NO. 145
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 1, 1967
MORNING NCWSPAPtsfc
STEV. LXV — VOL. LXV
hmM v zasedenem delu Jordanije proii sodelovanju i ■ Jud!
Jordani!c! v Jeruzalemu in v zahodni Jordaniji, ki so pn'3 dni zasedbe kazali volio do sodelovanja, se pod grožnjami od te^a u-mikajo.
TEL AVIV, Izrael. — Izraelska uprava zasedene Jordanije je začela čutiti tihi odpor Arabcev. Ti so se v prvih dneh po “zedinjenju” Jeruzalema naglo pomirili z izraelsko oblastjo. Tudi v drugih mestih zasedene Jordanije tostran Jordana so se razmere začele naglo vračati v normalno stanje in prejšnja jor-danijska policija in uprava sta Po nadzorom Izraelcev nadaljevali svoje delo. Pred nekaj tedni so začeli arabski nacionalisti pozivati, naj nihče ne sodeluje z “okupatorjem” in grozili s strogimi kaznimi.
Policija je prijela več nacionalistov, ki so širili letake s pozivi nepokorščine zasedbenim oblastem in prepovedi vsakega sodelovanja z Izraelci. Ko so a-rabski policaji bili ponovno zaradi “kolaboracije” napadeni, so jim izraelske zasedbene oblasti dale orožje, kar pa položaja ni izboljšalo, posebno še, ker je večina izraelskega vojaštva zasedeni del Jordanije zapustila in se vrnila domov. Domača jorda-Viijska policija, ki je v glavnem odgovorna za vzdrževanje reda, je obvestila izraelske oblasti, da sposobna prevzeti odgovor-host za Izraelce, ki bi prišli v zasedeni del Jordanije in jih svarila, naj posamezni Izraelci fte hodijo tja.
Zdravniki, odvetniki in sodniki v Jeruzalemu in ostali zasedeni Jordaniji so odklonili sodelovanje z zasedbenimi oblastmi, islamski verski vodniki so obsodili združitev arabskega Jeru-2alema z izraelskim. Arabska trgovinska zbornica v Jeruzalemu je pozvala trgovce, naj ne Plačujejo davka Izraelu. Položaj Se je zategnil in odnosi med A-rabci in zasedbenimi oblastmi s° se zaostrili v taki meri, da je Pričakovati začetek gverilskega vojskovanja, če ne pride skoro do neposrednih razgovorov med Izraelom in Jordanijo.
Novi grobovi
John Yavornik
Včeraj je umrl 78 let stari John Yavornik s 6703 Bonna Avenue, rojen v Sloveniji, od koder je prišel v Ameriko 1. 1906, vdovec po pok. Mary. roj. Krumberger, oče Emily Auble, Vide Suhadolnik, Steffie Škerl, Frances Dezelan, pok. Mary in pok. Johna, 14-krat stari oče, 5-krat praoče, brat pok. Antona in Jožefine (v Evropi). Pokojnik je bil zaposlen pri City Machine Co. do leta 1954, ko je stopil v pokoj. Pokojni je bil član Carniola Tent No. 1288 T.M. Pogreb bo iz Zakrajško-vega pogreb, zavoda v četrtek | ob 8.30, v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo.
Kongresni odbor graja fz slov. naselbin način vojnih nakupov
Knež ja poroka v Vaduzu
VADUZ, Liecht. — V nedeljo, sta se v tukajšnji katoliški cer-^vi pod veličastnim srednjeveškim gradom poročila z vsemi slovesnostmi p r estolonaslednik PNnc Hans A. Liechtenstein-s^i in postavna grofična Ma-rle Rinsky. Poroko je opravil v Navzočnosti 50 članov evropskih Nekdanjih in sedanjih vladarskih družin švicarski katoliški škof jz Chura. Med gosti je bila tudi grška kraljica Anne Marie.
Kneževina Liechtenstein meri ^ kv. milj in ima okoli 14,000 Prebivalcev. Je ustavna monarha, ki pa nima nobenega last-^ega vojaštva.

bremenski
prerok
pravi:
Večinoma jasno in milo. Naj-1 lsia temperatura okoli 80.
Kako ssijs Ungfežiš s
srbski izgrsdih ¥ IM
LONDON, Vel. Brit. — Črnski izgredi v Združenih državah so škodovali ameriškemu ugledu v svetu in sprožili vprašanje, če so Združene države res zrele in sposobne voditi svobodni svet, ki ne morejo spraviti v soglasje in mirno sožitje niti svojega lastnega prebivalstva različnih ras.
V Veliki Britaniji na splošno obsojajo izgrede, nasilja, požiganja in plenjenje, ki so jih doživeli v zadnjih tednih Newark, Plainfield, Detroit in druga a-meriška mesta. Še ostrejše obsojajo pa stanje, ki je do tega privedlo.
Znani Manchester Guardian, ki je usmerjen malo na levo, se sprašuje, če so ti izgredi v ZDA “začetek črne revolucije”. Nato odgovarja: “Če je, bo to revolucija, ki more imeti samo en konec:	nasilno zmago obstoječe
bele oblasti, ki bo potisnila napredek k črnski enakosti za 30 do 40 let nazaj!”
Angleži, ki imajo v lastni deželi okoli milijon črncev, so postali zaskrbljeni zaradi možnosti rasnih nemirov v Veliki Britaniji. Tako so s posebnim zakonom strogo prepovedali vsako rasno hujskanje in skrajno o-mejili vseljevanje pripadnikov nebelih ras v deželo.
Skupni kongresni gospodarski odbor je v svojem poročilu grajal ohlapno vodenje nakupov za narodno obrambo na škodo zvezne vlade.
WASHINGTON, D.C. — Pododbor za varčevanje v zvezni upravi, ki je sestavni del skupnega gospodarskega kongresnega odbora, je objavil poročilo o zasliševanju neupoštevanja zakona “resnica v pogajanjih” pri vojaških dobavah. To neupoštevanje obstoječega zakona je stalo zvezno blagajno težke milijone dolarjev. Poročilo graja o-hlapno sklepanje dogovorov in pogodb narodne obrambe z dobavitelji blaga in orožja.
Poročilo pododbora so odobrili vsi njegovi člani, le sen. S. Symington, demokrat iz Missouri, je izdal posebno poročilo, v katerem trdi, da je pododbor bil v svojem poročilu “preveč kritičen”. V pododboru so člani obeh strank v razmerju števila v senatu in predstavniškem domu. Načelnik pododbora je Proxmire, demokrat iz Wiscon-sina. Ta je napovedal, da bo jeseni pododbor izvedel novo vrsto zasliševanj, ki naj dokaže, če se je položaj kaj spremenil.
Poročilo razkriva, da je bilo od leta 1948 pa do konca lanskega leta kupljeno 86.2% vseh vojaških potrebščin v neposrednih pogodbah z dobavitelji namesto potom razpisa licitacije, četudi zakon določa, da naj bo to običajna pot za nakupe vsega blaga za zvezno vlado. V tem času je dobilo 100 največjih podjetij in njihovih podružnic od 63% do 74.2% vseh naročil narodne obrambe, od tega je odpadlo na 10 največjih družb od 26.6% do 38.7% v vsakem omenjenih let.
Glavni preglednik zvezne u-prave, načel nik Kongresnega glavnega računskega urada Elmer B. Staats je Kongresu o o-hlapnem poslovanju obrambnega tajništva pri naročilih in nakupih že ponovno poročal, toda obrambno tajništvo se ni zgani-
LOS ANGELES, Calif. —Miss Mary Hautz, 4219 11th Ave., je dobila sporočilo, da ji je 17. julija letos umrl v Sodinji vasi v Beli krajini bratranec 57 let stari Janez Stariha. V starem kraju je zapustil sestro Marijo, tam in tu pa tudi več drugih sorodnikov.
Mred Kripp m!
ESSEN, Z. Nem. — Včeraj je nenadno umrl 59 let stari Aired Krupp, ki je po drugi svetovni vojni zgradil nanovo velikansko industrijsko podjetje, ki je letno izdelalo in zgradilo raznih industrijskih naprav, strojev in vsakovrstnega blaga v vrednosti 1.5 bilijona dolarjev.
Kruppove jeklarne in tovarne so izdelovale orožje za Nemčijo okoli 150 let. Bile so znane po vsem svetu. Bile so tudi glavni dobavitelj orožja in vojaške o-preme, posebno topov in tankov za Hitlerjeve armade. Zato je bil Alfred Krupp prijet in obsojen kot vojni zločinec na 12 let ječe v znanem procesu v Nue-renbergu. Njegova imovina je bila tedaj zaplenjena. Leta 1951 ga je ameriški vrhovni komisar za zasedeno Nemčijo John Mc-Cloy pomilostil in mu vrnil premoženje.
Alfred Krupp je s spretnostjo obnovil svoje jeklarne, spravil v obrat rudnike in izgradil svoje podjetje v eno največjih v " je zašel v
Zahodni Nemčiji. K finančno stisko, je na pritisk med njimi i2 policajev in en ga-bank spremenil podjetje v delniško družbo.
V MILWAUKEE1U HO
Uvedba strogih policijskih ukrepov, odločni nastop policije in Narodne garde in policijska ura so mesto Milwaukee umirile. Ceste in ulice so bile preteklo noč tudi v črnskem predelu mirne in prazne. Le na enem kraju so ugotovili streljanje iz zasede, pa še to je naglo minilo.
MILWAUKEE, Wis. — V nedeljo je prišlo nepričakovano do hudih izgredov, požiganja, plenjenja in streljanja na policijo ter gasilce v črnskem predelu mesta. Policija je nastopila odločno, ko pa položaju ni bila sama več kos, je župan pozval guvernerja W. P. Knowlesa, naj pošlje Narodno gardo. Ta je naglo pozivu ustregel in Narodna garda je skupno s policijo blokirala nemirni predel mesta. Ko se je včeraj malo pred tretjo zjutraj ulil dež in črne tolpe malo ohladil, se je posrečilo Narodni gardi in policiji obnoviti mir. Župan je izdal stroge uredbe, ki meje skoraj na obsedno stanje. Tako je pretekla noč minila brez novih izgredov. Policijska ura je bila ukinjena od 6. zjutraj do 7. zvečer. Narodna garda in policija pa sta ostali strogo na straži.
Igredi so se začeli v nedeljo zvečer, za njihov točni povod še ne vedo. Črne tolpe so začele napadati policijo, zažigati trgovine in druga poslopja ter pleniti. Od 10 zvečer pa do nastopa Narodne garde v zgodnjih jutranjih urah so bile skoraj po-polen gospodar položaja. Policija in gasilci so bili v vredni nevarnosti zaradi streljanja iz zased.
Mir je bilo mogoče vzpostaviti šele, ko je huda nevihta nagnala črne tolpe iskat zavetja pod strehe.
