številka 6 • leto XXXIX • cena 25 din
Celje, U. februarja 1985]
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Mtadi po poti spominov iegendarne Štirinaisle
Osem dni so bili mladi s celjskega območja, skupaj z vojaki, nekaterimi borci in mladinci iz pobratenih občin na poti, ki
jo je s svojim junaštvorn, krvjo in uporno voljo pred 41 leti začrtala Štirinajsta. Na sliki: Pred odhodom s Sedlarjevega, kjer
je Štirinajsta prišla na Štajersko, so se mladi ob kotlu krepko podprh za naporno prvo etapo pohoda. mASNEC
»Poskusni zajci smo«,
trdijo srednješolci
Negodovanje mladih zaradi napak, ki
jih ugotavljajo v sistemu usmerjene-
ga izobraževanja. Stran 5.
Med Bočem In Bohorjem
Predstavitev pred nedavnim izšlega zbornika. Stran 8.
Eksplozija zaradi malomarnosti
20 milijonov din škode zaradi eksplozije kotla v Pohištvu.
Strani?.
Aprila odločitev
za samoprispevek?
Velenjčani so program že pripravili
Velenjčani so že pripravi-
li programe, ki jih bi finan-
cirali s samoprispevkom, o
katerem bodo odločali na
referendumu 21. aprila.
Tokrat ne gre za občinski
referendum, ampak bodo
razpisali šestindvajset refe-
rendumov za uvedbo samo-
prispevkov po posameznih
krajevnih skupnostih. Kljub
odločitvi, da bi sredstva na-
menili za gradnjo takšnih
objektov, ki po dograditvi ne
bodo dodatno obremenjevali
splošne in skupne porabe, bi
mestne krajevne skupnosti
namenile del samoprispevka
za novo osnovno šolo.
V glavnem pa bi Velenjča-
ni namenili zbrana sredstva
za najbolj kritične in nedo-
končane naloge iz B progra-
ma tretjega samoprispevka.
Tako so v vseh krajevnih
skupnostih pripravili komu-
nalne programe, predvsem
gre za vodooskrbo, ceste in
za obnovo dotrajanih komu-
nalnih in stanovanjskih ob-
jektov. Mestne krajevne
skupnosti pa bi poleg tega
namenile del sredstev za
gradnjo nove osnovne šole,
za komunalno obnovo kra-
jevne skupnosti Staro Vele-
nje in za izgradnjo primarne-
ga omrežja za kabelsko tele-
vizijo. Velenjčani potrebuje-
jo novo osnovno šolo, ker se-
danje prostorske zmogljivo-
sti ne omogočajo kako-
vostnega pouka. V Titovem
Velenju namreč prevladuje-
jo mlade družine in letni pri-
rastek učencev je temu pri-
merno izredno velik. Za no-
vo osnovno šolo bi s samo-
prispevkom zbrali 50 odstot-'
kov vrednosti objekta, kar
znaša 200 milijonov dinarjev.
Za obnovo starega Velenja
bi namenili 30, za kabelsko
televizijo pa 20 milijonov.
V vseh krajevnih skup-
nostih bi s samoprispevkom
zbrali 756 milijonov. Od tega
bi namenili 10 odstotkov za
skupni sklad solidarnosti za
izboljšanje komunalnega
standarda primestnih kra-
jevnih skupnosti. Vse kra-
jevne skupnosti pa bi dale
tudi 20 milijonov za financi-
ranje aparature ultra zvok.
V.E.
Po snegu do
Itrmišč
Tudi s snegom tako bogata
zima kot je letošnja, pa nekaj
nad dvajset let star fiat - za
katerega bi človek mislil, da še
po asfaltu ne bo daleč pripeljal
- ne moreta Slavku Škrabarju
iz Šempetra preprečiti, da ne
bi redno krmil fazanov in jere-
bic. Preko polj in travnikov z
nekaj več kot pol metra debelo
snežno prevleko gre sicer malo
bolj počasi, a kaj. ko je to tudi
edini način, da se Slavko, sku-
paj z brati Janezom, Petrom in
Romanom, prebije do krmišč.
Vsaka takšna nekajminutna
pot do krmišč sicer velja Slav-
ka nekaj več kot tri litre benci-
na, a kdo bi gledal na denar, če
pa skrb za fazane in jerebičke
veliko pomeni vsem Škrabar-
jevim otrokom, pa še zajčki si
tako lahko privoščijo sprehod
po utirjenih poteh.
EDI MASNEC
TEMA TEDNA: PREKINITVE DELA
Kadar nezadovoljstvo prekipi
Na celjskem območju je
bilo v letu 1984 17 prekini-
tev dela, v 15 primerih pa so
zabeležili izraženo nezado-
voljstvo delavcev. V vseh
prekinitvah je sodelovalo
skupno 1527 delavcev. Pre-
kinitve so skupno trajale 48
ur, vsaka pa povprečno 2,82
ure. Zaradi njih je bilo iz-
gubljenih 4534 delovnih ur.
Številke res niso visoke,
vendar so višje kot v letu
1983, ko je bilo prekinitev
dela 12. Razkrivajo, da so se
osnovni razlogi za nezado-
voljstvo delavcev še poglobi-
li. Življenjska raven je vse
nižja, pogoji gospodarjenja
zaostreni in so se marsikje
močno odrazili na poslova-
nju, cene rastejo, osebni do-
hodki pa ne ujamejo koraka
z njimi. Če se temu pridruži
še slaba obveščenost o ra-
zmerah, napake, skrhani
medsebojni odnosi, neizpol-
njene obljube poslovodnih
delavcev m občutek, da po
normalni poti ni mogoče
ničesar spremeniti - ostane
samo ena pot. Izsiljeni sesta-
nek, prekinitev dela, stavka
ali kakor koli že temu
rečemo.
Prekinitev dela se danes
ne sramujemo več, ne zakri-
vamo si oči pred njimi, am-
pak raje proučimo razloge
zanje in skušamo storiti vse,
da bi jih odpravili. Vsaj v sin-
dikatih so se odločih za takš-
no pot.
Praviloma so povsod takoj
po prekinitvi dela odpravili
neposredne razloge zanje -
popravili napake, izpolnili
obljube, poiskali možnosti
za povečanje osebnih dohod-
kov, se lotili priprave bolj
pravičnih meril za nagraje-
vanje... Še pomembnejše
kot to pa je, da so se poveča-
la prizadevanja za boljše go-
spodarjenje, da bi z njim lah-
ko izboljšali svoj položaj in
svoje osebne dohodke. V tej
luči so prekinitve dela prine-
sle celo več dobrega kot sla-
bega - a vse tisto, kar storijo
ob in po njih bi lahko ali celo
morali že prej. Kar spomni-
mo se na stalne zahteve po
poglobljeni   obravnavi  go-
spodarskih načrtov, zaklju-
čnih računov in sploh pogo-
jev gospodarjenja. V večini
temeljnih organizacij jih
upoštevajo, iščejo rešitve v
svojih vrstah, če jih ne najde-
jo, pa tudi zunaj - v delovni
organizaciji, v občini. Če pa
še to ne zaleže, potem še ve-
dno kot zadnja možnost
ostane prekinitev dela. No-
benega dvoma ni, da se bodo
tudi letos zanjo še marsikje
odločili.
MILENA B. POKLIC
Žrtvam v
spomin
v spomin na 12. fe-
bruar 1945, ko je okupa-
tor na jablane ob cesti na
Stranicah obesil sto za-
vednih slovenskih fan-
tov in mož, partizanov in
aktivistov, je bila v to-
rek dopoldne ob grobo-
vih talcev na Stranicah
žalna slovesnost. Kot
vsako leto, jo je organizi-
ral Občinski odbor zveze
združenj borcev NOV
Slovenske Konjice. Ude-
ležili pa so se je, poleg
svojcev talcev, krajani,
borci, predstavniki druž-
beno-političnih organi-
zacij Celja in Slovenskih
Konjic, pionirji in mla-
dina.
V spomin, ki ne bo
obledel, je igrala godba
na pihala iz Slovenskih
Konjic, kulturni pro-
gram so pripravili učen-
ci osnovne šole Stranice
in Vitanje.
Zbranim je govoril
Zvonko Fevžer, sekretar
Občinske konference
ZSMS Slovenske Konji-
ce in poudaril, da so
ideali padlih med NOB
in žrtev nasilja zdaj
ideali mladih, in borili
se bodo zanje!
M.PODJED
2. STRAN - NOVI TEDNIK
14. FEBRUAR 19

Zahtevni cilji celjslte resolucije
Ustvarjanje možnosti za
ustavitev padanja in po-
stopno rast življenjske rav-
ni je bila ena glavnih za-
htev, ki so se v celjski obči-
ni izoblikovale že ob obrav-
navi osnutka letošnje
občinske resolucije. V pred-
logu, ki so ga sprejeli na za-
dnjem zasedanju zborov
občinske skupščine, je to
opredeljeno kot eden izmed
ciljev, ki pa ga bo mogoče
uresničiti le s preseganjem
začrtanih materialnih okvi-
rov razvoja v tem letu.
Izračunali so namreč, da bi
v občini morali preseči štiri
odstotno rast družbenega
pi-oizvoda, če hočejo zagoto-
viti možnosti za rast realnih
osebnih dohodkov in za
ustreznejše uresničevanje
nalog na področju družbenih
dejavnosti.
Delegati pa so tudi tokrat
izrazili dvom, če bo v občini
mogoče povečati industrij-
sko proizvodnjo za tri od-
stotke in pol, še naprej po-
večevati konvertibilni izvoz,
povečati delež akumulacije
in zmanjšati delež porablje-
nih sredstev v celotnem pri-
hodku za 0,1 odstotka. Kot je
na zboru združenega dela
poudaril podpredsednik
celjskega izvršnega sveta Mi-
loš Pešec, je resolucija te-
meljni cilj, usmeritev, ki soji
dolžni slediti vsi nosilci pla-
niranja, saj so se zanje že od-
ločili in jih podpisali ob spre-
jemu srednjeročnih raz-
vojnih načrtov. Prednost le-
tošnje resolucije pa je tudi v
tem, da ne opredeljuje le ci-
lje, temveč tudi pogoje, kijih
je treba uresničiti za dosega-
nje teh ciljev.
V razpravi so delegati opo-
zorili še na težave pri toplot-
ni oskrbi Celja, slab položaj
trgovine in izobraževanja,
podprli pa so tako predlog
resolucije kot amandmaje
izvršnega sveta in občinske
konference Socialistične
zveze, v katerih se zavzemajo
za večje usmerjanje akumu-
lacije, večje možnosti za raz-
iskovalno dejavnost, ki jo
izločajo iz omcrjitev skupne
porabe ter za posebno pozor-
nost mladim družinam pri
dodeljevanju stanovanj.
MILENA B. POKLIC
Kako hitreje iz nerazvitosti
Na problemski konferenci o uresničevanju hitrej-
šega razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti in
občin so v torek popoldne razpravljali predstavniki
krajevnih in občinskih organizacij Zveze komunistov.
Socialistične zveze in krajevnih skupnosti iz občine
Šmarje in predstavniki republiških organov oziroma
organizacij. Ker je bil poleg družbenopolitičnih organi-
zacij sklicatelj problemske konference tudi odbor za
modernizacijo Kozjanske ceste, je bil poudarek na
dograditvi Titove ceste Kumrovec-Kozje-Gorica pri
Slivnici. Konferenca je dala tudi oceno o uresničeva-
nju programa hitrejšega razvoja na ožjem Kozjanskem
in opredelila nekatere naloge za naslednje srednje-
ročno oMo^e. M. A,
Na pieča samoupravnim organom
Nezaupnica kolegijskemu poslovotinemu organu Cinkarne
Kolegijski poslovodni or-
gan Cinkarne Celje ne more
več delovati v sedanji sesta-
vi. Takšna je osnovna ugo-
tovitev občinskega komite-
ja Zveze komunistov Celje
in njegovega predsedstva,
ki izhaja iz potrjenih po-
manjkljivosti in nepravil-
nosti v delu in načinu vode-
nja kolegijskega poslovo-
dnega organa.
