja po blagu stala prevozna sredstva na razpolago, bi i'i mogel trgovec zagotoviti rezerve, ki bi mu omogočile preboleti nastopivše krize, tako pa je bil le posamezni trgovec toliko srečen, da je vnovčil svoje saloge, preden ga je zalotil zastoj v izvozu in padanje cen. Živahno povpraševanje po blagu je priklicalo celo vrsto novih lesnih podjetij pa član, in se je tako vsled prevelike decentralizacije možnost sistematične organizacije v trgovini le zmanjšala. Ne«le, da bodo vsled nastopivše stagnacije mnogi na novo se povapeli lesni trgovci primorani zopet vrnili se k drugemu delu, bo tudi marsikateri dar in vpeljan lesni trgovec težko prebolel krizo, ki je nastala. Danes vlada še splošno stagnacija. Trst je z blagom prenapolnjen, a pota trgovini v preko-morska tržišča se nečejo odpreti. Rezervirana je Francija, rezervirana Anglija in splošno povsod se toži o velikanskem zastoju. Edini predmet v lesni trgovini je še oglje, katerega se je pričelo živahnejše
| iskati. Ker pa je les glavni predmet našega izvoza, ne občuti nastopivše krize le med producentom in konzumentom posredujoči trgovski stan, temveč še v težji meri pro-ducent-kmet. Gradber.osti v domači zemlji skoraj ni, vsled česar tudi ni porabe za gradbeni material, zunanji svet se nam zapira, vsled česar tudi trgovec ne more prijeti, kar mu producent nudi; tako so dohodki enega kot drugega v tem predmetu do skrajnosti skrčeni. To se čuti v denarnih zavodih, ki se mesto, da sprejemajo vloge, pečajo z rešavanjem prošenj ža kredit.
Lep vir dohodkov je dajal našemu kmetu izvoz živine. Tudi tu so nastopili, oziroma se je še bati žalostnih časov. Krme ni, kar jo je,, je silno draga, vsled česar so produkcijski stroški strašno narasli. V času visokih cen je bil izvoz živine ali docela prepovedan, ali pa vsled nesrečne carinske politike onemogočen, vsled česar je sicer naraslo stanje števila živine, a nesrečna letino žuga, da bo kmetovalec pri pičlih zalogah krme primoran zdatno znižati število repov v svojih hlevih. Kmet se sicer upira, dokler more, a končno se je bati, da bo ponudba naenkrat tako silna, da bo gnala cene hipoma nizdol. To padanje cen se je sporadično že pojavilo, vladna prepoved izvoza krmil je sicer zaenkrat deloma pomagala, a izčrpanje zalog v krmilih ne bo moglo zopet se ponavljajočega padanja, ko se pojavi, umetno zadržati nazaj. Sedanji prilično živahni izvoz pri še povoljnih cenah je v splošno gospodarskem smislu pozdravljati, ker bo otel marsikoga pred poznejšo katastrofo. V interesu kmetovalca, ki še kaj premore ali še uživa kredit, je nabava krmil še pred zimo, kajti da bodo krmila v zimi še dražja, je gotova stvar. Da bo pa živina .po prisilno znižanem stanju in zopetni možnosti krmi'' jo šla v ceni navzgor, je prav tako pričal vati. Seveda bo veliko kmetovalcev, k'
rim gmotne razmere ne bodo dopuščale za drag denar nabaviti si krmil, da se izognejo še večji izgubi pri padajočih cenah živine. Izgledi pri izvozu živine niso povoljni.
Poljskih pridelkov nimamo dosti za izvoz. Žita pridelamo toliko, da nam zadošča do novega leta; kar ga rabimo več, si ga moramo nabaviti v naši žitarici Vojvodini. Poljski pridelki, katere smo izvažali, so krompir, fižol, zelje, sadje in seno. Katerikoli predmet danes pogledamo, moramo reči: premalo za nas same. Krompirja je bilo samo v Kranju in škofji Loki letno več sto vagonov naloženega, pa tudi kamniški okraj. Dolenjska in Štajerska so oddajali stotine vagonov izvoznikom na razpolago. In letos? Suša je uničila, kar bi za drag denar mogli poslati proti morju. Ce je pa krompir v posameznih krajih na močnejši zemlji obrodil in presega pridelek domačo porabo za hrano, uporabljen bo za krmilo in to za drag denar. Prav lako je s fižolom. Stotine vagonov fižola je Slovenija izvažala, Italija in Francija sta bili dobri odjemalki; letos ga nismo pridelali toliko, kolikor ga naše domače gospodinjstvo samo potrebuje. Komaj se je prikazal prvi fižol na trgu. že je dosegel cene. kakor jih je imel le v verižni kupčiji zadnje leto vojske. Pridelek je tako pičel, da na izvoz niti misliti ni. Radi izvoza zelja sta nas hkrati zadeli dve nesreči. Prva je suša, ki je v ljubljanski okolici in drugod, kjer smo pridelali sicer stotine vagonov zelja, uničila skoro vse. Naš naravni odjemalec za zelje, zlasti kislo zelje, je bil Trst in Primorje z Dalmacijo, i mižal o pa se je zelje tudi v Egipt. Suša nam je izvoz vzela. Pa tudi če bi suše ne
bilo, bi bila naša trgovina z zeljem nemogoča, kajti Italija ie menda kot revanžo za našo uvozno carino na vino udarila na uvoz kislega zelja tako carino, da bi tudi kilogram istega ne mogel pasirati italijanske meje. Letos ta carina ni aktualna, opozarjati pa moramo našo vlado, da odbije pri nadaljevanju | vorov za trgovinsko pogodbo ta mašč«:\ .-.'.m napad. Slovenija je izvažala dalje ' no velikanske množine sena; letos so kraji, ki so bili v navadnih letih za pridelek sena pravi Eklorado — uničeni od suše. Nič boljše ni s sadjem. S sadjem bi Slovenija ne ,-amo mogla zalagati naše vzhodne kraje, temveč tudi uspešno nastopati kot prodajalka na Bavarskem. Že »pomladno deževje in mraz sta zadala glavni udarec; kar je še ostalo, zadušila je suša. Skratka, reči moramo, da smo ravno pri pridelkih, ki nam pridejo v poštev. za izvoz, na žalostnem stanju. Naravno jc, da se bode nemožnost izvažanja pokazala ne le v tem, da producent in trgovec izgubita svoje redne dohodke, temveč tudi še v posledici, da bodo vsi konsumentje, ki niso tudi producentje v navedenih pridelkih, okusili občutno draginjo.
Ko se otvarja prvi Ljubljanski veliki semenj, v katerem bode naša industrija pokazala svetu, kaj premore, bode naš kmetovalec stal ob strani žalosten pri zavesti, da mu je največji dol virov njegovih dohodkov vsled vremenskih nezgod ostal za letos prazen. Upajmo, da bode vsaj pri prihodnjem semnju tudi naš kmetovalec z boljšim upanjem kot letos poselil to koristno napravo.
Fran Šuklje.-
V prejšnjih člankih sem govoril, rekel bi, o vnanji organizaciji" naše železniške politike; v današnjem članku pa in njegovih naslednikih hočem razpravljali zaže-ljene nove proge ter jih razvrstiti po njih nujnosti, Načrtal bodern tedaj nek železniški program, z izrecnim poudarkom, da je v danih razmerah povsem izključena izvršitev njegova tckoin par let, temveč da obsega precejšnji de! naše gospodarske bodočnosti.
Načrtajoč lak železniški -gradbeni program se nikakor ne bodein spotikal nad tem, da sem pred dobrim poldrugim letom baš v »Slovencu« objavil podobno razpravo. Odklanjam svarilo »Ne bis in idem!«:, »ne dvakrat o isti stvari«! Pač pa je po svojem jedru program prej ali slej isti. Poglavitni razloček v strukturi mojega programa je la, da sem v prvi razpravi celo načrtano omrežje baziral na glavno progo Murska Sobota — Reka, na kateri sem Kraško visoko planoto med izvirom Kolpe in Kvarnerom prodrl s predorom, dolgim 24—25 km, dočim v teh člankih molčim o nameravani glavni progi ter se tunela več ne dotikam. Kajti globoka beseda bivšega finančnega ministra iz Taaf-iejeve dobe, J u 1 i j a n a D u n a j c v s k e-ga: »Die Politik i s t die K u n s l d e s M 6 g i i c h c n i m S t a a t c« velja v polnem obsegu tudi o železniški politiki, Uverjen sem sicer, da se enkrat še uresniči ona velika tranzitna črta, ki bode iz pokrajin ob Odri in Visli, počenši v Dan-zigu, naravnost držala skozi Češko-Slova-sko preko Bratislave in Prekmurja k reškemu zalivu; uverjen sem dalje, da se bode našla možnost, premagati težave tako velikanskega tunela, toda ko sem pisal svoje članke o železniškem programu koncem leta 1919, moral sem računati, da postane reško pristanišče last naše k r a I j e v i n e. Za to je govorilo besedilo londonske pogodbe. Toda Rapallo je prekrižal ta račun. Danes jc Reka na videz samostojna državica, dejanjsko je pa italijanska domena. Tega državnopravne-ga dejstva ne smemo prezirati. O B a r o -š u in B a k r u niti nc govorim nc. Baroš je pač le »depcndenca« reške luke, niti i si ne morem, da bi se iz tega prista-
1, svoje dni zgrajenega zgolj za lesni met, mogla razvijati velika luka, po-
vsem nezavisna od reške, od katere jo loči zgolj potok Rečina, pod različno morsko oblastjo, različno državnostjo! In Ba-kar? Naravnost zaljubljen seiri v hi biser kraške romantike, prijateljstvo obzvezan njegovemu inteligentnemu ljubeznivemu prebivalstvu, toda iz njega napraviti velik moderni pristan, te misli ne bi nihče za-j vrgel hitreje nego baš oni morski kapclani, i ki jih v obilici rodi mornarsko bakarsko i mesto!
Pričnimo tedaj z razvrstitvijo onih prog, katerih uresničenje želimo in terjamo!
1.	Zlasti iz političnih razlogov najnujnejša je zgradba železnice iz M ur s k e Sobotedo Orni o ž a ali Središča. Smelo trdim, Prekmurje si bodemo stoprv tedaj osvojili, kadar otvorilni vlak poteče na tračnicah gori omenjene proge. O tej železnici zgubivati besed bi v istini bila potrata času.
2.	Na drugo mesto bi postavil podaljšanje železnice Grobelno — Roga-
t e c preko Drave c!o sosednjega znamenitega kopališča, do Krapine. Cela državno-pravna roizernost bivše Avstro-Ogrske se zrcali v dejstvu, da je avstrijska polovica pač bila potegnila želcznico tik do hrvatske meje, toda Ogri, jerobi in tlači-telji Hrvatov, s odosledno zabranili železniško zvezo do par kilometrov oddaljene Krapine ter do stika z ogrsko-hrvatskim železniškim omrežjem. Kar jc. bila preprečila ogrska šovinistična politika, mora izvršiti novorojena Jugoslavija in tedaj naj se čimnajhitreje zgradi nekaj kilomelrov dolga zvezna proga med R o g a t c c m in K r a p i n o.
3.	Nikakor pa ni prezirali na ljubo novim zgradbam žc obstoječe železniške proge. Kaj pomaga tudi zgradba no\i!i železnic, ako bi po že obstoječih moral prenehati obrat vsled zanemarjenosti dotičnih prog? In v tem pogledu pride pred vsem v poštev delni kos one prevažn« železnicc, ki Ljubljano veže s Karlovcem. Proga kaže v svoji kakovosti največje razlike. Prvi odstavek, Ljubljana — Novo mesto, je spretno trasiran in solidno zidan; drugi odstavek, Novo mesto — B u b 11 j a r -c i, jc sicer po krivdi nezmožnega stavbenega vodje, višjega železniškega svetnik i Teodora O p i t z a prav slabo trasiran, naravnost pokvarjen, loda neoporečno izpeljan, tr.etii odstavek pa, proga B n b -n j a r c i — K a r I o v ,e c., je direktno lip vicinalne železnice najslabše vrste. To se razvidi najbolj iz brzine, s katero vozijo osebni vlaki po tej progi. Ako n. pr. vzu-
mcmo ponočna vlaka 1010, ozir. 1011, bomo videli, da rabita za oddelek Ljubljana —Bubnjarci (126 km) 3 ure 11 min., za oddelek Bubnjarci—Karlovec (28 km) pa celih 1 uro 12 minut! Povprečna brzina je tedaj na prvi progi 45 km na uro, na drugi pa le 24.1 km! In to navzlic temu, da drži proga Bubnjarci—Karlovec skoraj vodoravno, dočim je teren iz Ljubljane do Bub-njarcev dokaj kupiran«, deloma naravnost težak. A ne bi svetoval vlakovodji, da poveča brzino, sicer preti nevarnost, da sc mu pri ostrih ovinkih, preslabotnih tračnicah in uprav škandalozni podstavi (Unterbau) celi vlak ne prevrne v prelepo našo Kolpo! In tak položaj se nahaja
Eno največjih industrijskih ozemelj v Evropi je takozvano Porenje. Od izliva reko Majne v Reno daleč tja gori na sever skoro ni mogoče razločiti, kje se eno mesto konča in drugo začne. Cela pokrajina je preprežena z gosto železniško mrežo, a številne ceste pokriva droben in suh črni prah. Povsod premog in železo, železo in premog, in gost dim se vali noč in dan iz nebrojnih visokih tvorniških dimnikov, ki dajejo pokrajini njeno značilno obeležje.
Nad tem industrijskim ozemljem kraljujejo danes trije kralji: Krupp v Essenu (pravzaprav njegova hčerka), Avgust Thvs-sen v Diisseldorfu in Hugo Stinnes v Miihl-heimu. Na račun teh treh industrijskih ma-gnatov se giblje na stotisoče strojev in milijoni delavskih rok.
Najbolj v ospredju stoji danes energični Hugo Stinnes.
Hugo Stinnes je začel svojo industrijsko karijero kot priprost rudar. Rojen je bil 1. 1S70. v Miihlheimu. Kot 231eten mladenič je osnoval z glavnico 50 tisoč mark svoje lastno podjetje, in s svojo trgovsko sposobnostjo je svoje podjetje kmalu spravil na tako višino, da je postalo vodilno v celi premogovni nemški industriji. Stinnes pa se ni omejil samo na koncentracijo kapitala onih družb, ki premog proizvajajo, ampak je začel istočasno organizirati tudi ona velepodjetja, ki premog potrebujejo. Na ta način je dosegel najvišjo rentabiliteto yseh v njegovih kartelih združenih industrijskih podjetij, ker je prekupce skoro popolnoma izločil. V tem položaju ga je zatekla svetovna vojna.
Za časa vojne se je morala vsa nemška industrija — tudi drugod je moralo biti tako — preobraziti na izdelavo vojnega materijala. V Stinnesovih podjetjih organizirana velepodjetja so dobila v muni-cijski in orožni industriji skoro monopol in nemška država je morala temu ogromnemu sindikatu plačevati cene, kakor jih je diktiral sindikat. Vsled tega se je v Stinnesove blagajne stekal večji del onih silnih miljard, ki jih je Nemčija izdala za vojsko in to vojno bogastvo je napravilo Stinnesa za naj-jačjo gospodarsko silo povojne Nemčije. Canašnja nemška industrija je popolnoma odvisna od milosti in od diktata Hugona Stinnesa.
Svojega delovanja pa Stinnes ni omejil samo na Nemčijo. Nemčija je po vojni izgubila vse svoje kolonije in s kolonijami vred tudi sirovine, brez katerih nemška industrija ne more naprej. To veliko nevarnost, ki je zagrozila nemški industriji, jo prvi uvidel Stinnes in odločen, kakor je, se ni dolgo pomišljal najti za izgubljene kolonije r.nogo sigurnejši nadomestek. Namesto politične moči naj stopi moč kapitala, ki je neodvisen od d r ž a v n i h m e j. V kartelih in trustih organizirani kapital je mednaroden, on je
Anatole Le Braz:
Islandska velika noč.
Iz francoščine prevel P. V. B.
Roc'h-Velen (Rmena pečina) je vasica, ki šteje par nizkih hiš, ki so raztresene na obeh straneh globokega prepada, iz katerega teče reka Treguier. Mala okna imajo graniten okvir, na njih cvetijo poleti glici-nije, solnčnice in hortenzije. Iz njih imate razgled na široki, ob oseki suhi izliv reke, miren del morja, ki ga venec otokov varuje pred morskimi viharji. Ko ob času oseke voda odteče, se prikažejo ob strmih pobočjih rjave pečine, raz katerih visijo mokre kite morske trave zlate barve, ki so menda dale vasici ime. Maloštevilno prebivalstvo sestoji predvsem iz vpokojenih mornarjev, starih čolnarjev in bivših ribičev, ki so prišli sem, da se tu veselijo svojih zadnjih solnčnih dni pri tem notranjem morju, ki je umirjeno kakor oni sami, a jih še uspava s svojim mrmranjem in prepaja s svojim duhom.
Čudne postave, z izvanredniml potezami so ti možje, ki so prebrodili vse oceane in se povlekli v to zatišje. Na pragu Rmene pečine preživljajo dneve in si pripovedujejo svoje doživljaje, ko sledijo s pogledi ladjam, ki prihajajo ali odhajajo.
na progi, ki je iz preproste lokalne želez« niče mahoma postala ena najvažnejših 'e-leznic cele kraljevine! Kategorično :a-hteva zdrava železniška politika, da se brez odlašanja in obotavljanja v dober stan-spravi delna proga Bubnjarci — K a r-1 o v a c. Vsaj taka mora biti kakor oddelek Novo mesto — Bubnjarci, .
Sedaj pa prihajam k sporni točki, s kojo se baš sedaj bavi naše javno mnenje, h kontroverznemu pisanju: Črnomelj — V i n i c a — O g u 1 i n in Kočevje — Brod — Moravicc. Hočem sč ga lotiti z vso nepristranostjo in toliko '.'ravnostjo, kolikor le zamorc pomanjkljivo lnd]č strokovno znanje.
moč, kateri se klanjajo vse države. Organizacija mednarodnega kapitala pa ni trda ,in okostenela, ampak je gibka in prožna, da • se lahko prilagodi vsem modernim idejam. To smoimeli priliko videti tudi v naši državi ob priliki takozvane nacionalizacije podjetij. Mednarodni kapital osnuje družbo, v kateri sedi nekaj upravnih svetnikov kapitalu potrebne narodnosti. Ti dajo različnim družbicam svoje ime, za katero dobe neltaj malega nagrade, pravi gospodar pa je kapital, in sicer ne nemški in ne francoski. ampak mednarodni, brezdomovinski in nadaržavni kapital. Tega svojstva mednarodnega kapitala se je na odličen način po-služil Hugo Stinnes, da pridobi nemški industriji zopet potrebne ji surovine in polfa-brikate. Ni je danes skoro države, v kateri ne bi bila organizirana industrija že več ali manj pod vplivom Stinnesovim, tako da smelo lahko rečemo: Hugo Stinnes je prvi organizator evropske industrije, v kateri igra vodilno vlogo — Nemčija! To je nemška zmaga, in Hugo Stinnes je tisti mož, ki je to bitko za Nemčijo dobil.
Jasno je,da mora imeti taka gospodarska kapaciteta kakor je Hugo St^es tudi ogromen političen vpliv. Danes je Hugo Stinnes, zmagovalec na gospodarskem polju, tudi največji up onih, ki še niso obupali tudi nad končno politično in vojaško zmago Nemčije. V Nemčiji vlada kljub nasprotnim trditvam še vedno stari duh, izražen v pesmi: »Deutschland, Deutschland iiber Alles« in Hindenburg in Ludendorff sta še. vedno dve imeni in dve osebnosti, v katere ima vprte svoj« poglede vsaj dve tretjine' Nemcev, če ne vsi. Monarhističn.i in vojaški krogi v Nemčiji, gledajo v Stinnesu nekake-, ga predhodnika bodoče velike dobe, ki jo ' bo rodila »revanšar. .-Da" upi, katere "stavijo* nemški šovinisti na Stinnesa, niso popolnoma brez podlage, vidimo najbolje iz, dej-" stva, da on ne organizira samo kapitala, dobave surovin itd. po enotnem načrtu, ampak tudi časopisje. Kjerkoli more, kupi ve- 1 lik list, ki mora pisati v duhu Stinne^ovem, ne samo v gospodarskem delu,	tudi
v političnem. To da misliti.
* * *
Hugo Stinnes se je začel zadnje dni in-teresirati tudi za našo državo in njena ogromna naravna bogastva. Najbolj bode nemške industrijalce v oči rudniško in vodno bogastvo Bosne in Južne Srbije. Bosna razpolaga z ogromnimi vodnimi silami, ki so še popolnoma neizrabljene. Za potrebne zgradbe pa pri nas ni denarja na razpolago. Najbolj pa mika tujce ogromni zaklad železne rude pri Lubiji. Kaj bi dali Nemci, ako bi smeli izvažati rudo odtod v Nemčijo! Ali se bo Stinnesu posrečilo premagati vse ovire, da pride tudi tukaj do svojega cilja? V Srbiji pa leže drugi zakladi: kromova ruda., V Belgradu do najnovejšega časa za te zaklade niso niti vedeli, dočim imajo Nemci
Resni in mirni so in zamišljeni. Pred kakimi dvemi leti sem bil gost enega izmed njih. Imenoval se je Jean-Rene Kerello, poznali so ga pa v tisti pokrajini samo pod imenom Cloarec Kersuliet, — Kersuliet po kraju iz katerega je bil, in Cloarec, kar pomeni »učeni«, je ime, ki ga dajejo v Bre-tagnei v nekakem praznovernem strahu osebam, ki imajo nekaj šolske izobrazbe. Stari Kerello je bil učen: hodil je bil v gimnazijo in se je spominjal, kakor je sam pravil, »da je bil vrstnik sina kapetana Renana«.
»Da,« mi je rekla njegova žena, stara Gritten, z nekim naglasom obžalovanja, ki je bil v njenih ustih nekaj vsakdanjega, — »pomislite, gospod, malo je manjkalo in postal bi bil duhovnik.«
Toda ni hotel. Nezadržljivo nagnenje ga je zavleklo drugam. Glasovi morskih siren so ga poiskali v njegovi celici in neko noč je splezal čez zid in vzel seboj kot prtljago samo mašno knjigo in krušne skorjo, zavozljane v robec. Tri dni pozneje se je že ukrcal na ladji, ki je bila določena za prevoz sužnjev. Kot vajenec je dostikrat občutil ladijsko vrv, v Montevideu ga je zgrabila rmena mrzlica in vmil se je v Francijo, do grla sit eksotičnih potovanj, a ves neumen za morje. Takrat so bili ravno tisti časi, ko so bretonske ribiške ladje zapuščale Novo Fundlandijo in začele ribariti pri Islandu. Podpisal je pogodbo, ribaril junaško v islandskih fjordih in živel to trdo
izza časa svetovne, vojske natančno izdelano zoološko karto vseli važnejših rudarskih krajev v Južni. Srbiji, kjer so ravno ogromne zaklade kromove rude tako silno eks-ploatirali, da so bili v stanu za časa vojne diktirati ceno kromu na svetovnem trgu! Železo, les, .krom in baker, to so tisti silni magneti, ki vlečejo oči mednarodnega kapitala najbolj nase in med temi očmi niso Stinnesove najmanjše!
V zadnejm času nastopa baje Stinnes v naši državi že s konkret. predlogi. Neverjetno to ni. Eden njegovih najožjih so-trudnikov je silno spretni dunajski Žid dr. Kranz, znan po svojem velikem verižni-škem procesu, med industrijci pa znan kot organizator špiritnega kartela v bivši Avstriji, ki ga je kot mal, zakoten advokat ustvaril takorekoč iz nič in ga tekom let povzdignil do silne veljave. Takrat je mož pokazal, kaj zna in on zna mnogo. Dr. Kranz je že pred poldrugim letom izdelal natančen načrt za ustanovitev velike industr. akcijske družbe, ki naj bi prevzela polagoma izkoriščanje vseh v naši državi se nahajajo-čih rudnikov v svoje roke. Ta res velikopotezni načrt je odobril že tudi ministrski svet, pozneje pa je zaradi izpremembe na vladi stvar zaspala, in mi se ne bi r>rav nič
Novinarski kongres v Splitu.
Split, 2. sept. Predvčerajšnjim je bil končan kongres Jugoslovanskega novinarskega udruženja. Sprejel se je načrt kolektivne pogodbe z lastniki listov. Izpre-memba statutov se je odstranila z dnevnega reda, ker ni bilo prisotno zadostno število članov. Sprejeta je resolucija, s katero se poživljajo vsi novinarji, naj se zavzamejo in podpirajo akcijo za pomoč Rusiji. Tudi se je sprejela resolucija, naj vlada pri sprejemanju tiskovnega zakona skliče enketo novinarjev in vpošteva le-teh predloge in želje, dalje da se pozovejo vsa častna sodišča sekcij, da najenergičneje postopajo proti onim novinarjem, ki zlorabljajo javno besedo, ki naj se v težkih slučajih izključijo iz društva. Kar se tiče železniških voznih kart, je bil sprejet predlog g. Korkuta, ki zahteva karte za organizirane novinarje, ne pa za redakcije, z dodatkom, da naj se zahteva reciprociteta s Češkoslovaško za vzajemno izdajanje železniških kart novinarjem. Izvolil se je odsek, ki naj stopi v stik z odsekom češko-
življenje skoraj trideset let, dokler ni uvidel, da ima tudi on pravico do zasluženega pokoja.
V njem je bila čudna zmes kulture in neizobraženo^ii. V gotovem oziru je ostal bolj primitiven, kakor najnižje duše svojega naroda. Obratno pa je vzbujal otroško pedantične spomine, citiral cerkveno latinščino in tako pokazal, da ni bil samo star morski medved, ampak tudi bivši eks-bogoslovec. Razen tega je delal fine opazke v izbrani bretonščini in imel spomin, v katerem so se kraji, dogodki in osebe pri najmanjšem klicu s čudovito zvestobo kar same od sebe vzbujale.
Izmed povesti, ki mi jih je pravil oni septemberski teden, ko sem bival pod njegovo streho, je pred vsem ena, ki mi • je ostala v spominu. Koncem avgusta, začetkom septembra se Islandci vračajo. Ko sem nekega jutra odprl okno, sem videl celo brodovje zasidrano pri otoku Loavenu. Tu je bilo zasidranih kakih deset ladij, okoli kmetskega svetišča svete Elibubane. Njih visoki jambori in zavita jadra so molela v svetlosivo nebo.
»Prišli so v reko to noč,« mi je rekel stari Kerello, sin čakajo, da bo plima bolj močna, da bodo šli višje naprej. Ravnokar sem jih preštet: vsi so tu.«
Po kosilu me je vedel po stezah, kjer hodijo samo koze in carinarji, na vrh strme višine, odkoder sva imela razgled na iadje, ki so nepremično in zaspano ležale* kakor
čudili, že bi se nekega lepega dne pojavil
na površju kot nov projektant — Hugo Stinnes, seveda z drugimi osebami v ospredju! Belgrajsko politiko bo treba presojati počasi tudi s te strani.
Tudi zadeva glede ustanovitve velike orožne tovarne v naši državi bo imelo opraviti s pomočniki Hugona Stinnesa, in sicer skoro gotovo v zvezi z zgoraj omenjenim velikim rudniškim načrtom. Najugodnejši kraj za ustanovitev take tovarne bi bila Lubija v Bosni, ki leži skoro v sredini države, razpolaga s premogom v bližini in z vso ogromno vodno močio. Zato se ne bomo čudili, če bomo videli, da se sučejo vsa .Stinnesova prizadevanja, kolikor se tičejo naše države, v prvi vrsti okoli Bosne, kjer je tuji kapital že itak doma, čeprav navidezno nacionaliziran. Peštanski židje imajo še vedno jako odločilno besedo pri bosanskih podjetjih in tam bo skoraj gotovo Hugo Stinnes začel svoje delo. V bližnji bodočnosti ne bo Belgrad samo politična vetrov-nica, ampak bo tudi torišče silno zanimivih kapitalističnih bojev za gospodarsko nadvlado na Balkanu. Ali se bomo mogli temu navalu s svojo lepo, a skromno industrijo uspešno upreti?
slovaške novinarske organizacije, da 6e sklene konvencija med obem^udruženji-ma. Po dolgi debati o preganjanju tiska je bila soglasno sprejeta resolucija, ki najenergičneje protestira proti kršenju svobodnega tiska in zahteva, da se oni del ustave, ki govori o tisku, izvaja najtočneje ter da se čimprej sklene moderen tiskovni zakon, v katerem bi bil edini forum za kvalifikacijo pisanja novinarsko razsodišče, a v nobenem primeru administrativne ali politične oblasti. Do sprejema tega zakona naj se srbski zakon raztegne na vso državo. Nov odbor se ni volil, marveč je bil sprejet predlog g. Bornemisse, da naj sedanji odbor ostane do izpremembe statutov. Odločitev o mestu prihodnjega kongresa se je prepustila osrednjemu odboru. Belgrajska sekcija je izrazila željo, da bi se prihodnji kongres vršil v Belgradu, S kongresa se je poslal pozdrav predsedniku češkoslovaške republike Masaryku. Priredili so se izleti v okolico Splita, in sicer na Vis, v Jelšo, Hvar in Trogir, KašteL Solin in Omiš. Novinarje so povsod sprejeli z največjo gostoljubnostjo in počastili z
da se še niso vzbudile iz dolgega zimskega spanja v polarnih morjih. Vsedla sva se v požgano travo, Jean-Ren6 Kerello je prižgal svojo pipico in s svojim lepim, počasnim in globokim glasom mi je pripovedoval sledečo zgodbo iz islandskega življenja, in jaz upam, da moj prevod ni preveč spremenil njenih posebnosti.
I.
... Kapetan je zaklical:
»Hej, možaki!«
Sedaj smo bili mi na vrsti in šli _ino pod krov spat. Meni je bil spanec silno potreben. Še nikoli, odkar se je pričelo ribarenje, se nisem počutil tako trudnega. Bili smo ravno pri ribjem vlaku, ki kar ni hotel konca vzeti. Komaj smo vrgli mrežo in začeli vleči na krov, je že kar mrgolelo polenovk. Kar deževalo jih je kakor kakšna nebeška mana. A dolgo časa roke tega niso mogle zdržati, boki so nas začeli boleti, ko smo se šest ur brez pretanka vedno enako premikali, od naprej nazaj in od nazaj naprej. Razen tega je pa še bril severovzhoden veter, tako oster in rezek, da nam je rezal v meso kakor britev. Imel sera roke že čisto odrgnjene iu razpokane, in ko je drčala mreža skozi nje, mi je trgala krvave koščke kože. Bila jo zame prava olajšava, ko je Guillaume, moj mlajši brat, prišel in stopil na moje n:e to.
Propfor je topel,« mi je rekel in si mel še za pane oči.
Mugo Stinnes.
Vest! o povratku kralja Aleksandra.
Belgrad, 2. septembra. Na sinočnji seji ministrskega sveta je poročal ministrski predsednik Pašič o zdravstvenem stanju Nj, Vel. kralja Aleksandra. Stanje se je obrnilo na bolje in je odstranjena vsaka nevarnost. Vendar pa je po mnenju zdravnikov kralj tako oslabel, da bo potreboval
najmanj tri tedne, da se popravi in da »e bo v tem času moral vzdržati vsakega napora. Zaradi tega ni mogoče, da bi se kralj pred enim mesecem vrnil v domovino, kakor se je to mislilo prej. Kralj se najbrže povrne šele meseca oktobra.
sporazuu med Rumunijo.
Jugoslavijo in
Belgrad, 2. septembra. Po poročilu iz Bukarešte od 30. avgusta se je dosegel sporazum med našo kraljevino in Rumunijo. Posebna komisija, ki je imela izdelati predloge o železniškem, poštnem in brzojavnem prometu med Jugoslavijo in Rumu-jo, je končala svoje delo in predlagala sporazum, ki naj obstoja v glavnem iz nastopnih točk: 1. Vzpostavitev mednarodne proge Belgrad—Bukarešta. Zgradi naj se železnica preko Mehadije in Smedereva; pri Smederevu naj bi se Zgradil velik železniški most. Proga naj bi bila sestavni del mednarodne proge Bordeau*—Odesa.
2. Zgradi naj se železniška zveza od Cralo-ve do Belgrada preko Gruje, Negotina in Požarevca z mostom med Grajo in Prahovom. 3. Zgradi naj se železniška proga preko Temisvara do Bažijaša, ki bi na romunskem in našem ozemlju bila približno enako dolga in s katero bi se osebni in tovorni promet znatno olajšal, ker bi s tem odpadle vse ovire, ki so dosedaj otežkočale promet. 4. Izboljšanje brzojavnega prometa med našo in romunsko kraljevino. — Naii člani komisije se vračajo v Belgrad, da sporazum predložijo vladi v podpis.
TT"tiii