Tekom izgredov sta bili dve osebi, en policaj in neka starejša ženska, mrtvi, okoli 70 ranjenih,
DOBER RAZLOG
WASHINGTON, D.C. — Ko so časnikarji vprašali nekega republikanskega senatorja s Srednjega zahoda, zakaj bo glasoval za povišanje davkov, je svoje stališče pojasnil takole:
“Generacija, ki je izvolila presednika Johsona, naj zanj tudi plača!”
lo kljub pritiskanju Kongresa in kritiki v njem. Šele v zadnjih mesecih naj bi se položaj nekaj malega izboljšal.
silec, 180 oseb je bilo aretiranih.
Mestni župan Henry Maier je izjavil, da ne bo “nobenega pestovanja kriminalcev in nobenih izgovorov za zločine”. Izjavil je, da so vzroki za izgrede in nasilja isti kot v ostalih mestih dežele. Milwaukee ima okoli 770,000 prebivalcev, od tega le okoli 12% črncev. Kot v drugih mestih so tudi tu naseljeni v getu. Pred par meseci so zahtevali enakopravnost pri nakupovanju hiš in najemanju stanovanj v belih predelih in grozili z nasilji, če tej zahtevi ne bo ustreženo.
Molk o rabi strupenih plinov - povod za politično hinavščino
CLEVELAND, O. — Ako ne bi imeli sedaj vietnamske vojne, pa arabske krize, pa izgredov v ameriških mestih, bi se naša politična javnost verjetno močno škandalizira-la nad načinom, kako vsi prizadeti molčijo o rabi strupenih plinov, ki je prepovedana po ne samo eni med mednarodnimi pogodbami.
Mednarodni Rdeči križ je namreč dognal, da so Naserjevi bombniki vrgli 11. maja tri bombe s strupenimi plini na neko arabsko vas. Pri tem je bilo zastrupljenih 77 arabskih kmetov, 73 jih je umrlo, 4 so ostali pri življenju. Ta slučaj je dognan po pričah in preiskovalni komisiji Rdečega križa, ne da se torej zatajiti. 17. in 18. maja so pa Naserjeva letala metala bombe še na dve drugi vasi, tam je bilo pa zastrupljenih 243 domačinov. So vsi pomrli. Za ta slučaj pa manjkajo tako otipljivi dokazi kot za prvi, dasi-ravno ga Egipt noče kategorično zanikati.
Rdeči križ je o svojih preiskavah takoj obvestil Savdsko in Naserjevo vlado, pa tudi oba jemenska nasprotni-
ka, republikance in kraljeve jemenske čete. O tem so kmalu prišle prve novice v svetovno javnost, toda pravih poročil in dokazov je manjkalo. Zato se uradno za to zadevo ni brigala nobena država.
Seveda je to le prazen izgovor. Resda Rdeči križ ni mogel obvestiti o preiskavi drugega, kot prizadete države, toda te ne bi smele molčati. Pa je Savdska Arabija molčala, baje radi tega, da bi ne zrahljala še bolj arabske solidarnosti. Kot se vidi, je savd-skim politikom več do znosnega sožitja z arabskimi levičarji, kot za 325 arabskih kmetov, ki so po nedolžnem zgubili svoje življenje. Ta zadeva gotovo ne postavlja sadvskega kralja Fejsala v lepo luč. Če njemu ni za 325 nedolžnih žrtev, je pa na njih zainteresiran ves svet. Saj lahko pade v glavo vsakemu noremu politiku — kot je padlo Naserju —, da je zaupal plinske bombe zanesenjakom, ki so jih rabili proti vsem načelom humanosti.
Neverjetno površno je postopal tudi generalni tajnik
ZN Tant. Njemu so bila stavljena uradna poročila o obeh slučajih. Ni bil ravno prisiljen, da jim verjame, toda odrekati verodostojnosti jim pa tudi ni mogel. Moral bi bil vsaj obvestiti uradno Varnostni svet in sprožiti postopek, ki ga predvidevajo poslovniki ZN. Tega ni storil; nad njegovim postopkom se pa tudi ni zgražal noben član Varnostnega sveta, ki so gotovo vedeli za vse skupaj, saj so o tem pisali tudi ameriški dnevniki, Zato tudi Združeni narodi niso pokazali potrebnega poguma, pač pa primerno porcijo strahopetnosti če ne naravnost hinavščine.
Junaško se ni obnašala tudi angleška vlada. Okoli 200 an-angleških poslancev je javno pozvalo svojo vlado, naj zadevo spravi pred Združene narode. Angleški zunanji minister je takoj • odgovoril, da tega ne bo storil- Razloga ni povedal, vsem pa, ki poznajo položaj, se zdi, da se minister radi tega noče mešati v zadevo, da ne bi še bolj razburil Naserja, morda pa delal sitnosti tudi savdskemu kralju, ki očitno ne želi, da bi se za-
na
poljih
deva obravnavala mednarodne politike.
Prav nobenega junaštva ni pokazala tudi naša administracija. Da za to ni vedela, ne upa tajiti. Ko so namreč te dni časnikarji vprašali Johnsonovega zaupnika za tisk, se je ta v svoji izjavi zvijal sem-tertja. Končno je vendarle izjavil, da bo Amerika podprla vsak predlog za preiskavo tega zločina egiptovskih oboroženih sil. Z izgovorom, da manjka uradnih poročil, da zadeva še ni dognana, si je Bela hiša mogla le malo pomagati. Če katera diplomacija, bi bila lahko naša že v maju vedela, kaj se je zgodilo. Če nihče drugi, ki ji to gotovo lahko povedala CIA.
Dogodek z rabo strupenih plinov ni brez pomena, ako-ravno se to zdi. Naser je namreč dokazal, da se strupeni plini dajo rabiti brez kazni. Moraš biti samo dosti spreten pri določanju kraja in časa rabe in pri oceni mednarodnega položaja. Kar zna Naser, bodo gotovo znali tudi drugi, samo dosti kosmato vest morajo imeti. Takih politikov je pa žal vse preveč.
jeteo?! ss šs! pri izgredih ‘pelsiib5
DETROIT, Mich. — Guv. G. Romney je včeraj obdolžil predsednika L. B. Johnsohna, da se je tekom črnskih izgredov pretekli teden v Detroitu “šel politiko”, namesto da bi takoj poslal zvezne čete, ko je guverner za nje prosil. Guverner trdi, da je moral čakati na zvezne čete 23 ur. Izgovori zvezne vlade, da je guverner sam omahoval v potrebi po njih, so neresnične, je zatrjeval Romney.
Guv. G. Romney je dejal, da se je obrnil za zvezno vojaško pomoč na pravosodnega tajnika R. Clarka ob dveh v ponedeljek zjutraj, ko gasilci niso bili več kos številnim požarom. Pravosodni tajnik je dejal, da bo armada poslana v Detroit. Toda čez čas je Clark klical Romneyja in sc pregovarjal z njim glede točnega besedila guvernerjevega poziva za zvezno vojaštvo. Pri tem je Clark ponovno menjal svoje mnenje o tem, kaj je potrebno.
Na vprašanje časnikarjev je Romney izjavil naravnost: “Jaz mislim, da je predsednik Združenih držav igral politiko v času tragedije in izgredov!” Ko so časnikarji guvernerja vprašali, če misli, da ga je hotel predsednik spraviti z odlašenjem po-šiljatve zveznih čet v zadrego, se je ta odrezal: “O tem morate vprašati njega!”
Naši navigacijski sateliti bodo koristili tudi zasebnim ladjam
WASHINGTON, D.C. — Naša vojna mornarica ima tri satelite, ki krožijo okoli Zemlje in oskrbujejo vojne ladje in podmornice z vsemi podatki, ki so potrebni za varno plovbo. Zasebne ladje od njih niso imele nobene koristi. Sedaj je podpredsednik Humphrey izjavil, da bodo službo vseh treh satelitov lahko izkoriščale tudi vse ladje, ki plovejo pod našo zastavo.
Da se vključijo v sistem treh satelitov, si bodo morale nabaviti pri vojni mornarici potrebne instrumente. Administracija je tudi sklenila, da bo omogočala tudi tujim ladjam rabo službe treh satelitov, toda tuje ladje bodo morale prositi za dovoljenje za nakup instrumentov.
Za ladje bo največja korist v tem, da bodo lahko vsak trenutek zvedele od satelitskega sistema, kje se nahajajo na visokem morju.
Iz Clevelanda in okolice
Piknik upokojencev—
Klub slov. upokojencev s Holmes Avenue vabi jutri, v sredo na svoj piknik na farmo SNPJ na Heath Rd. v Char-donu. Bus odpelje opoldne izpred Slov. doma na Holmes Avenue, vrne pa se ob osmih zvečer.
Napredovanje—
Letalski kapetan John A. Petrie, Ft. Rucker, Ala., je 20. julija letos napredoval za majorja. Novi major je sin poznanih Johna in Mary Petrič, 451 E. 156 St. K napredovanju iskrene čestitke!
Seja—
Društvo Carniola Hive št. 493 T.M. ima jutri, v sredo, ob sedmih zvečer sejo v SND na St. Clair Avenue, soba št. 1. Hladilnik zastonj—
Potrebna slovenska družina dobi lahko zastonj Servel plinski hladilnik pri Miku Zlate, 662 E. 140 St., MU 1-9160.
Zopet doma—
Jakob Resnik se je vrnil iz bolnice in sporoča, da se precej boljše počuti. Želimo mu, da bi bil skoraj zopet zdrav in trden!
Zadušnica—
V četrtek ob 7.50 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Jennie Kerch ob 8. obletnici smrti.
Skoraj zopet doma—
G. Jakob Železnik, 1075 E. 68 St. in hčerka Virginia Pertz, 9934 Cynthia Dr., Twinsburg, Ohio, ki sta odpotovala 6. julija na obisk v Slovenijo, se bosta prihodnji ponedeljek vrnila domov. Ogledala sta si Košano, Ljubljano, Bled, Postojno in mnogo drugih krajev.
Dobrodošel—
Iz taborišča Latina v Italiji je prišel v Cleveland za stalno Stanko Rezec, doma v Istri, rojen 1945. Dobrodošel!
Pozdrav Kotičkovemu stričku—
Gdč. Martina Košnik s 1026 E. 61 St. se je spomnila Kotič-kovega strička tekom svoje poti po Gorenjskem in mu pošilja z Brezij pozdrave.
Mao napovedal 9. kongres za prihodnje leto
KONG KONG. — V Peipingu so se pojavili plakati, ki trdijo, da je tovariš Mao napovedal 9. kongres kitajske komunistične stranke za prihodnje leto. Osmi kongres je bil lani in takrat je Mao rekel, da bo deveti že letos. Kot se vidi, Mao še ne smatra, da je kulturna revolucija odnesla že dosti veliko zmago, da bi jo lahko praznovali na kongresu.
