roitnina plaćana t gotovini.
Leto LXV., ŠL 276
Ljubljana,
S. decembra 1932
Cena Din L-
vsa* dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inaeratl do 80 pettt a Dtn 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji lr»rr—M petit vrata Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — > Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi ae ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UFBA VNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it, 6
Telefon st. 3122, 3123, Sili, 8125 ta 31»
PODBD2N1CE:
MARIBOR, Grajski trg St. 8---—    CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100.
NOVO MESTO, Ljubljanska c. Tel. it. 26.    JESENICE, Ob kolodvoru 101. — v* — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št, 10.351.
SOCIALNI PROBLEMI, KI ZAHTEVAJO NUJNE POMOČI
Trije pomembni kongresi — V ospredju so vprašanje brezposelnih
in stanovanjski problem
Beograd, 5. decembra. V soboto in nedeljo se je vršil v prostorih beograjske Delavske zbornice peti kongres delavskih zbornic kraljevine Jugoslavije. Kongres se je bevil s perečimi vprašanji našega delavstva, ki so v tesni zvezi z našim gospodarstvom in globoko posegajo v socialne prilike v državi. Po obširnih referatih in razpravah, v katere so posegli zastopniki vseh pokrajin, je konges ob zaključku sprejel obširno resolucijo, ki vsebuje predloge in zahteve delavstva. Resolucija poudarja:
1. Peti kongres delavskih zbornic, ki se je vršil 3. in 4, decembra v Beogradu opozarja na to, da je v naši državi veliko število popolnoma nepreskrbljenih in že delj časa brezposelnih delavcev vseh kategorij. Podpiranje teh revežev potom javnih borz dela, državnih in samoupravnih institucija delavskih zbornic, delavskih organizacij tn zasebnih ustanov, kakor je sicer dragoceno, vendar ni dovoljno, da bi zasiguralo vsaj najjpotrebnejšo podporo za življenje in stanovanje brezposelnih. Zaradi tega zahteva kongres, da se uveljavi Člen 2 zakona o zavarovanju delavcev, s katerim se je že leta 1922 obljubilo, da se bo zavarovanje zoper brezposelnost oživotvorilo. To zavarovanje naj bo samoupravno pod kontrolo države. Država in samoupravne korporacije bi se morale obvezati, da bodo redno prispevale za to zavarovanje. Zavarovanje mora biti obvezno ter obsegati vse kategorije delavcev in nameščencev brez vsake izjeme in mora veljati za vso državo.
2. Dokler se popolno zakonsko zavarovanje zoper brezposelnost ne izvede so nujno potrebni hitri ukrepi, da se še v teku te zime brezposelni delavci in nameščenci preskrbe z najpotrebnejšim, in to boljše, kakor so bili dosedaj.
Akcijo vseh ustanov, ki podpirajo brezposelne, je treba osredotočiti pri borzah dela. pri katerih bi moralo priti sodelovanje svobodnih družabnih krogov in strokovnih organizacij do večjega izraza. Vsa sredstva, ki se zbirajo za borze dela, se morajo uporabiti za podpiranje brezposelnih, bilo v denarju ali v prehrani. Takoj se morajo v to s vrh o uporabiti tudi vsi rezervni fondi. Dajatve borz dela za brezposelne, se morajo znatno povečati, tako glede trajanja kakor glede višine podpore. Prejemanje podpor pri borzah dela je smatrati za zakonito pravico delavcev in v okviru te pravice morajo krajevne borze dala vršiti izplači!a. Sredstva borz dela se moajo povečati in v to svrho zahteva kongres:
a) Vlada naj naroči vsem banovinam in občinam v državi, da določijo v svojih proračunih primerne kredite za podpiranje brezposeln ih dela ve ev.
b) Uvede naj se poseben davek za brezposelne, ki naj ga pobirajo davčne oblasti za ves luksus, zlasti pa naj se ta davek naloži na luksuzna stanovanja, zabavne ustanove, pijačo, na konzum v restavracijah, pivnicah, kavarnah in slaščičarnah, ne glede na to, ali se ta konzum vrši v javnem lokalu ali privatnem stanovanju. Ta davek naj se razpiše tudi na vse lokale, ki služijo v trgovske ali industrijske svrhe, plačati pa bi ga morali rudi vsi delodajalci sorazmerno s številom zaposlenega osobja.
3. Glede na to, da je v teku tega leta zajela brezposelnost tudi sezonske delavce, smatra kongres, da se pri podeljevanju podpore ne sme več delati razlike med sezonskimi in ostalimi delavci.
4. Posebno opozarja kongres na izredno veliko bedo, v kateri so poljski delavci. Za te je brezpogojno in nujno potrebno preskrbeti vsaj prehrano do nove žetve. V tem cilju zahteva kongres, da se v vseh občinah, kjer so nepreskrbljeni brezposelni poljski delavci, poseben žitni fond. V ta fond naj bi prispevali vsi oni posestniki, ki imajo na 9 oralov zemlje, po 5 kg žita ln koruze. S tem žitnim fondom naj razpolaga paritetni odbor, kakor ga predvideva uredba ministra za socialno politiko glede ureditve zaposlitve delavcev pri poljskem dolu.
5. Vpoštevajoč, da je stanovanje neobhodno potrebna življenjska potrebščina in glede na položaj v pogledu stanovanjskega vprašanja v mestih in industrijskih centrih, je peti kongres delavskih zbornic po vsestranskem razmotri van j u sprejel naslednje zahteve:
L Prisilni ukrepi za določitev višine najemnine za stanovanja in lokale.
a) Za stanovanja in lokale v starih predvojnih zgradbah naj se določi višina najemnine na osnovi predvojne najemnine v pariteti 1:10, do največ lOl
b) V novih, po vojni zgTajenih hišah, naj se določi najemnina za stanovanja in lokale z ozirom na stvarne gradbene stroške s tem, da renta od investiranega kapitala ne sme presegati 4 odstotke, računajoč pri tem 301etno amortizacijo.
c) Prekoračenje tako določenih najemnin za stanovanja in lokale naj se kaznuje po zakonu o pobijanju draginje. Kazen naj se odmeri v višini prekoračene cene plus 10 odstotkov normalne najemnine.
II. Zadružno gradbeno lakonodajstvo.
a) Izda naj se zakon o osnovanju gradbenih zadrug, e katerim naj se omogoči, da je lahko več oseb lastnikov ene hiše, na ta način, da bo posamezno stanovanje last po-edinih zadružnikov Iz prejšnjih stanovanjskih zakonov naj se obnove konstruktivne odredbe o gradbeni delavnosti države, občin in javnih korporacij.
III. Sredstva za gradnjo stanovanj. Osnuje naj se splošni gradbeni fond pod upravo države, občin in stavbnih zadrug. Iz tega fonda naj se za dobo prvih 10 let grade izključno samo zadružne hiše po mestih v sorazmerju s porastkom prebivalstva in pomanjkanjem stanovanj. Pozneje bi se lahko iz tega fonda gradile zadružne stanovanjske hiše tudi po manjših mestih in na deželi. Sredstva tega fonda naj bi se dobila tako-le:
Državna hipotekama banka naj vsako leto prispeva v ta fond dve tretjini one vsote, ki jo izdaje v gradbene svrhe. Uvede naj se poseben davek na neposredne davčne objekte v višini 100 milijonov letno, nadalje posebna doklada na nezazidane parcele po mestih, zlaati v mestnih središčih, poseben davek na luksuzna stanovanja v mestih. Občine naj iz rednih proračunskih sredstev vsako leto prispevajo v ta fond najmanj 2 odstotka celokupnih svojih dohodkov. V ta fond naj se naposled stekajo vse kazni, izrečene zaradi previsokih najemnin. Zadružno gradbeno delavnost naj podpro tudi vse občinske denarne ustanove. Razen tega pa naj bo obvezno nalaganje v ta fond vseh presežkov delavsko socialno političnih ustanov.
Stanovanjski problem
Zagreb, 5. dec Včeraj se je vršil tukaj kongres stanovanjskih najemnikov iz vse države. Zanimanje za ta kongres je bilo nenavadno veliko in so biLi zastopani vsi večji kraji v državi. Po vsestranski razpravi in obširnih referatih je kongres naposled sprejel nasledngo resolucijo:
Kongres ugotavlja, da je stanovanje osnovni pogoj človeškega življenja ter za vsakega človeka prva in najvažnejša življenjska potrebščina. Zdravo stanovanje ni samo predpogoj osebne in socialne higijene, marveč tudi temeljni pogoj gospodarske produkcije in družabnega reda. Zato je dolžnost vseh, da posvetijo vso pozornost stanovanjskemu problemu, kakor delajo to vse napredne evropske države, ki so stanovanjsko kot eminentno socialno vprašanje že davno rešiile.
Zaradi silnega in nepričakovanega znižanja dohod'kov vseh slojev in zaradi pretiranih najemnin, ki niso v nobenem skladu z dohodki, je v času ostre gospodarske krize ogrožen obstoj velikega dela, zlasti mestnega prebivalstva. Samovoljno in sa-molastno odločanje hišnih posestnikov v pogledu preLirano visokih najemnin nasprotuje načelu enakopravnosti državljanov, ker na ta način bremena za očuvanje našega narodnega gospodarstva niso enako razdeljena. Zaradi tega kongres stanovanjskih najemnikov nujno zahteva:
1. Vlada naj predfloži Narodni skupščini načelni stanovanjski zakon, ki naj zaščiti ekonomsko slabe najemnike pred brezvestnim izkoriščanoem s strani pretežne večine hišnih posestnikov.
2. Maksimiranje najemnin naj se glede na različne življenjske priAike v državi prepusti posameznim banovinam, ki naj potom uredbe v sporazumu z organizacijami najemnikov določijo cene stanovanj in poslovnih prostorov, vpoštevajoč pri tem njihov položaj in tovaliteto kakor tudi draginjske razmere v posameznih mestih.
3. Banovinam naj se poveri najstrožja kontrola nad izvajanjem tega zakona zaradi nelojalne konkurence s strani hišnih posestnikov in najemnikov. Plačilni rok za najemnino naj se podaljša do 30. v meseca, odpovedni roki pa na način, da najemnik« ne bodo prisiljeni voditi procesov ter da se jih ne more namenoma izpostavljati nepotrebnim sodnem ki advokat-
skem stroškom. V zimskih mesecih, to je od 1. novembra do 1. maja naj se zabranilo vse deložacije.
4. Brezposelne intelektualne in fizične delavec naj se zaščiti glede plačevanja najemnine na način, kakor so zaščitene bareke z zakonom o zaščiti kmetov.
5. Za ojačanje gradben« delavnosti v državi, ki edina lahko reši sedanjo stanovanjsko bedo, naj priskoči vlada na pomoč posameznim slojem, tako državnim uradnikom in delavcem, kakor tudi privatnim z dolgoročnimi krediti po nizki obrestni meri. Tako se je delalo tudi v drugih državah.
6. Ker je jasno, da pretirano visoke najemnine jačaio samo posamezne hišne posestnike na Škodo širokih slojev produ-centov, izjavlja s tem kongres stanovanjskih najemnikov v imenu vseh stanovanjskih najemnikov v državi, da smatra to resolucijo za zadnji poizkus, da se reši pereče stanovanjsko vprašanje mirnim in zakonitim potom. Če hi tudi ta poizkus vkljub vsemu pričakovanju ostal brezuspešen, vzjavrjajo stanovanjski najemniki iz vse države, da se bodo solidarno v obramb: svojih državljanskih in človeških pravic poslužili pravice samoobrambe.
7. V občinske zastope naj se po demo. kratskem načelu imenujejo sorazmerno po številu zastopniki stanovanjskih najemnikov in hišnih posestnikov vse dotlej, dokler ne bo izdan zakon o mestnih občinah in občinski volilni zakon.
8. Posebna deputacija je danes odpotovala v Beograd, da izroči to resolucijo z primerno utemeljitvijo na merodajnih mestih.