.i '


obedi, južinami in večerjami. Ves čas zborovanja so bili udeležniki kongresa gostje mesta Splita. Odnesli so s seboj nepozabne vtise. Del se je vrnil včeraj, drug del je šel v Dubrovnik, tretji pa v Bakar.
Baranjci pri Pašiču.
Belgrad, 2. septembra, — Ministrski predsednik Pašič je sinoči sprejel deputacijo iz Baranje, ki je prišla v Belgrad, da poroča o strašnem postopanju Mažarov v Baranji.
mm v
Prijepolje, 2. septembra. Orožniška patrulja je predsinočnjim v selu Klatini prijela Jusufa Ajanoviča, odmetnika iz čete Huscina Boškoviča. Po njegovi izjavi se je Boškovičeva tolpa razpršila. Večina od-metnikov iz prijepoljskega okrožja se je vrnila domov, dočim je Boškovič z nekaterimi člani odšel v Albanijo, da tam pre-zimi. Z njim so odšli odmetniki, ki se ne morejo vrniti domov, ker jih oblasti poznajo.
zmaga.
Pajiz, sede murni
Nauen, 2. sepa. Skupna manifestacija meščanskih in socialističnih strank levice za republiko in ustavo je v vsej Nemčiji potekla v največjem redu. V Berlinu je bilo okoli pol milijona manifestantov. Klub tolikemu številu manifestantov se ni pripetil noben incident niti pri nastopu niti pri razhodu. Vsi listi poudarjajo, da so manifestacije dokaz, da se je republikanska demokracija ojačila. Vladna politika je dobila novo oporo. Meščanstvo in socializem imata večino proti reakcionarnim in vo-jV.SInnr "krogom.
Ogrska domišljavost.
Praga, 2. sept. »Prager Presser, ki je navadno zelo dobro poučena, doznava iz dunajskih ententnih krogov, da je vrhovni svet v posesti avtentičnih dokumentov, iz katerih je razvidno, da namerava mažarska vlada sprožiti vprašanje integritete in da je puč na Zapadnem Mažarskem začetek tega načrta.
Tretji vzorčni sejem v Pragi.
Praga, 1. septembra. Danes je bil otvorjen tretji mednarodni praški vzorčni veliki sejem ob navzočnosti predsednika Masaryka in zastopnikov vlade. Ministrski predsednik Černy je imel pozdravni govor, v katerem je izvajal med drugim: Gospo-darstveni regionalizem se mora premagati. Inteligenca in preudarnost češkoslovaškega naroda jamčita, da češkoslovaška republika ne postane torišče utopističnih poizkusov. Češkoslovaška republika zre mirno v bodočnost, ki bo po gotovo le kratki dobi kupčijske stagnacije prodaje
1. sept. Iz Atan ae javlja: Po bitki na močno strjenih brdih na severnem bregu Gluija (f* in Katran-dija (?) so se morali Juriji sia vsej črti umakniti grškim četam, ki so jih zasledovale.
Belfast, 1. sept. Mesto je danes mirno. Na različnih krajih mesta so postavljeni močni oddelki. Patrulje in oklopni avtomobili se pomikajo po cestah. Izgube včerajšnjega dne so jako težke: 8 mrtvih, 60 ranjenih.
m
prinesla nove produkcijske in prodajne možnosti. — Pooblaščeni minister dr. Schuster je v imenu trgovinskega ministrstva poudarjal potrebo, da se za proizvode republike poiščejo novi trgi onkraj carinskih mej. — Predsednik vzorčnega
velikega sejma je, govoreč o izvozni politiki, naglašal, da bi se mora! posebno natanko proučiti vzhodni trg. Že zdaj bi se moral poiskati na Ruskem kraj, na katerega bi se osredotočila vsa energija češkoslovaške industrije.
Vprašanje Zapdne Ogrske.
Duuaj, 1. sept. Kakor javljajo listi, je imel včeraj italijanski opravnik Biancheri v parlamentnem poslopju porazgovor z zveznim kancelarjem Schobrom. Opravnik je obrazložil stališče italijanske vlade v za-padno-ogrskem vprašanju in izjavil, da je Italija pravtako kakor Francija in Anglija trdno odločena, izvršiti predajo Burške Avstriji po določbah mirovne pogodbe. Ta naloga pripada edinole ententi in Avstrija mora ostati mirna spričo dogodkov.
Gradec, 1. sept. Kakor se poroča iz Fiirstenfelda, je angleški vojaški ataše na Dunaju, polkovnik Cunningham, danes popoldne dospel v Fiirstenfeld in se informiral o sedanjih razmerah.
Budimpešta, 1. sept. Višji vladni ko-isar Zapadne Ogrske grof Sigray poroča, da je Zapadna Ogrska, kar je je pod mažar-
sko oblastjo, očiščena tujih elementov.
Beril, 1. sept. Deželni opravnik Davv je v Mattersdorfu (Nagv Marton) sprejel posebnega poročevalca lista Neue Ziiricher Zeitung*'. Davy je izjavil, da je dognano, da so vse na Zapadnem Ogrskem nastopajoče tolpe sestavljene iz Mažarov, zlasti iz Keč-kemeta. Avstrijci stoje nasproti formacijam raznih političnih tendenc; te skupine so vse organizirane na Mažarskem in se bojujejo tudi med seboj.
London, 2. sept. Veleposlaniški svet je poslal madžarski vladi noto, ki izraža začudenje, da zavlačuje madžarska vlada predajo Zapadne Ogrske Avstriji. Nota spominja na to, da so Srbi že izpraznili Baranjo. Izraža se upanje, da ne bo nobenega zavlačevanja več. vy
Roparji na Gorjancih.
N©v (roparski umor.
Novo mesto, 1, septembra, Novome-ščane je zopet pretreslo novo, strašno poročilo: na »Vahti« ob državni cesti so našli ubitega moža. Bil je Amerikanec Mavser, kateri je šel, nič hudega sluteč, po državni cesti domov čez Gorjance. Mož, doma iz Težkih Vod, se je vrnil iz Amerike precej bogat in je, kakor trde ljudje, nesel seboj pol milijona. Napadli so ga roparji, ki so na tej cesti smrti v zadnjih časih izvedli že več ropov in roparskih umorov. Streljali so na Mavserja, krogla ga je zadela, nato so ga pa še pobili in mu razbili lobanjo. Ljudje so zelo prestrašeni in ogorčeni, ker
se ni še čisto nič storilo, da bi se roparska svojat polovila. Oblastnike nujno pozivamo, naj nastopijo z vso silo proti roparski svojati, katera lovi in pobija ljudi na Gorjancih, Da roparjev, kateri so ubili Mavserja, niso dobili, je takorekoč samoobsebi umljivo. Sumili so Mavserjevega brata, da je morilec, toda dokazal je v polni meri svojo popolno nedolžnost. Razglasi naj se v Gorjancih za rope, uboje in umore preki sod; vsled izrednih razmer naj sc pomnoži število orožnikov, ker v sedanjih izrednih razmerah njihovo sedanje število ne zadošča.
Polnilna novice.
-j- Radikalna stranka v Sloveniji. .'Samouprava«; javlja: r>Nedavno je začel g. dr. Niko Županič, direktor etnografskega muzeja v Ljubljani, aktivno propagando med našimi slovenskimi brati za širjenje radikalne stranke in njenih načel v slovenskem delu naše domovine. Prva radikalska organizacija v Sloveniji se je osnovala v Kočevju, kjer je bil izbran za predsednika okrajne organizacije dr. Ivan Sajovic, advokat v Kočevju. VLjubljaniseje osnoval ožji odbor radikalne stranke, ki bo delal za razširjenje radikalne stranke v Sloveniji. Sedaj se prevajajo na slovenski d i j a 1 e k t statuti in program radikalne stranke. Izgleda, da dobi radikalna stranka v najkrajšem času v Ljubljani tudi svoj list ("Slovenski Narod:: op. ur.). Kakor smo izveščeni, se širi radikalna stranka tudi v drugih mestih Slovenije, zlasti pa v Kranju in okolici. G. dr. Niko Županič je pooblaščen, da vodi vse posle glede organizacije radikalne stranke, dokler ne bo organizacija popolna.;: — Nakar g. dr. Županič lahko gre, pristavljamo mi.
'4- Prepovedan list. Ministrstvo notranjih zadev je prepovedalo s posebnim odlokom razpečavanje lista »Correspon-denz fiir Geisteskranke«, ker piše v prilog demokratske stranke.
-f- Hudo gospodarsko krizo preživlja Italija. To se da sklepati zlasti iz namere italijanske vlade, da se. zapre ne samo tržaške ladjedelnic?e, ampak celo idrij-
ski r u d n i k ! Poslanec Šček je to namero za enkrat preprečil, tudi tržaški arze-nali se ne zapro, pač pa zahtevajo večmili-jonsko podporo, da morejo sploh z delom nadaljevati.
-j- Albansko in reško vprašanje. — »Giornale dTtalia« poroča iz avtentičnega vira, da Italija ne zapusti otoka Saseno in da misli v kratkem rešiti reško vprašanje potom ustanovitve konzorcija.
+ Položaj v Indiji. Vsa znamenja kažejo, da sedanje vstaje nikakor ni primerjati z običajnimi nemiri, na katerih je Indija tako bogata. Zavzela je že obširne di-strikte. Proti Angležem se je dvignil zlasti rod Mopla (ali Mappila., ki biva ob Mala-barski obedi in šteje nad 1 milijon duš. MopU so večinoma mohamedanske vere, le nekaj jih je kristjanov (baje je že apostol Pavel tam delovai, tako da je še danes nekaj sirskih kristjanov). Uprli so se že večkrat, zlasti ker jih hinduski gospodarji, ki posedujejo večino zemlje, zelo zatirajo. Sedanjo vstajo so baje po\7.ročili Angleži z razpustom izlaraskih prostovoljskih formacij. Vstaja je zavzela po zadnjih vesteh že 2000—3000 milj ozemlja, torej je že prekoračila distrikt Malabar, ki obsega 652 milj, in obsega skoro polovico province Ma-dras. Po vesteh iz Londona in Pariza prodirajo Mopli proti Kalkuti. Požganih je zelo veliko krajev. Angleži so poslali v Malabar močne čete in vojne ladje ter razglasili obsedno stanje. Položaj je zelo kritičen.
+ _ Ustavitev reakcionarnih listov v Nemčiji, Nemški notranji minister je prepovedal vsem reakcionarnim listom izhajanje za 14 dni.
Glasbena Matica v Ljubljani.
Vpisovanje gojencev v konservatorij
se vrši v dneh od 5. do 10. sept. 1921 v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ul. 8/1, in sicer vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. Gojenci se morajo oglasiti osebno pri vpisovanju.
Sprejemni izpiti se vrše v dneh od 9. do 14. septembra t. 1., in sicer: dne 9. sept, ob 9. uri delajo sprejemne izpite vsi oni učiteljski kandidati, ki sc nameravajo pripravljati za državni izpit iz glasbe. Isti dan ob 3. uri popoldne imajo sprejemni izpit oni, ki sc na novo vpišejo v dramatično šolo.
Dne 10. sept, ob 9. uri jc izpit iz solo-petja vseh na novo vstoplih gojencev in onih, ki koncem minulega šolskega leta niso položili izpita. Ob 3. uri popoldne pa se vrše sprejemni izpiti iz vseh teoretskih predmetov (teorija, harmonija, kontra-punkt, kompozicija itd.).
Dne 12. in 13. sept. ob 9. uri dopoldne imajo izpit vsi na novo vstopivši gojenci klavirja, ista dneva ob 3. uri popoldne pa gojenci gosli, viole in čela.
Dne 14. sept. ob 9. uri dopoldne je izpit za vse nove gojence za lesne in kovinske inštrumente (flavta, oboa, klarinet, fagot, rog, trobenta, pozavna) in za gojence kontrabasa.
Pri vpisovanju je plačati:
a)	članarino Glasbene Matice letnih 40 kron;
b)	vpisnino za vsakega učenca 20 K;
c)	ukovino za polovico septembra.
Ukovina je sledeča:
Za I. letnik teorije in mladinskega petja 20 K mesečno, ukovina za instrumentalni pouk enega giavnega predmeta v pripravljalnih razredih (klavir, gosli) 80 kron mesečno; v nižji, višji konservatorijski stopnji ter v operni in dramatični šoli pa za pouk v instrumentalnih, teoretičnih in praktičnih predmetih 100 K mesečno (kdor obiskuje dva glavna predmeta, plača za drugega le polovico ukovine. — Obvezni stranski predmeti so ukovine prosti). Za solopetje se plačuje mesečno 120 K ukovine.
Sprejemni pogoji so sledeči:
a)	dovršeno 8. leto za pouk splošne glasbene teorije in mladinskega petja;
b)	dovršeno 9. leto za inštrumentalni pouk (klavir, gosli);
c)	za orkestralne inštrumente pa poleg fizične sposobnosti še vsaj dovršeno 12. leto.
Podrobna pojasnila se dobe v pisarni Glasbene Matice,
3. in 4. sept.
is
m\
VSEM ODSEKOM!
Dne 3. in 4. sept. se vrši na Brezjah katoliški shod in javen nastop Orlov. Bratski odseki naj se polnoštevilno tega nastopa udeleže v krojih in naj vzamejo s seboj telovadno obleko.
Bratje, pokažimo javno svoje katoliško prepričanje, zberimo se ta dan pri naši Materi, izročimo sebe njenemu varstvu, priporočimo ji svoje delo. Kar je bratom Čehom Velehrad. to naj bodo nam Brezje. Bratje, ki se udeleže duhovnih vaj v šent Vidu, imajo ta dan skupno sv. obhajilo na
Imela sva namreč isto ležišče. Odgovoril sem mu:
>Lepo; jaz ti ne prepustim tako toplega.«
Ko sem stopal z ostalimi proti stop-njicam, nas je kapetan nagovoril:
»Fantje, počakajte malo. Ga bomo spili en kozarček. Ti pa, Jean-Rene,« je dodal in se obrnil proti meni, »ti, ki si cerkovnik, s teboj pa imam govoriti.«
Ne vem, če je danes še tako, kakor je bilo v mojem času. Toda v oni dobi je bil na vsakem »islandcu mornar, ki je nekako opravljal službo župnika. Navadno so izbrali za to enega, ki je bil zadosti dolgo v šoli, da je znal gladko čitati latinščino v masnih knjigah. Na velike praznike je čital na glas sveta berila tako dobro, kakor je pač znal. In če je, kar se je žalibog bolj pogosto pripetilo, kakor je bilo treba, eden izmed moštva umrl, je on napravil zadnje znamenje križa nad umirajočim in molil Requiescat in pace, ko so vrgli truplo v morje. Zato se sicer ni imenoval župnik, kar bi bilo nespoštljivo, pač pa cerkovnik. Ta si je vzel celo stvar k srcu in jo izvrševal tako dobro, resno in častitljivo, kakor je pač mogel. Na krovu ladje »Misericorde< iz Treguierja, katere posestnik je bil Perrot in kapetan Guvader, sem bil cerkovnik jaz.
»Kaj pa je? sem vprašal kapetana, ko sem mu sledil po ozkih stopnjicah v kabino.
Posadil nas je okoli mize, vzel iz omare v steni kozarce in steklenico žganja. V vsakem drugem trenutku bi mi bila ta kapljica dobrodošla. A sedaj sem samo komaj čakal, da slečem zledenelo obleko, da se stegnem in sladko zaspim. Ponovil sem svoje vprašanje; kar dvigne kapetan, ko je napolnil kozarce, svojega in pravi: »Tovariši, ura je, ko pri nas doma pridejo zvonovi iz Rima nazaj. Pijmo na zdravje velike noči k
Kako naj bi vam to razložil. Te besede so imele na nas naravnost čaroben učinek. Skočili smo po konci s klopi, kjer smo sedeli vsi trudni. Zbogom utrujenost, zaspanost in mraz! Iz vseh grl se je začul isti klic:
v Velikanoč!... Jutri?« Herve Guyader je vzel z žeblja koledar iz lepenke, ki je visel na hrastovi steni, in ga položil pred nas na mizo.
Mi smo se sklonili čezenj. S črnilom potegnjene črte so prekrižavale pretekle dneve: izgledale so kakor vrsta črnih stop-njic. Skoraj šest tednov smo že jadrali okoli v domovini polenovke pred Faxa-fjordom. Nismo mislili, da je tega že tako dolgo. Kakor vidite, se tam izgubi občutek za čas. Ta je čisto posebna stvar, katero se doznava samo v naših krajih, kjer vstajamo z dnevom in gremo spat z nočjo, kjer zvoni angelovo češčenje zjutraj, opoldne in zvečer, kjer se solnce dviga, gre naprej in navzdol, tako točno kakor utež ure, kjer
lahko meri poljedelec, če nima ure, čas po dolgosti svoje sence. Na Islandu vsega tega ni: tam se živi kakor izven življenja; tam se prihaja in gre, dela, je in spi, v dolgih presledkih se spregovori par besed, toda mehanično, raztreseno in kakor v snu. Dan, noč, to so samo besede brez pomena. Vedno vlada žalostna, brezkončna jasnost, tako bleda luč, kakor bi bila mrtva. In še solnce izgleda, kadar se pokaže, kakor kaka stvar iz drugega sveta. Človeku se zdi, da to ni solnce, temveč njegova prikazen, njegova umrla duša, tako brezizrazno in brezbarvno je. Izgleda kakor kaka ogromna meduza, ki plava med dvema morskima tokoma. Na obzorju ni ničesar, kjer bi se lahko ustavil pogied, ali bolje rečeno, obzorja sploh ni: morje in nebo sta kakor zlita eden v drugega. Kolikokrat smo imeli občutek, da ladja visi v prostoru!... In tišina ... da, tišina! Kdor ni dolgo prebival v polarnih krajih, ne ve, kaj je to. Tako široka je, tako absolutna, da se je človek boji: občutek ga obhaja, da je v nemi deželi smrti, in če tudi noče, vedno govori tiho kakor v cerkvi. Krik in klic ga prestraši, kakor nekaj nenavadnega in takorekoč bogokletnega ... O zvonovih seveda ni govora: ravno radi tega mi Bretonci največ trpimo. Izmed vseh pomanjkanj je to najhujše. Včasih se nam je zdelo, da slišimo njih glasove od daleč, od strani, od katere je pihal veter. Vlekli smo na ušesa in en ribič jc rekel drugemu:
>■ Poslušaj!..
Bilo je kakor zastrta zdravamarija ali kakor zvon en je v sanjali. So mornarji, ki vidijo v tem s znamenje in naenkrat postanejo čisto bledi. Poznal sem moža iz Plougrescanta, ki je dobil tako močen srčni napad, da smo ga morali nesli v kabino. In vendar je bil orjak z ogromnimi udi. Jecljal je brezmiselne stvari kakor otrok in umrl, ne da bi prišel k sebi. Ta ribji lov je bil prvi, katerega se je udeležil: bil je njegov edini. Dobro se spominjam, kako nas je presunila njegova smrt.
Če pravim, da na Islandu ni zvonov, to ni res, kajti vsaka ladja ima svojega. Te slišati pa ni nobeno veselje. Navadno zvonijo samo, če je megla ali če je morje zelo viharno, na krovih ladij, ki so se zgubile. To je plat zvona, klic žalosti, obupuj zbogom onih, ki jih steze domače zemlje ne bodo več videle. Koliko De profundis smo /molili, ko smo gledali, kako t-o izginjale v temi te izgubljene ladje z zbeganim moštvom, ki je zvonilo samo sebi svoj mrtvaški zvon!
Da, v čudnih sanjah, ki jih človek tam sanja, pride pogosto strašna mora. Je še sreča, da je človek v teh mesecih ribare-nja kakor brezčutna duša in si ni :sve:.t prav ničesar, niti hitrega bega dni.
Skoraj nismo mogli razumeti, da j? preteklo že šest tednov od onega deževnega februarskega večera, ko siiio se poslovili od naših žen v pristanišču Tregtiier-