Ako napoveduje sedaj kongres za prihodnje leto, mislijo, da je prišel do prepričanja, da bo njegova struja do prihodnjega leta že gospodar v stranki, deželi in vojaških krogih. Politični opazovalci pa še niso nabrali dosti dokazov, ki bi upravičevali Maov optimizem. Maov režim še zmeraj ni “pacificiral” vseh provinc. Vsak mesec se pokaže, da ta ali ona provinca bolj podpira stare partijske birokrate kot pa rdečo gardo.
Dopisujte! Sporočajte novice iz svojega kraja!
Zelo mlad je začel
NASHVILLE, Tenn. — Cordell Hull, državni tajnik v času predsednika Roosevelta je o-pravljal v Tennessee odvetniške posle, še predno je bil dovolj star, da bi smel voliti.
ary mmimji rnmomm
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
c^g*gg4o 83
No. 145 Tuesday, August 1, 1967
Boj za zaveznike opešal
Dobrih 20 let smo bili priča, kako sta se Amerika in Rusija potegovali za zaveznike. Taka zunanja politika je razdelila ves svet v dva tabora, ki sta se med seboj vojskovala, le redko z orožjem, zato pa stalno z vsemi drugimi sredstvi. Že pred 10 leti se je pokazalo, da ni vsak zaveznik toliko vreden, kot ga je svet cenil takoj po zadnji svetovni vojni. To spoznanje je bilo splošno, toda ne ruska ne ameriška zunanja politika ga nista hoteli vpoštevati. Bali sta se druga druge. Pomanjkanje zaupanja sta seveda drago plačevali.
Najbolj ga je plačevala Amerika. Nad $100 bilijonov je naša dežela žrtvovala, da priklene nase svoje zaveznike. To je bila doba, ko je celo komunistična Jugoslavija izmolzla iz naše federalne blagajne nad $2 bilijona. To je bilo ameriško plačilo za Titovo aktivno nevtralnost in mirno sožitje. Pokazalo se je pa prav kmalu, da Tito razume svojo nevtralnost precej drugače kot mi. Na osnovi svoje nevtralnosti je skušal skovati tretji blok, ki naj bo jeziček na mednarodni politični tehtnici. V resnici je bila njegova nevtralnost kaj čudne narave. Gledala je skozi prste ruski zunanji politiki, zato pa iskala vsako najmanjšo napako v ameriški. Naša diplomacija se je pri tem tolažila z mislijo, da je taka nevtralnost še zmeraj boljša kot nobena, to je naslon nevtralnega bloka na Moskvo. Pa tudi to ni čisto držalo. Nevtralni blok je le prepogosto delal izjeme in se postavljal na moskovsko stališče tudi takrat, kadar je moskovsko stališče bilo očitno naperjeno proti ameriškim narodnim interesom.
Šele takrat je naša zunanja politika začela iskati odgovor na vprašanje, ali ne kaže, da si naše zaveznike ogledamo v luči stvarnosti in ne naših želja. Ta ogled je dal zelo čudne rezultate. Povedal nam je, da niti dva zaveznika nimata za nas enake vrednosti in da je to treba vpoštevati tudi pri različnih naših obrambnih zvezah. Ker imamo obrambne pogodbe, posamične in kolektivne, s kakimi 40 državami, je pregled pogodb kmalu pokazal, da je precejšnje njihovo število mrtva točka. Skoraj nobena o-brambna zveza se ni obnesla v celoti. Praviloma so le nekateri med člani take zveze izpolnjevali svoje obveze. Po-čemu so nam take zveze še potrebne? Odgovor bi morda našli v domeni, da naša diplomacija to dobro ve, pa da takih mrtvih obrambnih zvez noče pokopati, da ne bi bilo zamere ne na levo ne na desno.
Kako malo so zavezniki vredni, smo lahko ugotovili zadnjih 10 let na velikem številu konkretnih slučajev. Zadnji med njimi, ki se odvija pred nami, je naše vojskovanje v Vietnamu. Tam smo dejansko sami, le par azijskih držav in Avstralija ter Nova Zelandija so z nami, pa še to iz egoističnih namenov. Bojijo se rdeče Kitajske in si hočejo zavarovati ameriško pomoč, ako bi se morale same bati za svojo neodvisnost ali morda celo za svoj obstoj.
Vse to je že močno vplivalo na našo javnost, ki je kar sama od sebe začela vrednotiti zaveznike po njihovi pravi vrednosti in ne po željah naše uradne zunanje politike. To se je pokazalo pri dobavi treh nedolžnih transportnih letal kongoškemu diktatorju Mobutuju. Ta letala res ne pomenijo nobene pomembne oodpore za Mobutuja, še manj se to čuti na moči naše narodne obrambe, pa vendar so senatorji in kongresniki obeh strank takoj zarohneli proti temu sklepu naše federalne administracije. Kakšna vihra bi bila šele nastala, ako bi bila pomoč Mobutuju obsežnejša! Ta dogodek priča, kako kritično smo že začeli gledati na naše stalne ali začasne prijatelje in zaveznike.
In je prav tako! Vsi naši zavezniki, celo države srednjega kalibra nam v vojaškem pogledu ne morejo kaj prida pomagati, ako bi se naša dežela zapletla v večjo vojno. Nekateri med njimi bi morda vsaj pokazali dobro voljo s četami, dobavami vojnih surovin, sodelovanjem pri transportu čet in orožja itd.
Naša zavezništva je treba na novo vrednotiti še z drugega stališča: kaj počneta naša dva glavna tekmeca, Rusija in rdeča Kitajska?
Rdeča Kitajska je trenutno podobna brozgi, ki vre. Nihče ne ve, kakšen političen alkohol se bo izkristalil iz nje. Zato še ne prihaja v poštev kot resna nevarnost za našo neodvisnost in svobodo. Pri tem niti ne moremo soditi, kdaj lahko pride v poštev.
Čisto drugačen je naš odnos do Rusije. Rusija je hvala Bogu napravila s svojimi zavezniki prav iste skušnje kot Amerika. Nima med njimi niti enega, ki bi ji v novi svetovni vojni mogel odločilno pomagati. Pa vendar jim je prav do zadnjega dajala podpore, ki se niso zmeraj obnesle. Nekatere podpore so bile tako zgrešene, da lahko kar tekmujejo v tem pogledu z ameriškimi. Usoda ruskega podpiranja arabskega sveta to nazorno dokazuje. Rusi so pre-, pametni, da se ne bi iz tega hitreje kaj naučili kot Ameri-i kanci. Tudi oni bodo vse svoje zaveznike ocenili na novo.!
Gotovo jim ne pade niti v glavo, da bi tvegali taka presenečenja, kot so jih na Srednjem vzhodu.
Vse to kaže na dejstvo, da obe velesili gledata prilično enako, toda vsaka s svojega stališča, na vrednost zavezništev in obrambnih zvez. Vrednost bo padala, dokler ne doseže stvarne meje. Ta proces bi se seveda vršil veliko hitrejše, ako bi bilo med obema že toliko zaupanja, da bi se o tem problemu mirno pogovarjali med seboj. Vendar se ne da tajiti, da hodita vštric v isti smeri, akoravno brez vsakega dogovora.
Doba zavezništev in zaveznikov za vsako ceno je torej v glavnem zaenkrat končana. Obe velesili si stojita nasproti sami; kar imata pri tem zaveznikov, so jim deloma le za okras, deloma pa rezerva, ki bi se v slučaju vojne nevarnosti dalo iz nje kaj iztisniti.
Mislimo, da je ta okolnost ravno tako važna za svetovni mir kot prepričanje, da atomskega orožja ne bo nihče rabil tudi v svetovnih vojnah, čeprav se mnogi tega bojijo.
Drži pa, da je nevarnost za svetovni mir tem manjša, čim manj se obe velesili zanašata na zavezništva in o-brambne zveze.
Žrtve takega mednarodnega razvoja so seveda male in srednje države. Pa imajo od tega tudi svojo korist. Navadile se bodo, da spoznavajo stvarnost tako, kot je. Stvarnost pa pravi, da jim bodo velesile pomagale le takrat, kadar jim bodo svetovali njihovi narodni interesi in ne takrat, kadar bi to zahtevale obrambne pogodbe.
| I
I
BESEDA IZ NARODA
»Vv.{
i
Slomšek osvaja..»
CLEVELAND, O. — V Ameriki in Kanadi se vedno bolj širi krog Slomškovih častilcev. Božji služabnik škof Anton Martin Slomšek osvaja dobra in poštena slovenska srca. Slomškovi krožki rastejo po vsej deželi in tekmujejo med seboj, kateri bo več pomagal našemu velikemu svetniškemu kandidatu na oltar.
Slomškov krožek v Evelethu, Minn., je poslal za Slomškov sklad 90 dolarjev. Poročajo, da so imeli dne 25. junija “Slomškov večer”, ki ga je skrbno pripravil nad vse delavni predsednik krožka g. William Kuntara. V cerkvi Sv. Družine so bile najprej pete litanije in blagoslov in nato v cerkveni dvorani Slomškov večer. “Kar vas je na Železnem okrožju, ki govorite ali razumete slovensko, pridite.” Tako je vabil predsednik Slovence iz Eveletha, Gilberta, Bi-wabika, Aurore in Chisholma. Njegovo geslo je bilo:
Vse naše molitve in dela
darujmo Bogu v dar,
da poveliča Slomška na oltar.
Gotovo se s takimi sestanki budi slovenska zavest v krajih, kjer je malo Slovencev in zato hitreje umira slovenstvo.
Zelo razveseljiv je bil dar, ki ga je poslal Slomškov krožek iz Peorie, 111. “Četa majhna, toda hrabra.” Hrabra za dobro in slovensko stvar. Krasen vzgled, kako se tudi v najmanjši slovenski naselbini da kaj narediti, če se dobi požrtvovalen in navdušen voditelj.
Slomškov krožek št. 1 v Chicagu je pred kratkim poslal 175 dolarjev in že prej so darovali 150 dolarjev. Ta krožek vodi neumorna delavka in Slomškova častilka ga. Gizella Hozian. Krožek si je dal za cilj zbrati letos za Slomškovo beatifikacijo 600 dolarjev. Pripričan sem, da bodo ta cilj dosegli in ga še prekoračili. Kdor pozna požrtvovalne člane krožka, ve, da ne bodo odnehali, dokler cilja ne dosežejo. Že sedaj se pridno pripravljajo za “Rummage Sale”, prodajo rabljenih stvari, ki jo bodo imeli v dvorani pri Sv. Štefanu. Predsednica mi je vsa vesela povedala, da “so nam gospod župnik prav radi dali dvorano na razpolago.”
