cena 10 dinarjev številka 31 (684) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 4. avgusta 1983 Zbor združenega dela skupščine občine Velenje Ocena polletnega gospodarjenja V petek so se že trinajstič v letošnjem letu sestali delegati zbora združenega dela Skupščine občine Velenje. Osrednja točka zasedanja je bila ocena polletnega gospodarjenja v občini. V resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Velenje v letu 1983 so bili zapisani temeljni cilji družbenoekonomskega razvoja s posebnim poudarkom na učinkovitejšem gospodarjenju, odpravljanju izgub in motenj v poslovanju, povečanju izvoza na konvertibilno področje, izvajanju ustrezne politike zaposlovanja, povečanju proizvodnje hrane in zadrževanju vseh oblik porabe v dogovorjenih mejah. Kako smo te usmeritve uresničevali v prvi polovici letošnjega leta? Glede na to, da smo v leto 1983 prenesli veliko nakopičenih težav še iz prejšnjih let, in da se ruši osnovna predpostavka, na kateri je bila grajena resolucija — cene, že prva ocena kaže, da resolucijske usmeritve ne bodo uresničene. Organizacije združenega dela se soočajo z najrazličnejšimi problemi, ki na posameznih področjih dobivajo povsem specifične značilnosti: v kovinsko predelovalni industriji je največji problem oskrba z repromateriali zaloge so že izčrpane, v rudarstvu in energetiki nelikvidnost, v gradbeništvu pridobivanje novih del, v trgovini pomanjkanje blaga, v gostinstvu zaostalost večine lokalov in pomanjkanje ustreznega kadra, v uslužnostnih dejavnostih pa huda konkurenca. K vsem tem težavam, ki so se nakopičile nad velenjskim gospodarstvom, pa moramo prišteti še velike izgube. Največ jih odpade na Gorenje TGO, kjer skupna izguba ob polletju znaša 4545 miljonov dinarjev, izkazuje pa jo osem od skupno devetnajstih tozdov, na Gorenje Promet — Servis, ki izkazuje 880 miljonov dinarjev izgube, je pa v glavnem posledica izgub poslovnih enot v tujini v lanskem letu, na RLV, RTC Golte, EKO, HPH, Merx tozd Potrošnik Šoštanj, Vekos . . . Pri oceni izvajanja resulucije s področja osebne porabe, .je zabeležen zlasti padec realnih osebnih dohodkov, ki močno zaostajajo za rastjo življenjskih stroškov'in s tem vplivajo na manjšo kupno moč prebivalstva. Vse večji delež osebnega dohodka delavci namenjajo zadovoljevanju osnovnih eksistenčnih potreb, obenem pa se pri vse večjem številu delavcev pojavlja problem socialne ogroženosti. Tudi sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb še naprej zaostajajo za rastjo dohodka. Dodatne težave pa povzroča še nereden dotok sredstev za SIS družbenih dejavnosti, zaradi česar je najbolj prizadeto otroško varstvo, izobraževanje in zdravstvo. Polletna realizacija za mesec junij je najnižja v tem letu, predvsem zaradi nelikvidnosti enega izmed največjih zavezancev — Reka. Taki izpadi prihodka pa lahko pomenijo tudi nelikvidnost pri izvajalcih družbenih dejavnosti, če se zaostanki ne bodo pravočasno P£kri' (Nadaljevanje na 2. strani) Od 1. do 16. avgusta kolektivni dopust delavcev Gorenje TGO in Gorenje Promet Servis Po dopustu še večja proizvodnja Prejšnji petek, 29. julij, je bil za večino zaposlenih v delovnih organizacijah Gorenje TGO in Gorenje Promet Servis ter za dobršen del zaposlenih v drugih delovnih organizacijah in delovnih skupnostih Gorenje v Titovem Velenju zadnji delovni dan pred dopustom. Od 1. do 16. avgusta je namreč večina zaposlenih na kolektivnem dopustu. Delajo le zaposleni v tozdu Orodjarna, ki morajo opraviti potrebna večja vzdrževalna dela na opremi ter še nekatera druga dela, da bi bilo v drugem polletju kar najmanj zastojev in izpadov proizvodnje. Prav tako pa delajo tudi zaposleni v prodajnih in nabavnih službah Gorenje TGO in Gorenje Promet Servis. Ta teden obratuje tudi tozd Zamrzovalniki, da bi lahko pravi čas uresničili izvozna naročila. Čeprav ni manjkalo težav pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli, zaradi iztroše-nosti opreme pa je večkrat prihajalo tudi do zastojev, so v Gorenje TGO uspeli v zadnjem času povečati izkoriščenost zmogljivosti., Rezultat teh prizadevanj so tudi junijski proizvodni dosežki, ko so dosegli rekordno mesečno proizvodnjo zadnjih štirih let. Zaposleni v tozdu Zamrzovalniki pa so dosegli rekordno dnevno proizvodnjo vseh časov. Po kolektivnem dopustu želijo stopnjo izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti še nadalje zvišati, fizični obseg proizvodnje pa do konca leta, v primerjavi z letom 1982, povečati predvidoma kar za 107 %. Uresničitev predvidevanj naj bi, med drugim, omogočili tudi sprejeti ukrepi za nemoteno oskrbo z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli ter povečano tehnološko in delovno disciplino. V Gorenje TGO zatrjujejo, da bo po kolektivnem dopustu kadrovska zasedba v tozdih popolnejša (pred kolektivnim dopustom so zabeležili večje število izostankov z dela zaradi dopustov in bolezni) tako, da bodo ustvarjeni pogoji, vsaj kar zadeva število potrebnih delavcev, za polno izkoriščanje zmogljivosti. Sicer pa so delavci v več delovnih organizacijah, ki so glavni dobavitelji Gorenje TGO, že na dopustih in pričakujejo, da bo v drugi polovici avgusta in v septembru, v primerjavi s prejšnjimi meseci, oskrba z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli boljša. To pa je nedvomno temeljni pogoj za optimalno in kvalitetno proizvodnjo. Sicer si v Gorenje TGO v zad- njem času prizadevajo, da bi strokovne službe v proizvodnji, zlasti še tehnične službe, odgovorne za proizvodnjo, kadrovsko okrepili in izpopolnili z delavci iz skupnih služb. Od ponedeljka dalje je večina delavcev Gorenja na kolektivnem letnem dopustu. Nabrali si bodo novih moči, da se bodo lahko po štirinajstih dnevih še bolj zagnano lotili uresničevanja vseh zahtevnih nalog. Kako pa so gospodarili v prvem polletju letos objavljamo na tretji strani. Ljubno ob Savinji V nedeljo flosarski bal Ljubenski turistični delavci se marljivo pripravljajo na 23. Flosarski bal. Vsekakor je to prireditev, ki vsa ta leta več ali manj uspešno ohranja bogato izročilo flosarstva, ki je v preteklosti opredeljevalo delo in življenje tukajšnjih ljudi. Od petka do nedelje bodo na Ljubnem pripravili vrsto različnih prireditev. Za uvod se bodo v petek v telovadnici osnovne šole v namiznem tenisu pomerili paraplegiki. Tudi sobote je v pretežni meri namenjena športu. Od-bojkarji in odboikarice od blizu in daleč bodo merili moči na turnirjih, finalni srečanji pa bosta v nedeljo zjutraj. Za njima bo seveda na vrsti tradicionalna nogometna tekma za pokal Savinjskega flosarja. V soboto in nedeljo bo v osnovni šoli na ogled razstava del domačih likovnih umetnikov in narodopisnih predmetov. Zvečer bo na prostoru ob Savinji večer med savinjskimi flosarji, ki ga bo s svojim nastopom popestrila folklorna skupina Šentanelski pavri z Raven na Koroškem. Osrednja prireditev bo v nedeljo popoldne. Najprej bo skozi Ljubno krenila povorka, ki bo obiskovalcem prikazala naro dopisno izročilo kraja in doline ter dosežke domačih organizacij združenega dela. Po flosarskem krstu bo svoj nastop opravila še domača pionirska folklorna, skupina. Jasno seveda je, da bo oba dneva poskrbljeno za zabavo in okusne domače jedi. Era Tok Kmetijstvo Šoštanj Uspešen odkup pšenice Splošnim prizadevanjem za povečanje kmetijske proizvodnje skušamo svoj delež dodati ludi v občini Velenje. Temeljna organizacija kooperantov Kmetijstvo Šoštanj si nadvse prizadeva. da bi na skromnih kmetijskih površinah, ki jih premore naša občina, pridelali čim več hrane. Pred dobrim tednom je bila končana žetev pšenice, ki so jo tokrat kooperanti pogodbeno posejali na okoli 66 ha. poleg tega pa je temeljna organizacija posejala pšenico še na 13 ha lastnih polj. Načrtovane količine pridelka so že odkupljene: pridelek pa je bil eden boljših, kljub temu da ga je ponekod močno oklestila toča. Odkupljeno je bilo 171 ton pšenice. od tega največ v zadružni enoti Velenje, kjer pa plana zaenkrat niso izpolnili. Nekaj površin morajo še požeti s srpi. saj dela s kombajni zaradi hribovitih površin niso mogli opraviti. Kljub temu bo pridelek nekoliko manjši od načrtovanega, ker so bila polja na tem predelu prizadeta s točo. Načrtovano proizvodnjo pa sta presegli obe ostali zadružni enoti Šoštanj in Šmartno ob Paki. V lastni proizvodnji pa je temeljna organizacija uspela pridelati 53 ton pšenice. To je tudi nekoliko pod planom, ker je bil tudi ta pridelek prizadet s točo. Sicer pa je bila obveza do Merxa bistveno manjša. Oddati bi morali le 126 ton v kooperaciji proizvedene pšenice in so tako plan prekoračili za 35 odstotkov. Temeljna organizacija je uspešno poslovala tudi na drugih področjih