Brezjah. Udeleženci imajo polovično vožnjo po vseh progah. Izkaznice se dobe pri Orlovski zvezi v Ljubljani. — Udeleženci tabora naj dajo polovično-vozne izkaznice žgosati na Brezjah (v samostanu), ker sicer bo vožnja nazaj neveljavna.
J OrliSki krožek Ljubljana-Sv. Peter. Danes ob 19. uri je občni zbor v prostorih Šentpeterskega društva. Dolžnost vsake članice je, da se občnega zbora udeleži. Vabljene tudi podporne članice. — Predsednica.
Oaza.
KULTURNA SLIKA IZ JUGOSLAVIJE.
Iz Ljubljane se je vlak odpeljal normalno; biio je pred dobim letom; v Brežicah so se začele težave. Francoski naglic vozeč veliko gospodo in diplomate pa tudi verižnike iz Pariza v Bukarešt imel je normalno zamudo. Nanj je bilo treba čakati skoro celo uro; denar je sveta vladar. V Zagrebu je bilo treba hiteti na državni kolodvor in si dobiti listek od gospodične, ki naj bi vršila svojo nalogo prijazneje in ur-neje. Do Sunja je bilo malo potnikov. Tu so jeli vstopati potniki za Bosno. Izpočet-ka malo, pozneje jih je bilo vedno več. Večinoma vse ie bilo namenjeno do zadnje postaje v Banjaloko. Bil je drug semanji dan in mladi fantje so šli zglasit se pri vojaškem uradu. Vlak se je ustavljal na postajah poljubno dolgo; imel je nazadnje več nego tri ure zamude. Nekaj postaj pred Banjaloko je sredi ceste opešal, ustavil se je kot star nadušljiv konj, ko se je oddahnil in so mu ubrizgali excitantia pa iritan-iia, jo je počasi odkrevsal naprej. Ni čuda, vsak dan le en vlak gori, eden doli. Na postajah je bilo mnogo deloma v bogato svilo oblečenih turških žena videti z zagrnjenim obrazom; na prvi pogled večinoma tenke, male, slabotne dame; morebiti pride to od zaprtije doma v ženskem oddelku. V vagonu III. razreda so se vozili izključno le možki. Med te treba šteti mnoge berače, ki gredo iz vagona v vagon ter si z nemo prošnjo nabero lepo število kron. Eden izmed njih je imel samo eno roko; namesto druge je imel ostanek mesa 25 cm dolg brez kosti, s katerim je otresal, kot bi imel kos gelatine na rami. Druga specialiteta so mnogi prodajalci, eden ponuja kruh, drugi sadje; največ jih je, ki dobe lepe de-narce za posladkano vodo. V hudi vročini, v dolgočasju, v strupenem prahu, v pene-trantnem smradu vse hoče piti. Originalen je bil prodajalec sladke vode, ki je imel na pasu pritrjeno servijeto, ž njo je brisal kozarce in svoje vedno mokro lice. Tako da ima človek od ene vožnje v III. razredu za enkrat dovolj. Ob solnčnem zahodu so na -vagonu sedeči mohamedanci menda skupaj s svojim hodžom peli večerno molitev;-glas hodže je bil neprijetno nosljajoč. Ampak v celem natlačeno polnem vagonu niti eden ni kaj rekel, ne se smehljal, ne ponorčeval; javna verska vaja je v Bosni nekaj samo po sebi umevnega; kot se samo po sebi razume, da na naših železnicah ljudje prav takrat začno umazano govoriti pa grdo peti, če je v vlaku duhoven. Kranjski permojduševci!
Izklju eno je pri taki veliki množini tujcev dobiti prostor v hotelu; ni kazalo drugega nego izstopiti v predgradu banja-'loškem, od koder je še pešhoda v mesto. 'Ponoči ob 10. uri, kam naj se človek obrne, tuj v tujem kraju, nego da potrka na vrata samostanska. Ker se je z istim vlakom pripeljal trapist, a v drugem vagonu, je bilo tem ložje priti v samostan; drugače bi bila trda predla. Ne bi kazalo drugega, nego ostati na postaji do drugega jutra. V prijetni oazi smo. L. 1870 so dovolili prejšnji gospodarji, turki, da se trapisti naselijo. Iz divjega, zapuščenega, roparskega kraja so napravili kulturno centralo, tra-pistovski samostan Marija Zvezda pri Ba-njaluki je blagoslov za tamošnjo okolico. Močna, precej nagla voda Vrbas ni imela
nobenega mostu. Brod se je v hudi vodi večkrat ponesrečil, ljudje in živina so potonili. Trapisti napravijo deloma iz,, pc-menta, deloma iz velikega kamenja močno strugo in speljejo železen most čez vodo, da gre vsak varno čezenj. Sezidali so elektrarno s tremi turbinami, o kakršni Ljubljana še ne sanja ne. Mogočno in bobneče se zaletava in hiti preko nepremagljive betonaste jezi voda Vrbas ter rodi blagoslov, prej pa je Ie škodo delala in trgala zemljo. Elektrike je dovolj za celo mesto Banjaluko in za samostan. In samostan je mnogo rabi. Sezidali so trapisti tvornico, suknarno, in treba je le gledati, s kako preciznostjo veliki stroji delajo s pomočjo motorja. Za svoje potrebe imajo trapisti pivovarno, kjer si varijo pivo, kot mal po-boljšek k svoji revni vegetacijski hrani. Na električni pogon imajo velik mlin; veliko žago, strme človek gleda, kako elektrika reže debele hlode s 6 ali 10 klinjami obenem. Marija Zvezda je mala republika zase: imajo svojo mizarno, ključavničarsko delavnico na električen pogon. Kateri domač mizar ima električno peč v svoji delavnici, da ga greje; drugo pečico, da mu električno kuha v varno zadelani gorki vodi klej? Trapistovska republika ima svojo bolnišnico, visok, zračen paviljon, bolnike ima v oskrbi slovenski trapist K.; republika ima internat za bosanske dečke; imajo svojo lastno veliko šolsko sobo, kjer se uče potrebnih predmetov. Ko odrastejo, gredo v višje šole ali pridejo v domače samostanske delavnice, kjer se izuče one obrti, katera jim najbolj ugaja. Ko so se izvežbali, odidejo drugam in si kot izborni obrtniki lahko kruha služijo. Parkrat na leto imajo dramske predstave; skoraj vsak večer jih eden izmed patrov uči petja in kak inštrument, da imajo primernega razvedrila. Par korakov proč od samostana, pa v obzidju, na malem gričku, je svetla, suha, solnčna stavba, določena za spalne sobe mladim bosanskim gojencem samostanskim. Samostan ima dolge, visoke, zračne, moderne, vedno snažne in čiste hleve za govejo živino in za konje. Iz mleka delajo menihi znani okusni trapistovski sir po lastnem receptu. Za govedino rabijo mnogo krme in poleti ob košnji mora vse krepko delati, bodisi duhoven, bodisi navaden samostanski brat. Ker meso nikdar ne pride na mizo (vse je leseno; nož in žlice in vilice) je samo po sebi umevno, da mora dobiti vsakdo opoldne in zvečer malo pijače (po pol litra). Zato gori omenjena pivovarna. Vstanejo redovniki vedno ob dveh, ob nedeljah in praznikih ob pol dveh, ker so molitve daljše. Revni ljudje dobe dan na dan kruha, opoldne gorko hrano in če je mogoče tudi kaj obleke. Moslim z znakom na glavi, da je bil v Meki, se nič ne obotavlja, da pride po obed in prijazno pozdravi katoličana. Verniki iz okolice radi pridejo po dušno hrano k trapistom; spoveduje se namreč prav mnogo, razumljivo, zgled trapistov-skega duhovna je pridiga, ki je vse drugačna, nego še tako lep govor, izdelan po vseh retoriških pravilih, Trapist je poosebljeno pravilo redovno očaka zahodnega meništva sv. Benedikta.
Trapisti imajo malo hotelerijo, prav po naročilu svojega ustanovitelja, kjer
ju, med vrečami soli, med najrazličnejšim blagom in kovčegi.
Kapetan Guyader je pritisnil s prstom na koledar.
»Čitaj, Kerello,'. mi je rekel.
In čital sem, ravno pod zadnjim pre-črtanim datumom:
Sobota, 14. april. Sveti Tiburcij.
Potem pa, v bolj velikih črkah:
Nedelja, 15. april. Velika Noč.
Ostali mornarji so ponavljali v konr Velika noč!... velika noč!...«
Ravnokar še izmučeni obrazi so naenkrat zažareli veselja. Lahko si mislite, da niti vsled toplote sobe, po rezkem mrazu, ki je vladal zunaj, niti vsled poživljajočega vpliva alkohola. Ne: to, kar je tako praznično razžarelo naše utrujene poteze, je bila edino beseda »Velika noč?:, izgovorjena tu v molku polarnih voda, več sto
*iilj daleč od domovine. Kakor vidite, se nahaja v najskromnejših besedah nekaj, kar navdaja z zadovoljstvom ali z žalostjo. jTreba jih je samo reči ali slišati v gotovem trenutku in na gotovem kraju, da si zamore človek predstavljati vse, kar vsebujejo Kako nežna godba je v njih, kako globoke občutke vzbujajo!
Meni se je pričarala pred oči Bretagne hitreje, kakor vam zamorem povedati: ob-ironki s svojo bujno rastočo travo, s praprotjo, s svojim velikim bodičevjem, ki se iblešci od pajkovih mrež, s svojimi skupi-
nami modrih, belih in rožnatih cvetk, ki so se razvetle v aprilskem solncu in z mrmranjem nasadov kreše v vodnih jarkih. Potem jutra iz čistega srebra, nebo z ljubkimi, malimi oblački, strehe iz rmene slame, na katerih cvetejo rabarbara in mah, in vrtovi, ki tako lepo dišijo, in4" kričanje otrok in petje ptičev in zasenčeni studenci pod bezgi in blesk solnca na morju. Videl sem Plougiel, mojo župnijo, mojo hišo v Kersu-lietu, kjer smo takrat stanovali in ki se je dotikala one starega, slepega pevca narodnih pesmi, Yann ar Gwenna, svojo ženo, ki se odpravlja k maši, pred kosom ogledala, ki ga je postavila na okvir okna, kako si natika svoje lase, ki jih je povezala z dvojnim trakom in velika nazaj zapognjena krila njene avbe. Videl sem tudi cerkovnika, kako zvoni, in zvonove, kako zibljejo svoja kovinasta žrela ... Kaj sem vse videl v tem blaženem trenutku! Bilo je tako nežno, tako sladko, da sem zaprl oči.
Tudi vsi drugi so obmolknili, zatopljeni kakor jaz vsak v svoje sanje. Kapetan je prvi pretrgal molk: »Kerello,« mi je rekel, »glej, da nam boš jutri s svojim najlepšim glasom čital velikonočno opravilo.«
Nato nas je odslovil in rekel: .Vsi boste imeli dvanajst ur počitka. ... Ko smo se zagrebli v naša ležišča, je kazala moja ura že deset.
(Dalie sl«>di.)
sprejmo vsakega, kdor pride k njim. Moškim vse razkažejo, kar je v obzidju; od spalnice in obcdnice do cerkve. In če dame ostanejo zunaj samostanskega obzidja, jim možje lahko razlože, kako trda da je postelja samostanca, kako revni so stoli v obednici, kako čudovito mirno spe rajni bratje pokopani brez krste na pokopališču sredi samostana, kako umrlega brata preneso iz infirmerije v cerkev, kjer molijo redovniki noč in dan okoli njega do ure pokopa; kako zanj pripravijo v obednici skozi več tednov kosilo, ki ga dado revežem itd. Če jc trapistovski samostan svet zase in pokopališče močno človeka prevzame, ko čita na zidu imena onih, ki so morali v voisko, pa so tam daleč v tujini umrli (kakšna ganljiva pieteta), je nekaj, kar se ne da popisati, če zvečer, preden gredo redovniki ob osmih spat, za-pojo v koru Salve regino. Možje, ki jih je usoda zanesla v Banjaluko iz celega sveta, oni, ki pozimi in poleti vstanejo davno pred solnčnim vzhodom, ki celi dan težko delajo, ki nimajo nc mehke postelje, ne prijetne sobice, ne gorke peči pozimi; možje, ki ne smejo govoriti, ki imajo naj-priprostejšo hrano, trdo in težko obleko, oni pridejo zvečer skupaj, sc priporoče Bogu v kompletnih molitvah. Nazadnje kleče ob lahnem spremljevanju harmonija pozdravijo tc ascetične, od dela in trdega zatajevanja resne postave svojo nebeško mater. Iz srca jim pride kot nobenemu beseda: da žive v solzni dolini; svet je zanje dežela prognanstva, tuji so na svetu, smrt jim je odrešenje, smrt so vrata v nebesa. Pesem Salve regina v banjaloški tihoti je harmonija z drugega sveta; človek se čuti za par momentov v pogledu na v belo in rjavo oblečene klečeče redovnike nekje visoko nad vsem, kar je zemskega in minljivega. Trapis't ne pričakuje od sveta nič; mrtev ie zanj; vse od Boga; pomaga naj mu Marija. Petje trapistovsko nima nič trubadurskega, romantičnega, mehkužnega.
Dalo bi se izvajati ob pogledu na tako oazo:
1.	Zakaj bi ta ali drugi turist ne napravil enkrat partije v kulturno oazo banja-loško; ogleda naj si od blizu za en, dva dni, delo, trpljenje, molitev, post, miloščino teh mož od blizu. Partija bi bila cenejša in manj nevarna kot so druge moderne. Dne 25. januarja praznujemo spreobrnjenje Savla v Pavla.
2.	Ministrski svet je sklenil nadzorovati vse premoženje samostansko. To se
i pravi napraviti drago kontrolo. Ta bi bila pri naših trapistih odveč. Kontrola zanje je skupna spalnica, redovna, težka obleka, ascetični obrazi, njih revna kuhinja; kontrola in najlepše izpričevalo zanje so: ljudska šola v samostanu, mladi Bošnjaki, ki se uče pri njih obrti, da postanejo kdaj koristni udje Jugoslavije. Dokler ti kul-turonosci tako s svojim premoženjem delajo, sami leto za letom najlepše izkazujejo svoje poslovanje. Banjaloka in okolica daleč na okoli bo čutila nesrečo in škodo, če bodo kdaj morali trapisti proč.
3.	Banjaločani vsi vprek cenijo in spoštujejo trapiste, vidi se, da tam mnogo dobrega dobe, V bližini samostana je vse mirno, nič ni ne hrušča nc trušča. V neposredni bližini trga Taborja, ki ga zdaj zazidavajo, so trije zavodi. Hiralnica, misijonska hiša, semenišče usmiljenk. Lazaristi in usmiljenke so francoskega izvora. V seminar pridejo hčere dobrih hiš iz cele Slovenije, da se izvežbajo za strežbo bolnikov. Ne seminarska sestra ne usmiljenka ne pozna od vstopa do smrti nedelje, ne praznika, ne božiča, ne velike noči; dekla je bolnikov, umirajočih, norcev itd. Ali ste že bili kdaj v hiralnici? Tam kjer pride mnogo mnogo Ljubljančanov; kjer ie huda nočna in dnevna služba. Zunaj godba igra pozno v noč, v hiralnici moli ob umirajočem usmiljenka. Usmiljenke nujno hodijo po Taborju, ker jih je veliko v veliki bolnici, centralo pa imajo ob Taborju. Kaj bi naši prijatelji Francozi rekli, če bi kdo si izmislil na Monf Martru pred veliko nacionalno cerkvijo Jezusovega Srca napraviti javno telovadišče? Tistim, ki so izmislili na Taborju novo stavbo in vežbališče, se lahko reče: nimate nobene pietete pred vsemi onimi someščani in someščankami, ki umirajo v hiralnici; pravega takta vam manjka ob pogledu na blede, zdelane, od bolniškega duha in ponočnega čuvanja opešane usmiljenke, ki mimo vas hodijo. Takt, gospodje, malo prave srčne kulture, katere sc pojdite učit k BoSnjakom.
4.	Poziv vladi. Francoska vlada je pošiljala svoj čas na Balkan redovnike in redovnice, ti so bili kulturonosci, mnogo dobrega so storili v Macedoniji, okolu Soluna, v Bolgariji, žrtvovali so sc bolnikom in vzgajali so po svojih zavodih in šolah naraščaj domači. Jugoslovanska vlada naj se obrne do raznih redovnih provincialatov in generalatov s prošnjo, naj določijo in pošljejo sposobne redovnike in rcdovnice, ki se bodo žrtvovali v najbolj zapuščenih in divjih krajih naše kraljevine; brezdvomno se bo prošnji ugodilo. Novi nositelji kulture bodo seboj prinesli domače lekarne, kjer bodo pomagali s svetom in dejanjem
zapuščenim revežem v telesni bedi, Otvo-, rili bodo šole, kjer bodo zbirali okoli sebe dečke in deklice, jih naučili čitati, pisati/ računati. Ko dobe te elementarne pojme/ učili bodo dečke za življenje potrebne obrti, da postanejo pridni čevljarji, krojači, zidarji, ključavničarji itd. Deklice se bodo učile šivati, kuhati, prati, snažiti, opravljati potrebna dela v hlevu, v kuhinji, na polju,; na vrtu. Naj gre kdo potujoč v Pariz mimo-: grede v Turinu v Via Cottolengo, postaja Porta Susa, pokazali mu bodo v centrali saleziancev rade volje velike etablismen-te, kjer se mladi Italijani vsem mogočim strokam priuče, ki bi bili drugače nekoristni udje človeške družbe. Oni, ki se vo-: zijo proti Dunaju, vidijo z vlaka misijonsko postajo Sv. Gabrijela, samostan in veliko lepo cerkev so samostanci sami sezidali manu propria: kot vaja za misijonsko zva-nje v tujini. Zgodovina nas uči, da so vsi kulturni narodi imeli kot prave oaze samostane, od njih so kulturo dobili, od katere žive še dandanes. Imenoma; Irci, Škoti, Angleži, Francozi, Nemci, Italijani, Švicarji itd, Nc moremo izvzeti niti Češke, ne Avstrije, ne Mažarske, Komunisti — socialisti — redovniki so delali čudeže ifič'. jiti. V odljudnih delih naše domovine šole jiti. V odljudenih delih naše domovine šole kot so pri nas običajne, ne bodo nič opravile ali le minimalno. Samota še drugod človeka ubija, kamoli tam, kjer o kulturi ni duha ne sluha. Niti vojaška sila ni zmožna kaj storiti tam, kjer ni pogojev ne dušnega, ne materialnega življenja. Naši vojaki imajo drugod težko in odgovorno nalogo vršiti.
Vlada naj cla na razpolago zemljo i« primerne stavbe redovnikom in redovnicam, naj jim dovoli vsakoletno določeno podporo, naj jim cla varstvo življenja in imetja; v par letih bodo nastale po zapuščenih, razupitih krajih kulturne oaze; starši bodo dobili nazaj domov otroke, ki bodo pravo kulturo doma sami dalje širili. Kulturno preobrazovanje naše domovine se bo vršilo: mirnim potom, brez krvopre-litja, z mnogo manjšimi stroški, mnogo dosledneje in mnogo hitrejše. Ni se bati, da bi se delala propaganda za katolicizem.
V	Paraguaju vse uradništvo, vse vojaštvo, vse mučenje Indijancev in njihovih kazibov ni opravilo nič. Španci so nazadnje izročili jezuitom v oskrbo divjake, o katerih se je izpočetka mislilo, da so nezmožni kako izobrazbo sploh sprejeti. Jezuiti so napravili redukcije, o katerih drugi pot mal članček. Pogoj je bil, da' frolten Evropejec ne smie med kultiviranc Indijance, da jih ne spridi. Vse redukcije so, vb- -dili jezuiti in pošiljali tribut ali vsaftBfefftt1 • davek španskemu kralju. Zavistni ministri, med njimi Potugizec Pombal, so redovnike spodili, Indijanci so večinoma izumrli,
od redukcij ni ostalo drugega kot ostanki stavb, cerkva, hiš, kjer se sedaj pasejo strupene živali in bodeče grmovje počeno in preperelo zidovje opleta. Iz stoinstolet-nega mrtvila na Balkanu, iz revnih, malih ostankov stare izgubljene kulture bodo redovniki napravili cvetoče redukcije, oaze, katere bodo na cele ure daleč vzbudile novo cvetoče življenje, življenje, ki ga bo vesela država in narod sam, ki bo začel živeti življenje dostojno človeka. Oaza banjaloška naj sc postoteri; denar, ki ga bo vlada vtaknila v samostane, bo rodil stoteren in tisočeren sad. Japonci, odločujoči narod v svetovnem koncertu, s kulturo, o kateri se nam komaj sanja, z veseljem podpirajo katoliško univerzo v To-kiju in se ne boje za svojo kulturo, ne za svojo vero.
V	Banjaloki so nam v uradu dejali, da če potujete nazaj, ni treba legitimacije; kaj takega ni bilo oznanjeno. Pri nas gotovo dobite biljet, brez skrbi. V Predgradu se ti postira žandar in nc pusti nobenega odpotovali iz Bosns bre zlegitima-cije. Tako da je ukazano. K sreči je zadoščala legitimacija južne železnice. Kdo ima prav: kotarski ured ali žandar? Gospodi pomiluj. Stalo je na postaji mnogo lokomotiv, dež jih je pral, vse so bile zarjavele, kot kanoni za Sv. Krištofom. Če so jih popravili, prav; če so jih pustili razpasti: gospodi pomiluj.
novice.
—	Katoliški shod na Brezjah. Udeleženci katoliškega shoda in orlovskega tabora na Brezjah naj dajo polovične vozne izkaznice žigosati (v samostanu), ker sicer je polovična vožnja nazaj neveljavna.
—	Iz Tržiča. V noči — vse važno delo naših Sokolov za domovino se namreč vrši ponoči — od nedelje 28. avgusta na ponedeljek je bila V Tržiču na glavnem trgu pred kavarno Lončar huda bitka! Sokoli so zbrali vse moči, da bi zatrli nemški element V Tržiču. Priprave so se vršile v kavarni, od lccder se je pripodila cela jata državotvornih delavcev in pred seboj so brcali nemško žrtev Staudingerja. Neusmiljeno so ga obdelovali prav po sokol-sko-tržiško. Mi ne bomo jemali v zaščito tvžiških Nemcev, vendar se spomnimo na nekaj: Kje jo doslednost in narodna zna-
1 čajnost Sokolov, odnosno liberalnega bral-
nega društva, ki je Nemcu Glanzmannu ozir. njegovi hčeri pelo podoknico. Datum že sami dobro vejo. Seveda so dobili za to svoje >narodno-zavedno<: delo 2000 K. Takrat jih je vodil narodni buditelj, znani Lajovc. In kam so djali to svojo velikansko narodno zavednost tisti večer. Ko so pili za nemški denar v gostilni, v kateri se je do leta 1918. tako rado nemškutarilo in kjer so doma zavedni Sokoli in Sokol ice? Kdaj pa boste začeli trebiti nemškutarske elemente iz lastnih vrst? Gg. Bocak, Globoč-nig, Jeglič, pazite, ker tržiški Sokoli so bili in so narodno zavedni! Pri tem nad vse narodnem delu v noči od 28. na 29. avgusta naj omenimo še g. župana, ki si je veliko prizadeval, da bi narodno razdražene Sokole pomiril, a ni veliko dosegel, ker je bil visoko nad njimi na balkonu skrit za oleandri in palmo miru. H koncu še eno prošnjo do vseh ponočnih razgrajačev: Dajte nam nočni mir, katerega si silno želimo zlasti mi, ki stanujemo na glavnem trgu!
—	Prenos zemeljskih ostankov pesnika Petra Njegoša je preložen na prihodnje leto,
—	Najboljše in najcenejše obleke izdeluje in dobavlja konfekcijska industrija F r a n d e , Ljubljana, Emonska cesta 8. Tvrdka je piva zastopnica svetovnoznanih prvovrstnih češkoslovaških tovarn ter ima v zalogi razno sukno, hlačevino in podlogo v bogati izbiri. — Pred nakupom obiščite oddelek te tvrdke na Ljubljanskem vzorčnem velesejmu v paviljonu E, št. 52 (prvi veliki paviljon pri glavnem vhodu na levo — domača industrija), ali pa njeno skladišče na Emonski cesti 8. — Opozarjamo na oglas tvrdke F r a n d e v današnji številki našega lista.
—	V tečaj za bolničarke se sprejme še nekaj gojenk. Tečaj traja 2 leti v Belgradu. Vsa oskrba je v zavodu in še poleg tega 100 din. mesečno. Predizobrazba je meščanska ali nižja srednja šola. Izobražene gojenke dobe državno službo in pravico do pokojnine. Ker se nahaja Mis Newton, predsednica tega zavoda, le še danes v soboto, 3. septembra, v Ljubljani, zglasiti se je interesentinjam v soboto od 9.—12.ure pri tajnici Kola jugoslovenskih sester gdč. Viljemini Beniger, Mestni trg 24-111.
—	II. kongres profesorskega društva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se bo vršil v Zagrebu 25.—27. sept. t. 1. s sledečim dnevnim redom: 1. Otvaranje kongresa. 2. Pregled punomočija delegata. 3. Konstijflj^anje Kongresa. 4. Izveštaj o ra-du Glavne uprave. 5. Pretres načrta Poslovnika prof. društva. 6. Predavanja: a) Srednja škola i izbor zanimanja, b) Obuka fizike i fizikalne zbirke, c) O nastavi črtanja. 7. Predloži glavne uprave i po jedin i h članova. 8. Izbor novih članova Glavne Uprave. 9. Odredjivanje mesta za III. kongres. 10. Pregledanje škola i prosvetno-kultumih ustanova u Zagrebu. 11. Izlet u Ljubljanu.
—	Vprašanje na poštno ravnateljstvo. Prejeli smo: Društvo vpokojencev južne železnice vpraša tem potom poštno ravnateljstvo v Ljubljani, kje je vzrok da se ne izplačajo redno naše pokojnine in draginj-ske doklade? Nekateri člani bi morali dobiti denar že zadnjega dne v mesecu, toda danes je že drugega pa denarja še ni. Ako vprašamo na ravnateljstvu južne železnice se nam zagotovi, da je denar pravilno nakazan, če se pa vpraša na čekovnem uradu, dobimo odgovor, da nimajo še nakazila. To je največja krivica, ki se nam godi ob tej strašni draginji, da se nam še ti vinarji ne izplačajo redno! Prosimo Vas gospod ravnatelj točnega obvestila.
Odbor.
—	Vse p. t. učiteljstvo, župni uradi in
tirugi, ki so prejeli na ogled knjigo »Oskrba manjnadarjencev«, naj jo blagovolijo plačati (po priloženih položnicah), oziroma naj knjigo vrnejo v šolo na Viču. — Slomškova zveza.
—	Svetovni židovski kongres. V Karlovih varih se vrši svetovni židovski kongres, ki mu prisostvuje nad 600 delegatov fe vseh delov sveta. Kongres je pričel 1, t. m., in ga je otvoril Sir James Rothschild,
—Razširjenje umobolnice v Stenjevcu, Ker sc razpusti norišnica v Baji in se oddajo bolniki v bolnico v Stenjevac pri Zagrebu, se bo ista razširila in bodo dozidali več objektov. V ta namen je ministrski »vet dovolil dva milijona kron.
—	Moralni propad dražbe, Zagrebška pjoHca^a je te dni aretirala neko mlado ženo, ki se je bavila z zvodništvom. Mlada pokvarjena dekleta je vabila v svoje stanovanje, potem pa šla iskat po mestu moške. Podicija je pri njej aretirala 8 deklet, ki so vse oddane v bolnico, ker so bile venerično bolne,
—	Nevaren žepni tat. Gjuro Hruščevič f« bil na zagrebškem kolodvoru aretiran v momentu, ko je hotel nekemu kmetu ukrasti denarnico, v kateri je bilo nad 50,000 kron. Imel je smolo!
—	Obsojeni kmetski »puntarji«. Dne 1. septembra je zagrebško sodišče razglasilo obsodbo nad soudeleženci dogodkov v Kašini. Proces se je vršil v juliju in avgusta. Obsojeni »o: 1 n* 18, 1 na 12, 6 na
10, 1 na 9, 6 na 8, 8 na 6, 9 na 4, 20 na 3, 1 na 2 in 1 na en mesec zapora, t mgi so bili oproščeni.
—	Draginja silno narašča tudi na Reki. Podražil se je celo kruh. Tudi vino ima visoke cene. Listi pripisujejo draginjo brezobzirni špekulaciji. Draginja je tudi vzrok Strajku v ladjedelnici , Carnaro<.
—	Največji parobrod sveta je : Maje-stioc, ki so ga med vojsko začeli graditi na Nemškem in so ga zdaj dovršili v Sou-thamptonu na Angleškem. Ima 56.000 ton vsebine in prostora za 4000 pasažirjev. Njegova električna naprava bi mogla preskrbovati z lučjo in gonilno silo mesto s 30.000 prebivalci. Dolga je 320 metrov, visoka do kapitanskega mostu 32 metrov.
—	Silni mož. Na Nemškem so dobili v osebi Valter.ja Rathcnaua ministra za obnovo nemške države. Kdo pa je ta mož? Krivica v zgodovini je, da se poleg Hin-denburga ne imenuje Rathenau. V istini je bil večjega pomena za nemško armado in njemu gre žalostna zasluga, da Nemška ni v kratkem onemogla in da je v petletni borbi z Nemcem bilo treba mobilizirati vse sile sveta. Tretji dan po napovedi vojske se je zglasil ravnatelj elektrotehnične tvrdke Reichenau v vojnem ministrstvu in precej vprašal, kako je Nemška pripravljena, da vzdrži dolgo vojsko, Kakor znano, Nemci nimajo surovin, ki so za vojsko potrebne, V nemškem štabu so znali poiskati zmožnih ljudi, Rathenau je mahoma postal prvosednik K. R. A., t. j. družba za gospodarstvo s surovinami in je začel delati. Imeli so surovin samo za enoletno potrebo. Rathenau je hitel rekvirirati: kovine, kemikalije, juto, volno, kavčuk, bombaž, kože, lan, prejo, žimo itd. Vse jc bilo zaplenjeno za vojsko. Glavno pozornost pa je obrnil na izdelavo smodnika. Niti tro-he galuna ni prišlo na Nemško po vojni napovedi in treba ga je bilo nadomestiti. Iz galuna je najvažnejši dušik in ta dušik so si Nemci preskrbeli iz zraka za vso dobo vojske. Nemško kemično industrijo je vpregel Rathenau v vojno službo. Ali za pridobivanje dušika iz zraka je treba električnega toka. Rathenau si je vedel hitro pomagati. Na Saksonskem blizu češke meje so bile debele plasti rjavega premoga, slabše kakovosti, ki ce ni dal izvažati. Ob tem premogovniku jc postavil velikansko elektrarno s silo 120.000 kilovatov, to je skoraj 150.000 konjskih sil. Z vagončki se je dovažal premog kar pod kotle. V mesecu marcu 1915 je bila pokrajina že prazna, a v decembru istega leta se je še kadilo iz nebotičnih dimnikov in stroji so pošiljali električno energijo daleč naokrog. V elektrarnici so pokurili vsak dan 700 vagonov premoga. Ali ne zastonj. Nemci so imeli toliko smodnika, da jiin ga ni zmanjkalo v petletni vojski. Zdaj so postavili Nemci Rathenaua kot ženialnega organizatorja na čelo ministrstva, da bi obnovil nemško moč in slavo. Pričakuje se veliko od njega. Rathenau je izdal že nekaj brošur, v katerih popisuje, kako hoče povzdigniti gospodarstvo nemške države.
—	Amerikanka obdarovana kot japonska pesnica, V minulem letu je japonski cesar razpisal visoko nagrado za najboljšega pesnika, 17.000 poetov ie šlo v borbo. Svoje proizvode so poslali anonimne. Ko je pa komisija določila najboljše delo, spesneno v japonščini, in so segli po zapečateni kuverti, so dobili v njej ime Amerikanke Ch. Burnett, ki biva v mestu Tokio. Sedaj jo slave kot veliko japonsko pesnico in pravijo, da jo bc> najbrže cesar priznal za vredno, da bo smela opisati junaška dela cesarske hiše in rodbine,
—	Ruski film. Iz Moskve poročajo, da je Maksim Gorki dokončal obsežen film, katerega podobe so vzete iz kulturne zgodovine človeštva od prvega početka. Igral se bo proletariatu po vseh mestih.
—	Štipendije za medicince razpisuje Okr. bolniška blagajna v Ljubljani. Štipendije sc podelijo trem mcdicincem, državljanom kraljevine SHS, po uspešno dovršenem prvem rigo-rozu; prednost imajo sinovi blagajničnih članov. Štipendije znašajo 10.000 j. s. K na leto, razen tega se štipendistom povrnejo vpisnine za predpisane kolegijske ure in vse izpitne ter promocijska taksa. Z 9. semestrom sc štipendije povišajo na .letnih 15.000 K, ki jih štipendisti lahko uživajo toliko časa, dokler ne dobe službe kot sekundariji. Štipendisti se imajo z reverzom zavezati, da se bodo po dovršenem doktoratu skozi dve leti vežbali na kaki domači bolnišnici v vseh strokah medicinsko vede in da bodo nato skozi šest let na razpolago Okrajni bolniški blagajni v Ljubljani, oziroma nje naslednici, oblastveno avtorizirani predstavnici socialnega zavarovanja v Sloveniji, ki jih lahko uporablja, kjerkoli bo potreba po blagajničnih zdravnikih. Glede nadaljnjega nakazovanja štipendije in študijskih uspehov veljajo določila razglasa o štipendijah in državnih podporah visokošolcem v inozemstvu, ur. 1 dež. vlade za Slovenijo, št, 91 ex 1921. Prošnje za razpisane štipendije ie vlagati do 15. septembra t. 1, pri Okrajni bolniški blagajni v Ljubljani,
—	Zdravniške štipendije. Z ozirom na novo uredbo socialnega zavarovanja razpisuje Okraina bolniška blagajna v Ljubljani za okoliš Slovenije tri štipendije po 1000 dinarjev mesečno za k i r u r g e - š p e c i a i i s t e. Te štipendije se bodo dodelile primerno kvalificiranim zdravnikom, državljanom kraljevine SHS, ki so se skozi dve leti vežbali v vseh strokah medicine na kaki domači bolnišnici in ki bi bili pripravljeni, dve nadaljnji let! posvetiti študiju kirurgije na tu- ali inozemskih k'i-nikah, Po končanih študijah se bodo ti zdr
niki s primemo dobro plačo kot kirurgi dodelili blagajničnini ambulatorijem v Ljubljani, Mariboru in Celju, obenem pa bodo v teh mestih tudi lahko privatno delovaii kot kirurgi-špecialisti. — Nadalje razpisuje Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani štipendijo za balete r i o 1 o g a po 1000 dinarjev mesečno. Ta štipendija se ho dodelilu zdravniku, državljanu kraljevine SHS, ki se je r.kozi dve leti vežbal v vseli strokah medicine na kaki domači bolnišnici in ki bi nadaljnji dve. če možno celo tri leta posvetil študiju bakleriolotfijc, hislologije, .»erologije in kliniških kemijskih raziskav na inozemskih univerzitetnih inštitutih. Ko bo blagajnični diagnostični zavod dobil v to potrebno avtorizacijo, bo njega voditelj po tarifu, ki sc bo določil dogovorno z blagajničnim vodstvom, tudi lahko izvrševal privatne preiskave. Vsa potrebna uslna ali pismena pojasnila daje šef-zdravnik blagajne, dr. Bleiweis, Ljubljana, Kongresni trg 15.
KROJIŠ
Katoliška misel bo privabila tisoče našega ljudstva k romarski cerkvi na Brezje. Vse, staro in mlado se pripravlja, da pohiti k toliko priljubljenemu svetišču Kraljice slovenskega naroda. Tu hočejo Gorenjci jasno in odločno manifestirati za katoliško šolo, katoliški zakon, za versko svobodo v državi! — Vse udeleženca se prosi, naj strogo pazijo na red in snago! To je potreba zlasti sedaj, ko se na večih krajih pojavja epidemičnn. griža. Iz krajev, kjer griža nastopa v večji meri, naj se prebivalstvo shoda ne udeleži. — Pripravljalni odbor.
š Nameravani orlovski tabor v Mar. Nazarjih pri Mozirju se ne mor® vršiti 11. septembra t. 1. vsled epidemije,
š Pričetek šolskega leta 1921-22 na državnem moškem učiteljišču v Mariboru. Na tem zavodu se vrši vpisovanje bivših učencev vadnice ter gojencev in gojenk letnikov v ponedeljek, dne 12. septembra, d o p o 1 d n e. — Učenci, gojenci in gojenke, ki žele nanovo vstopiti na ta zavod, naj se zglase v ponedeljek, dne 12. septembra, popoldne v ravnateljev! pisarni. — Pri sprejemu v 1. letnik učiteljišča imajo prednost gojenci, ki so izpolnili ob vstopu 15. leto in ki so dovršili 4. razred gimnazije, realke ali meščanske šole. — Gojenke se bodo na tem zavodu sprejemale samo v ITT. in IV. letnik. — Bivši učenci, gojenci in gojenke zavoda naj pri-neso k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo, nanovo vstopajoči pa krstni list in zadnje šolsko spričevalo z odhodnico prejšnjega zavoda.	Ravnateljstvo.
š Začetek šolskega leta na meščanski šoli v Žalcu. Vpisovanje se vrši za vse učence in učenke dne 15. sept. od 8. do 12. ure. Redni pouk se prične dne 16. sept. 1921. V prvi razred se sprejmejo tisti, ki so z dobrim uspehom dovršili peto šolsko leto ljudske šole. Pri vpisovanju se mora predložiti: 1. zadnje šolsko izpričevalo, 2. krstni list ter vsled s šol. letom 1921/22 uvedene šolnine in vpisnine tudi 3. tozadevno izjavo pristojne občine za tistega, ki se hoče oprostiti plačanja vpisnine in ev. šolnine. Potrebna pojasnila glede vpisnine iu šolnine na naši šoli dobi vsakdo pri svoji domači občini. — Ravnateljstvo meščanske šole v Žalcu.
š Maribor. Na včerajšnji semenj so prignali 513 prešičev in 9 koz, Cene: 4—7 tednov stari po 150—180 K, 8—11 tednov stari po 240—260 K, 3—5 mesecev po 280—700 K, nad 6 mesecev po 800 do 1000 kron, polpilani prešiči za zakol po 30 do 36 K za kg žive teže. Plemenske svinje po 26—28 K kg. Koze po 200 do 300 K.
lj Krščansko žensko društvo ima sejo danes dne 3. septembra ob 5. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni. Povabljene so vse članice.
lj Kolo jugoslovanskih sesler opozarja članice, ki nameravajo ustanoviti kako podružnico, da javijo to centrali v Ljubljani pravočasno pred ustanovitvijo.
lj Tvrdka The Rex Co„ Ljubljana, obstoja od 1. aprila 1906 kot pijonirka te stroke v Sloveniji. S prvovrstnimi zastopstvi kakor pisalnega stroja Undenvood ter razmnoževalnega aparata Opalograph, si je tvrdka .posebno v zadnjem času, pridobila sloves ter pošilja svoje predmete ne samo po Sloveniji in Hrvatski, ampak tudi v najbolj oddaljene kraje v Srbiji in Črni gori. Glej inserati
lj Odvetniški izpit jc napravil včeraj pri višjem deželnem sodišču g. dr. Rok Jc-senko, odvetniški kandidat v pisarni g, dr. Natlačena.
lj Profesorsko društvo - sckcija Ljubljana vabi svoje člane k rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v petek, 9. septembra, ob osmih v risalnici 1. drž. gimu. v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Volitve novega odbora. 3. Določitev referatov, predlogov in delegatov za zagrebški kongres. — Pododbori naj po J}§ 31. in 32. pravil določijo delegate za kongres 'er naj p r i n e s o zanesljivo na
občni zbor imenik vseh članov svojega pododbora. 4. Samostojni predlogi. 5. Slučajnosti.	(K)
lj Moški zbor »Lubljane«! Nujna pevska vaja bo v nedeljo ob 11. Vsi — tudi novi — točno! Redna pevska vaja v ponedeljek ob 8. za mešani zbor.
lj Šolsko vpisovanje v Lichtenthur-lioveiu zavodu se vrši dne 12. in 13. t. m. Ta dneva naj pridejo v zavod tudi gojenke. Začetek šolskega pouka s službo božjo dne 14. t. m.
lj 0 dr. Brezigarjevi tožbi proti našemu odgovornemu uredniku bo razpravljala danes ljubljanska porota. K porotnim razpravam imajo vstop vsi polnoletni, ki si morajo preskrbeti vstopnico k razpravi od 9. do pol 10. dopoldne v pritličju justične palače poleg vhoda v porotno dvorano. Našega odgovornega urednika bo zastopal g. dr. Marko Natlačen.
lj Policijsko ravnateljstvo opozarja občinstvo v lastnem interesu, da veljajo zglasilni predpisi tudi za časa ljubljanskega sejma in da se ima torej vse crebe, katerim se da prenočišče, zglasiti oziroma cdglasiti tekom 24 ur.
lj O. Pesek proti jr. .Jeleneit. Okrajni sodnik g. dr. Stojkovič je včeraj zaključil razpravo o tožbi, katero je bil vložil g. Anton Pesek proti odgovornemu uredniku : Jutra - g. V. Jelencu. Zaslišal je kot priče g. prof. Prijatelja, urednika Jutra g. Brozoviča. in urednika Slov. Naroda . g. Debevca. Razprava je trajala ocl 10. do 12. opoldne, nakar je razglasil okrajni sodnik g. dr. Stojkovič sodbo: V. Jelene je kriv, da je dne 28. junija 1921 v kavarni Zvezda : krivo očital g. Pesku, da ie v zvezi z atentatom na regenta in da ga je obmetaval s psovkami: : Baraba! Falot! Svinja! Obsodil je g. Jelenca za to na 5 dni zapora, katero kazen mu je spremenil v globo 1000 kron. Zastopnik g. Jelenca je priglasil vzklic.
lj Pričetek šolskega leta 1921/22 na javnih mestnih Hudskih šolah v Ljubljani. Na javnih mestnih ljudskih šolah ljubljanskih, izimši I. in II. mestne deške ljudske šole in pa mestne pomožne šole, se prične novo šolsko leto 1921/22 v sredo, dne 14. septembra 1921 s skupno sv. mašo in v četrtek dne 15. septembra 1921 z rednim šolskim poukom. Vpisovalo se bode v ponedeljek dne 12, in v torek dne 13. septembra 1921 vselej od osmih do dvanajstih dopoldne, in sicer: Za III. in V. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslepju na Erjavčevi cesti štev, 21.; za IV. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju Na ptulah št. 13; za I. mestno dekliško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu štev. 1; za III. mestno dekliško ljudsko šolo in za mestno manjšinsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 19; za šišensko deško in dekliško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Gasilski cesti št. 242; za mestno barjansko šolo v šolskem poslopju na Ižanski cesti št. 40. — Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se načelno odklanjajo, po čemer sc je šolskim vostvom točno ravnati. — Vse podrobnosti pojasnjujejo šolska vodstva pri vpisovanju.
lj Cirkus Kocska je včeraj v I.atlcr-manovem drevoredu začel svoje predstave. Ker je po vojni redki cirkus, ki bi imel dresirane divje živali, je bila že včerajšnja prva predstava zelo mnogoštevilno obiskana, tako da so bili vsi prostori zasedeni. Po dobrih jahalnih točkah, zanimivi! gimnastiki in izredno virtuozni ekvilibri-stični produkciji je sledila predstava s šestimi levi, ki so izborno dresirani in zbujajo nervozno napetost. Jutri sta dve predstavi ob 4. in ob 8. uri.
lj Klohuk in črne gamaše je našel da-res zjutraj nekdo na Tržaški cesti med Glincami in tobačno tovarno. Klobuk je sive barve, še čeden; gamaše so usnjate in tudi še v dobrem stanju. Po okolnostih sodeč je to oboje izgubil nekdo, ki je po noči šel domov malo preveč veselo razpoložen. Klobuk in gamaše se dobe v Jugoslovanski tiskarni 111. nadstropje pri Fr. Šparovcu.
lj Družabni Muh iiradnistva. Skoro vsi sloji imajo že svoje klube, ozir. izobraževalna društva, le uradništvo loga do danes ni imelo. Zato si je uradništvo na sestanku dne 25. februarja 1921 v »Narodnem domu ustanovilo društvo Družabni klub nradiilštva v Ljubljani;, katerega pravila se dobe v društveni pisarni., član tnga društva lahko postane vsak, bodisi zasebni ali javni uradnik oziroma uradnica: kot podporni član pa pristopi lahko vsakdo. Da sc bode društvo zamoglo razvijati iu da bode imelo uradništvo od istega res koristi, poživljam vse prijatelje, tovariše in tovarišice, da takoj pristopijo k temu edinemu uradniškemu izobraževalnemu društvu, čigar namen je v prvi vrsti delovati n n kulturnem polju ter prirejali druSabne Dleto, predavanja, plesne tečaje itd. Članarin« znaša mesečno 10 K. /a podporno člane pa najmanj 20 K. Pristopnimi 2 K. — Svoj pristop lf.hko javite uslmcno ali pisijieno »Družabnemu klubu uredništva , ki posluje začasno na Cesti ne liudolfovo železnico (poteg re.slacriclje sNoveg« sveta«:) 51. il in sicer v-ak torek, četrtek in soboto od 11, do 15. ure. — Predsednik O. Bole, K
KatolSSki vrstnik.
c Spremembe v frančiškanski provinc iji sv. Križa v Sloveniji. Pri frančiškanskem defi-iiilcrialncm konjjresu v Ljubljani so su 30. av-iju ia izvršile sledeče spremembe: V Ljubljano je premeščen p% Golfrid Ploj kot kaplan in organist; na sv. Gori p, Kapistran Ferlin, gvar- 1
dijan, in p. Oton Kooian, vikar; v Novo mesto: p. Henrik Damiš, prefekt dijaškega konvikta, p. Friderik Saller. katehet, p. Beniamin Petrič, voditelj dijaške Marijine kongregacije; v Kamniku: dr. p. Hadrijan Kokolj, gvardijan, p. Julij Sušnik; v Nazaret: p. Žiga Ahčin: v Brežice: p. Jožef Aljančič; v Maribor: p. Pavel Potočnik: k Sv. Trojici: p. Elekt Hamler; v Gorici: p. Albert Pire, gvardijan, p. Marijan Širca, vikar, p. Romuald Ausser; na Vič: p. Ferdinand Zaje, kaplan in organist; k Novi Štifti: p. Nor-bert Sušnik. — V Ameriko v Čikago sta odšla te dni p. Blanko Kavčič in fr. Humil Šavelj.
c 61. generalni shod nemških katoličanov se je 27. avgusta otvoril v Frankfurtu. Starodavno mesto je bilo slavnostno okrašeno. Na pozdravnem večeru je govoril državni kancler dr. Wirth, ki je pozival k optimizmu, kajti Nemčija bo vstala, če bodo vsi svojo dolžnost storili, v prvi vrsti katoličani, ki bodo po svojem programu delali za enotno krščansko Nemčijo. — Od zastopnikov inozemstva ie dr. Hilgenrainer iz Prage slikal kulturni boj na Češkem, kjer se je v šolah razpelo moralo umakniti podobam dr. Masarykal — Za predsednika katoliškega shoda je nato bil izvoljen tajni svetnik Held, za častnega predsednika 90letni grof Droste Vischering; tudi se je izvolila v predsedstvo vprvič ženska, gdč. Hed-wig Drausfeld. — Predsednik je v svojem nagovoru energično poudarjal, da se mora ustvariti mir, ki ne bo vsiljen, ampak bo onel na medsebojnem spoštovanju, krščanski ljubezni in pravičnosti. Izrecno ie poudaril, da katoliških sobratov v Franciji in Belgiji ne more tako prisrčno pozdraviti kakor ostalih. — Za n;im je nagovoril navzoče papežev nuncij msgr, Pacelli v nemškem jeziku, — Prvi slavnostni govornik von Seidlein je svoj programatični in tudi formalno dovršeni govor navezal na deset zapovedi božjih, ki pomenijo individualni in socialni zakonik človeštva na vse čase. Nravstveni propad naše dobe pohaja iz neizpolnjevanja aekaloga. Kjer se državna oblast v smislu prve zapovedi ne opira na božjo avtoriteto, tam nastopata teror in anarhija. Mesto Boga se danes vse klanja zlatemu teletu, ki prinaša na narode prokletstvo, o čemer pojo že Nibe-lungi. Socialna zapoved dekaloga uči delo ljubiti, ne hlepeti za dobičkom, ki ne sloni na delu, ne izrabljati dela zgolj za pridobivanje in nakopičevanje materialnega bogatstva — naš čas ravna ravno nasprotno. Četrta božja zapoved predpolaga solidno rodbino, toda ravno pojem nravstveno trdnega zakona se če-daljebolj rahlja. Za katoličane prid etu tudi vpoštev pravica do verske vzgoje otrok. Mno-že se uboji, politični umori, pojem lastnine je izpačen, ne želi si svojega bližniega blaga I, to ne velja danes za špekulante in kapitaliste. Govornik je obsojal tudi moderno žensko modo, eksotične plese, literaturo in kino, ki pričajo o obolelem spolnem življenju. Katoličane je pozival k solidarnosti. — Shod so pozdravili tudi verni protestanti.
c 300 letnica smrti sv. Janeza Berchman*. Pred 300 leti 13. avgusta je umrl v Collegio Romano v Rimu sv. Janez Bercbmans iz Družbe Jezusove. Janez Berchmans je zgled otroške pobožnosti, strogega pojmovanja življenja in zlasti natančnega izpolnjevanja dolžnosti, vsled česar se prišteva med najodličnejše patrone mladine. Zato je važen zlasti za našo dobo, ko se krščanski preporod ne more drugače izvršiti nego da vzgojimo mladino, ki bo jemala življenje resno, poznala samozatajevanje in zvesto izvrševala svoje dolžnosti. Za študij življenja SV. Janeza Berchmansa je priporočati: P. Nachbau-•er S. J.: HI. Johannes Berchmans, Lebensbilder groCer Gottesstreiter, Herder, Freiburg.
c Nemški protestanti, ki so politično organizirani v centru, so na frankfurtski katoliški shod poslali sledeči pozdrav: »Stoječ na temelju vere na križanega in vstalega Zveli-čarja in zvesto držeč se apostolske vere, popolnoma vpoštevamo visoke dobrine in naloge katoliške cerkve. Veselimo se z vami, da se vam je posrečilo sredi občega navala brezver-stva zmagoslavno vztrajati. Iz prakse dela v stranki centruma vemo, koliko skupnih nalog nam je rešiti, zlasti na državnem in kulturno-političnem ter na gospodarskem polju. Ako bomo nemški kristjani v bodoče zvesto skupaj držali, se nam bo z božjo pomočjo posrečilo zopet ustvariti živo, krepko nemško narodno skupnost, katera bo našla pot k sporazumu z vsemi krščanskimi narodi.«
Socialni vestnik.
Konferenca inšpektorjev dela v Slavonskem Brodu, Popolnoma neopaženo se je vršila pretečene dneve, in sicer od 17. do 21. t. m„ v Slavonskem Brodu letna konferenca inšpektorjev dela. Ta ustanorva, v bivši av-stro-ogrski monarhiji pod imenom obrtno nad-zorništvo poznana, sedaj preurejena pod imenom inšpekcija dela (inšpekcija rada), se je v kratki dobi enega leta razvila v mogočno organizacijo, ki ima v vseh delih države svoja sodišča, _ V kraljevini Srbije obstoje štiri, v Bosni štiri, v Dalmaciji dve, v Vojvodini dve, v Sloveniji tri in v Hrvatski in Slavoniji ena inšpekcija dela. Razen v zadnje imenovani pokrajini se je v vseh pokrajinah že ustanovilo zadostno število teh nadzorniških oblasti; žalibog v Hrvatski in Slavoniji inšpekcija dela še ne posluje v predvidenem obsegu — zamišljeno je v tej pokrajini pet inšpekcij dela — ker primanjkuje tehnično izvežbanega osobja. Na omenjenem kongresu so bili zbrani vsi inšpektorji dela cele države, razen dveh iz Slavonije. Na dnevnem redu konference sta bili kot edini točki obravnave: pravilnik za varnost delavstva v vseh obrtnih in industrialnih vrstah in novi delavni red, veljajoč za vse pokrajine države. Prvi predmet je najvažnejšega pomena tako za celotno delavstvo, kakor tudi za našo industrijo, S tem pravilnikom se je ustvarila enotna podlaga vseh varnostnih pred-
f>isov, ki so bili do danes v vsaki pokrajini raz-ični, zaščitilo se je delavca po vseh podjetjih in po vseh pokrajinah po enotnem sistemu, kar bo izdatno olajšalo socialni položaj delavstva, katero nosi svoio delavno silo v nove kraje, a na drugi strani se bo industrialna in obrtna podjetja postavilo na solidnejšo delavno podlago. Seveda je tudi za vso državo enotni delavni red velike važnosti, ker se ž njim v mnogih kraijh odpravijo uprav kaotične razmere delovnih pogojev. Kongresa se je udeležil tudi minister socialne politike g. dr. Kukovec. Na kongresu se je ugotovilo, da je največje važnosti in splošna zahteva, da se čim-prei vpeljejo v vsej državi in v vseh podjetjih delavski zaupniki, in sicer v obliki, kakor isti že v Sloveniji in Bosni poslujejo. Splošno je bilo mnenje, da je potreba nujna, da se odpravijo delavske knjižice in uvedejo za celo državo enkratne delavske legitimacije, da se zakonskim potom uveljavijo stalni in urejeni delavski dopusti, regulirajo razmere <*lede praznikov in da posveti država vajeniškemu vprašanju z ustanovitvijo vajeniških domov in
urejenega vajeniškega pouka najresnejšo pazljivost in hitro odpomoč. Najnujnejša je sedaj naloga države in vseh prizadetih krogov, da se povede ugotovitve kongresa v dejstva in da se čimprej ustanova inšpekcije dela izpopolni, da bo po celi državi mogla enako poslovati v korist delavstva in narodnega gospodarstva.
Zakon o poravnavi delovnih sporov v Nemčiji ima kmalu priti pred državni zbor. Zato se v javnosti množe diskusije o tem važnem zakonskem načrtu. Gre v prvi vrsti za to, ali naj bodo razsodbe poravnalnih uradov obvezne ali ne. Poravnalni uradi so se najprej ustanovili v Angliji. Leta 1860. so se na zasebno iniciativo nekega veleindu-strijca in nekega sodnika osnovali ponekpd odbori, sestojeii ua polovico iz delavcev, na polovico iz delodajalcev, ki so, ako so bili v to naprošpni, pre-pirajočim se strankam predlagali poraviiavo na iz-vestni podlagi. Seveda je bilo tukaj vse tftfeisno od moralične avtoritete poravnalnega odbora,, ki tudi ni bil nobena uradna institucija. S časoma so si ti odbori priborili toliko veljavo, da so se delavci in delodajalci ponekod že v svojih medsebojnih tarifnih pogodbah vnaprej obvezali, da se bodo v slučaju sporov podvrgli razsodbi poravnalnih odborov. Šele med vojsko se je v Avstraliji proglasila obveznost lakih razsodb brezpogojno. Nemčija je sedaj izbrala sledeči način: Razsodbe poravnalnih instanc, ki imajo značaj pravih uradnih institucij, se morejo razglasiti kot obvezne od strani ob-, lasti, ako v to poklicana instanca izreče pravo-močnost tako razsodbe. Dočim je delavstvo več ali manj s tem zadovoljno, se delodajalci splošno izražajo proti temu, ker pravijo, da pri sporih med delavci in delodajalci ne gre za stvari pravnega značaja, ampak za proste mezdne zahteve, ki so odvisne od vedno menjajočega se narodnogospodarskega položaja. Tudi se ti ljudje boje, da se na ta način ne uvede državni socializem ali državno zasilno gospodarstvo. Objektivno pa je način, ki ga predvideva nemški zakon, zelo dober, ker bo oblast posegla bo priznanju obveznosti razsodbe itak samo v skrajnem slučaju. Razsodbo izrečejo nepristranski in vešči zastopniki tako delavskega kakor delodajalskega razreda, oblast pa je tudi naj- . bolj poklicana kot varuh splošne blaginje, da take razsodbe proglasi za obvezne. Le zastopniki svobodne konkurence v gospodarskem boju morejo temu nasprotovati.
