P*gfcMsa plačana ▼ gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni Storilki Din 1'5U. TRGOVSKI LIST časopis za trgovlno# Industrijo In obrt- Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za Va leta 45 Din, Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulioi štev. 23. mesečno 15 Din; sa inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XI. Telela« št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 21. februarja 1928. Teietes št 2552 ŠTEV. 21. Vprašanje Izvoza surovih kož. V nizu odredb in sporazumov, ki jih skuša izvesti društvo narodov, da «e odstranijo ovire Blobodnega trgov-•kega prometa in oskrbe industrije s surovinami, je sklicalo društvo narodov tudi konferenco glede izvoza surovih kož, ki se bo vršila sredi meseca marca v Ženevi. Na tej konferenci se bo razpravljalo predvsem o potrebi ukinitve izvoznih prepovedi za surove kože, ki obstojijo še v mnogih srednjeevropskih državah, da bi se čim bolj olajšala preskrba usnjarske industrije s surovimi kožami. Ker je v Sloveniji usnjarska industrija razmeroma zelo številno zastopana in to po prvovrstnih tvrdkah, ki so že pred vojno eksportirale svoje izdelke po celi^ Srednji Evropi, po Levanti in v državah Sredozemskega morja pa celo na Angleško, in ki ne morejo dobiti dovolj surovine doma, marveč jo morajo uvažati iz prekooceanskih držav, imamo velik interes, da se to vprašanje temeljito prouči, prodno se definitivno reši. Naša izvozna trgovina ne pozna izvoznih prepovedi. Izvozne prepovedi so bile likvidirane že leta 1921 in se najbrž ne bodo v doglednem času zopet uveljavljale. Obstojajo samo izvozne carine, ki se gibljejo do maksimalno 25% od vrednosti surovih kož. Takih izvoznih carin ni mogoče označiti kot prohibitivne in kakor vidimo iz izvozne statistike se faktično tudi še znatne množine surovih kož pri sedanjih carinah izvaža v inozemstvo. Vsled tega nas vprašanje splošne ukinitve izvoznih prepovedi, ki bo predvsem na dnevnem redu ženevske konference, direktno ne zanima, pač pa vpliva ukinitev izvoznih prepovedi v inozemstvu n. pr. v Avstriji, indirektno brez dvoma na konkurenčni položaj avstrijske usnjarske industrije, ki razpolaga sedaj z zelo ceno domačo surovino in lahko mnogo ceneje producira, kakor pa naša industrija. Zato bi ukinitev izvoznih prepovedi, ako bi se dosegla, pri vseh srednjeevropejskih državah ustvarila bolj zdrave obratne predpogoje v od-nošajih usnjarske industrije in bi bila samo v korist naši industriji. Popolnoma drugo pa je vprašanje izvoznih earin na surove kože. Sporazum, ki bi se dosegel glede ukinitve izvoznih prepovedi, bi bil le tedaj praktičnega pomena, ako bi se vse prizadete države zavezale, da izvoznih prepovedi ne bodo izigravale s prohibitivnimi izvoznimi carinami. Bilo bi torej potrebno, da še v tak sporazum vnese klavzula, ki bi one-mogočavala izigravanje. V praksi se lahko vsako izvozno carino, ki gre preko 25% od vrednosti surovin, označi kot prohibitivno. Pri nas veljajo tedaj glede izvoza kož domačih živali in divjačine sledeče določbe izvozne carinske tarife (tar. post. 13) in sicer: Za kože domačih živali in divjačinske, surovine, mokro nasoljene, vložene v apno ali suhe, z dlako ali brez dlake: Za 100 kg zl. Din 1. Goveje, bivolske in telečje: a) surove, mokro nasoljene vložene v apno . . . 00 — b) suhe..........................65'— 2. Ovčje in kozje..................16-50 3. Jagnječe in kozličje . . . 30-— 4. Konjske in svinjske . . . 16-50 5. Divjačina in kože domačega zajca: 'Za 100 kg zl. Din a) poljskih miši, hrčkov in krtov.................50-— b) ostale in kože domačega zajca ...... 150-— Vprašanje znižanja izvozno carine na surove kože je bilo v zadnjem času predmet pogajanj posebno pri trgovski pogodbi z Nemčijo. Naša delegacija je bila pripravljena dati Nemcem veliko koncesij v tem oziru, toda samoumevno le proti primernim kompenzacijam. Kompenzacije se je predvsem zahtevalo glede uvoza živine, kar pa so Nemci z ozirom na zdravstvene prilike v naši živinoreji a li-mine odklanjali. Po dolgotrajnih razpravah je končno prišlo do sporazuma, ki je bil stipuliran v protokolu k trgovski pogodbi z Nemčijo, ki je bil podpisan dne 5. oktobra v Berlinu in ki se glasi: »V toku pregovora za zaključenje danas potpisanog ugovora o trgovini i plovitbi izmedju 'Kraljevine Srba, HrvSta i Slovenaca i Njemačke Republike uvidela se važnost još po-stoječih težkoča u prometu sa sirovim kožama sviju vrsta, koje težkoče još postoje u pojedinim državama. Ugo-vome strane sporazumele su se, da če dejstvovati, da budu odklonjene izvozne carine i ostala ograničenja kao i izvozne carine i druge dažbine na sirove kože, koje postoje u drugim državama. One se nadalje obvezuju, da če ukinuti izvozne zabrane i druga ograničenja i izvozne carine i druge dažbine na surove kože sviju vrsta, koje sada postoje u njihovim zemljama. Ovo ukidanje če se izvršiti u roku od 20 dana računajuči od dana, kad jedna strana bude saopštila drugoj strani svoju nameru o ukida-nju svojih zabrana odnosno carina. Ovaj sporazum čini sastavni deo danas potpisanog ugovora o trgovini i plovitbi i stupiče jednovremeno s njime na snagu.c Kakor znano, je stopila pogodba z Nemčijo 20. decembra 1927 v veljavo, vendar do danes ni prišlo do izvršitve tozadevne obveznosti, glede katere se je naša usnjarska industrija pozimi zelo vznemirjala. Vprašanje znižanja, odnosno ukinje-nja izvozne carine na surove kože se vieče v ostalem že od leta 1925 in ker spada naša država med evropskimi državami kot izrazito agrarno-živino-rejska zemlja med glavne dobavitelje te vrste surovin za industrijske države, se pri vsakih trgovinskih pogajanjih pojavljajo v tem oziru gotove zahteve, ne da bi se nam za to hotelo dati primerne