kmetijske dejavnosti. Tako so v prvem polletju odkupili 1 milijon 142 tisoč litrov mleka,karje49odstotkovletnega plana in za 13 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Še bolj uspešen je bil odkup mladega pitanega goveda, kjer so letni plan izpolnili 54 odstotno ter privez telet, kjer je letni plan dosežen 55 odstotno. Najuspešnejši pa so bili pri vzreji piščancev. V prvem polletju so jih prodali kar za 441 ton ter tako letni plan uresničili z 59 odstotki. Nekoliko pod načrtom je odkup ostalega goveda, kjer pa bo najbrž do konca leta plan uresničen ter proizvodnja prašičev, kjer se bo zaradi plodnostnih motenj pitanje zavleklo. Tu rezultati ne bodo takšni, kot soiih načrtovali. Če jim ne bo zagodlo vreme, bodo v letošnjem letu v lastni proizvodnji, pridelali 25 ton hmelja ter 330 ton sadja, ribeza pa so že obrali 3600 kg kar je bilo bistveno več kot so načrtovali. B. Z. Rudnik lignita Velenje Več premoga kot so načrtovali Velenjski rudarji tudi v tem letu vlagajo vse sile v to. da bi nakopali kar največ premoga. V prvem polletju niso bdi najbolj zadovoljni s proizvodnjo, saj so več premoga pridobivali na klasičnih opuščenih izkopnih poljih. Že v mesecu juliju pa je slika povsem drugačna. V tem mesecu so rudarji nakopali kar 385 tisoč ton lignita oziroma 18.047 ton poprečno. na dan. Zaradi velikih potreb po tem energetskem viru so na delavskih svetih tozdov Rudnika lignita Velenje odločili za popravitev osnovnega letnega proizvodnega načrta. Po njem naj bi letos nakopali za 100 tisoč ton več premoga kot so predvidevali na začetku leta. torej 4.800.000 ton. Ta predvidevanja sedaj uspešno uresničujejo. saj je proizvodnja v sedmih mesecih znašala 2.793.000 ton. kar je za dobrih 49.000 ton več kot predvideva v mesecu juniju spremenjeni proizvodni načrt. KS Plešivec Kmečki praznik Prizadevni Plešivčani bodo tudi letos pripravili zanimivo prireditev — kmečki praznik, ki vsako leto pritegne v ta kraj številne goste od blizu pa tudi od daleč. Letošnji kmečki praznik bo 14. avgusta pri kmetu Lipnikarju (Ho-tonšku). Obiskovalci si bodo lahko ponovno ogledali tekmovanje koscev, grabljic. v programu pa je še vrsta drugih šaljivih tekmovanj. Med drugim se bodo pomerili v plezanju po drogu, ženske pa bodo lahko pokazale, kako obvadajo košnjo, ki velja za bolj moško opravilo. Med prireditvijo si bo mogoče ogledati tudi stare krrreč- keobičaje. Sevedane bo manjkalo pristnih starih domačih jedi. za dobro razpoloženje pa bodo skrbeli tudi Primorski fantje. Letošnji .kmečki praznik bo krajevna skupnost Plešivec pripravila v sodelovanju zgozdnim gospodarstvom in Ero — TOK Kmetijstvom iz Šoštanja. V Plešivcu si bo torej mogoče prihodnjo nedeljo ob 10. uri dopoldne ogledati res zanimivo prireditev. ki bo starejše spomnila na mladostne dni. mladi pa bodo spoznali, kako so opravljali kmečka opravila nekoč. Paška vas Vročina prizadela rejce piscancev V preteklem tednu, iz srede na četrtek, je huda vročina močno prizadela štiri rejce piščancev iz Paške vasi. Zaradi »toplotnega udara« je poginilo okoli 10 000 piščancev (14 do 15 ton). Katastrofe niso uspeli preprečiti niti prizadevni gasilci, ki so polivali z vodo strehe in stene farm. niti kmetovalci sami. ki so skušali z dodatnimi prezračevalnimi napravami kar najbolj ohladiti svoje farme. Izguba je velika in bo močno zmanjšala dohodek kmetovalcem. pa tudi TOK Kmetijstvu. Pri nas ne sme goreti! Kako preprečiti nastanek požara? Kaj storiti, da ne začne goreti? Vsak delavec in občan mora biti seznanjen in usposobljen, da primerno ukrepa v primeru, ko začne goreti. V teh vročih poletnih dneh lahko pride do samovžigov posebno v skladiščih, na kmetijah ipd. Požari v kmetijstvu so dokaj pogosti, kljub temu, da je bilo že veliko napisanega, kako preprečiti to nevarnost. Za požar so še posebej nevarni različni stroji na derivatni pogon, poleg tega pa so na domačijah tudi rezerve nafte, olja, bencina. Mnogokrat kmetijski stroji niso primerno nameščeni. Potrebno je vedeti, da od njih odtekajo različna maziva, ki se v tej poletni vročini prav lahko vžgejo. Zato bodimo še posebej previdni! Kadar zagori gospodarsko poslopje, stanovanjska zgradba, hlev, senik, kozolec, delavnica, je na vasi žalosten dan. Ognjeni zublji ne uničijo samo nepremičnin, ampak povzročijo prizadetim velike skrbi. Torej še enkrat! V teh vročih poletnih dneh se obnašajmo samozaščitno in na vsakem koraku preprečujmo požar. (m. v .J 2. stran ★ flOS C3S "dogovarjamo se, odločamo Titovo Velenje * 4. avgusta 1983 Ocena polletnega gospodarjenja (Nadaljevanje s 1. strani) Pri SIS gospodarskih dejavnosti pa je realizacija prihodkov zadovoljiva, razen v stavbno zemljiški skupnosti. Tudi usmeritve na področju zaposlovanja se v letošnji prvi polovici leta niso uresničile, še več, število zaposlenih celo pada po poprečni mesečni stopnji 0,11. Nadaljevanje takšnega trenda bi pomenilo, da ne bomo nadomestili niti naravnega, odliva iz zaposlitve! Trenutno pa preko skupnosti za zaposlovanje išče delo 197 oseb, od tega kar 127 žensk in 55 oseb, ki razpolagajo s srednjo izobrazbo. DOSEČI NAČRTOVANI IZVOZ V zvezi z resolucijo o izvajanju družbenega plana občine Velenje za prvo poletje letos, je svoja stališča podal tudi izvršni svet Skupščine občine Velenje. Poslovodni in samoupravni organi naj bi do začetka septembra preverili doseganje letnih planov proizvodnje, blaga in storitev in celotnega dohodka v zoženih razmerah razpolaganja z ustvarjenimi devizami, oteženo oskrbo z repromateriali in finančnimi sredstvi, DO RLV in SOZD Rek pa morata nadaljevati prizadevanja za dosego realne cene premoga in električne energije, hkrati pa si prizadevati za odpravljanje nelikvidnosti. Vse organizacije združenega dela si morajo še naprej prizadevati, da bodo dosegli načrt konvertibilnega izvoza. Izvršni svet je tudi ugotovil, da se naložbe ne izvajajo v načrtovanem obsegu, razen v energetskem delu, zato se zadolžujejo vsi nosilci, ki so z načrtom predvideli naložbe, da k njim tudi čimprej pristopijo. Osebni dohodki se bodo še naprej gibali v skladu z določili Družbenega dogovora, za nemoteno poslovanje interesnih skupnosti pa morajo delovne organizacije zagotoviti tekoči priliv že tako skrčenih sredstev. Zaradi večkratnih ugotovitev o neizvajanju Družbenega dogovora o kadrovski poliki v naši občini, je dal izvršni svet pobudo, da se odgovorni delavci v kadrovskih službah opredelijo kot delavci s posebnimi pooblastili. Na področju varstva, vzgoje in izobraževanja naj interesne skupnosti v skladu z Republiškim programom pristopiti k spremembi normativov in standardov, na področju kulture in telesne kulture pa je potrebno storiti vse, da bo hitreje zaživela svobodna menjava dela. V zdravstvu je potrebno skupaj z delovnimi organizacijami odgovorneje razreševati probleme zmanjševanja staleža in dosledneje izvajati sprejet sistem participacije. Izvršni svet bo izdelal skupno bilanco splošne in skupne porabe, na osnovi katere se bodo ugotovile možnosti pokrivanja proračunskih porabnikov. Vsem uporabnikom teh sredstev pa se začasno omejijo dvanajstine za 3 odstotke. Zbor združenega dela je na pobudo izvršnega sveta podprl prizadevanja začasnega kolektiv-vnega poslovodnega organa in delavcev v sozdu Gorenje za ustavitev nastajanja izgub v letošnjem letu in pozitivno poslovanje v letu 1984, ki naj bi temeljilo na večji proizvodnji, selekcioniranju proizvodnega programa, izvozu, kvaliteti, produktivnosti in boljšemu obvladovanju vseh poslovnih funkcij. Delegati zbora združenega dela so v nadaljevanju sprejeli še predlog sporazuma o dodelitvi ribiških okolišev v upravljanje ribiškima družinama Paka Soštani in Titovo Velenje in potrdili ribiško gojitveni načrt za ti dve družini. Obravnavali so tudi predlog sporazuma o dodelitvi lovišč v upravljanje lovskim družinam Velenje, „01jka" Šmartno ob Paki, „Velunja" Šoštanj, Smreko-vec" Šoštanj in škale s potrditvijo lovsko gojitvenih načrtov teh lovskih družin. Delegati so soglasno sprejeli predlog odloka o uvedbi melioracijskega postopka in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioraci jah na območju kataster-skih občin Laze in Ložnica in predlog odloka o zaščiti vodooskrbnega sistema Ljubija. Tudi predlog sklepa o soglasju k porazdelitvi stroškov urejanja stavbnega zemljišča investitorja stanovanjskega objekta D1 v soseski Šalek II in osnutek sprememb zazidalnega načrta šalek III, so delegati sprejeli brez pripomb. M. Krstič-Planinc Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje 0 loviščih, vodooskrbnem sistemu, stroških urejanja stavbnega zemljišča Tudi delegati zbora krajevnih skupnosti so zasedali pretekli