V Chicagu je še en krožek, ki je še mlajši, pa vendar uspešno deluje pod neumornim vodstvom dobre gospe And Gaber. Pred kratkim so poslali 73 dolarjev in že prej 115 dolarjev za Slomškov sklad. Upam, da bo tudi ta krožek s časom rastel in se kosal v svoji delavnosti s krožkom št. 1. Pod ta krožek spada tudi slovenska šola, ki nosi Slomškovo ime.
V	vseh večjih slovenskih naselbinah po Kanadi pridno delujejo Slomškovi krožki, razen v Montrealu. Pa se bodo gotovo tudi tam vzdramili ko bo minila svetovna razstava pri njih. Da Slomškovi krožki po Kanadi tako lepo uspevajo, je poleg požrtvovalnih voditeljev krožkov gotovo v pomoč sodelovanje slovenskih duhovnikov, ki jim je zelo pri srcu Slomškova zadeva, ker vidijo, kako važno in potrebno bi bilo, da bi Slovenci čim prej in ravno v teh časih dobili svojega prvega slovenskega svetnika.
Krožek v Winnipegu je daroval za Slomškov sklad 41 dolarjev. Če pomislimo, da so tam komaj pred par leti kupili cerkev in imajo.še polno izdatkov za farne zadeve, je to vse hvalevreden dar. Slomškov krožek tam vodi ga. Paula Pelcar in Angela Zorko ter Veronika O-bal ji pridno pomagata. Škoda je, da se nisem mogel odzvati vabilu župnika Časla, ki bi bil rad, da bi v marcu ali aprilu prišel predavat o Slomšku.
Krožek v Hamiltonu je pred kratkim poslal 34 dolarjev. To je še čisto mlad krožek, ki ga vodita John Halas in Darinka Zorko. Lani novembra sem imel dopoldne pridigo o Slomšku in popoldne pre davanje. Župnik dr. Lojze Tomc, ki ima še dolg na krasni dvorani in župnišču, se ni bal, da bo kak dolar njegovih faranov padel mimo cerkvene mošnje za važno vseslovensko zadevo. Povabil je in zelo priporočil svojim faranom predavanje in Slomškovo zadevo. Ni čuda, da se je skoraj vsa fara u d e 1 e žila popoldanskega predavanja.
V	Torontu pa ima Slomšek svoj “glavni stan” za Kanado, kakor se tudi spodobi, saj je v Torontu naj večja slovenska naselbina. Zelo delaven Slomškov krožek vodi tam g- Lojze Ambrožič, ki je Slomškov velik dolžnik, ker je na njegovo prošnjo dobil nazaj svoje zdravje. Vodja krožka je s svojimi pridnimi člani ob sodelovanju duhovnikov obeh slovenskih župnij pripravil zelo uspele Slomškove dneve za 24., 25. in 26. februar letos. Vse tri dni sem bil z njimi in imel pridige in predavanja za odrasle in posebej še za mladino slovenske šole. V Ameriki še nisem našel tako discipliniranih otrok. Tako lepo so sledili predavanju, da sem obljubil, da jih bom še v časopisu pohvalil-
Slomškov krožek v Torontu je ob tej priliki nabral za Slom
dolarjev. Škof Slomšek, ki je sam rad prepeval in celo zlagal pesmi, ki jih še danes radi pojemo, je gotovo z veseljem sledil iz nebeške galerije lepemu programu in z zadovoljstvom gledal po nabito polni dvorani.
Tudi razna društva se zavedajo, da imajo dolžnost pomagati slovenskemu svetniškemu kandidatu na oltar. Podružnica KS-KJ v Denver ju je po članu Slomškovega krožka v Denver-ju poslala 25 dolarjev. Društvo “Triglav” v Milwaukee je darovalo 25 dolarjev. Prekmursko podporno društvo v Torontu “Večer” je prav tako darovalo $25. Slovenska prekmurska folklorna skupina v Torontu pa $20. Dal Bog, da bi še druga slovenska društva sledila lepemu vzgledu.
Od severa do juga in vzhoda ter zahoda, na vse strani se širi Slomškovo ime in osvaja srca Slomškova vseslovenska in svetniška osebnost. — V Etiwandi, kjer župnikuje na popolnoma angleški fari naš slovenski rojak Franc Horvat in kjer na novi šoli stoji velik napis “Bishop Anton Martin Slomšek School”, so bile letos zopet šmarnice. Vsako leto meseca maja se zberejo razkropljeni Slovenci južne Kalifornije eno nedeljo v lepi novi cerkvi in imajo šmarnice. Ob tej priliki molijo za beatifikacijo Slomška. Tudi Slomškovega sklada so se spomnili in poslali 131 dolarjev.
Med tem ko v Rimu lepo napreduje beatifikacijski proces, tukaj v Ameriki in Kanadi dobri Slovenci pridno podpirajo ta proces s svojimi molitvami in darovi. Imam še dolgo listo darovalcev, ki jo bom v kratkem priobčil. Za danes ne upam naprej pisati. Bojim se, da bo predolgo in bo g. urednik vzel škarje. Jaz sem imel vedno strah pred uredniki.
Father Varga
Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue
CLEVELAND, O. — Čeprav se redko oglasimo, naš klub prav živahno deluje, jutri, 2. avgusta, imamo piknik na SNPJ farmi na Heath Rd. v Chardonu. Avtobus bo čakal pred Slov. domom na Holmes Avenue ob enajstih, točno ob 12. pa bo odpeljal. Kateri imate svoja vozila, ste vabljeni, da se oglasite pred domom, če imate v njih še kaj prostora, da koga s seboj vzamete.
Vabimo vse članstvo, stare in nove prijatelje: Pridite, poveselite se z nami na svežem zraku! Na razpolago bodo okusna jedila, ki jih bodo pripravile naše kuharice. Preskrbljeno bo tudi za pijačo. Tudi balincarji bodo prišli na svoj račun, lahko bodo bližali in zbijali ter pokazali, kaj znajo in zmorejo. Kogar pete srbe in se rad zavrti, bo tudi prišel na svoj račun.
Na svidenje v sredo, 2. avgusta, na pikniku Kluba slovenskih upokojencev s Holmes Ave. na SNPJ farmi.
Anne Kožel
Stanko Mašiš 80-leinik
SO. CHICAGO, III. — Vsali ga pozna tu okoli Sv. Štefana. Saj je tudi povsod zraven, kjer je treba kaj pomagati in podpreti dobro stvar. Ves čas od početka je pri odboru Slovenske katoliške lige in leta in leta ima na skrbi vso pisarijo in vse zapisnike. Takih zapisnikov menda ni nikjer na svetu, kot ravno pri Čikaški Ligi. Vse je najlepšem redu in strogo po pisarniških pravilih — vse pa do pičice u-
radno. Po tej natančnosti ga vsi škovo beatifikacijo 202 dolarja j poznamo in spoštujemo. Je eden Tu v Clevelandu so pa zadnjo najbolj zvestih in resnih fara-nedeljo v aprilu “Mladi harmo- nov Sv. Štefana. Vzgleden član nikarji” imeli svoj letni koncert moške organizacije Društva pod vodstvom agilne§a §• Rudi- Najsv. Imena. Prva je fara, po-ja Kneza. Od čistega dobička so tem pridejo druge stvari. Pri ! darovali za Slomškov sklad 500 farnih prireditvah ga nikdar ne
manjka in najbolj srečen je, če ima kakšen posel na prireditvah. Pri vsaki romarski pobožnosti je navzoč v Lemontu. Pride vedno z dežnikom. Sem ga nekoč vprašal, zakaj vedno nosi s seboj dežnik? Pa mi je odgovoril: “Philosophus omnia sua secum portat! (Pameten človek nosi vse svoje s seboj!) Saj drugega nimam kot dežnik. Potem pa: kakšen Slovenec bi pa bil, če bi ne držal v roki dežnika? To spada k slovenstvu. Slovenec je pa g. svetnik res dober, vsako slovensko stvar podpre:	vsako
novo knjigo kupi, vsake slovenske prireditve se udeleži, samo kolne ne po slovensko in ta “prekleti hudič” še nikoli ni potrjeval njegovega slovenstva.
Njegova življenjska pot približno takole izgleda: Rojen je bil v Ljubljani 4. avgusta 1887. Njegovo ime bi moralo biti Dominik, ki se 4. avgusta vedno obhaja, toda dali so mu ime sv. Stanislava. Pri izbiri imena sta morala ata Pavel in mati Johana iti pogledat v litanije vseh svetnikov, ker je bilo v družini 12 otrok. Šest jih je odraslo, šest pa je malih pomrlo. Osnovno šolo je naš Stanko dovršil v Ljubljani in sicer na Vrtači. Ko je bil deset let star, se je vpisal dečko v klasično gimnazijo, ki je takrat bila še na Vodnikovem trgu — v nekdanjem starem frančiškanskem samostanu. Maturo je leta 1906 naredil z odliko. Takoj po maturi je odslužil dijaški vojaški rok in sicer kar v Ljubljani pri 27. polku. Postal je rezervni pehotni poročnik. Nato jo je mahnil z “marelo” na Dunaj, kjer je študiral štiri :eta na univerzi in sicer na pravni fakulteti. Prvo službo je g. Mašič dobil v Ljubljani v administrativnem oddelku Kranjskega deželnega odbora. To je bilo leta 1911. To službo je vestno opravljal do začetka prve svetovne vojne. Prav prvi dan vojne, na sv. Ane god 1. 1914 je oblekel zopet vojaško suknjo. Dodeljen je bil k bosanskemu polku, ki je bil namenjen proti Budimpešti, od tam pa šel v boje na avstrijsko-r-usko fronto. Pri Zloti Lipi je bil naš vojak ranjen v levo nogo, katero si je pozdravil doma v ljubljanski bolnici. Nato je moral nazaj v isti bataljon v Budimpešto. Kmalu je odrinil s svojimi fanti na romunsko fronto, kjer je zopet “kugla priletela in ga težko ranila” v desno nogo.
Ko so nehale puške pokati, je naš Stanko slekel vojaško suknjo in je postal zvesti državljan nove države Jugoslavije. Takoj po vojni je dobil službo pri o-Krajnem glavarstvu v Ljubljani, kjer je ostal do leta 1927, ko so ga poklicali v Beograd, kjer je postal svetnik v notranjem ministrstvu. V Beogradu je delal ravno deset let. Leta 1937 ga je namreč dr. Anton Korošec postavil za sodnika Upravnega sodišča v Celju. Poročil se je z gospodično Ivanko Polčevo. Ženin Stanko je takrat vedel, kaj dela, ker je bil star že nad 40 let. V zakonu se je Stankotu in Ivanki rodilo četvero otrok — dva fanta, dve deklici. Fantka sta kmalu umrla, hčerki — Miriam in Metka pa sta obe poročeni v Sloveniji. Gospa Ivanka, ki ni mogla v begunstvo, živi pri njih. Po končani drugi vojni je našel zatočišče v taborišču Spit-tal ob Dravi. Potom Lige je prišel v Chicago, kjer je ves čas delaven kot mravlja. Pri mnogih kulturnih prireditvah je imel stvarna, jasna in izčrpna predavanja. Posebno pa so mu mnogi slovenski izseljenci hvaležni, Ker jim je kot spreten jurist pomagal z raznimi nasveti — res svetnik-svetovalec. Zlasti jim je šel na roke pri pridobivanju a-rneriškega državljanstva.