Stališče posestnikov
Zagreb, 5. decembra. Ob številni udeležbi delegatov iz vseh pokrajin države ae je vršil včeraj v prostorih zagrebškega društva hišnih posestnikov kongres saveza hišnih posestnikov iz vse države. Predsednik saveza Juraj ćačković je v svojem poročilu orisal težave pri organizaciji hišnih posestnikov, pri čemer je naglašal, da je organizacija zares vzorno izvedena samo v Sloveniji. Poudaril je, da stališče organizacij hišnih posestnikov nikakor ni naperjeno proti stanovanjskim najemnikom, marveč ima zgolj namen, zastopati in ščititi interese hišnih posestnikov pred vsem v pogledu velikih in neznosnih bremen, ki se jim nalagajo s strani države in samouprav ter s strani denarnih zavodov. Vlada je mnogo storila za kmete, toda za hišne posestnike se ne briga, ker niso dovolj organizirani. Zaradi tega je potrebno, da se uvede prisilna organizacija bodisi v obliki zbornice hišnih posestnikov ali pa prisilnih organizacij druge oblike. V svojem nadaljnjem govoru je predsednik Ćačković naglasil, da so najemnine v vseh mestih padle za 30 do 50 odstotkov, a zaradi povečane gradbene delavnosti, zlasti v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, se pojavlja večja hiperprodukcija stanovanj in lokalov. Zaradi tega nenaravnega padca najemnin, povečanja davčnih bremen in povečanja obrestne mere, po nekod celo do 20 odstotkov, je resno ogrožen obstoj mnogih hišnih posestnikov, ker je padla rentabilnost hiš izpod običajne mere in daleč izpod obrestne mere, ki jo plačujejo denarni zavodi za hranilne vloge. Poleg tega je treba upoštevati Še izgube na neplačanih najemninah. Nazadovanje najemnine je ugotovila tudi Delavska zbornica v svoji reviji >Indeks«, čeprav je upoštevala pri tem samo 108 delavskih stanovanj. Ni krivda hišnih posestnikov, če so stanovanja za mnoge najemnike predraga, marveč je treba krivdo za to pri|>isati delodajalcem, ki ne plačujejo sedanjim prilikam primerno in se tudi ne brigajo za to, da bi zgradili za svoje nameščence cenena stanovanja. Naj se povišajo plače državnim uradnikom in to breme enakomerno razdeli na vse davkoplačevalce, ne pa, da bi se vse to zvalilo na hišne posestnike s pomočjo maksimiranja najemnin, kar bi značilo omejevanje z ustavo zajamčene zasebne svojine. O poročilu predsednika in ostalih funkcijonar-jev saveza se je razvila obširna razprava, pri čemer se zlastl raspravljalo o uvedbi prisilne organizacije hišnih posestnikov. Ob koncu je bila v tem sfltiahi sprejeta resolucija,   Prihodatfi \ummm bJfeiflt
Pred sestankom državnega zbora
Schleicher M rad dosegel odgodite
meznih
Borita, 5. dec. Na predlog državnega kancelarja generala Scheicherja je predsednik republike imenoval za gospodarskega ministra dr. VVarmboldita in za ministra prehrane in kmetijstva dr. Brauna. S tem je vlada definitivno izpopolnjena in končnoveljavno rešena vladna kriza, ki je trajala skoro tri tedne.
Vse zanimanje političnih krogov je sedaj osredotočeno na sestanek državnega zbora, ki bo imel svoio prvo seio jutri popoldne ob 5. 2e danes so se sestale posamezne frakcije. Davi je prispel v Berlin tudi Hitler, da po starem običaju za-priseže narodno socialistične poslance. Ni še določeno, kdaj se bo Schleicherjeva vlada predstavila državnemu zboru. Prizadevanje generala Schleicherja je usmerjeno sedaj na to, da bi dosegel odgoditev državnega zbora. Dokler to vprašanje še ni razpisano, še tudi ni znano, ali se bo Schleicher predstavil  v državnem zboru
v — Sestanki in priprave posa-frakeij
še ta teden, ali pa šele po božičnih praznikih meseca januarja.
Berlin. 4. dec. g. Med novim državnim kancelarjem in predsednikom državnega zbora Goringom se ie vrši! še snoči prvi razgovor, pri katerem so razpravljali o predstojećem sestanku državnega zbora in o možnosti prostovoljne odgoditve parlamenta. lzg!edj za to prostovoljno odgoditev se trenotno ne presojajo baš zek> ugodno. K pričakovanemu odklonilnemu stališču narodnih socialistov in ministrov je prišla tud: odpoved socialnih demokratov, v katerih i»menu izjavlja danes v »Vonvartsu« bivši predsedpik državnega zbora Loebe, da hoče socialno demokratska stranka pred celokupnim narodom ugotoviti, da Schleicherjevi vladi ravno tako ne more dovoliti premirja kakor prej Papenovi vladi. Z ozirom na to stališče teh treh velikih strank menijo sedaj v političnih krogih, da se ne bo dal preprečiti ponovno razpust parlamenta.
Kdo želi otroka?
Apel banske uprave na usmiljena srca
Ljubljana, 5. decembra. AA. Kr. banska uprava dravske banovine oskrbuje in vzgaja veliko število otrok, ki so ali osiroteli, ali pa so zaradi brezbrižnosti svojcev zapuščeni in zanemarjeni.
Ker so vsa mesta v dečjih zavodih in pri rednikih zasedena, banovinski krediti pa že izčrpani, ni mosoče ugoditi nadaljnjim pro-Snjam za sprejem otrok, ki jih vlagajo svojci.
Nasprotno pa v mnogih primerih želijo dobri zakonci vseh slojev, ki sami nimajo otrok, in taki, ki so jim otroci dorasli ali pomrli, pa tudi starejše samostojne osebe, ki se čutijo osamljene, sprejeti iz ljubezni in sočutja kakega malčka  (tudi šoloobvez-
ne) v brezplačno oskrbo ali pa celo za 6VO-
jega.
Na te Osebe se z apelom na njih ljubezen in usmiljenje do osirotelih in zapuščenih otrok obrača tem potom kr. banska uprava s prošnjo, da bi sprejele katerega teh revčkov in mu dale trajen dom ter dobro oskrbo in vzgojo in mu s tem nadomestile starše.
Kdor želi sprejeti katerega teh revnih osirotelih in zapuščenih otrok, naj se izvoli zglasiti osebno ali pismeno pri kr. banski upravi, oddelek za socialno politiko in narodno zdravje, v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 9, poslopje banovinske hranilnice, I. nadstropje, soba št 11.
Premestitve
Beograd, 5. decembra, p. >Službene nevine^ objavljajo ukaz o več premestitvah v poštni in železniški službi. Med drugimi so premeščeni: Ante Kalokira fcz Ljubljane I k poštni direkciji, Viljem Popis iz Ljubljane H k Ljubljana I, Marusič Gabrijel los škofje Loke v Ljubljano II, Ferdo Nadrag iz Novega mesta v Ljubljano TJ, Ljudevit S t aut fz Ljubljane I. v Maribor I, Anton Križ z Jesenic v Mursko Soboto, Antonija Korče iz Maribora I.
Novomesto, Josip Munda iz Maribora $1 v Celje, Fran Rehberger iz Maribora II v škof jo '.ivoko, Jernej Čonta iz Maribora H v Šmartno ob Paki, Ana Vovk Iz Celja v Ljubljano II, pri železnici pa so premeščeni nadzorniki proge: Josip Jereb iz Ribnice v Ljubljano, Anton Bregand iz Preloga v Ribnico, Ferdinand Farkaš iz Zrkovcev v Prelog, Fran Vrb In iz Murske Sobote v Logatec, Josip Skalar z Rakeka v Mursko Soboto, Josip Brodnik iz Ljutomera v Šmarje pri Jelšah, MUha Kramber-ger iz Ptuja v Ljutomer, Jakob Cinrper-man iz Vuzenice v Kranj, Anton Janeš iz Laškega na Tezno, Viljem Požene! Iz Kamnika v Medvode.
Rooseveltov program
Washington, 5. decembra. Po izjavah demokratskih voditeljev namerava novi predsednik Roosevelt takoj po prevzemu poslov pričeti pogajanja s Sovjetsko Rusijo v svrho formalnega priznanja in v svrho sklenitve trgovinske pogodbe. Meseca aprila ali maja bo odpotovala posebna ameriška delegacija v Moskvo, da prouči položaj in prične trgovinska pogajanja.
Iz policijske kronike
V soboto okrog 4. zjutraj je stražnik v Tivoliju ustavil dva sumljiva neznanca, ki sta se potikala okoli. Ker nista imela pri sebi nobenih listin in tudi nista vedela povedati, kako se preživljata, ju je odgnal na policijo. Tam je eden dejal, da se piše Jožef Jane, drugi pa Jože Novak. Na policiji so sumili, da z njima ni vse v redu in zato so ju obdržali.
Davi je pa prejela policija od sodišča v Radečah dopis, da sta iz tamošnjih zaporov pobegnila 1. decembra 1- 1903. v Trbovljah rojeni trgovski pomočnik Jože Jane in leta 1912 v Hiesfeldu rojeni Viljem Kerin. Na policiji so ugotovili, da sta aretirana postopača identična z begunci iz Radeč. Jane je bil zaradi tatvine ie vekrat kaznovan, do-čim Kerin, razen vloma v Radečah, nima na veati drugih grahov. Oba so izročili sa-
V soboto popoldne je srečal 34letni delavec Šinkovec Alojzij, ki je že delj časa brez posla, delavca Franca Drofenika. Tudi ta je iskal dela. Šinkovec je videl, da ima France nekaj denarja pri sebi, pa mu je dejal, da ve za dobro službo. Zvabil ga je s seboj v gostilno, kjer je dal France za več poličev vina. Šinkovcu je bilo pa to premalo- Zagrozil je Drofeniku, da ga zakolje, če mu ne kupi novih hlač in ker je bil Drofe-nik zelo boječ, mu je ugodil. Kupil mu je na starini par starih hlač, par nogavic in Se več drugih stvari.
Zvečer je Šinkovec zvabil Drofenika s seboj na Rudnik, češ, da bosta prenočevala v nekem kozolcu Ko sta lezla po stopnicah, je Šinkovec tovariša pahnil z lestve in mu potegnil iz žepa listnico, v kateri je imel 242 Din. Drofenik mu je sicer pozneje iztrgal listnico iz rok, toda denarja ni bilo v njej. Zato je odšel Drofenik na dolenjsko stražnico. Stražniki so obkolili kozolec m Šinkovca aretirali. Istočasno je bil prijet tudi neki France Rakovee, ki je prenočeval na istem kozolcu.
Na policiji je Šinkovec zatrjeval, da Drofenika ni prisilil, naj mu kupi hlače in tudi mu ni šiloma vzel denarja, pač pa mu je Drofenik vse prostovoljno dal, ker je upal. da dobi službo. Seveda mu niso verjeli in so ga zaprli.
V gostilni 2ivee na Rimski cesti je včeraj popoldne nekdo z gramofona ukradel okrog 800 Din vredno dozo. — Slugi Francu Kovaču je v petek nekdo v Prešernovi ulici Št. 5 z dvorišča odpeljal 800 Din vredno kolo znamke >St7ria«. Kolo ima tvorniško številko 77.747. — V noči od petka na soboto je nekdo ukradel iz kuhinje dr. Kamusiča na Bleiweisovi cesti št 9 225 D m gotovine, iz predsobe pa modro moško obleko vredno 1000 Din.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA
Devise: Amsterdam 2316.51 — 2327.87, Berlin 1368-19 — 1378.99, Bruselj 798.02 do 80L96, Curib 1108.36 — 1113.85, London 183-25 — 184.85, New York ček 5741.59 do 5769.85, Pariz 225.27 — 226.39, Praga 170.67 do 171.58, Trst 29L24 — 293.64.
INOZEMSKE BORZE.
Carin: Pariz 20.3325, London 16.5650, Newyork 550, Bruse*) 72, Milan 26.92, Madrid 42.4250, Amsterdam 203, Berlin 123.6260, Sofija 3.76, Praga 15.10, Varšava 58.35, Bukarešta 3.0850.
Pristopajte k Vodnikovi dražbi
Obisk : francoskega poslanika
Prisrčen sprejem in
10 letnice FI
LX*bl>*oa, 5. decembra.
Vč aj ob 9.45 m Je z avtomobilom pripel ja] v Kranj poslanik francoske republike na na*em dvora g. minister Nag^giar v spor ■ u konzula >Tp'.rv111a in njegove sop Najprej ga je pozdravil v imenu
ki ozka rilaterjev Francije prof. Niko Kmet v trancoskem jeziku. Med spali r-jem mladine so odšli visoki gostje v glj. dal:5ko dvorano, kjer so bili zbrani predstavnik: oblasti in mesta.
Ob desetih je bila svečana matineja, ki so ?e je udeležili številni gostje in prijatelji Francije iz Ljubljane. Zbrane goste je pozdravil profesor Kuret ki je iz pregovoril o zgodovini krožka, poudarjajoč, da š* e je do sedaj 300 udeležencev v tečaju, i ^c^vanj in 100 članov. Njegova kuj:;:.. 'beega 600 knjig G. Kuret je pod" Lai zasluge vseh, ki so v desetih Netili obstoja sodelovali pri krožku in mu pomagali k procvitu, zahvalil se je tudi prav toplo francoskemu konzulatu in vsem lektorjem Francoskega instituta v Ljubljani, kakor tudi francoski vladi za denarne podpore. Zaključil je s klicem: z Naj živi Francija!«
Dijaški zbor je zape: marseljezo. Gospod poslanik je dosetim najboljšim učencem kranjske gimnazije osebno razdelil lepe knjige, nakar se mu je zahvalila gdč. Do. larjeva in nru izročila krasen šopek, šopke so prejeli tudi gospa konzulova in člani pokroviteljstva. Za izkazane s.mpatije se je poslanik Nag^iar toplo zahvalil in obljubil, da se bo še vrnil v Kranj. 2elel je krožku mnogo uspeha
Nato se je vršila matineja, na kateri so nastopili gdč. Vera Majdičeva, Mirko Pu-gelj, gdč. Ravnikova in dijaki kranjske gimnazije. Sokolski orkester je zaigial dva komada. Spored je bil pa zaključen z državno himno. V hotelu »Jelen« se je končno vršil intimen sestanek in skupen
v Krmnfn — Proslava v Ljubljani
obed pokroviteljev, odbornikov In prijateljev krožka.