petek. Razpravljali so o predlogu sporazumov o dodelitvi ribiških okolišev v upravljanje ribiškima družinama,Paka Šoštanj in Titovo Vele-nje ter potrdili ribiško-gojitveni načrt za ti dve družini, predlog sporazuma o dodelitvi lovišč v upravljanje ]ovskim družinam Velenje, Oljka Šmartno ob Paki, Velunja Šoštanj, Smrekovec Šoštanj in Skale s potrditvijo lovsko-gospodarskih načrtov teh družin, predlog odloka o uvedbi melioracijskega postopka in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah na območju katastrskih občin Laze in Ložnica. Spregovorili pa so še o zaščiti vodooskrbnega sistema Ljubija, sklepali o soglasju k porazdelitvi stroškov urejanja stavbnega zemljišča na investitorja stanovanjskega objekta D—1 v soseski Šalek II. Obravnavali pa so še osnutek odloka o nameščanju in vzdrževanju objektov ter lokacij za javno plakatiranje in o plakatiranju ter osnutek sprememb zazidalnega načrta Šalek III. XXX V velenjski občini gospodarita z vodami kar dve ribiški družini, in sicer Paka Šoštanj in ribiška družina Titovo Velenje. Ker so zaradi rudarjenja nastajala nova jezera, je prišlo med obema do sporov. Konec lanskega leta sta se družini le sporazumeli in podpisali samoupravni sporazum o dolgoročnem sodelovanju, ter razdelitvi paškega ribiškega okoliša. Tako bo sedaj ribiška družina Titovo Velenje gospodarila s sedanjimi in bodočimi jezeri ter tekočimi vodami vzhodno od ceste, ki se odcepi v Pe-sju proti Novemu jašku RLV in v podaljšku te ceste proti Ležnu, razen potoka Ponikva od izvira do požiralnika. Ribiško gojitveni načrt sta sptejeli obe ribiški družini na občnih zborih. Gornji del paškega ribiškega okoliša obsega 15,90 ha koristnih ribolovnih vod ter 82 ha prizadete površine, in sicer _na območju krajevnih skupnosti Do-lič, Paka, Šalek-Gorica, Titovo Velenje—desni breg, Titovo Velenje—levi breg in krajevno skupnost Pesje ter za spodnji del zmljišča katastrske občine Šoštanj v izmeri 2500 kvadratnih metrov. Spodnji del paškega ribiškega okoliša obsega 1892 ha koristne vodne površine, 9,41 ha prizadete vodne površine ter akumulacijsko jezero Velunje, 20 ha na območju krajevnih skupnosti Paka, Šoštanj, Skorno-Florjan, Gorenje, Šmartno ob Paki, škale, Družmirje—Ga-berke, Ravne, Topolšica in krajevne skupnosti Lokovica. XXX Z divjadjo v gozdovih Šaleške doline gospodari pet lovskih-družin lovska družina Velenje, Oljka Šmartno ob Paki, Velunja Šoštanj, Smrekovec Šoštanj in lovska družina Škale. Podobno kot med ribiškima družinama je prihajalo zaradi netočnih meja do sporov tudi pri lovskih družinah. Komisija za lovstvo in ribištvo pri Komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, je vložila ogromno truda, da so meje lovišč resnično pravične in kar se da naravne. Tako so sedaj sporazumi o dodelitvi lovišč sklenjeni med lovskimi družinami in skupščino občine usklajeni ter lovskimi družinami in sosednjimi občinami. Prav tako so lovsko gospodarski načrti usklajeni z gozdarskimi načrti in načrti o razvoju kmetijstva v občini. Izvršni svet skupščine občine Velenje meni, da je potrebno spremeniti je še popravek za čuvaja. Vsaka lovska družina naj bi imela enega čuvaja na 1500 ha lovišča. XXX Izgradnja vodooskrbnega sistema Ljubija—Šoštanj je končana. Zato ga je treba kar najhitreje tudi zavarovati. Delegati zbora krajevnih skupnosti so se na seji odločili, da bodo 12 kilometrov dolg cevovod, čistilno napravo na Grmovem vrhu, 1500 kubičnih metrov velik zbiralnik v Pesju razdelili na tri varstvene pasove. V najožjem varstvenem pasu so režimi zavarovanja najstrožji, saj je prepovedan vsak poseg v prostor z izjemo gradnja novih objektov, ki so namenjeni vodovodu in za vzdrževanje ceste. V ožjem varstvenem pasu veljajo strogi režimi zavarovanja, za vplivni varstveni pas z blagim režimom zavarovanja pa veljajo samo nekatere omejitve. Najdlje pa so se delegati na petkovi seji zbora krajevnih skupnosti zadržali pri sklepanju o soglasju k porazdelitvi stroškov urejanje stavbnega zemljišča na investitorja stanovanjskega objekta D-l v soseski šalek II. V tej soseski so bili dokončani objekti A-l, A-2, B-l, B-2, C-l, C-2, D-2, D-3, D-4 in otroški vrtec. Za stanovanjski objekt D-l pa je treba določiti končno ceno. Ta znaša za ta objekt na neto kvadratni meter stanovanjske površine 4.665,60 dinarjev. Skupni stroški urejanja stavbnega zemljišča v soseski na območju gradnje družbenih stanovanj in na območju gradnje objektov centra znašajo 373.234.189,17 dinarjev, samo na območju gradnje družbenih stanovanj pa 269.285,380 dinarjev. Ker se objekti centra ne grade sočasno z gradnjo družbenih stanovanj, razen objekta PTT, nastaja tako precejšnja razlika v prihodkih samoupravne stavbno zemljiške skupnosti. Temeljna banka Velenje, ki-je podpisnik samoupravnega sporazuma za sosesko šalek II pa razlike ne more kriti z dolgoročnimi krediti. Zato je ta sis dal na odbor podpisnikov predlog, da se razlika prenese na družbena stanovanja v soseski šalek II, ki še niso dokončana, to je za stanovanjske objekte A-3, D-l, E-l, E-2a in vzgojnovarstveni zavod ter na družbena stanovanja, ki bodo grajena na območju Titovega Velenja v tem srednjeročnem obdobju (stanovanjski objekti v soseski šalek III ter stanovanjskega objekta na Kidričevi in Tomšičevi cesti). Razlika v znesku 46.497.776,76 dinarjev, porazdeljena na navedena družbena stanovanja, znaša 1.173,26 dinarjev na kvadratni meter stanovanjske površine. Odbor podpisnikov samoupravnega sporazuma za sosesko Šalek II je sklenil, s tem so soglašali tudi delegati, da se stroški urejanja stavbnega zemljišča porazdele tako, da se razlika, porazdeli na stanovanjske objekte v soseski šalek II, za katere še ni bila določena končna cena ter na družbena stanovanja, ki bodo dograjena v tem srednjeročnem obdobju v soseski šalek III ter ob Kidričevi in Tomšičevi cesti v Titovem Velenju. Neto površine stanovanj v soseski šalek II, za katere še niso določene končne cene urejanja stavbnega zemljišča, merijo 24.921,70 kvadratnega metra, za stanovanjske objekte, ki bodo dograjeni še v tem sredjeročnem obdobju v soseski Šalek III 12.948,48 kvadratnega metra, za stanovanja ob Kidričevi in Tomšičevi cesti pa 1.762,90 za kvadratni meter. Skupna neto površina stanovanj, ki krijejo nekrite stroške, znaša 39.633,08 kvadratnega metra. Končna cena kvadratnega metra stanovanjske površine je 3.492,34 dinarjev. K tej ceni se prišteje še razlika v znesku 1.173,26 dinarjev za kvadratni meter neto stanovanjske površine bloka D-l. Razliko bi s tem tako lahko ,,ublažili" in sistem plačevanja lažje prenesli v prakso. Takšna razdelitev stroškov gradnje pa bi bila tudi edina pravična, so v razpravi poudarili delegati. V naši občini do sedaj še nismo imeli odloka, ki bi urejal nameščanje in lepljenje plakatov ter oglasov, transparentov, panojev in vitrin. S tem odlokom, delegati so ga sprejemali kot osnutek, bomo ,,ubili dve muhi na en mah", in sicer določili lokacije za nameščanje javnih objektov, transparentov, panojev ter vitrin, določili režim jepljenja in nameščanja teh obvestil, hkrati s tem pa se bodo javni objekti za plakatiranje poenotili. Na predvidenih mestih se bodo postavili v naslednjih letih novi objekti, seveda v okviru razpoložljivih sredstev letnih načrtov komunalne skupnosti. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije Tekoče usklajevanje pokojnin z gibanji nominalnih 0D Novi zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se je pričel uporabljati s 1. julijem letos, uvaja kot novost tekoče usklajevanje pokojnin z gibanji nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih na območju republike oziroma avtonomnih pokrajin. Ker izvedba takšnega načina usklajevanja pokojnin zahteva bistveno večja sredstva od dosedanjih, potrebnih za te namene, je zakonodajalec prepustil odločitev o tem, kdaj in kako izpeljati zahtevani način usklajevanja skupnostim s tem, da so ga dolžne zagotoviti najkasneje do 31. decembra 1986. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji se je že v lanskem letu odločila, da bo obveznost, ki jo nalaga novi zvezni zakon uresničila postopoma, upoštevaje materialne možnosti družbe, v času do leta 1986 tako, da bo iz leta v leto pove-čavala deleže odstotnega povečanja pokojnin med letom in račun porasta nominalnih osebnih dohodkov v posameznem letu. Tako naj bi se v letu 1983 pokojnine uskladile za 1/4 porasta, v letu 1984 za 2/4, v letu 1985 za 3/4 in v letu 1986 za 4/4 porasta nominalnih osebnih dohodkov. V začetku vsakega koledarskega leta pa bo opravljena tudi dokončna uskladitev pokojnin, glede na uradno ugotovljeni porast nominalnih osebnih dohodkov, ob upoštevanju uskladitve, ki je bila pred tem opravljena med letom. Zaradi jasnejših predstav o doslednem izpolnjevanju sprejetih obveznosti, naj bi vsi sklepi o uskladitvi pokojnin med letom veljali od 1. januarja dalje. Samoupravni organi skupščine skupnosti so pri oblikovanju predlogov za uskladitev pokojnin med letom v letu 1983 ta stališča upoštevali, poleg tega pa tudi nezadovoljiv položaj upokojencev z najnižjimi pokojninami v zaostrenih družbenoekonomskih razmerah. Zato so poleg uskladitve pokojnin predlagali skupščini skupnosti tudi sprejem dodatnih ukrepov, ki naj bi izboljšali gmotni položaj upokojencev z najnižjimi pokojninami. Z namenom, da bi bili učinki dodatnih ukrepov večji naj bi bili opravljeni pred uskladitvijo pokojnin. Ti dodatni predlagani ukrepi so bili: ponovna odmera pokojnin od nove najnižje pokojninske osnove, ki znaša od 1. januarja 1983 dalje 9337,25 din in določitev novega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v višini 85 % navedene osnove ali 7936,66 din ter odmera novega varstvenega dodatka. Raven najnižje pokojninske osnove in mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov je s tem dvignjena na raven, kot ju zanje določa predlog novega republiškega zakona. Po opravljeni ponovni odmeri pokojnin od nove pokojninske osnove in določitvi novega varstvenega dodatka pa se vse pokojnine — tudi te, ki so bile pred tem ponovno odmerjene oziroma pokojnine z varstvenim dodatkom — uskladijo z 4,5 Grafična priprava, korekture. tisk in odprema: ČGP Večer, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februaija 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje Izvoz še naprej prednostna naloga V petek je bila na sozdu Gorenje tiskovna konferenca, na kateri so člani začasnega poslovodnega organa sozda podali informacijo o polletnem gospodarjenju DO Herman Rigelnik Gorenje TGO in Gorenje — Promet — Servis, o dosedanjem izvajanju nalog ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji na območju Titovega Velenja ter o likvidaciji firme Gorenje Kgerting Electronic. V Gorenje TGO znaša skupna izguba ob polletju 4 milijarde 545 milijonov din, izkazuje pa jih 8 temeljnih organizacij, drugih 11 tozdov je poslovanje zaključilo s 150 milijoni dinarjev ostanka čistega dohodka. V periodičnih obračunih znaša izguba tovarne Gorenje Koerting Electronic 1 milijardo 196miljonov. Skupno izgubo povečujejo negativne tečajne razlike za najete devizne depozite v višini 1 milijardo 649 miljonov dinarjev, in sicer za pokrivanje deviznih obveznosti do tujine. Ta izguba se veča zaradi hitrega drsenja dinarja do tujih valut. Izguba iz tekočega poslovanja pa znaša 1 milijardo 509 milijonov dinarjev in je predvsem posledica povišanja cen reprodukcijskih ^ materialov, premajhnih prodajnih cen, neplačane realizacije in danih beni-fikacij. Največji problem so v tem trenutku nepokrite izgube iz preteklih let, ki so nastale zaradi neuspešnega poslovanja Gorenja v tujini in nelikvidnosti zaradi kreditiranja izvoza in velikih izvoznih terjatev. Če se bo problematika likvidnosti še naprej tako zaostrovala, bo ogrožena proizvodnja ne samo zaradi izostalih dobav, pač pa tudi zaradi nezmožnosti plačevanja surovin in reprodukcijskega materiala. Delovna organizacija Gorenje TGO je kljub velikim težavam pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli ter kljub zastojem zaradi manjkajoče in iztrošene opreme dosegla v mesecu juniju rekordno mesečno proizvodnjo v zadnjih štirih letih. Velika skrb pa je namenjena tudi izboljšanju kakovosti izdelkov. V Delovni organizaciji Gorenje — Promet — Servis izkazuje tozd Promet 880 miljonov dinarjev izgube, ki je nastala predvsem zaradi prevzema izgub poslovnih enot v tujini. Na rezultate poslovanja je vplival tudi velik porast stroškov in povečana neplačana realizacija kot posledica nezavarovanja plačil izvoza. Sicer-pa sta delovni organizaciji Gorenje TGO in Gorenje — Promet — Servis v prvem polletju letošnjega leta izvozili na konvertibilna tržišča za 2 milijardi 246 miljonov dinarjev blaga in za 14 miljonov din storitev. Največji delež izvoza je bil usmerjen v Zvezno republiko Nemčijo, Francijo in Avstralijo. Letni plan izvoza je bil dosežen z 48,36 v primerjavi z lanskim polletjem pa se je uvoz povečal za 44 %. Stopnja pokritja izvoza z uvozom znaša 141. Izvajanje nalog in ukrepov družbenega varstva v DO na območju občine Velenje poteka v različnih smereh. V zelo kratkem času so bile izdelane temeljite ocene stanja in s tem pridobljene nekatere osnove za izdelavo sanacijskih programov ter kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov. Začetne ugotovitve kažejo na vrsto slabosti, predvsem pa na precejšnjo dezor-ganiziranost. Delovna organizacija in sozd nista imela jasnih razvojnih ciljev, planiranje pa je bilo strokovno in samoupravno neizgrajeno. Sistem poslovnih informacij je bil precej neažuren, informacije večkrat neusklajene in neučinkovite, procesi komuniciranja pa so bili pretrgani. Družbenoekonomski odnosi niso zagotavljali enakopravnega položaja delavcev pri pridobivanju celotnega prihodka in dohodka in tako niso predstavljali stimulacije za boljše, predvsem pa za produktivnejše in varčnejše delo vsake delovne organizacije in vsakega delavca. Izoblikovana in sprejeta tudi ni bila ustrezna kadrovska politika. Težave pa je še povečevala zastarela tehnološka oprema. Posebno poglavje so bila podjetja v tujini, ki niso bila ustrezno usmerjena in vodena, in vselej tudi niso zasledovala ciljev in interesov Gorenja. Predsednik začasnega poslovodnega odbora sozda Gorenje Herman Rigelnik je k tem ugotovitvam podal: ,,Kljub vsem omenjenim slabostim ocenjujemo, da je v Gorenju veliko kvalitetnih potencialov in primerjalnih prednosti. Tu je zagotovljeno tržišče, tu solidna kakpvost izdelkov, zanimiv proizvodni program in velike proizvodne zmogljivosti. Osnovna in velika prednost Gorenja pa so delavci, še posebej delavci v proizvodnji s pravim odnosom do dela in z željo, da se razmere v Gorenju čimprej uredijo. I Med ostalimi pomembnejšimi nalogami je bila opravljena inventura zalog reprodukcijskih materialov, gotovih izdelkov in nedokončane proizvodnje in tudi tu je bilo ugotovljeno nekaj slabosti. Sprejeti so bili planski akti za letošnje leto, pri čemer je vsa pozornost namenjena zaustavitvi nastajanja izgube iz tekočega poslovanja. To naj bi dosegli z bistvenim povečanjem proizvodnih zmogljivosti, selekcijo proizvodnega asortimana, večjo kakovostjo in delovno disciplino ter z nemoteno preskrbo z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli. Seveda bo še naprej vsa pozornost namenjena izvozu, saj nameravajo tudi v drugem polletju več kot 60 % proizvodnje usmeriti na konvertibilna tržišča. V teku so intenzivne priprave za oblikovanje in sprejem sanacijskih programov v velenjskem delu sozda Gorenje, v drugih delovnih organizacijah, članicah sozda pa bodo tudi izdelali ocena stanja, ki bo osnova za pripravo razvojno sanacijskega sozda ter za oblikovanje dolgoročnih rešitev. S prodajo izdelkov za dinarje deviznega porekla je Gorenje uredilo nekatera pereča finančna vprašanja s poslovnimi bankami ter plačalo del zapadlih obveznosti do tujih OBVESTILO KIT ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE obvešča, da bo po ugodni ceni RAZPRODAJALA ŽIVE KOKOŠI od 4/8-83 dalje pri kooperantu Minka PRIČA, Okonina 4, Ljubno. Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali za nadaljnjo rejo! Razprodaja je ves dan v navedenem roku. Informacije po tel. 831-010 ali 831-521. dobaviteljev in nekoliko zmanjšalo težave pri preskrbi z repromateria-li. V tem trenutku potekajo intenzivne priprave za razporeditev okoli 300 režijskih delavcev v proizvodnjo, začasno je bilo premeščenih že 58 delavcev. Zaustavljeno je zaposlovanje novih delavcev, izjema so le štipendisti. Združevanje sredstev za pokrivanje izgube poteka v dveh smereh, in sicer znotraj sozda Gorenje in znotraj reprodukcijske verige. Znotraj so^da Gorenje bo sprejet samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv, celotni postopek pa bo končan do konca meseca septembra. Znotraj reprodukcijske verige pa je od evidentiranih 39 delovnih organizacij z 20 že dogovorjen delež za pokrivanje izgube. Poleg vseh teh prizadevanj se je okrepila tudi delovna in tehnološka disciplina, oblikuje se bolj odgovoren odnos do družbene lastnine. Ugotovljena pa je tudi vrsta drugih pozitivnih sprememb. LIKVIDACIJA KOERTINGA Predstavnike sredstev javnega obveščanja so seznanili tudi z likvidacijo firme Koerting. Doslej so prodali. stanovanjsko zadrugo, zemljišče in stavbe za 16,7 miljonov DM. Naprodaj je še del tehnološke opreme za proizvodnjo barvnih televizijskih sprejemnikov, ki je Gorenje ne bo preneslo v Titovo Velenje, naprodaj je tudi celotni inventar, vsa tehnologija, blagovna znamka in program merilne tehnike. Za nakup tehnologije in tehnološke opreme je več interesentov; z odprodajo pa naj bi iztržili še nekaj miljonov DM. Razgovori o prodaji bodo končani v kratkem. Herman Rigelnik je nato s sodelavci odgovoril še na nekatera vprašanja novinarjev. Opozoril je, da se izgube pojavljajo tudi pri nekaterih drugih članicah sestavljene organizacije (Varstroj, Glin, Tiki), vendar so te zanemarljive v primerjavi z višino izgub v TGO in GPS. Seveda pa bodo z obsežno akcijo ocenjevanja stanja v vseh delovnih organizacijah sozda Gorenje poiskali primerne usmeritve nadaljnjega razvoja tudi za te in druge članice sozda. Ta razvojno sanacijski program bo narejen do konca letošnjega leta. O odgovornosti posameznikov za takšno stanje v Gorenju je Herman Rigelnik dejal, da bo možno spregovoriti, ko bodo opravljene analize tudi v vseh poslovnih enotah v tujini. To bo nekako v začetku septembra. Izdelki Gorenja bodo tudi v prihodnje naprodaj za dinarje deviznega porekla, sicer pa jih bo po sedanji podražitvi nekaj več na tržišču tudi za dinarje. Nekateri proizvodi, ki so še posebno zanimivi za tuje tržišče pa bodo težje našli pot do domačih kupcev. Herman Rigelnik je tudi poudaril, da ima novo vodstvo veliko podporo pri delavcih iz neposredne proizvodnje, ki si tudi izredno prizadevajo, da bi premostili te velike težave. Velika je tudi podpora v drugih kolektivih v občini. Zaradi sprememb in določenih kadrovskih rešitev, se seveda pojavljajo določena nesoglasja v kolektivu, vendar pa posamezniki ki bi najraje imeli prejšnje stanje, ne bodo ovira za dosego zastavljenih ciljev. ■ f> % i ■ % i. L 'i " I* V j SOZD Ruderako alaktroanargatskl kombinat Velenje DO Rudnik lignita Velan/e n. $ol. o., Titovo Velenja 03320 Titovo Velenja Ruda rsko-elaktro energetski kombinat Titovo Velenje DO RUDNIK LIGNITA VELENJE Kadrovska služba Komisija za delovna razmerja pri DSSS OBJAVLJA dela in naloge: VODENJE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE Pogoji: — visoka ali višja strokovna izobrazba strojne smeri — 3 leta delovnih izkušenj z ožjo specializacijo na rudarskih napravah — strokovni izpit za tehničnega vodja ali rudarskega projektanta strojne smeri — znanje tujega jezika Kandidati naj vložijo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 10, Titovo Velenje. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili v roku 15 dni po opravljeni izbiri. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Srečno! Delovna organizacija HPH Poslujejo na donosnosti Sprejeti stabilizacijski programi, varčevanje na vseh ravneh in na vsakem koraku, marsikje niso prinesli še željenih rezultatov. Skoraj povsod ugotavljajo, da polletni rezultati niso spodbudni in da začrtanih ciljev marsikje niso dosegli. Tudi zaposleni v delovni organizaciji za hidrogradnje, gradnjo prometnih objektov in hortikul-turo se pridružujejo tej množici nezadovoljnežev. Znašli so. se v začaranem krogu, izhoda pa vsaj za sedaj ne vidijo. »Z rezultati gospodarjenja v prvem polletju tega leta nismo zadovoljni, saj poslujemo na meji donosnosti. Čeprav smo to obdobje zaključili pozitivno, smo ostali skoraj brez denarja za normalno poslovanje v drugi polovici letošnjega leta. Doseženi rezultati so daleč od načrtovanih. Dosegli smo načrtovan celotni prihodek, za dva odstotka smo ga celo presegli. Porabljena sredstva so v tem času naraščala hitreje kot prihodek. To nam je vzelo ves preostanek čistega dohodka. Težave bodo tako v drugi polovici tega leta še večje kot so bile v prvih šestih mesecih. Težko bomo našli delo, saj so naložbe ustavljene, pogodbe pa smo uresničili že v letošnjem juliju,« je tarnal pomočnik direktorja te delovne organizacije v Šaleški dolini Stane Mazej. In katere so težave, ki nosi »dovolile« normalnega gospodarjenja? Omejitve na področju naložb so precej okrnile njihov dohodek Tudi v pnnodnje ne kaže nič bolje. Dela je vedno manj, izvajalcev pa je kljub temu ravno toliko. Konkurenca na področju nizkih gradenj, s to dejavnostjo se ukvaija podjetje za hidrogradnje. gradnjo prometnih objektov in hortikul-turo. je neusmiljena in vse bolj nelojalna. »Če smo hoteli dobiti delo. smo morali velikokrat posel opraviti celo pod lastno ceno. Takšna cenovna politika, kljub vsem prizadevanjem zaposlenih za boljše gospodarjenje, ne more dati željemh sadov. S takim načinom dela ne prihraniš niti najmanjšega ostanka dohodka, ki ti omogoča vsaj kolikor toliko nor- meji malno gospodarjenje. Nenehno podražitev repromaterialov ima > velike »zasluge« za to, da porabljena sredstva rastejo mnogo hitreje kot smo načrtovali. Izpad dohodka iz notranjih rezerv pa ne moremo več kriti,« je poudaril sogovornik. Posebna težava, ki prihaja v ospredje ter vse bolj in bolj pesti zaposlene v delovni organizaciji HPH, je tudi oskrba z rezervnimi deli. Če nimaš deviz, je te težko kupiti na domačem trgu, kaj šele na tujem. mjud večletnim naporom se ta delovna organizacija Šaleške doline žal še vedno ni uspela vklj učiti v mednarodno delitev dela. V vsakem delovnem programu so delavci načrtovali prodor na tuje tržišče, vendar so to ostale zaenkrat samo še želje. Najnižji ostanek dohodka. ki bi ga morda le lahko ustvarili, jim »jemljejo« še razna izsiljevanja dobaviteljev potrebnega materiala za vgrajevanje vseh vrst betonskih izdelkov. Investitorji zahtevajo čimnižje cene. izvajanje del na ključ, končne cene. »Seveda na tak način ne moremo doseči niti minimalnih rezultatov gospodarjenja. ki bi jih ob normalnih pogojih gotovo dosegli. Težav je resnično ogromno. V drugi polovici leta se nam ne obeta nič bolje. Prav s strahom zremo v prihodnost. Naložbe se nocJo se zmanjšate, c e nimaš""dela, nimaš možnosti, da bi dela izvajaVintako ustvarjal dohodek,« je povedal pomočnik direktorja delovne organizacije HPH Stane Mazej. Edini izhod iz začaranega kroga vidijo zaposleni z vključevanjem v večje sisteme, ki bodo sposobni uspešno delati na širšem področju, ne samo v Jugoslaviji. ampak v tujini. Dela na področju gradbeništva je vedno manj. število zasebnih obrtnikov za področje nizkih gradenj pa celo narašča. To je povsem razumljivo, saj-večjih del skoraj ni več. za manjša pa so zasebni gradbinci cenejši. Ti poslujejo z manjšimi stroški, manjše j>a so tudi obveznosti do družbene skupnosti. »Veliko smo razmišljali in razpravljali o novih programih. Vendaj pri preusmeritvi takoj nastopijo težave. V naši delovni organizaciji je zaposlena delovna sila. ki opravlja bolj fina in specialna dela. To so terenskega značaja, prav tako nimamo proizvodnega procesa, da bi bila preusmeritev lažja. Še naprej se lahko ukvarjamo le z gradbeno dejavnostjo, vendar je povsod položaj približno enak. Rešitev moramo zaposleni najti kar najhitreje, saj nam bo drugače pnhodnjeleto »trdapredla«. Upam.da se bomo uspeli vključiti v tak sistem, ki izvaja dela in naloge zlasti na zunanjih tržiščih.« je sklenil pogovor Stane Mazej. pomočnik direktorja delovne organizacije HPH. I. f. Proizvodnja ivernih plošč Podražitve ogrožajo redno proizvodnjo V nazarskitovarni ivernih plošč so se pogoji gospodaijenja močno poslabšali že v prvem tromesečju in se še bolj zaostrili v drugem. Prav drastične podražitve osnovnih materialov so že v prvem polletju presegle predvidevanja za celo leto in porušile vse načrte. V temeljni organizaciji Iverna so za letos predvidevali, da se bodo materiali podražili za 10 do 15 odstotkov in električna energija za 21. Stanje pa je danes že kritično, saj seje les podražil za do 20 odstotkov, mazut in nafta za 25 do 35, elektrika za 25, lepilo za 53, melaminski papir za 40 in PVC folija za 50 odstotkov. Cene izdelkov so se tako že ob polletju dvignile za 20 do 30 odstotkov. Sprejetih proizvodnih načrtov" Sicer niso v celoti uresničili, glede na velike težave pa so rezultati dokaj zadovoljivi. V proizvodnji surovih ivernih plošč so za načrti zaostali le za malenkost, niso pa uspeli odpraviti že dalj časa znanih težav in slabosti. Predvsem to velja za slab odnos delavcev do dela in delovnih sredstev, za slab izkoristek delovnega časa, za malomarnost, ki povzroča pogoste zastoje, iz leta v leto pa se ponavljajo težave pri uvozu rezervnih delov, ki so se z zadnjimi omejitvami še krepko povečale. Zelo spodbudni so rezultati v proizvodnji lignopala. Že v polletju so dosegli 82 odstotkov lanske proizvodnje in v celoti zadovoljili tuje in domače kupce. V drugem tromesečju so pričeli serijsko izdelovati stenske in stropne obloge iz oplemenitenih ivernih plošč za izvoz. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da so kljub tehnološki zahtevnosti te proizvodnje zadovoljili zahtevne kupce. Izvoz je za Iverno življenskega pomena in mu zato posvečajo izjemno pozornost. Letne izvozne načrte za surove iverne plošče so dosegli 134 — odstotno, vre- dnostng pa so predvidevanja le za malenkost presegli. Na dohodkovno uspešnost izvoza močno vplivajo nekatere zakonske spremembe, nizka cena plošč na tujem trgu in zaščitna carina evropske gospodarske skupnosti, ki je ceno znižala še za 11 odstotkov. Ob vsem tem velja poudariti, da so s tujimi partnerji uspeli navezati tesnejše in trajnejše poslovne stike, od njih samih pa je odvisno, če bodo z vestnim delom in rednim izpolnjevanjem obveznosti uspeli zaupanje potrditi in še okrepiti. Težav jim namreč pri tem ne manjka. Tako niso v celoti dosegji načrtovanega izvoza izdelkov iz oplemenitenih plošč, ker ni dovolj delavcev za tretjo izmeno. Tudi sicer bodo morali kadrovski problematiki nameniti veliko več pozornosti. Pri tem je nujno omeniti dve dejstvi. Prva ugotovitev je vsekakor spodbudna. Dejstvo namreč je, da se vse več delavcev zaveda resnosti in težavnosti sedanjega stania in slasti med mladimi se vce | bolj krepi pravo tekmovalno vzdušje pri_ izpolnjevanju delovnih obveznosti. Zal pa je treba ugotoviti, da je še vedno precej delavcev, ki kvarijo odnose med delavci, delajo številne disciplinske prekrške tnjimje kaj malomar kakovost izdelkov. Zato so že pred časom močno zaostrili ukrepe in odgovornost in jo bodo v bodoče še bolj. Zaradi znanih težav so že lani sprejeli akcijski program in precej zahtevnih nalog tudi uresničili, pri nekaterih pa so bili manj uspešni. Seveda tudi ob sedanjih podražitvah in novih gospodarskih ukrepih niso stali križem rok. Sprejeli so vrsto sklepov in usmeritev, s katerimi se želijo kar najbolj uspešno prilagoditi novim razmeram. Ob tem se zavedajo, da morajo uresničiti tudi stališča in usmeritve akcijske konference zveze komunistov, ki so njihova naloga in obveza. 4. stran ★ jjaS CSS v središču pozornosti Titovo Velenje* 4. avgusta 1983 Vsak košček zemlje je potrebno racionalno izkoristiti Prostorski del družbenega plana občine Velenje Konec nenačrtnemu poseganju v prostor Dokument, ki bi enotno urejal vsa dogajanja v prostoru, smo v občini Velenje že dolgo pogrešali, saj smo se morali o nekaterih vprašanjih zaradi hitrega razvoja in potreb po gradnji različnih objektov, pogosto na hitro odločati brez potrebnih raziskav in usmeritev. Prav zaradi tega pa so nastajali tudi številni problemi, zaradi neusklajenih stališč. Pripravi in sprejemu prostorskega dela družbenega plana občine Velenje posvečamo zato res veliko pozornosti in skušamo vanj vključiti kar največ mnenj in stališč naših občanov. V ta namen so bile organizirane številne razprave v vseh delovnih okoljih in krajevnih skupnosti. Osnutek dokumenta so na zadnji seji delegati občinske skupščine tudi že potrdili, dokončno pa naj bi ga sprejeli v jesenskem času. O pripravi, postopkih ob sprejemu ter o sami vsebini prostorskega dela družbenega plana občine Velenje smo se pogovarjali z Marjanom Kacom, ki je bil odgovoren za pripravo te naloge. Kako smo se v občini odločili za pripravo prostorskega dela družbenega plana. Kako smo pristopili k uresničitvi te naloge ter kako široko smo jo zasnovali? Družbeni plan občine Velenje za obdobje 1981—1985 je bil sprejet aprila 1981. Sestavni del družbenega plana je tudi prostorski del, ki se prepleta skozi celotni tekst družbenega plana, posebej poudarjen pa je v poglavju Urejanje prostora in varstvo okolja. Ker prostor v družbenem planu doslej ni bil zajet in predstavljen v ustrezni obliki ter vsebini, skladno z veljavno zakonodajo s področja družbenega planiranja, smo morali pristopiti k spremembam in dopolnitvam tega dokumenta. To je narekoval tudi sprejet intervencijski zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti irf spremenjene razmere na vseh področjih gospodarjenja, ki se odražajo tudi v rabi prostora." Tovariš Kac, vi ste bil pri pripravi te naloge odgovoren projektant, verjetno pa ste k sodelovanju pritegnili še druge sodelavce? Nalogo je sprejela pooblaščena delovna organizacija s tega področja s svojimi strokovnimi sodelavci, ki imajo bogate izkušnje pri večletnem raziskovanju in urejanju prostora. Vključeni pa so bili še številni drugi strokovni delavci in občani krajevnih skupnosti, delovnih organizacij ter družbeno političnih organizacij, izvršnega sveta in skupščine občine Velenje." Kako je potekala sama priprava tega dokumenta. Dokument, ki ga sprejemamo, je nastajal v tej obliki že od februarja 1982 dalje. Prostorko načrtovanje je bilo sestavni del družbenega plana že v obdobju 1972 do 1980. Ta srednjeročni družbeni plan pa je le nadaljevanje tedaj pričetega dela in dela v letih 1876 do 1980, ko smo pripravili osnove za dolgoročni del prostorskega dela družbenega plana občine. To strokovno, preverjeno in pretehtano gradivo, nam je v letih 1980 in 1981 še najbolj pa sedaj, služilo kot temeljna odločitev o posegih v prostor. Zbrano gradivo smo dopolnili in po široki javni obravnavi ter ponovnem strokovnem preverjanju, obliko^ vali v osnutek družbenega plana občine Velenje. Tega smo pred skupščino ponovno preverjali, saj smo organizirali številne javne razprave, strokovna posvetovanja, ga Tazgrnili v avli občinske zgradbe ter ga po ponovnem preverjanju in upoštevanju pripomb predložili delegatom skupščine kot osnutek. Nad delom je ves čas bdel izvršni svet občine Velenje, ki nam je ves čas nudil potrebno pomoč." Lahko zagotovimo, da smo z upoštevanjem sprejetih zakonskih in podzakonskih predpisov s področja načrtovanja ter drugih zakonov, ki urejajo razmere v prostoru, prišli do kvalitetnih skupnih opredelitev izrabe prostora. To je do ustreznejše ureditve prostora." Namenimo nekaj več pozornosti sami vsebini dokumenta. Osnovni namen je nedvomno urejanje prostora in varstvo okolja. Kako bomo v občini poskušali ohranjati in razvijati takšno okolje, ki bo zagotavljalo kvalitetne in enakovredne pogoje za socialni ter ekonomski razvoj družbene skupnosti ter vseh delovnih ljudi in občanov. Prostorski del družbenega plana ponazarja in razčlenjuje izrabo prostora za celotno občino, pri tem posebej upošteva dejstvo, da s prostorom ni mogoče neomejeno razpolagati. Z uskladitvijo interesov zagotavljamo namensko izrabo prostora, ob upoštevanju pogojev za ohranitev, razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, za razvoj in varstvo kmetijskih zemljišč, gozdov, za eksploatacijo lignita ter drugih naravnih virov, razvoj in graditev naselij ter pogojev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Usklajenost rabe prostora za poselitev s skupnimi cilji varovanja in ohranjanja naravnih danosti kot temelja pridobivanja hrane in zdravega bivanja, se bo odražalo v jasno začrtanih mejah. Posebej prisotna je skrb za varovanja kvalitetnih kmetijskih zemljišč, ki jih bomo po skrbni presoji izločili tudi iz že potrjenih zazidalnih območij. Skladno z zakonom o varovanju kmetijskih zemljišč bomo nadaljevali gradnjo na že začetih kompleksih, izgradnjo in zaključevanje urbaniziranih površin navznoter, ne bomo pa posegali na nedotaknjena, za kmetijstvo najzanimivejša in najprimernejša kmetijska zemljišča. Občina Velenje je po letu 1955 doživljala velike gospodarske. družbene in prostorske preobrazbe. V prvih letih je bil razvoj Šaleške doline usmerjen na vzhodni de) zaradi takratnega občinskega središča v Šoštanju. Gibanje v prostoru je bilo na našem območju res pestro, saj se je v tem času več sto prebivalcev Šoštanja, Družmirja in Škal, zaradi pogrezanja zemlje, preselilo v okoliške kraje. Tudi v prihodnje bomo priča takšnemu Marjan Kac preseljevanju. Kako urejate ta vprašanja v prostorskem delu družbenega plana občine Velenje? V zadnjih letih je prebivalstvo občine porastlo za 15 tisoč in skoraj za toliko samo mesto Titovo Velenje. V prvih letih je bil prostorski razvoj omejen na vzhodni rob Šaleške doline, kamor je bil usmerjen predvsem zaradi takratnega občinskega središča Šoštanja. Drugačen razvoj je onemogočalo eksploatacij-sko polje rudnika lignita. Slednje je s svojimi 1540 ha občinskega teritorija najpomembnejši dejavnik prostorskih dogajanj. Poleg posrednega vpliva na zasnove novega mesta, na njegovem vzhodnem robu, se je več sto prebivalcev Šoštanja, Družmirja in Škal že preselilo z ruŠnega območja V okoliške kraip nzi-roma na rob eksploatacijskega polja. V prihodnje pa je predvidena preselitev nadaljnih 2000 prebivalcev z vso na tem območju locirano gospodarsko in družbeno infrastrukturo. K celovitejšemu