K lepemu življenjskemu jubileju želimo g. svetniku vsi znanci in prijatelji vse najboljše iz rtebes. Zahvalimo se mu za njegov dober vzgled delavnosti, možatosti in vernosti. Bil je včasih na visokih sedežih, pa se ^ je vedno zavedal: “Ne stol mo-j
žu, mož stolu da sijaj! Težko je človek biti, mož še teže v ne-moški, nečloveški dobi tej. Kdor pa, da mož in človek je, doseže, ta vreden je živeti na vselej!” In tak mož je med nami naš svetnik, ki bi mu lahko rekli tudi svetnik!
V soboto, 29. julija, so Slovenci v Chicagu, 111., priredili g. Stanku Mašiču — kot nekako skupno voščilo — lep, prisrčno domač družabni večer. Prišli so domači duhovniki in očetje frančiškani iz Lemonta, prijatelji in spoštovalci slavljenca iz Milwaukee, Lemonta, 111., in drugih krajev okoli Chicaga, zastopnik češkoslovaških prijateljev ing. VI. Rychtar in množica Slovencev iz Chicaga, zlasti iz župnije Sv. Štefana, kjer g. Mašič živi in deluje. Pri dobri večerji, petju in muziki se je razvila prisrčna domačnost. Največ je k temu pripomogel slavljenec sam, ko se je na pristno svoj ljubko šaljiv način zahvalil nrirediteljem in udeležencem.
P. Odilo OFM
IZ NAŠIH VRST
Manhattan Beach, Calif. — Spoštovano uredništvo! Prilagam ček za obnovitev naročnine. Ameriška Domovina nam je zelo pri srcu in smo zelo zadovoljni z njo.
S spoštovanjem
Družina Kovačič *
Cleveland, O. — Spoštovano uredništvo! Tukaj Vam poši-jam naročnino zopet za eno leto. List mi zelo ugaja in bi ga prav težko pogrešila. Vse rada berem, posebno pa razne dopise.
Najlepša hvala za Vaš trud in priznanje Vam in vsem požrtvovalnim dopisnikom.
Vse prav lepo pozdravlja Vaša naročnica
Anna Stefančič
*
Toronto, Ont. — Cenjeno u-redništvo in spoštovana Mrs. Debevec! Najlepša hvala za Vaše pismo in obvestilo. Priložen :e ček za enoletno naročnino A-meriške Domovine.
Z Vašim listom smo prav zadovoljni. Vsi ga radi čitamo in radi prebiramo splošne novice in dogajanja iz vseh krajev. Zato Vam želimo mnogo uspeha in veliko novih naročnikov.
Mi imamo za letošnje počitnice prav prijeten sorodniški o-bisk družinico Ludvika Pahu-Ijeta iz Lethbridga v Alberti. Se kar dobro počutijo med nami.
Vsi skupaj Vas iskreno pozdravljamo!
Justina Petrič
*
Johnstown, Pa. — Spoštovano uredništvo! Vaše pismo pre-lel, hvala! Priloženo Vam pošiljam ček za enoletno naročnino za naš dragi list “Ameriško Domovino”.
Da mi je časopis res pri srcu, mi lahko verjamete! Časopis, ki se neustrašeno bori za pravico in resnico, je vreden vse podpore!
Zato, dragi rojaki, kjerkoli že živite, podpirajmo slovenski list Ameriško Domovino, da ga bomo še dolgo imeli!
To iskreno želi in najlepše pozdravlja
Frank Mele
-----o------
Planota, ne nižina!
CAPETOWN, Af. — Afriko si često predstavljamo kot nižino, dejansko zavzemajo njeno površino večinoma planote razne višine. Tako je na primer 40% površine Južno-afriške unije 4,000 čevljev nad morsko višino. ---------------o------
Devet desetin bi jih lahko preprečili
HERTFORD, Mass. — Proučevanje je dognalo, da bi bilo mogoče devet desetin vseh požarov preprečiti, če bi se ljudje za tc res pobrigali.
KANADSH4 DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Nekaj misli za danes -nam vsem
‘Vsi, ki se čutimo Slovence, na dnu svojega bitja čutimo pozebo, da se izražamo na slo-Venski način. Vsaj v določeni Plasti svoje osebnosti in ne da k* s tem oškodovali možnost iz-ražanja v drugih jezikih ..
“In vsi, ki se čutimo Slovence, čutimo potrebo, da določeni — ^orda najbolj osnovni del svo-lega mišljenja uresničimo s slo-Venskimi besedami. Ker je to ttekaj edinstveno naravnega, se Uam tega nikakor ni treba sramovati. Kar je naravno pogo-muo, je človeku v last...”
‘Vsi, ki se čutimo Slovence, Se čutimo kot take, kjer koli v svetu. že 26 let se potepam po mmtu in zdaj si upam trditi, da oi se v tem času brez možnosti občestv enega izražanja svojih misli v slovenščini počutil pra-Vega izobčenca ...”
Te misli je za “Glas SKA” tam daleč na Japonskem napi-S;d Vladimir Kos v letošnjem a-' miu. Mogoče si bo pa ob njih kdo izprašal svojo slovensko sk saj ni mogoče, da bi ta aj umrla, ne pod težo let in ^ manj pod težo razdalj.
nekaj sem bral te dni in 1 želel, da prebere še kdo dru-ki' Ne bo brez koristi. Takole je naPisano v “Vestniku” št. 6/7 m* strani 101:
, 'Spravni in obnovitveni duh 'Jrsčanske omike in slovenske Orodne biti naj zaveje z odrešujočo svežino čez vse slovensko Pomije od Soče do Rabe, od ^moške do Bele Krajine in naj slovenski narod pripravi za pol-p° življenje v enakopravni dr-2avi svobodnih Slovencev.” (Be-Sede prof. dr. Ehrlicha, ki so ga Pped 25 leti ustrelili v Ljubljani komunisti.)
^aj bi ta želja našega velikemu mučenika začela postajati Teso tudi v zdomski Sloveniji mi Kanade do Argentine in od * emčije do Avstralije ...
čigar beseda nam je na poti ^kozi pragozd
Življenjepis škofa Gregorija Rožmana
Slovenci v zdomstvu težko ■Pičakujejo nove knjige, ki je že ^Povedana. Govorila nam bo knjiga o našem nepozabnem ^mdpastirju, ki je bil nekoč du-°'mi vodnik naše emigrantske kuPnosti Rvetiia
^m°t modernega sveta, o našem ^°iu dr. Gregoriju Rožmanu. Pjiga bo njegov življenjepis, 1 Vsaj prvi del.
sj ivljenjepisa se je lotil prvi j genski župnik v Kanadi dr. ^ak°b Kolarič. Kdo ne pozna gove čiste slovenščine in nje-^Vega lepega jezika! Tudi nje-^ a nagnjenost k znanstveni meljitosti je znana. lsatelj škofovega življenje-^ a le bil med pisanjem prvega pj a v stalnih stikih s Slovensko ,oSmn° v Torontu. (Mimogrede j.g G.^ano> ie	on priganjal
<■ Pleno ustanovitev pred dese-leti.) Prosil nas je, da bi jj vrna naredila knjigo poznanj lrsi slovenski javnosti in da dai^reVze*a	njeno razpro-
bjji°' Seveda smo to radi oblju-' Sedaj je knjiga že natiska-^-dar v trenutku, ko to pi-V ’ Pošiljka še ni prispela v Or°nto.
V
ja^o iovensko pisarno že priha-tU(j. yPrašanja po telefonu in Po 1 l6 nar°čila in predplačila
0bve°^' ^a^ s vrsHcami s l010 slovensko javnost v 1^ a^’ da knjige še nimamo, baj.^?. borno prejeli, bomo pred-bjji v1 a takoj izpolnili in pova-bjgp^6 druge, da škofov življe-
Kdor nima še te izredne pomembne knjige, naj pohiti z naročilom. Stane 5.50 in poštnina. Nekdo je takole zapisal o tem “Zborniku”: “V ponos vsej emigraciji mora biti, da je danes “Zbornik” doma najbolj brana knjiga — poleg Mauser j evih “Ljudi pod bičem” — seveda v krogih, kje lahko zaupno kroži in pa tudi v krogih, ki bi radi videli, v kakšno smer svobodno slovenstvo gre.”
V Pisarni se še dobijo Jur Čečeve “Skozi Luči in Sence”, II. del. Knjiga je obilna in stane $6.00. Kdor hoče vedeti, kako lep je slovenski jezik in kako lepo se v slovenščini more izraziti tudi o najbolj preprostih stvareh in rečeh tisti, ki mu je Bog dal ta dar — in Jurčec ima krasen dar in neznansko moč lepega izražanja — ta naj bere knjigi “Skozi Luči in Sence”. To so knjige lepih in težkih spominov, ki so prepleteni z bujno domišljijo in so v te spomine vkovane drzne sodbe . ..
Iz Slovenske pisarne, 618 Manning Ave., Toronto 4, Ont.
2al,
naročijo.
Sv0k ga letošnjih “Zbornikov” ^ar0°^ne Sl°venije je že pošla. Clli smo novo pošiljko.
Kanada ob stoletnici
Kakor prebivalci Kanade pripadajo najrazličnejšim rasam in so potomci vseh mogočih narodov ter prišleki iz mnogoterih dežel in kontinentov, tako so različni tudi po svoji verski pripadnosti. Seveda jih je med njimi tudi precej — sam Bog bi vedel koliko —, ki ne pripadajo nobeni veri. V Kanadi je znanih in prijavljenih 29 različnih verskih združenj. Med njimi so velika verska občestva kot katoličani, anglikanci, združena cerkev (United Church) ter večje in manjše sekte luterancev in protestantov. Nekatera združenja za javnost niti ne povedo koliko članov imajo. Naj navedem imena teh združenj po angleškem abecednem redu.
Anglikanska cerkev v Kanadi je močna. Po štetju iz leta 1961 šteje čez 2 milijona 400 tisoč članov. Načeljuje ji primas. Vsake dve leti imajo svojo sinodo, na katero pridejo: primas kot predsednik sinode, nadškof j e in škofje, izvoljeni duhovniki in laiki iz vseh 28 škofij. Cela Kanada ima štiri anglikanske cerkvene province.
