LETO XIII., ŠTEV. 177 a ;v .Cena 6 din SLOVENSKI Direktor: Sudi J&nüoba — Odgovorni arednik: Sergej Vosnjak — Tiska tiskarna »slovenskega poročevalca« — U redali'vo: Ljubljana Tomšičeva ulica 5, telefon 55-22 do S5-21 — Uprava: Ljubljana Čopova ni. 50/111«. telefon 45-75 in 46-21 — Oglasni oddelek: Ljubljana. Kardeljeva ulica I. telefon 38-95 za ljubljanske n* ročnike 24-63 za zunanje 18-32 — Poštni predal 29 — Tek. račan NB 601-90321-0 - Mesečna naročnina 14« din „V naši socialistični državi |e dovolj dela in kruha za vsakogar, ki hoče delati64 Govor maršala Tita v Gum rta prazniti 11. obletnice vstale hrrntskegn imdstva Več kot 200.000 Hrvatov, Srbov in Muslimanov Banije, Korduna in bližnjega dela Bosne, okrajev Glina, Vojnič, Vrgin most, Slunj, Karlovac, Ogulin, Petrinja, Kostanjica, Sisak, Brod na Uni, Jastrebarsko, Velika Gorica, Novska, Kladuša, Cazin in drugih krajev, je včeraj v Glini slovesno proslavilo enajsto obletnico Dneva vstaje hrvatskega naroda. Slovesnosti se je udeležil tudi maršal Tito, ki je prispel v spremstvu podpredsednika vlade FLRJ Aleksandra Rankoviča, predsednika vlade LR Hrvatske Bakarića in drugih predstavnikov oblasti in JLA. Velikanska množica ljudi, zbrana na prostranem prostoru okrog okrašene tribune, je sprejela maršala z navdušenim vzklikanjem. Ko je stopil pred maršala komandant častne čete, da bi mu podal raport, je vzklikanje za hip prenehalo, nato pa so zagrmeli močni topovski streli, ki so se razlegali daleč čez doline in bregove tega uporniškega mesta. Medtem, ko je maršal Tito pregledal častno četo, so pristopili k njemu drug za drugim komandanti in komisarji divizij, ki so se borile v teh krajih Hrvatske, minister vlade LR Hrvatske in bivši komandant korpusa Vje-česlav Hoijevac, generali Pavle Jakšič, Miloš Sumonja in Martin Dasovič, ter ga pozdravili v imenu več tisoč prvoborcev in borcev VII., VIII. in XXXIV. divizije. Maršala so sprejeli pri tribuni predsednik Prezidija Sabora LR Hrvatske Vicko Kr-stulovič, člani Prezidija in vlade LR Hrvatske, člani Centralnega komiteja LR Hrvatske in predstavniki armade. Maršal Tito jih je pozdravil, nato pa je stopil na tribuno. Prisrčno pozdravljen je imel maršal Tito nato naslednji govor: »Tovariši in tovarišice! Dovolite mi, da vam pred vsem čestitam k 11. obletnici vstaje v ljudski republiki Hrvatski. S tega mesta pošiljam najprlsrč-nejše čestitke vsemu hrvatskemu ljudstvu in mu želim mnogo sreče. Minilo je enajst let od tistih težkih dni, ko je prav na tem kraja, na katerem imamo danes to veliko zborovanje, tekla kri nedolžnih žena, otrok, starcev in drugih. Nekaj korakov od tcd so mi tovariši pokazali razvaline nekega poslopja, v katerem je bilo poklanih naenkrat 900 ljudi. Enajst let je zelo kratko razdobje, kadar gre za zgodovino nekega naroda, za njegov razvoj sploh in umljivo je. da ni niti govora o tem, da bi dovolili, da bi te grobove prerasla trava in da se jih ne bi spominjali. Strašni dnevi, ki so prizadeli našo domovino, ko je navalil okupator in ko so prišli na oblast domači izdajalci, zlasti tu na Hrvatskem strašni krvo-ločneži pod vodstvom Paveliča, so ostali našim narodom v težkem spominu kot najstrašnejši madež. Ko govorimo sedaj o Eaši preteklosti, zlasti o velikih dneh in o največjem dnevu naše zgodovine, — o obletnici ljudske vstaje, — ne smemo nikakor pozabiti prenesti te dneve na prihodnje rodove, v njihovo zavest, da se bodo nanje spominjali«. Dalje je tovariš maršal govoril o stari narodnostni mržnji in sovraštvu med Srbi in Hrvati, ki so jo netile stare šovinistične klike in ki je prišla do posebnega izraza v Paveličevi NDH, dalje o početkih narodnoosvobodilnega gibanja in vstaji hrvatskega ljudstva, o najtežjih letih žrtev ln nasilja, ki pa so obrodila bogate plodove. Složni v boju so Srbi in Hrvati pozabili staro narodnostno mržnjo. Pod vodstvom Komunistične partije so neštevilne partizanske enote vodile težke boje do končne zmage za osvobojenje. Velika in najdragocenejša pridobitev naše narodnoosvobodilne vojne pa Je bratstvo in enotnost naših narodov. Maršal Tito je nato v govoru prešel na našo povojno obnovo in graditev. »POSLUŠALI SMO GLAS LJUDSTVA, KI N0CE BITI NIKOMUR SLUGA...« »Naša država ln naši narodi se imeli težke in krvave boje. toda tudi povojni boji za ofcno-,vo in dvig naše države na višjo Sramio niso mnovo laž'5 Tu- di danes imamo vse mogoče ovire, tako v državi kot izven nje. Težave, ki jih imamo zunaj države, so večje od notranjih. Kakor so nam med vojno delali vse mogoče ovire, tako na zahodu kot na vzhodu, predvsem pa na vzhodu, kjer so nam vsiljevali nekaj drugega kct tisto, o čemer smo bili sami globoko prepričani, da je pravilno, tako so nam hoteli tudi po vojni vsiliti svoje sisteme in metode. Nismo šli za njihovimi sirenski-ral glasovi, poslušali smo glas ljudstva, videli smo naše težave, videli težnje naših narodov in po tej poti smo šli. Tudi danes prav dobro vemo, da se vsak naš pošten državljan globoko zaveda tega, da bi bila naša bodočnost črna, kot je črna v tistih državah, katerim danes vlada Sovjetska zveza, če bi bili od 1948. leta klonili pod napadom na nas, pod tistim zahrbtnim napadom na našo Partijo in pozneje na vse naše ljudstvo. Danes smo gospodarji na svojih lastnih tleh. Borimo se, delamo in mučimo, kakor znamo in kolikor moremo. Toda srečni smo, da nam ni treba vprašati sovjetskega poslanika: »Kako moramo storiti?«. Ne, hočemo delati tako kot sami vemo, da je treba in kakor je za naše ljudstvo najbolj koristno. Poleg tega smo vedno pripravljeni odgovarjati pred našim ljudstvom in se ne bojimo odgovarjati, ker bo naše ljudstvo dobro razumelo, kaj je bilo napravljeno zaradi nujne potrebe, kaj iz neznanja. Ce pa bi bili pod takim gubernator-skim nadzorstvom, potem Bi morali ne vem kako paziti, da nas ne bi poslali na »zdravljenje« ali v Sibirijo. V tem je stvar. Ničesar ne bi bili mogli storiti brez njihovih norih nasvetov in vse bi se slabo končalo. Tega smo se otresli in napravili velikanski korak naprej.« Tovariš maršal Je nato govori) o gospodarstvu in o pomoči pasivnim krajem, ki so pred vojno mnogo žrtvovali, ki pa smo jim v zadnjih letih posvetili premalo skrbi. Treba je popraviti stare napake in uvesti tam tiste kulture, ki bodo uspevale, zlasti pa jim dati mehanizacijo. »IZSTOPANJE IZ ZADRUG NI REŠITEV ZADRUŽNEGA VPRAŠANJA. TREBA JE POPRAVITI \ ZADRUŽNI SISTEM « »Ko gre za zadružništvo«, je nadaljeval tovariš Tito, »sem se danes vprašal, kako bo živela zadruga, če Je tako slabo s pridelkom koruze. Verjetno bodo ljudje zaradi tega hoteli izstopiti iz zadrug. Toda to ni rešitev. Zadruge so dobre in morajo obstojati in se še naprej razvijati. Tam pa, kjer zadruge nimajo splošne možnosti za razvoj, jih ne bomo silili. Gradimo industrijo in ljudje iz krajev, v katerih ni industrije, naj gredo na delo v industrijska podjetja. Postopoma mehaniziramo naše kmetijstvo. Prihodnje leto bomo to storili še v večji meri. Ko boste imeli tisti, ki ste v zadrugah, in tisti ki niso v njih, mehanizacijo, in ko bo en traktor nadomešča) 50 ali več ljudi, tedaj bo manjše število ljudi ostalo na vasi, drugi pa bodo odšli v tovarne ali na delovna mesta, kjer se da dobro zaslužiti. Seveda mora biti sistem v zadrugah popravljen, o čemer sem govoril v Nišu. Sedaj ni dober. V Nišu sem govoril o nekaterih stvareh v zadrugah, zlasti o vprašanju starčkov in za delo nesposobnih ljudi, ki so dali svoj inventar v zadrugo. Njihovo vprašanje ni pravilno rešeno. Zagotovljeno jim mora biti dosmrtno vzdrževanje. Prav tako je važno vprašanje ljudi, ki so dali svojo zemljo v zadruge, pa so odšli na delo v industrijo. Saj lahko gredo delat drugam, morali pa bodo dobiti nekaj tudi poleg tega, kajti za to, da so odšli na delo v tovarne, ne smejo biti v zadrugi dokončno razlaščeni. Ne sme se seveda dovoliti, da bi obogateli, nekaj pa je treba storiti, da bodo še naprej čutili, da so prinesli v zadrugo svoj delež in se vedno lahko vrnejo v zadrugo, če hočejo in če jim bo to potrebno. Sedaj proučujemo vprašanje notranjega zadružnega sistema, tako zaSrug splošnega kot za-rfrue višieaa tipa. Največ}» na- paka je ustanavljati zadruge višjega tipa tam, kjer ni pogojev, namesto da bi ustanavljali zadruge nižjega tipa, za katere so pogoji. Tam, kjer so polja dobra, kjer se da posaditi dosti koruze na enem zemljišču, tam se mora vas združiti in ustanoviti zadrugo, ker bo na ta način zemlja laže in hitreje obdelana. Kjer ni tako, je treba ravnati drugače. Tu je mnogo možnosti. Važno je, da zadruge napredujejo in da do viška izkoristijo delovno silo ter ostala sredstva vse leto. Prihodnje leto bomo dali našim zadrugam kredite in kredite za kmetijstvo sploh. Z nadaljnjim povečanjem naše industrije bomo pospešili mehanizacijo našega kmetijstva. Prihodnje leto bo kmetijstvo ena izmed prvih panog. ki ji bomo posvetili veliko skrbi. Tam, kjer ni pogolev za višji tip, je treba ustanavljati zadruge splošnega tipa. Skratka, danes popravljamo notranji sistem v zadrugah. Podrobno niti sam še ne poznam te stvari in bi vam ne mogel kaj več povedati o tem, vendar pa Je to vprašanje pred nami, proučujemo ga in ga bomo rešili. Rešili z vašo pomočjo. Zato, tovariši, ne dovoljujte, da bi vas sovražniki našega sistema premotili, da bi hujskali in vas vnovič gnali v revščino in pomanjkanje. Naša prihodnost je v skupnem obdelovanju zemlje v kakršni koli obliki, ne pa v individualnem gospodarjenju. Vendar pa nikoli ne bomo ljudi v zadruge silili.« »UREDITEV PROMETA JE NAŠA NAJVECJA BODOČA NALOGA« Potem je maršal Tito govoril o naših bodočih nalogah in rekel: »Znano vam je, kakšne težave smo morali premagati, in premagali smo Jih. Zato vam lahko rečem, da je najbujše za nami in da končujemo naš petletni plan, tako da je naša država že popolnoma spremenila svoje lice. Narodni dohodek vsak dan bolj raste. V prihodnje pa naših narodov ne bomo silili, da bi tako hitro in nepretrgoma držali na ramenih to težko breme. To breme bomo zmanjšali, naše bodoče plane bomo sestavljali po možnostih, ki jih imamo v naši državi, tako da bo njihovo izpolnjevanje odvisno v glavnem od nas. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi se nekoč spet zmotili ln zato Je bolje, da se naslonimo sami nase. Katere s-> glavne naloge v prihodnjih letih? Zdaj, ko smo zgradili težko industrijo kot podlago za nadaljnji industrijski razvoj naše države, si mora-mo prizadevati, da dobimo tudi prometna sredstva, ki so neogibni pogoj za industrializirano državo. Promet — bodisi železniški ali cestni je pri nas v slabem stanju. V naši državi moramo posvetiti ln bomo posvetili največjo skrb našemu prometu. Kajti čemu nam bodo motoriza. zacija in avtomobili — res so nam neogibno potrebni, ker imamo industrijo, toda kako jih bomo vzdrževali pri takšnih cestah? Milijoni in milijarde bodo propadli, če ne bomo rešili vprašanja zaostalega prometa.« »CIMPREJ MORAMO KONČATI, KAR SMO ZACELI.