Minister Nasjglar se je ia Kranja vrnil v Ljubljano, kjer se je vršila svečana seja Francoskega instituta o priliki njegove desetletnice. Slavnostne seje so se udeležili naši najodličnejši kulturni predstavniki in oni. ki že od prevrata delujejo na kulturnem polju za zbližan je našega in francoskega naroda. Okrog poldneva je predsednik instituta, pesnik Oton Župančič, otvoril svečano sejo in toplo pozdravil navzoče, zlasti pa g. poslanika. O delovanju Francoskega instituta je govoril lektor francoščine Lacroix, orisal delovanje svojih prednikov, se s pieteto spominjal pokojnega pisatelja Frana Detele kot prvega knjižničarja instituta in se nato iskreno zahvalil vsem, k: sedaj sodelujejo v njem.
Ban dr. Marušič je v francoščini čestital institutu k proslavi in izročil konzulu g. Neuvillu red Sv. Save III. stopnje, predsedniku francoskega instituta Otonu Župančiču pa red Belega orla IV. stopnje. Poslanik g. Napgiar je pa izročil s krat-kim nagovorom banu dr. Marušiču m Otonu Zupančiču visoko odlikovanje oficirja Častne legije. Odlikovanih je bilo še osem članov Francoskega instituta z zlatimi  in srebrnimi akademskimi palmami.
V imenu odlikovancev se je zahvalil ban dr. Marušič in s tem je bila svečanost zaključena. Ob 13. je priredila mestna občina gostom na čast v Kazini banket, na katerem je spregovoril župan dr. Puc, zahvalil se je pa poslanik g. Naggiar. Popoldne se je poslanik odpeljal v spremstvu k Sv Križu, kjer je položil na grob dr. Frana Detele krasen venec. Ob 17. je bila čajanka v Francoskem institutu, ob 19.30 na konzulatu intimna večerja, ob 21.50 se je pa g. poslanik odpeljal nazaj v Beograd.
Miklavž je zagospodoval
Zadnje chri se je morala celo kriza
bil Miklavž
Ljubljena, 5. decembra.
Brez dogodkov nismo v Ljubljani nikdar in največji je seveda vedno tisti, ki ga doživljamo. Ljubljana je presrečna, ker praznuje te dni tako slovesno Miklavža, zato bi pa bili seveda neznansko nesrečni, če bi kdo enostavno odstav.l Miklavža. Zaradi tega ga ne smemo odstaviti z dnevnega reda niti mi. Miklavž nas je popolnoma razorožil in ne smemo niti vzdlhniti zoper krizo.
Sploh je težko reči, ali je včeraj kdo mislil na krizo, ker se to ni na zunaj prav nič poznalo. Zato so bile dopoldne odprte tudi trgovine in nihče ne more reči, da so bile odprte po nepotrebnem. Meščani so se seveda prav dobro zavedali, zakaj so bile trgovine odprte tako na široko, zakaj so bile cene povsod tako znižane in zakaj so bile ženice tako nenavadno prijazne. Miklavž res vsestransko vpliva na naše življenje in mišljenje skratka, pošteno smo se pomladbi te dni, malo da ne po-otročili. Sicer se pa ni zgodilo nič posebnega, le časi so se spremenili tako temeljito, kot da se je povrnila tako težko pričakovana zlata doba. Kdor hoče. lahko govori zopet o konjunkturi in da je gospodarskega nereda res konec Ljubljančani si pa ne belijo s takšimi malenkostmi glav. če je Miklavž, se pač razume samo ob sebi, da se ljudje zalagajo z vsem, kar je tako imenitno razstavil dobri svetec, ki ignorira naše gospodarske teorije.
Kljub vsemu pa moramo obžalovati naše uboge dame. ki so včeraj nepopisno trpele zaradi mikiavževske konjunkture. Povsod si jih lahko srečaval tako strašno obložene, da so se kar šibile pod bremeni zavitkov, na katere so pa bile izredno ponosne. Zdaj je velika moda. da se dame ponašajo z zavitki in se jim več ne zdi sramotno prenašati jih. Upamo, da so trpele z veseljem m da si 4ele še več podobnega trpljenja. S tem pa ne maramo delati krivice trgovcem, saj •predobro vemo, da so prodali mnogo premalo in da se za nje Miklavž prav nič ne briga. Sicer je pa šele jutri Miklavž ter je dovolj prilike, da se še izkaže tako, da bomo vsi zadovoljni, čeprav tega ne bomo hoteli priznati.
Da je zavladal Miklavž, so pa zvedeli tudi drugi ljudje, ki se ne priporočajo njegovi milosti v trgovinah, in ki se jim ni treba mučiti s prenašanjem težkih zavitkov. Na Kongresnem trgu imamo Miklavževa nebesa, kjer se lahko vesele vsi, če kaj kupijo ali ne. Naše mladine, ki že do-rasča, bi Miklavž ne mogel osrečiti z ničemer drugim tako, kot jo s svojim sejmom. Zlasti se počutijo srečna dekleta, ki tako rada fantazirajo o parkljih in podobnih hudobah, čeprav nI Miklavž. Zato je te dni od jutra do pozne noči na Kongresnem trgu vedno živahna promenada. Glavno je promenada kupčija ne zanima mladine in dekleta so najbolj srečna, če jih kdo ošvrka po nogah z Miklavževimi Šibami, ki jih je največ na tem sejmu. Sibe so poceni, namreč tiste, ki padajo po nogah in drugih nepoštenih delih telesa in dekleta komaj čakajo, da jim kdo posveti vsaj toliko pozornosti. Seveda se pa neznansko zgražajo nad >pobalini«, ki jih po kavallrsko časte s Sfbami. Toda dekleta so todt oborožena s ko roba č i ter ne poznajo 5ale.    ko vračajo    iz ljubezni
milo za drago. Niso nič prenežne za ud ribanje in dokazujejo, da bodo dobre žene, Oe Jan bo anoda tatea mfia te jtm
umakniti Miklavžu —  Včeraj je v gledališču
nila tako zvane zakonske tepčke.
Prodajalci na tem sejmu se prav tako pritožujejo kot vsi drugi trgovci, kajti pravi trgovec ne sme nikdar biti zadovoljen. Morda so pa ti prodajalci letos sami pri sebi še bolj zadovoljni kot so bili prejšnja leta. Letos prodajajo razne atrakcijske predmete, ki jih doslej Ljubljana ni poznala in ki so kot nalašč za Miklavža saj jih drugače itak ne moreš niti uporabiti. Na Miklavževem sejmu zdaj vse igra jo-jo in gredo ta koleščka precej v denar. bolje kot včasih tiste vražje piščalke, na katere je piskala vsa Ljubljana ob Miklavževih sejmih.
Upajmo pa, da se bo Miklavž dobro odrezal tudi drugod, ne le na Miklavževem sejmu, kajti kriza je samo na jezikih, kot rečeno, in ne v nogavicah, ki se kljub vsemu od časa do časa odvežejo.
Včeraj je prišel Miklavž v gledališče. Po predstavi Golieve otroške igre >Srce igračk« so prižgaii vse luči in sto in sto kodrastih glavic se je obrnilo proti desnemu vhodu v parter, cd koder je prikorakal Miklavž s svojim spremstvom. Malčkom je zastala sapa, nedolžne oči so za-žarele m drobna srčeca so jela močneje utripati, kc je stopil Miklavž v sijajnem oblačilu na oder in povedal deci. da prihaja zdaj samo z dobrimi nasveti, jutri fdanes) pa pride z bogatimi darili.
Magazin
TEOKAROVIĆ,
Ljubljana, Gradišče št. 4
iavlja. da je dobil iz tovarne sledečo brzojavko:
Prodajajte zopet po starih nizkih cenah.44
Človeške kosti na Vodnikovem trgu
Kosd izvirajo Iz grobnic bivše frančiškanske cerkve, ne pa iz grobnice kapucinskega samostana
Iz Trebnjega
— Uradni dan. Jutri bo g. sreskri načelnik sprejemal stranke v Trebnjem T občinski pisarni. Uradni dan se vrftl sedaj le vsak drugi mesec in to p-rvi torek <k> Učnega meseca, na katerega pade uradni dan.
— Poravnajte članarino. Kmetijska podružnica v Trebnjem opozarja vse člane, da do noseča leta zanesljivo poravnajo članarino pri dnižbinem načelniku g. Pavlinu v T-rvbnjf ni. V četrtek na praznik bo pri š. Pavlinu seja vsega članstva v s vrbo razgovora in zaključka glt*1e nabave škropilnic po znižana ceni. Ker bonska, uprava prušnje kmetijske podružnice za nabavo trtnih škropilnic* ni mogla zaradi pomanjkanja denarnih virov podpreti, bo načelstvo samo skušalo stopiti v stik z raznimi privatnimi tvrdkami za dobavo večjega števila trtnih škropilnic po znižan«; ceni: zato je pa nujno potrebno, da se za zadevo izreče članstvo samo. Zato v četrtek vsi na sejo!
— Sejmi v Karlovcu. Zaradi slinavk« in parkljevke so ustavljeni \«i živinski sejmi v Karlovcu in je prepovedana v tem mestu vsttka fcrgovrina in promet % ifvakmj vseh vrst. Ker hod?! na sejme v K ar lovec tudi lz našega kraja mnogo ljudstva, se v*i opozarjajo na to odredbo. Izdajatelji živinski* potnih listov la sejme v Karlovcu do preklica ne sinejo izda.ti «Hco-mar aivjtskiii  potn*h listov.
Ljubljana, 5. decembra.
Minuli teden so delavci, ki kopljejo jarek za električni kabel, izkopali na Vodnikovem trgu pri kostanju ob Mah rovi hiši tudi več človeških koati in dve lobanji. Ker ne more biti vsak izprehajalec tudi zgodovinar, zato je tudi včerajšnje >Jutro< pisalo, da so kosti gotovo iz grobnice kapucinskega ya mosta na, ki naj bi bil po dopisnikovem mnenju stal na sedanjem Vodnikovem trgu. Kapucinski samostan je stal na Kongresnem trgu. kjer je sedaj Zvezda, na Vodnikovem trgu je bil pa frančiškanski samostan.
Prostor med Perdanovo hišo in Vodnikovem trgom je bil vee zazidan z utrdbami Frančiškanskih ali KloSterskih vrat in mestnim ozidjem. ki ga še vidimo na hišah Krekovega trga proti gradu. Na utrdbe teh vrat. ki so imele 3 nadstropja Ln so bila najmočnejša obramba Ljubljane, je bila naklonjena frančiškanska cerkev.
Že 1. 1073. je bogati trgovec Peter Balda-vec na tem prostoru začel zidati cerkev sv. Filipa, ki so jo pozneje prevzeli frančiškani, ko so 1. 1331. prišli v Ljubljano. L. 1382. je cerkev s samostanom vred pogorela, do leta 1412. so ju pa spet zgradili. Ker je bilo v reformacijski dobi tudi po deželi velik del prebivalstva protestanskega in frančiškani niso mogli več naprositi dosti milodarov, so se menihi iz samostana poizgubili, samostan so pa 1. 1596. prevzeli jezuiti. Ti so se pa kaj kmalu preselili v cesarski špital pri sv. Jakobu, kjer so tudi ostali, špital pa premestili v samostan na Vodnikovem trgu.
Ko je škof Hren deželo s svojimi znanimi metodami spet pripeljal v rimsko cerkev, so se vrnili tudi za frančiškane dobri časi ter
so 1. 1612. spet prevzeli samostan, kjer so ostali do L 1784.
V sedanjem frančiškanskem samostanu na Marijinem trgu so bili do tedaj avguštin-ci. ki so pa zaradi reform svobodomiselnega cesarja Jožefa II. morali samostan zapustiti in poiskati zavetja v raznih drugih kloštrih. Ker je bilo pa sklenjeno podreti frančiškansko cerkev na Vodnikovem trgu, so se frančiškani iz svojega samostana preselili v prazni avguštinski samostan na Marijinem trgu, kjer so še sedaj.
V frančiškanski cerkvi na Vodnikovem trgu je bilo '20 grobnic najimenitnejših družin dežele. Tu je počivalo 8 grofov Barbov, 5 Moskonov, 5 grofov Gallenbergov. 21 Tur-jačanov, 3 Busenti. 1 Zois. 15 grofov Blaga-jev. 2 de Coppinisa i. dr., razen teh so bili pa tu pokopani tudi Kapusi. \ViederkPhrji, Rozmani, „ Sattlerji itd. ter udje bratovščin sv. Frančiška, sv. Antona, škapulirske bratovščine ter sploh meščani, da so pri podiranju poslopja našli 340 še ne popolnoma strohnelih trupel, mnogo kosti in tudi posodo s srcem nekega kneza Auersperga. Cega-ve so sedaj najdene kosti in glave, se pač ne bo moglo ugotoviti, najbrž so pa tedaj ostale med materijalom.
L. 1788. so samostansko poslopje preuredili za šole, kjer je stanoval tudi dramatik in zgodovinar Linhart, poučeval Vodnik in so trgali hlače skoraj vsi inteligentni Kranjci, dokler stare gimnazije po potresu 1 1895. niso podrli in napravili na praznem prostoru živilski trg. Starejši Ljubljančani se še dobro spominjajo grobnice, ki so jo odkriti pri podiranju, ter preperelih trupel in kosti v njej, ki so jih prepeljali k Sv. Krištofu, njih ostanke so pa izkopali minuli teden.
Kmetijska * radio predavanja
Ljubljana, 5. decembra.