Zato je občinski komite
predlagal komunistom Cin-
karne v samoupravnih orga-
nih, da se zavzamejo za izrek
nezaupnice kolegijskemu
poslovodnemu organu kot
celoti. Ob tem pa morajo
oceniti posamično odgovor-
nost članov kolegijskega po-
slovodnega organa za nasta-
le slabosti in pomanjkljivosti
v njihovem delovanju, pa tu-
di moralno politično odgo-
vornost vseh, ki jih bremeni-
jo ugotovljene nepravilnosti
in kršitve.
Občinski komite in njego-
vo predsedstvo sta tudi za-
dolžila komuniste v Cinkar-
ni, da se aktivno vključujejo
v razreševanje problematike
v vseh družbenopolitičnih
organizacijah in samouprav-
nih organih, storijo vse po-
trebno, da bodo delavci Cin-
karne čimprej in kar najbolj
celovito seznanjeni z vzroki
za nastale razmere ter seveda
in predvsem zagotovijo nor-
malni potek proizvodnje in
poslovanja.
Podobna je bila tudi od-
ločitev celjskega izvršnega
sveta, sprejeta istega dne - 6.
februarja. Izvršni svet je na
osnovi poročila, ki ga je pri-
pravila posebna komisija,
ugotovil, da je Cinkarna v
preteklih letih dosegla po-
membne uspehe pri eko-
nomskem razvoju in ure-
sničevanju ekološkega pro-
grama. Ob tem pa v Cinkarni
tudi ni manjkalo pomanjklji-
vosti, še zlasti pri razvojni
politiki. Kljub že pred leti
izrečeni zahtevi. Cinkarna še
vedno nima dorečenega dol-
goročnega in celovitega raz-
voja, ki bi moral prinesti pre-
mik od bazične kemije k pre-
delovalni kemiji. Prav tako
je bilo v letu 1984 več prime-
rov onesnaženja okolja, ki so
povzročili veliko materialno
in moralno škodo.
Na osnovi poročila je izvrš-
ni svet ugotovil tudi po-
manjkljivosti samoupravnih
aktov v Cinkarni, nedvou-
mno pa tudi nepravilnosti in
napake na posameznih pod-
ročjih, kot na primer pri
sklepanju samoupravnih
sporazumov, vrednotenju
prispevka predsednika kole-
gijskega poslovodnega orga-
na, v predstavništvu v Ne-
mški demokratični republi-
ki, pri odobravanju in
obračunavanju službenih
potovanj v tujino in podo-
bno. Tako kot občinski ko-
mite Zveze komunistov so
izpostavih odgovornost ko-
legijskega poslovodnega or-
gana še zlasti predsednika
Maksa Bastla in pozvali sa-
moupravne organe v Cinkar-
ni ter pristojne institucije, da
se vključijo v ugotavljanje
odgovornosti za njihov na-
stanek ter v razreševanje,
izvršni svet pa bo dogajanja
v Cinkarni spremljal še na-
prej in se po potrebi vključe-
val v razreševanje razmer.
Ker se je v razpravah o
problematiki Cinkarne po-
navljal posplošen očitek
sredstvom javnega obvešča-
nja o neustreznem prikazo-
vanju razmer v Cinkarni, in
ker je tudi občinski komite
Zveze komunistov menil, da
je potrebno oceniti očitke
nenačelnega in nepravoča-
snega reagiranja družbeno-
politične skupnosti in orga-
nizacij, je o tem razpravljal
Svet za informativno dejav-
nost pri SZDL. Svet je ugo-
tovil, da očitki, izrečeni na
račun sredstev javnega ob-
veščanja niso upravičeni in
predlagal, da v občini nare-
dijo oceno vseh aktivnosti v
zvezi z razreševanjem seda-
njih razmer v Cinkarni.

Celjski komunisti so žele-
li dobiti od Franca Šetinca,
predsednika Republiške
konference Socialistične
zveze, odgovore na aktual-
na vprašanja, ki zadnje čase
zaposlujejo slovensko in ju-
goslovansko javnost.
Šetinc je na vprašanja od-
govoril z več ali manj že zna-
nimi stališči. Srečanje pa
kljub temu ni bilo zaman,.
ker so lahko komunisti u
dili svoja prepričanja in d
biU nekaj koristnih nap(
kov za nadaljnje delo.
Vprašanja, bild jih je v
kot štirideset, so se nanaša
na devizni zakon, učinko)
tost samoupravnega poli
čnega sistema, zgrešene n
ložbe, skupna programsl
jedra, nacionalizem ipd. Ki
pa je bilo srečanje namenj
no sekretarjem osnovnih q
ganizacij Zveze komuniste
je tudi Franc Šetinc namen
veliko časa odgovorom r
vprašanja, ki najbolj nep
sredno zadevajo vlogo k(
munistov v naši družbi. T
ko je dejal, da seje s 13. s^
ponovno uveljavil demokn
tični centralizem, kajti pos)
mezni komunisti s9 po do
gem času začutili, da tudi 01
sooblikujejo politiko. V zvj
zi z zadnjimi dogodki v Cii
karni pa je dejal: »Če bi k(
munisti v Cinkarni reagiral
pravočasno in sprotno m
zreševali probleme, ne bi bi
lo treba nikomur odstopit
Zdaj ne gre drugače, kajl
vsako nepravilnost, tudi naj
manjšo, je treba obsoditi.«
V.fi
Referendum v šoštanjsici
termoeielitrarni ni uspel
Motnje v kolektivu morajo oUpraviti v pol leta
Sredi januarja je več kot
polovica zaposlenih v Ter-
moelektrarni Šoštanj v toz-
du Vzdrževanje in tozdu
Termoelektrarna II že dru-
gič glasovala proti spreje-
mu samoupravnega spora-
zuma o združitvi v sozd
REK Franc Leskošek Luka.
Ker gre za delovno organi-
zacijo posebnega družbene-
ga pomena, je družbeni pra-
vobranilec samoupravlja-
nja predlagal vrsto ukre-
pov, ki jih je na zadnji seji
potrdil tudi velenjski izvrš-
ni svet.
Vodstvo kolektiva in
smoupravni organi morajo v
roku petnajst dni sprejeti
konkretne programe ukre-
pov in odpraviti slabosti v
šestih mesecih. V kolikor v
kolektivu tega ne bodo stori-
li, se lahko razmere tako zao-
strijo, da bo potreben zača-
sen ukrep družbenega var-
stva.
Referendum o združitvi v
sozd ni uspel zaradi medse-
bojnega nezaupanja, kije po-
sledica  neurejenih  dohod-
kovnih odnosov med Ter-
moelektrarno in Rudnikom
lignita. Vzrokov za neuspeh
pa je še več, gre za neurejene
kadrovske razmere, za
neučinkovitost samouprav-
nih organov, za slabo in
neobjektivno informiranje,
ki povzroča širjenje dezin-
formacij, za samovoljo po-
slovodnih delavcev, ki ne
spoštujejo sprejetih sklepov
samoupravnih organov in za
težnje posameznikov po za-
prtosti v kroge posameznih
delovnih organizacij.
Med važnejšimi nalogami.
ki čakajo kolektiv, je gotovo
diferenciacija vodstvenih in
v^odilnih delavcev, kar
vključuje kadrovske spre-
membe, analiza o učinkovi-
tosti obstoječe samoupravne
organiziranosti in ocena vse-
bine in objektivnosti infor-
macij, kijih posreduje glasi-
lo Energetik. Nalog je še več,
vendar so v šoštanjski ter-
moelektrarni zagotovili, da
so že začeli izvajati nekatere
ukrepe, ki bodo odpravili
obstoječa neskladja in neso-
glasja med kolektivoma.
VILI EINSPIELER
Ocena svojega dela
Laški delegati tuill o resoluciji
Zbori občinske skupščine
občine Laško so se lani se-
stali petnajstkrat in obravna-
vali 144 točk dnevnega reda.
Od tega je bila večina že
načrtovanih       vsebinskih
vprašanj in obravnava nor-
mativnih aktov, deset točk
pa je bilo takih, ki so jih, z
ozirom na aktualnost proble-
matike, vključili med letom.
Delo skupščine bodo oce-
nili delegati na današnji seji
družbenopolitičnega zbora
in na sobotni seji zborov
združenega dela in krajevnih
skupnosti.
Sprejeli bodo tudi pro-
gram dela za občinske sku-
pščine za letos. Med glavne
Med delegacijami in dele-
gati, ki so lani dajali največ
pobud in se najpogosteje
vključevali v razprave so
delegacije krajevnih skup-
nosti Jurklošter, Radeče,
Laško, Zidani most, Jagnje-
nica, Rečica in Marijagra-
dec od delegacij združenega
dela pa TIM, Predilnica, Pi-
vovarna, Papirnica in obrt-
no združenje.
naloge pa sodijo spremljanje
uresničevanja politike go-
spodarske stabilizacije, spre-
jemanje srednje in dolgoro-
čnih planov občine, sprejem
resolucije za prihodnje leto
ter obravnava zadev, ki so la-
ni izpadle iz dnevnega reda
kot na primer poklicno
usmerjanje in štipendiranje
ter problematika izvajanja
komunalne dejavnosti v
občini Laško. VVE

Odločen protest borčevskih organizacij
Borci Ostrožnega in Lave
so na svoji letni skupščini
spregovorili tudi o pojavu
nepravilnega prikazovanja
zgodovinskih dejstev iz
časa narodno osvobodilne
vojne. Menili so, da se v
naših sredstvih javnega ob-
veščanja še vedno pojavlja
preveč zlonamernih infor-
macij in da prihaja do zava-
janja mladine, ki v šolah žal
ne dobi zadostnega in pra-
vilnega tolmačenja naše
polpretekle zgodovine.
Kot eno takšnih tol-
mačenj, ki vnaša med jav-
nost samo nemir in zmedo,
so označili tudi poskus ta-
koimenovane »narodne
sprave«, ki bi naj z gradnjo
spomenika vsem vojnim žr-
tvam pomenila tudi nekakš-
no rehabilitacijo najhujših
vojnih zočincev in narodnih
izdajalcev. Borci prav zaradi
tega ostro protestirajo in za-
htevajo brezkompromisno
odpravljanje demagoških
pojavov in izkrivljanja zna-
nih dejstev. Prava sramota
namreč je, da moramo še po
40 letih javno zagovarjati
znana' dejstva in pravičnost
naše narodno osvobodilne
borbe.
Borci so ocenili tudi svoje
delo v preteklem letu in ugo-
tovili, da se navkljub starosti
in številnim boleznim še ve-
dno aktivno vključujejo v
krajevno samoupravo in de-
lo posameznih organizacij
ter društev. S tem pa, ko so
sprejeli tudi obsežen delovni
program za to leto, so člani
osnovne organizacije ZZB
NOV Ostrožno ponovno do-
kazali, da so zvesti svojim
idealom iz časa NOV ter da
se še vedno aktivno vključu-
jejo v delo na vseh pod-
ročjih.
JERNEJ KOBE
Elaborat o združitvi
bank že v razpravi
Cilj: pokrivanje izguh Gorenja
Velenjski izvršni svet je
kljub številnim pripombam
podprl združitev Ljubljanske
banke Temeljne banke Vele-
nje in Splošne banke Celje.
Razprava o izhodiščih za
združitev pa je pokazala, daje
vrsta vprašanj nedorečenih.
Pripombe niso zgolj čustvena
reakcija velenjskega združe-
nega dela, čeprav si le-to še
vedno želi, da bi Temeljna
banka Velenje ohranila samo-
stojnost.
