PRO sobot, nedelj UrednlAki in upravniiki prostori 2U57 South Lawndale Ave. dan isxen in praznikov Office of Publication: 2657 South Lawndaie Ave. Telephone, Rurckwell 4904 except Saturdays, and Holidays ed daily Sunday« glasilo slovenske narodne podporne jednote ■•md aa —a—a lw matter January IS. 19SI. at th* puat-oltk» at Otaa—. nifnota. under the Act of Caaarwa of SUrcfa S. 1ST® Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorised on June 4. 1911 Subscription $8.00 Yearly ÔTEV.—NUMBER 93 CHICAGO 23. ILL. TOREK. 13. MAJA (MAY 13). 1947 10-YEAR Domače vesti Komentar ameriške propagande Primerjana je volku, ki je požrl ja ¿nje Rabljeno bo pri zatiranju komuniatičnih sil Amerika bo pomagala tudi latinskim republikam Dva feldmariala in de-set generalov bo pri- v I ' ■ !•»» . slo pred »odiace ZLOČINI PROTI ČLOVEŠTVU OMENJENI Waahingtor. D. C.. 12. maja.— Zdaj, ko je kongres zaposlen z detajli Trumanovegu načrta glede finančne in vojaške pomoči Grčiji in Turčiji in doktrino, ki predvideva akcije za ustavitev pohoda komunizmu in Širjenje vplivu sovjetske Rusije povsod, je bilo razkrito, da ameriško oroije, strelivo in drugi vojni material prihaja v obe državi. Pošiljanje orožja je podkrepitev nove ameriške zunanje politike, katero je razglasil Trumao v svojem govoru na skupni seji kongresnikov in senatorjev 12. marca. Amerika bo pomagala grški monarhistični vladi (in Turčiji pri zatiranju komunizma nu podlagi Trumanovega načrta, Ju je bil zudnji petek sprejet v nižji kongresni zbornici z veliko veČino. Načrt Je bil prej sprejet v senatu. Opozicija, ki ju trd« la, da jc načrt v bistvu napoved vojne Rusiji, je bila poražena. Razlike v načrtu bodo izravnu-ne ta teden na konferencah med senatorji in kongreuniki. Ameriški program /u Grčijo v vsoti prispevkov je čez pol milijarde dolarjev, ne $300,000,000, kot določa v kongresu sprejeti načrt. To dejstvo je razkril v svojem poročilu Paul A. Porter, načelnik ameriške misije, ki se je mudila v Grčiji. Denar bo dobile Krška monarh i ati^nn vlada, katere predsednik je Demetrios Máximos. Amerika je pooblastila Veliko Britunijo v zadevi transferirá-nja orožja in streliva ter drugega vojnega materiala, ki ji je bilo dostavljeno nu podlagi posojilno • najemninskega zakona To orožje bo dobila grška vladna armada, ki je zavojevana v vojni z gerilci jiod vodstvom komunistov. Nu podlagi aranžint z Veliko Britanijo prihaja ameriško orožje v Grčijo od janu> arja. Grški monarhističrii režim je že dobil veliko število ameriških topov, strojnic, bojnih letal, kakor tudi strelivo. Gršku viadn« armada uporablja umer'ske topove in letala v napadih na ge> rilce. Zdaj je bilo razkrito, du Je državni department dovolil umeri» škim izdelovalcem orožji. |M>ši* Ijanje orožja In strelivu v Grči- jo že lansko leto. Grčija je do-bila orožje in strelivo v vredno-sli $250,000. Turčija tudi dobiva ameriško orožje preko Velike Britanije. Turčija je dobila 00 ameriških tankov tipa Sherman, topove, strelivo in kemikalije. Trumanova administracija se je odločila tudi za pošiljanje orožja in streliva latinskim republikam. Ker je očitno, da se ne bo uporabljalo v konfliktih med temi republikami, Je edina možnost podpiranje obstoječih režimov v latinski Ameriki pri zatiranju komunizma. Državni department je razkril, du bo Brazilija, ki je zudnji teden r u z g 1 u si 1 u komunistično strunko za nelegalno, dobilu ameriško orožje v vrednosti $2,02H,5H3, Cile v vrednosti $1.0il2.:iHn, Colombia v vrednosti $H 10,271, Peru v vrednosti $813,387, Urugvaj v vrednosti $135,000, Venezuela v vrednosti $140,024, Mehiku pa v vrednosti $36,000. Brazilija je že dobila 437 ameriških strojnic in 52,000 nabojev, 10,665 bajonetov, 57 topov in več bojnih letal, Vrednost orožja in vojnegu materiala, katerega Je Ameriku že poslala latinskim republikam, se ceni nu $37,149,-309. Robeeon bo pel na shodu v Chicagu Chicago, 12. maja.—Sloviti zamorski pevec Puul Robeson bo nastopil n i shodu v StfcJlumu v sredo večer. On bo tudi govoril. Glavni govornik bo Henry A. Wr'lace, bivši podpredsednik in ti g'» /inski tajnik ter vodilni kritik Trumanove politike. Shod Jc .tranžlrula illmoiska podružnica Progresivnih ameriških držuv-Ijanov, Delovodje zapretili z oklicem stavke Deti nit, Mu h., 12. maju,—Kra jevna unija Zveze delovodij Je /upretilu z oklicem stavke v vseh tukajšnjih tovarnah Ford Motor Co. Stavka bo izbruhni-In prihodnjo soboto, če ne bo prifclo do sporazuma med unijo in kompanijo glede sklenitve nove pogodbe. VIHATA , »SMEllAtlMCi! Holandlje, K^ipinskih otokov In Kitajske Kuslju je v zadnjem momentu odklonilu povabilo glede reprc/entaclje v delegaciji. Izid pregleda in preiskave je razočaral delegata. Nekateri so predlagali preiskavo japonskih muzejev in /bilk umetnosti privatnih lastnikov. Iskanje se lxi nadaljevalo. Delegati so overjeni, da Je plen v jamah m drugih skrivališčih. I'm Miki mi druga zadeva Izmed 1,500 parnlkov, katere »o Japonci /u.segli, je bilo najdt nih samo 70 in vsi mi poškodovani. *UMS *t*t«T Te 1Ltftj kŠIM »M »TS ftMI Eksplozije na transportnem letalu Cape May. N J., 12 maja,— Na transportnem letnlu Trans World Airlines so nastale eksplozije, nakar je letalo treščilo v zaliv Delaware in se potopilo Štiri osebe so izgubile življenje Moloto-h sovjeti nferenca komisije • bo 20. i presto 1- Le s združenim nastopom bo delsvslvo porazilo reakcijo. PRO»VETA I2EÍL11MAJA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of «ad published by Slovana National Banafit Society Naročnina ta Zdruiene država (is ven Chicefa) in Kanado M.00 na lato. S4.00 sa pol lata. 120)0 se ¿otrt iota; »a Chicago i« okolico Cook Co- St.iO ta celo lato. S4.7S sa pol late; sa inosematvo »11.00 Subscription rstes: for the Unitod Ststas (except Chicago) and Canada MM par year. Chicago and Cook County SI SO per year, foraiga countries »11.00 pat year Cane oglasov po dogovoru__Rokopisi dopisov ia neaaroteaik člankov aa ne vralajo. Rokopisi literarna vsebina (¿rtiče, povesti, drama, paami Itd ) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, ¿e Je prlloiil poštnino. Advertising rates on sgraeraeaf.