Odbor za kmetijska radio-predavanja pri banski upravi dravske banovine je sestavil začasni spored kmetijsko-radio-predavanj. Spored se bo verjetno še sem ter tja izpre-menil, kar bo pa javljeno v časopisju in v reviji RadJo-Ljubljana vselej sproti, prav tako kakor natančnejši naslovi predavanj.
Predavali bodo priznani kmetijski strokovnjaki vsako nedeljo in praznik ob pol 8. uri zjutraj in popoldne ob 15. uri. Dopoldanska predavanja bodo trajala pol ure. ia koncu predavanja bo predavatelj čital poročila in nasvete z banovinskih kmetijskih zavodov o kmetijskih delih prihodnjega tedna in odgovore na kmetijska strokovna vprašanja. Popoldne se bodo večkrat vršili prenosi z banovinskih kmetijskih zavodov, ki bodo prav posebno zanimivi in poučni in na katere odbor posebej opozarja.
Pozivajo se prav posebno kmetijske organizacije kakor podružnice Kmetijske družbe, živinorejske zadruge, sadjarske podružnice itd«, da opozore svoje člane na radio-predavanja in da organizirajo poslušanje predavanj v krajih, kjer je radio-aparat na razpolago.
Prvo predavanje bo 8. t- m. ob pol 8. uri zjutraj, in sicer bo predaval g. inž. Zidan-šek Josip, načelnik kmetijskega oddelka banske uprave o značaju in pomenu kmetijskih radiopredavanj v letošnji zimi.
Popoldne istega dne, ob 15. uri se vrši prenos s kmetijske Šole na Grmu, in sicer se bo prenašal razgovor med ravnateljem g. inž. Zupančičem in strokovnim učiteljem Flegom o kletarstvu na tamkajšnji šoli.
Dne 11. t. m bo govoril ob pol 8. uri g. inž. Wenko Beno, banovinski referent za živinorejo o glavnih napakah naše živinoreje, popoldne ob 15. uri pa g. Pavlica Franjo, banovinski potovalni učitelj za mlekarstvo o mlekarstvu za gospodinje.
Mestni delavci
za reveže
Ljubljana, 5. decembra. V soboto in včeraj so mestni dela vri po ▼sem mestu nabirali z bloki prispevke za pomožno akcijo mestne občine, torej za svoje tovariše, ki ne morejo dobiti dela in za-sluška. Ze dejstvo samo, da so se delavci žrtvovali za svoje tovariše in njih družine, je napravilo na občinstvo Dajboljši vtis, a nabiralci so se tudi tako vljudno in vzorno obnašali, da jim je vsakdo rad dal vsaj di-narČek.
Mestni delavci danes oddajajo v aocial-no-političnem uradu nabrani denar in obračunavajo bloke, da bodo uslužbenci urada imeli ves dan polne roke dela. Vse delo nadzoruje sam načelnik mestne pomožne akcije, mestni fizik g. dr. Rus, vodi pa vse delo in sprejema denar vsem revežem predobro znani njih prijatelj g. Viktor Ciuha. Navzlic velikemu in natančnemu delu sta oba gospoda prav dobre volje, a izvrstno razpoloženi so tudi vsi ostali uslužbenci socialnega urada, najbolj veseli so pa seveda nabiralci, saj že sedaj vBe kaže. da gre nabrana vsota v več desettisorev. 0„Tomr:a večina denarja je seveda drobiža, saj so težki časi ta vsakega, vendar pa prav ti dinarji in dvodinarci dokazujejo, da »3 za reveže na j radodarne j si mah" ljudje, k; so si tudi topot radi pritrgab' dinar ali dva, čeprav morajo vsako paro obrniti po dvakrat, predno jo izpuste iz rok. Žrtve ljudi* ki eo sami v stiski, so pač najlepše znamenje, kako dobro in sočutno srce ima Ljubljana. O, če bi bili vsi Ljubljančani tako dobri in radodarni kot so srednji in nižji sloji, pa bi pomožne akcije sploh treba ne bilo.
Pri odebefeloeti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Frana Josefove« gien&ee jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Fnas Josefovoc vodo tudi pri zama-ščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefovac grcočta se
dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ampak tudi veliki šaljivci so naši mestni delavci. Zaradi lepih uspehov pri nabiranju prispevkov so bili kakopak veseli in postali so podjetni, vesel in podjeten Ljubljančan pa ne more živeti brez potegavščine.
Včeraj opoldne so se zgrnile množice okrog opernega gledališča, da bi napasl« brez stroškov svojo radovednost, ko so gasilci razkazovali novo. 30 m visoko lestve >Magirus< in vprizorili s svojimi predrznimi in nevarnimi vajami pravi cirkus, so pa mestni delavci z bloki nenadoma vso množico obkolili in že se je z lestve tudi čul gromovit glas: Darujte za brezposelne! Potegnjen človek pa blamaže nikdar ne mara priznati in nabiralci so imeli tudi pri najbolj kislih obrazih obilo žetev.
Pri tej priliki se je pa primeril tudi majhen, brezpomemben incident, ki je zbujal mnogo opazk in emeha. Nekega nabiralca so prevzeli uspehi in ga zmedli, da je postal 3ila velikodušen, ia je dajal kar po več listkov iz bloka za dinair, razsipno je pa ponujal tudi kar cele bloke. Zaradi duševne obolelosti so moža morali poslati v bolnico, vendar pa pomožna akcija ne trpi prav nobene škode, ker je vsak delavec jamčil za sprejete bloke in je tudi žena tega nabiralca vse že uredila. Ce ta nabiralec torej ni kriv, dajte prvo podporo — njegovi ženi!
trgovcev za mesto Celje v Raziagovi ulici 8. pritličje, levo.
—c SK Atletik : SSK Celje 3:2 (3:1). V nedeljo 4. t. m. popoldne se je vršila na športnem igrišču pri >Skalni kleti« ob prisotnosti okrog 600 gledalcev drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med starima rivaloma SK Atletikom in SSK Celjem. Mo sivo Atletikov je nudilo dobro in učinkovito igro ter je bilo prvo polovico v stalni premoči. Moštvo SSK Celja je nastopilo v neko-liko izpremenjeni, a ponesrečeni postavi in je zelo razočaralo; tako slabe in neodločne igre že dolgo* ni nudilo. Znašlo se je šele v drugem polčasu, a pred golom ni znalo izrabiti svoje premoči. Goli za Atletike so padli v 10-, 13. in 20. minuti prvega polč i-sa, oba gola za SSK Celje pa v 34. minuti prvega in 43. minuti drugega polčasa- Sodnik g. Dolinar iz Ljubljane, ki je sodil zelo dobro, je v 12. minuti drugega polčasa izključil igralca Atletikov Suholežnika. ker je brcnil vratarja SSK Celja Millingerja z vso silo v trebuh. Millinger se je takoj zgrudil in so ga morali odnesti z igrišča, tako da je tudi SSK Celje isralo do konca le z 10 igralci. V predtekmi je rezerva SSK Celja porazna rezervo Atletikov v razmerju 1 :0. Tekma je trajala samo 20 minut, nakar bo igralci Atletikov zapustili igrišče.
^^^^ »
Koledar.
Danes: Ponedeljek. 5. decembra katoličani: Saba, Eliz. Sto;ana, pravoslavni 22. novembra.
Današnje prireditve.
Kino  Matica:  Alpska simfonija.
Kino  Ideal:   Smrtni skok.
Kino Dvor:   Pariški gentlemen.
JAD >Triglav«: Miklavževa Čajanka ob pol 21. v Trgovskem domu.
Ljubljanski Sokol: Miklavžev večer za mladino ob 16.. za občinstvo ob 20.
Sokolsko društvo Ljubljana IV. Ml-kJavžev večer za mladino ob T7.30 v telovadnici na Prulah.
Dežurne lekarne.
Danes: Leus-tek. Resi jeva cesta 1. Bo-hinec, Rimska cesta 24. Dr. Kmet, Dunajska cesta 41.
JzpoJ sita
Nesreče in napad
Ljubljana, 5. decembra.
Včeraj in danes je bilo v bolnico zopet sprejetih več ponesrečencev in žrtev nesreč. Najhujša nesreča se je pripetila v Pe-truševi vasi pri Št. Vidu pri Stidni. 91etni sin čevljarskega mojstra Kazlevčarja je za-žgal nekaj smodnika, ki so ga imeli domači pripravljenega za zdravljenje živine, pri eksploziji je bil pa nevarno ranjen njegov enoletni bratec, ki je dobil hude opekline po vsem obrazu. Kakor nam poročajo, je otrokovo stanje brezupno,
Ivan Čampa, 51etmi sinček posestnika iz Zapotoka, občina S odrazi ca, je smoči doma padel s peča in si zlomil levo roko. — Podobna nesreča je doletela tudi Emo Emt-čevo iz Zajčjega potoka, ki je padla in si zlomila ključnico. Tretja žrtev nesreče je postal Ivan Borštnik, 71etni sin posestnika Medvenice pri Turjaku. Fantek je v soboto doma po nesreči utaknil roko v sla-moreznico, ki nru je odtrgala štiri prste desne roke.
Smoči so morali v bolnico prepeljati iz-delovatelja harmonik Karla Janca iz Most pri Ljubljani. Imel je manjšo rano na glavi, kje pa je dobil poškodbo, se ne ve spominjati. — 231etnega pleskarja Viktorja Zajca iz Podgonce je snoča nekdo pred gostilno napadel in ga večkrat sunil z nožem. Za i čeve poškodbe so precej resne.
V Naklem nad Kranjem je včeraj popoldne neznan kolesar povozil in precej poškodoval 2ietnega posestnikovega sina Franca Aljančiča.
Iz Celja
—c Prijava koles. Županstvo občine Ce-lje-okolica razglaša: Sresko načeletvo v Celju je dostavilo nalog za prijavo moških in ženskih koles. Zato se pozivajo vsi lastniki in lastnice moških in ženskih koles, da jih takoj prijavijo občinskemu uradu med uradnimi urami popoldne v svrho vpisa v register koles. S seboj naj prinesejo številko, znamko kolesa in 38 Din za pristojbino. Temu razglasu, odnosno prijavi se morajo odzvati tudi vsi, ki so v zadnjem mesecu prijavili gvoje kolo za vojaško evidenco. Prijave se sprejemajo do nedelje 11. t m.
—e Zbornica za TOI bo imela uradni dan ze Celje in okolico v torek 6.  t. m. od 8.
do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja
Nekaj misijonskih zgodb je nam šc ostalo od zadnjič. Začelo se je z »Veselim vinogradom«, poilej so pa prišle na vrsto dušne brige. Gospod so dejali, da so duše vseh iupljanov v grehih, v grešnih sponah raznih strasti. Materijatizem da jih je kar zapredel, da ne vidijo preko mej tega sveta. Pregrešni župljani so posnemali apostola Petra v oportunizmu. — slučajni udoh nosti, Judeža pa v lakomnosti. Tako je bilo povedano in tako stoji črno na belem na ttskano ter pomnoženo in razdeljeno med grešne župljane.
In če je bilo razglašeno in natiskano, da je ponedeljek posebej določen za bolne in ostarele* ki naj jih dobri ljudje pripeljejo na kakršenkoli način v cerkev (če drugače ne gre, kar na posteljah - nosilih) k deseft sv. maši in pridigi. Opoldne pa dobe v Prosvetnem domu nekaj gorkega, da bodo lahko te popoldne pri misijonskem križe-vem potu in pridigi.
Ta hudirjeva kriza, še misijonu ni prizanesla, da bi jo šmentl
Še dve sokolski proslavi
Ljubljana, 5. decembra. Tudi viSki Sokol je lepo proslavil državni in sokolsk! praznik s slavnostno akademijo, ki se Je vršila snoči v veliki dvorani Sokolskega doma. Otvoril jo je društveni orkester z državno himno. Sle-diil je lep govor učitelja br. Korenca o pomenu državnega praznika, potem je pa zaisrra.1 sokolski orkester >Iz slovenskih krajev« in »Slovenske plese«. Sledila zborska deklamacija članov, ki so dekli mirali Gradnikovo »Uedlnjenje«, potem pa simbolična vaja, po recitaciji >Večer ob obalU, kar vse je občinstvu zelo ugajalo Bilo je še več leplb nastopov, tako sokolskoga pevskega zbora pod vodstvom br. Verbiča st., konservatoristke gdč. Sokov-?, br. Draga Burgerja ln g. Žagarja. Akademija je trajala nad tri nre, bila je ena najlepših, kar so jih videl; ViCani. Zaključil jo je sokolski pevski zbor, ki je z^apH ob splošnem navdušenju »Morje Adrijan s ko«.
V soboto zvečer (je proslavil državni in sokols-ki praznik tudi agilni Sokol II. in sicer v polno zasedeni realčni te.lovadnic Slavnostno sejo je otvoril starosta dr. M. šubic s prisrčnim pozdravom navzočim in z daljšim govorom o pomenu 1. decem bra za sokolstvo in o važnejših dogodkih v tem letu. Pevsko društvo Krakovo Trnovo je zapelo državno himno, prosve tar br. Parcer je pa prečit al poslanico Saveza SKJ. Sledila je zaobljuba novega članstva, ter prestop naraščaja v član. stvo in dece v naraščaj. Mladinska telovadna akademija je občinstvu zelo ugajala. Proslava je pokazala, da tudi Sokoi II. zelo marljivo deluje.
Narod??