Gotovo trditev drži za pri-
pombo, da elaborata ni nihče
podpisal, kar po mnenju raz-
pravljalcev pomeni, da v pri-
meru neuspeha ne bo nihče
odgovarjal. Razpravljalci se tu-
di niso mogli pomiriti z dej-
stvom, da z združitvijo bank
vsaj nekaj časa ne bodo dose-
gli večje ekonomske učinkovi-
tosti, ker gre predvsem za po-
krivanje izgub, ki jih je ustvari-
lo Gorenje. Zato je bilo izreče-
nih veliko besed o tem, ali je
združitev bank in v zvezi z njo
sanacija Gorenja politična od-
ločitev, ali pa gre za odločitev,
ki temelji na predhodni eko-
nomski analizi. Zedinili so se,
da imajo v zadnjem času vse
večjo vlogo ekonomski argu-
menti, zlasti ko gre za banacijo
Gorenja.
Pripomb je bilo še več, med
njimi je tudi ta, da se predlaga-
telji elaborata sklicujejo na sta-
lišča republiške skupščine, re-
publiškega izvršnega sveta in
Ljubljanske banke Združene
banke, le-ta pa niso nikjer zapi-
sana. Razpravljalci so se tudi
zavzeli za čimenakomernejšo
porazdelitev bremen med obe-
ma bankama, kar pa bo težko
izvedljivo, ker Združena ban-
ka zahteva, da mora velenjska
občina za sanacijo Gorenja pri-
spevati več kot celjska.
Med pomembnejšimi sklepi
velenjskega izvršnega sveta je
gotovo odločitev, da mora ela-
borat vsebovati podrobnejšo
ekonomsko utemeljitev zdru-
žitve bank Pomembna pa je
tudi zahteva, da združitev Te-
meljne banke Velenje in
Splošne banke Celje ne sme
biti osamljen primer, ampak
mora slovenski izvršni svet
sprožiti akcijo tudi drugod po
Sloveniji, kajti le na ta način
bodo delavci v združenem de-
lu verjeli, da gre pri združitvi
tudi za reorganizacijo bančne-
ga sistema.
Elaborat bo v javni razpravi
do 15. maja, že danes pa bo o
njem razpravljal zbor banke. |
VILI EINSPIELEK
Ilsp8l liferiri^iirii y Gliiiii
Delavci delovne organizacije Gorenje Glin Nazarje so na
referendumu sprejeli samoupravni sporazum o skupnih osno-
vah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke io
skupno porabo in tako že uresničili prvi del skupne naloge s
katero naj bi v delovni organizaciji čimprej uredili področje
nagrajevanja.
Akt, za katerega je glasovalo skoraj 84 odstotkov vseh zaposlC;
nih v Glinu, poleg ureditve področja nagrajevanja na osnovi
minulega dela prinaša še skupna merila za pripravo analitične
ocene in osebne ter skupinske učinkovitosti. Naslednji koral!
predstavlja sestava pravilnika, s katerim bodo merila v samo-
upravnem sporazumu natančneje opredelili. Sestavni del bodo
tudi analitične ocene tipičnih del in nalog.
Pomembne naloge pa delavce Glina čakajo tudi v proizvodnji,
ki naj bibila letos po predvidevanjih kar za 11 do 12 odstotkov
višja kot lani. Največje, skoraj 30 odstotno povečanje načrtujejo
v tozdu Sta\'bno pohištvo. R. PANTELK^
Nov delovni čas uprave
Izvršni svet občine Laško je na zadnji seji podpri predlog
sindikata delavcev v občinski upravi, da s prvim marcei«
spremenijo delovni čas od 7.30 do 15.30 na delovni čas od 7. do
15. ure.
Predlog so utemeljili s tem, daje takšen delovni čas še vednoZ
zamikom ene ure za delovnim časom organizacij združenega
dela. Tako imajo stranke možnost, da svoje zadeve uredijo izven
delovnega časa. Njihov sindikat je dal pobudo tudi za uvedbo
uradnih ur in gibljivega delovnega časa, vendar delavci v upravi
ta predlog niso podprli. Na izvršnem svetu pa je bilo rečeno, da
bodo te predloge sindikata upoštevali v okviru aktivnosti, ^
potekcOo v zvezi s preobrazbo občinske uprave. VVl-
14. FEBRUAR 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Kadar nezadovoljstvo prekipi
primerov prelfinitev aeia sicer ni veliifo, opozarjajo pa na to, da za rešitev
problemov delavci drugačne poti ne najdejo.
v celjski občini je lani de-
lavcem prekipelo v Mlekarni
ob preselitvi iz starega obra-
ta v novega v Arjo vas, kjer
za posamezna dela in opravi-
la ni bilo dogovorjenih ja-
snih del, še posebno v avto-
parku. V Kovinotehnini te-
meljni organizaciji Skladišče
in transport so delavci preje-
li slabše izplačilo od pričako-
vanega, podobno je bilo za-
radi napake tudi v Emovi te-
meljni organizaciji Radiator-
ji, kjer so januarja letos delo
ponovno prekinili. V Zdrav-
stvenem centru je zaradi niz-
kih osebnih dohodkov pre-
kipelo predvsem bolniškim
strežnicam in drugim delav-
cem z najnižjimi osebnimi
dohodki.
Ustreznega nagrajevanja
sicer tudi s prekinitvijo v
Zdravstvenem centru niso
Predsednik Medobčinske-
ga sveta Zveze sindikatov v
Celju Rafko Mlakar je pre-
pričan, da bi imeli prekini-
tev dela še precej več, če se
ne bi sindikati aktivno
vključevali v seznanjanje s
težavami in iskanje poti za
njihovo razreševanje. »Ne
moremo obsojati prekini-
tev dela, saj so pogosto edi-
na možna pot, po kateri se
problemi, na katere so
običajno delavci že večkrat
opozarjali, hitro razrešijo,«
pravi.
mogli doseči, vendar so ne-
mudoma po prekinitvi po-
večali osebne dohodke vsem
delavcem in zagotovili višje
osebne dohodke najnižje
ovrednotenim. Na slabo iz-
kušnjo niso pozabili in letos
ne nameravajo čakati na nov
izbruh nezadovoljstva - rav-
no te dni se odločajo za 12
odstotno povečanje osebnih
dohodkov s 1. januarjem, kar
bo za bolniške strežnice in
druge vil kategoriji pome-
nilo 20016 dinarjev. Ob pre-
kinitvi so delavci tudi zahte-
vali, da naj ostale oblike na-
grajevanja (nadure, dežur-
stva) naraščajo počasneje
kot osebni dohodki. Tega so
se držali, a prav zaradi tega je
vse več nezadovoljnih delav-
cev - a drugih kot prvič.
Kljub temu meni predsed-
nik KPO Alojz Žuntar, da sa-
ma prekinitev ni prinesla bi-
stvenih sprememb, bolniška
strežnica Šarika Travner pa
prvi: »Izboljšalo se je celo
bolj, kot smo pričakovali. Z
razmerami smo bolj zado-
voljni - osebne dohodke
imamo boljše, bolje smo ob-
veščeni. Sicer vsega še ne
zvemo takoj, zvemo pa. <
V Emu se je
prekinitev ponovila
v Emovi temeljni organi-
zaciji Radiatorji so delavci
prekinili delo že lani, ponov-
no pa letos januarja. To je na
videz povsem v neskladnju s
splošno ugotovitvijo, da so
se razmere v okoljih, kjer je
do prekinitev že prišlo, iz-
boljšale, zato je prav, da pod-
robneje pogledamo dogaja-
nja v tej temeljni organiza-
ciji.
Neposreden vzrok za za-
dnjo prekinitev dela v Emu
je bila napaka in slaba ob-
veščenost. Delavci so glede
na informacije iz delavskega
sveta pričakovali 10 odstot-
kov višje osebne dohodke v
januarskem izplačilu za de-
cember, vendar so bili višji
le za tri odstotke, ker so bili
zaradi napake novemberski
osebni dohodki previsoko
obračunani.
To je tisti zunanji, zadnji
razlog, ki je pljusnil nezado-
voljstvo delavcev čez rob. Za
njim pa se skriva gnev ne-
moči. V tej temeljni organi-
zaciji imajo zastarelo linijsko
proizvodnjo, za preobrazbo
proizvodnega procesa pa bi
bila potrebna velika sred-
stva. Delavci sicer skušajo iz
tega, kar imajo, potegniti
največ, a cesto jim zunanji
vzroki porušijo vse napore.
Tako se, na primer, neredko
pločevina tako podraži, da je
njen kilogram dražji od kilo-
grama izdelka iz nje - radia-
torja. Če se temu pridružijo
še nerazumljivi administra-
tivni ukrepi, poslovanje se-
veda ne more biti uspešno.
osebni dohodki pa so pogo-
jeni z rezultati dela.
Kot ugotavlja podpredse-
dnik konference sindikata v
Emu Slavko Adamič, so de-
lavci v tej temeljni organiza-
ciji tesno povezani, fluktua-
cija je izredno majhna, samo-
upravni organi in družbeno-
politične organizacije pa zelo
dobro delajo. Pričakovah bi
torej, da v takšni temeljni or-
ganizaciji ne bodo stopili na
pof prekinitve. Tajnik samo-
upravnih organov v Emu
Ado Kozovinc pa pravi:
»Prav zaradi dobre organizi-
ranosti so izčrpali vsa poo-
blastila, ki jih samoupravlja-
lec ima. Prizadevajo si, da bi
štorih kar največ, razmere pa
jim tega ne omogočajo. Na
vprašanje, kaj še sploh lahko
naredijo, o čem še sploh lah-
ko odločajo, ni odgovora. La-
ni so bila njihova prizadeva-
nja velika, sedaj pa pravijo:
»Dobro smo se dogovorili,
vse smo naredili, pa nič do-
segU. Na kaj sploh še lahko
vlivamo?« Iz gneva, ki se
skriva v tej ugotovitvi, se ro-
di - tudi prekinitev dela.
Poleg tega so že lani ugo-
tavljali, da proizvodno delo
ni ustrezno nagrajevano, to-
da predlogu za ustreznejše
nagrajevanje so se delavci na
referendumu odrekli. Zani-
mivo pa je, da sedaj sami
izražajo željo za ponovno od-
ločitev na referendumu, ob
tem pa je slišati tudi zahteve
po enakem zneskovnem po-
večanju osebnih dohodkov
za vse 5000 dinarjev več, ne
pa v odstotkih. To seveda ne
bo šlo, zato je še toliko po-
membnejše, ali bodo ure-
sničili svoje visoko zastavlje-
ne proizvodne načrte. Potem
bodo lahko letos povečali
osebne dohodke za 55 od-
stotkov - a le z doseganjem
načrtov in če bodo ostali po-
goji gospodarjenja kolikor
toliko stalni.
V občini Laško ni bilo no-
bene prekinitve dela, čeprav
v občini zadnja leta vse bolj
opozarjajo na to, da bodo
nizki osebni dohodki, ki so
lani zaostajali za republiš-
kim  povprečjem  za  okoli
3000 dinarjev, slej ko prej
pripeljali tudi do večjega
izražanja nezadovoljstva. Za
strukturo delavcev v občini
Laško je značilno, da prevla-
duje polproletariat, ki si
ublaži posledice nizkih oseb-
nih dohodkov z delom na
zemlji in zato upadanje stan-
darda, ne čutijo tako močno.
K taki sliki pripomore tudi
dejstvo, da lani v občini nik-
jer ni prišlo do zastoja v pro-
izvodnji, ker je bila relativno
dobra oskrba z repromatria-
li, ravno tako se niti enkrat
ni zgodilo, da bi kje zamujali
z izplačili osebnih dohodkov
zaradi likvidnostnih težav.