kompenzacije. Sedaj se skuša problem rešiti potom multilateralne konvencije, ki naj bi jo sklenile zainteresirane države pod oKriljem Društva narodov v Ženevi. Medtem pa nas torej že veže še spe-cijalna obveznost napram Nemčiji. Po besedilu tega protokola nismo sicer vezani glede časa, kdaj moramo ukiniti izvozne carine in ako ne obstoja tozadevno nikak drugi tajni sporazum, tudi Nemčija nima nikake možnosti, da od nas zahteva, da moramo ob določenem času ukiniti izvozne carine. Pri vprašanju, kdaj naj se to izvede, igrata dva momenta veliko vlogo. Predvsem je trfeba vpoštevati dejstvo, da z mnogimi sosednimi državami, kakor n. pr. s Češkoslovaško, Rumunijo, Madžarsko in Bolgarijo še nismo sklenili trgovskih pogodb ter da se nahajamo v toku dopolnilnih pogajanj z Avstrijo. Pri pogajanjih z večino ime- novanih držav bo igralo vprašanje carin na surove kože, na usnje in usnjarske izdelke važno vlogo in bo treba ščititi interese naše usnjarske industrije. Ako se torej v Ženevi že vnaprej prejudiciramo, nam bo stališče pri teh pogajanjih zelo otežko-čeno. Na drugi strani pa se je pred približno dvemi leti popolnoma ukinilo, odnosno za drobnico v znatni meri reduciralo carino na živo živino, da bi se na ta način omilila živinorejska kriza, ki je nastopila leta 1925 v akutni meri v celi državi. Ako obstojijo torej izvozne carine na surove kože, do-čim je izvoz živine sloboden brez carine, je to brez dvoma pogreška naše carinsko-tarifnc politike in tudi tehnična neskladnost, ker mora normalno stati carina na živo živino, meso, kože in ostale živalske produkte v točno določenem matematičnem razmerju. Iz statistike izvoza vidimo, da se je izvozilo v letu 1926 nad 140.000 komadov govedi in 298.000 komadov svinj, s katerimi je bilo obenem izvoženih 2-3 milijona kilogramov odnosno 1-5 milijona kilogramov kože. Izvoz odrtih surovih kož pa je znašal v tem času le 263.000 kg govejih, odnosno 261.000 kg svinjskih. Nasprotno pa se je uvozilo v 1926. letu 6-1 milj. kilogramov kož domačih živali, torej vidimo, da je bilanca v tem oziru za nas zelo neugodna. (Dalje prihodnjič.) BOJ ČEŠKOSLOVAŠKIH OBRTNIKOV PROTI BATI. Batova čevljarna v Zlinu na Moravskem, ki je največje čevljarsko podjetje v Evropi, proda namreč dnevno 25.000 parov samo na Češkoslovaškem in jih še enkrat toliko izvozi, ustvarja obrtnikov, v prvi vrati čevljarjem, jako občutno konkurenco. Obrtniki, združeni v obtniški stranki, imajo v češkem parlamentu sicer majhno zastopstvo, vendar pa so kot del vladne koalicije zastopani v vladi — poslanec obrtniške stranke je železniški minister —. Svoj vpliv hoče ta stranka izrabiti za to, da se predloži parlamentu vladni osnutek zakona, ki naj omeji preobčutno konkurenco Bafove čevljarne. Po tem osnutku naj se čevljarnam prepove sprejemati popravila in ustanavljati prodajalne v vseh krajih, ki imajo manj nego 20.000 prebivalcev. Sicer je še vprašanje, bodo li češkoslovaški obrtniki s svojo zahtevo uspeli, vendar pa kaže ta primer, kake ogromne vrednosti je stanovsko zastopstvo v zakonodajnih korporacijah za interese obrtništva. * * * NETOČNA POROČILA 0 POLOŽAJU TRGOVSKIH TVRDK. Gremij trgovcev v Ljubljani je dobil več poročil, da se širijo vesti o plačilnih težkočah nekaterih tvrdk, zlasti neke večje modne trgovine na Mestnem trgu. Ker so te vesti neutemeljene in izmišljene in brez vsake stvarne podlage, prosi predvsem gremdjalne člane, pa tudi kupujoče občinstvo, da takim zlonamernim ve-stim, ki morejo posameznim tvrdkam škodovati, a škodujejo obenem tudi dobremu glasu naše solidne trgovine, ne verjamejo in tudi ne razširjajo, ker je tudi zlonamerno širjenje takih vesti strogo kaznivo. Gremij trgovcev bo v bodoče pozval posamezne tvrdke, kojim bi se hotelo na tak način škodovati, da proti raznašalcem takih vesti kazensko postopajo. — Načelstvo. Sirarska anketa na Jesenicah. V nedeljo 19. t. m. se je vršila na Jesenicah sirarska anketa Kmetijske družbe, katero je vodil predsednik Kmetijske družbe g. Sancin ter so se je udeležili poleg številnih delegatov mlekarskih zadrug tudi zastopnik velikega župana g. vet. ref. Orne, zastopnik Oblastne skupščine g. inž. Ausec, delegat Zbornice T. O. I. g. dr. Pretnar, ravnatelj Zveze slovenskih zadrug g. inž. Trček in ravnatelj Zadružne zveze g. dr. Basaj. Na dnevnem redu so bila sledeča, za našo mlekarsko in sirarsko proizvodnjo in trgovino važna vprašanja: 1. Današnja kriza v mlekarstvu, nje vzroki ia kako ji je odpomoči; 2. centralizacija sirne trgovine in otvoritev trgovsko poslovalnice v Ljubljani; 3. ustanovitev osrednje sirne kleti v Boh. Bistrici. G. inž. Šabec je kot poročevalec k prvi točki dnevnega reda povdarjal nujno potrebo, da se poveča produkcija, izboljša kvaliteta in pospešuje konzum mlečnih izdelkov, da se izdelki standardizirajo ter s posebnimi predpisi uredi in zaščiti promet z mlekom in sirom ter odpravi škodljivo krošnjarstvo. Komercijelno stran centralizacije sirne trgovine in vprašanje centralne sirarske poslovalnice je obravnaval g. ravnatelj Obrsnel, or-ganizatorično pa g. ravnatelj Trček. Prvi se je pritoževal, da je posledica slabih cen siru medsebojno zbijanje cen in desorganizacija sirne trgovine. Omenjal je težkoče, ki jih povzroča slaba likvidnost terjatev za dobavljen sir pri trgovcih. Okrog 20 vagonov sira čaka danes kupca v zalogah naših sirarn. Ivoz v Italijo je nemogoč, v Nemčiji bi cene konvenirale, a obstoje za enkrat še druge težkoče. Da se dosežejo boljše cene, je treba simo trgovino organizirati in centralizirati posredovanje nakupa in prodaje v skupni poslovalnici v Ljubljani, ki bi posredovala proti proviziji bodisi samostojno, bodisi naslonjena na kako podjetje. Ustanoviti bi bilo treba poseben fond za pospeševanje