PoStnioa plačana v gotovini, V Ljubljani, torek 5. aprila 1921 Za Ameriko Velja v Ljubljani in po pošti: elo leto , K 3H0-- let* . . , , 180 - £etrt leti . . „ M - za nstsec , . sfi_ celoletno polletno ietrtletno S dolar. 4 dolarje 2 dolarja Hov) aaracetki nai pvsujajo ' —oinlnfl p* nakaznici. Za inozemstvo celo leto . K 4 rol leta. . . , r ' lelr; leta . „ l u mesec . . „ Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. - Upravr.ištvo je na Marijinem trgu — .ZZZZ štev. ti. Telefon štev. 44. —---------- Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1*60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na ^ vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirn o ~ ' ' ' Rokopisi se ne vračajo. Karl Habsburg. MINISTRSKI SVET O POLOŽAJU. I.DU Beograd. 4. aprila. Povodom poslednjih novih dogodkov v inozemstvu je bila včeraj seja ministrskega sveta pod predsedstvom kraljeviča regenta. Ministrski predsednik je dal potrebne pojasnitve o povratku Habsburžanov na madžarski prestol in o odločitvi zaveznikov v tej stvari. Ministrski svet je pretresal prejšnje' odločbe ter jih popolnil v zmislu sedanjega mednarodnega položaja ter odredil, da se imajo čim najbrže izvršiti. MALA ANTANTA GROZI Z VOJAŠKO INTERVENCIJO. LDU Praga, 4. aprila. »Pondel-nlk* javlja, da se je v aferi Karla Habsburškega sklenila med Prago, Beogradom in Bukarešto pogodba za skupno postopanje. Praški nasveti so sp_ sprejeli in pravtako tudi beograjski predlogi glede takojšnjega nastopa. Že včeraj v Budimpešto poslani ultimalum se bo v prihodnjih urah izročil madžarski vladi. Za primer, da hi se pustolovščina bivšega cesarja ne likvidirala po zahtevali, je češkoslovaška vlada odredila vse potrebno in vojaška oblastva so pripravila Je vlada spoznala za po- epno. Enake priprave je odredila tudi jtigoslovenska vlada. Na merodajnem mestu se pričakuje, da bo stvar najkasneje v 48 urah končana in da ne bo potreba nasilnih sred- stev. Vlade male antante so odločene, da vso zadevo Karla Habsburga končnoveljavno urede in da dobe za ta smoter trajna jamstva. LDU Bern, 4. aprila. Listi prinašajo podrobno poročilo o seji, na kateri se je avstrijski narodni svet ba-vil z restavracijskim poizkusom Habsburžanov na Madžarskem. Listi izražajo svoje zadovoljstvo o častnem in trdnem zadržanju avstrijske republike. DR. BENEŠ O RESTAVRACIJI. LDU Pariz, 4. aprila. »Petit Pa- risien« je naprosil češkoslovaškega ministra za zunanje posle di. Bencša za izjavo o koraku bivšega cesarja Karla. List objavlja brzojavko ministra dr. Beneša z dne 3. aprila, v kateri se veli. da Cehi ne bodo nikdar dovolili povratka kakega Habsburžana. Izza prvega trenotka je vlada sporazumno z Italijo, Jugoslavijo in Romunijo intervenirala na Madžarskem in naznanila najbolj energične odredbe za primer, če bi madžarska vlada in madžarska narodna skupščina ravnala proti sklepom posla-tiiške konference in proti politiki male antante. Tega stališča ne bomo zapustili. Nasprotno, zahtevali bomo zadostne garancije zoper ponovitev takega dogodka. Vsi, ki so se udeležili pustolovščine, morajo spoznati, da se taki poizkusi ne smejo ponavljati. O tem se strinjamo z vsemi našimi prijatelji male antante. GOSPODARSKA BLOKADA NEMČIJE V ŠKODO KONSUMENTOV. LDU Beograd, 4. aprila. Podpisan je ukaz o uredbi, da se v korist državne blagajne plačujejo odstotki1 na vrednost nemškega blaga, ki se uvaža v našo državo, ker Nemčija ni izvršila versailleske mirovne pogodbe. VLADNE KUPČIJE. LDU Beograd, 2. aprila. Ministrski predsednik Pašič je sprejel dr. Nikolo Gjurgjeviča, predsednika bosanske vlade in mu dal potrebna navodila. nakar je Ojugjevič danes'odpotoval na svoje mesto. -DELO TRGOVINSKIH ZBORNIC. LDU Beograd. 2. aprila. Na prošnjo trgovinske zbornice v Osjeku, je prometno ministrstvo odredilo, da vozi vsak dan med Beogradom in Os jekom en vagon prvega in en vagon drugega razreda, ki bosta šla direktno v Osjek tako, da se v Vin-kovcih ne bo treba presesti. OBISKI SE NADALJUJEJO, LDU Beograd, 1. aprila. Danes dopoldne je sprejei pomočnik zunanjega ministra Tihomir Popovi* francoskega In angleškega poslanika na našem dvoru. Šlo S ie za skupno akcijo prot! restavraciji Habsburžanov. Mobilizaciia. Ustavolvorm odsek. LDU Beograd, 4. aprila. 44. sejo ustavnega odbora je otvoril predsednik Ninčič ob 16. Člen 5 prehodnih naredb se glasi: »Za izenačenje zakonodajstva in uprave v državi se ustanavlja krajši postopek. Vsi zakonski predlogi, ki imajo kot predmet izenačenje zakonodajstva in uprave bodisi, da jih predlaga vlada ali posamezni poslanci, se preko astavotvorne skupščine pošljejo posebnemu zakonodajnemu odboru šestdesetih poslancev, izvoljenih po načelu razmernosti. Poročilo zakonodajnega odbora s predlogom, se pošlje ustavotvorni skupščini v rešitev. O teh predlogih glasuje skupščina enkrat in jih ali v celoti sprejme ali pa odkloni. Pred glasovanjem sme po en poslanec vsake stranke dati kratko izjavo. Tak kratki postopek za izenačenje zakonov in uprave v dTžavi se more porabljati pet let od dne, ko stopi ta ustava v veljavo. Ustavni odbor vrši dolžnost tega zakonodajnega odbora, ker se v zmislu drugega poglavja tega člena iz-popolni že z 18 člani. Potemtakem ostane ustavni odbor isti. za eventualne potrebe pa se bo novi odbor povečal za 18 oseb. Člen se sprejme z večino glasov. — Čita se kratek članek kot dodatek k 4. členu: Dokler se v zmislu člena.... ne sklene uovi statut, ostane v veljavi statut, predpisan 30. avgusta 1909 in objavljen v »Srpskih Novinah« 26. februarja 1911. Razprava o tem se preloži na pozneje. Člen 6 se glasi: »Ko stopi v veljavo ta ustava ostanejo začasno sedanje pokrajinske uprave. dokler se postopno ne prenesejo njihovi posli na ministrstvo in oblastne uprave ne uredijo po zakonih, ki se bodo o tem izdali. Pokrajinsko upravo bo za ta čas vodil pokrajinski namestnik po načelnikih oddelkov pod neposrednim nadzorstvom ministra za notranje stvari In kot organ pristojnih ministrstev na podlagi dosedanjih zakonov in uredb. Zakoni sprejeti potem, ko stopi ta ustava v moč, pokrajinskim upravam ne morejo podeljevati novih pristojnosti. Ministrski svet bo odločal, kateri posli se bodo tudi še pred njihovo končno likvidacijo prenesli na posamezna ministrstva, v kolikor ne vsebujejo poslov, ki po ustavi in zakonu ne spadajo v pristojnost oblasti. Ministrski svet bo istotako odločal o prenosu poslov iz pokrajinskih uprav na posamezne obiasti v zmislu ustave. Radi priprav za prenos poslov pokrajinskih uprav bo vsak minister- za svoj resort sestavil komisijo treh oseb. od katerih bo eno predlagal pokrajinski namestnik. On bo najdalje v treh letih izvršil vse potrebno, da se prenos izvede v roku, ki potem ne sme presegati enega leta. Pokrajinskega namestnika imenuje kralj na predlog ministra za notranje stvari. Stranke imajo pravico pritožbe na državni svet v upravnih zborih, v katerih odločuje začasno pokrajinska uprava kot prva in zadnja instanca. GOSPODARSKA BLOKADA , NEMČIJE. u Beograd, 4. aprila. Presbiro Prage: Tukajšnji listi se učijo z ^Varnostjo, ki preti češko-nidnstriji, ako bi se Čcško-slo\aska aktivno udeležila pri izva-jan ju prisilnih korakov proti Nem-čiji. Posebno naglaša to nevarnost »Večer«, organ katoliške nacionalne Stranke, ki misli, da bi tako nastopanje proti Nemčiji moglo paralizirati najvažnejše panoge češkoslovaške industrije. Nasprotno pišejo »Narodni Listy«, da se do odškodnine, ki jo Češkoslovaška zahteva od Nemčije more priti samo s prisilnimi ukrepi in da zahteva lojalnost, da Češkoslovaška aktivno sodeluje na strani an-. tanie; vendar se ne sme pozabiti, da bi bilo tako sodelovanje za Češkoslovaško mnogo težje kakor za Francijo, ker se mora vpoštevati, da gre več kot polovica češkoslovaške zunanje trgovine preko Nemčije, ne Ja bi se sploh govorilo o vprašanju transporta. Da bi sc omogočilo Češkoslovaški sodelovanje, se mora storiti vse, da bi se ognili usodnim posledicam zn ^ njeno gospodarsko življenje. Tu bi šlo v prvi vrsti za to. da se internacionaliziralo komunikacije preko Nemčije in da se Češkoslovaški stavi na razpolago zadostna tonaža na Labi. VSI NA DELO ZA »JUGOSLOVENSK0 MATICO« I MOTIVACIJA USTAVNEGA NAČRTA Beograd. 