-ta
tališče
DRAMA.
Ponedeljek, 5. decembra: Zaprto.
Torek, 6. decembra: Kar hočete. Red D.
Sreda, 7.  decembra:    Strast    pod bresti.
Red Sreda. Četrtek, 8. decembra: ob 15. uri Petek, 9. decembri £ Zanrto.
OPERA.
Ponedeljek, 5.  decembra: Zaprto.
Torek, 6. decembra: Adej in Mara. Red B
Sreda, 7. decembra: Turandot. Red C.
Četrtek, 8. decembra: ob 15. url Erika. •Izven. Znižane cene; ob 20. url Mano«.  Izven.   Znižane cene.
Petek, 9. decembra: Zaprto.
ob 4~, 1-48 ln 1410 zveeer
zimskosportni film
sodelovanjem najboljših smučarjev
in sankačev
Bob št, 1)
ali
Alpska simfonija
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
Greti Theimer Wcrner Fiitterer H. Junkermann
Najnovejši FOXOV zvočni tednik! Ta film si morate čimprej ogledati:
Dnevne vesti
— Visoko odlikovanje dr.  M. Dularja.^
rz Beograda nam poročajo, da je odlikoval belgijski kralj ravnatelja ljubljanskega velesejma, belgijskega honorarnega konzula v LJubljani g. dr. Milana Dularja z viteškim križem belgijske krone I. stopnje. Odlikovanem k visokemu odlikovanju iskreno čestitamo.
— Razpisana služba l>anovinskega cestarja. V območju ?o>kega cestnega odbora v Slovenjgradru je razpisano službeno mesto banovinskega ce^tarj*', in sicer za pro^o Dd km 1.500 do kni 9*500 na banovinski cesti II. reda št. 19 Velenje-St Ilj-Polzela. Prošnje je treba vložiti do 31. t. m.
— Nov tolma? francoskega in nemškega jeiika. Višje deželno sođiSce v Ljubljani je imenovalo profesoria na državni realni gim- j naziji v Mariboru Staneta Meli h ar ja za tol- ^ mača francoskega !n nemškega jezika pri okrajnem sodišču v Mariboru-
— Notarska vest. Notar na razpoloženju v škof ji Loki g. Stevo šink preneha 31. t, m. poslovati in prične 1. januarja 1933 poslovati kot novopostavljeni notar v Škofji Loki.
— Poroka. Pojoči 1 se je v Mariboru po starokatoliškem obredu g. Drago Vojska, ravnatelj pisarne g. dr. Kukovca v Mariboru, z gdč. Frideriko Acker-m a n n. Obred je opravil g. župnik Lavrinc Fr-rdo. Za pričj sta biLi g. Oton Chrietof. upravnik »Slov. Naroda^ iz Ljubljane in g. Slavko Kovač, trgovec iz Maribora Novop oročene em a želimo obilo sreče!
— »Vinarska zadruga Jeruzalemčan« v
Ivanjkovci h priredi 13. t. m. svoj V5BL vinski sejetm in vinsko razstavo. Na razpolago bodo tam vse vrste sortnih vin, kakor tndi vina iz mešanh nasadov, ormo. ško^ljutomerskrih goric in letošnjega pridelka, kakor tudi prejšnjih letnikov. Vsakdo ima na ta način priliko z malo zamudo časa uver"<ti se o letošnji kakovosti :n stopiti z vinogradniki v direkten stik. Ivanjkovci ležijo v sredini ormoško-ljutomerskega vinogradniškega okoliša, v neposredni bližini so najznamenitejši vinski griči. Tako ima vsak posetnik seijma tudi priliko obiskati klet producenta. Dvorana kjer se vrši prireditev že osmo leto in to vsaiej z lepim uspehom. leži tik kolodvora, tako da je poset v vsakem vremenu lahko mogoč. Železniške zveze so skrajno ugodne. Vab'.mo vse interesente k   mnog-obrojnemu obisku.
— Oddaja zakupa restavracije na postaji Konjic se bo vršila potom ofertne licitacije dne 2<8. t. m. pri direkciji državnih žeelznic v Sarajevu. Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.
Prodaja lesa se bo vršila pri direkciji šum brodtske Imovne občine v Vinkovcih dne 15. t. m. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice POI v Ljubljani.
— »Književnost«, mesečnik za umetnost in znanost, je nedavno izšla kot glasilo literarne struje, ki se doslej pri nas še ni mnogo samostojno uveljavila, namreč ni imela svojega glasila, če izvzamemo yMladinoc. Urednik hi izdajatelj je Bratko Kreft, odgovorni uredn.k pa Milan VičiO. Revija ima velikost osme-rke ln prinaša na 40 stran* h mnogo tehtnesa gradiva. Razprave odlikuje jasen in stvaren slog. kakršnega žal pogrešamo češče v drugih revijah. Te razprave, kolikor se tičejo našega kulturnega življeinja, odnosno kolikor so v dotiku z literarnim ude>sTvovanjem ter kuJturnim delom naših kulturnih delavcev, bodo najbrž našle odmev v naši javnosti. V vst/b. prispevkih se očituje tendenca,    ki je utemeljena v
programu nov*; t ne nove v tem pomenu besede, da je doslej sploh se ni bUo) struje. Sotrudniki so: J. Kozak, L. Adamič, T. Cular. O. Hudales in drugi, ki se skrivajo za psevdonimi. V prevodu prinaša revi;a črtico Gorkega, »Clo^-ek«, izvleček članka Irskega pisatelja O ' Flahertvja in drugo. Urednik pravi, da je »Književnost« kot progresivna svobodna revija v nas.n kulturnih razmerah nujno potrebna.
_ Vreme. Vremenska napoved pravi, da
bo večinoma oblačno, megleno, nekoliko hladnejše vreme. Včeraj je bik) v južnih krajih naše države deževno, pri nas jasno, vendar je ležala v nižinah ^osta megla, ki se ves dan ni dvignila. Tudi čez noč in danes pokriva ljubljansko kotlino gosta megla. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu in Skopi ju 14, v Mariboru 10, v Ljubljani 6, iz drugih krajev pa ni poročil o stanju temperature. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.2. temperatura je znašala 0.
_ Nov grob. Snoči je umri v Ljubljani g. Ivan Havliček, splošno znani brzojavni telefonski mojster v pok. v starosti 75 let. Pokojni je prišel nekako pred 30 leti iz Trsta v Ljubljano, ky*er se je začel kot zaveden ceh in rodoljub udej-stvovati v raznih naprednih organizacijah, bil je vsa leta zvest član Ljubljanskega Sokola, z njim pa izgubi tud: pevsko društvo Ljubljanski Zvon  iskrenega prijate-
lja in podpornika. Polnih 30 let je bU pokojni Havliček naročnik »Slov. Naroda*. Za dobr m očetom žaluje več otrok, za vrlim možem pa mnogo iskrenih prijateljev, k: ga spremijo jutri popoldne od 16. iz hiše žalosti na Resljevl cesti 22. na pokopališče Sv Križu večnemu počitku. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno soialje!
— prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče v Kranju je prepovedalo mizarju Alojziju Udirju. bivajoče mu v Preddvoru, zahajati v krčme za eno leto.
— V >mrt zaradi bede. V soboto zjutraj ?»e je obesil v Zagrebu mizarski pomočnik Avgust Lojna- Bil je že dolgo brez dela in živel je v obupnih razmerah. Pred samomorom je popil liter vina, potem se je pa obesiL
— Koriiaž podeduje milijone. Nedavno je umrla v St. Poltnu v Avstriji 901etna baronica Melaniia RedL rojena grofica BussJ7. Zapustila je l.fJOO.000 šilingov in določila za svojega pravnega naslednika svojega nad-uozdarja Karla Sevčika. Mož je pa kmalu umrl, a pred smrtjo je izjavil, da ima nekje sorodnika, ki se tudi pi5e Kari ševčik, ne ve pa, kje prebiva Ta Ševčik je pa v Osijeku kočijaž v tovarni. Pokojni ševčik je bil stric njegovega očeta, če dokaže svoje sorodstvo z bogatim dedičem baronice Redi, bo podedoval mili ione.
— Težka železniška nesreča. V soboto zgodaj zjutraj se je pripetila na osije-škem kolodvoru težka nesreča. Vlako-vodja Anton Komarek je padel pod tovorni vlak. ki mu je odrezal obe nogi nad koleni tako. da je nesrečnež v bolnici kmalu umrl.
— Krvava osveta. V Veliki Jasenovači blizu Bjelovara je sedel v četrtek zvečer 50-letni mesar Marko v sobi z ženo in hčerko. Naenkrat je počila zunaj puška in mesar se je okrvavljen zgrudil. Strel iz lovske puške mu je pretrgal žilo odvodnico na vratu in kmalu je izkrvavel. Ustrelil ga je njegov zet Pavel Sablič. ker ga je tast spodil od hiše, čeprav je bil prinesel kot zet 30.000 Din, ki jih je pa tast kmalu zapravil.
_ Damske nogavice, volnene, volna svila, volna flor. res trpežne ima tvrdka Miloš Knrnirnik.  Stari  tre 8.
„Quick«
e tudi v Ljubljano! I
Pride
Iz Llubljane
—Ij Bolezen Josipa Turka. Nas popularni občinski svetovalec in starosta Jugo-slovenske gasilske zveze g. Josip Turk je že dalje časa bolehal Pred tremi tedni se je prehladil in vnelo se mu je desno srednje uho. da so i>a morali v soboto zjutraj prepeljati v LeonišČe. Čeprav je bila operacija silno riskantna, saj je pacijent že 70 let star in ima tudi sladkorno bolezen, vnetje je pa tudi že tako napredovalo, da je bila na^nita k°?t, vendar je specialist g-dr. Janko Hafner imel pogum, da je zaslužnemu možu poizkusil resiti na lasu viseče življenje. Ker bi pri narkozi gotovo nastopila pljučnica in z njo smrt, je bila mogoča le lokalna narkoza Znano je, d"a je operacija srednjega ušesa najbolj boleča med vsemi operacijami, vendar je pa nadčloveške bolerine pacijent   vzirža! silno junaško in
brez tarnanja, čeprav je operacija trajala naiues-tu pol ure polni dve uri, ker je moral zdravnik nagnito kost s kleščami počasi ščipati. namestu da bi jo. kakor v normalnih primerih, naglo odžagal. Težavna operacija se je odlično posrečila in zdravnik upa. da bo pacient božične praznike že lahko preživel v krogu svoje družine. Upajmo, da ne nastopijo komplikacije in nam simpatični Josip Turk Čimprej ozdravi.
—I j Kruha so spekli včeraj naš; peki nekoliko premalo, ker so se ozirali samo na Miklavža ter so pekli ^parklje* in podobno Miklavževo robo. S tem pa letos Hudem niso tako ustregli, kot prejšnja leta. Ljudje se niso hoteli zalagati s slaščicami, pač pa so vpraševali po kruhu, ki ga je kmalu zmanjkalo. Suh kruh je zdao še kolikor toliko poceni v primeri z drugimi živili in ga Ljudje največ konzu-mirajo. «In marsikdo bi bil zadovoljen z Miklavžem, če bi jmel vsaj suhega kruha dovolj.
_lj Kraaen filmski spored ZKD. Ufini kulturni tUmi so znani daleč po svetu .n tudi ljubljansko občinstvo ter ljubitelji ZKD filmskih predstav jih zelo čislajo. Zato bo gotovo vsakogar razveselila veat, da bo ZKD predvajala serij« najnovejših Ufinih kulturnih zvočnih filmov, izmed katerih bo veliko senzacijo vzbudil film o epohalni rznajdbi, o katerih se^ }e že toliko govorilo in pisalo, fikn o ladji brca kapitana in krmarja,   brez posadke. Se
mnogo drugih zanimivih m lepih filmov bomo vedeli, za smeh in zabavo pa bo skrbela Mjckv miška v novi Izdaji, ▼ povsem novem, v Ljubljani prvič predvaja, nem filmn.
_Jj Sokolako društvo LJubljana IV. priredi danes ob 17.30 v telovadnici na Prodan mladinsko akademijo in Miklavžev večer. — Darila se sprejemajo od 14. ure dalje v pisarni na voj. strelišču. — Vab> fflo starše in pricatelje mladine na prireditev. Vstop prost. — Miklavžev večer za odrasle bo 7. t. m. ob 20. pri br. Jelačinu na Dolenjski cesti, kjer se tuđ; sprejemajo darila. Po odhodu Miklavža prosta zabava. Vstopnine ni.
_lj Najkoristnejši prijatelji sadjarjev so pf.ee, ki bo o njih varstvu v sredo ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predaval dvorni svetnik g. Josip Rustia. Ker se bliza za ptice najhujši ćas leta. naj lastniki vrtov tudi tega potrebnega predavanja podružnice SVD ne zamude, saj je vstop zw čiane in nečlane prost.
_Ij Vstopnice za koncert koroške na-
rodne pesmi, ki bo v soboto, dne 10. t. m. v U n ionski dvoran«, so že v predprodaji v Matični knjigami. Vse prijatelje slovenskega petja, predvsem pa naše prelepe koroške narodne pesmi, vabrmo na ta koncert. Sedeži so od 8 do 30 Din.
_Ij Jug. akad. smučarska organizacija.
Seja odbornikov in poverjenikov bo danes ob 18. uri na tehniku, soba v priritčju (elektrotehn. risalnica). Udeležba obvezna za vse.