urejanju občinskega prostora smo pristopili prav s srednjeročnim družbenim planom razvoja velenjske občine 1972—1980. S tem načrtom so bili začrtani temelji za policentrični razvoj. Načrtno seje pričelo razvijati več krajev, takoime-novanih generatorjev, za katere je bila pripravljena podrobnejša urbanistična dokumentacija. Glavne poteze prihodnjega prostorskega razvoja oziroma urejanja prostora, ki presegajo srednjeročno obdobje, bodo temeljile predvsem na doslej nespornih pridobitvah in usmeritvah v urbanizacije naše občine ter na specifičnih pogojih, ki iih narekuje^ ekspjoatacija premoga. Predvidevamo zmernejšo rast osrednje aglomeracije, enakomernejšo rast vseh krajevnih skupnosti in intenzivnejše usmerjanje prebivalstva v izbrane centre razvoja. Takšna zasnova poselitve je utemeljena tudi z vidika specifičnega razvoja osrednjega občinskega prostora in dopušča več možnosti razvoja v bolj oddaljeni bodočnosti." Površine bo potrebno kar najbolj skrbno izrabiti. Kako ste te opredelili v prostorskem planu? Vso pozornost pa ste seveda namenili varstvu okolja in varstvu naravnih in kulturnih spomenikov. S prostorskim načrtom določene kategorije prehajajo iz ene v drugo, ob poudarjeni skrbi za ohranjanje zemljišč za kmetijsko rabo in zagotavljanju nemotene eksploatacije premoga. Nekmetijskim dejavnostim namenjamo 253 ha kmetijskih površin. Dejansko bo v srednjeročnem obdobju spremenjena raba le na 106 ha kmetijskih površin, od tega za potrebe rudarjenja 75 ha. Gozdov namenjamo negozdar-skim dejavnostim v letih 1981 do 1985 55,30 ha. Dejansko posekanih • ali degradiranih bo oziroma je 27 ha, od tega 15 ha na rušnem področju eksploatacijskega polja REK. Sorazmero-ma velike površine, ki jih namenjamo nekmetijskim dejavnostim, pretežno poselitvi vseh vrst, odražajo skupnjo težnjo in zapisane cilje o dolgoročnem načrtovanju preselitve in zagotavljanju ustreznega prostora, upoštevajoč predvsem dejanske prostorske pogoje in neizogibna poseljevanja z rušnega polja. Menimo, da samo dolgoročno usmerjana prostorska in urbanistična politika, zagotavlja pogoje nemotenega pridobivanja energije, temelje razvoja širše družbeno politične skupnosti in ne le občine Velenje. Z razmejitvijo med glavnimi porabniki prostora, zastavljeno dolgoročno, pa omogočimo tudi ustreznejše gospodarsko upravičeno načrtovanje za daljša obdobja. Procese onesnaževanja in razvrednotenja okolja nam narekujejo takojšnje razreševanje težav, zlasti najnujnejših, istočasno pa si moramo prizadevati, ustvariti vse pogoje za učinkovito preventivno ukrepanje. Prednostne so naloge pri sanaciji ugreznin ter drugih degradiranih površin (kamnolomi), dolgoročna rešitev odlaganja tako komunalnih, posebnih in strupenih odpadkov ter ureditev kanalizacijskega omrežja in čiščenje odpadnih voda. Spomenikom velja posebna skrb v prostorskem planu, vendar se zavedamo, da nas čaka še precej dela, saj ti še niso strokovno ovrednoteni in je njihov popis ter ustrezna kartografska omejitev v družbenem planu le način začasnega, a pomembnega varovanja." Prostorski del družbenega plana občine Velenje je nedvomno dokument, ki smo ga že dolgo nujno rabili, saj je potrebno naš prostor racionalno izkoristiti. Osnutek, ki so ga delegati na predzadnji seji skupščine že potrdili, je še vedno v javni razpravi, zato je še čas, da posredujete svoja mnenja in stališča. Zadnjo besedo pa bodo imeli delegati na jesenski skupščini. Mira Zakošek Tatjana Podgoršek Stavbeno pohištvo Kljub težavam boljši obeti V proizvodnji stavbnega pohištva v Nazarjah so v prvem polletju dosegli le 76 odstotkov načrtovane proizvodnje. Vzroki zato so premalo žaganega lesa, še manj kakovostnega lesa za izdelavo senč-nil, pomanjkanje rolet, precejšnje zaloge v skladiščih in podobno. S temi problemi so se srečevali že v prvem tromesečju, v drugem pa so se razmere še poslabšale. Skorajda niso vedeli kaj naj delajo in so zaradi pomanjkanja lesa 39 delavcev razporedili v sosednji temeljni organizaciji. Lesa paje primanjkovalo toliko, da niti ena izmena ni normalno delala. Ker niso prejeli predvidenih rolet, na trgu niso zmogli prodajati kompletnih izdelkov, kar so seveda izkoriščale .druge sorodne delovne organizacije. Ob pomanjkanju dela so v juniju za Iverno izdelovali rolo omarice. O vseh omenjenih težavah so obvestili vodstvo delovne organizacije in občinski izvršni svet ter skupno sprejeli vrsto stališč in sklepov. Prodaja se je v drugem tromesečju znatno izboljšala, tudi zato, ker so končno prejeli rolete. Žal, kljub vsem naporom niso uspeli nadoknaditi izgubljenega iz prvega tromesečja in se zato ob polletju srečujejo z izgubo. Ob vseh težavah paje spodbudno, da so letos prvič sploh prodrli na tuje tržišče. Poskusno pošiljko je francoski kupec ugodno ocenil in do konca leta naročil nove izdelke. To je vsekakor bistveno popravilo razpoloženje v kolektivu, ki je bilo prej zaradi vseh nakopičenih težav precej tiačeto. Dru- ta razveseljiva novica je. da so iz Madžarske prejeli naročilo za 25.000 vezanih oken, od tega opremljenih s senčili 15.000. Rok je izredno kratek, saj morajo okna izdelati do konca septembra. Ker vsa ta naročila pomenijo tudi rešitev za to temeljno organizacijo, so se naloge-temeljito lotili, njena uresničitev pa niti slučajno ne bo lahka. Vzroki so "jasni. Rok je vsekakor prekratek, zato jim bo pomagala gornjegrajska Smreka. Se večji problem je. kako zagotoviti dovolj žaganega in predvsem kakovostnega lesa. zlasti za izdelavo polknic in za naročila iz Francije. Za uspešno uresničitev te naloge so sprejeli celo vrsto obvezujočih sklepov in predlagali ukrepe, pri čemer bodo morali vsekakor biti deležni pomoči ostalih dejavnikov. Zlasti pomembno je. da zadovoljijo francoskega naročnika, saj so že prejeli novo naročilo za izdelavo okvitjev za/Strešna okna. Jasno seveda je. tla tega naročila ne bodo dobili, če ne bodo uspešno uresničili prve naloge. Posledice takšne neuspešnosti so več kot jasne. Tudi prejšnja leta so se v temeljni organizaciji Stavbeno pohištvo srečevali s podobnimi težavami in danes ugotavljajo, da jih napačna odločitve niso izučile. Se pred nedavnim je vse kazalo, da za to temeljno organizacijo skoraj ni rešitve. Danes je seveda vse drugače. Nova naročila, tudi s tujih tržišč, ponujajo rešitev in lepe obete za prihodnje. Zaradi znanih razlogov bodo nalogo zelo težko uresničili, vsekakor pa velja dejstvo, daje to velika preizkušnja za kolektiv. Če jo bodo zmogli, in morali bi jo, potem bodo lahko ponosno stopili na obetavnejšo razvojno pot. DO Vekos Prizadevajo si bolje izkoristiti lastne zmogljivosti Tako kot večina delovnih organizacij so tudi velenjski Vekos v sedanjem zapletenem gospodarskem položaju otepa z vrsto težav, predvsem pa z iskanjem boljših poslovnih rešitev, večjim izkoriščanjem lastnih zmogljivosti ter s prizadevanji za izboljšanje dela in delovne discipline. »V letošnjem letu se je resnost gospodarskih razmer doma in po svetu še poglobila, pogoji gospodarjenja pa so se neprestano menjavali. To je seveda vplivalo tudi na poslovanje šane delovne organizacije. predvsem zaradi tega. ker ponovno nismo uspeli pravočasno v samoupravni interesni skupnosti dogovoriti ustreznih planov in so bili ti sprejeti šele konec meseca aprila. Zato smo-zadovoljive cene uveljavili šele v maju in smo jih uporabljali samo zadnji mesec tega polletja.« Tako o ežavah v poslovanju pripoveduje direktor delovne organizacije Vekos Jože Mraz. Prav zaradi teh težav so seveda še bolj občutili neuravnovešeno rast cen. visoke amortizacijske stopnje, primanjkovalo pa jim je tudi denarja za vzdrževanje minimalnih zalog reprodukcijskega materiala. Te okoliščine so že v prvem tromesečju povzročile preko 7.6 milijonov dinarjev izgube, ki je v naslednjih mesecih ni bilo možno v celoti odpraviti. Imeli so precejšnje likvidnostne težave in nekajkrat so le stežka plačali obveznosti Termoelektrarnam Šoštanj in nekaterim drugim večjim upnikom. Že v lanskem letu so v tej delovni organizaciji sprejeli nekatere odločnejše ukrepe omejevanja zaposlovanja in večjega izkoriščanja razpoložljivih zmogljivosti. Tako so del svojih zmogljivosti ponudili uporabnikom izven svobodne menjave delainstem uspeli vsaj delno omiliti pomanjkanje drugih virov. »Pričakujemo, da se bodo učinki novih cen komunalne oskrbe pokazali šele v devetmeseč- nem obdobju in do konca letošnjega leta. vendar pa zaradi zamude pri njihovi uveljavitvi ne bomo zagotovili zadostnega prihodka za pokrivanje vseh načrtovanih stroškov in oblikovanje dogovorjenega prihodka.