1. aprila, (Izvirno porodilo) Ker bo ustavni odbor menda končal svoje delo d!) določenega roka , bo dr. Laza Markovič Izdelal raoUvoUio v ustavnem odseku sprejetega ustavnega načrta, m sicer do torka, ko se zopet sestane toon-stituanta. (Težka naloga! Op, pred.) GRŠKO . TURSKA VOJNA. LDU. Pariz, 3. aprila, »Temps« objavlja nastopno brzojavko Lz Carigrada z dne 3, t. ra.: Uradno vojne poročilo kernalistov javlja, da se je veiika bitka, ki se je bila žc en todea pred Eskj . Suhorjem, končala s popolnim odbitjoin vseh grških napadov. Turški protinapad se je pričel 31. marca in jo prisilil grške čete, da so se umaknile. Sovražniku so vzeli mnogobrojen plen. IJmfiiiifočl sc sovražnik je zamašil vasi. LDU. Atene, 2. aprila. Agense tla ras javlja: Kralj Konstantin bo odpotoval na malo - azijsko Ironto. Vpoklicani so re-servn! častniki In podčastniki letnikov 1913 do 1916 In grik) besvnci letnikov 1913, 1914 in 1915. VIVIANIJEVA MISIJA. LDU. London, 4. aprila. »Mornlug Post« piše o Vivlaniievl misiji: Edino video uspeh delovanja Vivianijevega je zadržanje nasprotnikov, ki si prizadevajo spraviti versaiilesko pogodbo in pogodbo zveze narodov končnoveiiavno z dnevnega rena s sprejemom Knoxove resolucije. Stališče predsednikovo tflarrting) je ostalo Isto kakor pred volitvami in kakor ga je izrazil v svojem otvoritvenem govoru. Vlvianlju je zagotovljena ameriška simpatija In moralna podpora in to je njegova edina tolažba. VIvlani je doznal, da Zedinjene države sicer niso Evropi pokazale hrbta, da pa vendar nočejo ničesar vedeti o tem, da bi se zapletle v evropske stvari. POGAJANJA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN RUSIJO. LDU Praga, 4. aprila. Kakor do-znavajo tukajšnji listi, se vrše pogajanja med Rusijo in češkoslovaško v s vrh o. da bi prišlo do sestanka gospodarskih komisij, ki bi imele nalogo, da izvedejo predhodna pogajanja za trgovsko pogodbo. Sporazum je v najvažnejših vprašanjih menda že dosežen ter gre sedaj samo za to, kako bi se ugodno rešila nekatera osebna vprašanja. Da se olajša, vzpostavitev normalnih gospodarskih od-nošajev med Rusijo in Češkoslovaško, so se lotili vprašanja glede otvoritve češkoslovaških konzulatov v najvažnejših ruskih mestih. Beseda drhti med ljudstvom. *e ponavlja, narašča, postaja vsakdanja. in vendar! Kako težka je ta beseda. Reže v meso In dušo človeka. In ob tej besedi se krešejo uporno misli. In kljub temu je vsakdanja. Danes vsaj! Franclja sl hoče zagotoviti dobljeno. Ker se Nemčija noče ukloniH pritisku bajonetov, železnemu obroču topov, je pričela graditi okolu nje močnejši obroč gospodarskih bajonetov In topov. Ker ne more vreči ob tla Nemčije ln nemškega naroda z bajoneti In topovi, ga skuša pritisnit! ob tla z gospodarsko blokado. Obroč je skoro gotov. Na eni strani antantne čete z baioneil In topovi, aa drugi strani Insolvenina Rusija, ki bi sama potrebovala pomoči. Na jugu pa zli a odprtina, gospodarski Izliv v srednjo Evropo: Cehoslovaška republika. Skozi to odprtino išče danes morje nemške industrijo svoj Izhod v svet tn ta Izhod hoče danes Francija zamašiti. Se ji bo to posrečilo? Uradno obvestilo pravi: »V stvari uveljavljenja sankcij od strani Čelioslovaške z ozirom na Nemčijo se že nekoliko dni vrše pogajanja mod Čehosiovaško vtudo in zavezniki. Niti zavezniki In uiti čehoslovaška vlada pa ul še izjavila svojega definitivnega stališča.« Gospodarski bajonet naperjen proti Nemčiji bi za Čeliosiovaško republiko pomenil skoro ccmomar. Vsi so proti temu koraku, le češki dcmifkratje v svoji naiv- nosti sramežljivo zagovarjajo gospodarsko blokado NomčJJe. Dr. BeneS na Je prevU den. Ne reče ne ja, ne ne. On trguje i* ustvarja gospodarsko močno državo. .In Cehoslovaška republika ie navezana gospodarsko na Nemčijo. V Cehoslovaškl republiki se danes debatira in pogaja o gospodarski mobilizaciji, katero hoče Izvesti Francija proti Nemčiji. Pri nas pa ima beseda drugačen pomen. Gre za brušene, jeklene bajonete, nabite puške. In tega se ljudstvo boji. Ker je pet let vojne za nami. Ml no prihajamo v poštev pri gospodarski blokadi, ki jo ustvarja Francija proti Nemčiji. Pri nas »I gospodarske mobilizacije. In vendar: Habsburg zbira v Sobo-tlšču svojo staro reakcionarno, Imperialistično gardo. Ta garda pa zbira bajonete, jeklene, ostro brušene baloneto ln topove okoli sebe. Bajonete ln topove, s katerimi ogroža našo mlado svobodo, k katerimi hoče upropastltl naše narodno edinstvo. Karlova pustolovščina! Opereta ali tragikomedija! Kdo ve? Pustolovščina, ali nov konflikt v razvoju sveta? Vse jo mogoče. Vse jo v ozki zvezi. Gospodarska blokada Nemčije In Karlova kaaiarila »a Ogrskem. In v obojem oziru mora veljati za nas eno: bodimo pripravljeni! Za -narod, k! sc zaveda svoje časti tii-i dl beseda »mobi!!zaclja< ne pomeni ničesar strašnega, ako gre za njegovo svobodo !n napredek njegovega razvoja. menncnsi GOLJUFIJE MADŽARSKE VLADE. LDU Beograd, 4. aprila. Presbiro poroča iz Budimpešte: Pri ljudskem štetju in zbiranju statističnih podatkov na Madžarskem namerava madžarska vlada izdati podatke, da dokaže malo število prebivalstva, majhno obljudenost in slabo žetev. To hoče madžarska vlada storiti zato, da fci medzavezniško komisijo v Budimpešti uverila, da je Madžarska siromašna in da njeno prebivalstvo strada, tako da bi zavezniki zahtevali čim manjšo odškodnino. Tako so Madžari varali tudi prejšnje leto, trdeč, da ie bila žetev zelo slaba, medtem ko so v Avstrijo izvažali svoja živila in kot nadomestilo dobivali orožje in rnunicijo. KONFERENCA NASLEDSTVENIH DRŽAV. LDU, Rim, 4. aprila. (Brezžično.) Kakor poroča »Tribuna«, se Je odgodlla otvoritev konference nasledstvenih držav samo zato, da se da vsem zastopnikom udeleženih držav možnost, da prisostvujejo prvim seiem. NEMŠKI DELAVCI NAJ GRADE, KAR SO NEMŠKI VOJAKI RAZRUŠILI. LDU Nauen, 2. aprila. (Radio Grič.) Iz Ženeve javljajo, da je na zadnji seji pariške zbornice župan mesta Rouboix izjavil, da desolatnl položaj porušenih krajev v Severni Franciji kategorično zahteva, naj se ne uvažuje noben drug moment, temveč naj se pristane na sodelovanje nemških delavcev, ker Francija sama nima zadostnih niti gradiva, niti izučenih delavcev, da bi izvedla obnovo zemlje. SPLOŠNA STAVKA NA ANGLEŠKEM. LDU. London, 4. aprila. V mnogih okrajih so železničarji sklenili podpirati rudarje. Od zastopnikov delavske trozvozo oddane Izjave se tolmačijo tako, da se bodo železniški ln transportni delavci nemara pridružili rudarjem. LDU. London, 3. aprila. Na zborovanjih transportnih delavcev In železničarjev so govornik) izrazili svoje simpatije za stavko rudarjev. NEMIRI NA IRSKEM. LDU. London, 3. aprila. Kakor poroča »Manchester Guardian«, so pri hišni preiskavi v sinfajnovskem društvu sinfajnovci streljali na policijske a?.euie in ranili dva med njimi. Tndl redarji so streljali; mrtev je en slnfajnovec, eden pa ranjen, Aretirali w 12 sinfajaovcev. V PORENJU SE ZOPET DELA. I.DU Berlin, 4. aprila. Na posa-meznih krajih se delavci polagoma vračajo na delo. V levem Porenju je delo zopet vzpostavljeno, stavka sa-mo ena skupina. Rensko-pruska rova 4 in 5 so izpraznile belgijske če-les pri tem sta bila ubita dva komunista, eden pa je bil težko ranjen. Rove so zasedli belgijski vojaki. DEMENTI. LDU Praga, 4. aprila. »Bobemia* doznava iz kompetentnega nemškega vira, da so vesti inozemskih listov o znatni oborožitvi nemške varnostne policije, ki je protivna odredbam mirovne pogodbe, neresnične in da te čete nimajo več kakor eno strojnico na tisoč mož. KOVINARSKA STAVKA NA ČEŠKEM KONČANA. LDU Praga, 1. aprila. Glede stavke < Kovinski industriji javljajo, da se je po večdnevnem pogajanju glede stabilizacije delavskih plač dosegel sporazum. Prihodnji teden bodo pričela obratovati vsa podjetja, ODKRITA KOMUNISTIČNA ZAROTA. LDU Varšava. 2. aprila. (Brezžično.) V Bukarešti in Jašu so odkrili komunistično, organizacijo, ki je v zvezi z boljševiki. Aretirantji j® bilo mnogo oseb. BORZNA IN TRŽNA POROČILA, 4. apr}!:*. Valute in devize. Praga, 4. aprila. Devize: Amsterdam 2603.50, Berlin 120.75, Curih 1308.50, Milan 307, Pariz 527.50, London 295, New Vork 73.75, Beograd 207.50, Bukarešta 183.92, Sofija 90.25, Dunaj 10.45, Varšava 7.75, Za, greb 51.50, Budimpešta 26.25, — Valhte: Nemške marke 120.75, švicarski Iranki 1303.50, italijanske lire 304, francoski fran-k!524.50, angleški funti 293, ameriški dolarji 72.75, ■ iueosiov. dinarji I98.S0, rom. leji 103.62, bolg, levi 86. poljske marke 7.75. Curih, 4. aprila: Dcizc; Bcriia 9.32’ U, Holandija 199, Ncw York 576, London 22 60, Pariz 40.45, Milan 23.95, Bruselj 42.10, Kodanj 105.50, Stockholm 134.73, KrlstijaniJa 92.75, Madrid 80.50, Buenos Aires 200, Praga 7.75, Varšava 0.74, Za-Creb 4.15, Bukarešta 8, Dunaj 1.50, a v sirijske krone 0.94. Zagreb: Borza zaprta. Dunaj: Borza zaprta. Posilite naročnino I Delo ustav o tvornega odseka. Beograd. 