To so verjetno pozitivni de-
javniki, ki vplivajo na polo-
žaj delavca v delovnih orga-
nizacijah v tej občini. Na sin-
dikatu kot tudi na ostalih
družbenopolitičnih organi-
zacijah pa opozarjajo, da še
dolgo ne bo mogoče pre-
našati tako slabih osebnih
dohodkov.
V Šentjurju so lani zabele-
žili dve prikinitvi dela: v To-
lo in v Klavnici Kmetijskega
kombinata Šentjur. Občin-
ski sindikalni svet je o tem
sicer razpravljal, globjih ana-
liz vzrokov in posledic obeh
prekinitev pa ni izdelal. Ta-
ko menijo, da je do prekini-
tve v Tolo prišlo zaradi nein-
formiranosti delavcev. Ti so
zahtevali višje osebne do-
hodke, samoupravni organi
pa so medtem že potrdili to
povišanje, vendar delavci o
tem še niso bili obveščeni.
Eden od vzrokov takšnega
stanja naj bi bilo tudi po-
manjkanje strokovnih ka-
drov, saj je bil direktor tisti,
ki je obvladoval vso situaci-
jo. Trenutno situacijo v Tolo
pa ocenjuje sekretar sindi-
kalnega^ sveta Hinko Pap ta-
kole: »Še vedno so težave,
saj ni strokovnjakov v delov-
ni organizaciji. Za novega di-
rektorja je prišel Ivan Jager,
vendar to še ni rešitev vseh
problemov. Pri osebnih do-
hodkih in vrednotenju dela
so se stvari izboljšale, vendar
je vse odvisno od dohodka
delovne organizacije. Leto
1984 sicer zaključujejo z do-
brimi poslovnimi rezultati.
mnogi problemi pa še ostaja-
jo nerešeni.«
V Klavnici je po ocenah
sindikata prišlo do prekini-
tve dela zaradi neustreznega
poslovanja. Tudi tu je izobra-
zbena struktura zaposlenih
zelo skromna. V temeljni or-
ganizaciji ni bilo nobenega
ekonomista, tako da so naj-
več pozornosti namenjali
predvsem reševanju tehni-
čnih zadev, manj pa spre-
membam v širši družbeni
skupnosti, ki so zadevale
mesno predelovalno indu-
strijo. Tako so bili delavci
večkrat brez dela, osebni do-
hodki pa tudi niso mogli biti
visoki. Rado Tržan, v. d. vo-
dja Temeljne organizacije,
ocenjuje sedanje stanje tako-
le: »Ne bi mogel reči, da je
prekinitev dela povzročila
povišanje osebnih dohodkov
in boljše poslovanje. Menim,
da je vse to predvsem posle-
dica boljšega položaja me-
sno predelovalne industrije,
saj ne nosi sama vseh neso-
razmerij, ki so nastajala v re-
produkcijski verigi od pride-
lave koruze do mesa in kon-
čnih izdelkov. Tako sta se
povečala fizični obseg proiz-
vodnje in produktivnost, to
pa pomeni tudi boljše rezul-
tate poslovanja in večji oseb-
ni dohodki. V prvem polletju
lanskega leta smo imeli izgu-
bo, ob koncu pa celo ostanek
dohodka. Veliko smo storili
tudi za urejanje odnosov
med delavci, na številnih
zborih, informirali smo jih
celo v času malice, v kadrov-
ski politiki pa smo zelo pazili
na to, da smo na novo zapo-
slili dobre delavce. V priho-
dnosti nameravamo obdržati
dosedanji obseg dela, usme-
rili pa se bomo v kvalitetno
maloserijsko proizvodnjo.«
V Titovem Velenju so bile
lani prekinitve dela v Gore-
nju, delovni organizaciji
Elektrokovinarska oprema
in v Tovarni usnja Šoštanj.
Prekinitve dela v nobenem
primeru niso trajale več kot
eno uro, v glavnem pa je šlo
za nezadovoljstvo z osebni-
mi dohodki. Zaradi januar-
skega vala podražitev na sin-
dikatih pričakujejo, da bo
prekinitev dela letos še več.
Lansko pomladjo bila pre-
kinitev dela v Gorenj evem
tozdu Zmrzovalniki, januar-
ja letos pa so prekinili delo
viličaristi iz celega velenj-
skega dela Gorenja. V tozdu
Zmrzovalniki, delo je preki-
nil en trak, je šlo za osebne
dohodke. Nejasnosti so raz-
čistih že na sestanku, tako da
ni bilo treba sprejemati no-
benih posebnih ukrepov. Vi-
ličaristi pa se niso strinjali s
tem, da so vsi v enakih gru-
pah, ne glede na pogoje dela.
V kolektivu so že ponovno
ocenili delovna mesta in po-
goje dela, čeprav je od preki-
nitve dela minil šele mesec
dni.
V delovni organizaciji
Elektrokovinarska oprema
pa so se lani decembra za
prekinitev dela odločili de-
lavci tozda Serijska proiz-
vodnja. Ni jim bilo prav, da v
Gorenju dobivajo 15-odstot-
ni dodatek za izmensko delo,
medtem ko ga oni nimajo. V
zvezi s tem so bili nezado-
voljni z delom strokovnih
služb, ki pripravljajo dopol-
njen predlog samoupravnih
aktov o nagrajevanju. Po nji-
hovem mnenju strokovne
službe namerno zavlačujejo,
kajti dopolnjeni akti predvi-
devajo tudi višje osebne do-
hodke. Od strokovnih služb
so zahtevali, da čimprej pri-
pravijo predlog, vendar v ko-
lektivu tega doslej še niso
storili. Po mnenju sindikata
v kolektivu zavlačujejo zara-
di pomanjkanja denarja.
Nezadovoljni z osebnimi
dohodki, ki niso nizki, pov-
prečni osebni dohodek v de-
cembru je znašal 30.000 di-
narjev, so lani bili tudi delav-
ci Tovarne usnja Šoštanj.
Negodovali pa so tudi nad
poračuni, ki se iz kolektiva v
kolektiv vse preveč razliku-
jejo. Spor je razrešil direktor
delovne organizacije Indu-
strija usnja iz Vrhnike, ki je
prišel naslednji dan v tozd in
odobril delavcem višje
plače.
Hitro so se zmenili tudi v
tozdu Jama Preloge velenj-
skega Rudnika lignita, kjer
pa ni šlo za prekinitev dela
ali izsiljeni sestanek. Delavci
niso delali le nekaj več kot
petnajst minut, hoteU pa so
odgovor na vprašanje, zakaj
razlike med delavci v jami in
zunaj nje. Nezadovoljni pa
so bili tudi s poračuni.
Gorenje brez izgub
Bogdanov, Krvina in Orožen v Gorenju]
»Jugoslavija, z izboljša-
njem razmer v zunanjetrgo-
vinski menjavi in s porav-
navanjem mednarodnih ob-
veznosti dokazuje, da je sa-
moupravljanje vitalno in
sposobno in da ga delavci
utrjujejo kot glavno pot
družbenoekonomskega raz-
voja,« je med drugim dejal
predsednik Zveze sindika-
tov Jugoslavije Dušan Bo-
gdanov, ko se je skupaj s
članom predsedstva Zdrav-
kom Krvino in predsedni-
kom slovenskih sindikatov
Marjanom Orožnom pogo-
varjal s predstavniki Gore-
nja o njihovih dosedanjih
dosežkih in o letošnjih po-
slovnih obetih.
Rezultati kažejo, da je Go-
renje izplavalo iz najhujše
krize. V kolektivu so lani po-
večali fizični obseg proiz-
vodnje za 12 odstotkov. Plan
proizvodnje so uresničili 98
odstotno. Poleg tega so po-
večali produktivnost za 9 od-
stotkov in povišali celotni
izvoz za 21 odstotkov. In ne-
nazadnje, lani ni nobena čla-
nica sozda poslovala z izgu-
bami iz tekočega poslovanja,
kar je gotovo
najpomembnejši dosežek.
Poravnane so tudi izgube, ki
jih je Gorenje ustvarilo v le-
tih 1981-83, še pred zaklju-
čnim računom pa bo pokrita
tudi lanska izguba, ki je na-
stala zaradi visokih obrest-
nih mer in tečajnih razlik.
V Gorenju so z namenom,
da bi dosegli še boljše po-
slovne rezultate, tudi teme-
ljito preoblikovali sistem na-
grajevanja po delu. Z novim
sistemom so mnogo bolje
ovrednotili proizvodno delo
in poslovodna in strokovno
kreativna opravila. Bolj kot
prej pa se upošteva tudi
osebni prispevek zaposlenih
h kakovosti, količini proiz-
vodnje in gospodarnosti. Ta-
ko seje povprečni osebni do-
hodek delavcev v zadnjih
treh mesecih povečal skoraj
za deset tisoč dinarjev. Sredi
lanskega leta je kar 4000 de-
lavcev dobivalo nižjo plačo,
kot je bil zajamčeni osebni
dohodek, medtem ko januar-
ja letos delavcev,s tako nizki-
mi plačami ni bilo več.
FOGLED V SVET S kovinotehno
Politični manevri na Pacifiku
Piše Jože Slrcell
Območje Tihega oceana je nam v
. Evropi nekako oddaljeno. Vemo, da sta
tam Avstralija in Nova Zelandija, mo-
goče še, da sta tod Papua - Nova Gvine-
ja, otoki Fidži pa otok Bikini, zadnje
čase pa je bilo veliko pisanja o Novi
Kaledoniji. Mogoče smo ob nedavni tur-
neji japonskega premiera Nakasoneja
kaj izvedeli o trenjih med Tokiom in
Avstralci pa Novozelandci. To pa bi bi-
lo že skoraj vse.
Obenem drži, da se v Združenih drža-
vah Amerike krepijo tisti vplivni krogi,
ki so prepričani, da je prihodnost sveta
ravno na tem območju sveta, da je tod
treba utrditi strateško fronto proti veli-
kemu tekmecu, drugi supersili Sovjet-
ski zvezi in da ima tihooceansko obmo-
čje (zlasti še južni del) tudi veliko go-
spodarsko prihodnost.
Toda nedavno sporočilo iz Washingto-
na, da so ZDA odpovedale pomorske
manevre, imenovane Sea Eagle (morski
orel}, napovedane za konec marca, je
zbudilo sirom po svetu veliko pozor-
nost. Najprej zaradi povoda za tak
ukrep, pri katerem niso povsem mogli
skriti užaljenosti in jeze. Povod je dal
novozelandski ministrski predsednik
David Lange. Njegova laburistična
stranka vlada deželi od lanskega julija.
ko je bila na volitvah prekinjena tradi- ■
cija konservativnih vlad. Lange in nje- ]
govi so prepričljivo zmagali na voli-
tvah nikakor ne nazadnje zaradi odlo-:
čnega stališča, da mora biti območje Ti- \
bega oceana prosto atomskega, jedrske- '\
ga orožja. To so tudi sklenili lani avgu-
sta, ko je organizacija Forum južnega \
Pacifika razglasila to območje za brez-:
atomsko cono. V forumu sta Avstralija:
in Nova Zelandija in devet drugih,
manjših držav. Še več, novozelandska
laburistična vlada je zmagala na voli-
tvah z obljubo, da ne bo dovolila prista-
ti nobeni ladji na jedrski pogon ali
opremljeni z jedrskim orožjem.
In ko so Američani skušali pristati z
rušilcem »Buchanan«, je Lange rekel
ne. Washington je potem preklical ome-
njene manevre.
Prebivalci tega dela sveta, kot kaže,
čedalje bolj menijo, da naj bo Pacifik
zvest svojemu imenu, torej tih, miren.
prost vojnih groženj. Razen tega se do-
bro spominjajo, da so ZDA preizkusile
na Bikiniju atomsko bombo in dejansko
s tem uničile otoček. Vedo, da Francozi
vsem protestom navkljub preizkušajo
jedrsko orožje na otočju Mururoa. In
konec koncev so ravno na tleh Avstrali-
je Britanci preizkusili 1952. leta svojo
atomsko bombo.