izvoza. G. ravnatelj Trček je ugotovil predvsem veliko napako, da ima pri nas vsaka vas ali fara svojo lastno mlekarno, kar ogromno podraži režijo. Ta znaša pri kapaciteti nad 500 litrov dnevno 10%, pod 500 litrov 15%, pod 200 litrov celo 20%. Racijonclna kapaciteta bi znašala 500—1000 litrov dnevno. V Sloveniji je 70% takih mlekarskih zadrug, ki minimalne racijo-nelne kapacitete ne dosegajo, 20% je takih, ki jo dosegajo in le 10% takih, ki jo presegajo. Treba je kredita producentom sira za predujme, da blago lahko čaka. Izvesti je standardiziranje blaga in rajoniranje proizvodnje. Centralizacija prodaje je nujno potrebna in bi prinesla velike koristi, izvedljiva pa je le, če so interesenti disciplinirani. V debati, ki je sledila tem izvajanjem, je zastopnik Zbornice T. O. I. dr. Pretnar povdarjal interes, ki ga imajo tudi trgovski krogi na prospe-vanju kmeta in zato tudi za predmetna vprašanja. »Če se godi dobro kmetu, se dobro godi tudi drugim.« Ker gre danes slabo kmetu in je njegova kupna moč oslabela, trpi vsled tega tudi trgovina, obrt in industrija na pomanjkanju nakupov in naročil. Omenjal je pritožbe in želje trgovstva v pogledu sime kupčije ter navedel statistične podatke zunanje trgovine z mlekom in mlečnimi izdelki, ki ka- žejo v teku zadnjih let ogromen padec izvoza tega blaga in veliko količino uvoza, ki znaša samo na siru v letu 1926 5 in pol milijona dinarjev (Švica 3-2 milj., Italija 1*5 milj., Francija 0‘5 milj. dinarjev). Po referatu g. Mencingerja o ustanovitvi sirne kleti v Boh. Bistrici so se soglasno sprejele resolucije. V teh se ugotavlja, da je odpomoč v tej krizi le v združeni samopomoči, v združitvi v skupno osrednjo organizacijo. Uvi-deva se nujna potreba, da se pospešuje produkcija in prodaja sira s centralizacijo v to potrebnih poslov. Osnovati se ima v Ljubljani osrednje vodstvo za organizacijo produkcije kakor tudi za posredovanje sirne trgovine, ki naj bi združevala v svojih rokah sirno trgovino vseh sirarskih in mlekarskih organizacij v deželi. Priznava se, da je treba za povzdigo sirarstva za vse prizadete sirarske organizacije moderno opremljene osrednje kleti pod vodstvom poklicnega strokovnjaka. Zahteva se zaščita proti krošnjarskemu načinu trgovanja % mlekom in mlečnimi izdelki ter stroga kontrola produkcije in prometa v higijenskem pogledu. Končno so bili izvoljeni v pripravljalni odbor za ustanovitev centralne poslovalnice za prodajo sira v Ljubljani gg. inž. Lah, inž. Trček, dr. Ba-saj, ravnatelj Obersnel, inštr. Krže in vet Črne. Trg in industrija v Sovjetski Uniji. Pod tem naslovom objavlja v »Neue Freie Presse« z dne 11. t. m. njen stalni dopisnik inž. Nikolaus Basse-ches zanimive podatke o ruskih prilikah, ki jih podajamo v prevodu. Notranji trg Sovjetske Rusije se nahaja v znamenju kronične blagovne lakote. Njeni vzroki so predmet diskusije dnevnega in gospodarskega časopisja. Četudi poskuša praktična gospodarska politika sovjetske vlade omiliti to krizo, ki znači nekaj čisto posebnega za današnji svetovno-go-spodarski položaj, je vendar jasno, da bo to stanje trajnega značaja. Slavnim »Škarjam« Trockija — diskrepanci med cenami poljedelskih in industrijskih produktov, osnovnemu problemu sovjetskega narodnega gospodarstva — se pridružujejo še druge »škarje«, nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem. V minulih tednih se je napetost med obstoječim in nujno potrebnim še povečala. Vzrok temu je dejstvo, da je pričelo prebivalstvo v minulih mesecih kopičiti gotove vrste blaga iz strahu pred vojno, ki ga je ▼zbujala intenzivna vladna propaganda. V vsakom drugem narodnem gospodarstvu bi se bila ostra blagovna kriza, ki vlada v Sovjetski Uniji, izrazila v porastu cen, potom izjednače-nja med obstoječim kupa zmožnim povpraševanjem in blagovno ponudbo. Od take konjunkture bi imeli koristi industrija in trgovina in kriza bi na zunaj izginila. Z odstranitvijo krize pa bi bilo istočasno nastopilo znižanje življenskega standarda širokih mas. Kot naslednji val gospodarskega življenja bi prišla na mesto blagovne lakote slej ali prej odjemna kriza. Toda v ruskem smotrenem gospodarstvu, vklenjenem v železne verige in podvrženim političnim vidikom, moreta industrija in trgovina le malo in posredno izrabiti konjunkturo. Kljub blagovni lakoti more vlada zapovedovati svoji lastni industriji in držati cene na enakem nivoju. Napravil se je celo poiskus, znižati cene, ki se sicer ni popolnoma posrečil, a je vendar značilen. Potom zvišanja cen se torej blagovna lakota ne pobija. Nesorazmerje med denarno zalogo in obstoječo blagovno množino ostane še naprej. V toku zadnjega leta, od 1. oktobra. 1P26 do 1. oktobra 1927, je narastla denarna zaloga v prebivalstvu za 24%. V istem času se je zvišala ponujena blagovna množina samo za brutto 11% in netto 8%, v tekočem gospodarskem letu pa se bo predvidoma povečala samo za 5%. Umevno je, da industrija ne more slediti vedno bolj naraščajočim potrebam trga. Najtežji je tržni položaj v tekstilnem blagu. Četudi je tekstilna industrija doživela mogočen razmah — produkcija bombažnega blaga je znašala v gospodarskem letu 1924/25 15 milijarde metrov, 1925/26 2 milijardi metrov in v gospodarskem letu 1926/27 celo 2‘3 milijarde detrov — vendar še vse to ne zadošča. Konzum bombažnega blaga, računan na glavo prebivalstva, znaša danes 77% v razmerju s predvojno dobo. Toda pred vojno se je prebivalstvo preskrbovalo samo s prebližno 60% ruskih fabrikatov. V teh 60% pa so vračunani tudi obrati, ki se nahajajo danes v Poljski in v Estlandiji. Industrializacija je torej raz narodnogospodarski vidik nujno potrebna. Praktični rezultati te industrializacije pa se bodo mogli pokazati šele po nekaj letih. Danes učinkujejo bolj negativno, povzročujoč