2. aprila. Na današnji dopoldanski ssji ustavnega odseka sta se člen 18. (o veleposestvih) in člen 17. (o fevdalni lastnini in kmetskih razmerah) odgodila na pondeljkovo sejo. Na popoldanski seji se je sprejel člen, ki govori o uradnikih, takole: »Državni uradi se ustanavljajo po zakonskih predpMh. V zakonu se Do predvidelo, kako se bodo uradniki imenovali. »Nato se sprejmeta brez debate sledeča člena, ki še nista im-merirana:« Državni poklici so državne službe. Pravice, dolžnosti, plače in penzije državnih uradnikov vseh strok se določijo z zakonom, ki govori o uradnikih,« in »Državni nameščenci so organi državne ceiote in so do'žni. delat! za splošne interese. Izrabljanje oblasti in položaja državnih nameščencev v strankarske 3 vrh e, kakor tudi vplivanje predstojnikov na podrejene uradnike v tem sn;slu se bo kaznovalo po zakonih.« Nato ic bil z večino glasov sprejet sledeči člen: »Uradniki, katerim je po zakonu zagotovljena stalnost se ne morejo odpustiti, ne da bi o tem razsojalo kriminalno ali disciplinarno razsodišče, s popravkom posl. Vujičiča: »Uradniki, katerim je po zakonu zagotovljena stalnost se ne morejo odpustiti proti lastni volji.« Nato :e bila sprejeta prehodna odredba: »Za izenačenje zakonodajstva in administracije v državi, za izdelanje gospodarskega in kulturnega zakonodajstva, kar je predvideno v III. oddelku te ustave, je določeno posebno postopanje. Vsi zakonski predlogi. ki se predlože v narodni skupščini. se bodo izročili odboru, kateri se pretvori v zakonodajni odbor in bo proučeval predloge ter poročal o tem narodni skupščini. Ako parlament ne bi razpravljal o tem predlogu. more vlada predložiti predlog v sankcijo tako, kakor se določi v zakonodajnem odseku in ga nato objaviti kot zakon. Od tega so izvzeti proračuni, finačni zakon, zakon o volitvah narodnih poslancev, zakon o davkih, zakon o mednarodnih pogodbah. o zadolženju in razširjenju vojne dolžnosti. V primeru, da se parlament razpusti, bo trajalo zasedanje zakonodajnega odseka do nove skupščine, ki bo volila nov zakonodajen odsek s 42 člani, kakor hitro se sestane, z dodatkom komunista Jovanoviča: »Zakon se sestavi in objavi v najkrajšem času.« Člen 64, ki govori o oblastnih «prayali je bil sprejet z večino glasov. Nato se sprejme z večino glasov prehodna naredba za načrt ustave: »Na prvem sestanku skupščine 5>o proglasu sestave položi Nj. Vis. prestolonaslednik regent Aleksander kot namestnik kralja Petra v zmislu člena 33. ustave tole prisego: »V imenu Nj Vel. kralja Petra I. prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom ohranil in varoval ustavo, in da bom imel napiedek države, edinstvo naroda. neodvisnost države, celoto državnih oblasti vedno pred očmi, da bortj vladal po zakonih in da bom pri vseh svojih težnjah in delih vedno mislil na blaginjo naroda. Tako mi pomagaj Bog. Amen.« Druga prehodna naredba: »Narodni poslanci morajo precLsedništvu izročiti tole pismeno prisego: »Jaz, N. N. prisegam pri vsemogočnem Bogu in pri vsem, kar mi je po zakonu najsvetejše in na tem svetu najmilejše, da se bom pri svojem poslanskem delu vedno držal 'istave m da bom imel dobro kralja in naroda in edinstvo države po svoji vesti in možnosti vedno pred očmi,« je bita sprejeta z izpremembo dr. Rado-liča. naj se odpravi besedica »pismeno«. z večino glasov. Z večino glasov je bila sprejeta ♦udi tretja prehodna naredba, ki se glasi: »Naredbe in začasni zakoni z vladarjevim podpisom, ki so bile objavljene v »Službenih novinah« od 1. decembra 1918 dalje do časa, ko stopi ta ustava v veljavo, ostanejo fe dalje v veliavi, dokler se z zakonom ne ukinejo ali zamenjajo z drugimi naredbami in zakoni. Vlada bo ustavnemu odseku v roku treh mesecev potem, ko stopi ta ustava v veljavo predlagala, katere naredbe naj se ukinejo, o čemer bo določil ustavni odsek. Kar bo doiočil ustavni odsek, se objavi.« Clen je bil sprejet z večino. ir— Govor dr. Rybara na man.fest&citskem shodu NSS. (Dalje.) Ob volitvah je dobilo ljudstvo priliko, da da duška svoj nezadovoljnosti. Nezaslišano je, da so v Jugoslaviji, ki je pretežno agrarna država dobili komunisti preko 50 mandatov, ki so nastopali z radikalnimi frazami proti privatni lastnini in obljubljali raj na zemlji in če treba tudi razbiti državo. Se bolj značilno postane to dejstvo, ako pomislimo na bankerotno nemško Avstrijo, kjer ni prišel kljub obči bedi ln stradanju v parlament niti en komunist. Ljudstvo je bilo pač tako nezadovoljno. da ni pripisovalo krivde za neznosne razmere Ramo vladi, temveč tudi državi kot taki, da je zgubilo vsled nezadovoljstva ne samo zaupanje do vlade, temveč smisel za državno samostojnost in se obrnilo ne samo proti vladi, temveč proti narodnemu edinstvu, proti enotni Jugoslaviji. Oklenilo se je onih. ki so bili najradikalnejši in ki so obljubljali v svojem programu revolucijo in razbitje države. Sedaj so se pričele odpirati oči počasi tudi našim mogotcem, tako-zvanim državotvornim elementom. Ker poleg komunističnih mandatov so prišli v poštev tudi Radičevi mandati, ki so za narodno edinstvo morda še bolj nevarni kot komunistični. In ti državotvorni elementi so bolezen, ki so jo narodu s svojim delovanjem sami inficirali, hoteli in jo še hočejo izlečiti s policijo in silo, mesto da bi se iz izbruha ljudske nezadovoljnosti kaj naučili in začeli boljšo vlado. Pozabili pa so pri tern in pozabljajo, da rodi vsaka sila le protisilo in da gre kakor pravi naš star narodni pregovor: »Svaka sila do vremena«. In če bodo šli gospodje po tej poti naprej, bodo doživeli, da bo odpor večji od sile. Tudi cari- stična Rusija je s pomočjo kozakov, tajne in javne policije dolgo dušila ljudsko nevoljo. mesto da bi zbolj-Sala upravo države in s tem razmere v državi, a končno je bil ta upor vendar silnejši kot vse kozaške in policijske čete in nazadnje so kozaki in policisti skupno z nezadovoljno maso vrgli sistem, ki je hotel ljudsko nezadovoljnost ukrotiti s brutalno silo. Mi te ljudske nezadovoljnosti ne narfieravaino dctšiti, niti odpraviti s silo, temveč z ljubeznijo in vzgojo, c poštenostjo v politični in gospodarski upravi države. Naše ljudstvo je dobro in naše ljudstvo ljubi svojo Jugoslavijo, za katero je trpelo pod avstrijskim režimom toliko preganjanj in za katero so naši fantje pri uporu 97. v Radgoni in 17. pešpolka v Judenburgu umirali s vzklikom: »Živela Jugoslavija.« NaSe ljudstvo hoče Jugoslavijo, za katero se je borilo, hoče narodno edinstvo, hoče pa tudi pošteno upravo. In mi vemo, da se da z ljubeznijo naše ljudstvo pripeljati na pravo pot in mi se bomo vedno borili za to, da bo imel delavec ne le iste dolžnosti. temveč tudi iste pravice kot vsak drug državljan in mi hočemo naše ljudstvo poučiti, da krivde na neznosnih razmerah ne bo pripisovalo domovini-državi. temveč onim gospodom, ki drže to našo domovino v svojih krempljih. —★— Karlova pustolovščina v rum. parlamentu« Bukarešta 3. aprila 1921. Na predvčerajšnji seji skupščine je vprašal poslanec Caranci. ali je res, da je bivši cesar Kati prišel v Pešio. Minister Take Jonescu je razložil dogodke in dodal, da je angleški poslanik Horthyju takoj najkategorič-neie izjavil, da se nikakor ne bo trpela restavracija Habsburžanov. Enako izjavo sta podala tudi francoski in italijanski poslanik, tembolj, ker v tem oziru obstaja konvencija med Italijo in Jugoslavijo. Take Jonescu je pristavil: V torek se naš poslanik in zastopniki Jugoslavije in Češkoslovaške prosili za skupno av-dijenco, da podajo enako predstavko. Danes sem dobil o tem vesti in brzojavko. da dam našemu poslaniku insfrakcjjo, ako bi se primerilo, da naša misija zapusti Pešto. To je prvi ukrep, drugi pa bodo sledili. (Posl. Christescu zakliče: Vojna!) Ne bom vprašal Christesca, kaj naj storim v zunanji politiki Romunije. Nadejam se, da bo na Madžarskem zmagal zdravi razum in da k temu koraku ne bomo prisiljeni. Iskreno želimo, da bi z madžarskim sosedom živeli v mini in da v vseh ozirih olajšamo gospodarsko življenje, ne moremo pa dovoliti, da bi se pod pretvezo notranjega madžarskega vprašanja ogrožali rezultati, pridobljeni z zmago in tolikimi žrtvami. EDINI SLOVENSKI DNEVNIK. KI POROČA STVARNO IN NEPRISTRANSKO. JE .JUGOSLAVIJA**. ClTA.JTE.IOI NAROČAJTE