“Associated G o s p el Church (of Canada)” ima glavni sedež v Torontu. Njeno glasilo je dvomesečnik “Advance”.
“Baptist Federation of Canada” ima kakih 600,000 pripadnikov. Njen gl. urad je v Brant-fordu, Ont. To Zvezo sestavljajo tri baptistovske organizacije: prva obsega atlantske province, druga Ontario in Quebec, tretja pa zapadno Kanado. Baptisti imajo sledeče šole: McMaster Divinity College v Hamiltonu, Ont. Acadia University, Wolf-'dlle, N.S. In tri semenišča.
“Bible Holiness Mission” je mala evangeljska sekta s konservativno metodistovsko miseL nostjo. Sedež je v Vancouverju, B.C.
“Buddhist Churches of Canada”. Budisti, ki pripadajo Jodo Shin sekti, imajo v Kanadi svoje bogoslužne prostore v sledečih mestih: V Torontu in Hamiltonu, Ont., v Montrealu, Que., v Winnipegu, Man., po e-nega, šest svetišč v Alberti in in predplačila ] sedem v Britski Kolumbiji.
“The Christian and Missionary Alliance (in Canada)” s 158 cerkvami in 14,952 članoma. U-dejstvuje se tudi v zunanjih misijonih, kjer imajo 89 misijonarjev. V Regini imajo svoj biblični College.
“Christian Science in Canada”. Glavni stan je v Bostonu, TI.S.A. V Kanadi je 86 cerkva te
sekte. Vsaka ima dva “bralca”, da vodita bogoslužje in sta voljena.
“Church Army in Canada” z gl. sedežem v Torontu. Glasilo je “The Anglican Crusader”.
“Church of Jesus Christ of Latter Day Saints (Mormons)” z nekaj čez 43,000 privržencev. Središče je v Torontu, svoje “misijone” ima pa po vsej Kanadi.
“Churches of Christ (Disciples)” ima gl. urad v Torontu, kjer ima tudi svoj College in svojo publikacijo “The Canadian Disciple”.
“Evangelical Union of South America (Interdenominational)”. Glavni stan za Severno Ameriko je v Torontu. Kaj več ni znanega o tej verski sekti.
“The Evangelical United Brethren Church”, ki ima v Kanadi 115 cerkva.
“Free Methodist Church in Canada”. Glavno središče je v Port Credit, Ont. Ima 4151 članov.
“Independent Holiness Churches”. Njen glavni urad je v Kingstonu, Ont.
“Jehovah’s Witnesses”. V Kanadi imajo 40,000 privržencev. Začela se je ta sekta 1. 1870 v Pennsylvaniji. Danes so njeni člani — vsak izmed njih je pooblaščen “minister” — delavni v 197 državah sveta. Glavni stan imajo pa še vedno v Brooklynu, N.Y., U.S.A.
Lutheran Church”. Njenih članov je bilo leta 1961 662,744. Imajo šest publikacij in sedem seminarjev ter colleges. Luteranci v Kanadi imajo tri velike veje in vsaki načeluje predsednik.
“The Mennonites” imajo 15 različnih vej in 380 lokalnih cerkva s približno 50,000 člani. Imajo svoje biblične šole in je njihov gl. urad v Winnipegu, Man.
“National Spiritual Assembly of the Baha’is of Canada”. To je sestavni del svetovne Bahai’s skupnosti, ki je ustanovljena v 260 deželah. Vrhovna oblast te vere je t. zv. “Universal House of Justice”, ki je zbor izvoljenih delegatov s sedežem v Izraelu.
(Bo še.) S. K.
Slovenski zavod v Rimu - “simbol naše vernosti in požrtvovalnosti ter zahvala za dar svete vere”
la Slovenskem dnevu v Torontu
CLEVELAND, O. — Na splošno vabilo iz Toronta se je na praznovanja 100-letnice obstoja neodvisnosti Kanade in 50-let-nice Majniške deklaracije odzvala tudi skupina Cleveland-čanov, da s svojimi slovenskimi rojaki proslavi pomembne obletnice, ki je bila v nedeljo, 30. iulija 1967, v Torontu.
Slavnost se je pričela s sv. mašo na Slovenskem letovišču ob pol dvanajsti uri dopoldne. Sv. maša se je opravila za ves slovenski narod in v isti namen so bila darovana tudi sv. obhajila, ki so jih prejeli številni verniki. Mnogo se jih je moralo zadovoljiti z duhovnim obhajilom, ker je navkljub pazljivosti duhovnika zmanjkalo posvečenih hostij. Maša je bila v pred-kratkim postavljeni kapelici, ki je res zelo prikupna in na primerno izbranem prostoru, da o-mogoča ljudem zbranost pri službi božji, kar se je opazilo na vseh udeležencih.
Popoldanska slovesnost se je pričela ob dveh popoldne na ravninici, na drugi strani plavalnega bazena. Spored je bil bogat in pester, nastopala je mladina in odrasli v narodnih nošah. Zelo opazno so sodelovala STD s svojimi točkami, katere so udeleženci obilo nagrajali z odobravanjem.
Pri popoldanski proslavi so bili zastopniki oblasti,, časnikarjev in raznih organizacij, za katere je bil določen poseben pro-
WILLOWDALE, Ont. — Takšna je zamisel slovenskih škofov, ki so jo izrazili v skupnem pastirskem pismu, naslovljenem predvsem na slovenske rojake širom zemeljske oble. Pastirsko pismo slovenskih škofov je bilo izdano kmalu po zgodovinskem jubilejnem romanju slovenskih vernikov v Večno mesto. Po želji slovenskih nadpastirjev, ki so se sami na licu mesta ogledali razvoj in napredek Slovenskega zavoda v Rimu, naj bi ta zavod bil živa priča tisoč-dvestoletnice pokristjanjenja slovenskega naroda in njegove žive vere, ki jo je slovenski narod v več kot tisočletni dobi kljub vsem težavam in nevarnostim izpričeval.
Prepričan sem, da se bodo bralci Kanadske Ameriške Domovine strinjali s tako plemeni to zamislijo slovenskih škofov ter zadevo Slovenskega zavoda, posebno še postavitve lastne zgradbe z velikodušnimi žrtvami podprli. Večinoma bralcem našega lista je Slovenski zavod v Rimu pod imenom Slovenicum že dobro poznan. Mnogi, če ne večina, ste že osebno prispevali po svojih močeh pri nakupu lastnega zemljišča, katero je skoro že plačano. Sedaj pa pride na vrsto najvažnejša, pa tudi najtrša zadeva, katera bo pač zahtevala veliko gmotnih žrtev od slovenskih rojakov širom sveta, posebno nas v Ameriki, to je gradnja lastne zgradbe Slovenskega zavoda v Rimu. Kakor je sedaj preračunano, bo zgradba stala približno 200,000 dolarjev.
Vsaka plemenita zamisel vedno najde odmev v plemenitih srcih. Tako sem trdno prepričan, da bo velikodušna zamisel slovenskih nadpastirjev našla isto-tako velikodušni odmev v srcih slovenskih rojakov širom sveta, posebno pa še med nami tukaj v Severni Ameriki, ko nas je Vsemogočni obdaril z najvišjo stopnjo materialnega blagostanja. Res je, da kljub vsemu ma-Serialnemu blagostanju severnoameriške dežele ni tako lahko podpirati raznovrstne cerkvene in druge nabirke, ki neprestano trkajo na vrata naših domov. Toda plemenitost zadeve, kot je
štor. Slovesno zborovanje je vodil g. Peter Markež, glavni govornik pa je bil g. dr. A. Anto-lin, ki je v svojem govoru podal zgodovinski razvoj za neodvisno Kanado in prav tako tudi zgodovinske dogodke, ki so dovedli do Majniške deklaracije, njen'razvija in napreduje. Zato vse
naprimer zgradba Slovenskega zavoda v Rimu, bo pač narekovala večjo stopnjo tudi materi alnega žrtvovanja. Vsekakor pa mora vso zadevo, tudi kar se tiče denarne nabirke, vedno pre-šmjati velikodušni duh ljubezni, ker le s pravim duhom ljubezni se lahko ustvari kaj stalnega. Tako naj bi tudi gradnja Slovenskega zavoda v Rimu bila prežeta s krščanskim duhom ljubezni, tako da bi Slovenicum bil res pravo izročilo notranje vezi in ljubezni krščanskega življenja slovenskega naroda, tako v domovini kakor tudi po svetu.
Kot trenutni namestnik predsednika odbora za ‘Slovenicum’ v Kanadi, bi izrazil željo vsem slovenskim rojakom v Kanadi, da bi v teku meseca oktobra izvedli po slovenskih skupinah širom Kanade denarno nabiralno akcijo, ki naj bi bila res izvedena v duhu iskrene zahvale za dar krščanske vere slovenskemu narodu ob tisoč-dvestoletni-ci njenega pokristjanjenj a. V vsaki skupini naših rojakov naj bi se osnoval začasni odbor, ki naj bi nabirko v pravem duhu hvaležnosti izpeljal. Vsi tisti, ki bi se velikodušno žrtvovali, da Vso zadevo izpeljete, bi se morda čimpreje pismeno obrnili na moj naslov, tako da bi glavni ] odbor v Kanadi oz. tukaj v Torontu imel vsaj malo vpogleda, kako se vsa zadeva razvija. Morda je ta zamisel malo preveč predrzna, toda računajoč na odprta srca slovenskih rojakov, ki razumejo težki položaj obnovitve krščanske vere v domovini, da bo zadeva Z dobro voljo uspela.
Za konec naj navedem še nekaj novic o razvoju Slovenskega zavoda, katere sem prejel od njenega ravnatelja msgr. Jezernika. “Zadeva zavoda dobro napreduje. V dobrih dveh letih smo končali pravni postopek v kuriji, — s pripravo statuta in pravilnika —, in pri italijanskih oblasteh, — z dosego pravne o-sebe in dovoljenja za nakup zemljišča. Po nakupu zemljišča ima zavod dva problema: pripraviti načrt za stavbo in zbirko za gradnjo. Osnovni načrt zgradbe je bil pripravljen že lani septembra. Napravil ga je priznan arhitekt v Rimu Busiri-Vici. Z načrtom smo hoteli doseči na rimski občini načelno dovoljenje za gradnjo.”
Tako vidite, da se zadeva Slovenskega zavoda v Rimu lepo
takratni pomen, da se je sicer slovenski narod otepel narodnega jerobstva in zadihal narodno svobodo, pa se je izkazalo,-da duh Majniške deklaracije še ni uresničen in slovenski narod tudi sedaj zre z zaupanjem v pri-hodnjost do izpolnitve dosega narodne neodvisnosti.