- Manuscripts of communication» and unto 11H tad articles will not be retarnad. Other mamiecrtpts. such as stories, plays, poems. etc- will be returnod to sender only when accompanied by aeIf addressed end »lamped envelope Naslov na vse, kar Ima stik s listom: PROSVETA 2657 • 59 So. Lawndale Avi, Chicago 23, IlllnoU Beseda o Trumanovi "kampanji" Predsednikova "kampanja" za znižanje cen je nekam hitro utihnila. Pred par tedni se je pokazala nad deželo kot zvezda re-patica, toda zdaj že ni več slišati o nji. Meščanski tisk si je z radijem vred nekaj dni prizadeval, da bi jo prikazal kot velik uspeh in navduševal "free enterprizerje", naj se odzovejo. Nekaj malih trgovcev se je sem in tam res odzvalo in so "zs poskušnjo" — navadno za deset dni — naznanili redukcijo cen nekaterim predme tom za deset odstotkov. Vsi taki trgovci so seveda dobili promi-nentno mesto v lokalnem tisku in tudi širom dežele. Najbolj so bili oglašani trgovci iz Neftvberyporta, Conn., ki so se na predsednikov klic odzvali organizirano in za deset dni razpisali redukcijo cen za 10'i "za vse one predmete, ki niso vključeni v državnem zakonu o 'fair trade practice'." Naj pojasnimo, kaj slednje pomeni. Zadnja leta je 45 držav sprejelo zakone o "fair trade practice". Namen teh zakonov je protektiranje določenih cen. Ako na primer kak tovarnar sklene pogodbo s kakim trgovcem, da njegovih izdelkov ne sme prodajati po nižji ceni kot je določena, velja ta dogovor tudi za vse druge trgovine v vseh državah, ki imajo "fair trade practice" zakone. To na splošno velja za vse predmete znanih industrijskih znamk (national trade brands). S tem ao cene avtomatično protektirane za mnoge izdelke; brez dovoljenja tovarnarjev jih tudi trgovci rte smejo reducirati, ako se nečejo izpostaviti tožbi. Seveda navadno tega tudi nihče ne skuša, kajti do danes še nismo slišali, da bi bil kak trgovec prosekutiran radi kršenja teh zakonov. Iz tega je razvidno, kako gosto mrežo so si skovali "free enter-prizerski" monopolisti za protektiranje svojih interesov in zagotovitev čim večjih profitov. Proti takim monopolističnim zakonom ni nobenega grmenja. Javnost sploh ne ve, da taki zakoni obstajajo, kajti nihče jih ne obeSa na veliki zvon, kot na primer "kooomunizem" ali "monopolistične" unije in podobno. * Od velikih "free enterpriserjev" se Je odzvalo Trumanovemu klicu le par večjih korporacij, ki izdelujejo milo, in še nekaj drugih tovarnarjev — vseh skupaj morda kak ducat. Ce pomislimo, da Je v deželi okrog 75,000 industrijskih in bizniških podjetij, jc torej le majhna kapljica v morju "free enterprizerjev". Sicer nekaj šteje (in še koliko!) le okrog 250 velekorporacij, ki dominiraJ^ deželo gospodarsko in politično, kajti pod svojim okriljem imajo približno dve tretjini produkcijskih sredstev in naravnih zakladov. Od teh industrijskih "behemontov" sta naznanili znižanje cen le Fordova družba — za okrog V\ — in International Hurvester za okrog 15/i. To sta storili že pred Trumanovo "kampanjo". Toda iz drugih krogov velekapitala ni nobenega glasu. O pač! General Motors je naznanila, da bo vsled zvišanja plač za 15e na uro zvišala tudi cene za 7'«'. Za cenejši avto, ki danes stane okrog $1,600, sedemodstotno zvišanje cen pomeni $112 več. Nam sicer ni znano, koliko dane*, znašajo povprečni produkcijski stro&k. na avto (pred vojno so Fordovo družbo stali okrog $105), toda sigurni smo, du bo General Motors s temi $112 naredila približno takole: Enega tebi (delavcem na račun mezdnega po-viška), dva ali mogoče več pa meni jza večja dividende). Se bolj pa smo sigurni, da bi General Motors, sploh vse avtne korpora-ctje lahko dale to zvišanje plač in povrhu še prilično znižale cent in še bi lahko plačevale enake ali pa morda še večje dividende kot so jih pred vojno. Vsaj številke, ki jih Je /brala avtna unija CIO, tako poka/ujfjo. Ampak munija /a prof iti ne pozna nobene me je, Trg pa je dober |M>scbno za avte. Saj pravijo, če hočeš dobiti nov avto, moraš trgovca podmazatl s par stotaki. In dokler j< tako povpraševanje na trgu, bodo "free enterpriser jI", veliki in mali tudi navijali cene. * Ker je zadnjih par tednov v več industrijah prišlo do zvišanja I luč /a okrog 15c na uro, se hlzmikl krogi sedaj izgovarjajo, da /daj sploh ni govora o kakem znižanju cen. To stališče Je zavzel jeklarski ti ust, en/ije, kakor tudi ostal delavci, ki ru I* »d« deležni mezdnega zvišanja, l»«» šlo. Ko bo ta igra prišla v slepo ulico i/ katere ne ho izhoda, se bo jta sesula. Resnica je s.ter. da m« profit! danes, /e nekaj let tako visoki, da bi bile n »plošno lahko primerno svlLine plače pretežne večine delavcev •pa |K»gača /a delničarje, k» ne sejejo, marveč sa Razni komentarji Akron, O.