JO! Razna poročila. Kr. narodna opera v Ljubljani. Žalosten je spomin na čase, v katerih so po uspešnem prizadevanju takrat vladajočih mogotcev klerikalne stranke kinematografske budalo-stt oskrunjale Talijin hram. Slovenska drama — da o operi ne govorim — ni imela strehe. Po .prevratu, ko smo začeli Slovenci zopet novo kulturno življenje, se je nekdanji in — priznajmo — za takratno dobo zaslužni ravnatelj, po Cankarju in drugih neštetokrat okrcani Fran Govekar na vso moč trudil za vpostavl-tev slovenskega gledališča. Kar se tiče opere, mu je poleg gledališkega konzorcija žalostnega spomina pri njegovem nehvaležnem zidarskem delu pomagal baš takrat iz Zagreba odslovljeni sedanji ravnatelj opere. V kratkem času sta po raznih napornih potovanjih zbrala ensemble solistov, godcev in začela s prvo sezono. Vsem, ki jim je naše gledališče pri srcu, se je takrat razvedrilo lice: veseli so bili, da dobimo Slovenci svoj kulturni zavod zopet nazaj. In menda prav nihče ni vodstvu opere zameti!, če zaradi okolnosti in izrednih razmer opera prvo leto ni ustrezala. Potrpeti je bilo treba, saj Bog tudi sveta ni v enern dnevu ustvaril. Pa tudi druga sezona ni pokazala nikakega izboljšanja. Kritika je venomer opozarjala na kardinalne nedostatke: breznečrten repertoar, neekonomsko gospodarstvo, napačno razdeljevanje vlog, površna priprava predstav, slaba režija, neprestano odpovedovanje predstav itd. itd. Kar je kritika pisala v dobrohotečem tonu, to so v gledališču smatrali za škodoželjnost, za rovarenje proti gotovim osebam. Zmenil se za nasvete ni nihče. Nasprotno: opera je v tekoči sezoni Se bolj nazadovala, od septembra do marca je repertoar prinesel Lepo Vido, Dalibora, Tosco. Fra Diavolo, Thais in Zlatoroga, torej v sedmih mesecih le šest novitet, med temi uve slovenski operi. Kar so v repertoar poleg navedenih oper še nama-šili in na bliskovo pot vrgli čez deske, ni omembe vredno. Kje torej tiči vzrok? Zakaj pada umetniški ni-veau ljubljanske opere? Solistov ima opera angažiranih dovolj, orkester je vseskozi dober, zbor tudi kapelnikov ne manjka! Kje torej? V vodstvu samem. Naj povemo enkrat jasno in odkrito, brez ovinkov. V vprašanju vodstva ljubljanske opere ni odločevalo in še danes ne odločuje edino merodajno mnenje strokovnjakov — glasbenikov, marveč — politika. Na reprezentančno l mesto, ne samo na zunaL temveč ta* Vprašanje škofija v Vojvodini. Med našo vlado in Vatikanom so se pričel« pogajanja glede ustanovitve škofije v Vojvodinj. Ker je to vprašanje predvideno že v traanemsiti mirovni pogodbi, se reši to vprašanje komčnovdjavno šele po ratifikaciji. Zaenkrat se je dosegel sporazum, da pošlje Vatikan vikarja v Vojvodino, ki bo začasno vrša škofovske posle. Ruski poslanik pri Pašlču. Ministrski predsedmk je sprejel v svojem kabinet« ruskega poslanika v Carigradu Bolojeva. Nato je bil pri njem tudi vseučiliščni pro- fesor Jassy. Smrtna kazea za veleizdajalce m Češkem. Tukajšnje divizijsko sodišče Ja danes obsodilo tri osebe, k) so bile obtožene špionaže za vojne v korist Madžarske, na smrt na veSalih. Obsedno stanje v Romuniji. Presbiro poroča iz Bukarešte: Predvčerajšnji službeni list javlja, da se bo obsedno stanje vršilo v obmejni coni 18 do 15 km, počenSJ od madžarske meje proti severu ob meji Madžarske, Češkoslovaške, Poljske in Rusije. Gospodarstvo. POLOŽAJ ITALIJANSKE INDUSTRIJE. Zveza italijanskih industrijcev objavlja v svojem listu članek o položaju italijanske industrije, iz katerega posnemamo sledeče: Produkcija v italijanski tekstilni Industriji se je med vojno in po vojni le malo dvignila. Sedaj pa se je zmanjšala produkcija na polovico in I ječmena, ovsa in drugih žitnih vrst. Prepovedan je tudi izvoz sena m slame. Po-šiljatve, ki so bile do 2. t. m. že zacarinje-} ne, se bodo odposlale, ostale se bodo ,>a, ; četudi so že natovorjene, vrnile odpošllja-i telju. -i- Gojenje tobaka. Monopolna uprava j Je v celjskem sodnem okraju dovolila 74 posestnikom gojiti 218.900 saJUk tobaka za sadilno leto 1921. Največ tobaka se bo go* jtlo v St. Petru v Sav. dol., kjer se je lan- prodaja na četrtino. Skladišča so sjj0 iet() najbolje obnesel, polna. V mnogih tovarnah se dela samo po par dni na teden. Pričakuje di odločujoč na umetniško smer opere. bi spadal vseskozi glasbeno nao-bražen mož. ki bi jamčil za uspešen razvoj našega opernega gledališča in naj Je to Peter ali Pavel! Zgodilo se pa je. da so vodstva opere kljub proiestom v tem oziru edino nieio-dajnih glasbenikov — strokovnjakov poverili možu. ki absolutno v nobenem oziru ni zmožen Dokazov zato je bilo v Zr^nj',. e. sezonah več kot preveč. Njegovi prijatelji bankirji, oboževalci bujnih stasov. člani baleta so imeli uplivno moč celo na uredništvo »Jutra«, ki je v otrobevezajočih slavospevih hvalilo umetniško delovanje sefa opere in bilo do zadnjega njegov »Leib-journal«. Z neumestnimi pohvalami je hotelo zabrisati grehe, ne samo muzikalne, tudi moralne, m je notelo povzdigniti šarlatanske geste visoko navzgor v nebo. V gledališču nobenega reda, nobene discipline. Operi je iz blata morala ix>magati ruska drama, kanata nstvo traja dalje. Kako dolgo bo naša juvnost to brezvestno igranje še gledala? Kje je naš rešnik, ki jx>-mede ta Avgijev hlev? Ne kritizirajte predstav ljubljanske opere, ne zabavljajte, ampak začnite z remeduro tam. kjer je po-Ireba. Riba pri glavi smrdi Dr. CrUicus. pa se še poslabšanje položaja. — Produkcija litega železa je padla od 1 milijona ton na 400.000 ton, ker je nekaj plavžev sploh popolnoma ustavilo delo Tudi v tej stroki se pričakuje poslabšanje položaja. — Strojna industrija, razun onega dela, ki dela za državne železnice, zelo čuti omejitve uporabe in inozemsko konkurenco, tako da bo tudi morala uvesti skrajšanje delovnega časa ln odpustiti mnogo delavstva, da zniža stroške. Tudi ladjedelnice bodo skrajšale delovni čas in odpustile mnogo delavcev. Industrija umetnih gnoiil nazaduje vsled malega povpraševanja od strani poljedelcev. Isto velja za industrijo bavarskega blaga, gumija, avtomobilov in papirja. Poročila italijanskih gospodarskih strokovnih glasil so skoraj soglasna v tem. da bo industrijska kriza v Italiji še dolgo časa trajala. NAPELJAVA ELEKTRIKE NA PROGI MARIBOR, PTUJ. VARAŽDIN. LJUTOMER, ZO. RADOONA. PREKMURJE. Ptujsko polje, Medilmurje, Slov. Gorice do Ljutomera in Zg. Radgone ter Prekmurje se naj zasveti v električni inči. Že obstoječa industrijska podjetja in gospodarski obrati nad dobijo električno silo, nova industrija se nai razvije v tem bogatem delu naše države. Obsežna pred-dela v svrbo električne spojitve teh pokrajin z elektrarno na Fali vodi, kakor znano pripravljalni odbor za dobavo elektrike v Ptuju. (Predsednik g. Franjo Čuček, tajnik g. dr. Ivan Fermevc.) Ravno te dnd je prepotoval ravnatelj elektrarne Fala z inženerji tvrdke Simens - Schuckcrt Werke ln Električne dražbe, vse navedene kTaje, da zbere potrebne podatke za sestavo vseh tozadevnih načrtov. Imenovani tvrdki imate naročilo, da izdelate tlmpre-jje proračune za celo napravo, torej za električno omrežje in transformacijske šta-clje. Upati je, da bodo v začetku septembra načrti in proračun! že predloženi prl-priviijalnemii odboru v Ptuju. Iz teh proračunov bodo razvidni celotni zgnadbenl stroški in se bo dado preračuniti, koliko, bi stala vsakega posameznika napeljava elektrike. Na podla&i teh proračunov se bode notom odločilo na ..kakšen način sc naj zbere potrebna glavnica. Kakor nam zatrjujejo zvodenel, ne bodo v tem pogledu posebne teZkoče, ker so že dosedanje potevedbe dognale, da je potreba elektrike v vseli navedenih krajih velika, tako da se ne more dvomiti o rcn.tabitit.eti naprave. Samo v smeri Ljutomer, Radgona hi Prekmurje r-entabiliteta še ni zadostno zagotovljena in bo za te pokrajine vsaj v prvem času treba državne subvencije, da se tudi tosn važnim krajem omo®ocl raarvoj industrije. Zvedene!, kd so na povabilo pripravljenega odbora prepotovali celo ozemije, ki pride v poštev, nasn zagotavljajo, da je veliko podjetje v doglednem času izvršljivo. Ako se na podlagi načrtov, ki se bodo izdelali v pri’ ližno šestih tednih, Izvede financiranje brez posebnih zad?J6kov, potem se more še pred koncem t. 1. pričeti z delom in k upati, da se vsaj glaivni vod potem tekom enega leta zgradi. Zanimanje za podjetje Je splošno. Občutimo pač vsi veliko pomanjkanje petro-j leja, pramoga; občutimo vse neznosne ce-nc teh predmetov. Kdo hi sd tored ne želel moderne električne razsvetljave in električnega poeona v s.voJem obratu 1 Vsa natančnejša pojasni a podaja »Pripravljalni odbor za dobavo elektrike v Ptuju t. ★ + Prepovedan Izvoz žita. Ministrski *v»t )• prepovedal izvoz koruze, pšenica, + Tiskanje ‘/aiUaarsiMta bankovce*. Finančno ministrstvo je naročilo umetniškemu zavodu Graiika v Novem Sadu, aa izdela 60 milijonov komadov */* dinarskih bankovcev, zagrebški »Zemiailjski tiskarna« pa izdelavo 140 milijonov takšnih bankov* Scev. Papir za te bankovce so nabavili v Sloveniji. + Prepovedana reek špedicij a. Od 1. t m. je prepovedana reekspedicija vseh vozovnih pošiljk z državnega in dolenjskega kolodvora v Ljubljani. + VeBki trgovski sbod priredi Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo V Mariboru, 17. t. m. ter vabi na ta shod vse jugoslovanske trgovce. Radi pomanjkanja stanovanja prosimo, da se udeleženci pravočasno javijo pri trgovskem gr e trnju v Mariboru, ker sicer gremij ne more garantirati za prenočišča. + Na državni kmetilskl šoli na Grum pri Novem mestu se priredita v aprilu sledeča tečaja. Od 13.