« Ko se je dotaknil naših ključnih obiektov je maršal Tito rekel: »Rad bi dal nekak nasvet vsem našim ljudem, ki se ukvarjajo z gospođartvom, naj v prihodnje, zlasti pa prihodnje leto ne pozabijo, da je za nas glavno, čimprej končati, kar smo začeli. Ne smemo se preveč širiti, da bi morali potem zoževati. Bolje je, da se širimo postopoma. V nasprotnem primeru bi to lahko hnelo tudi politične in razne druge neprijetne posledice. Prihodnje leto bo treba pri nas dokončati manjše število ključnih objektov, manjše število tovarn, važnih za nadaljnji razvoj sedanja tovarn. V prihodnje bomo gradili take tovarne, za katere imamo surovine doma. Ne bomo gradili tovarn, za katere ne bi imeli vsaj 50 do 60“/i surovin v naši državi Tako moramo na primer zgraditi tovarno viskoze. Naše predilnice in tkalnice delajo s 50 do 60% zmogljivosti, ker nimamo dovolj volne ln bombaža. To blago moramo uvažati in tega blaga na vsem svetu primanjkuje. Dobiti mora. mo tudi dovolj poisurovin za naše tovarne. Teh surovin pa imamo dovolj. Ko bomo zgradili velike koksarne, bomo sicer ne popolnoma, vendar pa v glavnem dobili mnogo raznih sintetičnih polizdelkov pri fabrika-ciji koksa. To so torej tovarne za dopolnitev, ki nam bodo omogočile stalno obratovanje sedanjih tovarn. Ne smemo se predajati megalomanskim načrtom. Vem, da ljudje, ko delajo na terenu, mislijo: tu bi bilo treba zgraditi tako in tako tovarno. Res potrebujemo mnogo tovarn, toda nikoli De smemo težiti za nekako avtarkijo. Doma moramo ustvariti toliko, da bomo lahko kar najbolj izkoristili tisto, kar imamo v državi, ne pa da bi izvažali surovine in za drag denar uvažali izdelke iz njih. Marsikaj bomo morali še vedno uvažati, toda v čedalje manjšem obsegu. Ne pojdimo torej preveč hitro v širino, marveč se širimo toliko, kolikor je odeja dolga. Treba Je tudi paziti, da se naši voditelji, partijski, zlasti pa gospodarski, da se ljudski odbori ne bi vmešavali v stvari, ki se vanje nimajo pravice vmešavati. Mnogo Je primerov, ki dokazujejo, da se ljudski odbori vmešavajo v delo tovarn, in ovirajo njihov pravilni razvoj. Ljudski odbori ne smejo biti cokla, biti morajo v pomoč delavskim svetom, da bi le-ti laže povečali proizvodnjo in jo zboljšali. Tovarne so samostojne gospodarske enote. Delavski sveti so odgovorni za razcvet podjetij. Sodelovanje je potrebno, komandiranje od zgoraj pa ne, pa naj pride od kogarkoli. Pri nas ustvarjamo nov tip države, ne birokratsko centralističnega, kakor je v Sovjetski zvezi, marveč na globokih demokratičnih načelih. Odkar smo začeli decentralizirati našo upravo, se širijo različni glasovi. Mislim, da delajo napake ljudje, ki imajo pri tem pred očmi zgolj svoje osebne koristi. Noben državljan, zlasti pa ne tisti, ki je sposoben, se ne sme bati, da v naši državi ne bi dobil ustreznega dela. Noben naš državljan, zlasti pa ne tisti, ki so sodelovali v veliki narodnoosvobodilni borbi, ki so na svojih ramenih nosili breme ljudske revolucije, ki so se po vojni trudili v najtežavnejšem obdobju, v obdobju, ko so morali prav ti voditelji stisniti pas, naj se ne boje, da bi jih ljudstvo zavrglo in pozabilo. Potrebni so bolj kot kdajkoli poprej. Gre za to, da so v neposrednem stiku z ljudstvom, s tovarnami, podjetji, in da pomagajo voditi podjetja in tovarne ter tako pomagajo ljudstvu. To ni sistem komandiranja iz centra, marveč se s tem ljudstvo vzgaja v višjem dubu, kajti industrija ni le vprašanje ustanavljanja tovarn in strojev v njih. Industrija je čedalje bolj zamotana. Tu nam je potrebno znanje, tu so nam potrebni izšolani ljudje. Socialistični državljan se mora vsestransko vzgajatL V našem družbenem sistemu mora biti vsaj malo svetovnega znanja. To skušamo doseči, seveda ne na mah, toda za tem težimoa. V nadaljnjem govoru Je tovariš Tito omenil vprašanje, da so ponekod naše stare partizanske borce, ki so med vojno trpeli in dali svoj delež, podcenjevali in potiskali v stran. »Zelo dobro vem, da je nekatere izmed teh borcev nepravilno ravnanje potisnilo v popolnoma nasprotno smer in da so ubrali napačno pot. To je zelo slabo. Sleherni naš državljan naj se zaveda, da je pri nas socialistična oblast, da je pravni čut nenavadno razvit pri večini naših voditeljev in da ljudje lahko terjajo svojo pravico in zabtevajo, da ravnajo z njimi kakor zaslužijo« »NE DOVOLITE, DA BI KAKRŠNI KOLI SOVRAŽNIKI OMAJALI NAŠO ENOTNOST!« »Mnogo je še sovražnikov, ki imajo pohlep po naši državi, mnogo je še sovražnikov našega ljudstva, družbenega sistema naše države tudi na vzhodu. Ta nasprotnik je močan. Ce pa se bo zavedal, da so vsi narodi Jugoslavije čvrsti ko jeklena stena, svojega cilja ne bo mogel doseči. Varajte k propagande od raznih strani, ne dovolite, da bi takšno steno kakršnikoli notranji elementi omajali. Vrzite Jih ven, ne trpite jih v svojih vrstah! Pred vsem svetom smo močni, saj smo enotni, in ne samo zato, ker imamo močno armado. Res je, da imamo močno armado, toda tudi stara Jugoslavija je imela močno armado, pa je vendarle razpadla ko stolp iz kart, Zagreb, 28. julija. Danes dopoldne je maršal Tito sprejel člane »Tamburice«, kulturno-umetmškega društva univerze v Pitsburgu in 31 izseljencev, ki so prišli na obisk v svojo staro domovino. Ob desetih je maršala obiskala manjša skupina gostov, med katerimi so bili direktor »Tamburice« g. Mato El Guze, znani ameriški pisatelj jugoslovanskega rodu, g. Etbin Kristan, ugledni izseljenci Mato Kovačevič in Mike Pleše, člani glavnega odbora Hrvatske bratske skupnosti ga. Silvija Ndkšič in g. Mate Zvonar, sekretar organizacije progresivnih Slovenk v ZDA ga. Jozefina Zakrajšek, ki je maršalu Titu izročila v dar srebrno pisalno garnituro, in novinarka Vida Ponikvar, lastnica časopisa »Fry Press« iz Minnesote. Goste je predstavil maršalu predsednik Sabora LR Hrvatske dr. Zlatan . Sremac. Za njimi so kmalu prišli tudi ostali člani »Tamburice« s skupino ameriških turistov jugoslovanskega rodu. V parku vile na Tuškancu so člani »Tamburice«, študenti in študentke pred maršalom Titom in v navzočnosti podpredsednika zvezne vlado Aleksandra Rankoviča, ministrov vlade LR Hrvatske Ivana Krajačiča in Mitra Bakiča, izvedli kratek uspel program svoje folklorne skupine, na koncu pa so ga dopolnili z nekaj pesmimi, ki so se jih naučili med obiskom v Makedoniji, Srbiji in na Hrvatskem. Pri tem je v imenu članov Beograd, 28. julija. Erik Braadland, novi izredni poslanik in pooblaščeni minister Norveške v FLRJ, je izročil danes ob 12. uri akreditivna pisma dr. Ivanu Ribarju, predsedniku Prezidija ljudske skupščine FLRJ. Pri izročitvi so bili Mile Peruničič, sekretar Prezidija, Veljko Mičunovič, pomočnik ministra za zunanje zadeve, in dr. Sloven Smodlaka, pooblaščeni minister in načelnik oddelka protokola ministrstva za zunanje zadeve FLRJ. Od norveškega poslaništva je bil navzoč g. Nils Nissen, sekretar poslaništva. Ko je izročil akreditivna pisma, je norveški poslanik g. Braadlang dejal: »V zadnji vojni so «e morali narodi naših držav težko boriti za svojo svobodo. Sodelovanje v dobi vojne se Je razvilo v sodelovanje za ohranitev miru po Ustanovni listini Združenih narodcv. Naši delegaciji tesno sodelujeta v OZN. Odposi med ker ni bilo enotnosti ljudstva. Na naših mejah kar naprej rožljajo z orožjem. Vem, da se niso sprijaznili z dejstvom, da lahko tu nemotemo delamo. Naša enotnost jim je trn v peti, mi pa moramo biti budni. Nam je bilo seveda že davno jasno, ko smo prekinili z njimi, da je za nas najvažnejše ohraniti tisto, kar smo si pridobili v vojni, enotnost in močno armado. »Tamburice« in ostalih gostov maršala pozdravil g. Vlatko Kerhin, predsednik Zveze hrvatskih pevskih društev v Ameriki. V našem jeziku je sporočil tovarišu Titu pozdrave naših izseljencev v Ameriki in na kratko razložil pomen kulturno-prosvetne dejavnosti »Tamburice«. Poudaril je, da so člani skupine in izseljenci, ki so prišli kot turisti, srečni, da so videli svojo staro domovino in deželo svojih prednikov, v kateri so našli ljudstvo, čigar življenjski pogoji so mnogo boljši kot so mogli pričakovati. Maršal Tito se je zahvalil za pozdrave in izrazil zadovoljstvo, da je videl in slišal člane »Tamburice« in zastopnike naših izseljencev v ZDA. »Najtopleje se vam zahvaljujem,« je dejal maršal, »za lepe trenutke, ki ste jih pripravili meni in mojim tovarišem. Vesel sem, da vidim ljudi, ki so bili sami ali pa so bili njihovi predniki rojeni tu, ljudi, ki so prišli v svoj stari kraj, ker ga niso pozabili. Posebno me veseli, ker vidim, da naši izseljenci vzgajajo svoje otroke v misli na deželo, v kateri so se rodili njihovi starši, pa so morali oditi v drugo državo, ker jih njihova domovina tedaj ni mogla preživljati. V tem kratkem času, odkar ste v Jugoslaviji, ste videli, kaj se v njej dogaja in dela. Prepričan sem, da ste poleg drugega pravilno razumeli tudi tisto, kar v njej še ni tako, kakor mora biti, ker ste lahko videli, da našima državama na kulturnem in trgovskem področju se razvijajo in utrjujejo. Kot za-zasiopnik svoje vlade se ne bom ustrašil truda, da bi okrepil prijateljstvo in sodelovanje naših držav, in upam, da bom pri opravljanju svojib dolžnosti zaslužil zaupanje, ki so ga vedno uživali prijatelji jugoslovanskih narodov. Naša vlada je s simpatijami in občudovanjem spremljala dosežene pridobitve vlade FLRJ. Obramba miru in nacionalne neodvisnosti se stalno krepi, hkrati pa se povečuje proizvodnja in dvjga življenjski standard jugoslovanskih narodov. S temi uspehi so dali jugoslovanska vlada in jugoslovanski narodi odličen zgled vsem narodom, ki se zavedajo današnjib političnih potreb.« Odgovarjajoč norveškemu poslaniku je predsednik Prezidija dr. Ivan Ribar dejal: »Dovolite mi, da sem pri tej priložnosti tolmač velikih sim- Za močno armado aismo imeli dovolj sredstev, da bi jo hitro oborožili. Imeli smo orožje za kratkotrajno vojno, dalj časa pa ne bi mogli vzdržati. To vprašanje smo rešili tako, da smo našli zunaj, na zahodu države, katerih koristi so bile istovetne z našimi, kar zadeva mir. V Evropi ni bilo organizi- (Nadaljevanje na 4. strani) „Tamburica“ pri maršalu Titu Norveška spremlja z občudovanjem napredek Jugoslavije Novi norveški poslanik izročil akreditivna pisma težimo za tem. da bi ustvarili našim ljudem čim lepše življenje. Seveda ne gre brez težav in napak pri delu, toda bodite prepričani, da imamo mi, ki sodelujemo pri graditvi nove Jugoslavije kot socialistične države, v srcu in razumu edini namen, ustvariti našim sedanjim in bodočim rodovom lepše in srečnejše življenje. Videli ste, da ljudje tu naporno delajo in prenašjo težko breme s pesmijo na ustih. Pri nas so ljudje takšni. S pesmijo so se borili na življenje in smrt za svobodo svoje države, s pesmijo so umi. rali in s pesmijo grade velike stvari. Pri današnjih rodovih bi radi ustvarili in prenesli na bodoče rodove dostojen lik državljana države, v kateri ste bili rojeni vi in predniki te mladine. Veseli me, da naši ljudje iz Amerike prihajajo obiskat svoje stare kraje. Prihajajte tudi v bodoče. Naša država vas bo vedno rada sprejela. Odkrito vam bo povedala svoje uspehe in svoje napake in pomanjkljivosti. Nikoli nismo ničesar skrivali in ne želimo skrivati. Pozdravljam vas. zahvaljujem se vam za obisk in vam želim v vaši novi domovini Ameriki — pravilno je, da jo imate za svojo domovino — največji uspeh in srečo v življenju.« Gosti so toplo pozdravili prisrčne besede maršala Tita, in da bi ohranili čim živahnejši spomin na srečanje z njim, so ga prosili, da bi se skupaj fotografirali. Po uri in pol so se gosti iz Amerike poslovili. patij, ki jih goje vsi naši narodi do norveškega naroda, s katerim so v zadnji vojni delili skupno usodo. Zavedajoč se, da je mir prvi pogoj za prospeh vsake države, zastavljajo narodi in vlada FLRJ vse svoje sile za njegovo ohranitev v prepričanju, da stopajo na tej poti z vsemi svobodoljubnimi narodi sveta, med katerimi zavzema vidno mesto tudi norveški narod. Gradeč si lepše življenje v neodvisni domovini, naši narodi zelo cenijo prijateljstvo norveškega naroda in iskreno čutijo z njegovimi napori za nadaljnji dvig ekonomske in kulturne ravni. Dobre zveze, ki so že med našima državama, nudijo vse pogoje, da se bodo z razširitvijo sodelovanja na ekonomskem in kulturnem področju š»> naprej razvijale v našo obojestransko korist Ko sprejemam z zadovoljstvom na znanje vašo pripravljenost za poglobitev prijateljskih vezi med Norveško in FRLJ, vam zagotavljam, da boste pri svojem poslanstvu vedno našli oporo naše vlade in njenih organov.