Takšna odločenost zagotoviti brezje-
drski mir na Tihem oceanu pa ni edini
primer zahtev po drastični omejitvi dir-
ke v jedrskem oboroževanju. Znane so
zahteve neuvrščenih, da je treba tudi
Indijski ocean razglasiti za brezatom-
sko cono. Niso potihnile zahteve, da je
treba Skandinavijo razglasiti za takšno
območje. Značilno je, da Norveška in
Danska - sicer članici zahodne vojaške
zveze NATO - odklanjata namestitev
ameriškega jedrskega orožja na svojih
tleh. Po drugi strani je tudi Grčija -
prav tako članica NATO - zoper jedrsko
orožje na svojih tleh in na Balkanu
sploh.
Politični manevri na Pacifiku z miro-
ljubnim predznakom potemtakem niso
- na srečo - nič izjemnega. V bistvu so
del prizadevanj, da bi vsaj zmanjšali
grožnjo jedrskega razdejanja, če je že ni
mogoče povsem odpraviti.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
14. FEBRUAR 198
Energija iz odpadicov
/z toplotne postaje v LIK Savinja botlo ogrevali tuili sosede
v letih energetske krize
bolj kot kdajkoli prej ra-
zmišljamo, kako čim racio-
nalneje izkoristiti energijo
pa tudi o tem, kako čim ce-
neje priti do nje. V LIK Sa-
vinja so za svoje potrebe že
doslej uporabljali odpadke,
ki so ostajali po obdelavi le-
sa, vendar so jih velik del še
vedno prodali.
Od lanskega decembra da-
lje pa v tej delovni organiza-
ciji že poskusno obratuje to-
plotna postaja, kar je prva fa-
za bodočega sistema ogreva-
nja. Zgrajen je že tudi pri-
ključek na daljinski toplo-
vod, saj bodo del tako pri-
dobljene toplotne energije
prodali tudi drugim porabni-
kom. Tako bodo uporabili
vse lesne odpadke in jih
bolje vnovčili, ker bodo
energijo prodali dražje, kot
zdaj prodajajo same odpad-
ke. Hkrati je zamisel eko-
nomsko zanimiva tudi za-po-
rabnike, saj bo energija pri-
dobljena na tak način cene-
jša. Težave nastajajo le, ker
je začetna investicija precej
visoka - po lanskem pred-
računu 400 milijonov dinar-
jev - tako velikega finančne-
ga zalogaja pa Savinja sama
ne bo zmogla. Zato bodo ne-
kaj denarja verjetno prispe-
vali tudi porabniki.
Če že naštevamo prednosti
nastajajočega toplotnega si-
stema ne smemo mimo dej-
stva, da bodo pri tem prihra-
nili tudi precej dragega, uvo-
ženega mazuta.
V tej kurilni sezoni oddaja-
jo že 1 do 2 MW toplotne
energije za Merxova skla-
dišča, v prihodnji kurilni se-
zoni pa bodo predvidoma že
lahko oddah do 5 MW, to-
plote.
»Ko bo rekonstruirana tu-
di kotlovnica in vgrajen nov
kotel, bo za ogrevanje objek-
tov na Spodnji Hudinji na-
menjenih 31.000 megavatnih
ur energije,« je povedal Ja-
nez Sirca, direktor tozda
Vzdrževanje, ki je tudi po-
udaril, da je v prvi fazi iz-
gradnje toplotne postaje pre-
cejšnjo vlogo odigral Zavod
za planiranje in izgradnjo
Celje, ki je tudi sovlagatelj.
»Gradnja kotlovnice na le-
sne odpadke je namreč tudi
v širšem interesu, saj so lesni
odpadki zaenkrat znato ce-
nejši kot ostale vrste goriva.«
Dela zaenkrat potekajo po
načrtih, od zbranega denarja
pa je odvisno, ali bodo uspeli
že prihodnje leto rekonstrui-
rati tudi kotlovnico in vgra-
diti nov kotel. V okviru dru-
ge faze naj bi zgradili oziro-
ma posodobili tudi opremo
za skladiščenje in transport
lesnih odpadkov. Izračunali
so namreč, da se jim splača v
Celje dovažati odpadke iz
šempetrskega tozda, razmiš-
ljajo pa tudi o možnostih, da
bi porabili odpadke manjših
mizarskih delavnic v Celju
in okolici.
Vse kar so storili in vgradi-
li doslej je plod domačega
znanja. Za zdaj ne vedo le
tega, če bodo na domačem
Lžišču našli ustrezen kotel.
Janez Sirca je pojasnil, da
so se odločili za specifično
kurišče, tako da odpadkov
ne bo treba drobiti, kot do-
slej. Tako bi še pocenili pro-
izvodnjo toplotne energije.
Za nameček pa so se v Sa-
vinji odločili še za sanacijo
ogrevalih naprav v sami de-
lovni organizaciji. S tem bo-
do toplotno energijo racio-
nalneje izrabih in tudi na ta
način nekaj prihranili.
NADA KUMER
;incALo *
Riše Bori Zupančič
Trdnejše sožitje Hmezada in IVIerxa
To obeta novoustanovljena plansko-poslovna skupnost obeh agroživilskih sozdov
Lani konec decembra so predstavniki obeh agroživil-
skih sozdov, Hmezada in Merxa, podpisali samoupravni
sporazum o medsebojnem planskem in poslovnem sodelo-
vanju in na ta način obrnili pomemben list v koledarju
dosedanjega sodelovanja, pa včasih tudi malce manj spod-
budnega nagajanja. Pri tem niti ni treba seči bolj v zgodo-
vino in obujati spominov na neslavno rojstvo in še manj
slavno kratko življenje sozda Dobrina.
Verjamemo, da nekateri
dobijo že samo pri imenu
Dobrina kurjo polt, zato ne
kaže drezati v preteklost,
čeprav ob sedanjem rojstvu
plansko-poslovne skupnosti
Hmezad-Merx tudi ne kaže
zganjati posebne evforije, če
že drugega ne, zaradi prepro-
ste kmečke modrosti, da se
zarečenega kruha največ po-
je. Torej, zmerni optimizem,
ki tudi sicer veje iz izjav ura-
dnih predstavnikov obeh
sozdov.
Časi se spreminjajo in lju-
dje z njimi, kar najbrž velja
tudi za sisteme, še posebej
agroživilske v našem prime-
ru. In to je tudi temeljna
osnova, na katero je kazalo
postaviti ekonomiko novega
plansko-poslovnega sodelo-
vanja med Hmezadom in
Merxom, ki naj izkoristi
prednosti in zmanjša sla-
bosti enega in drugega.
Že doslej sta sozda Hme-
zad in Merx ustvarjala ve-
lik skupni promet. Po za-
dnjih podatkih o vrednosti
blagovnih tokov med delov-
nimi organizacijami obeh
sozdov se je ta gibala že
okrog vrednosti 2 in pol mi-
lijardi dinarjev.
Klavniške razprtije so dol-
go časa burile duhove na
obeh straneh, pa še kje drug-
je, z njimi so se morali ukvar-
jati celo v CK ZKS in nekaj-
krat na medobčinski ravni,
vendar je postopno čas po-
stavil vse na svoje mesto.
Hmezadova Celjska mesna
industrija je dokončno po-
stala regijska izvozna klavni-
ca, šentjurska klavnica z do-
bro osnovo živine in laška s
kunčjo linijo ter sploh ku-
nčjerejsko usmeritvijo, obe
sta Merxovi, pa sta v delitvi
dela našli svojo družbeno-
ekonomsko namembnost.
Seveda bo treba v mesno-
predelovalnih zmogljivostih
delati še naprej, toda precej
lažje bo to v prihodnje tudi v
plansko-poslovni skupnosti.
Mlečne proge celjskega in
še širšega območja bodo po-
slej zadostne koUčine mleka
zagotavljale regijski mlekar-
ni v Arji vasi, čeprav ni bilo
malo dvomljivcev, ki niso
verjeli, da bo mlečna pridela-
va na Celjskem za zgled celo
vsej Sloveniji. Seveda se ob
napačnih inštrumentih ce-
novne in splošne živinorej-
ske politike s poudarkom na
prireji za mleko lahko seda-
nji uspeh prekucne in obrne,
toda upati je treba, da se to
ne bo zgodilo.
Hmezadova naložbena
ihta okrog prašičje farme je
pojenjala zaradi ekoloških in
ekonomskih dvomov; kaj se
bo izcimilo. je nehvaležno
napovedovati. Dejstvo je,
poudarjajo v obeh sozdih.
novih poslovno-planskih
partnerjih, da bo leto 1985
obdobje analitičnega ocenje-
vanja ob hkratnih, manjših
in večjih korakih konkretnih
rezultatov, ki jih bo nova
skupnost vsaj v drugi polovi-
ci leta vendarle že morala po-
kazati javnosti.
Kot slišmo iz bančnih vrst
manjšim obrestim za agro-
posojila v naložbe nočejo da-
ti zelene luči, kmetijci in
kmetje pa tarnajo, da so
kljub prednostni usmeritvi
obresti za kmetijstvo previ-
soke. Takšni časi, ko je de-
nar vse dražji, so dober izziv
za interni banki obeh soz-
dov, bistveno pa je, da pod
novo plansko-poslovno stre-
ho naraste kmetijska pride-
lava, kar je eden izmed te-
meljnih ciljev nove skup-
nosti. Poleg primarne kme-
tijske pridelave niso manj
pomembna tudi vprašanja
nadaljnjega razvoja v živilski
predelavi, trgovini, pri skla-
diščih, pa še v gostinstvu in
turizmu, kjer na obeh stra-
neh ni malo ambicij.
Morda se ni odveč spomni-
ti še ene izmed primerjalnih
prednosti, to je znanje, »us-
kladiščeno« v kmetijskih
strokovnjakih, ki bodo pove-
žsm isi. motiviram iabko bi-.
stveno več prispevali k po-
slovnosti in razvoju agro-
stroke. če za Slovenijo na
splošno ugotavljamo, da nje-
no kmetijstvo v bistveno ve-
čjih obdelanih površinah, ki
jih ni, nima perspektive, am-
pak v znanju, kako na hekta-
ru zemlje pridelati in priredi-
ti čim več. Ta ugotovitev se-
veda ni več velika modrost,
modrost je to doseči. Nova
plansko-poslovna  skupnost
Savinjski hmelj je viteš-
ka kmetijska »disciplina«,
žalski Inštitut za hmeljar-
stvo in pivovarništvo pa
svetovnega slovesa, ugleda
in dosežkov. Zaenkrat se
inštitut novi plansko-po-
slovni skupnosti še ni pri-
družil, vendar je v njej naj-
brž mogoče zadržati ustrez-
no avtonomijo, ki je raz-
vojno-raziskovalna institu-
cija sicer nujno potrebuje.^
Hmezad-Merx zmore in mo-
ra k tej modrosti prispevati
več, v kolikor se bomo ob
splošnih politično-gospodar-
skih prerekanjih in odloči-
tvah znali izogniti kapital-
nim napakam. Ni težko pri-
družiti se tistim, ki pravijo,
da se zadnje čase na kmetij-
stvo vsi spoznajo, še naiveč v
besedah.     MITJA UMNIK
Contrast za Švede
Nov program tozd Metka Kozje
Ko je pred dobrimi deseti-
mi leti skromna šiviljska
delavnica v Kozjem postala
temeljna organizacija celj-
ske tekstilne tovarne »Met-
ka«, si najbrž nihče ni mi-
slil, da bo to kdaj postala
tudi izvoznica, ki se bo zna-
la spopasti tudi z najhujši-
mi konkurenti na zahodno-
evropskem trgu.