—15. t. m.: trodnevnl čebelarski m vrtnarski tečaj; od 26.—30. t m.: petdnevni živinorejski, mlekarski tečaj in tečaj za pridelovanje krme. Prvi začne v sredo 13. t m. točno ob 9. in se ic priglasiti po dopisnici najkasneje do 9. t m., drugi se začne 26. t. m. točno otb 9 ra se Je priglasiti najkasneje ck> 20. t. m. t-Me-ležcncj tečajev dobe proti majhni odškodnini prenočišča na zavodu. Priglasiti se je za oba tečaja pri ravnateljstvu državne kmetijske šoie na Grmu pri Novem mestu.' + Nova muslimanska banka v Sarajevu. Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo osnovanje banke »Gajet« v Sarajevu. Naloga banke bo tudC podpiranje 'n osnovanje kulturnih in humanitarnih podjetij. Osnovna glavnica bo znašala v zadetku 8 milijonov kron. + Tovarna klobukov v SkoijJ Lokj. V Škofji Loki se je osnovai konzorcij, iti bo v svoji tovarni še tekom letošnjega poletja pričel z izdelovanjem klobukov. + Tvornica živinskega seruma. V Subotici so je ustanovila družba za proizvajanje animalnaga seruma. Glavnica znaša 2 milijona kron. + »Lastni dom*, reg. kreditna in stavbena zadruga z omej. zav. v Gaberju pri Celju ima svoj XX. redni občni zbor v nedeljo, dne 10. aprila ob 9. url dopooddne v svoB zadružni pisarni v Prešernovi ulici. + Tržne cene v Budimpešti od 31. m. m. Oves 11—12 K, koruza 9 K, ječmen ^ do 7.50 K, fižol 9—9.50 K, volovi 32-38 K, svinje 65—70 K, gosi 100—110, gosja mast 1665 k; + Uvoz v Nemčijo. Nemška vlada 5« dovolila uvoz nepredelane volne in odpadkov platna, sukna in svile. Nasprotno p* Je omejila uvoz zamaSkov. + Ameriški železničarji proti svobodi carine pri prehodu preko Panamskega kanat«. Iz Washlngtona javljajo: Železniški nameščenci v Zedinjenih državah se pripravljajo na bod proti svobodi carine pri prehodu preko Panamskega kanala, ki )o Je vlada objavila. Železničarska društva izjavljajo, da je ta čtn ameriške vlade hazardna Igra, katere gooi>odairske posledice se bodo hudo čutile v bilanci železnic. + Angleške tvrdke ne zaupajo P.usijl, Iz Londona javljajo: Angleške tvrdke »o zahtevale od vlade, da mora država prej dati garancije, preden bo Angleška daia blago Rusiji. + ReE anle Avstrije. O načelih, ki jih je določila finančna komisija zveze narodov, se d->znavajo nastopne podrobnosti: Vstf krediti za Avstrijo naj se dovolijo z dolgim rokom. Avstrija naj z različnimi administrativnimi odredbami poboljša svoj : -lančni položaj in naj z notranjim posoji« lom pripravlja podlago za zunanje posojilo. Komisija smatra za potrebno, da s* }t da kontrola nad onimi avstrijskimi aktivi, ki btdo pri različnih novih posojilih služila kot jamstvo, lstotako zahteva kou-* trolo nad uporabo kreditov, o ' 1 Dnevne vesti. — Postopanje carinikov s strankami Ogleden trgovec nam piše: Ker je ležalo moje blago na carinarnici 3 dni nezacari-tijeno, sem prosil uradnika, naj ml blago čim 'preje zacariiti. Ker sem se mu pa preveč približal, me je udaril po roki kot kakšnega paglavc- t dejal: »Idi napolje!« Ko sem se radi tega pritožil pri upravniku Ačimoviču, je ta do, inemu uradniku rekel: »Prav ste Kr"'’ « — Saj so vendar cariniki radi strank tu, ne pa stranke radi carinikov. In če tožijo gg. cariniki, da se povsod čez nje zabavlja, so to s svojo prepotentnostjo sami zakrivili. — Finančna delegacija v Ljubljani ob-lavlja: Po informacijah finančne delegacije so povzročili plačilni nalogi o vojnem davku v zadnjih dneh precej razburjanja, ki se od izvestne strani še bolj neti v prvj vrsti s trditvijo, da davčna administracija pri preračunanju vojnega davka contra ie-gem ni vpoštevala čl. 19 zakona o davku rti vojne dobičke, ki določa, da se mora v čl. 57 zamenjati besedo »krona* z besedo »dinar«. Ta trditev je popolnoma neosno--vana, ker spada čl. 19. v prvi del zakona in velja ta del po izrecni določbi H. 67 ie za teritorij Srbije' in, Črne goTe, kjer je dinar obče plačilno sredstvo, ne pa tudi za naše kraje. Izrablja In zlorablja se pa tuJl dejstvo, da je odmera zn sedaj še poverjena davčnim oblastveni. Trdi se, da gTe tu za samol astnost davčne administracije, m da so sedaj davčni zavezanci izročeni na milost in nemilost »davčnemu vijaku«. NiH eno, niti drugo ni resnično. Cenilne komisije so začasno legalno ukinjene (g'ej aaredbo deželne vlade št. 336 ex 1919), proti odmeri davčne administracije pa ;e prost priziv, o katerih odloča z isto nared-bo vpostavijena avtonomna prizivna komisija v kateri so zastopani vsi gospodarski krogi. Sicer je Pa finančna delegacija že stavila na merodajnem mestu primerne Predloge, da se reaktivirajo komisije tudi v l. tnštanci tako pravočasno, da bodo že lotos sodelovale tako pri odmeri davita kakor pri oceni vioženfh prizivov. Davčni zavezanci bodo Imeli torej še letos pršilko prepričati se po svojih izvoljenih zastopnikih, da finančna uprava v obče ne zahteva več, nego ie upravičena po obstoječih ,n ob danih dohodninskih razmera«. N a Dake se sevcda primcrtio> kakcr e primer'e prej m se ^jdo odpravile. Imajo pa svoj vzrok mogokrat le v tem, da se nekateri davkoplačevalci proti svojemu lastnemu interesu ne poslužujejo v *akouu jim zajamčene pravice . lojalnega sodelovanja pri priredbi, bodisi, da sploh tie vlagajo fasij in ne odgovarjajo na pomisleke, ali pa da reagirajo na številčno fundirane pomisleke s čisto splošnimi trdit--vami in navedbami, ki jih ob današnjem standardu denarnih dohodkov nihče ne more smatrat) za resne, kaj šele za vsaj približno pravilne. Ako bi finančna uprava imela izročiti nekatere fisije javnosti, kakor jih ne sme, bi se vsi pošteni elementi čudili kako ti krogi še vedno in v lastni državi razumejo svojo davčno dolžnost na škodo državnih financ in v zasmeh primitivnemu čutu sccijalne pravičnosti. — Kljub temu bodi javnost uvetlcna. da obravnava druga inštanca vse prizive v prl-pravfjavnem štadiju s podvojeno vestnostjo in daje davčnim zavezancem v dvomljivih primerih vnovič priliko, da na verodostojen način dokažejo pravilnost svoj.h napovedb. Za razburjenje Je torej tem-tnaraj povoda, ker nudita , čl. 59 ki 69 začasnega zakona o davku na vojne dobičke zadostno jamstvo, da se odpravijo oziroma omilijo nepravilnosti priredbe oziroma trdote zakona, če vložc davčni zavezanci z verodostojnimi dokazili opremljene prošnje. — Kontrola finančnih uradov v Sloveniji. ZNU poroča: Na podlagi člena 2. zakona » organizaciji finančne kontrole je ustanovilo finančno ministrstvo v Ljubljani inšpektorat, v Mariboru pa finančno ekspozituro. Te dve oblasti bosta vršili kontrolo vseh finančnih uradov v Sloveniji. — Na državni kmetijski šoli na Grmu Pri Novem mestu je popolnit! službo mlekarja s prosto hrano hi stanovanjem tn proti mesečnemu plačilu 500 K. Prosilci za to službo morajo imeti strokovne izobrazbo in praktično vajo in morajo učence na-^ Jlati pri molži In pri vseh mlekarskih de-ki jih je treba opremiti z do-do m staTDSti’ 0 strokovni sposobnosti, , službovanju, o državljanstva :ti do 1. slovtnskcga jezika, je predlo-■ „i *, ni- 1>ri ravnateljstvu državne e ij e o. e na O mm prj Novem mestu. c* u/na viiiičar^h^ preddelavca se odda na državni kmetij, na Qrm,u eri Novem mestu s prostim stanovanjem, tizitteom ene krave, deputatom v petijotn in v drvah; plača po dogovoru. Prosilci za to službo morajo imeti vsaj praktično strokovno izobrazbo. Lastnoročno pisane prošnje, ki jih je opremiti z dokazili o starosti, sposobnosti, o dosedanjem službovanju o državljanstvu in ZIlaaJu s](n.enske2a jezika ter o rodbinskih razmerah, je predložiti do 15. t. m. pri ravnateljstvu drž. kmetijsko šole na Grmu pri Novem mestu. — Vojaški ubežniki. 