« Prelomnica v zgodovini Egipta NOVI NARODNI HEROJI Po izjavi generala Nagiba bo Egipt ostal ustavna monarhija — O bivšem kralju ni v nobenem egiptovskem časopisu niti ene lepe besede Kairo, 28. julija (Reuter). Predsednik vlade Ali Maher paša se je sešel včeraj z voditelji saadistične in vafdistične stranke. Sestanek je bil kratek in, kakor je bilo uradno sporočeno, je predsednik vlade z zastopniki egiptovskih strank želel proučiti najnovejši položaj v državi. Davi sta prispela iz Ženeve vodja vafdistične stranke Nahas paša in generalni tajnik stranke Serag el Din paša. O najnovejšem razvoju dogodkov v Egiptu nista hotela dati nobene izjave. Predsedstvo vafdistične stranke bo imelo danes v Kairu sestanek, na katerem bo proučilo, kakšno stališče mora zavzeti stranka v parlamenta Včeraj je bilo sklenjeno, da bosta v najkrajšem času sklicana skupščina in senat. General Mohamed Nagib je ponovno izjavil, da njegovo gibanje nima nič skupnega s politiko, pač pa želi samo reformo oboroženih sil in upravnega aparata v državi. Egipt bo še naprej ostal ustavna monarhija. Vojaške oblast; so zaprle včeraj maršala Hajdar pašo, bivšega vrhovnega poveljnika egiptovskih oboroženih sil in pribočnika kralja Faruka. Neka- Perzijskega šaha stražijo Predsednik vlati e velike reforme Teheran, 28. julija (Reuter). Predsednik perzijske vlade Mohamed Mosadik je izjavil včeraj v parlamentu, da bo izvedla vlada široke reforme na področju volilnega zakona, v sodstvu in prosveti ter zboljšanju življenja perzijskega naroda. Višek finančnih sredstev, ki bodo . potrebna za izvedbo tega programa, bo vlada dosegla z znižanjem državnih izdatkov in zvišanjem davkov. Izkoriščena bodo tudi petrolejska bogastva države. Glede zunanje politike bo kot doslej slonela na prijateljskih odnosih z vsemi državami v okviru načel Združenih narodov. V novi vladi ima Mosadik tudi resor ministrstva za obrambo. Agencija UP je zvedela, da je bila sinoči postavljena močna straža okrog sedeža perzijskega šaha, da bi ga zaščitila, če bi prišlo do demonstracij proti njemu. Husein Maki, za katerega pravijo, da je desna roka predsednika vlade Mosadika, je izjavil sinoči o Farukovem odstopu: »Treba je jasno ugotoviti, da v tem stoletju vladarji in oblasti držav Srednjega vzhoda ne morejo voditi politike proti volji svojih narodov. Ce Mosadik obljublja delajo proti volji narodov, ali če mislijo, da je današnji svet p;.v tak, kot je bil v fevdalni dobi, lahko zabredejo v neodpustljive napake. Vladarji lahko spravijo v nevarnost svoj položaj, če ne bodo razumeli narodnih prebujenj na Srednjem vzhodu.a Londonski »Daily Mirror« piše danes, da bi se morala Vel. Britanija posvetovati z ZDA, da bi se držali skupne politike do Perzije. Časopis izraža mnenje, da ne gre več za petrol.jski spor, pač pa za strategijo zahodnega sveta in njegovo varnost. Izjava predsednika indonezijske vlade New Delhi, 28. jul. (Tanjug) Predsednik indonezijske vlade Sukarnr je izjavil, da zavračanje Indonezije, da bi se pridružila kateremu koli izmed sedanjih svetovnih blokov, nikakor še ne pomeni pasivne nevtralnosti. Sukamo je dejal v govoru, ki ga je imel ob obisku filipinskega predsednika Quirina, da je temeljna črta indonezijske zunanje politike borba za ohranitev neodvisnosti. Začetek volilne kampanje v ZDA New York, 28. julija (Reuter). Demokrat Adlei Stevenson in republikanec Dwight Eisenhower bosta začela ta teden kampanjo za novembrske predsedniške volitve. O obeh kandidatih govore, da sta novinca v politiki. Kandidat republikanske stranke Eisenhower je znan po vsem svetu samo kot vojak. Tudi kandidat demokratske stranke Stevenson ni imel doslej posebne vloge v politiki. Stališče obeh kandidatov v zunanji politiki je podobno in pričakujejo, da bo kampanja v okviru notranjih vprašanj. Voditelji demokratske stranke sodijo, da so z izvolitvijo Johna Sparkmana za podpredsedniškega kandidata zaprli pot generalu Eisenhowerju v južnih državah. Adam Cleyton Powel, član predstavniškega doma in predstavnik Črncev, p.a je včeraj izjavil, da ne bo mogel voditi kampanje za Stevensona in Kongos neofašističnega italijanskega gibanja Rim, 28. julija (Tanjug): Včeraj se je začel v Aquili, v Srednji Italiji kongres neofašističnega italijanskega socialnega gibanja. Udeleženci kongresa so že prvi dan zahtevali, da se začne močna akcija za »vrnitev vseh izgubljenih ozemelj na Jadranu, vštevši tudi STO. ter vr. nitev ozemelj na francoski meji in bivših italijanskih kolonij v Afriki«. — Na kongresu je prišlo do nesoglasja med zastopniki juga in severa glede sodelovanja z demokristjani, kateremu so, kakor je podoba, naklonjeni neofašisti južne Italije. Računajo, da bo na kongresu glavna borba za vodstvo v gibanju. Sparkmana zaradi stališča senatorja Sparkmana do vprašanja državljanskih pravic. Pred zasedanjem britanskega parlamenta London, 28. julija (Tanjug). Jutri se bo začela dvodnevna debata v Spodnjem domu o gospodarskem položaju Vel. Britanije, v četrtek pa pride na dnevni red razprava o ratifikaciji splošnih pogodb z Zahodno Nemčijo. Računajo, da bo debata o gospodarskem položaju glede na to, da je vlada napovedala nove ekonomske ukrepe, astra in zanimiva. Britanski izvoz je v prvi polovici letošnjega leta znatno padel in vplival na poslabšanje britanske trgovinske bilance. Računajo, da bo Churchill predlagal znižanje uvoza ter zvišanje izvoza in kmetijske proizvodnje. V torek bo govoril Bevan, ki sodi, da Je rešitev sedanje krize samo v zvišanju storilnosti v britanski industriji in kmetijstvu. — Ni znano, kakšno stališče bodo zavzeli laburistični poslanci do vladnega predloga o ratifikaciji splošnih pogodb. Novi izgredi na otoku Seul, 28. julija (AFP. V ujet-niškem taborišču Pongam 16 km zahodno od Kodje so izbruhnili novi izgredi, med katerimi sta bila ranjena poveljnik taborišča in neki severno-korejski civilni interniranec. V taborišču Pongam živi 9.000 severnih Korejcev, ki bi se radi vrnili v domovino. V uradnem sporočilu o tem izgredu je rečeno, da je taboriščna straža štirikrat streljala na internirance. tere osebe iz neposredne bližine bivšega kralja ne smejo spremeniti kraja bivališča. Izpustili pa so 264 političnih jetnikov. Današnji egiptovski časopisi izražajo zadovoljstvo zaradi odstopa kralja Faruka. Noben časopis ni napisal niti ene lepe besede o kralju Faruku. Naj:-ostrejši napad proti njemu je objavil časopis »Al Abkar«, ki piše med drugim: sOd danes pripada preteklosti despotski in neizobražen vladar, ki je dovolil, da sta vladali nad narodom podlost in korupcija, ki je poniževal svojo zasužnjeno deželo in zahteval od nje, da imenuje njegovo zatiranje pravico, njegovo razuzdanost reformo, njegovo nemoralo pa pobožnost«. Pakistanski minister za zunanje zadeve Zafrulah kan je izjavil dopisniku Reuterja, da pomenijo spremembe v Egiptu revolucijo in prelomnico v zgodovini Egipta. Egipt ima sedaj možnost, je dejal, da služi za zgled in pouk narodom Azije in Afrike. Kaže jim, da je edini smoter politične oblasti, da ščiti nedotakljivost in dostojanstvo države in se trudi za najvišje koristi naroda kot celote. Londonski »Daily Telegraph« sodi, da bo v primeru sporazuma generala Nagiba z vafdi-stično stranko izginilo upanje, da bo končno rešen anglo-egip-tovski spor. Konservativni »Daily Mail« meni, da je škoda, ker general Nagib ni izkoristil kraljevega odhoda, da bi na primernejši način skušal rešiti an-glo-egiptovski spor glede Sudana, namesto da je takoj imenoval prestolonaslednika za kralja Egipta in Sudana. Francoski časopisi se vprašujejo, kako bo odstop kralja Faruka vplival na stabilnost Srednjega vzhoda, ter menijo, da je Egipt danes bolj kot kdaj koli prej nezanesljivo področje na Srednjem vzhodu. »Figaro« priporoča zahodnim državam, da ne pozabijo na to, ko bodo izdelovale obrambne načrte za to področje. Franc Teškaše §£• Luku Kot sin pastirja, hlapca in nazadnje tovarniškega delavca v Celju se je tovariš Franc Leskošek — Luka rodil 9. decembra 1897. leta. Ko je skon-čal tri razrede meščanske šole, je moral iti zaradi slabih gmotnih družinskih razmer za obrtniškega vajenca. Postal je strugar. Zelja po znanju in širjenju obzorja ga je gnala po svetu, da je kot »purš« prehodil Avstrijo, Češko, Poljsko in Nemčijo. Povsod se je seznanjal z delavci, se z njimi razgovarjal o njihovem strokovnem in političnem delu, se udeleževal njihovih sestankov in tako spoznaval napredna delavska gibanja v teh deželah. Do prve svetovne vojne je delal v raznih tovarnah, dokler ni tudi on moral iti v vojsko, kjer je zaradi svojega neuklonljivega značaja in demokratičnega mišljenja okušal ra- Posvetovanje ekonomistov v Zagrebu Niti najbolj sodobna državna uprava ne more (v določenih pogojih) nadomestiti stihijskega delovanja tržišča — V odnoftu do g ospodarstva so se funkcije državne ga aparata zelo skrčile — Povečati moramo skrb za ekonomsko izobrazbo delavcev Te dni je bilo v Zagrebu posvetovanje o važnih gospodarskih vprašanjih, ki ga je organizirala Zveza društev ekonomistov Jugoslavije. Med ekonomisti iz vse države so bili tudi Vlaj ko Begovič, preds. Zveze društev ekonomistov, ter naši znani ekonomisti Radivoje Davidovič, Mirko Mirkovič, Dušan Bukovič, Radivoje Uvalič, Kiril Miljevski, Dušan Calič in drugi. Kiro Gligorov, pomočnjk zveznega ministra za finance, je podal referat o izkušnjah iz dosedanjega izvajanja novega gospodarskega sistema. Ko je poudaril, da je delavsko upravljanje temelj novega gospodarskega sistema, je Gligorov dejal, da so iz tega izšle daljnosežne posledice v gospodarskem in družbenem življenju, ki se šele bodo močno odrazile v preobrazbi naše družbe. Glavno pa je doseženo, — spremenili so se odnosi v proizvodnji. Brž ko je pravica do upravljanja proizvodnih sredstev prešla v roke proizvajalcev, je moralo priti do revizije vseh elementov državne intervencije v gospodarstvu. Država si je pridržala samo pravico do postavljanja splošnih planskih proporcev, v okviru katerih se avtomatično urejujejo vsakdanji od- nos« v proizvodnji in trgovini. V takih pogojih se je stihijsko delovanje tržišča pokazalo kot izvrsten regulator gospodarskega procesa, ki ga ne more nadomestiti niti najbolj sp'sobna državna uprava. V ljudskih odborih — bodočih komunah — imamo glede novega gospodarskega sistema najmanj izkušenj. Na podlagi postavk o vlogi ljudskih odborov v naši družbeni ureditvi pa se jasno vidi velikanski gospodarski pomen svetov proizvajalcev v okrajih in občinah. Sele ko bodo rešena ostala vprašanja samouprave po proizvajalcu, bo postalo popolnoma jasno, da nima državni aparat v odnosu do gospodarstva nobenih drugih funkcij, razen da spremlja in razčlenjuje spremembe v gospodarstvu, pripravlja gradivo za predstavniške organe in predlaga ukrepe za razvoj posameznih gospodarskih panog in gospodarstva v celoti. Gligorov je nato naštel dobre strani in napake novega