—Četudi nisem naročnik Ameriški Domovine, mi list vseeno včasih pride v roke, da ga či ta m za smeh in kratek čas. Pri čitanju pa mi pogosto pride na misel slika škofa ,Rož-mana, kako prisrčno in smehlja joče je podajal roko nemškim in italijanskim generalom bandi-tom, ki so med prošlo vojno hoteli uničiti in popolnoma izbrisati Slovenijo z zemljevida. V A. D. sem čital med drugim tudi dolg dopis, ki ga j e pisal baje nekdo iz stare domovine, a ga ni podpisal. Vsebina je vse , skozi sovražna novi Jugoslaviji, Titu in vladi. Torej, ker ni bilo podpisa in ne navedeno komu je bilo pisano, ni nobenega dvo ma, da je bil dopis skovan kar v kovačnici A. D. Zakaj pa se upajo na dan z imeni dopisniki Prosvete? V eni izmed kolon v dotičnem listu je označeno "Do-šlo preko Trsta". Kdo piše do-tične vesti? Ali morda kakšen izdajalec svoje domovine? Ali kak stoprocentni klerofašist? V uredniškem članku A. D. sem tudi Čital: "Ako nam ne verjamete, pa čita j te ameriške liste ..." O yes! Saj jih či-tamo in dobro poznamo njihovo zavijanje in kaj pogostoma neresnična poročila. Ni še dolgo tega, ko sem bil sam priča take laži propagande, del katere pa je moral potem na pritisk dotični poročevalec popraviti. Pred ne kaj meseci pa smo imeli v Akro-nu "Tovvn MeetJig HaU" 'in ob činstvo, ki je btlo navzoče, je z veliko večino (90'i) odglasovalo, da je ameriško časopisje na splošno neodgovorno in pristransko. Tudi Stalin je pokazal dobro sliko politiku Stassenu, kako neodgovorni so ameriški žurna listi. A. D. tudi poroča, da ima Ju goslavija 80 tisoč vojaštva. Drugje pa sem čital, da ga ima samo okoli 300 do 400 tisoč. Celo bivši ameriški poslanik v Jugoslaviji R. A. Patterson, ki je ve-ik sovražnik Tita in nove Jugoslavije, je dejal, da jih ima samo okrog 300 tisoč. Ej, kaj zato, če A. D. doda nekaj stoti-soč! Saj beduki radi verjamejo. A. D. dalje omenja, da v stari domovini nič ne vedo, da jim pošiljala blago in živež iz Amerike pomožna organizacija UNRRA, temveč, da je ljudstvo X)d vtisom, da je dotično blago tn živež pošiljala Sovjetska uni-a. To je grda laž, saj imam pri rokah pismo od sestre, katera omenja o poŠiljatvah UNRRA iz Amerike in ne iz Rusije! Drugje je spet sporočano, da je ameriška vlada odrekla živež Jugoslaviji, češ, da ne zna gospodariti. Na drugi strani pa poročajo o veliki suši v Jugoslaviji. Vsakdo, ki nima slame v glavi, lahko zna, da je bila suša »•lavna povzročiteljica pomanjkanja živeža. Do/.daj se ne mo re ubraniti suši niti mogočna in bogata Amerika, prav tako ne povodnje ali drugih naravnih katastrof. a Zelo zanimiv Je bil članek "Po luhovnikih gre vera gor in dol", in Ae bi i*>UL mo /anjejo koidno višino ímam'mh poi mnogih korp« m« tt z isto d< llogalo frW večji Je njih ki je ns prit» zasluil dvekr pr*dmcHi in | • nterprlaerje Ljudstvo bi ništva. ustani druga pod J et, ka kern profit čer noč? mar1 «Unes pa »| ' Hoover vil le' Lam so profiti po odbitku \\vh davkov dt>seg!i re- i«/ $12 milijard, leto* bodo pa še precej večji. 1 «x il /a prvo četrtletje je razvidno, da so se profili tanj (»nivojih ali celo pot roj lil in početvorili v prt •t>o pjed enim letom. . imajo tudi mali trgovci. Čim višje so cene. tem delet (>ni numni delajo na odstotke Od stajce • i ptrd vojno stala dolar, je zaslužil 4 le malo kateri obišče. V | kem mestu se res vrt.mo v gu kot muhe in čestnkrat (1 bimo lajšati trpljenje soclo* Sedaj imamo lepše vreme, bo brez dvoma dobro upi' tudi na Čemažnrjevo iM John. želim ti, da čim prej o< vlš in zopet primes za pera njegove prijatelje pa ¿P"' da ga ob priliki ohiscejo. e Nemčija je bila v pr^ vedno agresivna, čim tem agresivnejša Pane* p radi svojih grehov precej J njens in s tem je njens * tuelna agresivnost »(>rT1 zmanjšana. Sicer^ps t * ne bo imel več nobet- nar*i like za agresivnost ce n mel podpore od Amer t' lice brata John Sekula se £ * nahajal pri mn <-son R F D 2 P»* Zanj poizveduje nje kula. doma od V Proevatt so dne»* M ln delavsko restt atete veak daa? AB r Razgledi po stari domovini (Od našega dopisnika Franja Alela) ljudsko jadru2nistvo pda starih zadrug ^ zadružni zakon določa, ¡1,0 v 6 mesecih po izidu Ikih zakonov o zadrugah • zadrug« na /borih zadruz- Jv prilagoditi z navadno ve-, navzočih svoja u poslovanje lJ0 pogojev zi ali ki svojih pravil in pošlo j. v tem roku ne bodo prišle zahtevam novega za-inei(a zakona, bodo likvidi- pravila in Zadruge, ki «o pogojev'za nadaljnji^ob- jgro zadružništvo je imelo v I mnogo kapitalističnih pn-i Kapitalistična država je snela za tem, da zadružnike, p ^ zbrali po načelu samoti oddaljuje od tega cilja jh vedno bolj vključuje v j gospodarski red. V vodih starih zadrug so bili često m politični predstavniki, ki »druge vključevali v gosposki in strankarski program jih skupin. Zadruge so bile 0 večinoma sredstvo za utr-mje položajev meščanskih ink (na primer zlasti kleri-ne stranke na Slovenskem), ivski razred je bil gospodarja politično razcepljen in je ral radi svoje odvisnosti trpe-akoriščanje in slediti vodni-q teh meščanskih strank in pin. lovo zadružništvo je dobilo lelje že med narodno-osvobo-10 borbo. Slovenski narodno obodiIni svet je že leta 1944 sredi najhujših borb — usta-ril Iniciativni zadružni odbor Slovenijo, ki je izvršil vse dpriprave za zgraditev nove-slovenskega zadružništva t politične in stanovske raz ijenosti. * reditni načrt za družne investicije f zvezi s kreditnim načrtom obratna sredstva in investici-ta leto 1947 pošiljajo IZOS-u iciativni zadružni odbor Slo-lije) vse nabavljalno-prodaj-obrtno-produktivne, kmetij- 1 obdelovalne, živinorejske i. zadruge točne podatke o na-ravanih investicij h in obnosnih delih za leto 1947. Ker tudi zadružništvo vključeno v podarski načrt, bo na podlagi llnih in splošnih ljudskih hvnih) potreb podeljen večji «lit za obnavljanje ter inves-ijc, ki se tičejo strojev, živine, r;h nasadov itd. slovenskemu kužništvu v LH Sloveniji in ženskem Pri morju. S tem v to je sestava kreditnega na-I za 1. 1947. * delovanje zemlje zadružni podlagi ljudstvo v osvobojeni ■ vedno bolj zanima za Južno obdelovanje zemlje. V so na pobudo mladine ^'ili tako kmetijsko zadru-1 Jf' v koperskem okraju že ^ zadruga te vrste. — Tudi H čilskem vlada med kmeti zanimanje za kmetijsko Junistvo. v prvih dveh me-letošnjega |,.ta so mali i' ustanovili že 16 zadrug "Izdelovanje zemlje. If aštu ur pametnega ^Podarstva MwvOiifc I i Ki • na Golniku potre- >(>f> litrov mleka, 'no. ogromno pe-zelenjave. 