2Sletni Fr. Tertnik to Ljubljane je pobegnil od svoje čete v Zagrebu. Podnareduik Jos. Strajnšck, 23 let star, doma iz Veržeja pri Ljutomeru, po poklicu ključavničar, je pobegnil esker-ti med Mariborom hi Ptujem. — Sestanek špediterjev, prevoznikov In carinskih posredovalcev Slovenije v Ljubljani. Y nedeljo 10. t. tn. sklicuje Sa-vez Špediterja Jugoslavije sestanek vseh špediterjev, prevoznikov in carinskih posredovalcev Slovenije v Ljubljano. Na dnevnem redu so važna v to trgovsko stroko spadajoča vprašanj , med drugimi tudi event. ustanovitev se. cije za Slovenijo. V interesu Imenovanih podjetij je, da se zborovanja sigurno udeleže. Zborovanje, na katerem poroča tudj glavni tajnik Saveza g. Fr&nič te Zagreba, se vrši v Narodnem domu, in sicer ob poj 11. dopoldne, tako da pridejo ud dežniki s Štajerskega pravočasno še z jutranjim vlakom. Ljubljana. — Cvetlični rf-rn za dljažtvo. V nedeljo je priredila si- Inješolska mladina cvetlični dan v prilog »Ferijalnemu savezu« t. j. v podporo med počitnicami potujočemu dijaštvu. Namen je bil torej gotovo vsakomur prav simpatičen, tudi vreme Je bilo prirediteljem naklonjeno, ker razun bolnikov ni menda nihče ostal doma, temuč so od jutra do poldneva vrvele množice še-talcev po ulicah in drevoredih. Uspeh zbirke bi torej moral biti naravnost sijajen, saj menila nf tako čmerikavega skupuha, k> bi ne odrinil ovoje kronice naši nadebudni bodočnosti, posebno, ker so nudile cvetke in razglednice živahne In prikup-ljive deklice. Ako pa vkljub temu uspeh morda ni na višini, bo kriva nepopolna priprava in organizacija. O prireditvi ie bilo občinstvo ie mimogrede opozorjeno, prodajalk je bilo premalo, da niso prišle v vse prometne dele mesta, a tudi za cvetje ni bik) zadostno priskrbljeno. Prodajale so cvetličarke večinoma le rerje in ocvetelo resje, ko je vendar sedaj v gozdih tako lepega in raznobarvnega cvetja, da bi se lahko napravili prikupljivi, pestri šopki n. pr. zimzelen, jetmik, pljučnik, veternice, divje črešnje itd. S tem pa ne mislimo kritizirati idealne prireditve, temveč le pišemo zato, ker ljubimo našo napredujočo mladino in bi Ji radi privoščili najlepšc uspehe. Pomanjkanje stavbnih delavcev ie opažati na vsoti stavbiščih. 2e itak ie le peščica novih stavb v osnutku, a še na teh stavbiščih se vkljub zelo ugodnemu vremenu ta vkljub navoženetnu materijalu ali siploh še ni začelo delati ali pa dela le par zidarjev. Naši goriški zidarji Imajo pač doma polno dela z obnovo porušenih domovanj. — Tistih par tisoč ljubljanskih Nemcev, kar se jih je pri zadnjem ljudskem štetju pri?jialo k nemški narodnosti, mora biti od jutra do večera na ulicah ta šetah-ščih, ker le tako sl moremo razlagati pojave, da slišimo na vsakih par korakov nemško govorico. Ljubljančanke pač no bodo slekle svoje železne srajce poprej, da se tudi pri nas ne osnuje podobna kontrola, kakršno imajo koroški Nemci v svojem »Heimatsdionstu«, Italijani pa v fašistih. — Gozdni požari. V nedeljo popoldne Je začelo skoraj Istočaiso goreti v gozdu na Golovcu nad Hradcckega vasjo ta na Šmarni gori, nekoliko pod prvo kapelico. Dočitn je požar na Golovcu ljubljansko gasilno društvo v najkrajšem času udušilo, je na Šmarni gori gorelo do noči. — Izobraževalno društvo »Bratstvo« vabi na sejo, ki se vrši v sredo 6. L m. ob S. v Narodnem domu. Radi važnosti se poživljajo predsediki odsekov, da se zanesljivo udeleže. — Odbor. — Ljubljanski učiteljski pevski zbor vabi občinstvo na svoj pevski koncert, ki ga priredi 7. t. m. ob 8. uri zvečer v Unionu. Sodelujejo: učiteljica Jelica Vuk-Sadarjeva (sollstlnja), učiteljica Irma Ce-pudrova (klavir), ljubljanski učiteljski pevski zbor. Pevovodja Ferdo Javanec. V »p o-red: R. Savin: Svetla noč.' Belokranjska. Serenada. Ljubica, zdaj je dan. To so samospevi s spremljevanjem klavirja. F. Javanec: Slovenska zemlja — moški zbor. E. Adamič: Tožba — ženski zbor. E. Adamič: V snegu. Da sem jaz ptičica ... V saneh. Ljubljansko polje. Ce ti ne boš moj. Ne maram tebe. Kdor jc truden . , . Zbiraj se, zbiraj, lepi zbor! J. Pavčič: Kaj, ye misli? F. Juvanec: Izgubljeni cvet. A. Ne-dved: Nazaj v planinski raj! Mešani zberi. Vstopnice so v predprodaji v »Učiteljski knjigarni« Frančiškanska ulica 6. — Policijska kronika. Včeraj je podala policija 18 poročil, in sicer zaradi pijanosti in kalenja nočnega miru 4, zaradi cestno-policijskesa rw*a 7, zaradi pasjega kontu-maca 1 ta 6 raznih poročil. __ Po glavi Jo ie dobil od neznanega »dobrotnika« v nedeljo ponoči blizu Sokii-čeve gostilne v Trnovem delavec Vinko Zabukovec. Ko Je po prvem udarcu padel ter se začudeno dvignil, dobil je še eno. Prepeljali so ga z rešftaim vozom v Ljub- ljano. Zabukovec prav nič ne sluti, kdo ln s kakšno stvarjo ga je tepel — llbegll kaznjenec. Dne 2. L m. Je pobegnil te tukajšnjih sodnih zaporov 21- ktni Jos. Mihelič iz Velike vasi pri Kamnika. Zaprt Je bil zaradi tatvine. — Ukradeno koto. Dne 2. t. m. je bilo iz veže magistrata ukradeno 2500 K vredno črno pleskano kolo. Maribor. Stanovske organizacije In politika. Trgovski gremij v Mariboru je priredil sestanek svojih članov v s vrbo, da izvolijo tri kandidate na listo Jugosl. dem. stranke. Isto Je naredilo obrtno društva Čudimo se, de gredo strogo stanovske organizacije v boj za posamezne stranke. Vprašanje Je, kaj bodo rekli člani teh društev, ki je soglašajo ta ne pripadajo JDS. Iz uredništva »Tabors« sta odpuščen* le urednika Pirc ir, Jug, dočim se pri glavnem uredništvu ni nič spremenilo. Nepošten uslužbence. 271etni hlapec Štefan Pllko iz celjske okolice, stanujoč v Grajski ulici 2, je od aprfla L L do sedaj, dokler je bil uslužben pri Zadružni tovarni In delavnici pohištva na Grajskem trgu 3, Izvršil razne tatvine, s katerimi je oškodoval poslovodjo Alojza Usarja, ki je moral delodajalcem poravnati škodo. Ukradel }e v gotovini skupno 20.000 K, za 13.490 K pa raznih predmetov. Pri hišni preiskavi »o našH pri njem ukraden blagajniški ključ ter druge prisvojene predmete. Zasačen tat. 21 letni Adolf Bzivveintak, pristojen na Dunaj, strojarski tehnik v tovarni usnja Freund, Je bil v nedeljo ponoči aretiran, ker so ga zalotili redarji v posesti 1 stola, ki ga je ukradel v dvoraa bivše kazine, kjer je Športni klub Maribor Ime! svojo veselico. Pri telesni preiskavi so našli pri njem še dva kozarca, katere Je ravnotam ukradel. Po prestani kazni bo izgnan v Avstrijo. Tatvina. 501etni hlapec Fran Muhič 'z mariborske okolice, stanujoč na Tržaški cesti 53 pij vpokojenemi! polkovniku Szu-berju, kjer je bil uslužben, je ukradel svojemu delodajalcu 6 m dolgo belo . zeleno zastavo in več kg jabolk. Cel*e. Obrtna zadruga gostilničarjev v Celju Je imela pred par dnevi pod predsedstvom načelnika g. Rebcnschegga svej občni zbor. Zadruga, ki obsega samo mestno občino celjsko, je štela koncem leta 1920 51 članov. Vpisanfh je bilo 8 pomočnikov ta 5 vajencev. Oproščeni so bili 3 vajenci. Dohodkov je bilo 2077 K 80 v, Izdatkov 1909 K 28 v, prebitka 168 K 52 v. Stanje premoženja brez inventarja znaša koncem leta 2124 K 85 v. V kritje tekočih izdatkov se Je sklenilo pobirati v tekočem letu od članov naklado v znesku 60 K za zadružnika. lnkorporacijska pristojbina se je »višala od 30 na 100 K, vpisnina od 6 ca 30 K in oprostnina od 10 na 50 K. Učna doba za vajence se je določila na 3 leta. — V odbor sta nanovo Izvoljena gg. Perger ta Reberšak. Na nasvet navzočega obrtuo-zadružnega komisarja g. Založnika se je razvila zanimiva debata o združenju zadruge z gostilničarsko zadrugo okoliške občine celjske v eno korporacijo in je s pretežno večino sklenjeno predlagati razpust obeh zadrug in združitev okoliških in mestnih članov v eno samo organizacijo. Avtomobilna zveza Celje - Ljubljana Je obstojala svoj čas pred vojno. Avtomobili, ki so takrat vozili, so bili vedno natlačeni. Tudi danes izražajo prebivata Savinjske doline željo, da bi se avtomoBiini promet na tej progi zopet vzpostavil, ker so nekateri kraji preveč oddaljeni od železnice. Če bi se takoj ne daia vzpostaviti, zveza Celje - Ljubljana, naj bi začasno vozil avto samo med Vranskim in Celjem. Mogoče bi se za tako zvezo zanimalo novo ustanovljeno avtomobilno prometno d. d. v Ljubljani. Bivši avstrijski