gospodarskega sistema, odkar deluje. Nato je govoril o načinu planiranja v gospodarstvu ter pomenu osnovnih proporcev za gospodarski razvoj. Do*- krnil se je problema združevanja podjetij zaradi skupnega proučevanja komercialnih vprašanj itd. Sporazum o 51 točkah pogodbe o premirju na Koreji Prihodnji sestanek štabnih častnikov bo jutri. Laburistični poslanci na velikem rudarskem Tokio, 28. julija (Reu':r). Ker že tri dni Uje kot iz škafa, so popolnoma ustavljene vse akcije na korejskem bojišču. Hudourniki so odnesli več mostov. Po sporočilu pomorskih enot Združenega poveljstva so letala z letalonosilk napadla severnokorejske električne naprave v Puriongu in Cosenu. Namen bombardiranj je bil, da se onemogoči popravilo teh instalacij, ki jih je letalstvo Združenega poveljstva do sedaj večkrat bombardiralo. Štabni častniki vojskujočih se strank so se sporazumeli na davišnjem sestanku v Pan Mun Jomu, da bodo v uradno besedilo sporazuma o premirju vnesli dosežen sporazum, da bo nevtralna komisija za nadzorstvo nad premirjem sestavljena iz zastopnikov Švedske, Švice, Poljske in Češkoslovaške. Do sedaj je bil dosežen sporazum o 51 točkah načrta pogodbe o premirju. Zastopniki Kitajske in Severne Koreje so na današnjem sestanku sprožili vprašanje zamenjave ujetnikov. Izjavili so, da sprejemajo formulacije, da pa odklanjajo razlago, ki jo daje Združeno poveljstvo. shodu S|j London, 28. julija (Tanjug). Včerašnja tradicionalna slovesnost rudarjev durhamskega okrožja se je spremenila v eno izmed največjih povojnih političnih manifestacij v Veliki Britaniji. Več tisoč rudarjev in članov njihovih družin je korakalo štiri ure mimo balkona, na katerem so stali laburistični poslanci Schawcrosse in Her-disson. Opoldne je bilo na prostranem durhamskem stadionu zborovanje, na katerem je govoril Bevan, ki je .gra jal vlado, češ da nima nikakršnega programa za reševanje težavnih ekonomskih problemov, ter označil sedanje težave kot »eno največjih ekonomskih kriz« v Veliki Britaniji. Bevin je potem dejal, da so v laburistični stranki različna mnenja o mnogih problemih, a da se vsi člani strinjajo z bistvom strankinega programa. Poudaril je, da je samo ena pot za rešitev sedanje krize, a ta je — povečanje produktivnosti. Dokler se ne utrde delovni kolektivi in njihova samouprava, združevanje podjetij na proizvodni osnovi ne bi bilo smotrno, ker bi bile s tem lahko prekršene individualne pravice do upravljanja proizvodnje. Nato je govoril Hasan Brkič, minister za finance LR Bosne in Hercegovine, in sicer o problemu ekonomske izobrazbe delavcev. Dejal je, da naš dar našnji ekonomski in družbeni razvoj nujno zahteva, da sa postavita gospodarsko izobraže-ževanje in tehnični pouk delavcev na širšo podlago, ker se je pokazalo, da so bili tečaji, na katerih so dobivali delavci temeljno znanj» iz naše ekonomike, nezadostni. Pri tem morejo pomagati poleg sindikatov tudi druge organizacije. Pričakujemo pomoč od organizacij ekonomistov in inženirjev ter tehnikov, ki čedalje bolj izgubljajo stanovski značaj in postajajo družbeni činitelj z določenimi dolžnostmi in odgovornostmi do skupnosti. Hasan Brkič je pribil, da v ekonomskem izobraževanju de-lavceev ni bila posvečena zadostna pozornost proučevanju naravnih bogastev in ekonomike posameznih republik, oblasti in okrajev, iz česar bi delavci lahko bolje spoznali razvoj gospodarstva v celoti. Tudi problemi svetovnega gospodarstva in gspodarskih zvez naše države z inozemstvom so bili nezadostno zajeti v programih gospodarskega izobraževanja delavcev. Tudi ljudske univerze, delavski domovi, domovi kulture in druge organizacije bi morale razviti vsestransko delo za gospodarsko izobraževanje ljudskih množic. Namesto dosedanjih tečajev je treba začeti z ustanavljanjem posebnih delavskih univerz ali akademij, ki bi prevzele to delo. Posebne naloge imajo družbene organizacije pri gospodarskem izobraževanju delavcev na vasi. Pospeševanje kmetijstva, gospodarski in organizacij sko-tehnični problemi socialistične preobrazbe naše vasi zahtevajo stalno in sistematično delo za politični, kulturni in ekonomski dvig delovnih kmetov. Tudi ekonomska znanost in pouk v šolah se morata povezati z našo prakso. Učitelji in profesorji ekonomskih šol ter sodelavci raznih ekonomskih institutov morajo neposredno sodelovati prj reševanju posameznih gospodarskih problemov. Ljudje, ki delajo v institutih in fakultetah, ter posamezni znanstveni delavci bi lahko postali posvetovalni organi za posamezna gospodarska vprašanja. Čedalje večja usmerjenost znanstvenih delavcev k problemom prakse bi dala konkretno vsebino njihovi znanstveni in vzgojni delavnosti, na drugi strani pa bi bila v veliko pomoč našemu gospodarstvu. zne šikane avstroogrske soldateske. Po vojni sta ga njegova narodna zavest m demokratično prepričanje vodili med koroške prostovoljce. Na Koroškem je doživel globoko razočaranje zaradi izdajalskega zadržanja takratnih jugoslovanskih oblastnikov, ki so s svojim početjem omogočili, da je prišlo do krivične rešitve koroškega vprašanja. Kot strugar se je vrnil v tovarno. »Kje vse sem delal, ni vredno praviti, ker bi bilo preveč«, je ob neki priliki dejal. »V katero koli tovarno sem prišel, sem organiziral delavstvo. Zaradi nesramnega izkoriščanja in nevzdržnih razmer so se delavci povsod odločali za stavke, za povišanje plač, jaz pa sem potem — letel. Nekajkrat na leto so me gotovo tudi zaprli.« Tako je kot vztrajen organizator delavskega razreda in neuklonljiv borec za osnovne človeške in demokratične pravice slovenskega ljudstva postal leta 1924. član Komunistične partije Jugoslavije. Kovinarji, med katerimi je tovariš Leskošek postal znan in priljubljen zaradi svoje požrtvovalnosti, odločnosti in organizacijskih sposobnosti, so ga 1934. leta izbrali za tajnika Zveze metalurških delavcev Slovenije. Zapustil je tovarniške stroje, da se je tako mogel ves posvetiti samo političnemu delu med delavstvom. Leto kasneje je bil izvoljen za predsednika Strokovne komisije za Slovenijo, hkrati pa je postal član Politbiroja CK KPJ. Tedaj je bila doba m velikih stavk v Trbovljah, Celju, Kočevju in drugod, kj jih je osebno organiziral in vodil tovariš Leskošek. Ker je povsod, kamor je prišel, nastopal odkrito in odločno za pravice delovnega ljudstva ter med delavstvom neumorno dvigal razredno zavest, so ga protiljudski oblastniki stare Jugoslavije neprestano preganjali ter mu končno popolnoma onemogočili vsako legalno delo med delovnim ljudstvom, delo, ki je z rastočo fašistično nevarnostjo zavzemalo vše širši obseg. Zato je 1940. leta moral iti v ilegalo, v kateri je pod še težjimi pogoji z vso svojo neupogljivo voljo in borbenostjo nadaljeval svoje delo vse do 1941. leta, ko se je ob fašističnem napadu odzval pozivu Komunistične partije Jugoslavije in kot prostovoljec odšel v bivšo jugoslovansko vojsko, da bi z resničnimi patrioti rešil, kar bi te še dalo re-r siti. Po razpadu Jugoslavije te je z ostalimi našimi vodilnimi ljudmi 27. aprila 1941. leta udeležil ustanovnega sestanka Osvobodilne fronte. Pozneje je prevzel vojaški sektor in skupaj s tovarišem Marinkom in drugimi vodilnimi člani OF začel organizirati oborožen odpor proti fašističnim osvajalcem. Pod imenom Peter Strugar je že 1941. leta postal prvi komandant Glavnega štaba slovenskih partizanskih čet. Slovenske partizane je kot star izkušen revolicuionar, neuklonljive volje in nepopustljivega značaja uspešno vodil od njihovih prvih skupin in čet, preko razplam-telega vsenarodnega oboroženega upora pa do ustanovitvt prvih brigad, ki so s svojo jekleno pestjo postale strah in trepet fašističnim okupatorjem in njihovim domačim hlapcem. Oktobra 1942. leta se je tovariš Leskošek — »Luka« vrnil na politično delo. Kot član CK KPS in IOOF, izkušen or-ganizator, dosleden in priljulv Ijen protifašistični borec je a svojimi bogatimi dolgoletnimi izkušnjami pomagal utrjevati in širiti Osvobodilno fronto po Sloveniji. S svojimi partizanskimi patrolami je prehodil vso Dolenjsko, Štajersko, Gorenjsko in Primorsko. Po osvoboditvi je bi! Imenovan za ministra za industrijo in rudarstvo v vladi LRS, celjski volilni okraj pa ga je izvo-lil za ljudskega poslanca v Ljudsko skupščino FLRJ. Za svoje neprecenljive zasluge ga je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ odlikoval z redom Narodne osvoboditve, z Redom zasluge za narod I. stopnje in z Redom bratstva in edinstva I. stopnje. Kasneje je postal zvezni minister za težko industrijo. Terezija Dragar-Rezka Rojena je bila 16. novembra 1913 v Ljubljani kot nezakonska hči revne delavke Terezije Južina. Ze v zgodnji mladosti je okusila vso trdoto življenja delavca v kapitalistični Jugoslaviji. Postala je tekstilna delavka v tovarni »Eifler« v Ljubljani in se omožila z delavcem Dragarjem, ki je pozneje padiel v partizanih. Trde prilike delavskega življenja že od rane mladosti so napravile iz nje odločno in neustrašeno borko za pravice delavskega razreda. Osebno skromna in poštena, toda pogumna in odločna je kmalu dobila velik vpliv, zlasti med tekstilnim delavstvom. Borbeno je nastopala ne le v svoji tovarni in bližnji okolici, ampak tudi po vsej Sloveniji ter vodila delavke v stavkovne boje za dosego pravic. Organizirala je stavke delavcev v tekstilnem središču Kranju, ki je zajel vso Slovenijo. Pri tem je osebno poskrbela tudi vso prehrano za stavkujo-če, da bi bil uspeh čim bolj zagotovljen. Za časa teh stavkovnih gibanj je bila poznana po vsej Sloveniji kot najboljša borka za delavske pravice. Na podlagi njenega aktivnega dela je bila leta 1937 sprejeta v KP. Kot partijka je na to delala v delavsko-kulturnih društvih »Svoboda« in »Vzajemnost«. Njena posebna naloga je bila organizacija žena za razne akcije, ki jih je pripravila Partija. Leta 1936-37 je pomagala pri organiziranju pošiljanja prostovoljcev v špansko republikansko vojsko in se sama prijavila za Španijo. Leta 1939, ko je Partija organizirala pro-tidraginjske demonstracije, ji je uspelo organizirati v ljub- Letošnji dubrovniški festival Morda se malokje lepote prirode in kulture tako dovršeno dopolnjujejo kot prav v Dubrovniku, v tej ubranosti romantičnih ozkih ulic, umetniških .podob v starih cerkvah in galerijah in vitkih stebrov z bogatimi renesančnimi kapitlji dostojanstvenih palač dubrovniške preteklosti, obdanih od starodavnih trdnjavskih zidov, eksotičnih asav in cipres in smaragdnega morja, po katerem drsi pogled mimo zelenečih obal Lokruma in grugih otočkov pred mestom v brezkončno obzorje. Dubrovnik ni samo turistični, «mpak tudi kulturni pojem, bivanje v niem ni popolno, č» ne zajema tudi počitka v estetski lepoti kulture Dubrovnik sam to čuti. In zato so v novi republiki. ne v starodavni dubrovniški. ampak v novi Jugoslovanski Dubrovčani s pomočjo ostalo Jugoslaviie storili že mnogo, dn bi obnovili dragocene kulturne starine in da bi spet oži- vili tradicije umetniških festivalov svojega mesta. Muzejsko vprašanje Dubrovnika je bilo prvič rešeno pred dvemi leti, ko se \p začela reorganizacija. državnega muzeja v Dubrovniku. Ob tei priložnosti :e bila Po vseh sodobnih načelih urejena zbirka .Etnografskega muzeja v novih prostorih trdnjave Sv. Ivana. Za časa dubrovniškega fpctp-nla lpta 1950 je bila postavljena tudi reprezentančna koltiu-uo-godovinska razstav» v krilu Knežjega dvorca. Arhiv dubrovniške republike, ki je b’l v drugih dvoranah dvorca so sedaj preselili v preurejene prostore palače