večjo in ostrejšo blagovno lakoto. Kajti industrializacija investira ogromne kapitale za gradbo težke industrije, v kapitalni ustanovitvi velikih industrij. Poteči bodo morala leta, predno bo mogla baza težkih industrij zvišati produkcijske zmožnosti lahke in neposredne konzumne industrije. V nacionalizirani ruski industriji sta se sploh zoblikovala dva značilna kroga. Del industrije — tisti, katerega produkcijski proces se steka neposredno v mase konzumentov — gre drugo razvojno pot, ko one državne industrije, katere tvorijo na ta način zaključen krog, da je država istočasno producent in konzument. Medtem ko je lahka in konzumna industrija, kakor tudi slednjo preskrbujoča srednja industrija, visoko aktivna, ostane težka industrija pasivna. Izenačenje naj ustvari državni budžet. Dobro uspevajoča lahka industrija daje svoje dobičke državni blagajni, ki služijo v obliki državnih dotacij deloma industrializaciji, deloma pa financijelni podpori težke industrije. Tekstilna industrija n. pr. izkazuje za minulo leto več kot eno miljardo rubljev čistega dobička. Iz tega se deloma tekstilna industrija sama razširja, večinoma pa se donaša njen čisti dobiček težki industriji. V toku treh let — dve sta že minuli — se naj investira v industrijalizacijske svrhe iz državnega proračuna ena milijarda 190 milijonov rubljev. Od tega odpade na tekstilno industrijo samo 34 milijonov ali 3%. Skupaj se naj investira v istih treh letih za napredek industrije 2 milijardi 967 milijonov rubljev, od katerih odpade na tekstilno industrijo 510 milijonov rubljev ali 11%. V istem času pa je morala tekstilna industrija oddati od svojega čistega dobička 555 milijonov rubljev državni blagajni, celokupna industrija pa 1 milijardo 360 milijonov rubljev. To nam nudi jasno sliko: Tekstilna industrija prispeva 40% k skupnim državnim dohodkom iz industrije (ne-vštevši davke), je sama soudeležena na industrializaciji samo s 17% in dobiva od države samo 3 % vseh sredstev, ki jih nudi slednja v industrijalizacijske svrhe. Ne more pa tudi biti drugače, kajti precej buren razvoj ruskega trga, ki je radi monopola zunanje trgovine odrezan od svetovnega trga, vzbuja nevarnost, da drvi lahka industrija naprej, ne da bi imela za to potrebne podlage. Že danes so energijski viri Sovjetske Unije preobremenjeni. Energijski viri Moskve delajo brez vsake rezerve, preobremenitev vseh turbin, ki se nahajajo v Moskvi, prekašajo mejo mogočega. Sličen je položaj v vsej Sovjetski Uniji. Izgraditev elektricitetnega gospodarstva je torej ena najvažnejših nalog, kateri se posveča sovjetska vlada. Sedanja skupna kapaciteta energijskih virov znaša 200.000 kilovatov, v toku naslednjih petih let pa se naj zviša na 749.000 kilovatov. Iz prednjih podatkov bi mogli izvajati rapiden porast življenskega standarda prebivalstva. Vendar vsebuje posebnost Rusije, predvsem njenega gospodarstva, deloma notranje procese, ki jih je težko pregledati. Pri 140 milijonskem narodu je narodno-gospo-rtarski multiplikator ogromen in vsaka sprememba v budžetu posameznica rodi gigantske narodno-gospodar-ske pojave. Izvršena agrarna revolucija na eni strani in uniformiranje življenskih oblik na v mestih na drugi strani sta privedli do spremembe elementov v konzumnem budžetu posameznega gospodarstva. Najvažnejši moment, blagovna lakota, kf se more smatrati še za leta kot trajen pojav, je dejstvo, da se raztaplja naturalno gospodarstvo v vedno bolj se razširjajočem denarnem gospodarstvu in to v tempu, ki je sicer za evropske pojme počasen za ruske pil zelo brz. Ta proces se razvija v prostranem državnem ozemlju tako naglo, da prehaja narodno-gospodarska ost že od denarnega gospodarstva h kreditnemu, medtem ko so še nahaja narodno-gospo-darsko zaledje širokih ljudskih plasti v stanju naturalnega gospodarstva. Sprememba kmetskega budžeta je pri površnem opazovanju izredno majhna. Pri ogromnem številu kmetov pa povzročajo te spremembe velike pregru-pacije v konstrukciji trga. V vedno večji meri prehaja kmetijstvo k denarnemu gospodarstvu, kar ima za posledico zvišanje blagovnih potreb kmečkih mas. Mestno prebivalstvo pa prehaja od denarnega gospodarstva k kreditnemu. Soudeležba delavcev pri hranilnicah, pri finansiranju notranjih posojil in izraba takozvanega »delavskega blagovnega kredita« pri konzumnih društvih od strani delavcev vedno bolj narašča, ne da bi se pri tem življenski standard absolutno zvišal. Vse to so znaki prehoda mestnih mas h kreditnemu gospodarstvu tudi v posameznem gospodarstvu, k modernemu brezdenarnemu prometu, ki poveča kapaciteto konzumentskega trga. Industrializacija pa mora naravno ta proces pospešiti. Že omenjen proces, ki je v posameznem gospodarstvu mikroskopično majhen, radi velikosti multiplikatorja prostranega ozemlja pa povzroča gigantske pojave, je od največjega pomena 7«a ostale sosedne države. Blagovno lakoto bi moglo samo omiliti odprtje mej, odstranitev monopola zunanje trgovine. K temu koraku pa se sovjetska vlada še pač ne bo tako kmalu odločila. Namesto tega nastopa laviranje, ki omili vsakočasno krizo. Povzroča pa, da se zrine kriza iz enega področja narodnega gospodarstva v drugo. Ako se posreči mimogrede, omiliti blagovno lakoto, trpi navadno druga panoga narodnega gospodarstva. Ali pade življenski standard določenih življenskih plasti, ali pa se povečajo znane »škarje«, nesorazmerje med cenami industrijskih in poljedelskih produktov. V efektu: Industrijski proizvodi postanejo dražji za kmeta, nakup poljedelskih produktov trpi, eksport nazaduje in z njim tudi import za industrializacijo. Proces preoblikovanja ruskega naturalnega gospodarstva v denarno gospodarstvo spreminja tako popolnoma sliko ruskega trga, da v nekaterih letih na-rodno-gospodarski