MERCATOR-BLAGOVNl CENTER
Posodobiti organizacijo in transportno opremo
Mercator - Blagovni center ob Slovenčevi ulici je lani uspel iz-boljšati že tako uspešno poslo-vanje. Realizirali so 33 milijard dinarjev celotnega prihodka, 2.1 milfjardo dohodka in 1.6 milijar-de din čistega dohodka. Za aku-mufacijo so namenili 23,2 odstot-ka dohodka. kar je več kot leta 1985. Ob tem so imeli lani pov-prečne osebne dohodke v višint 144.800 dinariev.
Glede na osebne dohodke v drugih bežigrajskih organizaci-jah niti niso čisto pri dnu, kljub temu pa imajo izjemno visoko tluKtuacijo (iani 21-odstotno). Takšen prelok delavcev v skla-diščnotransportnem seklorju M-Blagovnega centra že otežuje delo in onemogoča doseganje še boljših rezuitatov. Ugotavijajo, da gre prj tem pretoku predvsem za delavce tz drugih republik, ki jim je to prva zaposlitev v Slove-niji in jim predstavtja nekakšno odskočno desko.
Ker se zavedajo, da bodo uspeli le z ustrezno izobraženimi delavcr, ki bodo čutili tudi pri-padnost delovni organizaciji. na-menjajp veliko pozornosti in sredstev Stipendiranju in izobra-ževanju deiavcev nasploh. »Le tako.- pravi dipl. ekonomist tzf-dor Re|c, direktor DO, "bomo lahko hodifi vStric s konkurenco ali pa korak pred njo. Konkuren-ca pa je vedno hujša'-
Zakon o enem grosistu, kl ve> Ija zadnjih nekaj mesecev, jim je natanko zakoličil teren in pri-siljenl so bfli preklnltf posfovno
sodelovanje s Itevilnlml part* nerji, s katerimi so jlh vezali dol-goietnl uspežni stiki. Zakon sam Je Imei sicer dober namen, a kaj ko to ni dovolj. Življenje je na-mret mnogo bolj kompliclrano kot sl to zamisijajo v kablnetlh, kfsr zakone sestavffafo, pravfjo v M-Blagovnem cenlru. Posle-dice novega zakona bo občutil potrošnik, ko v trgovinah ne bo dobil tistega. karje bilo prej obi-čajno. Zlasti to velja za uvoženo blago
M-Blagovnl cenler ima v Lfubljanl in njeni okollci okoli 1200 stalnih odjemalcev, ki jim
je tudi prilagodil svojo ponudbo. Ta se je vedno ravnala po zahte-vah trga, tako da je M-Blagovni center predstavljal nekakšnega povezovalca med maloprodajo in Droizvodnio.
čeprav so zaradi racionalnej-šega poslovanja in hitrejšega obračanja zalog skrčili izbor bla-ga na svojih policah, je izbor Se vedno dovolj vetik in lahko ustre-iejo večinf zahtev.
M-Blagovni center. ki je naj-večje pokrito grosislifino skladil-če v Sloveniji in ima izredno ugodne transportne pogoje, je bil že ob gradnji zasnovan kot sodoben center. a zaradi denarja se je vse ustavilo na polovici. Morda jim bo v še bolj zaostrenih pogojih gospodarjenja te uspelo uresničiti še drugo polovico za-' mtsli in vpeljati v poslovanje so-dobno transportno opremo.
A. DVORSAK