80,->'«. H,000 kg čebu-kl kmetje ao do-* jali brez načrta • pridelke J. »z Kranja ili nazaj — v • zdravilišča. f» ¿ito, pseni-I*. ki pa radi o uspevala, »lisca Golnik tjc združili v jala v»e pri-"r^anizirala organizirala V krompirja, j ne bo več smotrnega pridelovanja in prodaje zdravilišču do večjega zaslužka, zdravilišče pa bo imelo zagotovljeno povrtnino in svežo vitaminsko hrano. Ta zgled tesnega sodelovanja državne ustanove in kmečke zadruge bodo posnemali tudi v drugih krajih. * Razvoj vinarske in sadjarske zadruge ▼ Vipavi Iz bivše "Societa agraria" so Vipavčani ustanovili "vinarsko in sadjarsko zadrugo" že 1. 1945, ki se je od takrat lepo razvijala. Posebno pa je na vse mogoče načine preprečevala špekulacijo nekaterih gostilničarjev, ki so hoteli na račun splošne stiske hitro obogateti. Zadruga je sodelovala na vinarski razstavi v Mariboru, kjer je bilo odlikovanih 6 in priznanih 8 poslanih vzorcev. ,Za vino "Vipavec" je prejela III. slovensko odlikovanje. Od prvotnih 262 zadružnikov se je vinarska zadruga v Vipavi povzpela že na 562 članov. * IZ KULTURNO-PROSVETNEGA ŽIVLJENJA Razstave 18. aprila je bila v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani od -prta razstava "10 lat KPS" ob priliki desetletnice ustanovitve Komunistične stranke Slovenije. Razstavljeno je dokumentarno gradivo, ki prikazuje nastanek in razvoj KPS (Komunistične stranke Slovenije), njeno težke borbo" in velikanske žrtve, ki so jih dajali na oltar nacionalne in socijalne osvoboditve požrtvovalni člani stranke. Posebno zanimanje zbuja ilegalni strankin tisk. — Razstavo je odprla Li dija Šentjure, minister za prosvetno v vladi LRS. " ' ■<" -'¿a i"A- *. Razstava "Slovenska Koroška" v Beogradu Sredi aprila je bila odprta razstava o slovenski Koroški, ki jo je otvoril Bane Andrejev, minister zvezne vlade. Prikazane so številne dokumentacije o nasilju nemških in avstrijskih nacistov na eni strani ter udeležbo koroškfh Slovencev v osvobodilnih bojih taših narodov na drugi strani. ♦ Recitacije slovenskih književnikov v Operi so pomenile velik kulturni dogodek. Svoja dela so brali F. S. Finžgar, Lojz Kraigher, Oton Župančič, Ivan Pregelj, Pavel Golia, Josip Vidmar, Prežihov Voranc, Juš Kozak in France Bevk. Festival v Operi so priredile ljudsko-prosvetne skupine ob priliki I. kongresa Ljudske prosvete. Spored festivala je obsegal recitacije, simbolične plese, folklorne plese, zborne recitacije, pevske točke 1. dr. Nastopile so delavske skupine iz Maribora, Notranjske, Celja, Slovenske Bistrice, Ljubljane, Bele Krajine, Kranja in Prekmurja. Festival je pokazal vso pestrost udejstvovanja našega ljudstva, ki rado poje in igra, recitira in ustvarja; obenem je bil dokaz živahnega kullurno-prosvetnega življenja v mestih in na deželi. • njavi in prišli rad» Gledališče Ljubljanska Drama je vprizo-nla premijero komedije Alt ksandra Ostrovskega "fta tak liajak m naaadnja ujame". O- stroVaki je največji ljudaki dramatik Rusije. Je življenjsko lesničen, sočen, mehak in poln finega humorja. Režiral je B. Stupica. Kritika in občinstvo sta komedijo toplo sprejela, "Caljaki grofj«" od Bratka Krefta v Novem mestu ao prav tako doživeli lep uspeh, CJoato-vala je igralska družina rudarjev Iz Senovega pri Rajhenbur^ gu "Daaati brat", ljudaka igra a petjem v priredbi Frana Gove-karja je privlačna točka v Celju. Dramatizacij "Desetega brata" imamo več, ki pa niso posrečene, ker je v njih premalo življenjske stvarnosti. Tudi Oovekarjeva je bolj podobna Stanu Laurelu in Oliveru Har-dyju. V tej dramatizaciji se občutno opaža pomanjkanje tiste težnje, ki jih je naš kmečki človek simboliziral v liku desetega brata. ■ * Koncerti Simfonični koncart Radijskega orkestra pod vodstvom dirigenta Jakova Cipcija ter pianistke Hilde Horak-Domazetovičeve je dokazal, da je simfonični orkester ob načrtnem študiju in pod vodstvom domačih dirigentov dosegel visoko umetniško stopnjo. Izvajali so največje glasbene mojstrovine: IV. simfonijo Čajkovskega in simfonične variacije za klavir in orkester Francka Cesarja. Na koncertu so izvajali prvikrat Suito za godalni orkester Marjana Lipovška. Ho-rakova je klavirsko partijo visoko imetniško izvedla. Violinski koncart Igorja Ozi-ma v Filharmoniji je odkril mladega in izredno nadarjenega violinista. Izvajal je dela Tarti-nija, Bacha, Ernsta, Rakova in Matičiča. Pri klavirju ga je spremljala Hilda Horak-Doma-zetičeva. Dvorakova balada "Žanln mrtvak" za soli, zbor in orkester je nudila v ponovni izvedbi in pod vodstvom ravnatelja Poliča izreden umetniški užitek. Koncart alovanake zborovake pasmi pod vodstvom Franoeta Marolta je nudil Kranjčanom lep užitek. Koncert izvajal delavski sindikalni zbor Krajevnega strokovnega sveta iz Ljubljane. Zapeli so 6 partizanskih in 12 slovenskih narodnih pesmi. * jugoslovanski književniki in umetniki v Budimpešti Na povabilo Društva za kulturno sodelovanje Jugoslavije in Madžarske so odpotovali v Budimpešto nekateri jugoslovanski književniki in umetniki, ki bodo nastopili na večjih javnih prireditvah. • INOZEMSKI GLASOVI O NOVI, PREROJENI JUGOSLAVIJI Podpredsednik čeho-slovaške ustavodajne skupščine František Times je ob priliki obiska delegacije češko-slovaške ustavodajne skupščine v Beogradu izjavil: "Prišli smo. da vidimo Jugoala-vijo po preatani taški vojni, da vidimo, kako Je napradovala vaša obnova in da aa akupno a vami vaaalhno uapahov vašaga dala. Ne morem najti besede, da bi vam povedal, kakšno vidno mesto zavzema pri nas Čehih in Slovakih vaš Beograd. Morda je samo Moskva globlje vrezana v srca češkega in slovaškega naroda. Ljubezen Čehoslovakov do Jugoslavije je že stara. Mi smo vedno delali razliko med ljudstvom in vladajočimi klikami. Do jugoslovanskega ljudstva sta gojila naroda Čehoslovaške vedno najbolj prijateljsko