Razpad nemške socialne demokracije. Nekdanja enotna nemška socialna demokracija je danes razpadla v 5 strank: MSPD (Mehrheitssozinlislisclie Partoi Deutschlands), USPD (Unabliangige sociali-stisehe), VKPD (Vereinigte Komunislisclie), KAPI)-(Komunistische Arbeiterpartei) in FAUD (Freie. Arbeiterunion). Imamo torej dve socialistični stranki (eno desničarsko in eno radikalno), dve komunistični in eno popolnoma samostojno. Vodilni teoretik socialnodemokratskega krila, Henrik Cunow, ■ izvaja razpad nekdaj tako mogočne in solidarne. stranke iz njene načelne nejasnosti, vsled katere ni umela zavzeti trdnega stališča nasproti nepredvidenim posledicam svetovne vojske. O vseh teh rečeh daje dober pregled ravnokar izišla brošurica ■>Die Sozialdemokratie in ihren Richtungenc (Miin-chen-Gladbach 1921, M. 180). — Večinska socialistična (t. j. stara socialnodemokraška) stranka se zbore te dni na kongres v G5rlitzu. Kongres sprejme novi program, ki se je pa v sejali tozadevnega-odbora zelo izpremenil. V kakšnem smislu, se 111 znano.
Tiarlslika ln s&ort. ...
Nogometna tekma Grazer AmatourspQr.tl{Ii»b y. Ilirija se vrši v nedeljo dne 4. t. m. ob 17. uri na prostoru Ilirijo pred državnim kolodvorom. Gra-ški Amaterji so lansko sezono že igrali v Ljubljani in dosegli proti Iliriji rezultate 3 :2 in 2 :4. So prvorazredno avstrijsko moštvo, ki uživa dober le-nome. Ilirija bo nastopila proti njim z istim moštvom, ki je pretočeno nedeljo tako izvrstno igralo proti saraievskim Amaterjem.	'K
Boksarski mateh med avstrijskim champio-nom težke kategorije Rossom in chanipionom lahke kategorije Vrbančičem se priredi v nedeljo dne 4. t. m. pred nogometno tekmo Ilirija : Grazer Amateure na športnem prostoru Ilirije pred drž. kolodvorom. Pričetek ob pol 17. uri. — Po velikanski pozornosti, ki jo jo vzbujal pravkar mateh za svetovno prvenstvo med Amerikancem Dempsey-jem in Francozom Carpentierom po celem svetu, bo tudi nedeljski mateh med tema izvrstnima atletoma za naše športne kroge velika senzacija,
Ljubljanski velik! s mm ;;
Ljubljanskim obrtnikom se naznanja, da pride v nedeljo, dne 4. septembra, dopoldne ob 11. uri 30 do 40 zagrebških obrtnikov, da si ogledajo ljubljanski velesemenj. Ob tej priliki žele, da se z ljubljanskimi obrtniki, zlasti stavbene stroke, osebno spoznajo in o. važnih zadevah pogovore. V ta namen se bo vršil v nedeljo popoldne ob 4. uri v prostorih Narodnega doma prijateljski sestanek zagrebških in ljubljanskih obrtnikov. Prosimo ljubljanske obrtnike posebno stavbene stroke, da se v nedeljo dopoldne ob 11. uri udeleže sprejema na južnem kolodvoru in popoldne ob 4. uri prijateljskega sestanka V Narodnem domu.
Kolinska tovarna kavnih primesi, trgovsko delniško podjetje, ie izložila na Ljubljanskem velesejmu v paviljonu G štev. 190 svoje izdelke v veliko impozantno piramido. — Ko-, linska cikorija se kot izvrstna kavna primes vsem gospodinjam najbolj priporoča. Poskusite in prepričajte se ter zahtevajte povsod le Ko-linske kavne primesi.	3123 (21
Stanovanjski urad ljubljanskega vclcscmn.ia . za izdajanje stanovanjskih listov, posluje od danes naprej permanentno v svoji pisarni na južnem kolodvoru. Centralna pisarna tega urada pa posluje, vsak dan glede splošnih stanovanjskih iuformaci;, sprejema pa tudi prijave stanovanj v pisarni Tou-rist office na Dunajski cesti št. 18.
Stanovanjski urad ljubljanskega velesomnja naproša najemnike stanovanj, naj bi vsak po svoji moči proti primerni odškodnini odstopil vsaj mal kotiček, v katerem bi se odpočil tujec, da ne bo Ljubljana izgubila svojega gostoljubnega slovesa. Prijave sprejema centralni stanovanjski urad v pisarni Tourist office na Dunajski cesti št. 18.
Gospodariti®*
BORZA.
. ;vb, 2. sept. Devize: Berlin 210.25 do L l 1.^5, Italija izplačilo 805—825,-' ček 800—820, London 680—685, Newyork 180 do 180.50, Pariz 1430-1432.50, Praga 217 —219, Švica 3090—0, Dunaj 10.15-16.20, Bukarešta 215—218, Budimpešta 48-46.75. Valute: Dolarji 179.25—179.80, avstrijske krone 17—18, carski rublji 22—30, 20 K I v zlatu 0—650, francoski franki 1425—0,
napoleondori 635 — 640, nemške marke 208—210, italijanske lire 815—818, češkoslovaške krone 211—0.
g Največje naše zadružno podjetje, Gospodarska Zveza, je razstavila na Ljubljanskem Velikem Semnju v lastnem paviljonu svoja najboljša domača in inozemska vina skupno s svojimi renomiranimi mesnimi izdelki, katere izdeluje v lastni tovarni, kateri je prizidala v zadnjem času moderno urejeno hladilnico, spojeno z izdelovanjem umetnega ledu.
V	lesnem oddelku Zveze slovenskih industrijcev je postavila tovarna za izdelovanje parketov v Trebnjem, last Gospodarske Zveze, krasno izdelano parketno ploščo iz najrazličnejših vzorcev, ki dokazujejo, da je tovarna glede okusne opreme kakor tudi glede preciznega tehničnega izdelovanja na višku.
Gospodarska Zveza je eno izmed največjih iirtportnih in ekspertnih podjetij v Sloveniji. Uvaža vsakovrstno špecerijsko in kolonijalno blago ter manufakturo in stroje. Pri izvozu pridejo predvsem vpoštev žito in drugi poljski pridelki, les ter živina.
V	zadnjem času posveča Gospodarska Zveza svojo pažnjo tudi industrijskemu razvoju naše dežele. V Ljubljani je kupila tovarno za izdelovanje mila in sveč, jo razširila in opremila z najmodernejšimi stroji.
V	Trebnjem ima parno žago in tovarno za izdelovanje parketov, kateri sta v popolnem obratu.
Da se razvije eksport našega kranjskega zelja in cla pride na trg samo dobro izbrano blago je uredila Gospodarska Zveza v Šmartnem pri Litiji svojo zeljarno.
Ta podjetja vodi Gospodarska Zveza v svoji režiji. Razun tega pa je tudi soudeležena s svojim kapitalom pri različnih drugih tovarnah v Sloveniji in na Hrvatskem. — Podjetje je vsled svoje solidnosti splošno, znano in uživa radi tega visok ugled v tu- in inozemstvu.
g Kako Nemci delajo. Nemški poštni čekovni urad izkazuje prometa za 684 milijard mark, torej trikrat toliko kakor lansko leto. Ta številka povo več ko seženj dolgi članki o gospodarski in obrtni situaciji nemške republike. Berlinski čekovni poštni urad sam je imel lansko leto 160 milijard mark prometa ali na dan več ko 500 milijonov mark.
g Kako so Poljska gospodarsko obnavlja. Danes se na Poljskem nakoplje premoga 80 odstotkov predvojne množine in presega lansko količino za 20 odstotkov. Poljska ima sedaj premoga, kolikor ga potrebuje zase, pa" ga še 15—20 odstotkov izvaža. — Petroleja so pridelali leta 1914. 64.000, lansko leto pa 62.000 cistern. Skoraj polovico te produkcije so izvozili. Fužine pa trpe na pomanjkanju koksa iz Gor. Šleške. Kemična obrt je imela leta 1919. 8000, leta 1921. že 36.000, a letos ima zaposlenih 46.000 delavcev. Pridelek sladkorja je poskočil od predlanskega leta na lansko leto za 12.000 ton. Žganjarnice so producirale lani 24, letos pa 43 milijonov litrov žganja. Od tega je določenih 18 milijonov litrov za izvoz. Tekstilna industrija je dosegla 60 odstotkov predvojne produkcije. Svoje izdelke izvažajo največ na Rusko in v Rumunijo. Število tvorniškega delavstva v vsej Poljski je poskočilo od lanskega leta s 291.000 na 340.000. Pred vojsko je bilo v obrti zaposlenih vsega vkup 530.000 oseb.
g Plačilni nalogi in prizivni roki. Sestanek gospodarskih korporacij in organizacij se je vršil na poziv trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo v zborničnih prostorih dne 1. septembra t. 1. Na sestan-lcu, katerega je vodil zbornični tajnik g. dr. Fr. Windischer, se je obširno razpravljalo o posledicah, katere morejo nastati za davkoplačevalce v Sloveniji in Dalmaciji vsled odprave plačilnih nalogov ter skrajšanja prizivnih in rekurznih rokov v davčnem postopanju. Odposlanci gospodarskih korporacij so sklenili obrniti se na merodajna mesta ter v utemeljeni prošnji prositi, da se vzpostavi stari pravni položaj glede plačilnih nalogov in prizivnih rokov. Trgovska in obrtniška zbornica je prevzela izvršitev storjenih f;klepov. Naposled se je razpravljalo o volitvah, ki so razpisane za davčne komisije. Obvladalo je mnenje, da pripada skrb za priprave teh volitev lokalnim organizacijam.
g (metno gnojilo, Tvrdka v Alzaciji sSocicla commerciale des Potasses d Alsa-ce>, ki izdeluje umetno gnojilo, je ustanovila po "bno zastopništvo za našo državo. Njen sedež jo v Parizu: »Etablissments Majobrin 03 Rue Taitbont, Pariš IX-emc«. Ta tvrdka bi rada vzpostavila velike zveze z našimi kmetovalci. V to svrho je pripravljena nuditi kmetijskim zadrugam, katere so pod državno kontrolo in bi mogle dati dovolj garancije, vse mogoče olajšave glede plačilnih pogojev, kakor tudi glede transporta. Tvrdka dobavi naročila franko prva poslaja v naši državi.
g Poloni avstrijskih sociaiiziranih podjetij. Kako slabo so se obnesla sociali-zirana podjetja v Avstriji, kažejo naslednje številke. Dunajski arzcnnl dela s primanj-kljniem 111.0 mil., obrt. zavodi v Fischnm-pudu s' primanjkljajem 42.8 mil., v Wel-
lersdorfu s 94.4 mil., W6rther 47.8, Klo-sterneuburg 12.4, Vsa socializirana podjetja izkazujejo za 309 mil. primanjkljaja. Avstrijska vlada bo navedena podjetja vrnila zasebnikom, ker si noče njih primanjkljaja nakopati na svoja ramena, ki so že tako preobremenjena.
g Velike železniške investicije na Ogrskem. Za leto 1921/22 je določenih v državnem proračunu 1324 milijonov za investicije pri državnih železnicah.
g Žetev na Ogrskem. Letošnji pridelek koruze se ceni na 6-3 milijonov met. centov (proti 12-7 v lanskem letu), krompirja na 13 6 (20'6) milijonov met. centov, sladkorne pese na 4-1 (6-3) milijonov met. centov. Nazadovanje je posledica velike suše. Tudi sadja je malo.
g Gospodarska kriza v Švici. Vsled visoke valute je eksport vedno bolj otežkočen. Zlasti trpi eksport luksusnih stvari, kakor čipk, svile, čokolade, ur itd. Najmanj se pozna kriza pri strojni industriji, ki je prejela velika naročila za elektrificiranje švicarskih zveznih železnic. Silno škoduje gospodarstvu polom Nemčije. Statistika za prve tri mesece leta 1921. kaže silno nazadovanje napram 1. 1920. Celotni izvoz je padel od 866 na 495 milijonov frankov, torej na 57% lanske vrednosti. Brezposelnih je sedaj preko 200,000 (pri skupnem prebivalstvu 4Vo mil.). Železnice delujejo z izgubo. Ker industrija v inozemstvu ne more več tekmovati, se hoče doma zavarovati z prepovedjo uvoza zlasti proti Nemčiji in Avstriji. S 1. julijem je stopil v veljavo novi carinski tarif, ki še bolj otežkočuje uvoz.
g Zunanja trgovina Združenih drŽav še vedno nazaduje. V juliju je znašal uvoz 178 mil. dolarjev v primeri s 198 mil. dol. meseca junija in 537 mil. dol. julija lanskega leta. Tekom prvih sedem mesecev t. 1. je znašal uvoz 1498 milijonov dolarjev v primeri z 2856 mil. dol, za isto dobo lanskega leta. Izvoz meseca julija je znašal 322 mil. dol. v primeri s 340 mil. dol. za junij in 651 mil. za julij lanskega leta. Za prvih »e-dem mesecev t, 1, je znašal izvoz 2856 milijonov dolarjev v primeri s 4894 mil. dol. v isti dobi 1. 1920., padel je torej skoraj za polovico.
g Ameriške banke so vsled še vedno trajajoče gospodarske depresije in zastoja trgovine precej težko prizadete. Koncem julija se je govorilo, da je bila v težkočah »Mercantile Bank of America« v New Yorku, toda prišla ji je na pomoč znana bančna firma J. P. Morgan & Co, in zdaj je vsled tega izven nevarnosti. Pri sprejemanju bančnih čekov na New York je vsled novih razmer treba precejšnje previdnosti.
g O živahnih trgovskih in gospodarskih zvezah med Nemčijo in Holandsko poroča antwerpska »Volksgazet«, glasilo belgijske socialistične stranke, ter pristavlja, da j« le Belgiji sami v škodo, ker se je pridružila maščevalni politiki Francije. Zdaj je Nemčija skoraj popolnoma opustila vsak promet preko Antvverpena ter svojo trgovino dirigira skozi Rotterdam in druge nizozemske luke. Nemčija je na ta način postala važno zaledje, na katerem je Nizozemska zelo interesirana, ker odtod dobiva premog, železo, jeklo in različne druge industrijske produkte v zamenjavo za kolonijalno blago, kavčuk in petrolej, ki prihajajo iz nizozemskih kolonij. Zato ima Holandska vedno denar na razpolago z* nemška posojila ter bo vedno interesirana na tem, da Nemčija preveč ne propade.
Fr. Štete:
flB^sfBratov KruljGV«
V Akademskem domu poleg hotela ;Unionc je bila pred 14 dnevi otvorjena prva samostojna razstava bratov Kraljev, ki sta nam že dobro znana iz zadnjih razstav v Jakopičevem paviljonu. Kakor kaže, bo to o priliki velikega semnja edina prilika seznaniti se s slovensko umetnostjo. Časopisi so že pisali o tem ir jaz štejem v greh našim umetnikom, da so opustili priliko, ko bi se bili lahko pokazali tujemu svetu, ki bi o tej priliki obiskal Ljubljano. Zato moramo tem bolj občudovati energijo mladih umetnikov, da se nista ustrašila težkeč in samostojno nastopila.
Razstavila sta v treh prostorih vsega skupaj 173 del. Večina teh del nam je znana iz zadnjih treh razstav pri Jakopiču, kjer sta tvorila vsakikrat enega najbolj privlačnih, pa tudi najživahnejše kritiziranih delov. Navdušeni glasovi so se čuli za in zagrizeni proti, vse mogoče napake so bile naštete in vse utemeljevane z naturalističnega stališča; a klub temu so jima celo največji nasprotniki morali priznati talent, čeprav s pridržki in slabimi prerokovanji za njihovo bodočnost, češ, da ju kritika razvaja itd. Ona dva pa sta med tem delala in presenečala pa tudi Vzbujala ogorčeno odklanjanje od razstave do razstave. Kedor se spomni prvega javnega nastopa samouka abiturijenta Toneta pred dobrim letom, potem njegove ;a nastopa po prvem letu akademičnega študija kot grafika in sedaj stopi pred ogromna piatna, ki jih je razstavil, se mora čuditi: Volje in notranje potrebe po ustvarjanju
mu ne bo moB.. ^uieči, pa tudi ne napredka, ne zunanjega, ne notranjega. Njegov notranji lik postaja izrazitejši, njegova osebnost napram bratovi otsreje orisana. Danes ju ni več mogoče zamenjati in Če greš na razstavi od dela do dela, ju boš razlikoval, čeprav sta v katalogu opustila naznačitev, kaj je od enega, kaj od drugega.
Zastopana sta oba z velikimi in majhnimi deli, zastopana oba v plastiki in slikarstvu, in sicer oba s takimi deli po zunanjem obsegu, kakor po notranjem, vsebiu-skem, da se ne more reči, da eden ali drugi prevladuje. Mogoče je Tone v veliki dvorani bolj viden kakor France, a ko pre-ideš vse prostore, se ti bo ta prvi utis razblinil.
Oglejmo si najpreje umetnost starejšega Franceta.
Razstavil je, kakor Tone, stare in nove reči. Vzemimo ga najprvo kot celoto brez ozira na to, kaj je novo, kaj staro. Udejstvuje se v najrazličnejših smereh, vidimo tu kipe, slike, risbe in plakete, a v vsakem načinu vsaj nekaj stvari, ki so pomembne, ki jim ni mogoče odrekati umetniške kvalitete, če še tako zmeriš in primeriš vse anatomične detajle; so to dela, ob katerih pozabiš na vso anatomijo in jih vživaš; so to dela, ki te na prvi pogled mogoče dimejo nekoliko tuje, ko pa se za-gledaš vanje, začenjaš živeti z njimi in oc ti priljubijo. Tako je z veliko Madono (št. 1), o kateri je bilo že toliko debate. Jaz je ne bom več zagovarjal, sedaj se zagovarja že sama in ^oetaja last fantazije mnogih ljudi. Tako je s Kraljem Matjažem, ki izide v zalogi dr. Albina Steleta čez par dni v knjižni obliki. Podko kedo mu posveti na razstavi potrebne najmanj pol ure — in toliko bi bil skrajni minimum —, da ,bi prebral in prečutil ves ritem teksta in se vživel v risbe k vsaki kitici. Na tem mestu ob Kralju Matjažu samo eno opazko: Zasluga Fr. Kralja v naši umetnosti je neoporečna, da je vstvaril za našo latinsko pisavo estetsko neoporečno stilizacijo, ki je lahko čitljiva in obenem tako dekorativna, da ji med vsem, kaj' smo dosedaj v tem oziru imeli, ni para. Poznam edino arabski krasopis, ki se da primerjati Kraljevemu; po svojem principu mu Kraljev popolnoma odgovavja in znak posebno srečne iznajdljivosti ie zame, da je prišel na ta najnaravnejši, najpriprostejši in dekorativno najporabnejši in naigibčnejši način. Pri Kralju Matjažu jo ta svoj sistem združil z izražanjem ritma vsebine v zunanjemu poteku pisave, kar se mu je nedvomno posrečilo; vstvaril je delo edino svoje vrste, a vstvaril je tudi nekaj, preko
česSt?4!!? mogoče dal je in vsakemu, ki ga bo poskusil posnemati, prerokujem neuspeh, kajti tu jc nastal ta način iz potrebe po izrazu in res živi, vsaka poteza je prečutena do konca; je to stil osebne potrebe, ne more pa postati nikdar stil splošne manire. Kdor ne poželi pri ure truda, bo od Kralja Matjaža odšel zadovoljen in vzradoščen iz zadnie sobe.
Nepozabno delo je tudi Žanjiea (35), pri nji ni nobene poteze preveč; kot dekoracija in kot plastično delo zadovolji in jaz bi mu med vsemi Francetovimi plastičnimi deli poleg Matere Božje dal prvenstvo.
Silno delo so tudi Kosci (št. 8), v barvi samo kontrast mraka in zlate zore, v liniji samo monumentalnost delavnih postav in kreteni, nadčloveških v svoji brezčarno-sti, ker to je košnja od pravekov v vse bodočnosti, dokler bo človek delal z rokami; ljudje pa so vseeno naši ljudje.
In še enkrat mala risba s svinčnikom V drugi sobi, Marija in Kosec: večna legenda v duhu narodne pesmi; kdor je doživel pogled teh dveh oseb, ga ne pozabi.
Poleg teh najsilnejših del pa je še cela vrsta Francetovih stvari, ki so bolj intimnega ali bolj igrivega značaja, ki se pa tudi dvigajo daleč nad našo povprečnost. Nekatere so bile pohvaljene že ob prejšnjih prilikah, prav pa je, da opozorimo nanje še enkrat obiskovalca, ki se sicer ne zmore ali ne uspeje orientirati v veliki množini. N. pr. št. 20 Dve roži, novo delo iz lesa; delo je tako nežno občuteno in tako jasno stilizirano v svoji koncepciji, ki ie naravnost tradicionalna vsaj v naši poeziji, da ne potrebuje nobetoe razlage, ampak samo gledanja brez predsodka. Ali št. 38 Kmečka Madona, rodna sestra one, ki se je prikazala koscu na omenjeni risbi: Odhaja nekam s počasnim korakom in polna vzvišene miline gleda nazaj — na kar hočete, tudi na vas, in na vaše bedne razmere. Je tu št. 21. Spoznanje, novo delo, izrezljano s tako ljubeznijo iz lesa in s toliko igrivostjo kompmiiano v konturo živahnega obrisa, da bi je človek kar odnesel s seboj. Pa poglejte Materin egoizem (št. 15), ki sicer po svoji barvni kompoziciji spada v najnovejšo in najproblematičnejšo razvojno fazo Francetovo; vzemite ga samo z dekorativnega stališča, na mu boste morali priznati izredno vrednost, ali pa ga vzemite v njegovi zgovorni simboliki, tudi v tem slučaju boste morali priznati njegovo opravičenost. O drugi njegovi strani pa izpregovorim skupno z drugimi deli te skupine. — Pojdite k plaketam: št. 65, Krokar, kjer je vse
koncentrirano na vrh z obrazi, roko in krokarjem in meji na idilo in pravljico, — vglejte se vendar in vmislite v to, garantiram vam, da boste zadovoljni. Opozarjam na štev. 63, Hrepeneča, na 57, Pridigarja, na št. 56, Serafina in 62 Martina Krpana, —v vseh teh ni modrosti, a je čuvstvo, je gesta, prava tista, ki izrazi včasih več kot tisoč podrobnosti, in gesta je po izjavi velikega umetnika Čeha Fr. Bilka dobršen kos duše prave umetnine.
Kar se mnaštel, so le dela za poprečni okus, dostopna vsakemu, ki se potrudi pogledati jih in ne iti mimo njih, ker mogoče ne vpijejo zndosti. O ti strani Francetove umetnosti sem govoril obširneje že o drugi priliki pred kakim enim letom, so to skoz in skoz dela takozvane ekspresivne smeri, ki hoče podati del notranjega doživetja, včasih vizionarnega gledanja in slutenja nečesa, česar v naravi ni ali vsaj tako ni, kakor si to prikroji umetnost. Kdor se približa tem delom z merilom naturalizma, ne bo našel pota do njih, kdor pa zna gledati preko kamna in telesnih oblik za likom Madone, ki stoji pred njim. večnojezni lik apokaliptične premagalke kače, temu bo ta obraz podal več kakor vse Murillove in Rafaelove sladke žene — ne maram podcenjevati njihove vloge v fantaziji človeštva skozi stoletja, ne maram trditi tudi, da ne bodo ostale večno dragocene ustvaritve človeškega duha, a od nadčloveške duhovne Madone so dalje kakor ta. Priznam, da so Kosci abstrakti, da je oddaljena od resničnosti celo žanjiea, a večna gesta dela je v teh dveh obeh, zato sta nepozabni.
Toda s tem Francetova umetnost še ni izčrpana, kakor Tone nas je tudi on presenečal od razstave do razstave z vedno kaj novim in tako se je na zadnji razstavi pojavila pri njem struia, ki je zahtevala naravnost komentarja in katerega potrebo je uvidel sam in napisal par pojasnil. Ravno ta zadnja smer ie vzbudila na vseh straneh polno komentarjev in ugovorov. Objektivno stanje te zadeve je to-le: V svojem notranjem razvoju in potrebi po izrazu za to, kar nosi v sebi, je prišel France do tega, da abstrahira v zadnjih delih že popolnoma od naravnih oblik, da jih rabi samo še — skoro bi rekel — kot neizogibno zlo, da pa sicer ves izraz utemeljuje na simboliki barv in gotovih konvencionalnih znakov kot je motiv oči, valov, osti, ki naj iznašajo skrivnost, večno melodijo, ki brni skozi žitje in bitje ter notranje zveze med predmeti. Iz skušnje namreč vsakdo ve, da vbujajo posamezne barve v nas neka gotova čuvstva, simpatijo in antipatijo, da so nas zmožne privlačiti in odbijati; da so vesele in žalostne, tople in hladne; zato v principu gotovo ne more biti ugovora proti temu, da umetnik poskusi bazirati izrazno stran svoje umetnine na te lastnosti ba-rev. Do tega principa je prišel v svojem razvoju France Kralj v svojih najnovejših delih. Le s tega stališča je mogoče razumeti št. 17, Smrt in življenje (kontrast plavega-mrzlega kolorita z obrazom (smrt) napram rmenemu s primesom tople rdeče barve in v isti bani izvedenim očesom skrivnosti = toplemu koloritu življenja). Naj je v ti struji kolikor hoče problematičnega, priznam, da mi je ta slika osebno simpatična, za razlago te njegove smeri pa naravnost klasična. Št. 19. Čuvstvo je vse toplo v barvi, v formi pa neizraženo, nek čuden embrijo negotov v obrisih in oblikah. Št. 18, Prezir, kombinacija rmenega in zelenega in smotreno hoteno degenerirane forme, je skrajno hladen, skoro bi rekli ne-pristopen. Št. 9, Smrt Genija, največja slika te vrste je kombinacija barvne simbolike s simboliko forme (posekane roke, utrinja-joče se oko, zapadajoča glava). Sorodne s temi, tudi na barvni simboliki sloneče, a v zvezi s formalno simboliko so vizija sv. Antona, Pekoča vest, Starci; ta skupina je še bolj problematična kot prva. Gotovo je namreč, da ta struja brez komentarja ni razumljiva, vsaj ne popolnoma razumljiva. Gledavec, ki pride primerno razpoložen pred ta dela in jih bo brez predsodkov opazoval, bo sicer potom formalne simbolike zaslutil, za kaj se gre, potom barvne simbolike bo nedvomno čuvstveno prišel še bližje pravi vsebini, vsaj v paralelno čuvstveno stanje bo prestavljen, — toliko priznam. Lahko tudi, da bi pri klasičnem primeru Življenja in smrti tudi zaslutil ta kontrast, ni pa to nujno, zato je tem delom potreben vsaj bistvo označajoč naslov; s pomočjo naslova pa priznam, da je v veliki večini če ne v vseh slučajih mogoče slediti umetniku. Princip kot princip jc po mojem nedvomno opravičen; da ga skuša umetnik uveljaviti, to je njegova zadeva, ker erran-do discimus, potom poskusov, tudi ponesrečenih, se bližamo popolnosti, po katerem potu je kdo išče, je utemeljeno v logiki notranje nujnosti, ki se ji ni mogoče upirati, in Fr. Kralja je nedvomno notranja razvojna nujnost privedla na to pot, — naj bi ga pripeljala tudi do uspehov.
Šc ene skupine ne smemo prezreti; to do št, 32, Težek spomin, št. 33, Umetnik in št. 39, Dvojni ljudje. Ta dela predstavljajo paralelo v kiparstvu k prej označenim simboličnim delom v slikarstvu. Pro-
blematičnost te smeri v kiparstvu je ie večja kakor v slikarstvu, ni pa mogoče odrekati bistroumnosti koncepcijam kot je Umetnik, ki je tudi razmeroma lahko dostopen, ali dekorativnih vrednot Dvojnim ljudem. Tu si težko predstavljam pot naprej in sc mi vsaka taka vstaritev zdi neke vrste konec; peskus, ki bo pa ostal brez odmeva.
Tudi Tone Kralj je razstavil stara in nova dela. Tudi med njegovimi jc cela vrsta stvari, ki so dejstva, na katerih jc k -maj rnogeče kaj premaknili; njihova eksistenčna opravičenost je v tem, da £.0, in kako so, so tako samoposebi umevne, da govore, same o sebi boljšo apologijo kot vsako pero. Tako delo je n. pr. 25, Idealist; brez ozira na vsebinsko stvar je to delo v svoji dekorativnosti blisk iz jasnega neba, plod srečnega iznajdljivega trenutka, ki jo največji genij. Ali vzemite plaketo št. 54, Hroma, ki je vsa ena sama govoreča gesto.; ali iz cikla radirank Življenje »Rojstvo«, ki je prodirajoča vizija bolečine materine, ki rodi dete s srčno krvjo — zakaj? Da se po komaj rojen«* n že stegnejo koščene roke smrti in ga ne izpuste več. Mej velikimi slikami pa je pustil v meni najbol;ši vtis vsebinski pen-dant k kameniti Madoni, sv. Pavel, apostol narodov, gigant duha ne telesa, o katerem je prav rekel Vodnik v Jugoslaviji, da je vos notranje gledanje, Ked'or ga drugače razume, ga ne bo vzljubil.
Tudi Tone se vdejstvuje na raznih poljih vpodabljajoče umetnosti, vendar pa je on bolj slikar kakor njegov brat; vsaj zaenkrat se zdi, da slikarstvo pri njem prevladuje. Tisto mesto, ki ga pri Francetu zavzemajo perorizbe, zavzemajo pri Tonetu ujedkovine (radiranke), tudi on ima. celo vrsto plaket in malih kipcev izrezljanih i z lesa. Je pa mnogo manj kipar kakor njegov brat. Po svojem notranjem razpoloženju je on mistik, ki se zaglablja v ugjankc življenja in skuša svoje domisle spraviti v formule, ki naj izražajo abtrak-tne resnice. V to smer spada že idealist, Vse njegove plastike imajo formalno neko elementarno-bizarno potezo, kakor da so zrasUe, kakor da jih je redila narava sama in ramo slučajno vtelesila vanje idejo, ki je pa na drugi strani izražena zopet tako ekspresivno in rafinirano, da ostrmiš. Vzemite samo št, 27, Tuga. ki se zdi od daleč ko da sta se čudno prepletli dve debli; ko pa stopite bližje, vidite dekličje telo, glava vklenjena obupno v roke in kako se je brezupno oprla na čudno skrivljeno j deblo, ves izraz pa je v zgornjem delu, kjer je obraz obrnjen k nebu skrit v navoju rok kot da je roža vsevetela. Vzemite št. 26. Vklenjena ljubezen, kjer je simbolizem posekanih udov isti kot pri bratu in kjer je vse simbol za vsebino, formalno pa vse nenavaden ornament kot bi ga bil zamislil Japonec. Št. 28. Obup, tudi genialen otrok trenotka, bi zaslužil boljši material kakor je ta.
Tone je razstavil dalje celo vrsto radirank, večjih in manjših, ki so po večini zanimive po koncepciji in ta je tudi, ki jim daje v prvi vrsti ceno. Tehnično pa so to dela začetnika, ki mu še manjka sigurnosti, s katero potegne linijo, ki mora neoporečno zavzemati svoje mesto, manjka tudi čistosti odtiska, ki je znak zrelega delavca. Toda tudi v ti smeri se Tone vidno razvija. Njegove zadnje stvari so v tem oziru očividno napredovale. Višek njegovega praktičnega dela pomenja dosedaj cilkus življenje, ki obsega Nasmeh, Poslednji žar, Rojstvo, Izgtjance, Pričakovanje in Obsojence. Tiskane so v rdečem tonu, vsebina je visionarna, močno prepojena s čuvstvom. Drugo delo te vrste je Kristusovo trpljenje po osnutkih za poslikanje cerkve v Dobrepoljah, komponirano v polkroge iz trnja spletene; tretji jc ciklus 4 svetnikov (sv. Anton, sv. Florjan, sv. Miklavž in sv. Martin) tudi po osnutkih za dobrepoljsko cerkev. Kakor je koncepcija teh scen monumentalna, se mi zdi, da prenešena v tehniko ujedkovine nc učinkuje posebno in da bi jo bilo treba primerno izpremeniti. Ena scena za drugo izgleda nekako slabotna in prazna, ker manjka barv in čisto linearno zanovane prizore poživlja samo lahka tonacija ploskve, ki pa ne da pravega življenja.
Sicer je pa Tone v vseh svojih delih enotnega kova, iz vseh odseva enotno hotenje, ki se najbolj jasno izraža v njegovih slikah. Št, 75, Otroci Adama je eno starejših del te vrste, ki eno za drugim v pretresljivih slikah pripovedujejo zgodbo padca človekovega in njegove bede. Višek pa predstavlja kolosalna (nedvomno ena največjih slik, ki jih je bilo kdaj pri nas naslikanih) Križani in Grešni rod; simbolika barve je v teh zadnjih dveh spojena z večno povestjo o grehu in njegovih posledicah. — Tonetova dela so slikana in v les rezana filozofija v mističnem smislu poglobljenja v večno skrivnost zla in trpljenja v zgodovini človeštva in človeka; to mislim, da je tudi vzrok, da je Tone nekako dostopnejši občinstvu in da so ga. celo nasprotni kritiki skušali nekako pro-težirati pred bratom, češ da jc bolj talen-j tiran,-Po mc'eni jc o tem danes še težko I razpravljati, Nedvomno je, da je pri To-
netu še vse mošt, ki bujno vre in išče izhoda tu in tam; ravno njegova plastika, ki ji ni mogoče odrekati izredno srečnih kreacij, se kaže popolnoma kot otrok tre-notnega navdahnenja, srečnega trenotka, mogoče celo srečnega slučaja nepričakovane a frapantne asociacije ob kaki naravni obliki. Njegove slike so v nasprotju s tem študirane, umsko konštruirane, mogoče ravno radi tega malo preveč pripovedne, razen tega je za Križane dvorana nedvomno premajhna, tako da človek preveč opazuje posameznosti, mesto da bi zagrabil celo procesijo oteženih.
Kakor je iz tega pregleda razvidno, je razstava bratov Kraljev izredno bogata, lep dokaz, koliko energije, volje in potrebe po umetnosti je v njih.
Mogoče mi bo zopet kedo očital, da kvarim umetniški naraščaj, ker mu javno priznam, kar najdem hvalevrednega na njem. Delam pa to iz potrebe, ker vem, kako težko se je mademu človeku priboriti do priznanja in nočem, da bi vsled nerazumevanja in odkora tistih, ki prisegajo na drug umetniški program kot ona dva, delila usodo talentov, ki so jih priznali šele, ko jih je pomanjkanje popolnoma ubilo. Resničnih talentov priznanje ne more pokvariti, kdor pa se prevzame in gre potem pot cenega zaslužka, bi tudi siccr ne bil ustvarjal iz srčne potrebo in ideal-nosti. Moje mnenje je, da je umetnikom treba naročil in ne malenkostnih, ampak čim večjih in čim boljše plačanih, toda ne samo starim priznanim, ki radi priznanega stališča pogosto delajo rokodelsko, ampak tuidi mladim, ki se bodo potrudili v nadi, da se uveljavijo. In ponovno opozarjam starejše cd nas, naj ne verjamejo trditvam, da je t. zv. mlada umetnost samo mimo-gredoča moda, ki ni utemeljena v srčni potrebi tistih, ki jo ustvarjajo in cele naraščajoče generacije. Ranjki Piber, čegar iskreno mišljeno mnenje, jc izzvalo tako burjo in nerazumevanje tega, kar je hotel povedati, in Vodnik (gl. poročilo o razstavi v Jugoslaviji) sta najboljši dokaz za to, da mlada generacija živi s to umetnostjo, jo razume in uživa. Absolutne popolnosti pa itak ni nikjer, vsaka doba kul-tivira svoj problem, eno stran velikega splošnega problema umetnosti, zato so vse le relativne, to pa kar je za formalnimi problemi človeškega, je stalno, obdrži' svojo vrednost prav tako v klasicizmu, h kateremu (kakor radi poudarjajo nasprotniki moderne umetnosti) sc povrača celo oče kubizma Picasso; a povem jim v tolažbo, da sem imel priliko videti nekaj teh del, vendar nisem konstatiral nič drugega, kakor da jc od Picassovega linearizma pa' do linearizma Ingresa razdalja kot od zemlje do neba. Vsako primerjanje je izkl u-čeno. In če bi se tudi res vsa moderna umetnost v zavesti si bankrota po ku.biz-mu, futurizmu in drugih podobnih strujah,' zatekala k linearizmu, to še ni noben dokaz, da se vrača h klasicizmu in da jc rešitev položaja v klasicizmu, ampak samo da se vrača k enemu prvotnih elementov risbe k obrisu, odkoder bo eventuelno zidala dalje. Človeškega pa, ki je važnejše kot vse mode, je v umetnosti Kraljev dovolj, in to jim bo zagotovilo stališče, če bosta ostala umetnika iz srčne potrebe in ne radi mode dneva.
I. kongres jugoslovanskih trgovskih visokošoicev
V LJUBLJANI DNE 5., 6. IN 7. SEPT. 1921.
Za kongres, katerega priredi društvo jugosl. trg. visokošoicev na Dunaju v zvezi z vsami sorednimi jugosl. društvi tu- in inozemstva, vlada veliko zanimanje ne samo med. komercijelno izvežbanim dija-štvom temveč tudi v trgovskih in industrijskih krogih, ki imajo interes, da se trgovski visokošolski naraščaj orientira v pravi smeri. Tudi vlada je prišla kongresu n aroko ter dovolila potom ministrstva za sacbračaj udeležencem kongresa vožnjo po državnih železnicah glasom odloka br. 27.162/21. Kot legitimacija velja »Index« visoke šole. Pri odlazni postaji se kupi pelovični vozni listek, ki velja vidiran od vodstvenega odbora v Ljubljani tudi za ' povratek.
IstotaJko je dovolila južna železnica 50% popust proti legitimaciji dunajskega društva oziroma legitimaciji delegatov.
Na vseh progah južne in državne železnice velja ta popust od 3—10. septembra t. 1.
Skupno prenočišče in hrana sla preskrbljeni po zelo znižani ceni.
Vsak udeleženec prejme pri dohodu natančna novodila glede poteka kongresa, čas in kraj obedov ter prenočišč. Program kongresa je sledeči: 5. septembra predpoldne: 1. Ob 9. uri Verificiranje in predzborovanje pooblaščenih delegatov društev (potrebna poobla-stilna legitimacija). — Zborovanje pooblaščenih delegatov ima namen olajšati delo na skupnem zborovanju. — 2. Ob 11. uri: a) Otvoritev kongresa in pozdrav udeležencev (po predsedniku vodstvenega od-1 bora g. tov. Starcu), b) Volitev predsednika ! kongresa, c) Nastopni govor izvoljenega
/
v.
'la .
i
t
Rezervirano
za
Zadražno moMo His i. i.
Ljubljana
Djakovo
Sarajevo
Split
Som bor
Sibenik
Maribor
Bled
Novisad (Gospodarska banka d. d.)
Zagreb (Sveopča Zanatlij-ska banka)
Karlovac (Sveopča Zanatlij-ska banka).
JildKli
>■:« a;.-..
predsednika, d) Delegati pozdravijo kongres v imenu zastopanega društva, e) Eventualni pozdravni govor zastopnikov vlade in trgovskih korporacij. — Popoldan: 3. Ob 15. uri: a) 1. Pregled trg. visok, šolskega študija (predava tov. Starec Vlad,, cand. com.) 2, Evetualna debata, b) 1. Sedanji socialni položaj absotlviranih trgovskih visckošoilcev in naše zahteve po zboljšanju istega (predava tov. Ante Ogrin, cand. com,) 2. Debata.
6. septembra predpoldne: 1. Ob 9. uri:
a)	Udejstvovanje absolviranega trg. viso-košolca v presti trgovini s posebnim ozirom na import in eksport (predava starešina g. dr. Fran Jenko, dipl. eksp. akad,).
b)	Noša pomorska trgovina in njena bodočnost (predava Spiro Sinovčič, absol. trg. visotke šele na Dunaju), c) Pregled trgovskega šolstva v državi (predava profesor Fran Sič, absol. trg. visoke šole v Pragi). 2. Ob 11. uri: Volitev centralnega odbora trg. visokošolcev. Čitanje in cdobrenje od delegatov sestavljenih pravil centralnega udruženja. 3, Ob 12, uri: Sestava in odo-brenjc resolucij namenjenih javnosti, vladi in gospodarskim krogom. 4. Zaključek bistvenega dela programa. — Popoldne: 5. Ob 14'30 uri: Predavanje: O sejmih (predava tov. Fran Schiffrer, cand, com.). Predavanje ni samo dostopno udeležencem kongresa temveč tudi javnosti, 6.. Ob 15.
uri: Skupni poset »Ljubljanskega velikega sejma«. — Zborovanja in predavanja se vrše v zborovalnici deželnega dvorca. Tovariši so naprošeni, da se radi hitrejšega in nemotenega dela drže točnosti in po pripravljalnem odboru izdanih navodil.
6.	septembra ob 20. uri: »Trgovski večer« v veliki dvorani »Narodnega doma«, namenjen posetnikom kongresa in vsem prijateljem trgovske visokošolske omla-dine,
7.	septembra ob 6 30 uri: Izlet na Bled iz južnega kolodvora. Po prihodu ogled Bleda in skupna zabava.
Informacije glede prehrane in prenočišča prejmejo posetniki pri dohodu na kolodvoru.
Otrok sta imela 6. Z možom sva se dobro razumela. Pridno je delni. Izbruhnila je vojska. Mož je bil na vojski. Bil je raujmi. Koncem 1. 1914. so ga odpustili od vojakov. Poprijel se je zopet dela-Pred poldrugim letom se je pa seznanil z vdovo Marijo Potočnikovo iz Praprotnega. Od takrat je zanemarjal delo in pohajkoval z njo. Po cele dneve in noči ga ni bilo doma. Ker sem ga svarila, me je zmerjal s krokodilom in dragimi psovkami. Uči Angela iu sin Karel sla se vselej zavzemala za mene. Pred enim letom mi je že grozil, da me bo ubil, me pretepnl in metal v mene, kar mu je prišlo v roke. Tudi otroke je lepel, če so so potegnili za mene. Preživljal nas je sin Karel, kateremu so pa vedni prepiri presedali iu je letos o Veliki noči zapustil dom in šel delat v trboveljski rudnik.
Dne 17. majnika je prišel mož iz Kamnika iu se je vlegel spat. Hči Angela je zidala v veži. Mož je vstal in slišala sem ga, da je rekel: »Danes bomo imeli pa še obrajtl« Prestrašila sem se in šla iz veže ven in gledala v hišo. Na tleli je ležala sekirica, katero je mož prijel in jo držal zadaj za seboj z levo roko. z desno je pa zagrabil Angelo za ramo rekoč: »Danes boš ii li____povedal, kaj si naredil!« Angela mu je odgovorila: »Ata, povejte koga!: Vprašala sem ga! »Povej, kaj je dekle napravilo!« Hči je upila: * Mama! Mama! Pomagat! Odgovorila sem ji: »Ne morem 1 Ne smem!« Hala sem se sekire. Hčeri je tiščal on usta. lzkušala se mu je iztrgati in uiti, on jo je pa davil. Prerinila sta se iz sobe v vežo. Tam se je hči prijela za ograjo, on jo pa zaklical: »Hudič, tu notri boš crknil, če ne boš povedal, kaj si naredil!« Kar naenkrat sta izginila oba v kleti, ker jo je najbrže vrgel navzdol. Iz kleti sem slišala obupen hčerin klic: »Mama! Mama! Pomagat!« In odgovorila som zopet: »Angela lie morem! Ne smem!« Slišala sem nato drugi obupen klic iz kleti: »Ježeš Marija! .ležeš Marija! Jaz sem hink ln uato: »O moj Bog,
vsi moji storjeni grehi so mi iz srca žal!« V kleti
je nato vse utihnilo. Videla sem še. ko je mož nesel škaf vode v klet. i»la sem v klet... Uči je bila nivtva. Klicala sem ljudi. Nihče ni prišel. Mož je prišel končno k sebi. Šel je /, menoj v klet in ko je videl, kaj je naredil, je rekel: »Obžalujem, da sem to naredil, naj bi mi bila pa povedala, knj je naredila.« Nesla sva jo nato po stopnicah v vežo.
V dolgem govoru je Jernej Štira povedal, da ga je zjezilo, ker mu je v podstrešju 3000 kron zmanjkalo. Sumil je Angelo, da mu je vzela denar. Zato je storil, kar je storil: vrgel je sekirico v klet. Ni vedel, če jo je zadel ali ne.
Sodna izvedenca dr. Dolšak in dr. Mayer sla povedala, da je Angela umrla, ker ji je bilo s sekiro prebito »nodrebrno mišičevju in porebmina. Državni pravilnik g. dr. Ogoreutz je rekel: >V svoji dolgoletni praksi še nisem doživet slučaja, ki bi bil tako grd, kakor današnji. Dne 8. maja je Stim v Spodnjih Stranjah vrgel litersko steklenico v glavo in je poškodoval na glavi Jožefa Koma-tarja, ker mu je rekel: »Ti komandiraj svojo Nu-klo (vulgo ime Potočnikove). Porotniki so soglasno potrdili nanje slavljeni vprašanji. Dvorni svetnik g. Regally je razglasil sodbo: 8 let težke ječe. poostrene s temnico, postom in trdim ležiščem vsak« lrto 17. majnika in 17. novembra.
Ljubila nska porota.
OČE UBIL HČER.
Porotnemu senatu je predsedoval včeraj g. dvorni svetnik RegaUy, votanta sta bila gospoda višja sodna svetnika Žužek in Permiš; državno pravdništvo je zastopal g. državni pravdnik dr. Ogoreutz. Nesrečneža, katerega je neukrotljiva jeza tako daleč spravila: čevljarja Jerneja šiirn, da je 17. majnika letos ubil svojo lastno lfiletno hčer Angelo, je zagovarjal g. dr. Fettich. Razprava je pokazala žalostno sliko — posledic vojske.
Kako je opisala zločin lastim morilčeva žena.
Poroti je mali umorjene 16Ietne Angele Marija Štirn povedala: Z Jernejem Stirnom sem poročena že 24 let, 9 let sem starejša od njega.
za dijaka VI. razreda realne gimnazije^se išče za poučevanje vseh predmetov (razen veronauka). Bivanje v Dornavi pri Ptuju, nekaj zimskih mesecev eventuelno na Dunaju. Plača 1000 K mesečno in popolna oskrba v hiši. Prošnje z izpričevali in curriculum vilae v slovenskem in hrvatskem jeziku na naslov: Gvidon pl. Pon-grate, grajščak, Dornava pri Ptuju. 8120
Špecialistza plju?nebolezni dr. Pecnik ordinira v torek in petek: 11.-12. in 2. - 4. ure v Mariboru, Razlagova ul. 21. Vse druge dni pa Št. jkirij ob juž, ž.
nioA Mii^ii mc&ia
pripravna za vsuko obrt. — Natančno se poizve: SV. PETRA CESTA 58, pritličje.
Več izurjeniFlZARJEV
»prejme takoj tvrdka MAT. PJSRKO, spložno mizarstvo Z gor. Šiška. 3082
Popolnoma varno naložite svoje prihranke v
mmm posojilnici v Ljubljani r. z. z o. z
(poleg nunske ur!»i].
Hranilne vloge se obrestujejo s
Sprejmejo se: iST^
driicker), samoslojen, vesten delavec z zanesljivo večletno prakso in 5 dobro kvalificiranih ključavničarjev za orodje, posebno za štancc in matice (štanzen u. Sclmitte). Plačilni pogoji po dogovoru. -Kranjske tovarne železne, ključavničarske in kovinske robe »TITAN« d. d. Kamnik.
Arhitekt in mestni stavbenik
Ljubljana, Gosposvetska c. 10
Telefon interurb. št. 103. Ustanovljeno 1. 1850 se priporoča za zgradbe vseli vrst ter izvršuje načrte in proračune.
BAZPISUJE SE
* občini trg Konjice. Samci (vpokojeni orožniki) imajo prednost. V prošnji je navesti zahtevek plače. Vlaganje prošenj do 15. septembra 1921.	3045
' f \ OBČINA TRG KONJICE. .'2upen: Franc Gologranc s. r.
brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštno-ček. urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu itd. Prodaja srečk drž. razr. loterije.
in druge deželne pridelke plača najbolje Sever & komp., Ljubljana, W'ol-fova ulica 12.	2985
F. Batjel, Ljubljana, Stari trg St. 28.
Sprejmejo se v polno popravp za emajliranje z ognjeni in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, Šivalni in razni stroji. Mehanična delavnica, Karlovska cesta 4. Zvonarska ulica 1.
Brez posebnega naznanila,
r.a« Tovarna dvokoles ia otre-illl Skih voziCkov. Ljubljana, Karlovska ccsta št. <i.
vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov
Franc Cerar, Bsmžaie (Siob).
V	popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V	Ljubljani prevzema vsa naroČila in moderniziranje tvrdka Kovačevi?, Mirje,
St. 6., kjer se sprejema v soboto.
ORGANIST, ITMS;
so takoj sprejme. Mesečna plača skupaj 1030 K. — Ponudbe na županstvo občino 1'oplicc, Doleujsko.	3071)
Franc Peterca naznanja v svojem, kakor tudi v imenu vseh sorodnikov, tužno vest, da je naša srčno ljubljena, predobra mati, oziroma stara mati itd., gospa
Površnike, volnene obleke za gospode, hoslume, plošče za dame izdeluje po najnovejših modelih
AGNEZA PETERCA
veleposestnica
danes, dne 2. septembra 1921, ob 2. uri zjutraj, previ-dena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb preblage pokojnice se bo vršil v nedeljo, diie 4. septembra 1921, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta 41, na pokopališče k Sv. Krištofu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V. Ljubljani, dne 2. septembra 1921.
v Gngliji in Franciji izprašani l?oncosionirani krojni krojač
Žcknburgo\?a ulica šf. 6, 1. nadstropje
H E □ haloga angleškega blaga. Sfran- B 13 H ham, ltf same prineso blago, isla postrežba. - Haročila za tujce se izvršujejo tel^om 8 dni. Ozdelava športnih su^nenih klobukov iz □ □□ *« vsakega poljubnega blaga. »« a S 0
Mestni pogrebni zavod.
ZAHVALA
iivoz IN prodam raznovrstnega inozemskega . nanueah- /. turnega blaga
Belin za snaženie belih čevljev Pogin za pokončavanjo miši ln podgan Morla za pokončavanjo ščurkov Eapid za pokončavanje stenic
I. C. Kotar <fcoB«rJ]a,
Ljubljana, Wolfova ulica 3. Trgovci primeren popust.
JjFa mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti našega ljubljenega očeta, oziroma soproga itd.,
gospoda
JOSIPA LDKAR-ja
za poklonjeno krasno cvetje, kakor tudi za čaščeče spremstvo uradništva Kmetijske družbe in vsem tistim, ki so ga spremili na zadnji poti, posebno pa rodbinam Oešnovar, Fajdiga in Gorjup za požrtvovalno skrb in postrežbo, izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo.
Ljubljana, dne 3. septembra 1921.
Harmoniji Pianine
prvovrstno predvojno blago, posebno ceno.
Dopise na:
posebni oddelek za pletenine. tri
kotažo in perilo
SchUtzeniiofgasse Nr. 28.
IIMBI
■ n
H
B
B
isl
v tovarni Ktršič.
Lastni paviljon, enodružinska stanovanjska hišica, vsebuje: 2 sobi, 1 kabinet, kuhinjo, sobo za služkinjo, kopalno sobico, shrambo. Zastavljena ploskev 73 m2.
Dobavljamo celo leseno konstrukcijo z vsem tesarskim, mizarskim, ključavničarskim in kovaškim delom približno en mesec po naročilu; na licu mesta postavljeno v približno 3 tednih.
Cena za 1 m* zastavljene ploskve 1000 do 2000 K po obliki tlorisa.
IBB! »531
SRSSSBBBilEraBBBBBBBBHJBflBHBBBBI
Razpis štipendij za medicince.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani razpisuje
tri štipendije za medicince.
Štipendije se podelijo medicincem državljanom kraljevine SHS po uspešno dovršenem I. rigorozu; prednost imajo sinovi blagajničnih članov. Štipendije znašajo 10.000 jugoslov. kron na leto, razen tega se štipendistom povrnejo vpisnine za predpisane kolegijske ure in vse izpitne ter promocijska taksa. Z 9. septembrom se štipendije povišajo na letnih 15.000 K, po dovršenem doktoratu pa na letnih 20.000 kron, ki jih štipendisti lahko uživajo toliko časa, dokler ne dobe službe kot sekundariji. Štipendisti se imajo z reverzom zavezati, da se bodo po dovršenem doktoratu skozi dve leti vežbali na kaki domači bolnišnici v vseh strokah medicinske vede in da bodo na to skozi "6 let na razpolago Okrajni bolniški blagajni v Ljubljani, oziroma nje naslednici, oblastveno avtorizirani predstavnici socialnega zavarovanja v Sloveniji, ki jih lahko uporablja, kjerkoli bo potreba po blagajničnih zdravnikih.
Glede nadaljnega nakazovanja štipendije in študijskih uspehov veljajo določila Razglasa o štipendijah in državnih podporah visoko-šolcem v inozemstvu, Ur. list dež. vlade za Slovenijo, št. 91 ex 1921.
Prošnje za razpisane štipendije je vlagati do 15. septembra t. 1. pri podpisani blagajni.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani,
Ravnatelj: KOCMUR s. r.
dne 15. avgusta 1921.
Načelnik: MIH. ROŽANEC s. r.
Slatina knua, testenine in marmelada
Paviljon „G" št. 180.
Del. dr.,.Triglav" u Smarci pri Kamniku.
KLHiflRJI m OBROKE
harmoniji, violine in vse glasbene potrebščine. Strune na dobelo ln drobno.
Hlfonz Breznih,
bivši učitelj Glasbene Matice, Kongresni trg št. 15. Ljubljana,
i
Parketne deščice II
v vsaki množini, hrastove ali bukove
dobavlja in po&lada | v mestu in na deželi
Ljubljana, Slomškova ulica 19
Telefon int. 527 Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, preložitev, hoblja-nje in likanje starih podov z voskom. Delo točno in solidno.
SPALNIC" 'Sj
lisa zaradi pomaujkanja prostora IVAN ANDLOVIC, mizar, Ljubljana, Kolizcj, pritličje, vrata 38.	310S
ANT.CERNEVtš
LJU B LJAN A
Razpis štipendij.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani razisuje z ozirom na novo uredbo socialnega zavarovanja za okoliš Slovenije
tri štipendije za kirurge-špecialiste
in eno štipendijo za bakteriologa. — Štipendije znašajo po 1000 din. mesečno. Pogoj za njih dodelitev je: državljanstvo kraljevine SHS, dveletno vežbanje v vseh strokah medicine na kaki domači bolnišnici, na to dveletni študij kirugije, oziroma 2—3 letni študij bakteriolo-gije, serologije in kliniških kemijskih raziskav na tu- ali inozemskih klinikah in inštitutih. Kirurgi se bodo po končanih študijah dodelili blagajničnim ambulatorijem v Ljubljani, Mariboru in Celju, kjer bodo tudi lahko privatno delovali kot kirurgi-specialisti. Istotako bo tudi voditelj blagajničnega diagnostičnega laboratorija lahko izvrševal privatne preiskave, kakor hitro dobi zavod v to potrebno avtorizacijo. Ustna in pismeua pojasnila daje šef-zdravnik blagajne dr. Bleivveis, Ljubljana, Kongresni trg 15.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani,
dne 15. avgusta 1921.
Ravnatelj:
KOCMUR s. r.
Načelnik: MIH. ROŽANEC s. r.
U n m um um 1111 m nf rmrt. n 11 n f u tg
Les — deželni pridelki
FRANC GORJRNC
KRANJ