nadporočnik Fr. Krajnc iz Postojne se je zadnje dni pojavil v Celju. Po preobratu jc nekaj časa služboval v naši vojski, toda vsled raznih manipulacij je pobegnil čez mejo tor vstopil v Italijansko državno službo. Sedaj sl je prišel Krajnc po nevesto ter hotel neko deklico v Savinjski dolini prisiliti, da ga poroči. Ker pa je deklica nasilnega rone-gata odslovila, ji je zagrozil s smrtjo. Ako ravno je bila zadeva takoj ovadena, se je Krajncu vendar posrečilo pravočasno pobegniti čez mejo. Umrl je v celjski javni bolnici po kratki bolezni gospod Artur Jean, bivši 5rko-stavec v Ljubljani, sedaj posestnik v Vitanju pri Celju in zastopnik za dobavo graiičmh potrebščin v Jugoslaviji Pogreb se je vršil v Celje v nedeljo popoldne. Trvdka H. Franck v Zagrebu pošilja v Celje zastopnike, ki so Nemci tn nočejo razumeti tiiti besedice slovenski. Slovenski trgovci naj postavijo agente tvrdk, ki obratujejo v Jugoslaviji, čez prag, če nočejo znati našega jezika. Koroško, Koliko prestane zaveden Slovenec na Koroškem. Pišejo nam: Ugledni posestnik invalid Anton Miglar na Dračju pri Važen-J, berku ie raoraJ žc meseca januarja 1919 kot zaveden Slovenec bežati pred nemškimi nasilniki, ker je naša vojaška oblast takrat skrčila vojno črto. Kot begunec, alcoraivno posestnik dveh kmetij, sc je preživljal kot dninar pri šolskih sestrah v Št. Riri>eiptn pri Velikovcu, dokler ga od tam ni vnovič pregnalo nemško nasilstvo. Ko so se namreč naše čete umaknile iz Koroške koncem aprila 1919 in so vdrle nemške roparske tolpe v naše kraje ta tam počenjale grozodejstva, je bil Miglar v drugič primoran bežati. Potikal se Je ob koroški meji. Medtem časom pa, ko je bil kot begunec od svojega doma odsoten, :o ga »Vo4kswehrovci« nahujskam od sosedov, oropali ter mu posilili enajstletno pastorko. Tl zločinci so stali pod poveljstvom nadporočnika Rauterja, ki Je bil nastanjen pri Krajcarju v občini Pokrče. — Mesec dni pred plebiscitom so Miglarja nemški agitatorji, ki so potem zbežali v Celovec, vnovič oropali, nato pa mu požgati hiš*). Prizadjali so mu vnovič nad 200.030 K škode, Dne 26. decembra lanskega leta so prišli na vrata Miglarjevega doma trije .civilisti, oboroženi z vojaškimi puškama, in sl-ceržupancev Gustl ta še dva druga, ki jih Mtgiar dobro pozna, ter zahtevali, da jim odpre vrata. Ko pa on tega ni stori!.. w vdrli s silo v hišo. Miglar je skočil iz postelje ter bežail proti vratom. Takoj mu je nastavil eden izmed tolovajev paško na prsa ta se pripravi), da bi sproža. Miglar Je zgrabil za puško in jo odmaknil pravočasno, da je sproženi strel .odletel mimo njega v omaro. Nato mu je nastavil drugi nemških rabljev bodalo na trebuh ln ga hotel zabosti. Miglar Je hitro prijel za bodalo, napadalec pa mu je zasukal bodalo v roki in razrezal Miglar ju celo dlan. Miglar bi gotovo postal žrtev tega napada, da ga ni rešila njegova Izredna telesna moč; pometaj Je namreč vse na kup In zbežal bos v srajci ln spodnjih hlačah r bližnji gozd. Primorce« Vrana vrani ne izkljuje oči. Na Voloskem so fašisti nekega italijanskega fanta dolgo silili, naj se jim pridruži. Ker pa tega m hotel storiti, so ga nekega dne počakali ter do krvi pretepli. Fant je sicer napadalce tožfl, toda ti so bili oproščeni, da-siravno niso tajili. Med napadalci sta bila namreč tudi sinova nekega višjega sodnijskega uradnika. Italijanska justica je pa res »imenitna«. Iz Postojne nam pišejo: Na dan aneksije je plapolala na Soviču slovenska ln črna zastava. Vilharjev spomenik pa je bil ves v žalno ovit m ovenčan s slovenskimi trakovi in zelenjem. Pritepena laška druhal je pričela radi tega besneti in je pretila z razbijanjem, a naši občinski možje so šli k laškemu komisarju in ga resno in odločno opozorili, da naj si pripišejo Lahi samim sebi težke posledice, ki jih bodo zadele, ako ne bodo takoj prenehali z razsajanjem tn ako se bo domačinom le las skrivil, ker ljudstvu je potrpljenje pošlo. Komisar se je ustrašil in fašistovska druhal je povesila rep in odšla. Cast našim postojnskim značajem! — Na meščanski šoli v Postojni se je sedem dečkov uprl o'pri tepeni laški učiteljici. To naduto babše jih je naznanilo rc-negatskemu nadzorniku — in vseh sedem je bilo izključenih. Politično društvo »Edinost« Je imelo včeraj svoj rodni občni zbor v Divači. Poročilo prinesemo. Roparski napad na angleškega inže-iicrla. V noči na 3. L m. so v Trstu napadli neznani lopovi angleškega Inženerja O. Ordona, ga ranili na rokah in obrazu ter mu pobrali ves denar. Črni vrh nad Idrijo Pišejo nam: Dolgo se ni nihče oglasi’ iz uaše rasi, ki je žail-bog še neoarešena, in kj v doglednem času ne more upati na odrešenje. Ljudstvo je po ogromni večini nezadovoljno z Italijanskimi osvoboditelji. Želi si svobode ln združitve z ostalimi brati onstran državne meje. Vsakdo živi v trdnem prepričanju, da se bo to enkrat zgodilo. Edino to upanj« še daje moči našim ljudem tam doli, da vzdržijo silni nacjjonalistični pritisk Italijanov. So vedno granate. Pred prazniki so začeli goreti Fonzarjevi gozdovi v St Mavru. Železniški delavec Val. Bensa v Solkanu je hitel gasit, da bi si rešil kopo sena. Med gašenjem pa sc je razpočila granata Ln Benso tako razmesarila, da je v par minutah umri. Mal vožnjo se Je ponesrečil župen Iz Temenice Iv. Trampuž ter za posledicami dne 25. in. m. v tržaški bolnici umri. V Mirilu pri Gorici snujeta brata Pavletič čebelarsko podjetje, lil bo Izdelovalo vse čebelarske potrebščine. Umrl je v Gorici učitelj slov. šole Iv, Leban, star šele 28 let. Obesil se je v Štanjelu družinski oče Iv. Bogateč. rodnega gledališča sklenila, prirediti vi dramskem gledališču vsak teden po dv# predstavi pri znatno znižanih cenah. To predstave se vrše vsak četrtek }n vsako nedetio ob 8. zvečer. Vstopnice se dob« pri dnevni blagajni v opernem gledališču ta zvečer pred predstavo v dramskem gledališču. Koncert Glasbene Matice. Priljubljena koncertna pevka Mira Costaperaria-Dev bo pela na koncertu 11. aprila po večini v Ljubljani še ne izvajane narodno pesmi Iz Bosne in Hercegovine, v katerih sta zastopana komponista F. M. Dugan ta B. Kačerovsky. Poleg teh Lajovičevega »Tkalca«, Fibichovo »Rožo«, Brahmsovo »Mojo ljubav« In Čajkovskega »Sredi šura-nega plesa« ter arija iz oper »La Bohe-nie«, »Madame Butterfly« in »Figaro se ženi«. — Konservatorijska profesorica gdč. Marij« Schweigerjeva izvaja od F. Chopina Berceuse, Balado As-dur ta F. Liz*-tovo legendo Sv. Frančišek stopa po morju Gdč. Schvvcigcrjeva je Imenovano legendo izvajala prvič v Praga ta leta 1918. v Vidmu ra Milanu z velikim uspehom. — Virtuozinja na harfo gdč. Larise Vasilijeva te Petrograda, absolventka Petrogiajsks-ga konservatorija, s vir a Rubinsteinovo Romanco in Haselmanovi Roverje Ln Balado. k Koncert. Dne 8. aprila t. 1. sc v Gbt-zovi dvorani vtš! nedavno odpovedani koncert komornega kvarteta. Gledališče in glasba. Gledališke predstavo po znižanih cenah. Da se poset gledališča omogoči vsakomur, k! želi zasledovati razvoj naše domače gledališke umetnosti, je uprava Na- Znanost in umetnost. »Priroda« 4. številka je Izšla s sledečo vsebino: Ch. S. Minot: Rastenje. — S. Gjaga: Na bregu. — I. Brlič - MazuraničJ Mato. — V. Fink: Pluto. — F. Doflem: Gujavice u Makedoniji. — Pabirci. — Razgovoru — Naročajte »Prirodo«! A. Daudet: Pisma Iz mog mlina. »Narodna knjižnica« v Zagrebu je Izdala v moderni opremi to knjigo, ki spada med najboljše umotvore francoske literature. Daudet opeva v tej knjigi najlepši del Franclje, Provence ter njene originalne ljudi. Knjiga z Daudetovo sltko velja 28 K ter so naroča pri »Narodni knjižnici«, Zagreb, Volnička ulica 13. O Hughesovem brzojavnem aparatu je izdal Interesantno brošuro višji poštni preglednik Ivan Napotnik. V knjigi s 17 slikami je razloženo kratko m jas.no delovanje tega aparata. Knjiga vsebuje priročno navodilo za enojno in dvojno bržola vi ja nje s protltokom in brez njega. Ker se posebno v Sloveniji take knjige pogrešajo, bo gotovo zelo dobrodošla. Knjiga se dobi pri Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg v Ljubljani in pri avtorju. Pokrajina. Domžale. Pišejo nam: Tukajšnji železniški postaji načeluje uradnik, ki Je prebivalstvu nepriljubljen radi samovoljnega obnašanja. Vedno uvaja nove predpise, Ki Jih na drugih postajali ne poznajo. Med drugim je uvedel peronske karte, najprej po 1 dinar, sedaj po poi dinarja. Ker pa jo na peronu pisemski nabiralnik, mora plačati peronsko karto vsakdo, ki hoče