Sponza. v dvoru pa so začeli z urejanjem kul. turno zgodovinskega muzeja. PodTobno skušajo restavrirati tudi dvorišče Knežjega dvorca, ječe in umi stolp na Glavnem trgu V zvezi s stoletnico po-rdqrc'ro v n.,br„,raiV„. ki bo letos jeseni, bodo od-nrli poseben oddelek Mestnega muzeja. Festivalske tradicije, ki izhajajo še iz najstarejših časov dubrovniške republike in poznejših karnevalskih iger, so bile obnovljene že leta 1950, letos pa so znova pripravili letne slavnostne igre dubrovniškega Narodnega gledališča. Razumljivo je, da so pri tem gledališkem festivalu skušali predstavio zia'ti svoie domače dubrovniške dramatike, predvsem dela iz bogate zakladnice komediografa Marina Držiča, ki ga šele zdaj počasi odkrivamo. Hkrati pa s to pritegnitvijo nekaterih odličnih gostov iz drugih jugoslovanskih gledališč, zlasti režiserja Marka Foteza in prvakinje Jugoslov. dramskega gledališča Marije Crnobori, izostavili mnogo širšo umetniško osnovo. Poseben čar letošnjim prireditvam daje zamisel režiserjev. da izvedejo vse igre na prostem v različnih, odgovarjajočih zgodovinskih okoljih. Te letošnje letne slavnostne igre. Tri to hkrafi posvečen» tudi deseti obletnici ustanovitve Jugoslovanske vojne mornarice, so «e začele v juniju z Izvaja- njem komedije »Plakir« v mestnem parku Gradac. Delo je obiskalo več tisoč obiskovalcev, zlasti inozemskih gostov. V juliju je sledilo poleg ponavljanja priljubljenega »Dunda Ma. roja« na letnem gledališču izvajanje dveh starih del Marina Držiča »Tireria« in »Novela od Stanca«. Režiser Marko Fotez je obe komediji spretno združil v celoto v obliki nekakšne karnevalske Igre. Glasbo jP napisal skladatelj Krešimir Baranovič, orkester pa je vodil slovenski rojak dubrovniški dirigent Klaro Mizerit. Tudi ta predstava je bila na prostem, v očarljivem zgodovinskem okolju pred palačo Sponza in Onofrijevim umetniškim vodnjakom. Pristno vzdušje večernih predstav »Ti-rene« in »Novele« pod starinskimi dubrovniškimi stebrišči z množico igralcev v zgodovinskih kostumih pastoralnih oblačilih in narodnih nošah' dubrovniške okolice je povečevala glasbena spremljava orkestra, pevskega zbora in fanfaristov z rdečimi dubrovniškimi čepicami. Mnogi Amerikanci, Angleži, Francozi in drugi tujci, ki so prisostvovali predstavam, so Iz-ražali svoje navdušenje, tembolj, ker so lahko po posebnih pripravljenih prevodih sledili tudi besedilu iger. S posebnim občudovanjem so sprejemali pojasnilo, da je komediograf tega malega naroda svoje komedije pisal že sto do dvesto let pred Molierom in Goldonijem. Kot naslednji spored letošnjih letnih festivalskih iger pripravlja režiser Miša Račič Goldonijeve »Ribiške zdrahe« v starem dubrovniškem pristanišču, režiser Marko Fotez pa Shakespearovega »Hamleta«. Predstava »Hamleta« bo vsekakor vrhunec letošnjega festivala. Delo bodo izvajali v mogočnem okolju starinske trdnjave Lovrijenac na strmi skali nad morjem, od koder so se nekoč Dubrovčani Junaško branili proti Benečanom jn Turkom. Glavno vlogo Hamleta bo igral član zagrebškega gledališča Veljko Maričič, Ofe-lijo pa bo podajala Marija Cr-DoborL bp. Knjižne novosti Prof. d. JtiriJ Štempihar; CIVILNO PRAVO, Osnutek posebnega dela obveznosti. Ljubljana 1952, strani 121. Izdala pravna fakulteta Univerze v Ljubljani v Ljubljani v založbi Uradnega Usta LRS. Čeprav Je pisanje učbenikov za naše univerze nad vse pereča potreba, ki so Jo poudarili tudi naši najvišj! državni In politični fo. rnmi. Je morda najtežje pisati učbrenlke iz take družbene vede, kakor je pravo, ki se z razvojem družbenih razmerij v naš! državi tudi samo sproti spreminja. To velja zlasti za področje civilnega prava, ki obravnava premoženjska razmerja, tako med posa. merniki, kakor tndi premoženjska razmerja drnžhenih formactl zlasti podjetij. Zato Je treba toliko bolj pozdraviti že tretjo knjigo prof. Štempiharja o kateri poročamo In ki je Izšla za osnut. kom splošnega dela vsega civilnega (državljanskega) prava teT za osnutkom splošnega dela obveznosti. Slednje imenovana in novo izišia knjiga tvorita tako že zaokrožen sistem obveznostne. ga prava v naši državi. Cenrav Je knliga tiskana kot rokopis in napisana v glavnem kol učbenik. Jo je treba priporočiti vsem krogom, podjetjem ln tako dalje, da ne omenimo sodišč, državne arbitraže In odvetnikov, za katere pomeni knjiga dobrodošel prtroč. nik tudi sa prakso. s. P. ljanski okolici ogromno žena, ki so sodelovale v demostraci-jah. Ves čas do vojne je bila vedno v prvih vrstah najbolj borbenih voditeljev našega delavskega razreda in je bila ▼ stari Jugoslaviji zaradi svojega revolucionarnega dela stalno preganjana in večkrat zaprta. Takoj po okupaciji je začela aktivno delati za Osvobodilno fronto in širiti organizacijo zlasti med ženami. Ker pa je bila pri oblasteh zelo kompromitirana še iz predvojne dobe in je hrepenela po še bolj aktivnem in neposrednem boju s sovražnikom, je že junija 1941 odšla v patrizane in se kot borka priključila Rašiški četi. Udeležila se je vseh akcij čete, ki se je borila na ozemlju, zasedenem od Nemcev. Povsod se je izkazala kot izredno pogumna borka, polna pobude in naglih ukrepov. Nemci so četo zasledovali z velikimi silami. Med vasem Rašica in Gameljne je Rašiška četa napadla nemški kamion in ga uničila. Nemci so začeli čistiti okolico in se strahovito maščevali nad civilnim prebivalstvom. Prebivalce Rašice so izselili, vas samo pa požgali 20. septembra 1941. To je bila prva požgana slovenska vas. Po požigu Rašice in izgonu prebivalstva je partizanska četa izgubila najvarnejše pribežališče in točno obveščanje o gibanju sovražnika. V naslednjih dneh je v bojih padlo mnogo najhrabrejših partizanov, nekaj pa so jih zaradi izdajstva Nemci ujeli. 30. septembra 1941 so presenetili majhno skupino partizanov Rašiške čete na nekem kozolcu in tu je bila Dragar-jeva med bojem ujeta. Nemci so jo odpeljali v kaznilnico Begunje, kjer so jo zasliševali in strahotno mučili, toda Rezka ni ničesar izdala. Kljub najtežjemu večdnevnemu mučenju ni klonila. Ker so partizani takrat požgali veliko 9ago na Lancovem pri Radovljici, ki je okupatorja zalagala z lesnimi izdelki, so Nemci 17. oktobra 1941 ustrelili na pogorišču 20 talcev, med katerimi je bila tudi Rezka. Pogumno je stopila na morišče, odklonila, da bi ji zavezali oči in pred puškami zavpila: »Kar streljajte, toda vedite, da ne boste zmagali!« Rezka Dragar je bila ena Izmed nalbolj revolucionarnih slovenskih žena. Skromna, iskrena in izredno tovariška tekstilna delavka je bila pred vojno neustrašena in brezkompromisna borka za pravice zatiranega delavskega razreda, med vojno pa pogumna partizanska borka ter je s svojo neuklonlii-vostio in pogumom pred smrtjo zbudila spoštovanje celo pri sovražnikih Vsemu našemu ljudstvu pa le ostala v «nomi-nu kot izredno svetal primer neustrašene borke in revolucionarke. predane svoji Partiji do zadnjega diha. Mariborski,Konstruktor4 in tekmovanje v delavskem upravljanju podjetij PRED UKINITVIJO ZASTARELIH GOSPODARSKIH PREDPISOV Pozivu aa šestmesečno tek- pdrja 1,750.000 din, pri prevoz-movanje v delavskem upravlja- nih stroških pa celo 2,5 milijonov uju podjetij so se odzvali vsi dinarjev. Vse mesece so prese-mariborski kolektivi. Tekmoval- gali normo, izostanke so zni-ni uspehi, ki jih je mesečno žali od 29,73 pred tekmovanjem ocenjeval Krajevni sindikalni na 9,40 v juniju, sindikalni fiz- da »o pri sestavljanju tarifnega pravilnika sodelovali vsi delavci, da je delavski svet v zvezi s tem trikrat zasedal in da ni člana kolektiva, ki ne bi bil seznanjen s pravilnikom. Ce lavskem upravljanju podjetij! svet, pričajo, da so v večini kulturni aktiv, ki šteje 110 čla- drži slednje, potem je treba re- podjetij dosegli smoter tekmo, nov, pa je v 21 srečanjih z. dru-vamja — večjo udeležbo članov gimi aktivi izšel 19 krat kot snicl na ljubo reči, da tekmo-vanje pri »Konstruktorju« ni kolektiva pri neposrednem zmagovalec. Ti uspehi vsekakor doseglo svojega glavnega smo. upravljanju s podjetjem. zaslužijo priznanje in »Kon- Pregled poročil, zbranih ob struktor je vse mesece vodil v koncu tekmovanja pa vendarle skupini mariborskih podjetij z ne da tega, kar bi moral pokazati, — kako so pritegnili delavce k širšemu sodelovanju, kaj so konkretnega storili v prizadevanju za delavsko upravljanje v podjetju. Poročila obsegajo zapovrstjo v glavnem več kot 1000 delavci, petkrait pa je bil tudi med prvimi v republiki. Toda, kot že rečeno, v skrbno izdelanem poročilu pogrešiš kaj več o bistveni tekmovalni obveznosti — o izboljšani udelež- uspehe v proizvodnji, v izbolj- bi delavcev Pri upravljanju pod-šanju discipline, štednji itd. Se- je*ia- nehote se pojavi vpra-veda so vsi uspehi brez dvoma sanje, ali je to izostalo pri se- vezani na poglobljeno sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetja — pogrešaš pa kaj več o ukrepih za dosego slednjega. Takn je »Konstruktor« sestavil poročilo o šestmesečnem teko-vanju z vso skrbjo, posvetil veliko pozornosti opremi poročila, saj je vazano v rdeče usnje in poživljeno s fotografijami iz kolektivnega življenja- Pri prebiranju strani se seznaniš z res pomembnimi uspehi. Samo pri lesu so v šestih mesecih prihranili 1.300.000 din. z dobro organizacijo materialne službe, z zbiranjem odpadnega železa in pa- IZ PREKMURSKEGA IN LJUTOMERSKEGA OKRAJA V letih ho vodna zadruga soboškega okraja uresničevala načrt za regulacijo, osuševanje in namakanje Prekmurja ođ jugovzhodnega kota pri PMti-šovcih do Turnišča, Nedelice in Polane. Načrt izdeluje podjetje za melioracijo v Ljubljani. ♦ Ljutomerčani že od pomladi razpravljajo o tem, da hi si pri restavraciji »Triglav« pravzaprav lahko uredili kaj pripraven ledni kino. Ser je prostor v senci košatih bukev pripravila priroda sama, m roški ne bi bili posebno ve. liki Gledalci bi se v tem zračnem kinu poleti prav gotovo počutili bolje, kakor se počutijo v prostorih v Domu kulture, kjer je bilzu potok Ščavnica, ki poleti izpareva zadušljiv smrad po odpadkih iz tovarne usnja, * Zastopniki bivšega sindikata viničarjev v Ljutomeru so na svoji konferenci pred nekaj dnevi raz. pravijali o osnutku nove uredbe stavljanju poročila ali pa so o tem vse povedali skopi stavki, tra, ako so delavci kljub pomembnim proizvodnim uspehom ostali na isti ravni kot pred tekmovanjem. In kolikor drže vesti o položaju na zunanjih deloviščih »Konstruktorja«, n. pr. v Zrečah, niso niti vsi člani kolektiva sodelovali pri sestavljanju tarifnega pravilnika! Nimamo namena kratiti kolektivu »Konstruktorja« pravico do priznanj, mislimo pa, da ne gre dajati priznanja za uspehe na tistem področju, kjer jih ni, — v tem primeru za uspehe v de. Z novimi proizvodnimi odno- gospodarskih svetov terja, da si, ki so se rodili iz naše so- čim prej likvidiramo — kakor cialistične revolucije in se na- pravi tov. Kidrič — hipertrofijo Saj je med mariborskimi kolek- gj0 razvijajo na temelju delav- administrativnih uredb in pred-tivi nekaj takšnih, ki se v sv o- skega upravljanja podjetij," se pisov s področja gospodarstva, jih poročilih ne sklicujejo na je bistveno spremenila vloga da ne bodo ti predpisi ovirali lepe proizvodne uspehe, dasi so državnega aparata na področju nadaljnjega razvoja novega go-jih dosegli, temveč so ostali le gospodarstva. Ta aparat izgub- spodarskega sistema, pri smotru tekmovanja — pri lja najmanj 90°/, svoje prešnje Likvidacija zastarelih gospo-vključevanju delavcev v uprtv- operative, ki se sedaj