>v-w. '."a--*;	! v"^y	^ /v-v'' w> - v- ' -'-.-•v . :•'•
Ministrstvo financ kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
7°/0 drž. investicijsko posojilo 1.1921 v iznosu Din. 500,000.000*—
Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27. junija 1921 Dšt. 7941 vzakonjene s členom 130 Ustava poživlja na vpis
7 °/0 drž. investicijskega posojila v nominalnem znesku Din. 500,000.000
To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra, kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje za-početih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd.
Nominalni iznos posojila je Din. 500,000.000 izdan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50.000 serijah po 100 številk, obresti so 7 70 l^to ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15 septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnega koli davka, koleka in takse.
Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu.
Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija začenja 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanje ali odku-
pom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna svota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki dotičnega investicijskega objekta.
Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju.
Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah.
Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, uporabljati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podjetjih.
Obveznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih predpisih.
Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, srezkih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini.
Vpis se bo vršil od 1. do 30. septembra 1921
pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega po-
BEOGRAD, meseca julija 1921.
sojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor. — Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister tinanc Narodni skupščini kraljevine S. H. S. poročilo o skupni porabi istega.
Minister financ dr. Kosta Kumanudi 1. r.

SLOVENEC, dne 3. septembra 1921
mmmMimtmmii&ivsia&m
Svetujemo Vam, da si ogledate razun že razstavljenega tudi zalogo po izredno nizkih cenah.