« pravi Jože Mraz. Zato bodo seveda iskali nadaljnje možnosti za še večje izkoriščanje delovnih zmogljivosti, večjo skrb in vstrajnost pa bodo namenili tudi izterjavi neporavnanih računov. Ena od pomembnejših nalog, ki jo nameravajo uresničiti v tem polletju bo tudi temeljita analiza organiziranosti posameznih služb in delovne skupnosti ter raziskava možnosti, kako z obstoječim ali celo zmanjšanim številom delavcev pokriti vse potrebne naloge. NALOŽBE SO OKRNJENE Zaradi pomanjkanja denarnih virov, so močno okrnjene tudi številne naložbe na področju komunalne dejavnosti. Tako sedaj pravzaprav poteka le uresničevanje treh zahtevnejših opravil. Prva in trenutno najpomembnejša naloga je izgradnja vodooskrboval-nega sistema Ljubija. ki ga prav sedaj dokončujejo in s katerim bomo vsaj za nekaj let razrešili težave pri oskrbi s pitno vodo. Sedaj že poteka preizkus naprav in finalizacija zgrajenih objektov. Večje težave so nastale le na krajšem odseku tega vodovoda, kjer je zemeljski plaz naredil precejšnjo škodo. Druga _pomembna nalo_ga je izgradnja toplovoda od centralne postaje do Šaleka II. Zaradi pomanjkanja denarja in težav pri pridobivanju investicijsko tehnične dokumentacije ta naloga še ni stekla. Na Vekosu pričakujejo, da jo bodo pričeli uresničevati konec letošnjega leta. Tretja naloga pa je priprava investicijsko tehnične dokumentacije za objekte, ki naj bi jih pričeli graditi v prihodnjem letu. Tako bo laže razvojne usmeritve uskladiti z možnostmi. B L. David Žiberovič S sladoledom Jožica Šporin Slovenci se kaj radi posladkamo. Pridne gospodinje spečejo marsikaj same, zlasti ob sobotah ali nedeljah, ko je na Voljo malo več časa. Največkrat pa se posladkamo s slaščicami, ki jih pripravijo v slaščičarnah. Srečanje Le malo Velenjčanov. Šoštanj-čanov in krajanov Šmartnega ob Paki ne pozna slaščičarne Movh v Šoštanju. Tudi nas je pretekli četrtek pot vodila prav tja. Pri delu smo za kratek pogovor zmotili Jožico Šporin, ki ima gotovo pri slovesu te slaščičarne levji delež. »Ja. slaščičarka sem že celih 1B let. Rada sem se posladkala, žal, se tudi že sedaj kaj rada pregrešim, všeč mi je bilo« pacanje«, zato sem se odločila za poklic slaščičarke. Delo sem najbolje spoznavala s prakso, pri tem pa mi je precej pomagal tovariš Movh. Poklic, ki je danes že redek, mi je zelo všeč. Gotovo bi že zdavnaj odšla kam drugam, če ne bi imela velikega veselja za ta posel.« Zmešati moko. jajca, sladkor in pripraviti zelo okusno in tudi na oko lepo torto, krem šnito, princesko ni tako enostavno. To gospodinje, ki kdaj kaj spečejo, dobro vedo. Jožici to ne dela več preglavic. Le tu in tam stehta sestavine za kakšno pecivo. »Pri slaščičarskem poslu moraš biti presneto natančen in znati moraš vse pravilno uporabiti. Tudi ni vseeno, kako pečeš, pri kakšni temperaturi in nenazadnje še okus oziroma polnjenje. Delo je po svoje tudi odgovorno, saj slabega blaga pač netnoreš prodajati. Moka. sladkor, jajca, maslo današnji čas niso tako poceni, da bi lahko vse zavrgel. Toliko časa se ukvarjem s peko in pripravo slaščic. da imam že vse v »malem prstu«, kot radi pravimo, »je povedala. Ko smo jo vprašali, če seji je v tej dolgletni praksi kdaj ponesrečilo, je Jožica z nasmehom pa ustih samo pokimala in hitro dodala: »Ja. se mi je že kdaj zgodilo, da sem testo predolgo pustila v pečici, vendar ne velikokrat.« Pogovor s slaščičarko Jožico Šporin je bil resnično zelo kratek. Čakalo jo je namreč polno dela. saj je naročil iz dneva v dan Šoštanj Smešno, zabavno, rekreativno Komisija za šport in rekreacijo pri TVD Partizan Šoštanj je pred dnevi pripravila veselo popoldne z naslovom Smešno, zabavno in rekreativno. K sodelovanju so se prijavile ekipe gobarsko ze-liščarskega društva in Ribiška družina Paka ter gasilci iz Gaberk in Šoštanja, obvezni muzikanti, vprežna vozila s konjem in osličkom, avtomobili in traktorji ter obveznim smetarjem, ki je sproti počistil vso nesnago. Na tekmovanju smo posneli nekaj fotografij, ki jih objavljamo. Vse ekipe so se zbrale na Trgu svobode, od koder je pisan sprevod vozil, ljudi in živali krenil po šoštanjskih ulicah na igrišče Šmartno ob Paki Doslej največ gasilcev pride poletje Skoraj bi lahko rekli, da tako kot kukavica naznanja prihod pomladi, tako sladoled prihod v naslednji letni čas — poletje. Večina ljudi je prepričana, da največ sladoleda prodajo v vročih poletnih mesecih juliju in avgustu. Naš sogovornik David Žiberovič, ki prodaja sladoled pri Erini Preskrbovalnici v središču Titovega Velenja, paje to mnenje popolnoma postavil na glavo. »Kje pa«,je rekel, »največ sladoleda prodam v mesecu maju. Že pet let ga prodajam na istem mestu in vsako leto se zgodi enako. Takrat je v mestu še veliko šolaijev, pa tudi starejših, v teh poletnih mesecih pa vse drvi na dopust in mesto se sprazni.« Na dan proda 200 do 300 sladoledov. Njegovi kupci se najraje posladkajo z vaniljevim in jagodnim sladoledom. Veliko ga proda zlasti popoldan, ko gredo ljudje na sprehode ali pa po opravkih in se ustavijo, da se s sladoledom ohladijo. Zanimivo je tudi to, da ni razlike med starejšimi in najmlajšimi kupci. Vsi so enako vneti ljubitelji te ledeno mrzle dobrote. Glede na to, da se poleti večkrat zgodi, da se kdo s sladoledom tudi zastrupi zaradi tistih nesrečnih bacilov, ki pridejo vanj z nečistočo, smo Davida tudi vprašali, kako je s tem pri njemu. »Ne, pri meni se to še ni zgodilo! Inšpektorji, ki vsako toliko časa pridejo naokrog, so me še vedno pohvalili. N ikdar se še ni zgodilo, da bi v njem našli kaj takšnega, kar vanj ne spada,« je pohitel z odgovorom. Njegov sladoled pa že mora biti tudi dober, da se ljudje tolikokrat ustavijo pri njem. mkp, foto sv Sladoled, sladoled Kako prijetno de v teh nad 30 stopinj vročih poletnih dneh slana morska voda. V njej je nastala pred nedavnim tudi tale »poletna fotografija«. Prinesel nam jo je Hinko Jerčič. Na tekmovanju gasilskih desetin za pokal krajevne skupnosti Šmartno ob Paki je nastopilo 28 desetin. Šoštanj Meddržavno srečanje ribičev V soboto, 30. julija, je bil Šoštanj prizorišče V. meddržavnega srečanja ribičev v peteroboju, ki so se udeležile državne reprezentance ZR Nemčije, Avstrije, Madžarske, Švice in Jugoslavije. Organizator tega meddržavnega srečanja je bila Ribiška družina Paka Šoštanj, pokrovitelj pa Zveza športnih ribičev Jugoslavije, ki jo je na tekmovanju zastopal predsednik predsedstva Vlado Majori-nac, Ribiško zvezo Slovenije pa je zastopal sekretar izvršilnega odbora Maks Podlesnik. Za vse tekmovalce in goste je Skupščina občine Velenje pripravila sprejem v restavraciji Jezero, za prenočišče pa so poskrbeli v hotelu Paka. Tekmovanje je potekalo na Stadionu Partizana v Šoštanju. Tu so tekmovalci opravili mete umete-ne muhe in obtežilnika v daljavo, ogledalo pa si jih je veliko število gledalcev. Ze popoldan so imeli tekmovalci trening na poligonu, takoj za njim je bila svečana^otvori-tev srečanja, na katerem je imel pozdravni govor predsednik Ribiške družine Paka Miloš Volk. Zbranim je spregovoril tudi Vlado Maiorinac in predsednik CIPSa Franz Mordax. Na tem srečanju so podelili tudi prve medalje in diplome za dosežene dopoldanske rezultate, tako za tem pa se je nadaljevalo tekmovanje v metih umetene muhe in obtežilnika v tarče Arenberg in Skich. V peteroboju "so bili ekipno doseženi naslednji rezultati: zma- gala je ekipa ZR Nemčije, ki je dosegla 2319,045 točk, 2. je bila Avstrija z 2204,475 točkami, na 3. mesto se je uvrstila ekipa Jugoslavije z 2150,140 točkami, 4. je bila Madžarska s 1865,740 točk, 5. pa ekipa Švice, kjer sta dva tekmovalca dosegla 1100,835 točk, vse ostale ekipe pa so sestavljali štirje tekmovalci. Najboljši posamezniki v peteroboju so bili Feliks Lachit iz ZRN, 2. je bil Andreas Bruthier prav tako iz ZRN, 3. pa predstavnik Jugoslavije Vlado Mešič. Kako pa je bilo v posameznih disciplinah? V metu muhe, kombinacija, je zmagal Peter Hasing iz Švice, v metu -obtežilnika v daljavo je bil najboljši Theo Matschewsky, v isti disciplini pa je 2. mesto' zasedel Jugoslovan Zivorad Simič. Met o-btežilnika v tarčo Arenberg je prinesel zmago Avstrijcu Ervinu Meidlu, domačin Vlado Mešič pa je zasedel 2. mesto, zmagovalec v metu muhe v tarče Skich je postal naš Vlado Mešič, v metu obtežilnika v tarče Skich pa je zmagal Er-win Meidl, drugo mesto pa si je priboril Vlado Mešič. Po končanem tekmovanju je zmagovalni ekipi ZRN podelil pokal z medaljami in diplomami Vlado Majorinc, drugouvrščena ekipa Avstrije je pokal ter medalje in diplome prejela iz rok Janeza Basleta, predsednika Skupščine občine Velenje, tretjeuvrščeni ekipi Jugoslavije pa je priznanja podelil Miloš Volk. Zmagovalna ekipa je prejela tudi spominski krožnik, ki ga je izdelal domačin Milojko Kumer. Njegove roke so oblikovale tudi poi