reducira darskih predpisov je prvi ko-Ijanje podjetja» Na tem področ- od prejšnjega odločanja, odre- rak v velikem delu revizije naju so dosegli vidnejše uspehe janja in komandiranja na pri- še gospodarske zakonodaje. Na-kakor »Konstruktor«, vendar pravo računskih elementov za povedano razveljavljenje uredb, niso uvrščeni med prvake. V določanje proporcev družbenega odredb in drugih zastarelih tovarni »Franc Leskošek«, kjer plana, davkov in ključne kapi- predpisov s področja gospodar-so v teh mesecih tekmovanja v talne graditve, po drugi strani stva ob ureditvi teh predpisov delavskem upravljanju dosegli pa na kontrolo oziroma nadzor- v majhnem številu načelnih znatne uspehe, so sploh opusti- stvo pri izvajanju zakonskih uredb, ki bodo v skladu s doli pošiljanje poročil. Morda za- predpisov. , sedanjo stopnjo našega gospo- radi užaljenosti, ker so bili pri Glede na te bistvene spre- darskega razvoja, je zamišljeno ocenjevanju prizadeti, toda prav membe je postalo* odveč naj- niso ravnali! Tudi tisti niso manj 9 desetin vseh zveznih ravnali prav, ki so ocenili pač predpisov s področja gospodar-kolektive, ki so poročila lepo stva v obliki uredb, odredb, za prehodno dobo do končne ureditve regulativnih predpisov v majhnem številu načelnih zakonov, ki bodo kratko formuli- sestavili in pravočasno dostav- pravilnikov in navodil, ki pred- rali nove proizvodne odnose in Tovarna „Franc Leskošek bo prihodnje leto znatno povečala proizvodnjo tt Na zadnjem zasedanju delav. skega sveta so v tovarni »Franc Leskošek razpravljali o proizvodnih nalogah, ki čakajo kolektiv v letu 1953. Glede na številna naročila in sklenjene pogodbe bodo morali namreč pravočasno poskrbeti za nabavo potrebnega materiala in pripraviti takšno organizacijo dela v tovarni, ki bo zadostila željam odjemalcev. Po dosedanjih ocenitvah bo proizvodni plan kolektiva »Fr. Leskošek« v letu 1953 ja približno 4000 ton večji kakor le- tošnji. Sodeč po naročilih bodo vame »Djuro DJakovič«. Zato za razliko od zadnjih let prešli skrbe za znižanje proizvodnih Ali je šola učencev v gospodarstvu v Celiu res nepotrebna? Ijali, ne glede na dejansko sta- stavljajo v novih pogojih le še nje v podjetjih. jp, oviro za pravilno funkcionira- nje novega gospodarskega sistema. Zato pripravljajo v zveznem svetu za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti in v zveznem gospodarskem svetu uredbo, ki bo spravila v sklad te zvezne predpise z novim gospodarskim sistemom. Uredba bo imenoma navedla pravne predpise, ki ostanejo nadalje v veljavi in jih bo okrog 150, in ... . .. , pa predpise, ki bodo prenehali v večji meri k izdelavi kovin- stroškov m pocenitev proizvod- veljatij ker s0 v novem sis'temu skih konstrukcij za visoke grad- nje. .po odstranitvi državnega admi- nje in mostove, hidromehanska Med drugimi pomembnejšimi narativnega vodenja gospodar-oprema pa bo na drugem me- naročili za prihodnje leto je iz- t D0Stali ovira za eospodar-stu. Med večjimi deli, za kate- delava mastnih konstrukcij za sko pP0Si0Vanje> hkrati pfone-ra so pogajanja že v teku, je mostova v Celju in Veržeju in m0g0Čajo jasen pregled pravic izdelava konstrukcij za novo že- težkih žerjavov za železarni v in dolžnosti ne le gospodarskim ° 1 Zenici. podjetjem, marveč tudi orga- Seveda bo oprema hidrocen- nom ljudske oblasti. Ta uredba tral še vedno zavzemala pre- bo v najkrajšem času objav-cejšen del proizvodnje, dasj so Ijena. naročila za doslej zgrajene cen- Razveljavljenje zastarelih trale večjidel že izvršna. V prvi pravnih predpisov s področja vrsti bodo delali za HC Vuze- gospodarstva, ki predstavljajo le nico in Plave. še ostanek prejšnjega admini- Letos bodo zgradili tudi novo strativnega vodenja gospodar-mehanično delavnico v lastni stva in so v novih pogojih ne-tovarni, ki bo priključena k uporabni, je postalo zlasti nuj-montažni dvorani. Z dograditvi- no po nedavni ukinitvi glavnih jo sodobne mehanične delavni- direkcij za posamezne industrij-ce, ki bo začela bržkone obra- ske panoge in republiških glav- regulirali naše gospodarsko življenje. Tako zakonodajno delo pa terja seveda več mesecev resnega in intenzivnega prizadevanja. Vsi ti ukrepi pomenijo zaključek procesa, s katerim bomo končno osvobodili naše gospodarstvo in socialistične delovne kolektive administrativnega načina gospodarjenja in jih rešili operative državnega uradniškega aparata, ki je v glavnem postala odveč. Tako bo uradniška operativa v gospodarskem življenju že v kratkem postala stvar preteklosti. Vse to pa bo pripomoglo k nadaljnji utrditvi novih proizvodnih odnosov. Revizija naše gospodarske zakonodaje pa ni samo vprašanje, ki zanima gospodarstvo. S to revizijo bo tudi mnogo pomagano ljudskim odborom, ki imajo sedaj v svojih regulativnih nalogah še precej težav prav zaradi tega, ker nimajo točnih predpisov, ki bi ustrezali novemu načinu gospodarjenja. lezamo v Nikšiču, težkih ' dk.! i 5000 ton. Seveda še ni dokončno, če bodo to delo prevzeli v tovarni »Franc Leskošek«, kajti glede na nove ekonomske zakone se lahko pripeti, da bodo pristali na cenejšo ponudbo to- Pa vendar za njim Florjančani s prstom kažejo V bivšo trgovino KLO v Florjanu, ki spada zdaj pod Trgov« sfea podjetja občine Mislinja, je prišel prekanjen poslovodja Jožef Vuze m. 2e takoj spočetka je gradil avtoriteto na pogostih izjavah: »Sem član Partije, bil sem pri Narodni milici, za menoj ne bodo Florjančani nikoli s prstom kazali. Bom že pokazal vsakomur, ki bi se kaj drznil zoper mene ...« Kdor koli bi postavil tako vnrašanie. bi ga lahko naperil proti vsaki izmed petnajstih šol v območju Celja, če vrtca niti ne upoštevamo. II. gimnazija, kjer ta šola gostuje. jo preganja na cesto, ker sama nima več prostora. Od 18 učilnic, ki bi jih II. gimnazija lahko imela, je 4 oddala Soli učencev v gospodarstvu in še ureditvi prejemkov kmetijskih peto no izselitvi Dijaške kuhi-delavcev na zasebnih vmogradni. nje v I. gimnazijo, osemnajste o šk.h posestvih. K osnutku so lju- učilnice na v začetku II. pol- Pravijo, da ni bila v planu. 2e * j-i.*..- res. da so nam mnoge stvari bi- le še boli potrebne. Toda. če se širi gospodarstvo, je nujno, da se grade tudi njegovi temelji, strokovne šole. Ni bilo denarja. pravijo drugi. Kako to. da si je strokovno šolo ustanovila Tovarna emajlirane posode? Kako so bivše Državne elektrarne Slovenije (DES) obnovile požgano rudarsko šolo v svoje obratne prostore? Ker so imeie denar? Razumemo, da nosi mesto Celje težka bremena in da stori vse. kar more. Saj imamo tudi banko. Ce je mestna pre- premaihna. Koliko razstav bi ___________ — - naoolnile te pridne rokč in bi- tovati leta 1954, bodo v glav- nl“ uprav, ki so predstavljale ctro »i=-s hi iih ™,„aii „ni končana dela v planu ka- nekakšen ostanek birokratizma pitalnih gradenj. Delavnica bo v socialističnem gospodarstvu, zavzemala površino okoli 4000 kakor tudi po ukinjenju distri- jp bucije surovin in polfabrikatov in po prenehanju dodeljevanja tujih deviz ob uvedbi prostega nakupa deviznih sredstev s posredovanjem deviznih obračun- stre glavč. če bi jih pozvali, naj pokažejo svoje znanje in gospodarsko delavnost? Koliko milijonov so že dale te pridne roke naši nekdanji in sedanji skupnosti? Ce bi ta šola ne bila prikrojila svojega pouka v tromesečne tečaje, bi danes potrebovala okrog 20 učilnic. Po številu učilnic in do svojem uspehu bi se merila z najmočnejšimi celjskimi učnimi zavodi. Kako ie vendar to. da ta šola še danes nima svoje strehe? kvadratnih metrov. Reševalno postajo V Ptuju ponoči večkrat skih mest pri Narodni banki. temerski Vinica rji dodajali tudi letja zaradi razdelitve dijakov svoje predloge. Posebno so pouda- na razrede in za 4 mesece ni rili predlog, da je treba v uredbi bilo vredno zasesti, upoštevati razmere v ljutomerskih V začetku novega šolskega le- goricah, kjer je največ viničar- ta bo imela gimnazija 24 od-jev, ki obdelujejo vinograde od delkov in 12 učilnic po starem, pol do 1 ha. Osnutek uredbe nam. Od 2 prostorov preseljene Dija-reč določa, da so v rednem de- ške kuhinje bi potrebovala ene- Medtem, ko so se v prej'šnjem administrativnem načinu gospodarjenja kar vrstili predpisi, ki so utrjevali in širili operativo uradniškega aparata v gospodarstvu, se sedaj hitro vrste lovnem razmerju samo tisti viničarji, ki obdelujejo najmanj 1 ha vinogTada ali pa je njihova delovna obveznost najina;»j 200 dni. Po novi uredbi viničrji ne bodo z delom cdsluževali stanovanja in ostalega, kar jim bo dal gospodar. tena več se bo vse obračunalo ga Šola učencev v gospodarstvu. enega pa gimnazija bodisi za prepotrebni kabinet ali pa za dijaško knjižnico, ki se je med počitnicami preselila v klet. Torej ostane še vedno 12 učilnic za 24 gddelkov. V redu: 12 dopoldne in 12 popoldne. Toda kličeš zaman Reševalna postaja v Ptuju opra. vi ogromno dela, saj imajo vsak dan od 10 do 15 prevozov bolnikov, ki jih prevažajo s svojimi tremi rešilnimi vozovi tudi iz precej oddaljenih krajev. Vendar je služba te postaje pomanjkljiva ukrepi in predpisi, ki tako ope-in so bolniki upravičeno prito- r.ltivo dosledno ukinjajo v korist socialističnega in demokratičnega upravljanja gospodarstva po delovnih kolektivih. Tudi nova organizacija enotnega aparata zveznega gospo- In se je začelo v oddaljenem Florjanu v krajevni štacuni pravo »samovladje« poslovodje. Začele so se nerednosti na vseh koncih in krajih, ker je bil pač »član Partije«. Skladišče je pu_ ščal odprto, v trgovini so uživali razne dobrote. Vajenka izpoveduje, da je poslovodja često nalival sebi in drugim neplačan rum, na vsaki drugi dan so pospravili vsaj eno čokolado, jemal je iz blagajne tisočake in stotake, — celo za popravilo Vuzemove obleke so krojaču plačali kar iz trgovske blagajne, inkaso 24.000 ali 34.000, ki bi ga moral odnesti v Narodno banko v Slovenjem Gradcu, je spotoma izgubil ali pa mu ga je kdo izmaknil, če ni šel po kaki drugi poti, in... sto in sto drugih grehov. Ce mu je knjigo« vodkinja zažugala, da bo zadeva prišla na dan, je spet tolkel po junaških prsih in poveličeval svojo moralno vrednost in zasluge, ter izkoriščal naziv Eoke Kotorske Niko Lukovič njimi tudi 15 letno deklico. Seveda je bilo treba za vse to zopet uslug iz krajevne trgo-vine. Čeprav si je poslovodja zelo prizadeval, da bi nadomestil take izgube z višjimi cenami, katere je svobodno zaračunaval, in čeprav se je pogosto zmotil tudi do 500 din na škodo stranke, je šla trgovina skokoma navzdol. Nazadnje je. bilo res še najbolj praktično, da sploh ni v/-dil blagajniških in trgovskih knjig. Nič čudnega ni, če je morala knjigovodkinja Slavka Dra-golič čakati cele tri mesece ca predložitev inventure, ki jo Je energično zahtevala ves čas. Pred kratkim je prišla po Vu-zema tista milica, na katero je s tako gotovostjo računal. Sedaj je v njenem varstvu in čaka na sodbo, frčal je iz članstva Partije, ki falotom nikoli ne bo za zaslombo, in Florjančani s prstom kažejo za naetitim ne-značajnežem, ki se je zaradi kdove komu potrebne prehude popustljivosti vedril v trgovski mreži, čeprav je bil že enkrat zaradi nepoštenja pogojno obsojen — takrat z zelo milo vzgojno kaznijo. Važna najdba v Boki Kulturni in javni delavec iz v denarju. Z novo ubredbo. hi od 12 učilnic služi ena za risal- šibka, bi dala pa republiška! Res ž uje jo. Ponoči je namreč na postaji v službi samo en šofer. Ce je ta na poti k bolniku, v pisarni ni nikogar in telefon zvoni zaman» Vsekakor bo morala za dobro