in oprema
EN GROS
EN DETAIL
lite)BLJANA
IZVRŠUJE:
Transformatorje, n motorje,
stikalna naprave in aparate.
STAVBENO IN UMETNO MIZARSTVO
R. ROJINft IM KOMP. — LJUBLJANA to-
Telefon tSO	Poštio Čekovni račun 11.638	Telefoi 232
si pridobi, kdor zadene glavni dobitek v Državni razredni loteriji, ki znaša v najsrečnejšem slučaju
STAVBENI ODDELEK - SLOMŠKOVA ULICA 16 izdeluje: okna, vrata, portale, obstenje, štrope ttd. v* vsaki množini od najenostavnej e do najfinejše izved e.
POHIŠTVENI ODDELEK - KOLODVORSKA UL. 8 izdeluje: spalnice, jedilnice, salone pisarniške in hotelske opreme itd. v vsauem slogu iz mehkeoa in vsakovrstnega trdega lest.
Tovarne električnih kablov in električne žice,
%?EL3ČCi4 ZALOGA Motorjev, kablov,
vrvice in izoJrane cevi.
Dovoljujemo si cenj. občinstvo opozoriti, da nam jc mogoče ustreči le onim cenj. naročnikom, kateri pravočasno, to je do 5. septembra t. 1. naroče srečke Državne razredne loterije za III. razred II. kola.
Vse tozadevne informacije in naročila daje in izvršuje
Ponudbe in načrti brezplačno,
Najmoderneje urejeno pod;etje!
Te!. 142 in 230. Poštni predal 144.
q v Ljubljani, Dunajska cenla ši 87.	jj
g Sprejema v zavarovanje:	q
Q 1. Proti požaru.	n
8 2 Zvonove proti razpok! in prelomu.	jh
3. Sprejema vnovoustanovijenem življenjskem od 'elkuzavarovanja,	™
g Skupno premagamo skupno težave! Svoji k svojim !	jj
□□□□□□□□a^aa^ana^a raca raca 'r3cac3cac3Q
Dunajska cesta 38/1.
Cene srečkam so: l/i K 192—, y, K %—,
i!s K 24'—, za priporočeno pošiljatev se računa K 8
pri oroca svojo lalojo
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vsen v to siro co sp dajočih preumetov. Stek.o za okna vseh vrst večino v zalogi.
kožuhov, usnjatega potnega kovec-ga, moškega perila, zlate moške ure, dveh zlatih verižic, zlatih prstanov, med temi enega s krasnim briljartlom, se vrši
1 2(	Tehnični, elektrotehnični in gumijevi
1	/ / predmeti vseh vrst na drobno in de-
\ V	belo. - Glavno zastopstvo polnih gu-
mi evih obročev za tovarne automo-trss^s^^^^^^ bile tovarne Waiter M-rtinu. - Hy-dravliCna stiskalnica za mo utiranje f k"'	gjmtjevib obročev v centrali, Ljub-
ljana, R mr ka cesta 2. - Prevozno Centrala: pod etje za prevoz biaga celih va-L ubljana, Rimska gonov na vse krase, za kar je na cesta 2.	razpolago 10 tovornih antomobilov.
Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice: Dunajska C. 20, Jurčičeva ul.9, Knez Mihaj-tel. št. 470. tel. St. 133. lovaul.3.
na Sv. Petra nasipu štev. 53. 3061
PiSill
■	podružnica ¥ L ubljani, pre;e L C. Mayer. — Ljubljana, Marijin trg štev. 5.	■
■	n S ■■■■■■ Obrestovanie vlog, nakm in prodaja \sakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, pred- mmaaaa	S
a »laiia ujm jn krediti vsake vrste, eškomp!; n inkaso mene ler kuponov, nakazil v tu- in inozemstvu, safe-deposits itd. KnBI2BSK	a
B	ii ■■■■■■■■iBiPiBflfli aaa»BaaBHB»SKBMBaaaaBBi{B«EBaB»iii»ia«aBaBaBBEais^^3a2aiEBfflasaH»aBsiisaa
Anončni zavod
Drago Beseljak & dr.
Ljubljana, Sodna ul. 5.
Modna in športna trgovina za dame in gospode
Po Magd i c, Ljubljana,
nasproti glavne pošte. Tel. 458.
f:i J
S
I
s
ii
i
Si-t
fcsasss:-
«9
J®
civilni in vojaški krojaški mojster
Llfl&SJana, S:?. iPetra egsfa e.
sc priporoča p. n. občinstvu za vsa v krojaško stroko spadajoča dela za gospode in dame.
Točr.a postrežba.
Najnižje cene
pisemski in stekleni ' irrias) papir, stročni-j li . otročje sesalke, žimnate iu usnjate vezalke, glavnike, čistilo (krema), ličilo, mast /a usnje, pralno in toaletno milo, fine sv. io ter razno galanterijo miiti po najnižjih cenah veletrgovina Osvald Dobrno, Ljubljana, Sv. Jakoba trg !»..	3087
vulrtmov bukovega oglja
i'a°J„v100 bukovih drv
se kupi takoj. — Naslov pove: 3110 An. zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica št. 5.
klauc, Ljubljana
Pred Škofijo št. 3. PnPoro?a Lingarjeva ulica.
sukrceno manisfakturno in pleteno biago.
Prodaja na debelo in na drobno.
Ustanovljeno leta 1869.
za obleko in likanje, riba-rice brez in s korenino, zobne, mazalke, konjske, omela, motvoz (Spaga), čevljarsko prejo priporoča veletrgovina OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.	3089
Telef. ititerurb. 127
Telef, interurb, 127
dobavjja po najnižjih dnevnih cenah vsako množino živih in zaklanih govedi, debelih prašičev in pršutnikov. Ima vedno v zalogi garantirano čisto svinjsko mast
Stekla za ure
vse velikosti
razpošilja po nizki ceni
trgovina s steklom in porcelanom
Wolfova ulica 6.
Uii:' ....................................umu.......uuHmmMiiuimiiiuiimnmiiiiiniiiiiiiHMimumimumimii
I jiMinica m Slovenijo", r. z. z b. z. v Liiijsi	|
| uljudno naznanja, da je prejela od znane brnske tvrdke	1
= Stiassny & Schlesinger bogato zalogo ženskega volnenega	=
| blaga za zimo, ki se lahko ogleda vsak dan v njenem	I
I glavnem skladišču v Ljubljani, Šolski drevored 2/1. Cenp	1
I za prvovrstno blago kar najugodnejše.	1
| Samo na debelo! Samo na debelo!	I
Enonadstropna HIŠA
Z VRTOM sp produ na Gorenjskem. Oddaljena je četrt ure od žel. postaje. Naslov pove upravništvo lista pod štev. 3128.
Paviljon G 161.
Austro - Daimler iu Pucliwerke
Zastopstvo: Rudolf Hilie
Ljubljana, Gledališka ulica št.
A. G.
9
gacjaaacJuuuLjnDnananciaaaar-ioncic
n
D
Ivan Zakotnik =-------------
mestni tesarski mojster, Ljubljana Dunajska cesta 46. Telefon št. 379.
Vsakovrstna tesarska dela kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike- stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje, itd.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. PARNA ŽAGA — TOVARNA FURNIRJA.
Osebni luksnsni avto:
Austro-Daimler 35 PS. Puclnverke A. G. 20 PS, tipa XII.
Lokomobila „Ma" Austro-Daimler 6 PS.
(Zugtriebwagen)
Puch-ovo motorno oralo „Excelsiox" 35-40 PS. (Puchmotorpflug)
Puch-ov motorni voz za poljsko žoleznico 4 PS.
(Feldbahnmotorwagen)
30 oralov POSESTVA
z gozdom za posekanje, biso in gospodarskim poslopjem, vs« v dobrem stanju, se takoj proda, oziroma tudi da v najem. -—
Vprašanja na upravo lsita pod št. 2125.
iliiiin.iiMmnuniuuuuuniniuuTiiuuunniniuinuHiiiiiinHiiinuuiuiuiiiiniuiaunuuirininuuuriuiiiiMuiuuuMiiiniim
: v .•	.	- MvM* - ' 'i e.Ki-	- '
Graškl sejem 1921
24. september — 2. oktober. ♦♦♦
Semenj za blagovne vzorce, industrije, trgovine in obrti. - Posebna razstava štajar-skega poljedelstva in gozdarstva. Moda sedanje dobe. Štajarska umetniška razstava. Razstava „Das steier. Buch". God-beni in glediški teden. Praznik narodnih noš.
Sejmski urad: Graz
MMKU 13,