Letošnje poslovno leto se
je za Metko iz Kozjega priče-
lo dokaj uspešno in obetav-
no. Temeljna organizacija je
prejšnji mesec prodala na
Švedsko petnajst tisoč kom-
pletov iz novega programa
»Contrast«, v Zahodno Nem-
čijo pa sedem tisoč komple-
tov posteljnega perila. S tem
izvozom je zaslužila dobrih
dvajset milijonov dinarjev.
Vse pa je nared še za nadalj-
nji izvoz dodatnih enajst ti-
soč kompletov iz omenjene-
ga programa, prav tako na
Švedsko, sicer pa naj bi te-
meljna organizacija do pol-
letja oskrbela Švede s pet-
indvajset tisoči kompleti
programa Contrast. Pri tem
je pomembno, da so vsi ti
izdelki narejeni iz domačega
žakardskega damasta. Do
polletja bodo v Metki Kozje
izvozili še petnajst tisoč
kompletov posteljnine, pet
tisoč pet sto kompletov
kirurških uniform ter vsak
mesec pet do šest tisoč ko-
palnih plaščev. Na tujem se
še nadalje uspešno uveljav-
ljajo z nekoliko starejšim
programom Mont, ki ga poz-
namo zlasti po modnih pu;
hovkah. Marca bodo prodali
Italijanom tisoč komadov
spalnih vreč.
Proizvodnja je v temeljni
organizaciji Metka Kozje iz
leta v leto bolj izvozno
usmerjena. Zaradi vse manj-
šega povpraševanja po po-
steljnem perilu proizvodnjo
le-tega postopoma ukinjajo
in .se preusmerjajo v športno
konfekcijo in v izdelovanje
modnih oblačil za prosti čas.
V Kozjem pravijo, da na do;
mačega kupca niso pozabili
in da se bodo Metkini izdelki
pojavili na našem tržišču že
spomladi.
MARJELA AGREŽ
Kako se izogniti
bančnim opominom?
Vprašanje v naslovu je mogoče zastaviti tudi drugače, in sicer: kako si
zagotoviti pregled nad porabljenimi sredstvi na tekočem računu?
Oboje vprašanj je umestnih, kajti ni jih bilo malo, ki so minuli teden od
LB, Splošne banke Celje, prejeli opomin, ker so z izdajo čekov prekoračili
dobroimetje na svojem tekočem računu. Poleg neprijetnega opominjanja
in visokih zamudnih obresti, pa je za imetnike tekočih računov bistveno,
da imajo točen pregled nad gibanjem finančnega prometa na računu,
kajti le tako se je mogoče najbolj uspešno izogniti prekoračitvam.
V Ljubljanski banki, Splošni banki Celje sicer trdijo, da se je finančna
disciplina na splošno okrepila, vendar so morali v Celjski mestni hranil-
nici in enoti v Vodnikovi ulici na začetku leta opozoriti kar 786 imetnikov
tekočih računov zaradi prekoračitve dobroimetja na tekočih računih.
Skupna prekoračena vsota je dosegla celo znesek 6.154.937 dinarjev, ki
bi bili kot kakovostna sredstva banke prav gotovo družbeno bolj pametno
uporabljena.
Torej, tekoči računi omogočajo vefiko prednosti, vendar je treba upoš-
tevati tudi zahteve takšnega poslovanja. Na kratko o tem! Ne bomo
ponavljali, da je potrebno vsak ček čitljivo in pravilno izpolniti, bolj
pomembno je, da tekoče vodite evidenco o porabljenih sredstvih na
tekočem računu.
V čekovni knjižici za vsak izdani ček ostane talon z že natisnjeno
številko čeka in praznim prostorom za vpis datuma plačila, zneska in
upravičenca. Večina imetnikov tekočih računov spremlja stanje sredstev
tako, da imajo celotno evidenco kar na talonih. Na prvem talonu v čekovni
knjižici zabeležijo trenutno stanje na računu, potem pa zneske, na katere
se glasijo posamezni čeki, vsakokrat odštejejo od prejšnjega stanja.
Poleg samih čekov je treba pri tem upoštevati tudi redne obveznosti, ki jih
po pooblastilu poravnava banka 8., 18. in 28. v mesecu, glede na vrsto
obveznosti in dogovor med občanom in banko. Pravo stanje torej
dobimo, če od trenutnega stanja, izračunanega na osnovi talonov, odšte-
jemo še zneske rednih obveznosti. Še bolj pregledno je, če vodimo
evidenco na posebnih obrazcih, ki jih je v ta namen izdala banka.
Mislimo, da je prav, če smo vas spomnili na teh nekaj zahtev pri
pravilnemu vodenju evidence nad porbljenimi sredstvi na vašem tekočem
računu, saj želimo, da bi poslovali v obojestransko zadovoljstvo.
14. FEBRUAR 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 5
»Poskusni zalci smo«, trdijo srednješoici
$ilko v usmerjenem izobraževanju je prva generacija izgubila. Bo prihodnji bolje?
Učenci, ki letos zaključu-
jejo usmerjeno izobraževa-
nje na peti stopnji in name-
ravajo na visokošolski štu-
dij še danes ne vedo to to-
j^no, kakšni so pogoji za
vpis, kakšni so programi, še
manj pa to, kako bodo šolo
zaključili in koliko bo prav-
zaprav trajal študij. To so
nied drugim ugotovili na
četrtkovem regijskem po-
svetu srednješolcev, ki pa je
bil predvsem namenjen ne-
katerimi nerešenim vpraša-
njem v sistemu srednjega
usmerjenega izobraževanja.
Iz peturne razprave sred-
nješolcev oziroma članov
sveta za vzgojo in izobraže-
vanje poseznih osnovnih or-
ganizacijah mladine na sred-
njih šolah povzemamo najz-
načilnejše ugotovitve.
Še vedno se prepočasi uve-
ljavljajo spremembe v
usmerjenem   izobraževanju
tam, kjer je komisija za oce-
njevanje usmerjenega izo-
braževanja z raznimi raziska-
vami že ugotovila, da so šib-
ke točke šolske reforme. Od
preobsežnosti programov, ki
učencem ne omogočajo po-
globljenega samostojnega
učenja, do ponavljajočih se
vsebin pri nekaterih pred-
metih o katerih se že nekaj
časa govori, da bi jih lahko
združili v en predmet do sla-
bih učbenikov, prenatrpanih
s faktografskimi podatki, ki
zahtevajo učenje na pamet,
ne pa razvijanje samostojne-
ga kritičnega razmišljanja in
ustvarjalnega odnosa do
učne snovi. Ves ta »balast«
naj bi odstranili iz učnih pro-
gramov in vanje vnesli več
razprav in seminarskega
dela.
Opozorili so na preho-
dnost znotraj srednjih pro-
gramov. Ugotavljajo, da po-
nekod v Sloveniji ne upošte-
vajo dosledno prehodnosti,
zato je naprimer propustnost
na ljubljanskih srednjih šo-
lah večja kot v celjski mreži
šol. Menijo, daje potrebno še
enkrat proučiti pogoje za
prehod od četrte v peto stop-
njo, jih uvesti za vse usmeri-
tve ali pa jih popolnoma uki-
niti. Obenem se zavzemajo
za uvajanje pete stopnje v
vseh usmeritvah, kjer je to
mogoče, kajti le tako lahko
dvigujemo izobrazbeno ra-
ven, ki zadnja leta v Sloveni-
ji upada.
Učenci so opozarjali še na
druge pojave kot naprimer,
da šole samovoljno krčijo
ure namenjene družboslov-
nim, naravoslovnim in kul-
turnim dnevom, da se ti pro-
grami ne uresničujejo, zlasti
pa, da imajo učenci premalo
možnosti, da bi vplivali na
njihovo vsebino in izvedbo.
Čeprav se v interesne dejav-
nosti na začetku leta prijavi-
jo skoraj vsi učenci, zanima-
nje zanje med šolskim letom
upada, tako da večina učen-
cev ni nikjer aktivna. Delo v
mladinski organizaciji in v
šolski samoupravi pa samo
po sebi priča o izredni ne-
zainteresiranosti mladih za
kakršnokoli izvenšolsko
udejstvovanje. To ima sicer
svoje objektivne vzroke v
tem, da je večina teh učen-
cev vozačev, pa tudi v preob-
sežnih učnih programih, ki
vsaj tistim učencem, ki želijo
biti kolikor toliko uspešni,
ne puščajo dovolj prostega
časa. Druga plat pa je tudi ta,
da večina mladih preprosto
ne vidi nikakršnega smisla v
tem kar počnejo, so večkrat
poudarili na posvetu in za to
okrivili stanje v družbi, kjer
je glas mladih že vnaprej ob-
sojen na neuspeh, kar nena-
zadnje pričajo njihova štiri-
letna jalova prizadevanja, da
bi se v tej reformi odpravile
vsaj tiste najbolj očitne na-
pake zaradi katerih se, kot
pravijo, počutijo kot posku-
sni zajci.
VIOLETA V. EINSPIELER
Z inovacijami do prllirankov
Inovatorji in avtorji tehničnih izboljšav v železarni Štore so
lani prihranili svoji delovni organizaciji skoraj 220 milijonov
dinarjev, pri tem pa so sami prejeli tri milijone dinarjev
denarnih nadomestil.
Prijavili so 148 novih inovacijskih predlogov, sodelovalo je
158 inovatorjev in av^toijev tehničnih izboljšav. Zanimiv je poda-
tek, da je 55 inovatorjev lani prvič sodelovalo s predlogom
oziroma inovacijo, kar kaže na povečan interes in razmah inova-
cijske dejavnosti med štorskimi železarji.
Nagveč predlogov,so prijavili delavci iz tozda Vdrževanje,
sledijo jim delavci iz valjarne in jeklarne. Tudi sicer je bilo
največ prelogov namenjenih izboljšanju proizvodnje v valjarni,
jeklarni in jeklovleku.
Upoštevaje prihranke, so bili največji doseženi v valjarni II,
nek^ čez 90 milijonov dinarjev, v tozdu Energetika 50 miliojo-
nov in v livarni II 25 milijonov dinarjev.
UM
Na podlagi 5. člena Pravilnika o podeljevanju Priznanj Osvobo-
dilne fronte slovenskega naroda
razpisuje
Žirija za podeljevaje Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega
naroda Občinske konference SZDL Celje
11 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ZA
LETO 1985
Priznanja so namenjena posmeznikom in organizacijam za nji-
hovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri:
- razvoju naše samoupravne socialistične družbe,
- uresničevanju ustavno opredeljenih družbeno-ekonomskih in
političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja
in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega
sistema in uveljavljanja samoupravne organiziranosti temeljnih
samoupravnih skupnosti,
- krepitev SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih
organiziranih socialističnih sil,
- neposrednem uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot
nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja in dela.
Predloge lahko oblikujejo krajevne orgaizacije SZDL, organiza-
cije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti,
družbeno-politične organizacije, družbene organizacije, društva in
občani.
Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo pošljite Žiriji za podeljeva-
nje Priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Celje, Gledališka 2,
najkasneje do 15. marca 1985.
Žirija hkrati razpisuje tudi
BRONASTA PRIZNANJA ZA LETO 1985
ki jih podeljujejo Krajevne konference SZDL v krajevnih skup-
nostih. Število bornastih priznanj naj bo med 3 in 6.
Kriteriji in merila za podelitev bronastih priznanj so enaka kot pri
podelitvi srebrnih priznanj.
Predlogi morajo vsebovati poleg kratkega življenjepisa še kon-
kretno In celovito obrazložitev.
Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanvitve OF slovenskega
naroda, aprila 1985.
Žirija za podeljevanje
Priznanj OF pri OK SZDL Celje

Pisatelja nenelino
lirusi živijenje
Bilo je 9. maja 1945, ko se
je vrnil v domačo vas, v Vr-
bovo vasico, še v otroški pu-
hek obdan pisateljček, in
pa^rtizan seveda. Dane De-
bie, dobitnik letošnje celj-
ske Prešernove nagrade za
dolgoletno literarno ustvar-
janje.