oddati pismo. Bilo bi vsem tukaj zelo ustreženo, če bi oblasti moža podučile, da ni zato tu, da šikanira občinstvo. Kamnik. Iz žage kamniške mestne korporacije v Stahovici je bil ukraden M in pol metrov dolg ta 7 cm širok gonilni jermen, vreden do 6000 K. Jesenice na Gorenjskem. O velikonočnih praznikih so našli otroci blizu kolodvora mrtvo truplo novorojenčka moškega spola, popolnoma nago. Zdravniško se je dognalo, da je bil otrok živ rojen m popolnoma razvit, a takoj po rojstvu zadušen. Na mestu je ležalo truplo največ 2 dni. Poizvedbe po materi in event. so-krivefh v domačem kraju so ostale brezuspešne, najbrž je bila brezsrčna mati tipka. Jesenice. V hotelu »Triglav« se gode čudne reči. Nedavno so pri hazardiranjn oskubili nekega invalida z leseno nogo za 400 K, končno pa ga še nabili in vrgli na cesto. Tako početje pač ne dela holetu časti Črnomelj. Na velikonočno nedeljo zjutraj, ko so bili vsi ljudje pri vstajenju, je bilo v Starem trgu vlomljeno v stanovanje Petra Bizala. tatovi so odnesli raznih stvari za 30.000 K. Kočevje. Pri našem premogovniku vladajo neznosne razmere. Družba je svolčas odstranila zloglasnega ravnatelja Stdckla, dobili pa smo mesto njega nadzornika inž. Diskupskega. Biskupski pa, namesto da bi odstranil nemškonacijonal-no uredništvo, še sam hujska proti Jugoslaviji. Mož je svojčas na pritisk od zgoraj sicer ukazal, da se odstranijo po uradih nemški napisi in se uadomeste s slovenskimi. toda marsikateri delavec, ki pride vprašat z* dcJo in vidoč slovenska napise prosi za delo v svojem materinem jeziku, doživi razočaranje, ko čuje, da vlada v uradu nemščina kakor nekdaj. Takim razmeram se mora napraviti konec. Kakor so na Koroškem pometali vse naše ljudi h tovarn, tako se naj napravi tu. Apeliramo na vlado, da takoj izčisti rudnik. Obnovite naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista ne ustavi j ©re«Se, račune kuverte Isi pJsemskl papir s firme*. visitke, nasSo^nlce ilil. caiisce , lSžf??o Sw cen© Katelila sprcicmc tudi upiavjilUvo ,,JugcsEeT) 3*6“ v Ifi-tijt-Kl, Marijin trg 6 ter njcute podrvinEco v S^ertbcru, fcfcvr.; tig; v Celfu, Kralje Petre cest« 'n v Ptuju, PreiefRovs ceita. Podružnica w Hurski S^b^ii in BolJnfi Lendavi. čistih brez odbitka rentnega davka. Marijin trg 8 Wollev«* utica 1 obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun Ustanovljen septembra 1919. . Prometa v lanskem letu nad 128,000.000 kron. Neposredno pod državnim nadzorstvom Priporočajo se sledeče domače tvrdke s papirjem Uranus, Mestni trg n s Špecerijo, železnino in cementom Alojzij Sušnik, Ljubljana, Zalo' Ska cesta St. 31. Specialna trgovina z j uveli in zlatnino Lud. Černe, Wollova ulica 3 Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33. Avtogaraza Popravila vseh strojev Šušteršič & drug. s pohištvom in mizarstvom Franc Škafar, Rimska cesta 16, Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telef. 366). Šivalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jax Sc sin, Dunajska c, 15 Kleparstvo Teodor Korn, krovski in kleparski mojster, vpcljevalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8. Orodje in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37 s jiisalnimi stroji The Rex & Co., Selenburgova ulica štev. 6. Špedicija Uher J. & A. Selenburgova ul. 4 Telefon St. 117. Slikarstvo, pleskarstvo Ivan Martinc, Poljanska c. 20. s čevlji Aleksander Oblat, Sv. Petra c. 28. 3 špecerijskim in kolonijalnim blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10. Pisalni stroji Kontrolne blagajne prodaja iu popravlja Franc Ear, Cankar jevo nabr. 5 Trgovina s Špecerijskim in delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica. z delikatesami in prekajevalnic« J. Chalupnik, Stari trg 19. H .Tiska »Učiteljska tiskarn?« v Ljubljani Odsovorni urednik Antoni p^etu A. K. Or ©en: Nevestina skrivnost. (Dalje.) Trinajsto poglavje. Gospa Kameronova je počakala soproga tisto popoldne v neki kavarni. odkoder sta šla skupaj domov. Spotoma ji je pripovedoval o svojem posetu pri Molesworthu, toda zdelo se je, da ga ne posluša bogve kako pazljivo; bila je najboljše volje. Na pragu svojega doma sta obstala in nežno pogledala drug drugemu v oči. Kako lepo je, vrniti se skupaj domov, je rekel on. To je paradiž na zemlji, je šep-uila ona vsa srečna. Doktor je hotel opraviti še nekaj posetov. a dal se je pregovoriti in spremil ženo v stanovanje: toliko stvari je bilo še treba določiti glede nove opreme. Hiša ni bila velika, toda doktor jo je želel urediti od vrha do tal čim najudobnejše in naj-fineje. Kameron je stal v prijazni skupni sobi pri kaminu, dočim je bila stopila Genovefa v stransko, da bi odložila klobuk; zdajci pa jo je slišal vzklikniti od presenečenja in planil za njo. Na postelji so bile razložene vse njene obleke. Nič hudega ni, je odgovorila na njegovo vprašanje; čudim se le, kaj pomeni ta razstava. Genovefa je pozvonila. Kdo je vzel mojo obleko iz omare? je vprašala novo sobarico, ki je vstopila s preplašenim obrazom. Oprostite, milostiva. je zajecljalo dekle v zadregi, mislila sem, da ste vi ukazali. Gospodična je nastopila tako sigurno in opisala obleko, ki naj bi jo predelala, tako natanko — dasi je potem nisem mogla najti. 0 kom govoriš pravzaprav? 1 nu, o šivilji. Rekla je, da ste jo milostiva naročili, ker hočete, da bi vam izpremenila višnjevo svileno obleko; prinesla je vse orodje in hotela opraviti svoj posel takoj. Nikake šivilje si nisem naročila na dom, in tl si storila krivo, ker si kazala obleko brez mojega izrečnega dovoljenja. Pravi čudež, da ni ✓ ženska izginila s tem ali onim. O ne, milostiva. bila je povsem spodobno dekle; sama je dejala, da mora biti pomota. Le vprašajte Jo, pa boste slišali. Ali je mari povedala svoje Ime? se je vmešal Kameron. Kje šiva? Ne, gospod doktor, ničesar ni povedala; toda mislila sem sl, ker prihaja od mojstrice, pri kateri je bila obleka narejena, morajo milostiva pač vedeti —. Odkod veš to in o čem govoriš? jo je prekinila gospa srdito. Mislila sem si pač, ker je držala v roki vse polno vzorcev in koscev blaga ter jih primerjala z obleko. Res se mi je zdelo čudno, ker je bila vendar naročena zaradi višnjeve svilene in ne zaradi drugih, in ker je delala vse nekam skrivaj, meneč, da je ne vidim. Doktor se je bil vrnil v skupno sobo in prepustil ženi, naj opravi sama to nevažno stvar. Zato ni videl, kako fe mahoma prebledela. Praviš, da je imela vzorce, ki so se ujemali z mojimi obfekami? je izdavila trudoma. Koliko jih je bilo in od katerih oblek? ■V • »—...m I, Dekletu je postajalo čedalje bolj vroče. Bil je košček kakor tistale siva baršunasta, je dejala, kažoč na krasno večerno obleko, in vzorec Čipk od rjave svilene; prav posebno pa je ogledovala belo atlasno in pa gumbe na dolgem plašču. S seboj ni vzela ničesar. Mlada žena se je bila zrušila v naslanjač; pogled na vse te bogate toalete, ki so zbujale še nedavno v Washingtonu toliko občudovanja, ji je bil zdaj neznosen. Obesi jih nazaj v omaro! je ukazala dekletu, in glej, da se ne dotakneš nobene več, ne da bi ti Jaz naročila. Ko je stopila Genovefa kmalu nato v skupno sobo, se je njen tnrkli obraz takoj zjasnil in zazdelo se je, da jo je minila vsa slaba velja. Smejala se je, šalila se, kramljala veselo in odganjala oblake s soprogovega čela. Temu sicer nez-natnemu, a sila zagonetnemu dogodku je sledil še tisti večer dragi, ki se ni zdel nič manj skrivnosten. Tuj gospod se je dal prijaviti doktorju Kameronu in njegovi ženi, češ, da želi govoriti ž njo o nujnift opravkih. Prišel sem, je dejal, poklonivši se zdravniku, ker bi rad nekaj vpra-> šal vašo gospo soprogo. Prosil bt vas. se je obrnil k Genovefi, da mi izvolite povedati ime svoje šivilje. Niti če bi se bil udrl mladi ženi -strop na glavo, je ne bi bil mogel bolj iznenaditi in prestrašiti. Oprostite, je povzel gospod, ako se vam vklim morda nevljuden in vsiljiv. Takoj vam pojasnim vso sl var natančneje. Nedvomno se spominjate vsaj vi, gospod doktor, mogoče pa tudi milostiva, kakšna isto-riia se je zgodila nedavno temu: mlado dekle je umrlo v zdravniškem vozu od zastrupljenja s prusko kislino. Mildred Farley, ne? je vprašal Kameron, čudeč se, da ga preganja to ime, kamorkoli se obrne. Da, je potrdil neznanec. Seveda se spominjam tistega ža-> lostnega in skrivnostnega dogodka, je odgovoril doktor. Ali je vprašanje, ki ste ga stavili moji ženi, v kakeul stiku s to tragično zadevo? (Dalle prih.)