razmerje. Mislim, da je malo primerov tako toplega prijateljstva med narodi sveta, kakor je prav prijateljstvo med narodi Cehoslovaške in Jugoslavije. Danes imamo najboljše pogoje za tesno sodelovanje, kulturno kakor tudi politično in gospodarsko. Trdno sem prepričan, da bomo te pogoje izkoriatili in da bo to sodelovanje čim tesnejše. Pogodbe o vzajemni pomoči nam bi ne bilo treba niti podpisati, kajti v naših arcih je zapisano, da bomo ostali drug drugemu zvesti, pa naj bi ae zgodilo v bodočnosti kar koli. Za atalno zboljševanje naših odnoaov bomo delali tudi mi. Jasno nam je, da dajemo velik zgled vaemu svetu. Mi ne ustvarjamo skupnosti zaradi neke gmotne koristi, ampak zbližujemo slovanske na i »Kje v želji, da pomagamo tudi zbližan ju vseh narodov sveta. Jasno pa nam je, da bo do tega zbližanja vseh narodov prišlo urno tedaj, če bo človeška družba postavljena na nove osnove. Človeštvo dolguje veliko hvaležnost slovanskim narodom, ker ao postali nosilci novaga dru-šabnaga rada." učitelj mladih delavskih pesnikov in organizatorjev. Med prvo svetovno vojno je ustanovil Jugoslovansko republikansko združenje v Ameriki in so boril zoper velikosrbsko centralistično krfsko deklaracijo, zahtevajoč, da se Jugoslavija uredi v federativno in demokratično repu-btifco. Po vojni se je vrnil v svojo domovino in bil izvoljen v ustavodajno skupščino, Irjer se je izrekel za republiko, lotMfeo cerkt>e od driave in popolno agrarno reformo. Že leta 1921 se je vrnil kot jugoslovanski izseljenski odposlanec v Ameriko. Leta 1927 so ga odpustili iz dr- ETBIN KRISTAN Ob njegovi osemdesetletnici Napisal A. Blodnjak Dne 15. aprila 1947 je izpolnil osemdeset let razgibanega in uspešnega življenja Etbin Kristan, eden prvih organizatorjev slovenskega delavstva, časnikar in pisatelj. Ustanovnega kongresa Jugoslovanske socialno demokratske stranke dne 15. in IS. avgusta 1896 v Ljubljani se je udeležil tudi devetindvajsetletni Etbin Kristan, bivši avstrijski nadporočnik in tedanji urednik prvih slovenskih delavskih časnikov Delavca in Svobode na Duftfeju. Na kongresu so se združile posamezne strokovne organizacije na slovenskem in nekoliko tudi na hrvaškem in srbskem področju nekdanje Avstro-Ogrske v enotno politično stranko. S tem je zmagala misel, ki jo je že leta 1889 skušal uveljaviti France Levstik. Ta je ob ustanovitvi prvega Delavskega izobraževalnega društva v Ljubljani zaman nafočal ustanoviteljem, naj skrbe, da bo novo društvo gojilo delavsko politično zavest v svojih članih in se ne bo omejevalo samo na prosvetno in podporno delo, ker 'spada politika v prvi vrsti v na-turo delavskega društva'. In prav Kristanova zasluga je, da je to spoznanje po sedemindvajsetih letih prešinilo delegate prvega delavskega kongres na Slovenskem in da se je del našega delavstva po mnogih neenotnih in politično ter idejno motnih poizkusih, priboriti si socialne in politične pravice, vključil v socialno demokratsko delavsko gibanje. Etbin Kristan je po kongresu ostal v Ljubljani ih se je odločno lotil organizacijskega, agita-(orirnega in časnikarskega dela, Po izobrazbi in po govorniškem daru je bil v dragoceno pomoč tovarišem, pionirjem delavskega gibanja, ki so bili obrtniki in delavci. Urejal je najprej Svobodo v Trstu, leta 1898 j« usta novil glasilo Jugoslovanske socialne demokracije Rrcči pra por (nekaj časa je časnik izha jal še še s starim imenom Dela vec) in mu je dal značilno geslo: "Kdor ne zna svobodno misliti ne more se boriti za svobodo." Leti 1911 je Kristan pretvori Rdeči prapor v dnevnik Zarja in ostal njegov urednik in poglavitni delavec do jeseni 1912. Napisal je več propagandnih in polemičnih knjižic, urejal Majske spise ter priobčeval načelne politične članke v reviji NaK zapiski. Bil je vodilni član izvr-šcvalnega odbora Jugoslovanske socialno demokratske stranke, sodelavec njenih glasil, organizator in najboljši govornik njenih shodov, politični poročevalec na rednih strankinih sestankih in kandidat ob volitvah. Kristanovo politično delo pa se prepleta ob trenutku, ko ae je zagnal v delavsko gibanja a pisateljskim snovanjem. Odpor zoper preživelo družbo in njeno nasilje, ki je privedel E.#Kri-stana kot mladega Častnika v vrste socialno demokratičnega delavstva, ga navdaja tudi pri leposlovnem in kritičnem delu. Kot pesniški učenec naprednih in borbenih evropskih pašnikov v pesništvu zlasti Čeha Machar-ja in Antona Aškerca, v dramatiki Norvežana Ibsena, v pripovedništvu pa Francoza Zolaja, pojmuje Kristan umetnost kot svojaten, vendar nedeljiv odaek enotne bojne črte delavstva in izobraženstva zoper kapitalistične oblike življenja. "Niti pravi-ca ne prihaja sama m ne svoboda,' je zapisal Kristan ob svo ji sedemdesetletnici in dodal: "Delati je treba zanjo in bojevati se kakor od začellca sveta." In to spoznanje navdaja Kristana lepoalovca. Zato je zavestno upodabljal v leposlovnih delih posamezne oblike tega boja . . . V zboru alovenakih |>efeiiiških impresionistov v prvem deaet-letju našega stoletja je Kristan aamorvoj literarni delavac, ki ae je kljub oaebnemu in političnemu prljateljatvu z Ivanom Cankarjem zavestno upiral opojnemu vplivu njegovega sloga in jezika, čeprav je Idejno in vae-binako upodabljal Iste ali vaaj aorodne motive. Jaaeni leta 1912 je Kristan potoval v Severno Ameriko k našim Izseljencem, da bi jih politično prebudil in organiziral, in leta 1914 «e je tik pred prvo ave-tovfto vojno preselil k njim. Tam je urejal Druitnskt koledar in delavski liat Proletarec. Bil je Narodna trgovaka abornlca )• dobila novega pradaadnlka v oaa bi Earla O. Shrava. ki je ob avo-jam naatopu dajal, da "Uudaivo na bo tako naumo. da bi dolšllo blanlamane ln bianla aa vlaoko plača." Kdo pa )a iamu kriv. ako na profiierill val kot eno najmočnejših obli kovalnih sil