»Po očetu je naš DD pode-
doval prav nezanesljiv, ro-
mantičen, čvekaški, hvali-
sav, veseljaški način vede-
nja. A tega le polovico: v dru-
go polovico se je vdela nje-
gova nežna mamka z vso slo-
vensko slovesnostjo, z ubra-
no družabno in družbeno
dušico, taktom sodelovanja
in razumskega vedenja. S ta-
kim značajem, ki mu je, na
uho prišepnjeno, v življenju
napravil veliko neprilik in
pripravil strahovito veliko
nezgod, pa kljub njegovi -
seveda domnevni bistrosti -
omejil in skrotovičil tisočero
možnosti napredovanja, je
po večmesečni odsotnosti
moral zamenjati veličastno
sliko belega vaškega dvora,
svojega ljubega doma, pre-
polnega silnih zakladov spo-
mina, z navadno ponižujočo
vojno pogorevščino...«
Tako se, šegavo, a z veliko
bolečino in svežim prije-
mom pisanja, začenja nov, še
neobjavljen rom.an Daneta
Debiča z naslovom »Kaj
ablast ni več ablast«.
NT: V treh desetletjih
pisateljevanja in še več
nastaja izpod vašega pe-
resa zdaj šesti roman,
vzporedno z njim celo
sedmi,  »Hiša na robu
gozda«. Od kod črpate
snov za pisanje, saj ob-
javljate tudi črtice v li-
terarnih revijah?
Zaznavam vse, kar izžare-
va okolje in moj spomin je
poln nepozabnih sličic, kijih
znam spraviti v gibanje, ka-
dar se lotim pisanja. Imeti
miselni pogled za nazaj je
prednost, ki mi pri pisatelje-
vanju dobro služi.
NT: Se posebej zato,
ker v večini vaših del po-
segate v obdobje NOB in
povojni čas.
Kot udeleženec narodno-
osvobodilne borbe sem pre-
pričan, daje ustvarjalnost ta-
kšne vrste pomembna. In s
pisanjem zadnjih dveh del
čutim vzgon, ki mi osebno
obeta, da bosta to dozoreli
deli. Kajti jaz, ki sem izgubil
med vojno dom, v katerem je
zgorela mati, očeta v Dachau
kot žrtev nacizma in ki sem
bil sam borec, čutim dolg do
zanamcev, da te strahote
opišem v svojih delih.
2 NT: Vaša dela odlikuje
čustven odnos do NOB, kije
cesto poetsko izražen, v
vašem najnovejšem roma-
nu pa celo na svojevrsten,
šegav način. Je to vaš nov
prijem?
Dolga leta sem nosil v sebi
žalost vojnih grozot in povoj-
nih razočaranj in to prenašal
v literaturo, dokler nisem
končno doumel, da je življe-
nje enkratno darilo, ki ga je
treba izkoristiti v korist so-
ljudi. Bilo je obdobje, ko
sem mislil, da je zame življe-
nje končano, da ne smem bi-
ti vesel in tako sem dobršen
del življenja prebil v tragi-
čnem počutju. Kadar mi je
zdaj težko pri duši, se spo-
mnim na Kekčevo pesem.
NT: Polni pleta ste...
Življenje je treba izkoristi-
ti za vedrino in za ustvarjal-
no delo. Veliko meje veljalo,
da lahko sočloveku najbolj
koristim s spodbudno pisa-
no besedo, s kančkom hu-
morja tudi za lastno srčno
veselje.
NT: In vendarle vam je
pisateljevanje prineslo
že mnogtere grenke tre-
nutke in trpka spoz-
nanja.
Delo za javnost je pač takš-
no. Spominjam se črtice, ki
bi danes kvečjemu razvese-
ljevala ljudi, tedaj, pred 25
leti pa sem se z lesenimi lut-
kami, ki so bile v bistvu
funkcionarji-birokrati, krep-
ko zameril svojemu okolju.
Močno mi je škodila tudi
črtica Likvidator, za katero
sem prepričan, daje bila na-
robe razumljena. Slo je le za
bolj drastičen naslov pod ka-
terim smo si predstavljali
stalinistično nasilje.
NT: Prešernovo nagra-
do kulturne skupnosti
Celja ste vendar dobili
za življensko delol
Vesel sem tega priznanja,
kot tudi vseh drugih, ki jih
hranim doma za aktivistično
ali literarno udejstvovanje.
Vsako priznanje je spodbu-
da, prav toliko pomembno
za pisatelja kot za avto kole-
sa. Človeku se s priznanji
krepi samozavest.
NT: Menite, da vas za
to bolje sprejme tudi
okolje?
Ne bom rekel, da ne. Pri-
dobiš si nekakšen status,
človeku laska, če njegovo
okolje ve za njegova prizade-
vanja, uspehe. Potem je, pre-
prosto rečeno, srečen.
NT: Okolje, čas, ki v
njem živi, pisatelja nene-
hno brusi, ali ne?
Drži. To je lepa misel. Ne-
koč jo bom morda porabil v
kakšnem svojem delu.
NT: Ste že našli založ-
nika za vaš novi roman?
Pri Prešernovi založbi so
že pokazali zanimanje za mo-
je delo. Roman namreč ni
hermetičen, je pisan za širo-
ko občinstvo in ne za zbirate-
lje knjig in naklada pri
Prešernovi založbi je precej
visoka, zato bi zašel v mnoge
slovenske domove. In ker je
humorističen, te hterature
pa pri nas ni veliko, upam da
bo naletel na ugoden odmev
tudi pri občinstvu.
NT: Upajmo, da bo šlo
vse po sreči, da se bo na
knjigi znašlo pravo ime,
da bo za uvod priložena
beseda o avtorju. Imeli
ste že smolo. Včasih se
zaplete, kajne?
Pomembna je vsebina, ti-
sti del knjige, kije namenjen
bralcu. Škrat ima, pravijo,
tudi v cerkvi svoj temeljček.
Dogodke in življenje je treba
jemati s sončne, ne s senčne
strani. O mojem prepričanju
pa sva tako ali tako že kram-
ljala.
MATEJA PODJED
MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE V CELJU    7
Lani sicoraj 8 milijonov
prostovoljnih prispevkov
Delavci, občani in delovne organizacije na celjskem
območju očitno vse bolj spoznavajo nujo modernizacije bol-
nišnice in so zanjo pripravljeni prispevati tudi denar po
svojih možnostih. Tako so lani skupno združih 7 859 696
dinarjev prostovoljnih prispevkov (opravičujemo se za
napačno objavljen seštevek v 4. številki Novega tednika, ki
je izšla 31. januarja). Razveseljivo je, da so se jim že lani
pridružili nekateri obrtniki, še več pa jih je za modernizacijo
prispevalo v januarju. Imena vseh, ki prispevajo za bolniš-
nico bomo odslej objavljali enkrat mesečno. Tokrat so na
vrsti prostovoljni prispevki, vplačani v januarju.
V januarju so za modernizacijo bolnišnice prispevali:
Kukovnik Marija, Kapla vas Prebold 1.000,00
Štuklek Darinka, Skaletova 4 Celje 5.000,00
Štuklek Franc, Skaletova 4. Celje 10.000,00
Stopnik Franc, Babno 31. Celje 10.000,00
ZSS Občin, svet, Celje 20.000,00
Zavarov. skupnost TRIGLAV Celje 10.000.00
Osnovna šola Slavko Šlander, Prebold 4.000,00
Kuntarič Jože. predel, plast, mas Vojnik 200.000,00
Weilgung Zvonko, univerz, optik Tomšičev trg 12,
Celje 20.000,00
Kragolnik Vili, zlatar Zidanškova 7 Celje 100.000,00
Klinar Marko, ključavn. Vrunčeva 14 30.000,00
Brglez Ivo, Jenkova 5 Celje 5.000,00
Iršič Janez, Vitanje - nam. cvetja pok. Tonetu Br-
glezu Slov. Konjice 1.000,00
Iršič Fanika, Vitanje - nam. lučk na grob pok. Pavle
Ravnjak Vitanje 500.00
Žagar Anton in Friderik, kovinoplast. Teharje 300.000,00
skup^: DIN    716.500,00
Za modernizacijo bolnišnice je v januarju prispevala tudi
organizacija združenega dela AUREA Celje in sicer
50.000,00 dinarjev. s
Vili Kragolnik za bolnišnico
Celjsko obrtno združe-
nje je z razumevanjem
prisluhnilo potrebam po
dodatnem združevanju
sredstev za modernizaci-
jo bolnišnice. Med tisti-
mi, ki so se že odločili, da
po svojih možnostih pri-
spevajo zanjo, je tudi zla-
tar Vili Kragolnik. Ko
smo ga povprašali o razlo-
gih, zaradi katerih se je
odločil za pomoč, je tako-
le povedal:
»Solidarnost je danes
veliko bolj pomembna,
kot je bila pred leti. Ra-
zmere v celjski bolnišnici
dobro poznam, saj sem
bil že večkrat operiran in
sem ledvični bolnik, kan-
didat za hemodializo.
Vem, da mi vse zlato brez
zdravja nič ne koristi,
vem pa tudi, da je treba
razrešiti težke razmere v
bolnišnici. Tako občutim
kot posameznik. Ne sme-
mo pa tudi pozabiti, kaj
za nas vse pomeni ureje-.
no zdravstveno varstvo.
Brez zdravih članov ne
more biti uspešna nobena
družba. Za uspešno
zdravstveno varstvo pa so
predpogoj dobri strokov-
ni kadri, ustrezni prostori
in oprema. Ustrezne, spo-
sobne kadre v Celju ima-
mo, takšne, ki so s stal-
nim izpopolnjevanjem
sposobni spremljati nove
dosežke in nova spozna-
nja na svojem področju.
Možnosti uresničevanja
pa so zaradi neustreznih
prostorov in še bolj opre-
me v bolnišnici skromne.
Ravno pri tem pa lahko
mi vsi pomagamo, s svo-
jim denarjem za svoje
zdravje.«
6. STRAN - NOVI TEDNIK
14. FEBRUAR 19l
Letos naj bi v domu krajanov dogradili vsaj gasilski del.
0 polžje do doma krajanov
v KS Šentvid ni teiovadnice
Krajevna skupnost Šent-
vid pri Grobelnem je mejna
krajevna skupnost med
šentjursko in šmarsko obči-
no. Okoli 1300 prebivalcev
ima, večina odraslih se
vsak dan vozi v najbližja in-
dustrijska središča, kajti za
intenzivno kmetovanje je
na tem delu šmarske občine
premalo ravnih površin.
Pridobitve zadnjih let so te-
lefonija, vodovod, sto hek-
tarov melioriranih kmetij-
skih površin in izgradnja
nekaterih cestnih povezav.
Nalog in problemov je sicer
še veliko, lotevali pa se jih
bodo postopoma.
Trenutno največji problem
je nadaljnja gradnja doma
krajanov, ki je že kar žalost-
na podoba »mirovanja« ob
cesti, ki vodi v šmarsko
občinsko središče. Dom kra-
janov so v Šentvidu pričeli
graditi leta 1978, potem ko
jim je potres močno poško-
doval stari gasilski dom, v
katerem so se krajani dobi-
vali. Po potresu je v Šentvi-
du zrasla tudi nova šola, žal
pa so si jo bistri načrtovalci
zamislili brez telovadnice,
kot da šentviški mladini tele-
sna vzgoja ni potrebna. Da-
nes se še vedno sliši kakšen
vzdih, češ da bo novi dom
krajanov v Šentvidu mnogo
prevelik, da imajo Šentvid-
čani megalomanske apetite
itd.