opravljanje svojih nalog reševalna postaja povečati število uslužbencev tako, da bosta vsaj dva dežurna tudi ponoči. V. C, člana Partije. Pa ne samo nepoštenje g te strani, — to je povzročilo primanjkljaj 178.000 din, — Vu-zem je bil tič tudi po drugi strani. Čeprav ima v Slovenjem Gradcu ženo in otroka, je v Florjanu nagovarjal in tudi je našel v cerkvah v bližini Kotora pet umetniških del «ranega slovenskega slikarja Josipa Tominca, ki se je rodil konec XVIIL stoletja v Gorici, umrl pa 1868 v Trstu. Dela so v glavnem figuralne kompozicije z oljnatimi barvami na platnu. Motivi so religiozni in darskega sveta in republiških pregovoril kar tri dekleta, med izvirajo iz polovice XIX. stol. omogoča tudi socialno zavarova. nje. bo zakonito odpravljeno izkoriščanje viničarjev po zasebnikih, vendar v ljutomerskih goricah šele potem, iko bo rešeno tudi vprašanje ti tlill viničarjev, ki obdelujejo manj zemlje, kakor je določeno v uredbi. Kmetijska zadruga v Lendavi je dobita pred kratkim nov, uvoženi traktor. Ker pa so ga posodili za delo tudi neizkušenemu vozaču Magdiču in njegovemu očetu, je traktor po nekaj tednih že pokvarjen in potreben večjega popravila. Kako se je traktor pokvaril, raziskujejo oblastni orga. ni, okvara sama pa Je kmetijskim zadrugam ponoven opomin, naj tako dragocenih strojev ne prepuščajo v uporabo neizkušenim in strokovno premalo sposobnim ljudem. + Sindikalne podružnice soboškega okraja so zbrale doslej za Nacionalni komite miru 40.000 din prostovoljnih prispevkov. Največ sfa zbrali sindiKalni podružnici Zitofonda in Mlekoprometa. ♦ Dramatska družina sindikalnega kulturnoumetniškega društva »Stefan Kovač« pripravlja za nastop v Prekmurskem tednu ko. medijo dubrovniškega pisca Marina Držiča »Dundo Ma roje«. Komedijo režira Jože Zrim, ki je v dTamshsko družino pritegnil tudi nekaj najboljših igralcev kulturnih društev »Dane gumenjak« in »Kajuh«. , nico dopoldne in popoldne, ena za Dopoldanske pevske vaje in ena za dijaško zavetišče. Ce se vse troje odpravi, ie za letos prostora dovoli. Kie nai čaka 50—70 diiakov na vlak. kakšen bo sodoben risarski pouk brez risalnice in kie nai se vadita dva mladinska pevska zbora? Da brez kabinetov in knjižnice v popolno rastoča gimnazija ne more izhajati, ie razumljivo. O-bema šolama so učilnice nuino potrebne. Zakai smo naslovno vprašanje postavili ravno pri Soli učencev v gospodarstvu? Zato. ker ie to ena izmed nastareiših šol. ki ie nastala že^ okoli leta 1883 v stari Avstriji, pa še do danes nima svoje strehe in ie pri takem zapostavljanju tudi še ne bo je tudi. da ni bilo po osvoboditvi dovoli materiala, toda se-dai ga že imamo. In delavci? Celiske mladinske brigade nam v kratkem času po- DNE V NK VESTI KOLEDAR stavijo deset takih zgradb in s Torek, 29 julija: Marta. Dobrila. svojim delom zaslužijo ves kapi- greda, 30,‘julija: Krilan, Maksima. tal. ki bi bil v to investiran. Naši gimnaziici so se že ponudili in z niimi bi šla vsa cell-ska mladina. Kako trenutno rešujemo to pereče vnrašanie? Eno učilnico nai bi šola dobila na Srednii ekonomskih šoli. eno ali dve pa v Kajuhovem domu. Sola bi nai obratovala v 4 noslopiih. ki bi io dirigirala telefonska centrala na II. gimnaziji. Smešno! Ali ne bi bilo bolie uvesti pouk na televizijo? Tudi na Zadružni dom v Babnem so že mislili. Toda k kmalu imela. V bivši. Jugosla- temu bi rabili vsai še_dva he- viii ie ta šola s svojimi 11 do 16 oddelki gostovala v bivši mestni šoli. dokler ie m izDOdrinilo učiteliišče. ki ie bilo gotovo potrebno. sai še sedaj nimamo dovoli učnesa kadra. Rade volje se je SUG umaknila iz svojih dotedaniih prostorov in se sti- likonteria. ki bi- prevažala predavatelje. ker so zaposleni na SPOMINSKI DNEVI 29 VH. 1808. — Rojen v Spodnji Luši pri Škofji Loki Lovrenc Košir, »oče poštne znamke«. 29. VIL 1941. — V Užicah ustanovljen Užički partizanski odred. 29. VII. 1946. — Začetek mirovne konference v Parizu. * Argentinsko poslaništvo v Beogradu obvešča, da bo danes ob 19. uri ob času pogreba pokojne go. spe Eve Peron, soproge predsednika republike Argentine, žaini obred v župni cerkvi ne Bledu. Planinci! V nedeljo vsi na pla- Vsem telefonskim naročnikom! Direkcija PTT fo te dni razposlala vsem telefonskim naročnikom prijave za novi telefonski Imenik. Prosimo, da se vsak naročnik ravna po navodilih na prijavi. 4652-a OBVESTILA OBVESTILO Delavce in uslužbence iz resora Sveta za industrijo in Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LRS, kateri posedujejo napotnice za počitniški dom lesne industrije LRS Medveja, p. Lovran, obveščamo, da se je rezervacija mest zaradi preureditve nekaterih prostorov spremenila za navedena resorja v toliko, da se za one, kateri so imeli rezervirano za prvo dekado meseca avgusta, rezervira prvo dekado v mesecu septembru, za one pa, Uđvdicne. sei so zapušteni na . -- iruniT Priifl-ee v več kraiih. Todg šalo na. stran! - PD Ljubljana- kateri so imeli rezervirano dru- stenografije - .išče ustrezno za- ing. arch. Mira. ing. chem. Jelka In vendar bo dp leseni treba je na primer »partiku-larističnj naziranje«. Pisci zaključujejo članek z ugotovitvijo, da ni vse, kar je veliko, tudi v vsakem primeru najboljše in najekonomičnejše in tudi ni vse nerentabilno, kar je manjše. 'Golobčki miru* v ofenzivi Helsinki, 28. Julija. V krogih športnikov, udeležencev olimpijskih iger, je vzbudilo veliko presenečenje spremenjeno stališče in vedenje tekmovalcev iz Sovjetske zveze in ostalih satelitskih držav, kar se je zgodilo zadnje dni verjetno na zahtevo moskovskih oblastnikov. Dobršen del ljudi upravičeno sodi, dasta diuzabnost in ljubeznivost, ki so ju zaceli kazati športniki Sovjetske zveze in ostalih satelitskih držav do zastopnikov zahodnega sveta, samo krinka, za katero se skrivajo novi mračni načrti Moskve. Ni ostalo neopaženo, da je prišlo do spremembe prav v dnevih, ko so se morali voditelji sovjetskega športa odločiti, če bo njihovo moštvo igralo nogometno tekmo proti Jugoslaviji ali ne. Ce bi odklonili igro z Juvoslavijo, bi pomenilo, da nadaljujejo s politiko popolne osamitve ter diskriminacijo v športu ne le do naših športnikov, marveč tudi do športnikov ostalih držav. Pod pritiskom svetovnega javnega mnenja in zaradi odpora v vrstah svojih tekmovalcev in zlasti tekmovalcev satelitskih držav pa je morala Moskva prejšnji teden dovoliti vsem prebivalcem osamljenega tabora Otanijemi, da se smejo raz-govarjati z ostalimi udeleženci olimpijskih iger, se skupno z njimi fotografirati in pošiljati čestitke za primer zmage itd. Včeraj n. pr. so v osamljenem taboru, 12 km oddaljenem od Helsinkov, prvič korakale noge šport-n‘i'ov Iri rte prfpncialo inform- birojskemu bloku. Sovjetska veslaška zveza je povabila člane ameriškega osmerca, ki je zmagal na olimpiadi, na obisk v taborišču, pri čemer so popili »morje vodke« in pojedli »cel hrib kaviarja«, kakor pišejo tukajšnji časopisi. Kaj se skriva za vsem tem ni težko uganiti, če upoštevamo dejstvo, da je veliki olimpijski stadion in prostor okrog njega že štiri dni poln sovjetskih športnikov in »opazovalcev«, ki nosijo v naročjih znake, na katerih Je famozni golob z oljčno vejico itd. Brez vsake zadrege pristopajo in-formbirojci k športnikom ostalih držav in celo meščanom Helsinkov ter z izgovorom, da bi radi zamenjali »športne znake«, izročajo znake njihovega zloglasnega »gibanja za mir«. Podobno ravnajo tudi madžarski športniki, ki povsod brezplačno dele brošuro »O uspehih madžarskega športa«, v 'kateri so zlasti omenjene vse »dobrote in prednosti« življenja na Madžarskem. S publikacijami In brošurami zasipajo tuje novinarje zlasti Sovjeti in Cehi. Toda to premišljeno in prozorno odevanje v ovčjo kožo in poskus, da bi olimpijske igre, največjo športno svetovno manifestacijo izkoristili v politične in propagandne smotre Moskve, vzbuja pri večini mladih ljudi, ki so se zbrali tu samo posmeh Preveč jasno se vidi, kakšen-namen ima ta najnovejša kominformovska taktična igra. Deseti dan olimpijskih iger MADŽARSKA : SVEDSKA 6:0 (3:0) V prvi polfinalni tekmi je včeraj Madžarska visoko premagala Švedsko 6:0 (3:0). Madžari so takoj silovito napadli in že v 22. sekundi je Puskas dosegel prvi gol za svoje moštvo, v deseti minuti pa je Kocsis zvišal rezultat na 2:0. Pred koncem polčasa je, Palotas dosegel tretji gol. V drugem polčasu so Madžari nadaljevali s silovitimi napadi in je Hidegkud dosegel nadaljnja dva gola. pred koncem tekme pa je Šved Lin dal avtogol. Madžarsko olimpijsko no?omet- Osamijena vasica Otanijemi, ki so jo informbirojci izbrali za prebivališče svojih športnikov Dva poraza naših teniških igralcev v Avstrifi Dunaj, 28. Julija. V Welsu pri Linzu je bilo včeraj teniško tekmovanje ženskih reprezentanc Jugoslavije in Avstrije. Avstrijska ekipa je zmagala 4:1. Posamezni rezultati: Strecker (Avstrija) : Maire (Jugoslavija) 6:4. 6:3, Broz (Avstrija) : Crnadak (Jugoslavija 5:7, 6:3, 6:3, Broz : Maire 6:2. 6:0, Crnadak : Strecker 6:1 6:3. Strecker-Weidenhofer : Crnadak-Maire 6:3. 7:5. Srečanje juniorskih ekip Avstrije in Jugoslavije se je končalo z zmago Avstrije 3:2. DAVISOV POKAL Italija evropski finalist Tretji dan teniškega dvoboja evropske cone za Davisov pokal med Italijo in Belgijo vodi Italija 3:1, s čimer je postala evropski finalist za medeonski finale. V igri posameznikov je Italijan Gardini premagal Brichanta 4:6, 6:1, 0:6, 6:2, 6:2. Zadnjo igro posamezno po sporazumu kapetanov moštev ne bodo igrali. ZDA : Japonska 5:0 Cincinnati. 28. julija. V tekmovanju ameriške cone za Davisov Prvi finalist v nogometu Madžarska Jugoslavija izgu bila tekmo v waterpolu z Nizozemsko no moStvo se Je za olimpiado sistematično pripravljalo vseh zadnjih šest mesecev ter je pred odhodom na Finsko prebilo precej časa tudi v Moskvi, kjer je odigralo več tekem za čim boljšo pripravo. Madžarska enajstorica je dosegla v dosedanjih treh tekmah nad svojimi nasprotniki rekordno razliko golov 16 tl. Turnir v waterpolu Nadaljnji rezultati turnirja v waterpolu so tile: Švedska : Argentina J:l Anglija : Avstrija 3:3 Italija : ZDA 5:4 ZSSR : Egipt 3:2 Madžarska : Nemčija »a Belgija Španija' 5:4 Belgija : Brazilija 3:1 Španija : Brazilija 6:4 Belgija : Južna Afrika 4:6 NIZOZEMSKA : JUGOSLAVIJA 3:2 Plavalni spored V tekmovanju na 100 m prosto za ženske je zmagala Madžarka Szö-kö s časom 1:06,8 min., druga je Nizozemka Termeulen — 1:07.0, tretja Madžarka Temes — 1:07,1 min., četrta Harrison (Južna Afrika), peta Albertson (ZDA) in šesta Schumacher (Nizozemska). V polfinalu na 4X200 m je Japonska postavila nov olimpijski rekord s časom 8:42.1 min. Stari rekord je imela ZDA z 8:46,0, dosegla pa ga je na olimpiadi v Londonu. Poleg japonske štafete so se za finale kvalificirale tudi ekip« ZDA. Švedske, Madžarske, Francije, Južne Afrike. Anglije in Argentine. SKOKI V VODO Z st finalno tekmovanje v skokih v vodo so se plasirali Browning (ZDA), Andersson (ZDA),. Kiot-worthy (ZDA), Capilla (Mehika). Turner (Vel. Britanija, 2igalo (ZSSR), Brener (ZDA) in Busin (Brazilija). Vsa tri prva mesta so dobili Američani. Zlato medaljo je osvojil Browning, srebrno Andersson, bronasto pa Klotworthy. Za njimi so se plasirali: Capilla, Brener in Busin. Tekmovanje košarkarjev V nadaljevanju tekmovanja košarkarjev so bili včeraj doseženi naslednji rezultati: Francija : Čile 73:43 Bolgarija : Finska 65:65 Češkoslovaška : Madžarska 81:39 Egipt : Kuba 66:55 Filipini : Kanada 81:65 Argentina : Bolgarija 100:56 Brazilija : Čile 65:44 Francija : Urugvaj 68:60 ZDA : ZSSR 86:58 ZDA : FRANCIJA 60:58 Potemtakem so se v polfinale uvrstili ZDA. Urugvaj, ZSSR, Bolgarija, Argentina, Brazilija, Francija in Čile. žarska). Anderson (Švedska) in Ta-ha (Libanon); srednja — Groen-berg (Švedska). Rauhala (Finska) in Belov (ZSSR); poltežka — Groendahl (Finska), Cihladze (ZSSR) in Nilsson (Švedska); težka — KcKkes (ZSSR), Ružička (CSR) in Kovansi (Finska). Prve fekme v boksu Včeraj se je začelo tekmovanje v boksu. Nastopa 251 boksarjev v 10 kategorijah. Redi se bo boksal proti Reddy ju iz Irske. Sov-Ijanski proti Farkašu iz Madžarske (1948 je Sovijanski premagal Farkaša po točkah), v težki kategoriji pa Krizmanič proti romunskemu boksarju Furetzu ali Gh larmati ju. Redli je v peresni kategoriji premagal svojega prvega nasprotnika s tehničnim knock outom v drugem krogu. Novi rekordi v dviganju uteži Danes je Američan Davis pri dviganju uteži v težki kategoriji dvignil 460 kg in s tem postavil nov olimpijski rekord. Stari rekord je znašal 457,5 kg in ga je imel tudi Davis. Srebrno medaljo je dobil Američan Bradford — 437.5, bronasto pa Selvetti (Argentina) 432.2. V poltežki kategoriji Je Američan Schemansky dosegel nov svetovni rekord s tem. da je dvignil 445 kg: stari rekord je znaša’ 427,5. Drugo mesto je osvojil Rus Novak 410, tretje pa Kilbur (Trinidad) 402,5 kg. Naši jadralci se niso uveljavili pokal so ZDA v Cincinnatiju premagale Japonsko 5:0, Seixas je premagal Nakanoja s 6:2, 6:1. 