_Ij Loterija Poštnega doma. Ste že videli po fcziožbah krasne in praktične do-biitke poštarske loterije? Vse te in še številne druge lepe dobitke morejo zadeti srečni kupci naših srečk. Požurite se, kajti 8. decembra bo nepreklicno že žrebanje in potem bo prepozno!
_|j Muzejsko društvo za Slovenijo bo imelo redni občni zbor z običajnim dnevnim redom dne 14. t. m. ob 16. v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani.
—Ij Umrli so v Ljubljani   od 25. XI.
do 1. XTI.: Vavpotift Milan, 10 dni, sin služkinje, Ižanska c. 64. Bitenc Jože, 11 mesecev, sin čevlj. pomočnika, Karlovška c. 9/II; Perjatelj Anton, 89 let, sodni ofi-cijal v p., Grajska planota 1; Prime Helena roj. Ložar, 71 let, vdova mitn. paznika, Vidovdanska c. 9; škafar Franc, 8 let, sin kmetovalca, črna vas 177; Kosec Jera roj. Urbančič. vdova Mlakar, 83 iet, zasebnica, Karlovška c. 22; Vrečar Marija, 81 let, zasebnica. Kolodvorska ul. 11; Močilar Frančiška roj. Perme, 75 let, zasebnica, Ulica stare pra\*de 5; Debeljak Ivana roj. Ldkan, 70 let, žena orožniškega postajevodje v p., Gradišče 14; Kovač Anton, 29 let, brivski pomočnik. Poljanska cesta 77. — V ljubljanski bohvšnici so umrli: Božič Janko, 43 let, poslovodja. Celovška c. 88; Kavčič Andrej, 78 let, žel. delavec v pok. Suvoborska ul. 1; Porenta Sonja, 2 meseca, hči gospodinje. Ižanska c. 96; Marolt Martin, 20 let, sin kočarja, Lačenberg 37 pri St. Janžu; Drolc Avgust, 26 let, delavec, nestalno bivališče; Cot-man Angela roj. Zaje, 37 let, hči strojnika, Zg. Kašelj 60; Bukšek Ana, 46 let, bivša kuharica, Cerkvena ul. 21; Bucik Avguština, 41 let. Žena železn. zvaničnika, Jesenice. Prešernova ul. 5; Piškur Slavko, 7 mesecev, sin kuharice. Cesta dveh cesarjev; Diovanetti Jožefa. 40 let. bivališče neznano; Boh Marija, 31 let, žena delavca, Glinek 6 pri Škofeljcl.
Iz Kranja
_ Miklavževo,  Drevi  priredi kavarna
Stara pošta koncert; nastopi tudi znani telepa»t in eksperimentalni psiholog Sven« gali. V sredo ob pol 21. uri priredi Gledališki oder Narodne čitalnice Mtiklavžev večer za odrasle.
— Preveč prireditev naenkrat. Včerari je bilo v Narodnem domu nič manj kot sedem prireditev, kar je vsekakor preveč za en dan. Poleg proslave desetletnice Krožka prijateljev Francije smo imeli popoldne vprizoritev duhovite Molnarje?c komedije >NeKdo«. Ker se je istočasno vršClo tudi gostovanje telepata SvengaH-ja, je bilo v gledališki dvorani le malo občinstva pa tu-di Svengali se je &!abo odrezal. Zvečer sta bili dve fllms-ki predstavi, zopet — prazno. No in nazadnje d*voje plesnih vaj, hm... Tud; đmstva bti morala biti medsebojno bolj taktna
— Zanimiva reklama, V elegantno opremljeni rzk>ž*bi nove trgovine Jadransko posavske čev!jarne je razstavljen poleg številnih vzorcev Čevljev tudi čevelj, ki je napolnjen z vodo, kar pr:oa o nepremočlji-vosti Jadranovih čevljev.
Iz Hrastnika
_ Proslava sv. Barbare se je vršila še pod svežim vtisom grozne mdntške nesreče. Zato so tudi odpadle vse prireditve. Vršila se je v ua namen samo maša zadušnica na Dolu. Rudarji a črno ov»ito zastavo in godbo so odkorakali korporativno izpred rudnika na Dol. Mase in sprevoda sta se med drugimi udedežila tudi g. ravnatelj Drolz in g. inž. Burger, obratovod-ja. Po mašri so rudarji in velika množica počastili ponesrečene tovarifie na pokopa. liišču. Godbo, ki je sicer na ta dan igrala med pohodom koračnice, je molčala, le na doiskem pokopališča je zaigrala dve žalo-stinki in 8 tem je bila Barbarina svečanost končana.
_ Stanje omamljenoga Zajca je še vedno zelo težko ter je ma4o upanja, da b okreval, ker je še vedno onesveščen.
_ Obe tukajšnji oenovni Soli priredita danes ob 16. uri v Sokolskem domu za re^ne otroke prvih Sttrih razredov skro men Miklavžev večer, kjer bodo obdarovani najbednejši.
Položaj na vinskem trgu
Podatki, ki fh je zbralo Vinarsko društvo za dravsko banovino v
Mariboru
Maribor. 4. decembra.    . prej trganih moštih dosegli ob enakih pri-
Vrtiče pri Svečini 17. novembra: Letošnja trgatev v naši okolici je bila v splošnem obilna, izvzemši po hudi toči poškodovana občino Spodnji Plač. Trgatev se je vršila okrog in po sv. Tereziji. Boljše so letos zadeli oni, ki so trgali pred sv. Terezijo, ker so ušli velikemu deževju, ki Je povzročilo posebno v bolj močnih goricah pri ranih vrstah silno gnilobo m zamudno trgatev. Pri burgundcu je bila polervica jagod na tleh. Kvaliteta: Mošti so vagali približno slično kot lani. Burgundec 20 do 215&, laški rizling okrog 18<Tc, renski rizling in muškatni silvanec 18—20vć, žlahtnina in silvanec 17—18%, portugalka in frankrnja 17—18% sladkorja.
V suhih kamenitih in strogo južnih vročih legah je trs trpel od suše, grozdje je bilo deloma ovenelo, kar je zadrževalo zorenje, zato je tudi kvaliteta v takih krajih mak? zaostala za lanskim vinom. Toda v globoki, bolj zvezni zemlji z zadostno vlago je kvaliteta prvovrstna. Cena moštu je bila 2—3 Din, se ga je le malo prodalo.
Stara vina so v stplošnem do cela razprodana izvzemši le par posestnikov, kateri ljubijo starino. Cena je bila staremu vinu: sortirano: 3—4 Din, mešano 2—3 Din. Fine vrste kot renski raz-ling, traminec, muškat, tudi do 5 Din in še višje za liter. Da se je tolika množina vina prodala se pripisuje koristi novega trošarinskega zakona.
Ta je pripomogel, da si je mnogokateri tudi siromašni človek lahko privoščil prav po ceni kak literček, ker je lahko ušel go-afciLničarjevemu profitu i*i se je zato popilo vin« mnogo več. Da je ta beg gostov mimo gostiln za gostilničarje v vinorodnih krajih neprijeten, je že res, pa kaj hočemo, če pa to dobro stori vinogradarju, ki tudi hoče živeti in je teh mnogo več kot gostilničarjev.
Konjice, 18. novembra: Letošnja pridelek je sicer nekoliko slabši od lanskega, vendar pa je na drugi strani jako harmoničen kot še nobeno leto. V dobrih legah (Skalce) se ni povzpela množina kisline po Mollenkopfu, nikdar čez S%. Boljše sorte so imele po 6>S%, slabše pa 8% kisline.
Mošti se prodajajo po 2 Din, 2H, 3, tudi 4 Din, boljše kvalitete.
Po gostilnah se toči mošt povprečno po 6 Din. Zaenkrat je še v prometu siabejša kvaliteta.
Rogaška Slatina, 18. novembra: Trgatev so pričeli v drugi polovici septembra, vendar se je našlo nekaj solidnih vinogradnikov, ki drže 15. oktober za čas trgatve. Akoravno ni bilo povsem umestno v letošnjem deževnem vremenu s trgatvijo dolgo čakati,   ker so nekateri   vinogradniki pri
likah več sladkornih stopenj, kakor pozne je ob trgatvi v dežju. Povprečno so dosegi mošti od 14—20%  sladkorja, zadnji zelo redki.
Cene od 1.20 Din do 3 Din. Kupčije zelo redke. V gostilnah se prodaja mošt po 5 do 8 Din. Kmetje si deloma pomagajo tako da prodajajo 1 zelenko po Din 1.50.
Posebnih razlik med belimi in rdečimi vini ni. Stara vina prodajajo gostilničarjem po Din 2.50 do 3-50, kupčije redke. Staro vino je v gostilnah po 6 do 12 Din liter.
Bizeljsko, 25. novembra: Vinska kupčija je zadnji čas nekoliko oživela. Odpro-danega je večja količina vinskega pridelka, mešane sorte Din 2-50 do 3.50. Zanimanje kupcev se opaža po rudečem vinu. V ceni ni razlike. Po gostilnah v brežiškem srezu se toči vino od 6 do 8 Din liter, izvzemši sortna vina, ki so pa dražja.
Posavje, 15. novembra: Smo na preokretu vinskih cen pri producentih. oni vinogradniki, ki so bili v stiski in morali prodati, bolje pokloniti, mošt po vsaki ceni, so to že storili. Vinski trgovci so njihovo stisko uporabili in dovolili cene 6 do 7 par za grad.
Vinogradniki, ki takrat niso prodali svojega pridelka, so sa moza vestne j ši in drže cene v kvalitetnih okoliših vsaj na 3 Din za hter drugod je cena sicer nekoliko nižja, toda trdna. Povsod po Dolenjskem so se pa že takoj od početka čvrsto držali in so imeli prav.
Drašiči, no\*embra: Po zadnjem poročilu se tu ni nič posebnega dogodilo. Most v sodih je skoraj dokipel in se z vsakim dnevom zboljčuje, le žal kupčije je malo. Gospodarji nekako obupno zro v bodočnost. Letošnja suša je tukajšnjemu ljudstvu prinesla uboštvo in revščino. Zima jc pred durmi in ne bo živeža ne za ljudi in ne za živino, denarja pa ni dobiti od nikoder. Kmetje koljejo živino doma in tako-rekoč uničujejo živino in svoj gospodarski obstoj. Potreba bi bilo še veliko bolj letos kakor lani, da se pri oblasteh uvedejo pomožne akcije vsaj za preskrbo .potrebne krme za živino, da se jo ohrani in obdrži, ker ako se bo uničila živina, bo uničen tudi naš gospodarski obstoj. 7\   ^ \ "Mi
» 4 i
a j 1
/    4 t
i  i     i    M   i % >   A   J       l    i »lil
Ako ob nemore kmet, bo obnemoglo tudi vse drugo. Obupen je položaj našega kmeta.
Vinarsko društvo za dra\'sko bano\ino v Mariboru.
Z Jesenic
— Zborovanje NSZ. Včeraj dopoldne se je vršilo v dvorani Sokolskega doma na Jesenicah dobro obiskano zborovanje NSZ, podružnica Jesenice, kd ga je otvoril predsednik g. Franc Kralj. Po uvodnih formalnostih in pozdravih je prešel na dnevni red in izčrpno poročal o kongresu delavskih zbornic v Beogradu, nato pa (podal besedo zastopniku NSZ g. Franju Rmpniku iz Ljubljane. G. Rupnik je v enournem govoru razpravljal o najvažnejših delavskih vprašanjih in poudarjal, da je vzrok delavske bede v največji meri ta, da delavstvo nI organizirano. Čeprav jc Slovenija izrazito industrijska pokrajina, je organiziranega samo 60% delavstva. Razpravljal je tudi o delavskem zavrovanju v Delavskih zbornicah, pri Borzi dela, v JTIKD itd. Zahteval je tudi. da se uveljavi stanovanjska zaščita, ker je gotovo, da so najemnine pretirane. Zaključil je z apelom, naj se delavstvo zaveda važnosti organizacije in pridruži strokovnim organizacijam. Nato je še govoril tajnik Ivan Markovič o kolektivni pogodbi, ki je je bilo delavstvo pred mesecem dni odpovedalo. Upravni svet KID odpovedi ni vzel na znanje. Zaradi tega se je moralo sestaviti posebno razsodišče, ki naj ugotovi, če je bila odpoved tehtna. V tem razsodišču bosta zastopani Delavska zbornica in Zbornica TOI.
Iz Novega mesta
— Novcmelčanom! Dan za dnem je bolj pogosto pritiskanje na na£e kljuke, vedno večja je potreba, ali saj kaže tako. Da se nekako omili in ublaži beda, kot tudi, da se ločijo potrebni in vredni od Izkoriščevalcev, je umestno skupno delo vsega meščanstva. Te dni prejmete tozadevne pismene pozive, ki jih v lastnem interesu pazljivo proučite in potem se od-zoviite! Gre za razbremenitev nadih dajatev, ki jHh bo prevzelo mestno socialno skrbstvo.
— Ljubljanski podžupan g. prof. Evgen Jarc abira po našem mestu slike iz starega Novega mesta in njegovih značilnih oseb* nosti. Porabil bo slike v predavanju, ki ga bo imel v ljubljanskem društvu »Krki« v petak 16. t. m. Ako bi imel kdo kaj po-rabnega, naj pošlje nanj ali dostavi dopisniku »Slovenskega Naroda«. Vse slike bodo v najlepšem redu vrnjene.