Veliko pozornost je vzbudila tako velika množica udeležencev popoldanske prireditve. Trikrat jo je dež razpodil, pa vedno se je zbrala ta velika skupnost ljudi nazaj, da je prisostvovala do končne izpeljave programa.
Na nas udeležence iz Clevelanda je vzbujalo pozornost res vzorno vedenje ljudi pri sv. maši in popoldanski prireditvi; na izbrano primernem mestu postavljena lepa kapelica in pa možnosti za parkanje avtomobilov, da tudi v nedeljo v resnici more družina na letovišču o-stati v primerni skupnosti. Na letovišču tudi ne prodajajo ni-kake vrste opojnih pijač.
Slovenski torontski skupnosti čestitamo k takim prireditvam in vsej pozornosti, ki so jo oni izkazali udeležencem iz Clevelanda.
Clevelandčan
naše sodelovanje in denarna pomoč bo le pospešila k hitrejšemu razvoju in dosegi cilja, ki bo v bodočnosti slovenskega krščanstva igral izredno važen pomen. Noben trud in žrtev naj bi ne bila prevelika, da ta cilj čimprej dosežemo. Z iskrenim pozdravom vsem slovenskim rojakom širom Kanade vdani
Rev. France Turk 4935 Yonge St., Willowdale, Ont.
27. julija 1967.
Rakete Minttaan 2 niše niš kaj zanesljive
WASHINGTON, D.C. — Naša narodna obramba visi že močno na medcelinskih raketah, ki lahko prenašajo atomske in vodikove bombe z naših domačih oporišč in podmornic naravnost na strateške točke v sovražnem ozemlju. Naše najvažnejše medcelinske rakete so Polaris, Minuteman, Titan 2 in kmalu tudi Poseidon. Na zalogah in v stanju pripravljenosti je 656 Polaris raket, 54 Titan 2 raket, ki so na tekoče gorivo; dalje 750 Minuteman 1 in 250 Minuteman 2 raket. Minuteman
in bodoče Poseidon rakete so na trdno gorivo. Narodna obramba ima še 555 bombnikov B-52 in 80 bombnikov B-58. V dveh letih bomo dobili še zboljšano raketo Minuteman 3.
Letošnjo pomlad so odkrili, da pri 100 raketah Minuteman 2 ne funkcijonirajo zanesljivo in zadovoljivo tisti instrumenti, ki vodijo rakete k postavljenemu cilju in ki kontrolirajo polet. To so izredno hude pomanjkljivosti, kajti sploh osporavajo vrednost raket samih. Vojaški strokovnjaki se sedaj mrzlično trudijo, da bi izboljšali instrumente.
Upajo, da bodo kmalu dosegli svoj cilj. Vendar pa odkrita napaka ni mogla popolnoma zabrisati zaskrbljenosti v naših vojaških krogih. Kdo ve, ali ni kakšna podobna napaka tudi v drugih vrstah raket? Kdo more jamčiti, d a bodo take napake pravočasno odkrite? Kdo je kriv, da so bile napake odkrite šele po dobrem poldrugem letu itd.? Čeprav skušajo to zadevo omejiti na debate v strokovnih krogih, se lahko zgodi, da bodo zanjo zagrabili tudi politiki, ki jim že itak manjka razburljivih problemov.
------o-----
Predsedniške konvencije prihodnje lefo v avgustu
WASHINGTON, D.C. — Prihodnje leto bosta predsedniški konvenciji v avgustu. Republikanska se bo začela 5. avgusta, demokratska pa tri tedne pozneje. Repu blikanski izvršilni odbor je tudi že izbral mesto konvencije: Miami Beach. Glavni odbor bo ta sklep izvršilnega komiteta potrdil. Demokratsko vodstvo se pa še ni odločilo. Ima ponudbe od Miami Beach,
CLEVELAND, O. Moški dobijo delo
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Co.
*784 E. 78 St *41-178»
A Subsidiary cf PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDR0TEL
Contouring and profiling Machine*
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
RACIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavile se osebno od 8.15 dop. do %, pop nli kličite 341-170#
z& čas sestanka An Equal Opportunity Empiover
(147)
Houston, Chicago, Philadelphia^ San Francisco in Las Vegas. Republikanci so se odločili za Miami Beach tudi radi tega, keij upajo, da bo tam najmanj rasnih demonstracij, ako jih sploli kaj bo.	'j
Vse tri glavne televizijske mreže pa hudo pritiskajo na demokrate, da bi se tudi odločili za Miami Beach. Stroški za televizijski prenos bodo namreč prihodnje leto še večji kot so bili 1. 1964. Cenijo, da bi utegnili prekoračiti $2 milijona, ako bi bili obe konvenciji v istem mestu. Ako bi bili na različnih mestih, bi stroški občutno narasli.
Mestna uprava v Miami BeacH je republikancem obljubila bogat prispevek: $650,000 v gotovini, $150,000 v blagu in uslugah; lokalni hoteli bodo prispevali $65,000, republikanci države Florida $350,000. Mestna uprava je seveda pripravljena, da bo prav isti znesek prispevala tudi k stroškom za demokratsko konvencijo.
-----o-----
Detroit je čakal na zvezne čete nad 24 ur
LANSING, Mich. — Guv. G. Romney je opozoril na dejstvo, da je Bela hiša ponudila zvezne čete demokratskemu guvernerju New Jersey j a ob izgredih v Newarku, ne da bi ta prosil za nje. Ko je on pozval Belo hišo za pomoč zveznih čet ob začetku črnskih izgredov v Detroitu, je minilo nad 24 ur, predno je Bela hiša dokončno poziv izpolnila.
Zakasnitev prihoda zveznih čet je povečala škodo in uničenje, pa tudi število žrtev izgredov. Te so narasle na 40 mrtvih.
CLEVELAND, o7
2enske dobijo delo
Teller
Experienced, preferred or will train.
SUPERIOR SAVINGS
HE 1-2497	Mrs. Rose
___________________ (147)
Iščemo pomočnico
Župnišče išče gospodinjsko pomočnico za polni čas. Za sestanek kličite 361-2624.	(x)
MALI. OGLASI
Hiša naprodaj
Dvodružinska na Edna Ave. Nova vodna bakrena kurjava, vse na novo dekorirano, lep vrt, zmerna cena, majhno naplačilo. Tri spalnice zgoraj, dve spalnici spodaj. Na ulici skrbnih gospodarjev! Kličite UT 1-2346 (lastnika - realtorja).	(145)
Električar
Novi naseljenec, odličen električar s 15 let skušnje, 34 let star, išče zaposlitev v svojem poklicu. Kličite 661-9025.	(146)
V	najem
Odda se spalna soba in kuhinja, pripravno za pečlarja na 1426 E. 55 St. EX 1-6966. ________________________(148)
E. 66 St., pri St. Clair
Enodružinska 6-sobna hiša, 3 spalnice, bakrene cevi, nov plinski furnez, nova kopalnica spodaj, v izvrstnem stanju. $8500.
STAN HOMA REALTY INC. 8808 Garfield Blvd. MI 1-7700
26,27,31 jul. 1 aug)
V	najem
5-sobno stanovanje zgoraj, na 940 Ida Ave. Vse na npvo dekorirano. Kličite 331-8012.
Mesnica naprodaj
Dobro idoča mesnica naprodaj v slovenski naselbini. Lastnik prodaja, ker gre v pokoj. Zmerna cena. Kogar zanima naj pokliče 431-8238 za pojasnila od torka do sobote od 8. zj. do 6. zvečer.	(149)
Hiša v najem
4 sobe in kopalnica, 2 spalnici, E. 51 St., in Superior, bodo pripravljene za oddati okoli 15. avgusta. Kličite ER 1-0145.
(n
JANKO KAC:
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI

Zvečer se je vrnil Tilen domov brez vsake misli, kakor da nima na vratu glave z možgani, temveč otrebljeno rumeno bučo. Nikoli ni šel zvečer v gostilno. Ta večer se je pa naenkrat znašel za mizo med pijanimi pogrebci, ki so pili sedmino.
“Saj prav za prav spadam med nje, ko sem pravkar zagrebel svojo srečo”, je bridko pomislil Tilen in hlastno pil. Pijan pogrebec je povzel glas:
“V Kan galilejski na ohcet so bli,
sam Ježeš Marija, sto tavžent Idi.. ”
Tilna je dušilo pri misli na lastno svatbo in srečno desetletje zakonske sreče. Udaril je po mizi:
“Oštir, vina gor! Kdo se bo cmeril za rajnim. Drugo zapojmo.” In že je dvignil svoj sonorni tenor: “Al me boš kaj rada mela...”
Nekaj časa so gledali osupli gostje, kaj je z nadučiteljem, potem pa so udarili z njim v poskočno fantovsko pesem in so pridno segali po polnih kozarcih. Pili in peli so do ranega jutra.
Še preden je prišel Tilen tisto jutro domov, je zvedela žena o nočnem popivanju svojega moža. Kar verjeti ni mogla. Ko se je prizibal Tilen domov, se mu je skrila. On je tudi ni iskal, temveč se je zaklenil v svojo sobo in ga ni bilo na pregled ves dan. Ko je zvečer slišala žena, da je Tilen buden, je plaho potrkala na vrata:
“Tilen, odpri! Kaj boš pa večerjal?”
Ključ je škrtnil v vratih in mož se je pokazal med podboji yes izpremenjen, da ga je še ifena komaj spoznala. Ko je videl strah v njenih vdanih očeh, ga je ujezil ta pogled, da je zavpil:
“Ne bom večerjal!”
Pograbil je klobuk in hotel oditi, toda žena mu je zastavila pot:
“Za božjo voljo, kaj ti pa je, Tilen, da si postal tak? Kaj si moral vendar zvedeti pri profesorju?”
Tilen jo je na lahno odrinil in med vrati zagodel:
“Moja reč, je, kar sem zvedel. Kadar več izvem, bo morda tudi tvoja.” In je izginil naravnost v gostilno.
Žena je udarila v jok in pre-
jokala vse do pozne noči, ko se je vrnil Tilen —• pijan.
Pričel se je pravi pekel pri Slokanovih. Tilen si je bil svest svoje nekrivde, zato je pričel zasledovati ženo pri vsakem koraku. Nalašč ji je rekel, da gre v mesto, pa se je nenadno vrnil in pretaknil vsa kota za dozdevnim tekmecem, ki mu je okužil ženo in njega samega. Pošiljal jo je v mesto in zasledoval vsak njen korak. Vse zaman. Tekmeca ni mogel izslediti, kar ga je tiralo v besnost, ki jo je utapljal v vinu. Kljub zdravljenju se je rana večala in je pričelo rasti kakor divje meso iz nje, da ga je bolela in ovirala pri hoji. Nekega dne se je udaril Tilen sredi svojega razmišljanja po glgvi:
“Jaz bebec! Šele sedaj se domislim tega!” Poklical je ženo in ji rekel:
“Jutri poj deš k zdravniku dr. Ribaču, se daš preiskati in mi prineseš izpričevalo.”