sedanje dobe, ga je žavne službe in a svojo ženo se j* vodila do tega, da Je kot uči- je skromno preživljal v mestecu Grand Haven, Mlchigan, oozab-jen v Jugoslaviji in osamljen v Ameriki, dokler ga ni leta 1937 povabila Cankarjeva uitanova v Clevelandu, naj prevzame uredništvo Cankarjevega glasnika, mesečnika za leposlovje in pouk. Uredil je Štiri letnike tega najpomembnejšega kulturnega in političnega obzornika naših izseljencev z mislijo, ki jo krepko označujejo njegove besede, zapisane ob španaki katastrofi leta 1937: "Ni čas za obup, ampak za trdnejše delo in svetlejši pogum." Vsaka vrstica revije, v kateri je Kristan sodeloval ne le kot urednik, temveč kot epik, dramatik in publicist, je oznanjala našim izseljencem v najtemnejših dneh človeške zgodovine od leta 1937 do 1942 spoznanje delovnega ljudstva vsega sveta, ki ga je Kristan takole označil: "Stari svet je razdejan, predvojna družba je mrtva in nikdar več ne vstane. Od najširHh Ijitd skih plasti je odvisna bodočnost Človeštva." V tem spoznanju je Širil mod našimi izseljenci propagando za cilje Osvobodilne fronte in zu demokratično ter federativno preobrazbo Jugoslavije. V decembru 1942 Je bil glavni referent Slovenskega narodnega kongresa v Clevelandu ter izvoljen za predsednika Slovenskogu ameriškega narodnega svetu Njegovo delo med osvobodilno borbo je nagradila vlada FLRJ z visokim odltkovanjem. Kristan je pričel svojo pesni ško pot a programatičnimi pesmi cami v amiaelnoati in slogu Ma-charja in Aškerca ... Od 1899 do 1900 je izdal 8 zvezičev pesmi, ki jih je krstil z neznačil nim imenom Žarki in sneiinkv V trdih in retoričnih »verzih j« prikazoval osebna in socialna doživetja, oznanjeval zmago delovnega človeka in njegovo mi aelno ter družbeno osvobojen je Kasneje je avoj ver/, močno ogladil ln kultiviral, tako da mu zveni v epaki pesnitvi Vifez Ivan (1907) v simbolni drami Kralje vanje (1910) in v zgodovinski drami Ljubislava ter v epski 1 peamitvah, ki jih je priobčil Cankarjevem glasniku, samo-atojno, čeprav še vedno nekoliko shematično In topo. Tudi Kristanovo piipovedni-ško delo je kakor njegova p<»ezi-ja povezano z njegovim političnim hotenjem in včaal tudi z njegovimi dnevnimi nalogami, aaj je večkrat nastalo iz nujne potrebe po primernih listkih za razna politična glasila, ki jim je bil urednik Kristan. Napisal je pa tudi več povesti, ki razodevajo a slogortv ln vsebino, da j« releval v njih ne le loeial/ie temv«č tudi umetniške naloge Med njimi sta najpomembnejši utopična poveat Pertinčarjevo pomlajenje (1914) In ron.an i/ življenja naših naaaljervev: Jul-kirut zrnom, ki Je izhajal v petih letnikih Cankarjevega glasniku Največje piaateljake uapeh<' j« dosegel Krmtan kot dramatik in gledališki kritik Za njegovo pojmovanje dramatika in dra matično tvornost sta značilni dve atvari. Po Henriku Ibaenu, analitiku nagibov in atmatl ev-ropake meščanske družbe j*-povzel mlael, da Je ©dlna naloga dramatike slikati ljudi. LJu bežen za praktično gl«*dallško delo, ki ga Je po pravici pojmo- telj v delavsko dramutlčni šoli, kot odbornik Dramatičnega društva in kot neoficieln dramaturg ljubljanskega gledališča do dobrega spoznal dramaUko tehni-osredm bližini, |»wl>ta-la železnice ceste in mostove ter dopuščala le premikanje «et m tistega, kat je njim potrebno, nikar pa mno/ičnc selitvi kake1 ga tinata milijonov intiinian-cev in drugih nasilno pteselje tiih ljudi i/ \ se Nemčije na njihove domo\e. Prebivalstvo da havskega koncentracijskega ta. bo rtič a je ob osvoboditvi nudilo pi bllžno tole- sliko glede držav ne pripadnosti, oziroma narod nosti 5. Italija ................... ti. Čehoslovaška 7. Nemčija U. Madžarska 9 Belgija 10 Nizozemska 11. Luksemburg . 12. Romunija 13. Avstrija 14. Španija . 15. Grčija 16. Litva 17. Albanija 18. Argentina » l!>. Armenija 20. Bolgarija . ...... 21. Danska 22 Estonija 23 Finska 4 Itak zf> lian ti Kanada 7 Lat vi ju 2H Malta Norveška 30 Portugal 31 Sv.cn 32 Turčija . 33 Velika Britanija .'M Združene države Amerike Žid)« Brez državljanstva Takoj ob osvoboditvi je prevzelo vodstvo te vseobsežne mednarodne zarote samoupravo taborišča v svoje roke. To ni bila nič kaj lahka naloga, kajti morali so vzdržati strogorednost dvaintridesetih tisočev docela sestradanih pripadnikov vseh evropskih narodov in jih takoj oskrbeti z vsem potrebnim, zlasti pa so morali preprečiti, da se vsa ta množica ne vsuje iz taborišča in povzroči v okolici nevzdržen položaj—skratka, I. P. C. si je nadel nalogo, da obvlada položaj v taborišču vse dotlej, dokler ne nastopi možnost organizirane repatriacije. Stopil je takoj v stik z ameriškimi vojaškimi oblastvi. To je bilo prav na dan osvoboditve, drugo jutro pa so bili vsemu taboriščnemu prebivalstvu priobčeni sklepi 1. sej« L P. C. z dne 30. 4. 1945. ki je bila opravljena na vse zgodaj. Navzoč je bil poveljnik ameriških osvobodilnih čet, podpolkovnik Fellens, ki je podelil vsa pooblastila glede taboriščne u-prave predsedniku I. P. C. Pat-ricku 0'Learyju, našemu taboriščniku in enemu izmed voditeljev zprote, ki je bil sicer kanadski mornariški Oficir, ameriške čete pa so prevzele zunanje varstvo taborišča. Ameriško vojaško oblastvo se je hkrati obvezalo, da prevzame v dveh, treh dneh vso skrb za varnost in preskrbo taborišča. Izvršna organa I. P. C. v taborišču sta taboriščni starešina Oskar Muller, neustrašen nemški antifašist, ki so ga že esesov-ska oblastva v svojem strahu in v splošni zmedi vsled "podvale" Avstrijca Kothbauerja in drugih zarotnikov postavile na to mesto, in taMriščni tajnik Jan Do-magala, -poznanjski Poljak in trgovec po poklicu, gladek ka kor jegulja, ki je držal že davno pod Nemci in poslej vse do končne likvidacije taborišča vse niti in nitke taboriščne uprave v svojih veščih rokah. — Živil je dovolj, zato se takoj zvišajo o-broki. Avstrijec Gustav Eberle, ki je podrejen taboriščnemu starešini, prevzame poveljstvo taboriščne policije. Nihče ne sme zapustiti taborišča. Kdor ima orožje, ga mora oddati I. P. C.