opazovalec ne bo mogel več spoznati stare Rusije. ZAHTEVA, DA SE 0 OBLASTNIH PRORAČUNIH ZASLIŠIJO GOSPODARSKI KROGI. Kakor poročajo časopisi v Sarajevu, se je obrnila tamošnja trgovska in obrtniška zbornica na ministrstvo trgovine in industrije s posebno vlogo, v kateri zahteva, »da se oblastna trošarina na pivo, konzumirano v sarajevski oblasti, ukine ali vsaj primerno zniža, ker se ž njo ogroža obstoj sarajevske delniške pivovarne. Svojo zahtevo utemeljuje sledeče: Moglo bi se sicer prigovarjati, da je bila ta trošarina uvedena z uredbo, objavljeno v uradnem listu, ki je s tem dobila moč zakona, vsled česar je nemogoče, jo izpremeniti. Zbornica mora ugotoviti, da je uvedba te trošarine došla nenadoma in da o uvedbi niso bili predhodno poučeni niti zbornica niti interesenti, ker bi sicer oni kot drugi vložiti proti tej nameri svoj protest. Vsekakor je neumestno, da se take doklade, ki zadevajo naše gospodarstvo, od njega zahtevajo. Gospodarstvo mora v naprej vedeti za vsako namero morebitne tiskalne obremenitve tako od strani dr/.ave, kakor od strani samoupravnih te'es, bodisi da se proti njim zavaruje in jih eventuelno prepreči, bodisi da jih upošteva v svoji kalkulaciji in temu primerno uredi svoje poslova- nje. Da bi se v bodočnosti preprečil« taka in slična iznenadenja v prvi vrsti od strani oblastno samouprave, ki radi pomanjkanja direktiv za pravilno svoje finansiranje brev-glavno uvaja razne doklade in takse na industrijsko produkcijo, smatra zbornica za umestno, da se oblastni proračuni in predlogi predhodno že pred končno odločbo priobčijo zbornicam, katere bi se po zaslišanju interesiranih panog mogle o njih izčrpno izjaviti.« — Predlog je jako umesten in bi bil tudi glede ljubljanskih in mariborskih oblastnih doklad in taks jako aktualen. KREDITNE OMEJITVE BUDIMPEŠKIH BANK. Budimpeške banke so v zadnjem času dovoljevanje kreditov znatno omejile in so več klientom kredite odpovedale. To odredbo si razlagajo s. ponovnim naraščanjem insolvenc; beremo, da so imeli nekateri denarni zavodi pri polomih raznih tvrdk velike izgube. V zvezi s tem se bojijo krize zaupanja. V gospodarskih krogih pa protestirajo prott zapriju kredita in izjavljajo, da ni nobenega vzroka za to odredbo. KREDITORJA SVETA. New York Trust Company izdaja časopis, »The Index« imenovan. Po njegovih podatkih sta naložili Vel. Britanija in U. S. A. v zadnjih letih sledeče zneske v inozemstvu: Loto Vel. Britanija U. 9. A. milijonov dolarjev 1922 880 m 1923 680 414 1924 675 878 1925 440 1031 1926 555 1136 1927 680 1377 Pred šestimi leti sta si bili obe državi enaki in je Vel. Britanija razen leta 1925 ostala še na precej enakem stališču. U. S. A. so pa razen leta 1923 svoj v inozemstvu naloženi kapital neprestano dvigale in so dosegle že dosti več kot dvakratni angleški znesek. Vendar zaostaja vsota vseh komercialnih glav-ničnih naložb Zedinjenih držav z zneskom 13 milijard dolarjev še zelo za naložbami Vel. Britanije, ki znašajo 20 milijard dolarjev. Upoštevati moramo seveda, da je potrebovala Anglija skoraj celo stoletje, da si je nabrala to bogastvo, dočim so znosili Amerikanci svoje bogastvo v enem desetletju skupaj. ZNIŽANJE OBRESTNE MERE ZA HIPOTEKARNI KREDIT NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. Češka hipotekama banka je znižala obrestno mero za hipoteke na 5% tako, da znašajo obresti vštevši upravne stroške maksimalno 5'6%. Temu vzgledu so takoj sledili tudi drugi zavodi, predvsem zavoda za socialno zavarovanje in pokojninsko zavarovanje, ki nalagata svoj razpoložljiv kapital v hipoteke. S tem znižanjem se je Češka izdatno prir bližala stanju obrestne mere za hipoteke v predvojni dobi, ki je znašala, na primer v Pragi 4 H—6%. Od znižanja obrestne mere si obetajo optimisti tudi znižanje najemnin v novih hišah za približno 10%. Iz naših organizacij. Poziv vsem članom srezkega gremija trgoveev v Celju. »Srezki gremij trgovcev v Celju« poziva vse člane, ki še niso poslali izjave na okrožnico glede akcije za zboljšanje trgovskih interesov, naj predmetnemu vabilu nemudoma ustrežejo, da se stvar brezpotrebno ne zavlačuje. — Načelstvo. ZASTOPSTVA, PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA. Naslovnik grških trgovskih in industrijskih tvrdk po najnovejših uradnih podatkih izide v kratkem v izdajatelj-stvu grške trgovske zbornice v Nemčiji. Naslovnik bo vseboval približno 7000 po strokah razvrščenih tvrdk. Cena v celem platnu vezanega naslovnika bo približno 10 RM za komad. Naročila sprejema: »Verlag der Zollhandbiicher fiir den Welthandel< (Reimar Hobbing), Berlin SW 61, Grossbeerenstrasse 17. Trgovski posli z Rumunijo. Tvrdka Hugo Adler v Bukarešti, Strada Regala 15, posreduje v vseh trgovskih poslih. Ljubljanska borza. Tečaj 21. februarja 1928 Povpra- ševanje Din Ponudbo Din DBV1ZB: Amsterdam 1 h gold. . . 22*92 Berilu 1 M 13-6(575 13-5975 Bruselj 1 belga 79272 Budimpešta 1 pengO —•— 9-9507 Cunh 100 fr 1093 50 109650 Dunaj 1 Šiling 8-0025 8-0325 London 1 fuat 277-20 278 - Hewyork 1 dolar .... 66-81 67-01 Pariz 100 fr — •— 223 88 Praga 100 bron 168-33 16913 Ura« 100 Ur 300-60 302-60 Trgovina. Konferenca srednje- in južnoevropskih produktnih bor*. 23. marca 9« bo vršila v Bratislavi konferenca imenovanih bori, na kateri bodo določili smernice za zborovanje teh borz v Pragi v aprilu. Na zborovanju v Pragi se bodo posvetovali posebno o formulaciji enotnih pravil pri ocenjevanju blaga pri kvalitetnih ugovorih, dalje o pripravah za izdelavo donavskega kontrakta za trgovino s pšenico in ovsom, nato pa o izvedbi pravdo-•rekov inozemskih borznih razsodišč. PooblaSčena. trgovinska agencija v Carigradu. V Carigradu se je ustanovila Pooblaščena agencija kr. SHS, ki je interesentom v vseh trgovskih poslih, ki »e tičejo turške republike, z informacijami rade volje na razpolago.