6:2, Larson pa Mitagija s 6:1. 3:6, 6:1, 5:7 in 6:3. V naslednjem kolu se srečajo ZDA s Kubo v Havani. Davi so bile polfinalne tekme v vožnji s kajekom na mira: vedi na progi 1000 m Naš zastopnik Josip L i poka tič je tekmoval v diru gi skupini in prispel od 7 vozačev šesti. Samo po trije iz vsake skupine so se plasirali v finale, tako da je tudi Lipokatič izločen. V drugi skupini je zmagal Kiaft (Nizozemska) 4:20.3 min. Lipokatičev čas pa je 4:35.2. Tudi v šesti tekmi naši jadralci na vodi niso mogli popraviti plas. maja. »Primorka« je v kategoriji »Star« na dvajsetem mestu med 21 s skupno 1096 točkami. Bauman pa na 21. mestu med 23 ladjami v kategoriji olimpijskih jol s skupno 1709 točkami V razredu Star vodi v skupnem plasmaju »Comanche« iz Z D'A s 6638 točkami, v razredu olimpijskih joi na »Elvstrem« s 6661 točkami. SAH Poštarji sindikalni prvaki šahu V dneh od 26. do 28. julija je bilo v Celju finalno tekmovanje za sindikalno moštveno prvenstvo Slovenije v šahu. Udeležilo se ga je 5 moštev. V izločilni tekmi so igralci jeseniške železarne premagali moštvo tovarne emajlirane posode iz Celja v razmerju 3 in pol : 2 in pol. Končni vrstni red moštev je naslednji: Direkcija pošte 13 in pol točke, Železniške delavnice Maribor 8 in pol, 2elezama Jesenice 7 in pol. Šahovska reprezentanca Kopra 6 in pol. Igralci Pošte so prejeli lep prehodni pokal glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije. Premagali so vse svoje nasprotnike v razmerju 4 in pol : 1 in pol. Turnir je vodil priznani celjski šahovski organizator Mirko Fajs. Lulikom is el n o til dveh planincev Izletniki pred planinskim domom v Kamniški Bistrici so preteklo nedeljo opazili v ostenju Jermanovega turna dva planinca, ki sta z vpitjem in mahanjem več koc eno uro klicala na pomoč. Bila sta mlada fanta Peter Urbanija in Pergerin Per. Ker v tistem času v Bistrici ni bilo gorskih reševalcev, je oskrbnik doma Anton Gradišek skupaj z gozdnim delavcem Antonom Štritofom in tajnikom TD Kamnik Mirkom Reichom odhitel ponesrečencema nasproti. Kake tričetrt ure pozneje sta jim šla na pomoč še dva reševalca, in sicer Rado Kočevar s svojim pomočnikom. Reševalci so prišli po eni uri hoda do ponesrečencev. Našli so le Urbanijo, ki je ves izmučen čakal na rušnati polici, medtem ko je njegov tovariš po srečnem naključju sestopil v dolino. S pomočjo vrvi so reševalci spravili Urbanijo iz nevarnih sten v dolino. Ugotovljeno je bilo, da Je lahkomiselna planinca, ki sta imela v načrtu turo Krvavec—Kokrško sedlo, pri Kompoteli nekdo napotil v napačno smer. Namesto, da bi šla po varni poti čez Kalce, sta se napotila v prepadne stene Jermanovega turna. Naše gore, posebno Savinjske Alpe, imajo mnogo nevarnih pobočij. ki so zahtevale že veliko žrtev. V Kamniških Alpah so taka nevarna mesta divje lovske in gamsove steze na prisojni strani gora, kot n. pr. Mokrica, Jermanov Turn, Kalška gora, Mali in Veliki Hudi graben. Gamsov skret, Zmavcerji, Petkove njive, pobočja Velike planine itd. * 21 Angleška nogometna zveza je zaprosila FIF naj določi reprezentanco sveta, ki bi v proslavo 90 letnice angleškega nogometa igrala 21. oktobra prihodnje leto v Londonu prod reprezentanci Anglije. V borbi s sabljo najboljši Italijani Helsinki, 28. julija. Italija je v finalu premagala v tekmovanju z sabljo Švedsko z rezultatom 8:5 in si s tem piidobila zlato medaljo. Švica si je z zmago nad Luksen-burgom 8:4 pridobila bronasto medaljo. Med posamezniki sta na prvih mestih Italijana Edoardo in Dario Mangiarotti, tretji pa je Švicar Sapel. Zmagovalci v rokoborbi odred v Domžalah Danes je bilo v Helsinkih končano tekmovanje v rokoborbi v grško-rimskem slogu. Olimpijske medalje so dobili naslednji rokoborci: bantam — Hodoš (Madžarska), Chihab (Libanon) in Terijam (ZSSR); peresnolahka —- Punčeil (ZSSR). Polyak (Madžarska) in Rašid (Egipt); lahka — Safin (ZSSR). Freij (Švedska) in Atanasov (CSR); welter — Szilvasi (Mad- Merljivi domžalski nogometaši so povabili v geste ligaško moštvo Odreda, k! bo jutri popoldne odigralo z njimi prijateljsko tekmo. Zaradi uspehov Domžalčanov v zadnjem času vlada med tamkajšnjimi športniki za tekmo veliko zanimanje. Začetek glavne tekme bo ob 17 30. v predtekmi pa bosta igrali pionirski moštvi obeh klubov. Dosedanji uspehi reprezentanc, Helsinki, 28. julija. Tekmovanja najboljših športnikov na XV. olimpijskih igrah so prešla v drugo polovico. Doslej so osvojili največ zlatih kolajn športniki ZDA, in sicer 23. Za njimi pridejo; ZSSR z 18, Švedska 8, Češkoslovaška 5, Francija 4, Madžarska in Avstralija po 3, Turčija, Švica, Italija in Jamaika po 2, Brazilija, Argentina Japonska, indija, Nova Zelandija, Luksemburg, Kanada, Finska, Južna Afri-ka in Jugoslavija po 1. Največ srebrnih kolajn — 23 — Je dobila ZSSR, ZDA 13, Nemčija, Švedska in Švica po 5, Japonska 4. Italija. Per-zija, Francija, Madžarska in Jamaika po 3, Nizozemska in Kanada po 2, Avstralija, Belgija, CSR, Južna AIrika, Španija, Poljska, Anglija in Argentina po 1. Bronaste kolajne so razdeljene takole: Madžarska 14, ZSSR 12, ZDA 8, Anglija in Nemčija po 6, Švica 5, Finska, Perzija in Švedska po 4, Japonska in Avstralija po 3 Češkoslovaška 2, Italija, Indija, Turčija, Poljska, Urugvaj, Danska, Venezuela, Brazilija, Nova Zelandija, Trinidad in Koreja po 1. ENRIQUE CASTRO DELGADO TAJNO ŽIVLJENJE » KOMINTERNE •3 Hako sem izgubil vero v Moskvo Ko sem se danes vračal iz Kunceva, sem srečal Ge-roeja. Povprašal sem ga: — Kako sodiš, Pedro, o mednarodnem položaju? — Menim, da je resen. — Misliš, da bo vojna? — Mogoče. — Po mojem bo vojna dolga in krvava. — Da, sovražnik je močan in ni si treba delati utvar. V prvih mesecih bomo naleteli na mnogo težav in doživljali celo resne vojaške poraze. — Tako? — Da, seveda. Geroe ni šarlatan: bister je in odlikujeta ga razsodnost ter previdnost. Zdaj sem še bolj zaskrbljen kot kdaj koli. A ne spra-gujem več. Molčim in premišljam. Tudi Geroe molči. Ne vem, če misli na vojno, ali na besede, ki Jih je pravkar Izustil. Avtobus zapusti glavno cesto in zavije na pot, ki pelje v naše poletno domovanje. Straga odpre vrata. Avtobus zapelje v ogrado. Se petdeset metrov, pa se ustavi pred našo hišo. — Jutri nasvidenje, Castro. — Nasvidenje, Pedro. Na balkonu moje sobe me pričakuje Vidiella. Sedem zraven njega in si prižgem cigareto. Vidiella me gleda, nato pa me z nestrpnostjo vseh mladeničev kot običajno vpraša: — Kaj Je novega, Castro7 Povem mu, kaj je dejal Geroe In kaj pravijo notranji bilteni Kominterne. Na koncu mu povem še svoje mnenje. Vidiellcv obraz se pomrači. Molk. Kuncevo objema noč. — In kaj pravijo glede tega v Kominterni? — Nič. — Nič? — Nič... Tamkaj vse zbuja videz, da smo daleč od vojne kakor od Španije. — Neverjetno. — A resnično. In zakaj se ti zdi neverjetno? — Se sprašuješ? Ali se ti morda zdi logično, da o položaju, ki je tako napet, v Kominterni niti ne govorijo, da mi o vsem tem nič ne vemo in da ničesar ne ukrenemo? — In vendar je tako. — Ne morem razumeti. — In zakaj bi hotel razumeti? Ali nas je kdaj kdo glede česa vprašal? — Cuj... — Vedno so nam povedali, kaj moramo storiti, toda za naše mnenje glede tega, kar je treba in kako bi bilo treba storiti, nas nikoli nihče ni spraševal. — Mi smo funkcionarji Kominterne. — Ne, nismo funkcionarji, temveč uradniki... Ali uradniku poveš, kaj nameravaš storiti? Nekega dne se bo nekaj važnega zgodilo in tisti dan bomo ti in jaz ter mnogi drugi dobili ukaz... Da, dobili bomo ukaz... Da, ukaz. Vidiella me gleda. Da» Vidiella. Moje besede te presenečajo, a dejstvo Je, da nisi nikdar pomislil na to, kaj smo mi tukaj... In na to, kar smo nekaj časa bUi... Nedelja brez sonca. Enajst. Znak moskovskega radia. Enkrat, dvakrat, trikrat... Zasliši se monotoni glas Molotova; monotonejšl kot kdaj prej... Desetine bledih lic poslušajo... In jokajoče ženske... In trepetajoči moški... Molotov govori. Napad se je začel. Nemške čete so prekoračile mejo, nemška letala so začela bombardirati mesta. Poslušam glas Molotova in glas Fritza, ki‘prevaja. I prvi in drugi umolkneta. Nihče ne govori... Nekaj žensk joče... Nekaj moških trepeče... Gledamo drug drngega. Nihče ne ve, kaj bi. Sodelavce Glavnega štaba svetovne revolucije je presenetila velika bitka. Občutje studa me prevzema. - Komunisti vsega sveta bodo mislili, da Je tudi Kominterna stopila v vojno, da so najboljši ljudje svetovnega revolucionarnega gibanja zasedli svoja borbena mesta. V resnici se ni zgodilo nič podobnega. Gledam Fritza, on gleda mene. Bjelov gleda Geroeja, ki gleda nekoga tretjega. Zunaj mislijo, da smo nekaj... V resnici nismo nič... PRVA 2RTEV... Kam bodo šli vsi ti ljudje? Kominterna je utrpela všojo prvo žrtev; starega nemškega sodelavca je zadela možganska kap; prav gotovo Je bil mnenja, da se bodo ljudstva dvignila proti svojim vladam, če bo prišlo do vojne proti Sovjetski zvezi. Bil je velik teoretik. Zakaj — pravim Fritzu, — ne telefoniraš v Kominterno? — Pravkar sem nameraval. Nekaj minut zatem se ustavi pried našo hišo avtobus. Hitro vstopimo. Vozilo odpelje. Po cestah skoraj nikogar. V Kominterni skoraj nikogar. Nedelja je. Grem v svojo pisarno in čakam. Mine ura, mineta dve. Končno se vrata odpro; prišla je Dolores Ibarruri. — Zdravo, Castro. — Zdravo, Dolores... kaj bomo? — Za sedaj nič. Vozilo se vrača v Kuncevo. Tudi ti se lahko vrneš. Vsi drugi gredo tja. Grem iz pisarne in stopim v avtobus, ki me pelje nazaj v Kuncevo. Vidiella me čaka na balkonu. Ko stopim v sobo, me vsi preiskavajoče gledajo. Povem jim, kaj sem videl. Moskvo brez življenja in prazno Kominterno... Po kosilu gremo v »Rdečo hišo«. Tam Je Manuilskl in skoraj vsi člani »Glavnega štaba svetovne revolucije«. Manuilskl je videti za deset let starejši. V rokah ima svojo staro pipo, a ne kadi. Ko vstopimo, dvigne glavo In nas pogleda. Dober večer, tovariši. — Dober večer, tovariš Manuilskl. Sedemo in čakamo. Ni še čas oddaje BBC (angleškega radia — op. prev.).