Žena je videla moževo razdraženost in ni nič ugovarjala. Vsa olednela pa je, ko je videla, da je dr. Ribač zdravnik za spolne bolezni. Le z muko ji je šla beseda iz ust, ko je prosila zdravnika, naj jo preišče, če je zdrava. Na zdravnikovo vprašanje, kaj jo je privedlo k njemu, je odgovorila, da želi mož izpričevalo o njenem zdravju.
“Kaj pa mož, je zdrav?” je vprašal zdravnik. Nato mu je žena zaupala vse svoje gorje. Po preiskavi ji je vzel zdravnik še krvi za pregled in ji velel priti čez teden dni.
Kako je minil ta teden pri Slokanovih, sam Bog ve, toda minil je vendarle.
*
“Tukaj imate izpričevalo, gospa!” je rekel čez teden dni Slo-kanki zdravnik. “Vi ste zdravi. Če je mož bolan, ni bolan od vas.”
Slokanko je ta beseda bolj ranila kot potolažila, saj se ji je oglasil prvič v življenju črv ljubosumnosti. Tisoč sumničenj je planilo naenkrat nad njo kakor roj razjarjenih čebel.
“Tukaj imaš mojo zvestobo!” je vrgla žena domov prišedši izpričevalo možu na mizo. “Sedaj mi ga prinesi, še ti, če ga moreš. To sem si zaslužila, ko
CHICAGO, ILL
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER and COOK For rectory, (two priests). Permanent. Pleasant 2 rooms with bath. References required.
Phone CO 4-1523
_________________________(148)
WOMAN For GEN’L HOUSEWORK 2 or 3 permanent days a week. Mod. Apt. No children. Dependable w-recent local refs. Good pay. Vic. Irving Pk. & California. KE 9-8180
(145)
HOUSEKEEPER
Look after two small children 6 and 4. Keep house tidy and cook supper. Stay. $35.00 plus own room and board. Phone ES 5-0616.
(147)
BUSINESS OPPORTUNITY
DRUG STORE FOR SALE — BY OWNER
Inventory plus take-over of leases, 40,000-45,000 bracket. Sales 125 & annually in shopping center. Must sacrifice on account of health. Call 815-678-3931
REAL ESTATE FOR SALE
WHEATON COUNTRYSIDE BY OWNER, LEAVING AREA
WHAT A LOVELY HOME! Everyone says so. You will, too. See this custom-built, California-inspired Ranch of Indiana Limestone. Lg. liv. rm., fam.-din. rm. (stone frplc. in each) 3 bdrms. have 9 closets, 2 baths, eff. kit. adjoin lg. util, rm. Screen,-glaze-awning porch off kit. Plaster walls, nat. Cypress paneling, bkcases. Carpeted thruout.
7	Thermo pic. wind., many birch cabinets plus closet space. Oversz. 2-car gar., stair to attic stg. Super Idscp., fine vistas, park surround. Can be treated as twin-suites for in-law or dual fam. liv. If desired. Conv. to everything. Imm. posses. Upper 30’s. For Immed Sale.
668-1497
(145)
BY OWNER
8	rm. frame home. Insulated attic.
Full bsmt. w-new gas furn. Potential bsmt. apt. or fam. rm. Just E-of Damen. Walk to churches, schls., shopping. Exc. transp. Less than $15,000. Call WA 5-6623.	(145 )
BERWYN - OWNER Inc. prop. Beaut, brk. Spanish bung. 5% up; 4 rm. bsmt. Lge. crpt. liv-din. rms. Kit. w-blt.-in appls. Rec. rm. w-bar. Bsmt. apt. w-bsbrd. ht. Liv. & bdrm. crptd. 2 c-gar. Nr. Cermak Plaza. $36,900. 484-6371.
*1 yt»»! i--	(146)
sem ti bila sužnja vsa leta. Sram te bodi! Še nocoj poberem svoje reči in svoja otroka, Ti pa pogini v smradu svoje svinjarije!”
Ponosno dvignjene glave je šla žena res še istega večera iz hiše. Ne ona in ne otroka se niso prišli poslovit. Vso noč ni Tilen zatisnil očesa in je imel spet isti občutek v glavi kakor takrat, ko se je vračal od specialista. Namesto glave je bila nasajena na njegovem vratu velika rumena iztrebljena buča.
Drugi dan je bila nedelja in je vse dopoldne odmevala pre-strelka lovcev okrog Tilnove dolinice. Ko so se zbrali lovci v vaški gostilni, je povprašal kirurg dr. Zima:
“Kje pa je danes gospod nadučitelj, da ga ni bilo na lov?”
“Slaba je ž njim, slaba”, je odgovarjal oštir. “Že dve leti je, odkar je zbolel za neko skrivno boleznijo. Povsem se je izpre-menil in se ves zapil. Pravijo, da ga bodo morali upokojiti. Sinoči mu je ušla še žena. Mnogo je prestala reva pri njem. Nobena bi ga ne bila tako dolgo prenašala. Rada, prerada ga je imela.”
“Dobra prijatelja sva si bila. K njemu moram, da ga potolažim v nesreči”, se je oprostil dr. Zima pri veseli družbi in krenil proti šoli. Potrkal je na učiteljevo stanovanje in pritisnil kljuko, čeprav se ni nihče odzval, ter stopil v kuhinjo. Znan duh mu je udaril v nos, da je posmrdohal in odločil: “Rak!” Rakaste rane širijo namreč v poznem stanju prav značilen smrad.
Ko je zdravnik vstopil, sta se oba zavzela drug drugega.
“Kaj pa je s teboj, Tilen? Kdo te zdravi?” je vzkliknil dr. Zima.
Dolge ure je pripovedoval Tilen svojo zgodbo o sifilisu. Ko je pa zdravnik pogledal rano, je videl, da je prav duhal: “Raka imaš, Tilen, ne pa sifilis. Morda še ni prepozno. Kar jutri te operiram.”
Kakor otroku, ki mu je oče obljubil, da pojde z njim na veseli sejem, so se zasmejale Tilnove oči in prsten obraz mu je ves oživel, ko je stresel prijatelja za rame: “Da je rak, praviš! Za gotovo poznaš?”
“Ni nobenega dvoma!” je od-
vrnil prijatelj.
“Vem, da je vse zamujeno. Toda hvala Bogu, da le sifilis ni. Mirno bom umrl, samo da si to moro odvzel z moje glave. O žena, žena, kaj sem ti storil!” je zajokal Tilen na ves glas.
Dr. Zima se je odpeljal takoj v mesto, poiskal njegovo ženo in jo je privedel z otrokoma nazaj. Mož in žena sta se opravičevala drug proti drugemu za vsa sumničenja teh dveh let in se vsa srečna objemala. Pobotanju je sledila takoj ločitev, zakaj dr. Zima je vzel Tilna kar s seboj na svoj avto in ga odvedel v bolnico.
Drugo jutro je bil Tilen operiran in so ga prepeljali čez tri tedne domov umirat. Po štirih tednih vdanega trpljenja in harmonije z ženo je umrl Tilen Slokan, kakor se utrne plamen na dogoreli sveči. Žena je hodila kakor zasanjana okrog, ker njeno srce je bilo že tako kaljeno v trpljenju, da ni bilo v njem več prostora za žalost.
To se je zgodilo v jeseni leta 1920. Sedel sem kot medicinec volonter na Tilnovi postelji, ko
šal dr. Zimo, kako se je mogel gih sličnih “spominov” nisem je- pogostoma v spomin naslednja
specialist tako zmotiti.	mal za resnico. Pred leti se mi
Stari kirug mi je položil roko’je pa pripetilo nekaj podobnega, na rame: “Zapomnite si, dragi j česar si vsa ta leta nisem mogel
tovariš: Lahko je bolezen zdraviti, postaviti pravo diagnozo je pa umetnost. Kakor v drugih poklicih, je tudi med nami dosti obrtnikov, umetniki po božji volji so pa silno redki.”
PRIVID
Moj stari oče je bil mizar. Umrl je kar nenadno. Menda ga je zadela kap pri večerji. Prav tisti čas sta se napotila k njemu oba cerkvena ključarja, da bi napravil nekaj novih klopi za cerkev. Blizu naše hiše sta srečala čokatega možakarja, ki ni odzdravil na njun pozdrav.
“Kaj ni bil ta človek v bur-musu Košmrl?” se je zavzel ključar Valaj.
“Tudi meni se je zdelo. Toda, če bi res bil on, bi ne bil tiho na: Dober večer!” je pripomnil Korun.
Ko sta pa stopila v hišo in sta videla, kako so Košmrla ribali z jesihom, sta se zgrozila: “Privid sva imela.”
Še kot dete sem slišal to zgod-
mi je pripovedoval svojo zgod-; bo, vendar je nisem mogel nikoli bo. Ko je Tilen umrl, sem vpra- verjeti, kakor tudi nebroj dfu-
ZVONOVI ROMAJO — George Clement je razvrstil ' svoje zvonove na posebej za to urejeno vozilo in razkazuje sedaj njihovo “petje” v vsej Belgiji.
pojasniti in mi še danes prihaja |
čudna zgodba.
Lep poletni dan je bil takrat. Ljudje so pridno spravljali seno. j Da tje prihodnjič /

K
S
K
j
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
1
( K. S. K. J. )
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
•	članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averikl.
Premoženje_________________________ $1@,300>CK30«0(3
Članov - 45,000 _____________Certifikatov - 47,500 |
Veljavna zavarovalnina_____________$39,700,000.00 |
Solventnost - 118.99%
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite | izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
1
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
(K. & K. J.)
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME .............................................
NASLOV ..........................................
MESTO ...........................................
DRŽAVA ........................... CODE .........

ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME: ........................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
ZMAJA SPUŠČAJO — Pri nas spuščajo zmaje otroci, na Japonskem pa tudi odrasli ljudje. To je tam zelo razvita zabava. N& sliki vidimo skupino Japoncev, ki spušča v zrak ogromnega zmaja. Včasih se z enim sarnie takim zmajem ukvarja do 60 oseb. Gornja slika je bila posneta na posebnem enotedenskem “zmajskem festivalu”.
V GOSJEM REDU — Po ozkih stezah je mogoče iti vojakom le drug za drugim, kot kaže slika. Prav ta pa je tudi dober dokaz, kako je tako korakanje nevarno za napad iz zasede ob strani steze. Slika kaže ameriški oddelek na pohodu v Južnem Vietnamu.