^ Organizacija sladkorne trgovine v Avstriji. Pred kratkim ustanovljena organizacija avstrijskih trgovcev s sladkorjem namerava določiti najnižje prodajne cene za prodajo na drobno im na debelo. Uvrstiti hoče v ta namen trgovce v tri skupine. V prvo skupino bi spadali trgovci, ki prodajo na leto najmanj 400 vagonov, v drugo oni, ki prodajo najmanj 80 do 100 vagonov in v tretjo oni, ki se glede odjema ne morejo vezati. Namen organizacije je med drugimi tudi ta, da se dvigne konzum domačega sladkorja. Ako se namera posreči, bo Avstrija krila 80% svojega konzuma z lastnim produktom. Industrija. Štrajk v angleški bombažni industriji. Po neuspelih pogajanjih z zvezami delavcev je zveza delodajalcev bombaževe industrije v Manchestru priporočila svojim članom, naj odpovedo na koncu februarja za 1. april dogovor o mezdi in o delovnem času ter naj ponudijo delavcem kot pogoj nadaljnje zaposlenosti skrčenje mezde za 12 M % ter podaljšanje delovnega časa od 46 na 52 Yt ur na teden. Pričakovati je ali štrajk ali izprtje. Dogovor med ameriško in evropsko železno industrijo. Na berlinsko borzo je dospelo poročilo iz Newyorka, da je bivanje predsednika ameriškega jeklenega trusta E. P. Thomasa v Parizu namenjeno osnovanju predpogojev za sodelovanje ameriškega jeklenega trusta a evropskimi železnimi industrijami. Vodja ameriškega jeklenega trusta je •obenem tudi predsednik izvozne organizacije tega trusta. Iz Pariza bo potoval v London in Berlin, da sklene z železno industrijo dogovore glede izvoza železa iz Evrope v Ameriko. Dalje ima Thomas namen, da se dogovori tudi glede eksporta ameriške in evropske železne industrije. Berlinska borza je mnenja, da bi bile v slučaju eventuelne udejstvitve tega načrta podane smernice za ustanovitev svetovnega železnega monopola. Denarstvo. Polletna bilanca ogrskih denarnih zavodov. Ogrski denarni zavodi bodo pri-občali v bodoče bilance po enotnem vzorcu. Ta enotni vzorec odgovarja skoraj popolnoma onemu, ki je v Nemčiji običajen. Določeno je tudi, da bodo objavljali bilance na pol leta. Prve po enotnem vzorcu sestavljene bilance bodo objavili po poteku polletne bilance pro konec junija 1928. Ker je — kakor poročamo na drugem mestu — zveza hranilnic in bank razširila v prav zadnjem času svoj delokrog tudi na provincialne zavode, velja ta sklep za vse važnejše denarne zavode na Ogrskem. Zveza hranilnic in bank je označena s kratico >Tebec. Od novih ukrepov 9i obetajo velikega olajšanja in bistveno pospešenega poslovanja v denarnem prometu. Ureditev industrijskega hipotekarnega kredita na Češkoslovaškem. Češkoslovaški gospodarski krogi se intenzivno bavijo z vprašanjem hipotekarnega kredita za industrijo. Zamišljajo si ureditev tega perečega vprašanja na ta način, da se deželnim zavodom za hipotekarni kredit priključi posebni oddelek za industrijo, ki naj bi izdajal na tovarniških napravah zavarovane obligacije. Ako se jim posreči odstraniti še nekatere ovire za ta načrt, bo industriji mogoče dobiti na svoje tovarniške naprave cenen hipotekaren kredit, ki ne bo presegal 7% obresti. Ker plačuje industrija sedaj za svoje kredite 814 'do 10% obresti, bi razvoj hipotekarnega kredita brez dvoma ugodno vplival na obrestno mero. Razstave in sejmi. Lipski velesejem. Pomladanska prireditev lipskega velesejma se vrši letos od 4. do 10. marca. Tudi v okviru letošnje prireditve se vrše najrazličnejše razstave. Natančnejše informacije daje tvrdka Stegu in drug, v Ljubljani, ki ima častno zastopstvo lipskih vzorčnih velesejmov. Kalkulacija stroškov petdnevnega bivanja v Lipskem: Sejmska legitimacija Din 70'—, vožnja III. razred tja in nazaj Din 1000—; stanovanje III. razred, po zM 4 50 = zM 22 50; enkratna poaredo-valnina zM 150; skupaj zM 24'—, a Din 14 — — Din 336—. Prehrana h Din 80— = Din 400'—; vse skupaj Din 1806'—. — Za čehoslovaške železnice opozarjamo, da mora biti prilepljen na sejmski legitimaciji čehoslovaški kolek in sicer Kč 2'— pri vožnji v I. razredu, Kč 1'— pri vožnji v II. razr. in Kč 0 50 pri vožnji v III. razredu. Za posetnike pariškega velesejma, ki se javijo pri francoskem konzulatu v Zagrebu z »legitimacijo za nakupovalce«, izdaja konzulat potna viza po znižanih pristojbinah v iznosu Din 13'—. Viza, ki se izdajo po znižanih pristojbinah, bodo veljala samo za čas od 2. do 28. maja 1928. Mednarodni vzorčni semenj v Budimpešti. Trgovska in obrtniška zbornica v Budimpešti, ki je organizator velesejma, namerava prirediti v okviru velesejma od 28. aprila do 7. maja 1928. posebno razstavo za pospeševanje občin. Zastopane bi bile tu razne skupine in sicer: zgradbe, elektrifikacija, hidraulične konstrukcije, higijena, ognjegasna služba, promet, šumarstvo. Poleg tega se vrši v času velesejma v Budimpešti tudi kongres inženjerjev in arhitektov, na katerem se bodo obravnavali problemi konstrukcije cest. Trgovska zbornica v Budimpešti je pripravljena, da d k brezplačno potrebno zemljišče na razpolago, če bi se hotela udeležiti razstave ofi-cielno tudi naša vlada. Cena pokritih prostorov za zasebne razstavljalce znaša od 6 do 22 pengij, po legi izbranega prostora. Generalni konzulat kr. SIIS v Budimpešti priporoča našim gospodarskim krogom, da se razstave udeležijo v čimvečjem številu. RAZNO. Maloazijske železnice. Pri ministrstvu za javna dela v Angori so vložile glede gradbe novih železniških prog v Mali Aziji predloge tri skupine: nemška, ameriška in italijanska. Sedaj te predloge proučujejo. Minister za javna dela je imel že tozadeven razgovor z zastopnikom ameriške skupine in mu je dal pojasnila o novih zgradbah in o gradbenih načelih Turčije. Zastopniki skupin so se razgovarjali tudi že s finančnim ministrom. Ruski žitni pridelek. O tem pridelku se je že zelo veliko pisalo, enkrat tako, drugič drugače. Sedaj je objavil ruski poljedelski zavod končnoveljavne tozadevne zaključke za sledeče štiri žitne vrste v letih 1926 in 1927; v milijonih ton: 1926 1927 Pšenica 22'3 20'4 Rž 22'9 24'6 Ječmen 55'0 47'0 Oves 14'3 130 Razen rži so torej vse kulture napram letu 1926 nazadovale. Položaj na trgu surove svile. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Milana: Položaj na tukajšnjem trgu surove svile je bil v preteklih dnevih v znamenju živahnosti, manj vsled številnih zaključkov — ki jih je bilo pa tudi dosti — kot vsled stalnega dviganja cen za italijansko svilo. Dvigajoča se tendenca ima svoj glavni vzrok v zboljšanem tržnem položaju na Kitajskem in Japonskem. Dalje je povzročila velik optimizem pri producentih vest, da so porabili Ameri-kanci v januarju nad 52.000 bal. Slednjič so razni nakupi Newyorka ter zvišani interes Lyona za milanske kvalitete trg še bolj utrdili tako, da so šle cene zelo navzgor. — Pričakovali so in bali so se, da bo umetna svila naravno surovo svilo sčasoma popolnoma izrinila. A kljub izredno pomnoženi pro-duckiji umetne svile se dviga tudi produkcija surove svile, zlasti še v prav zadnjem času. Nov list v Mariboru. 20. februarja je v Mariboru začel izhajati »Posredovalec dela«'. Nepolitičen list za posredovanje dela in zaslužka. Izhaja mesečno trikrat in sicer vsakega 1., 10. in 20. v mesecu. Uredništvo in uprava se nahaja v Mariboru, Slovenska ulica št. 2. — List se bo bavil s posredovanjem dela in zaslužka v celi državi SHS kakor tudi z izseljeništvom. Uredništvo je prevzel g. Vinko Kovačič, bivši šef državno posredovalnice za delo v Mariboru. Borza dela v Mariboru. Od 12. do 18. lebruarja je iskalo dela 1159 moških in 248 žensk, t. j. 1047 oseb, 89 mest je bilo prostih, delo je dobilo 26 moških in 25 žensk, t. j. 51 oseb, odpotovalo jih je 35, odpadlo pa 196; od 1. januarja pa je dela iskalo 825 moških in 302 ženski, t. j. 1127 oseb, 516 mest je bilo prostih, 309 oseb je dobilo delo, odpotovalo jih je 937, odpadlo pa 245. Pri borzi dela y Mariboru dobijo delo: 3 hlapci, 10 viničarjev, 4 majarji, 2 vrtnarja, 1 tapetnik, 1 čevljar, 1 kovač, 1 urar, 3 ključavničarji za tovarno vagonov v Srbiji, več vajencev (pekovske, kovaške, kamnoseške, mizarske obrti), 3 kmečke dekle, 5 kuharic, 2 vzgojiteljici, 1 natakarica, 5 šivilj za perilo, 4 služkinje, 1 gospodinja, 1 varuška. — Išče se trgovski vajenec z vso oskrbo v hiši. Obrniti se je na Borzo dela v Maribor. Drobne vesti. Pisali smo že o razpisu zgradbe vodovoda iz gorovja Rila v bolgarsko glavno mesto Sofija. Beremo, da je oddala sofijska občina gradbo vodovoda ital. tvrdki Societa di Costruzione di Roma. — Leta 1926 je znašalo število meničnih protestov v Bolgariji 206.142, leta 1927 pa 198.841. Vrednost protesti-ranih menic je znašala leta 1926 eno milijardo in 800 milijonov levov, lani pa eno milijardo in 600 milijonov. — Svota notranjih posojil Sovjetske Rusije se je dvignila od 1. oktobra 1926 do 1. januarja 1928 od 417 3 milijonov rubljev na 9434 milijonov. — Hranilne vloge v vseh hranilnicah Sovjetske zveze so se d rigni le v isti dobi od 90'5 na 208 milijonov rubljev. — Finska vlada bo najela v New Yorku posojilo v znesku 15 milijonov dolarjev; emisijski tečaj 92>S%, obrestna mera 5)4 %, doba 30 let. S tem posojilom hočejo plačati 6 % -odstotno skandinavsko posojilo iz leta 1921. — Trgovsko sodišče na Dunaju je otvorilo poravnalno postopanje proti bančnemu podjetju Nagel und Wortmann. Položaj še ni jasen; tvrdka ponuja prejkoslej 35-odstotno poravnalno kvoto, plačljivo tekom enega leta. — Pripravljalni odbor za Mednarodno gospodarsko konferenco je zboroval te dni v Pragi in je sklenil, da se skliče konferenca v oktobru; treba je temeljitih priprav. — Leta 1927 je dospelo na poštne urade v Nemčiji 29 tisoč poštnočekovnih kontov; vpisov je bilo 662 milijonov, prometna svota 136 milijard mark. Imovina poštnočekovnih naročnikov je znašala na koncu preteklega leta 657 milijonov mark. — Ogrska tovarna gumija, ki je izplačala lani dividendo 1 pengO, bo izplačala letos na pritisk angleških lastnikov delnic 3 pengfl. — Rumunski eksport lesa in petrolejskih produktov kaže dobro tendenco, slabši je pa postal eksport poljedelskih pridelkov, zlasti eksport koruze in pšenice. Po svetu. Beremo, da bodo ameriške zvezne rezervne banke obrestno mero j spet zvišale. Gre za zgubljeno gospostvo nad ameriškim denarnim trgom. — »Mitteldentsche KrecMtbank« je imela v preteklem letu 1,820.000 mark čistega dobička. — Na Dunaju je začelo število brezposelnih padati, okoli srede febru- arja je znašalo ca 87.500, lani ob istem času pa 101.500. — Pivovarna Reining-hans bo izplačala za preteklo poslovno leto 11-odstotno dividendo. — Britanske jeklarne so dvignile cene za jeklene plošče, profile in traverze za 5 šilingov pri toni. Položaj jeklene industrije se je vsled dviganja kontinentalnih cen v splošnem zboljšal. — Poljsko trgovsko ministrstvo je zgotovilo načrt za ustanovitev poljskih trgovskih zbornic v inozemstvu in inozemskih na Poljskem. — V Češkoslovaški so zvarili lani okoli 10 milijonov hektolitrov piva, za 310.000 hektolitrov več ko leta 1926. Eksport je znašal 231.000 hi, 9000 hi več kot leto prej. — Comptoir d’Escompte de Genove je imel lani 4,374.000 švic. frankov čistega dobička, leto prej 3,857.000. Dividenda bo zopet 7-odstotna. Delniška glavnica bo 45 milijonov švic. frankov. — Compagnie Francaise de Petrole je dala upravnemu svetu pooblastilo za zvišanje glavnice od 75 na 450 milijonov frankov! Družba, ki je lastnica francoskega deleža 23 75% na Turkish Petrol Oo., bo morala prispevati v tem razmerju k