_ Pr omemba  posesti.  Posestnik Dre-
aik Franc je prodal a voj vinograd na Trški gori tukajšnjemu hotelirja Josipa \Vindiscbenju Novomesčani so kaj radi zahajali v prijazno Drenikovo zidanico m t a njeni terasi uživali trskogorske blago-'ati in lepoto dolenjskega sveta, saj je razgled od ondod prekrasen, želja vseh NTovomeščanov je, da M tudi novi lastnik vzdrževaJ tam gostilno, ki >e vedn<> obi-
skovana, osobito odkar ni več podnožne >Kuharice<.
— Šm-lhelakl Sokol je prav dostojno proslavil 1. december. Sodelovala je tudi tamošnja deska osnovna šola s svojim ucltelestvom, ki se v Sokolu kaj vneto udejstvuje. Društveni starosta br. Alojzrj Lilija, upokojeni sol. upravi»telj, je v vznesenih besedah slavil spomin dneva, zapeli so mladi smihelski slavčki in zadrobeM so s pesmicami navdušeni šolarčkl. Bil Je prav lep dopoldan.
— Avtomobiliatl med seboj. Nedavno je zapuščal dvorišče hotela Windischer na Zagrebški cesti velik avtobus. Ritenski se je obračal na cesto. Tema je bila in na zadnjem (Jelu voza je brlela predpilsana rdeča lučka. Pa je prldlrjaJ čez most drug težak avtomobil ter na oglu v naglici zadel v zadnji del avtobusa. šofer je trdil, da ni videl rdeče luči. Po kratkem prepiru sita avtomobila nadaljevala svojo pot.
— Kurji tatovi se javljajo zdaj pred bližnjimi prazniki vsepovsod, največ pa je pritožb čez nje v sosednem štmlhelu. Pri B&rantlnovih so jih že trikrat prepodili. Zupančičevim je pogoltnila noč pet kurjih pečenk. In še drugod se čuje o njih
— Svojevrstne jasetce je izdelal g. Ferdo Avsec v glini. Sveta družina, zadaj glavi dveh goved, nad njima obrisi jasli, v ozadju pogled skozi liuo na palme na prostem in pred jash šest pastirskih postav prav značilnih potez. Delo. ki je prav posrečeno, bo barvano in žgano v glini v tukajšnji keramični tovarni ter pride na trg že v enem tednu. Avtor teh jašek je imei zadnje dni smolo in si je zlomil po nesre* či levo rofco v zapestju.
— Obstrelil se je v levo roko po nesreči s pištolo že pred tedni predsednik tukajšnjega trgovskega gremija g. Edmund Kastelic in zato tudi zadnje čase ni na-eto p H kot prvi viol imet v &okol6kem orkestru, ki mu je več kot duša Roka se boljša in kmalu ga bomo spet čuli.
— Trgovina s čevlji »Herkules« se z novim letom preseli rz Novega mesta v Skoplje.
Iz Mokronoga
N©v grob. Te dni je umrla na Sv. Vrhu gospa Marija Pečnik v starosti 85 let, tašča vzornega vdnogradnika Fr. Florijančiča istotam. Bodi ji lahka zemlja.1
M«
(kPvo/cletstvo
— Bo treba vzeti s seboj viomir-orodje ki nož?
— Seveda.
— Tudi to je sreča. Torej bom de-
— Stvar je sledeča. Poslušaj! Ce ti bo po godu, se bo dalo takoj...
ii Panoufle mu je tiho pojasnil, za kaj gre; tatvina z vlomom... polastiti se pasem, če se bo dalo.
— A nož?... O tem mi nisi ničesar
— Treba bo odstraniti fakrta, ki pisma, da dobimo bogato odlk upnica nje; to je potrebno nudi, da ne
te kaj raki ep et al.
— Ali ve mnogo?
— Marsikaj, kar bi nam utegnilo Mrodovati. Vidiš torej, da se ne smeš
ustrašiti... Ta falot mora iz-Prav nič me ne mika priti pod zato, ker sem imel mehko srce.
— Torej veš zanesljivo, da bi iz-
Ll?
— Modrijan pravi:   rajši se napij t, nego da bi bil abstinent.
— Tale Panoufle je pa res pravi fcojou! Zdaj pa že vem. zakaj ženske tako nore za teboj. Seveda za taikim
je Že vredno noreti.
— Vse ima začetek! In jaz ti po-začetek. Si zadovoljen?
— Seveda sem, — je pritrdil Polvt.
— Dobro, takoj se izgubim s svojo Ona bo staJa na straži. Pridi
takoj za nama, dobimo se v čakalnici cestne železnice na trgu de I' Italie.
Panotrfle je plačal m odšel z Ze-fyrino.
Prav nič se ni zmenil za njo, pre-psSčajoČ >o njenim mislim; bil je ves zatopljen v svoje naklepe.
Polvt ju  je  dohitel na trgu de
— To je moj tovariš, ki poide z na-Zefvrirja, — je dejal Panoufle. —
Bodi prijazna z nJim.
Krepko jo je prijel za ramo.
Nasmehnila se je prišlecu, toda za pogovor ni bOo časa. kajti omnibus iz Irve-ies-Hales se je bil že ustavil na postaji.
— Odpeljeva se do Chateleta. tam pa prestopiva v voz Bastille—Place !Wagraju, — je dejal Panoufle.
— PeJjrva se raje na strehi omniibu-sa, — je dejaJ Polyt. — Od zgoraj se lepo vidi v stanovanja. Človeku šinejo pri tem v glavo pametne misli. Kaj ne, gospa? — se je obrnil smeje k tovariševi spremljevalki.
Možakarja sta torej zlezla na streho, Zefvrino sta pa pustila spodaj. Bil le zadnji omnibus, »gledališki«, kakor pravijo.
Pri prestopanju v Chateletu sta morala debelo babnico zbuditi, ker je bfta med vožnjo zadremala.
BHzn parka Mouceau so izstopili in nadaljevali pot peš. Previdno so krenili po ulicah Monceau, de Courcelles In Van Dvclk. vse so bile ob tem po-
znem Času skoraj prazne.
Vendar so se pa na vsakem ovinku ustavljali in ozirali, če ne gre kdo za njimi.
— Tako torej, — je dejal Panotrfle, —si zadovoljen z vsem? Smo že tu.
— Pripravljeni smo, — je odgovoril Poivt. — Pojdimo!...
— Si tu, Zefvrma?
— Sem, — je odgovorila, kakor bi se ji vračala hladnokrvnost.
— Vidiš tistega krčmarja tam na vogara ... požuri se. krčmo hoče zapreti ... Napol dograjena hiša je tista tamle, ki visi na nji luč... Pojdi brž nadomestit čuvaja!
Zefvrina je odšla tja sama, možaka sta se pa stisnila v kot za vrati.
Približala se je lesenn" ograji, ki je zapirala stavbišče in tiho se je priplazila do kraja, kjer je ena deska manjkala, tako so bila v ograji nekakšna vrata.
Pogledala je skozi to odprtino na stavbišče.
Na golih ifleh, med zidovoem, kjer naj bi bilo prinfličije, je sedel pri ognju star, sključen mož.
— Prosim, gospod, — je dejala Zefvrina in zlezla skozi odprtino, aK mi dovolite pogreti se malo pri vašem ognju?
Mož je dvignil glavo; bil je nekam razburjen, ko je pa zagledal Zefyrino, se je takoj pomiriL
— Da, — je dejal po kratkem razmišljanju.
Sklonila se je in iztegnila roke nad ognjem.
— Kaj ste brez strehe? — je vprašal mož nekam začuden,* da je tako čedno oblečena, pa se potika ponoči po mestu.
— Ne, služkinja sem, pa me je gospodar nocoj pognal na cesto.
— Zakajj pa ne greste v hotel... Sad vam je moral vaš gospodar plačati, kar vam je šlo, ko je vas odpustil.
— Saj ne gre za to. da bi ne imela denarja, je odgovorila; — jutri zjutraj se namreč odpeljem že ob petih s kolodvora de T Ouest. No in za te štiri ure nri vredno plačevati prenočnine. Raje popijem kozarček žganja in počakam tu.
— No. kakor vam drago, vsak človek ima svojo glavo.
— No vidite, in krčmar tam na oni strani še nima zaprto... Ce hočete, dam za pijačo. Za protiushigo mi pa dovolite počakati tu do jutra.
— Hm... to pa že, to, — je odgovoril stari čuvaj; tu lahko ostanete tem prej, ker noč ni baš topla, a pri ognju vas ne bo zeblo; meni pa poži-rek žganja tudi ne bo škodil.
— Torej le brž v krčmo!... Krčmar vam sicer zapre pred nosom.
Mož je vstal, se ozrl po cesti, da bi se prepričal, da ni nikogar blizu, potem je pa krenil za debelo babnnco.
Privoščila sta si ga nekaj krepkih požirkov.
— To pa ni slabo, — je dejal čuvaj.
— Ne, bogme da ne, — je pritrdila Zervrina.
In kakor da je že pijana, je nadaljevala :
— To mi pomaga, ne slišim in ne vadim ga več.
— Koga pa?... je vprašal čuvaj presenečeno.
Ka] so si
o sorodstvo
na prodaj
irmisHn iznajdljivi Parižani za tiste, ki imajo denar, družabnega ugleda pa ne
Stara stvar je, da lahko čkrvek za denar marsikaj kupi. Mnoge ljudske pri-slovice nam pričajo, da je bila tudi v starih Časih z denarjem nabita mošnja vse. Denar omogoča blagostanje, z njim lahko pridobimo na svetu vse. zadnje čase celo lepoto. Nasprotno pa pravi pri sk>v*ca, da je za malo denarja malo muzike. V naših časih pa pomeni denar še več. Da, tudi lepoto lahko človek z denarjem kupi. Ce je imel v starih časih kdo cyranovski nos, mu ni preostaja io drugega nego sprijazniti se z njim. Zdaj se pa kar podvrže plastični operaciji m dribri lep nos plemenitih grških ali rimskih oblik, tako da ga zavida vsa okohca. Pa ne samo nos, temveč tucfc druge nedostatke zna zdravnišTka veda odstranita ali popra-vitti; če pa pomagata še spreten krojač ali šivilja, dobi prikupijivo zunanjost tudi najgrši človek. Vse to je znano. Bogataši so imeli doslej možnost kupiti z denarjem poleg drugega tudi lepoto.
Medvojnim in povojnim dobičkarjem je bilo pa zelo hudo, da niso mogli kupiti imenitnega sorodstva. V človeški družbi pomeni žal še vedno zelo mnogo odlično ime, pa naj bo dotični kot človek še tako malo vreden. In tu so priskočili na pomoč nesrečnim dobičkarjem vedno iznajdljivi Parižani. Za-
Bajke o smrti
Stalinove žene
O smrti Stalinove žene, ki so jo nedavno svečano pokopali v Moskvi, krožijo zdaj najrazličnejše vesti. Seveda ne manjka tudi fantastičnih govoric in izmišljotin. Tako ljudje govore, da je bila Stalinova žena skrivaj dogovorjena s sovražniki svojega moža in da se je ustrelila, ko so ji prišle oblasti na sled in je tajna policija napravila pri nji hišno preiskavo. Neki ženevski list pa priobcuje verzijo o smrti Stalinove žene po pripovedovanju nekega georgij-skega kneza, ki zatrjuje, da gre za ljubavno tragedijo. Teh knezov po Evropi kar mrgoli in zato mora biti človek z njimi zelo previden, ker se navadno izkaže, da so pustolovci.
Mož pripoveduje, da se mu je posrečilo pobegniti iz moskovske ječe. Ko je bil še fantič, se je v Tiflisu v gradu svojih roditeljev zaljubil in zaročil z vrtnarjevo hčerko. Po vojni jo je poiskal, toda bila je že komunistka. Baje sta živela skupaj do 1. 1922, potem je pa na nekem Stalinovem shodu preveč kritizirala politiko komunistične stranke in je bila aretirana, V ječi jo je pa Stalin zasnubil. Povedala mu je, da ima ljubavno razmerje, njenega ljubčka so takoj poslali v Arhangelsk, Stalin je pa odpotoval v Moskvo. Dekle je odpotovalo za njim, da bi izposlovalo osvoboditev svojega zaročenca, ki so ga hoteli poslati v Turkestan. V Moskvi je pa
čeli so zaenkrat z mladimi zakonci, kar je na vse zadnje najvažnejše. Ce pride novoporočeni parček s pomočjo imenitnega sorodstva v družbo, ostane družabno imeniten, pa naj bo ta imenitnost še tako potvorjena.
V Parizu je odprla svoje pisarne velika agentura, ki vam na željo preskrbi imenitno sorodstvo. Oglasi te agenture se glase približno takole: »Preskrbimo vam za poročno gostijo ali za katerokoli priliko imenitno sorodstvo in jamčimo za diskretnost. Imamo bogato izbiro odličnih gospodov in dam, ki vas bodo imenitno reprezentirali, ne da bi vzbudili najmanjši sum, da v resnici niso vaši sorodniki. Ob določeni uri pridejo na določeni kraj in jamčimo vam. da boste z našo postrežbo popolnoma zadovoljni. S tem združeni stroški niso visoki, kajti vsaka plačila dobavljenemu sorodstvu so izključena. Kupih boste samo obleke imenitnim gospodom in damam, ki ostanejo seveda njdhova last.