-u. Samovoljna djSjsnja, zlasti pa dejanja zaradi osebnega maščevanja, so prepovedana in jim bo sledila stroga kazen. Delovne komande, ki obratujejo zunaj taborišča in ki služijo taboriščni preskrbi, dobe propustnico za odhod iz taborišča na delo. Taboriščno tajništvo popiše bivše es-esovske internirance, nakar jih izroči I. P. C. ameriškemu vojaškemu oblastvu kot vojne u-jetnike. (To so esesovci, po večini neNemci, ki so se bili kaj pregrešili zoper esesovsko strogorednost ali disciplino ter so jih esesovska oblastva vtaknila v taborišče; oblekli so jih v italijanske uniforme brez distinkcij in nastanili so jih v posebnem delu taborišča, ki je bil od nas povsem ločen.) Bivši taboriščni starešina Meanssarian (Armenec, caristični emigrant) ter biv TOREK, 13, MATA 1. 2 3 4. Poljska Sovjetska Francija Jugoslav j a zve/a 9 2<*l 4 900 1.700 3.200 2,200 1.500 1,100 1,040 810 500 439 376 342 200 192 130 50 1 1 ft 2 fl 1 1 1 1 . 20 1 HO tovali o ukrepih proti esesov skim nakanam, da tik pred polomom Nemčije pobijejo vse ta bonščno prebivalstvo. Posrečilo| ^p0Td7n7k taboriščne policije se jim Je, da ob veste ameriške čete. ki so bile v bližini tabori- so ga končno kot nepoboljšljivega zelenca vtaknili v Dachau), ki sta bila nagrabila ogromno količino zlatnine in drugih vrednot in ki sta zaradi svojega kru tega zatiranja drugih interniran-cev bila za časa svoje oblasti, t. j. do pred par dnevi, strah in trepet vsega taborišča, sta zaprta v bunkerju; na podstavi odredbe ameriškega poveljnika ju bodo po kratkem postopku /1-strelili. O aretaciji raznih tovrstnih elementov v taborišču odloča vselej I. P. C. Nihče ne sme ničesar ukreniti proti njim po svoji volji. Začasni poverjeniki za najvažnejše taboriščne resorje so: Jan Marczinkowski (Poljak, sposoben poslovni tip) za prehrano, dr. František Blaha (odličen in. nadvse požrtvovalen praški zdravnik, sijajen organizator) za zdravstvo in desinfekcijo ter naš Oskar Juranič (odvetnik iz Su-šaka in zaslužen španski borec, sedaj pomočnik načelnika v političnem oddelku ministrstva za zunanje zadeve v Beogradu) za pravosodje in strogorednost. Druga seja« tudi z dne 30. 4~ prejme uradno obvestilo ameriškega poveljnika, da je I. P. C. priznan kot vrhovno taboriščno oblastvo. Porazdeljeni so razni resorji, med njimi dodelitev dela in pošta (Nizozemec Jan Boel-laard), informacija in kultura (dr. Ali Kuči, bivši albanski minister za propagando), preskrba z vodo in z električnim tokom (marljivi in sposobni Poljak Far-nik), skladišča oblek, obutve in perila ter pralnica (madžarski mejni grof Pallavicini Gyorgyf lahkoten in uglajen svetovnjak ter sijajen poliglot). Podpredsednika I. P. C. postaneta sovjetski general Mihajlov in Belgijec Arthur Haulot. Li-tvance bo zastopal sovjetski delegat, Norvežane Rasmus Broch, Grke pa dr. Nikola Jokarinis, vseučiliški profesor iz Aten. Poverjenik za zdravstvo dr. Blaha obdrži vse dosedanje osebje revirja z revirskim kapom vred. 2000 bolnikov, ki imajo pegavi-co, bodo v kratkem preselili iz revirja v ameriško bolnico, ki se naseli v bivši bolnici za esesov-ce v zunanjem delu taborišča. Interniranci dobe v kratkem svojo zasebno lastnino iz skladi šča efektov. Jutri, 1. maja, bo velika proslava osvoboditve, ki nanjo povabimo ameriškega poveljnika, prireditelj pa bo Kuči. * (Prvomajska proslava svobode je bila nadvse impozantna. Zastave tucatov osvobojenih narodov, ki so prišle že v prvem trenutku od bogve kje — na "jourhausu" sta že na dan po osvoboditvi plapolali velika sovjetska in jugoslovanska zastava z rdečo zvezdo—so krasile zborni prostor, kjer so desettisoči ob svečanih zvokih internacionale in raznih narodnih himn proslavljali svojo čudežno osvoboditev, ki jih je rešila ne le naj-mračnejšega suženjstva vseh časov, ampak tudi grozeče smrti, ki so jim jo namenili esesovci). Še popoldne istega 1. 5. je bila 3. soja. Patrick 0'Leary (na kratko Pat) nas seznani z ameriškim kapetanom M. A. Agather- sati vprašalno polo in sicer v štirih izvodih. Vestno moramo odgovoriti na vseh 30 vprašanj, sicer nas ne morejo repatriirati. (To bi bilo kaj enostavno, če bi imeli par tisoč ali vsaj par sto pisalnih strojev in če bi vsi obvladali angleščino. Tako pa je ta zahteva predstavljala domala nerešljiv problem, saj smo imeli tudi take narodne skupine, ki so štele mnoge tisoče, ki pa niso imele več kakor dva, tri ljudi, ki so obvladali angleščino in ki so znali hkrati tudi tipkatL Tak tovariš je mogel na dan izpolniti največ 20 vprašalnih polv če se je pri vsakem vprašanju zamudil le minuto in če je delal čistih 10 ur. To delo je torej obetalo, da bo trajalo dolgo vrsto mesecev.) Belgijski major Goor-maghtigh ima nalogo, da "pre-rešeta" internirance na podstavi vprašalnih pol in da jim nudi strokovno pomoč pri izstavljanju vprašalnih pol. Kapetan Agather pojasni nato številne^ podrobnosti, tičoče se izpolnjevanja vprašalnih pol in odgovarja na številna vprašanja delegatov. Pove tudi, da bo v taborišču poslovalo ameriško sodišče, ki bo sodilo vse tiste, ki so bili okrutni. Domagala poda številčno stanje pripadnikov posameznih narodnosti, oz. držav, vpoštevajoč predvojne meje ter suvereno Čehoslovaško in Avstrijo. Taboriščnega prebivalstva je nad 32,000, potrebovali bomo torej okoli 130,000 vprašalnih pol. Posamezne večje narodne skupine so imele v I. P. C. tele delegate: 1. Poljska: naj poprej Joszef Kokoszka, pozneje Edward Po-lak; 2. Sovjetsko zveza: naj poprej general Mihajlov, nato dr. Ma-setkin; 3. Francija: Edmond Miche-let (sedanji vojni minister), po njegovem odhodu pa pater Fal- do; 4. Jugoslavija: Oskar Juranič; 5. Italija: Giovanni Melodía; 6. Čehoslovaška: dr. Franti- mž. šek Blaha, po njegovim pa Vojtčc h Sk 8 SČ1Ja; Muli 8. Madžarska: P ali- Gyorgy Orgrof, po n.J( odhodu pa Elekes OszkaV 9. Belgija: Arthur Haul 10. Nizozemska: jean -laard, pozneje Pieter van q 11. Luksemburg: W;rt2. 