gradbenim stroškom pri napeljavi ce- vi v Mezopotaniji, ki jih cenijo na 1 milijardo frankov. Dalje namerava zgraditi družba v orientu in v Franciji skladišča in eventuelno tudi rafinerije. — Kljub eksportnim težkočam, povzročenim po dvigu lire, se je italijanski eksport surove svile v letu 1927 zopet dvignil in je znašal 14,301.880 kg (leto prej 10 milijonov 88.944 kg). — V marcu bodo češke predilnice platna reducirale obrat; nekaj tovarn po več mesecev sploh ne bo delalo. — Nemška zveza surovega železa bo prodajala v marcu po nespremenjenih cenah. Domača prodaja je zadovoljiva, eksport pa ne. — Koncentracija v poljskosleški kovinski industriji se nadaljuje. — Na praški produktivni borzi bodo zopet vpeljali trgovino s kavo. Upoštevali bodo uzance drugih borz. — Za 1 borzni sedež je bilo vplačanih na newyorški borza 295.000 dolarjev. — V zadevi tvrdke Orendi se je dosegla izvensodna poravnava in so se domenili na 40-odstotno kvoto, ki jo bodo upnikom takoj izplačali. — Na Angleškem z Irsko je 562 milijonarjev, ki imajo letnih do-' hodkov po 50.000 funtov in več. 138 jih je med njimi, ki imajo nad 100.000 funtov dohodkov. — Neka italijanska tvrdka bo izgradila albansko pristanišče Drač. Če bodo stroški prekoračili svoto 8 milijonov lir, bo previšek plačala italijanska vlada in bi potem italijanske ladje pet let ne plačale nobenih pristaniških pristojbin. — Češkoslovaške tovarne celuloze bodo pristopile k mednarodnemu celuloznemu kartelu. Eksportna kvota, ki so jo dosegle, je zadovoljiva in so jo razdelile med posamezne obrate. — Avstrijska strojna industrija je zaposlena sedaj s ca 60 do 70% svoje kapacitete. — Vse hranilne vloge v Rusiji znašajo 225 milijonov rubljev; vlagateljev je S milijone. Gospodarske vesti. V Rimu je pričela, zborovati zveza za izmenjalni promet z inozemstvom. Posvetovanja bokupili dosti mesa in slanine radi bližajočega se pustnega dneva. Tudi pri domačih mesarjih ni bilo opaziti padanja cen. Perutnine in drugih domačih živali je bilo sicer okoli 800 komadov na trgu, a vendar so cene radi »Predpustne: ostale kakor do- cVeletrgovina 3L. Šarabon v £jubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo, -Častna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago, ^šele/on it. 2666. sloj; purani so se prodajali po 80 do 150 dinarjev, pa tudi gosi, race in kokoši se niso poceni prodajale. Cene domačim zajčkom so bile 10 do 25 Din, grlicam 25 do 30 Din za komad. Morske ribe so bile sicer na trgu, toda prodale so se skoraj magloma. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, sadike, cvetlice: Vsled lepega gorkega vremena v zadnjem času so kmetice prinesle mnogo. zelenjave in drugih živil na trg. Cene so bile krompirju 7 Din za mernik (7% kg)., oziroma 075 do 1'25 Din za kg, solati, glavnati in endiviji 050 do 2 Din, karfijolu 3-do 12, ohrovtu 0"50 do 1'5Q, rdeči pesi 050 do 1-50 za komad. Artičokam 3 do 5 Din komad, kislemu zelju 4, kisli repi 2 Din kgto motovilcu in drugi solati 1 do 1’25 Din za kupček. Maslu, surovemu 30 do 40, kuhanemu 44 do 48, čajnemu 50 do 60 Din kg. Mleku 2-50 do 3, smetani 12 do 14, oljčnemu in bučnemu olju 20 do 22 Din liter. Sadju:: jabolkom 7 do 10, posušenim slivam 10 do 12, mandeljem 55 do 65, orehom 35 do 40. maku 18 do 20 Din za kg, pomarančam 1 do 3, limonam 0-75 do 1 Din za komad. —-Cvetlicam O50 do 6 Din, z lonci vred 15 do 50 Din za komad. — Sadike so bile prvikrat na trgu in so se prodajale (ribeze!,, marelice, breskve, črešnje, jabolka, hruško) po 15 do 25 Din za komad. — Lončena in lesena roba. Kakor pretečeni teden, tako je bilo tudi na tem trgu mnogo lončene in lesene robe, katera se je prodajala po 1 do 150 Din komad. Brezove metle 2 do 5 Din komad; koruzna slama 25 do 30 Din vreča. Lesene grablje so se prodajale po 10 do 12 dinarjev komad. — Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 15. februarja so kmetje pripeljali 12 voz sena 6 voz slame in 1 voz koruznih bilk; v soboto 18. februarja pa 11 voz sena in 7 voz slame na trg. Cene so bile senu 75 do 100, slami 40 do 50, koruznim bilkam 45 Din za 100 kg. Slama bo je tudi prodajala po 2 Din snop. Vojaška uprava kupuje večje količine slame. ZAHVALA. Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, ki so nam došli ob krutem udarcu, ki nas je zadel s prerano izgubo ljubljenega soproga, papana, starega papana, brata, tasta in strica, gospoda Ignacija Žargi-ja se tem petem vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebej nas pa veže dolžnost izreči našo globoko'čuteno zahvalo prečastitemu gospodu župniku dr. Rantu in prečastitim oo. pp. frančiškanom, zastopnikom raznih društev, korporacij in oblasti, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev, pevskemu zboru za ganljivi, v srce segajoči žalo-stinki, končno vsem maogobrojnim prijateljem in znancem, ki so našega pokojnika spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 28. t. m. ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani. V Ljubljani, dne 19. februarja 1928. Žalujoči rodbini žargi — Kham. Veletrfiiovlna kolonlfalne In Špecerijske robe L1UBLJAMA A ZALOGA (veže pražene kave« mletih dlftav ln rudninske vode. ToCna ln solidna postre&bal Zahtevajte ceniki M, niči i Jintii listi" t 12000 kg zdravega čistega BRINJA v Jagodah ima na prodaj ali pa zamenja za ipecerijsko blago po primerni ceni Zorič Pošta i kolodvor Vrhovine Plitvitka Jezera (Lika) Malinovec zajamčeno pristne« Izborne kakovosti« Izdelan samo lz pravih gorskih malin« kakor tudi neoslajen MALINOV SOK (Succus), prodaja v vsaki množini po zmernih cenah tv > rnica wALKO° družba z o. m. LJUBLJANA, KolIzeJ. Wr«fa dr. IT Alf PLBSS. - Za Tfgovtao-induatrijak« d. d »MERKUR* kot iadajatelja ta tkfcaoja: A.9EVBR, Ifrbtjauu.