Ideja pariške agenture ni napačna, saj je na svetu še vedno dovolj neum-nrih ljudi. Gotovo se bo uveljavila tudi v drugih državah, kjer je obubožanih pripadnikov visokih družabnih slojev še več, kakor v Franciji.
postala Stalinova tajnica in pozneje žena. Nedavno se je knezu posrečilo sestati se z njo v Moskvi. Zatrjevala mu je, da ga ima še vedno rada, ni pa hotela zapustiti otroka. Sestanek je bil opažen, kneza so zaprli, toda rjosreeilo se mu je pobegniti na Finsko. Kmalu potem je pa Stalinova žena umrla.
Družabni škandal v Londonu
Zdravstveni svet, najvišja zdravniška korporacija v Londonu, je prepovedala te dni prakso pri ljubljen emu ženskemu zdravniku Harokhi Burt-Withu. S tem je prišel na dan družabni škandal, znan doslej samo ožjemu krogu. Zdravstveni svet je reagiral s prepovedjo na prošnjo, ki se je bil obrnil z njo nanj neki londonski vele-trgovec. Mož je prosil, naj predloži svet zdravniku Burt-Withu v podpis listino, ki se z njo obveze prekiniti vse stike z ve le trgovčevo ženo in izpovedati čisto resnico v ločitvenem procesu, ki ga je hotel naperiti veJe-trgovec proti svoji ženi.
Zdravnik je bil v vdetrgovčevi rodbini domači zdravnik od leta 1930, obenem pa tudi domača prijatelj. Gospodar ga je dvakrat zasačil v kočljivem položaju, enkrat v jedilnici, enkrat v kopalnici. Tafcod po prvem presenečenju mu je pokazal vrata, potem se je pa afera polegla m zdravnik je zopet prihajal k veletrgovoo. Drugič
ga je pa gospodar postavil pod kap s svojo ženo in hčerko vred. Obe sta ga namreč imeli radi. Zdravnik sicer ni več zahajal k veletrgovcu na dom, vendar je pa mož slutil, da se njegova žena sestaja ž njim izven doma. V pisarni si je dal montirati poseben aparat, da je lahko poslušal, kako žena telefonira zdravniku. Tako je spoznal, da ga žena z zdravnikom še vedno vara. Da bi ime1 d-oka^ v rokah, ie da1 prestreči več pogovorov na gramofonske plošče. Potem je pa napisal izjavo, ki naj bi jo galantni doktor podpisal.
Vzorna gospa županja
Bivši newyoreki župan Walker je z občinskim denarjem kaj čudno gospodaril. Revizija blagajne je pokazala, da so dobivale mnoge županove ljubice iz občinske blagajne težke tisočake. Iz fonda javnih del je dični župan plačeval račune svojih ljubic, pri tem je pa čisto pozabil, da ima svoje zahteve in potrebe tudi njegova zakonska žena, ki jo zdaj njeni dobavitelji tožijo. Obravnava bo temeljito pojasnila mahinacije odstavljenega župana dokler je gospodaril na magistratu. Gospa županja, ki je veljala za inspiratorko ameriške mode, je zapravila vsak mesec približno poldrug milijon samo za obleke, računov pa ni poravnala.
Tožba, ki so jo vložili njeni dobavitelji, je polna zanimivih podrobnosti. Gospa županja se je vsekovala z robci, ki jih je plačevala najmanj po 800 Din, njene bluze so bile po 8000 do 10.000 Din, na večernih prireditvah je nosila v laseh celo bogastvo, njena kopama obleka je veljala 8000 Dm, svilene nogavice je kupovala po 300 do 500 Din. Zadnja leta je bila najelegantnejša Američanka, potem je pa prišla kriza, gospodarska, zlasti pa poHtična m njene slave je bilo konec.
Oči, ki vse vidijo
V Budmrpešti se rjudje zelo zanimajo za trgovčevo ženo Kornelijo TSrok. Po mnenju spiritistov ima ta Ženska čudovito sposobnost, njene oči namreč vse vidijo. Med drugim spozna na bo~ deh vsako bolezen tudi v primerih, kjer si zdravniki ne znajo pomagati. Nekemu častniku je povedala, da ga boE roka, ker hna nalomrjeno kost. Roko so mu rentgeniziraR, pa niso našli nobenih sledov, ki bi potrjevah* to domnevo. Ko so pa častnika operirali, se je izkazalo, da je videla TSrokova bolje od X-žarkov. V nekem drugem primeru je šlo za možganski Sr, kakor so trdih zdravniki. To rokova je dotičnoga bolnika pregledala ki izdavila, da hna bolezen drugačen Izvor, kar so pozneje zdravniki tudi potrefili.
Delovanje »žene z rem^genovimi očmi« se pa ne omejuje samo na zdravniške primere. Svojemu sorodniku, ki je bil namenjen po trgovskih opravkih v London, je pri pogledu na zemljevid povedala, da uspeha ne bo dosegel v Londonu, temveč v mestu Ledsi, kar se je tudi zgodilo.
čim bolj ti bodo pešale umska zmožnosti, tem bolj se boš pečal s osebnimi zadevicamd.
>mM.ali o£fast<
PtaČa sv In**1"* odgovor znamko! - Na vprašanja ssp ndeovarfnm*   -  Najmanj* otfto* Dt»
tađL 9 znamkah.
PRODAM
NAPRODAJ: BoatSoa s posestvom, 15 oralov semlje, za Din 200.000. -— Trgovina, okoli S orale zemlje, aa Dm 150.000. — Več pisme-B. I. Stumpt, Konjice.
4568
VENA
dalmatinska in slovenska, na debelo in drobno od 4 Din naprej pri Dalmacija d. z o. z., Gosposvetska cesta 13 (Koli-zej). 4666
KANABCRE-HARCARJE teč je število   poceni proda Ažman, Bohinjska Bela. 4563
MIZARJI EN KOLABJI! Univerzalna cirkularka z vrtalnim aparatom (Bohrma-aebine), kroglična ležišča in AUi h<rf,mft^r>"T»», 500 mm Širine, vse skoraj novo, se proda za ceno 5600 Din, skupno ali posamič. Pr. Kovač, Tržič.
4560
DAMSKI KLOBUKI ie od Din 60.— naprej v največji izbiri vedno zadnje novosti samo v modnem salonu — >La Femme Chicc, Ljubljana, Selenburgova ulica 671. 107/T
IUJEZNO BLAGAJNO veliko, izdelek ScheM, Maribor, skoraj   novo,   radi opustitve obrata proda Janko Pahernik,
4642
aa^JaaBsao prirođen Ia bosiljko-vae bogremovae 5 kg 80.— Din, franko uz povuku nudi pčelarstvo A. Mudroch, Novi Sad, Vodnikova 8. 4944
HIJACINTE in TULPE
(gomolje) nudimo po nizki ceni. Sever A Komp., Ljubljana, Gosposvetaka cesta 5. 4532
Najcenejši nakup!
KONFEKCIJA — MODA ANTON P RESKE K, Ljubljana, 8v Petre cesta 14.
HARMONIKO
kromatično, zelo glasno m lepo, 80 tipk basov in 49 tipk p rim, s črnim kovčkom, za 2000 Din proda Viktor Lugari«, Breg št. 32, Ptuj. 4665
KRATEK KLAVIR
dobro ohranjen, z oklopnim renesančnim dnom, poceni na« prodaj. Tudi proti vlažni knjižici MOUeret, Ptaj, Ljutomerska cesta 6. 4664
SLUŽBE
PEKOVSKEGA VAJENCA z vso oskrbo v nisi sprejme Jakob Praprotnik, pekovski mojster, Jelovec 13 pri Maribora.
4541
VZGOJITELJICO DECE mlajto, kl govori perfektno nemško, iščem k dvema otrokoma — punčka 7 let in fantek 4 leta. Oferte s sliko na naslov: Albert Hend, Beograd, Stzaldulča     i*. 36.
4502
KROJ. VAJENCA sprejme takoj Andrej Vodftcar, splošno krojastvo, Gradec št. 38 priLttrJL 4546
NPEtnfcM
TVORNI&KI OBJEKT
v Slavonski Požegi, primeren za vsako manjšo industrijo, z vpeljano elektriko za razsvetljavo in pogon, kanalizacijo, vodovodom in stalnim studencem izvrstne pitne vode radi preselitve zelo ugodno naprodaj. — Pojasnila daje Braća Nedela, Slav. Požega. 4543
HOTEL »VELEBIT« V SENJU
(hotel, restavracija in kavarna) naprodaj ali se odda v najem. — Ponudbe na: Hotel »Velebit«, Senj. 4443
POHIŠTVO
Spalnice Din 2200.—
omare »    450.—
postelje >    250.—
kuhinjske oprave » 1000.— kuhinjske kredence > 500.-Vse drugo pohištvo se dobi najceneje in na obroke. Kdor ima hranilno knjižico, se ta vzame v račun. Sprejmejo se tudi vsa popravila po konkurenčnih cenah. — Mizarstvo »SAVA«, Kolodvorska ulica 18, Dunajska cesta 36. — Telefon St. 27-80. 111/T
DVOSTANOVANJSKA HI&A
nova, visokopriticna, s ograjenim zelen jadnim vrtom, elektriko in vodovodom, naprodaj na Pri makovem pri Kranja. Poteve se na Prtm-skovem st. 109 pri Kranja.
4561
Wffi£SM
KONJA zdravega, dobrega ln urnega vozača, 15—16 pesti visokega ter 4—6 let starega kupi Ivan KuraJt, varjeni mlin, Domžale.
4546
PAZINO
INTELEKTUALNE DAME obrnite se na Aatrosofa, Split, postni predal 16. Priložite tri po Din 1.50. 118/T
ZICNE POSTELJNE VLOGE od Din 65.— naprej, postelje s žično vlogo po Dm 150.— ter zložljive železne postelje vam nudi po konkurenco1 cenah izdelovalec Pavel OU^aVm, Go-eaata 13 (Kolizej), — Sprejemam tudi ključavničarska dela m an-varenje. 4404
Najmodernejši BRIVSKI in DAMSKI SALON v palači GRAFIKE. — Se priporoča
MATKO SIJAKOVIČ
PREKLIC
Preklicu jem vse žaljivke, katere sem govorila čez gospo Jakom ino Sever. — Marija Zatko, Ljubljana, Poljanska cesta 54. 4667
Celuloidne ščitnike
dobavlja v vseh barvah in fazonah
FRANJO ZRNEC,
steklarstvo LJUBLJANA«
Cankarjevo nabrežje štev. 6
PERJE PUHASTO
Din 15.—, čohano Din 32.—, puh Din 140.— kg, ter VOLNO in ZIMO aa modrece izredno poceni prodaja: Sega, VVolfova ulica 13 (dvorišče). 106/T
TELEFON 2059
P R E IO« SUKA DRVA
Butom Kava 5.
POZOR! POZOR! Prispela bodo pristna štajerska vina. — Gostiln« »Pri Lovca«,
ceste
Couch zof*
Otomane, spalne fotelje, divane, zložljive postelje, mreže, peres niče (t edermodroce), žimnice (modroee) ter vsa v to stroko spadajoča dela Izvršuje najceneje
F. Sajovic
Ljubljana. Stari tre «_ 6.
6$fc
Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igračnih vozičkov tridklji, razna najnovejša dvokoleaa, Šivalni stroji in motorji Venka izbira. Najnižje cene. — Ceniki franko«
»TRIBUNA« F. B. L*
LJUBLJANA,
11
Kartovska o. 4>
Zavese, postelfna pregrinjala
namizne prte, prtice Itd., krasno vezene in po nizkih cenah
dobite pri
MATEK & MIKES, LJUBLJANA
(poleg hotela Štrukelj)
Vezenje oprem z* neveste, monograml, gmnbmVe, entla-nje, ažuriranje in predtJskanje, Velika Izbira pred tiskanih ženskih ročnih deL
OdvetniSka pisarna
DR* TREO LUCE
LJUBLJANA
se je preselila s TVRAEVE CESTE 29 na
Masarykovo cesto št. 14-L
(poslopje Grafike) pri glavnem kolodvoru). 4570
■ ■■■■■■■■■ I I iii || n i i m m i lini,.,,, , ■TTTTT
Neveste!
gjd nakanom pohištva se oglasite brezobvezno pri meni. ^Injem Isto po lasteih in danih načrtih. Za strokovno izdelavo jamčim. — Cene solidne. — Se priporoča
BERGANT FRANC
strojno mizarstvo Dravlje št. 108 pri Ljubljani
■ ■■■■■■■■mimiiiiiii u 111 j luunnnnaanaannD
RAZPIS
Mestno načelstvo razpisuje za leto 1933.
oddajo vožen]
pri mestni plinarni ljubljanski — Zapečatene ponudbe ie poslati ravnateljstvu plinarne pod značko »PonudbaTvo-
do 15. decembra 193a opoldne«
Sj^SSJES0.1! ™^s2SR*?? Prf ravnateljstvu. na^^adboM PndrŽUJe pravico i**«? ne glede na LJuMJsns, dne 5. decembra 1932.
MESTNO NAČELSTVO.
Oton Canstoc. — Vat s l^ontjairt