Blagovni oddelek:
koionijaino blago, krmila,
umetna gnojila, žito in žitni izdelki, usnje.
Manufakturni
oddelek:
češka in angleška manufaktura.
nakup in prodaja lesa ter oglja,
v
lastne žage.
Strojni oddelek:
poljedelski in drugi stroji.
Lastna zeljarna.
Mesni oddelek:
tovarna mesnih izdelkov,
hladilnica,
izdeloval lica umetnega ledu,
izvoz živine in prašičev.
Vinski oddelek:
domača in tuja vina v sodih in buteljkah.
Tovarna za milo in sveče. — Tvornica za izdelovanje parketov.
l£ti
. .. a • d " . '\<:
moške, fantovske !n deške, mikado, raglane, površnike, kožuhe, {nhntne hlnče, ŠpCCSfsIlltete V OfrOŠkill Obkk&h (4tO- l StUmlh) In drugo konfekcijo od naipriprostcjčcga do najfinejšega kroja v najboljši izdelavi ter F&ZKIO SUkHO, tllaČC- t
visio in podloge nabavite nafeeneje edino ie pri konfekeiisM industriji	l
Vdeleženec Ljubljanskega vzorčnega velesefma.	telefon š»«v. m. B H i aJa ar«®® £s K ran tei ffon si* v. in. *
Paviljon E, oddelek št 52.
(FRAN DERENBA) Liublfana, Emonska cesta 8. !
Vplačana delniška glavnica K 30,000.000.
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu.
Telefon št. 567. » Čekovni račun 12.205.
LJUBLJANA, KREKOV TRCi 10, nasproti »MESTNEMU DOMU".
oblastveno preizkušeni mostni tesarski mojster LJUBLJANA cesta na Kodeljevo štev. 2 LJUBLJANA
II
izvržuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodne i 11 nadtalne stavbe ter umetno te3ar3tvo. Prevzamem po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil, ter razne gospodarske ln industrijske stavbe, stolpne streho, kupola in cerkvena ostrešja, balkone, vrtno utice, verande, ter razna druga vrtna arhitektorlčna dola. Stopnice, dekorativno stropove, ter dekor, stenske opaže.
v fi'
Centrala Grosuplje.	Telefon Grosuplje 1.
razstavila svoje izdelke aa ljubljanskem velikem semnju, paviljon E, štev, 39, katerega obisk vljudno priporoča-
jj!Hiii(;iii;iiiiimiiiiiiiiiii!!iiiiiiiiini)!iuiiiiMiiiiiiiiiiiiim!ii]
jVELIČRN BEŠTEft 1
Izvršuje vse bančne posle -r.....— najkulantneje. j
S«1 M n n a'
JVTELiltJE tfEUIOS InJUBUJflpiR
KUKKSflfJDROVA C. S
s Izdeluje mod. 3like v vsak! velikosti |
niIIIHIII!M!IS!l)li!lllllllllillllllllllilIlllllllllllljmilll|]|||)tlllit
S3w, S
(9 E «'
V II 01 9 I
Ljubljana, Celovška cesta 90.
priporoča preč, corkv. oskibnlStvom, gg. trgovcem in slavnemu občinstvu!
Proizvada i rnzašilja na veliko: razese vrste cipela za decu, de-vojčice. mladiče, žensko, muške, prostogi linog kvaliteta; za rad-
nike osobito jaka izradba. Papuče po coni bez konkuroncije.
Odelenic za galanterijsku robu
na veliko. Pletene čipke, sukno, vezivo, razne cipolarsko potrepStioe jedači pribor Skolskc potrepStine, čotke i. t. d. — Export čačkalic.
" Zacsreb
UIIIIItlll!1IHill1lllllilni)IIIIIS!I!l(ilHn;m!HllEtHIHIII)lllllll|U
EF Alf STRMOLlIl Towaraa pralnega in dišeča S
Ia
priporoča parfume, šminke, barve in masti za lase, vode in prašek (Sampon) za umivanje glave, sredstva za negovan jo nohtov, prah in pasto za zobe, zobne krtačite, ustno in kolonjsko vodo, naiboljše brivsko in toaletno milo, ter razno druge toaletno potrebščino
Moderne tovarniške naprave, stroji ia orodja. Glavni zastopnik G. Roth-ovc delniške dražba Wien III.
na bencin, bencot	s
iti plin, kompletno ^ifJP^K^ naprave na As^asAffl^BV
1®® ZaIcgn motorjev na bencin in sesalni plvn ter motornih i|||| krožnih žag. — Pisarna za prodajo: Zagreb, Nikoli-® 8 telefon 2-28 _ Delavnica in skladišče: Zagreb, B-nlica iS, lolcžon 25—4;. - Brzojavke: Ma«imox Zagie!).
a ^/.rassijszjtSs^SES^;tesaras:^RssssEBEKSSKKBRSJSSKSZETSS^SSI» ' "■■»"" ■ a:

— EaeisižffljjHiE
res pssžsreBsšžisss za KmfeSraisSs
— csae zjregras —
sbb 1

pMBi?83saftfea DIIHLDP - REiHSOfrFER - HUTCHMSOII
priporoča
CS1B0IIIS, llillt i UMI i
s«: Sliši iSMiH i siii

'i &
ta
Kruisvas
5 osnovana Ista 1833 obncvljana 1837 3
|	naznanja p. n. trgovcem, da je §
s	razstavila na Ljubljanskem ve- |
|	likem sejmu od 3-12 sept. 1
|	celokupne vzorce svojih pro-
f.	izvodov v izvirnih zavojih.
|	Na sejmu bo sprejemal naročila
|	in dajal pojasnila član naše s tvrdke
|	Gurkavič, Ristir; & Komp, |
;iiiiiiiii!Uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)iiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiii»iiiiiiiiiii^
lahkega, napol kritega vozu za saraca z onremo se vrši dne (i sept IG'1 ob 'J. uri dopoldne na jahalnici državne žrebčarne n,a Šola pri Ljubljani. "
Vodstvo državne žrebčarne.
Sfmport | Oroslav Gertaltč
iort
£jubljana Sv. tfetca cesta 33 Sugoslavija podružnica: J{arlovska cesia 30

tasi paDlIIon H, prasirar Sfa 23%, Isjer razstoi feriS^a
M ® %
najnovejši in najboljši razmnoževalni aparat
iši
in prvovrstni, svetovno znani pisalni stroj
itSs zautudiifc pršiifce, si fa doa p?sisr«. prijfjKJMJiS&a ogledali.
daje kredit® v obrtne smbe po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vioge na knjižice in na Telefon štev. 508.	tekoči račun obrestuje s 4°!© od dne vloge do dne dviga. st post ček. rac. 12051.
izdeluje po najnižjih cenah vsakovrstne ročno in strojnokovane žeblje, spojke, -- kljuke, verige in vse druge v njeno stroko spadajoče železne izdelke.
Na sejmu zastopana v paviljonu GOSPODARSKE ZVEZE, Ljubljana. - Ceniki na razpolago!
!|».i ■ | BagBaBBBBBEBBa
vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov
Domžale (M).
NajveCja zaloga
klavirjev in pianinov
v Ljubljani.
Tvrdka J. DOLENC, Ljubljana, HilSerjeva ulica štev. 5, priporoča za nakup najboljše inštrumente izvrstnih tovaren po najsolidnejših nizkih cenah.
Izdelki so razstavljeni v paviljonu E, siev.
Ljubljana 3,
Mestni trg 23.
Največja zaloga ur, zlatnine in brnine. Lastna protoholirana io\ ur v Švici.
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del ter za pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža kakor kan te za firnež,' olje, bencin, doze za |fj
barve, kandite in konzerve. jj □□□
Penzija
Zdravilišče
| Najlepša solnčna lega iih vznožju alp.
Krasni zračni prostori, izborna cena
I hrana. Ljudje se tukaj kar vidno popravljajo. Prvovrstna zdravniška spričevala. Celo leto odprto. — Graščina
- PREDPVOF, POŠTA TUPALCE.
2T.3
'J	»« »»»H^bIJ
Tssasaraa ftemignih iss rodu. Sssrs ter iakgs».
Centrala: l4K?j»lia«a. P. z a. z. Skla«2lš£a: iloo^ss^.
Brzojavk: Merakl Ljubljana, '	Telefon 61
Pragi firnei.	sa psde.
LE P>1?S
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barvo za obleke, vse vrste barv, suhe m oljnate, mavec (Glps), masteaec (Fedenveiss), strojno olje, karbollnej, steklarski in mizarski klcj, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
»MEBA«I.c Lak za uode.	»'MERAKL« LSnoleum lak za pode.
»MSBAKL«. Emajlnl la t. »MERAKL«. Bruaoilne.
se i.Mnrvm m razpošiijja^!
L JU L JAHA - Sv. Petra nasip l
če rabite šiv. strojo za rodbinsko in obrtno rabo, igle olje, ter posamezne dele. Istotam vse potrebščine za šiviljo, krojače in čevljarje ter vse galanterijsko blogo na drobno in debelo
Cene solidne!
Postrežba točna
Tovarna konzerv in mesne industrije na Vrhniki
naznanja otvoritev tovarniškega obrala.
Izdelujejo se vse vrste mesnih konzerv, vse vrste prekajeuega mesa. vse vrste bloba?, masti, juhne kocke iu drugi izdelki. Tovarna izvaža nadalje sveže meso, živino in prašiče.
Na velikem sejmu vUu&ljaiii Do imelo svoj lastni paviljon.
Telefon: Vrhnika St. 10.	Teleton: Ljubljana št. 70.
Pisarna Ljubljana „lmpex", Krekov trg 10, Vrhnika v tovarni.
JEN?
64
družba z o. z. preje
Brata Eberl in Jančar & Co Ljubljana, Miklošičeva c. 4.
nasproti hotela „Uniou".
Lastni izdelki oljnatih barv, fimežev, lakov iu steklarskega kleja. Velika zaloga ltemičn!h in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje.
SPET
meslnt lesarski mojster LlubSijana, LšfiSnarSo^a uOiisa §5.
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parccie.

m T n (
naznanja, da je otvoril
a w i
m

v M
, Beethovnova ulica 10 (poleg Kranjske hranilnice).
COSULICH-LIHE 0
Trsi -
(prej AUSTRO- AMERIK ANA)
mesečno.
prevaža potnike v N"ev-York redno 3 krat, v Južno Ameriko po 1 krat Pojasnila in prodaja voznih listkov.
glavni zastopnik za Slovenijo. llLfesL. LJubljana, kolodvorska ul 26.
Oeplov brzoparnika Presieent Wilson 18. septembra, poštnega parnika Argentina 30. avgust in poštnega parnika Beivedere 22. oktobra 1921.

Edino najkrajše črte preko HAVRE CHERBOURGA in ANTWERPENA v NEWYORK. Vozne listke in zadevna pojasnila izdaja Sdino koncesijonirana potovalna pisarna
~IV JI
Kolodvorska ulica štev.
EE ¥
, blizu glavnega kolodvora,
Poštni Celi. rač. št. 11.323. ffi	M
Telefon štev. 5».	|H
Mara|in Stcj štev. 8.	W
r, z. z o. z. v LJUBLJANI.
Sprejema hranilne vloge in vloge na tekočI račun ter jih obrestuje po Hranilne vlocje se izplačujejo brez odpovedi — Hranilne vloge z odpovednim rokom se obrestujejo po dogovoru. Dansrni promet v lanskem letui 128,000.000 kron.
Trgovski kfuuiti peti na|ugoufie]šimS pogoji.
Brzoj. naslov: Jugoslovanski kredit L ubljsna.
Vlolfoua uSica $4.1.
Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI.
čistih brez odbitka. Izvenljubljanskl vlagatelji dobe poštne položnice. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- In Inozemska mosta. -- Oaja posojila na vknjižbo, poroStvo, vrednostno papirje In na blago, Isžoče v javnih skladiščih. Jamstvena glavnica 2 šn pol milijona kron.
Saved fe neposredne p©s5 <S?žavnEiss nas§sr.«sr»lvom.
2
ES
Jr
KA d, ^
MENJALNICA v Lfubifani, Kolodvorska uhca št. 26.
___. Cent a B V OS jekU. Rezerve K 50,mu-
Kupuje in prod&ia devize ln valute naikulantne|$e. Obrestuje vloge na hranilne knjižice in na tekočI
račun po najvišji obrestni meri.
11




Tovarna
pletenin in tkanin JOSIP Kalifi G ifl kOftlO. hjubljana, Poljanski nasip 40
izdeluje berlinske rute, volnene rašal-nute, fantazijske pufce, fantazijske šale, angleške športne šale in čepice, svilene modne šale, pletene svilnate samovezniee in naglavne rute (Caehenez).
M »



5
Li
HftSi
BR
SE NflJTOFLEJE PRIPOROČA SLflVNEHU 05ČINSTVU IN PREČ4STITI &UH0VŠČIN1
TONE HdLflflJ
PLESKAR IN LIC/1 K
▲
A

▲ ▲
Duna.t'ia nesla it. '«3.
I a
i
M i
i
mestni tesarski inofsler
L nhljana, Linhartova ulica štev. 35.
Telefon št. 415 — Poštno-čekovni račun 11.428
izvršuje vsa v njegovo stroko soadajoča dela in sicer vodno in nadtalno ter umetno tesarstvo.
gggr Parna žaga in strojne tiaEavaice.
Prevzemam po danih, kakor tudi lastnih načrtih zgradbo	pj
mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske	[gij
stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone,	nš
vrtne utice, verande ter razna druga vrtna arhitekionična dela.	m
Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže.	pj
Za razne industrijske stavbe opozarjam zlasti na moje pa-	1§J
tentirane nosilce za večje proste razpetine od 12—15 m.	[S§
jjjgJ
:: Razstava v paviljonu za Meno široko in iesno industrijo::	m
3.
11.-17. SEPTEMBRA 1921
Obiskovalci velesejma nai se obrnejo radi stanovanja na Wohnungs:-,:<ch-wels der Mflenermesse, Wien II., AspernbrDckeng. 2.
Vsa pojasnila radi olajšav pri potovanju pri avstr. konzulernlh agenturah In v pisarni Ufienermesse, Wien II., flspernbrflckeng. 2.
Gledališki, koncertni in kino semenj
od 4. do 23. septembra 1921.
L.
Šivalni SlfO;:
b borna kon-struKciiamete gantna izvršitev iz tovarne v Uncu. U«ta novijenat. lf#17. veze« je pouiiuje brezplačno.
.saiu* stfroji .»HaLEtf"
Ceniki zastont in franko.
flota i i prvifi tovarn: Ourhonp, $tyria, WalW
i'ov;rna
lijaiii
PODRUŽNICE
nasiH. Psoružtiica: Ssiendi
M/iBiBUR
Go- poska nI. 38.
Barva vsakovrstno blago« KesničiJto <ist» obleke.
Svetionka ovratnike, za-
. 4. uestnice in srajce.
NOVO MEliTO
Glavni trg.
KOCtVJE
štev. 39.
ališii, podane, sže?»<ce, Suarsi,
u eaa <-,oiaxen mora poginiti ako purauijftti moja nuitiol|Q pruitkušuna in dpluuuo hvalienn ,rud-uva, not proti poljekmi in hišnim mišim li 12 sa pod/anu K I« za aAurke toaebno močna vrata K. 30; tinktura aa ateuloe K 15; umčes aleo moljev K luinil); prasuk proti mrčesom K 10 in 20 mazilo prou uiem url Ljudeh •K 4 —12 , mamilu za uii pri ilvlni 6.-12., pra. sek za uii v obleki in perilu K 10 in «0 tin-Kfuru proti mrčesu aa fladjn in zelenjai'1 anwov rastlin rrasok proti mravlj&sa K Id 1'oMliapo po r/ettu Zav««1 a ekspon
fol. Jiinker, Petrinjska ul. 3. Zagreb 39.
irvovoem oriffeojem odjemu i>o->u»t.
Aagleška parobrodna družba.
Odprava potnikov I., II. ln III. razreda preko
Trsta, Reke in Cherbourga v $EV-Y0RK.
Sprejema naroČila za prostore na parnlkih za Grčijo, Anglijo in Ameriko — ter obratno za Jugoslavijo.
Natančna pojasnila daje:
Conam Line, Ljumiaoa, Kolodvorska olico šl.26.
Loslnl razstavni pvllon no Uu llanskem velikem sejmu on i da 12. segiemtira 1921.
Telefon št. 1-67 (Llubljana).
Brzojavi: Papirnica Vevče.
jUUijt
t. č. centrala: Papirnica v Vevčah, posta: D. M. v Poiiu pri Ljubljani. Postaja juž. žel: Zaloo.
Papirnice v Vevčah, papirnica, tvornica celuloze in lesovine v Goričanah in tvornica lesovine v Medvodali.
Mesečno proizvajanje 100 vagonov raznih vrst papirja:
Papir iz tkaivne, breilesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konccptni papir. Strojepisni, bankpost-, karton- iu .risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept-meliran, nebeljeni Koncertni papir; srednjefim pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustnike (stročnice). Navadni tiskovni kuler in papir za lepake v vseh barvah. Rotacijski tiskovni papir. Ovojni papir iz Ciste celuloze in navadni ovojni papir.
r,
Oblačilna industrija
JI. jiunc
? £jubl jatta, S°sP0ska ul. 7
iJLn---
«8»
proizvaja mošfca in deška oblačila vseh vrst «$>
Jcodaja na debelo in drobno!	prodaja na debelo in drobno!
prvovrstni kroj!	Dzredno nizke cene!	Solidno delo!
JCa £jubljanskem velikem semnju: paviljon 8, oddelek st
.54. C sdM



3PSS?

sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Eoior, Kranj, ^ UubISana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, sibenik, Zadar, Zagreb,
Trst, W*en.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-
in inozemstvu.
00010800
prSporocsB svojo zaJaga
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi.

Centralna pisarna
telefon 528,

h H H N
H H N H
Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38|I
(začasno v prostorih Zadružne zveze).	Telefon št. 21.
Podružnice: D JAKOVO, MARIBOR, SARAJEVO, SGMBOR, SPLIT, ŠiBENIK.
Ekspozitura: BLED. - Interesna skupnost s: Sveopčo Zamttlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovca ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu Ka&sitaS in rezerve skupno z afilijacijami čez K 50,000.000' .
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne iu borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
Mladeuiii 15 let iz dobre hiše išče mesta 1<0t M k	v ,rG«vin« želo*.-,,
.W M^JOliLJU najraje tam, kjer gospodar sam posluje v trgovini. ■— 3098	Ponudbe na
SPASO UZELAC, PLAŠKI.
se išče, zmožno knjigovoil
siva ter vseh pisarniških del, po možnosti s znanjem italijanščine, pri lesni industriji. — Ponudbe: Koutoristiuia, Maribor. Poštno ležeče.	3097
Z7C.Z7C.
trgovina i železnino in s stroji
Ljubljana, Dunajska cesta št. 16
priporoča
raznovrstne poljedelske ter druge stroje in orodje za rokodelce.
Razstavi v trgovskem paviljonu H, boks štev. 288.
j. Malirove trg. šole, a dveletno prakso, išče primerno službe v kakem večjem kraju Jugoslavije. Nastop lahko takoj. Ponudbe na J. R. 100. poštno ležeče, Litija. 3000
PEII
TRŽIČ (Slovenija).
Slav. mm in zali sa ii i teli, Mm, Brej 20.
Izdeluje čevlje za gospode, dame, dečke, deklice in otroke iz lak-, boks-, ševro-usnja in drugega maierijala. Najmodernejše oblike!	Kajsolidnejši izdelki!
Konkurenčne cene!
Poselite isašo razstavo na velesefniu!

ii:f:t!.vnn;:?!ir!iKi::ii(H!i:siiiiiiii.'EiTniii;;:)ii;iBt]nitiinEiiiiiitittiiiiiiiiiiitiiiiSiiin?iiiiiit:9Ei[ti iiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiini
trnja in usnjalil) izdelkov
R. Vegeiabilno (čreslostro-jeno) usnje:
1.	kravitie rujave, črne in cha-grin, ter za mehove iu strehe,
2.	kipsi,
3.	teleline,
4.	ovčiue iti kozine
a)	mazane, rujave in črne,
b)	barvane za mobilje in ta-peciranje in konfekcijo,
vachelfes
5
a)	za izdelavo dokolenic, barvane ali naravne,
b)	za izdelavo nogomet, žog,
c)	za izdelavo razne usnjate konfekcije.
6. svinjine (speciaiiteta)
a)	za fino jahalno opremo, barvano ali naravno
b)	za kovčeke,
c)	za mobilje in galanterijsko konfekcijo (Portenionnais, portcfeuillcsinknjigoveštvo.
7.	podplati.
a)	Trovloženi, hrastostrojeni podplati.
b)	Vache.
8,	crouponi za izdelavo trans-misijskih jermenov,
a)	spec. strojeni (angl. sistem)
b)	hrastostrojeni.
B. Chrora usnje.
1.	Box-caif črno in barvano,
2.	Chevreaux,
II. Industrija msnjatih izdelkov.
R. Čevljarski izdelki: B. Konfekcija transmisij-	C. Konfekcija za:
1.	čevlji za štrapac,
2.	čevlji za rudnike,
3.	čevlji za šport iu nogomet,
4.	čevlji po vojaškem vzorcu,
5.	sandale.
skih gonilnih jermenov.
1.	Specijalui stroj,
2.	hrastov stroj,
3.	chromstroj, jermenci za šivanje in vezanje transmisijskih jermenov.
3.	Chevrette,
4.	Chrora usnje za izdelavo nogometnih žog.
5.	Chrora usnje za izdel. jermen.
C.	Galun usnje
za izdelovanje vezilnih in šiv; nih jermenčkov.
D.	Lak usnje.
1. Box caif, 2. Chevreaux.
dokolenice (gamaše), nogometne žoge, torbice, portefeuilles itd. iz vegetabilnega, chrom in lak usnja, nahrbtniki, športni pasovi itd. tržne torbice.
Izdaja konzorcij >§loveuc«<.


"srsjressnHttFp

v.c. : ..•■;<