12. Romunija: Vo.nosk. neje Andrei Coman; 13. Avstrija: Kothbauer; 14. Španija: profesor p; 15. Grčija: prof fc M Jokarinis, ko so ga pa ^ naj poprej Albanec Kuči, nat Tasos Hadjanastasiou;B 16. Albanija in Bolganj Ali Kuči; 17. Norveška: Rasmus B (Norvežane in Dance so b. pred meseci repatriirah Švi pristankom Nemcev. Zaost le težki bolniki). Židje so pozneje imeli sv( opazovalca v osebi dr. Sc berja, ki je za njim si« Dortheimer. (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglu JANITORS See superintendent Night 5 P.M. 407 S. Dearborn Listnica uredništvi K«r poštni zakon prapor« vsako oglašanj« kakršnega sreč kan] a v listih, prosimo dopisnik«. Id oglašalo prir svojih druši«v aH drugih < nisscij. ali pa kako drugo sa zbiranj« d«narls, na] v n poročilih n« omenjajo «rsčl srečka n J a, kakor tudi ne kar ali tombulskih zabav, ako y njo določana vstopnina. Pc uprava saht«va od nas. da i vso tako oglašanja ls lista. slmo, držita sa taga.. *****♦**♦•****♦*««««««« AGITIRAJTE ZA PROSV1 2.100 12 32.133 7,v februarja ltHf najve« jI tajnost» se so s«, jeli v »tajati vodil nI ptedtitavniki nekat« i h natod-mh skupm pri Ujn.ku ("p.tar ju") bloka 24, r«ljaku l.e<>nu Maic/ewskemu kjti t ¡*'»ve- šča. o strahoviti nevarnosti za taborišče. Ameriški tankovci so kar na svojo roko s povsem ne zadostnimi močmi tvegali napad na esesovsko posadko in nas s tem vse rešili, kajti kmalu je za njinn sledilo pojačanje, kar jim le omogočilo, da so obdržali taborišče v svojih rokah. Ksesov ci, prav tako kruti kakor straho petni, so bili spričo nenadnega napadu tako zbegani, da sploh niso nudili resnega odpora. Raz. obesili so bele zastave, toda nek strojmčar na enem izmed taboriščnih stružnih stoplov je kljub temu streljal s svojo strojnico pi i čemer je ubil nekega inter niranca. Ta |*Kilost je Američa ne tako razkačila, da so pobili \Ne polno esesovcev, ki bi bili sicer, spričo bele zastave, ostali živi. Ostale pa so odvedli ujetništvo. Tako je torej že jx>d esesovci ki so vsak najmanjši poizkus or gantzacije takoj kaznovali s smrtjo, če so ga zasledili, nastala ilegalna u|M»rniška organizacija. ki si )e nadela naziv "International Prisoners' Committee" alt |m» naše Mednarodni ujetni ški iulUir (kar sicer ni ustrezen na/iv ker nismo b li ujetniki, mat ve« internirane» ) Ta odbor, ki smo gu na kratko imenovali 1 I' C ( /«ovarjaj aj pi si), so sestavljali delegati posameznih narodnih odborov, ki so bili prav tako nastali že pod Nemci Wernicke (berlinski kriminalec.]jem, ki nam pove, da moramo ci je bil tolikokrat kaznovan, da vsi najpoprej izpolniti in podpi- proletarec J« v boju sa pravic« d«lavc«v 42 Ut. NAROČITE SI GAI Stan« ss celo Isto $3. ss pol l«ts $1.75. .........ss tri m«««c« $1. STE 81 AMERIŠKI DRU2INSKI KOLEDAR LETNIK Stan« $1.50. 1 94 7, ia naročili? Za ▼ atari kraj S145. V i slogi imamo tudi Adamičeva t«r rasno drugo angleško knjigo. In pa VELIKO SLOVENSKIH. Pišit« po c«nlk. Naslovi TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa- v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabHa za veselice in shode, vizitnic časnike, knjige, koledarje, letake itd. slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkei angleškem jeziku in drugih .... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNP D\ TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAR» .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskan .... Cene zmerne, unijsko delo prve vrl Pišite po informacije na naslov: snpj printery 2657-59 S. Lawndale Avenue . - Chicago 23, Illlao TEL. ROCKWELL 4904 naroČite si dnevnik prosvek Po sklepu IS. redne konvencije se lahko naroči na list Proavsto I prišteje eden. dva. tri. fctlrl sit pet članov Is oae drušlne k sni saroJ nini. List Prosveta stane sa vse enako, sa ¿lene ali nečisns S8.001 eno letno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri asesmsotu 11.20 i tednik, so Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj oi »«roka. r#i da Je Ust predrag aa ¿lene SNPJ, List Prosveta Je vaša )a«tnloa I gotovo Jo v vsaki druiini nekdo, ki bi rad «tal list vsak dan Pojasnilo:- Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti čfc SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval »am rvoj IS tednik, bode moral tisti član is dotlčne družine, ki je tako «kup» naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravniitvu lis« In obenem doplačati dotično' vsoto listu Prosveta Ako tefsB stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vioto naročnin Cone listu Prosveta Jot Za Zdruš. dršave In Kanado ftft.00 1 tednik in....................... ISO 2 tsdniks in _________________ 5.60 3 tednike In ..................4 40 4 tsdniks in ................... 3.20 3 tednikov in ................. 2.00 Ze Evropo je „ Za Chicago in okolico jt 1 tednik in 2 tsdniks in 3 tednike in 4 tednike in 5 tednikov in _____________111.00 IfJ 1.3 TI S.I 4 .f li lapolnlte spodnji kupon, pri lotite potrebno vsoto d»n«rl« » Money Order v pismu in el naročite Prosveto. list. ki )e ¡mMU" t i L PROSVETA. SWPJ. 2SS7 So. Lawndale Ave. Chicago t). tU. Priloieno pošiljam naročnino sa Ust Proseen vsoto S ________CL društvs a ! i Nestor proletarec! i Ustavite tednik In ¿laaov moje druàiaet S._____ pripišite k moli naročnini m od 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23. ILLINOIS ft. 4 ft. Cl. društvs M- — Cl društvs M — CL društvs -Cl društvs K. — Kov , 000 0Í0» 0*000J*-* m- m ~ m 00J0/1 <