Resnici na ljubo bo dom,
takšen, kakršen je, prav lepo
zaseden. Ker ne gre le za kul-
turni dom, bodo v tej stavbi
našh mesto gasilci, tu bodo
prostori za delo krajevnih
družbenopolitičnih organi-
zacij, prostori krajevne
skupnosti, malo večja dvora-
na za prireditve in srečanja
krajanov, ki pa bo obenem
tudi telovadnica za šolarje
ter prostor za rekreacijo
odraslih.
Dom krajanov je pod stre-
ho. Letos bi radi usposobili
vsaj gasilski del, potem pa
postopoma še ostale prosto-
re. Stavba, kolikor je do da-
nes zgrajena, je vredna do-
brih petdeset milijonov, kra-
jani pa so jo s »potresnimi«
sredstvi ter s prostovoljnim
delom in darovanim mate-
rialom zgradili z odbrimi
sedmimi milijoni.
Tolikšno odpovedovanje
dokazuje, da ljudje v Šentvi-
du potrebujejo prostore, kjer
bi se lahko spodobneje sha-
jah in kjer bi lahko ustvarja-
li. Pred potresom je bilo na-
mreč v tej krajevni skup-
nosti bogato kulturno življe-
nje, danes pa se je ta utrip
precej upočasnil. Pravijo, da
bi se aktivnost na marsikate-
rem področju z dokonča-
njem doma izboljšala.
Ob polžji gradnji doma
krajanov pa je vendarle tre-
ba povedati, da sta precej
sredstev prispevali tudi
občinska in republiška kul-
turna skupnost. To »sodelo-
vanje« bi bilo dobro tudi v
prihodnje, upajo v krajevni
skupnosti Šentvid pri Gro-
belnem.
MARJELA AGREŽ
Pevsko društvo Kajuh radi poslušajoi
Pevsko društvo »Kajuh« iz Titovega Velenja, ki ga vodi pevovodja Zmago Frankovič, je izrecj
delovno. V Titovem Velenju ni kulturne prireditve, da ne bi na njej nastopalo tudi pevs
društvo. Nazadnje so nastopali na krajevnem prazniku v Starem Velenju. Tako kot drugi, ii
tudi pevsko društvo »Kajuh« svoje probleme. Že nekajkrat so skušali pomladiti svoje vrs
vendar brez uspeha. Učenci namreč ob številnih šolskih obveznostih ne kažejo pravega zaniri
nja za interesne dejavnosti, tako tudi ne za petje. Dodatna težava pa je tudi v tem, da navelenjsl
srednjih šolah ni moškega pevskega zbora. Pevsko društvo kljub temu ni obupalo in bo skuš)
še naprej skupaj s šolami pridobiti nove pevske moči.
L.OJSTERŠl
Tatjana Tiselj
Tatjana Zupane
Dragica Gorišek
Verica Letič
Milenko Osvaldič
Novi kulinarični umetniki
Uspel tečai kuhanja v Celju
Pred kratkim sta celjski društvi LT
Libela in Emo pripravili kuharski
tečaj. Pod strokovnim vodstvom ku-
haric Marije Ozis in Rafaele Vajdič se
je devet deklet in dva fanta naučilo
pripravljati preko petdeset zvrsti je-
di, kako, pa so dokazali tudi ob koncu
tečaja z degustacijo.
Enajst tečajnikov je ob zaključku uka
prejelo tudi priznanja in posodo delov-
ne organizacije Emo, predsednika
obeh društev-organizatorjev tečaja,
Jože Oštir in Stane Sirca pa sta se
zahvalila tudi za mentorsko delo obe-
ma kuharicama. Več o tečaju in pri-
dobljenem znanju pa so nam povedali:
Tatjana TISELJ: »Za kuharski tečaj
sem se odločila predvsem zato, ker se
želim izpopolniti v kuhanju. Rada
spoznavam nove oblike pripravljanja
hrane, razne pogrinjke in želim se še
izpopolniti v znanju kuhe. S tečajem
sem bila zadovoljna, saj sta nam vodi-
teljici veliko pokazali in nas naučili
tudi nekaj novih spretnosti.«
Tatjana ZUPANC: »Tudi jaz sem bi-
la s tečajem zelo zadovoljna, saj sem se
ga udeležila predvsem z namenom, da
spoznam čimveč novih vrst jedi. Me-
nim, da smo se tečajniki veliko naučili,
želela pa bi, da bi oganizirali še nada-
ljevalni kuharski tečaj, da bi lahko še
izpopolnila svoje znanje.«
Dragica GORIŠEK: »Doslej sem se
kuhanja učila le s pomočjo kuharskih
knjig, ki pa seveda ne dajejo nazorne-
ga prikaza. Tako sem bila s tečajem k
toliko bolj zadovoljna. Mislim, da jt
tečaj dobro uspel zaradi prijaznih ku
haric, ki sta nama vedno z veseljem
pokazali tudi najmanjše podrobnost
pri pripravljanju jedi.«
Verica LETIČ: »Za tečaj sem se od-
ločila zato, ker bi se rada naučila tudi
pripravljanja slovenskih jedi. Doma
sem iz Hrvaškega Zagorja in moram
reči, da se slovenska in zagorska kuhi-
nja kar precej razlikujeta. Vesela sem.
da so v društvu LT Libela našli razu-
mevanje tudi za kuhanje, kar ni ravno
pogosto.«
Milenko OSVALDIČ: »Za kuharski
tečaj sem se odločil z namenom, da se
tudi sam naučim pripravljati več vrsl
jedi. Odločitev je bila dobra, saj znam
sedaj pripraviti veliko jedi. Kar je naj-
pomembnejše, svojo kuharsko umet
nost preizkušam doma in lahko se
pohvalim, da sem kar uspešen.«
MIRAN LESKOVŠEK
Vinko Steiner
Pestra in zanimiva je in
je bila življenjska pot
slavijenca Vinka Steiner-
ja, 80 letnika, ki je najve-
čji del svojega življenja
posvetil strokovnemu de-
lu na področju geodezije,
kjer se je uvrstil med vo-
dilne strokovnjake v Slo-
veniji in tudi v jugoslo-
vanskem prostoru. Po
osnovni šoli, ki jo je kon-
čal v rodnem Žalcu, se je
sicer odločil za šolanje na
strojni tehnični šoli v
Ljubljani, a seje kasneje
odločil za študij geodezi-
je, saj v strojništvu ni do-
bil zaposlitve. Študij, ki
ga je z najvišjimi možni-
mi ocenami opravil na
Višji geodetski šoli v Beo-
gradu, ga je tudi obvezal
na dvajsetletno delo v Sr-
biji.
Srbijo je prehodil po
dolgem in po čez, ter
opravil nešteto geodet-
skih izmer, elaboratov in
drugega terenskega dela.
Zaradi uspešnega dela je
bil imenovan za šefa kata-
strskega urada v Zemu-
nu. kjer je preživel tudi
vojno, med katero je po-
magal številnim sloven-
skim izseljencem in sode-
loval z narodnoosvobo-
dilnim gibanjem. Na po-
ziv slovenske vlade je so-
deloval pri vzpostavitvi
nove slovenske geodet-
ske službe, ko pa je bil
ustanovljen Geodetski
zavod za Slovenijo, je po-
stal vodja njegove sekcije
v Celju in kasneje po osa-
mosvojitvi zavoda tudi
njegov direktor. To funk-
cijo je opravljal vse do
upokojitve. Vtem času je
dobilo Celje sodobno
izmero mesta, ki nam bo
služila še vrsto let.
Vinko Steiner pa ni le
odličen geodet in član
geodetskih strokovnih
organizacij, saj že kar 30
let uspešno deluje v vr-
stah vodilnih delavcev
domačega turističnega
društva in Celjske turisti-
čne zveze, kjer je aktiven
in zavzet predvsem pri
varstvu okolja, zavedajoč
se pomena tega za prebi-
valce našega mesta.
Ob njegovem visokem
jubileju se ga spominja-
mo s temi vrsticami tudi z
željo, da smo povedali kaj
več o uspešnem delu tega
tihega, delovnega in nad-
vse skromnega moža.
ZORAN VUDLLER
NA KRATKO
Stanovanja za
upokojence
v Zrečah gradijo 19-stano-
vanjski blok za upokojence,
ki bi moral biti nared do 1.
maja, a bo, kot vse kaže, dobil
prve stanovalce nekoliko ka-
sneje. Zamuda, pravijo pri In-
gradu, je nastala zaradi po-
manjkanja gradbenega mate-
riala. Upokojenci pa že težko
čakajo na nova stanovanja.
Sredstva, 2 milijona 600 tisoč
dinarjev, je prispevala repu-
bliška skupnost pokojninsko
invalidskega zavarovanja. Ne-
kaj je prispevala krajevna
skupnost Zreče, pa tudi obe
delovni organizaciji v kraju,
Comet in Unior.
MP
Končno Lučka v
Celju
Vse kaže, da bo Celje poleg
Štručke dobilo še Lučko. Gre
za mlečno okrepčevalnico, ki
že dolgo buri duhove v Celju,
saj je mesto mlečne restavra-
cije oziroma okrepčevalnice v
različnih obdobjih že imelo,
pa jih je kot po nekakšnem
čarovniškem zaporedju spet
izgubljalo.
Novo okrepčevalnico bodo
čez nek^ dni odprli na Ljub-
ljanski cesti nasproti kina
Dom. Lokacija je dobra, saj
mimo hodi veliko šolske mla-
dine, ki bi se na poti v šolo ali
iz šole lahko okrepčala v mleč-
nem bifeju.
Seveda pa bo veliko odvisno
od odpiralnega časa in cen, za
katere pa nam pri Merxu da-
nes niso vedeli še nič povedati.
M.U.
Ples v maskah
V občini Laško bodo letos
imeli prvič pustne plese za
šolske in predšolske otroke,
ki jih organizirajo posamezna
društva Zveze prijateljev
mladine, program pa bodo
pripravili otroci sami. Ples v
maskah, tako so poimenovali
to pustno prireditev za najmla-
jše bo najprej v Laškem v do-
mu Dušana Poženela v nedeljo
ob 14. uri, igrala bo skupina
Echo. V domu TVD Partizan v
Radečah bo ples v maskah v
ponedeljek ob 15. uri. Tam bo
otrokom igrala skupina Vi-
kend. Na pustni torek bo ples
na osnovni šoli v Rimskih To-
plicah ob 13,30, igrala pa bo
skupina Plamen.
Pustni sprevod bodo organi-
zirali le v Radečah. Ta bo ob
10. uri krenil po radeških uli-
cah in se ustavil v Laškem.
VVE
Risbe o prometu
Učenci v osnovnih šolah
občine Šmarje pri Jelšah se v
tem času ogrevajo za risbe i
motivi iz prometa. |
Svet za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu je namrei
razpisal likovni natečaj, v kate-
rem lahko sodelujejo vsi učen-
ci osnovnih šol, če narišejo ris-
bo iz življenja na naših cestah
na risalnem listu bloka števil-
ka 5. Natečaj bo zaključen 15
marca, potem pa se bo sestala
posebna komisija, ki bo pri-
spela likovna dela ocenila-
Svet bo tri najboljše risbe na-
gradil s praktičnimi darili.
Dober lovski plen
šentjurska lovska družina,
ki gospodari s 4.300 hektari
lovišča in šteje 52 članov, je v
minulem letu dobro gospoda*
rila. Stalež zajca, ki je bil že
zelo nizek, se je dvignil, saj
bilo uplenjenih že 110 zajcev
Vlaganje rac v blagovnske rib;
nike se je zelo obrestovalo. saJ
je odstrel znašal 170 komadov
Zelo visok je tudi stalež srnja
di, uplenjenih pa je bilo 70 sr-
njakov ter 40 srn m mladičev
Zadnji dve leti v lovišču niso
več opazili steklih lisic. Tudi te
so se precej razmnožile, saj sO
jih odstrelili 10. Veliko jeze p3
povzročajo kragulji na kme-
čkih dvoriščih in med divja;
djo, zato so jih lovci doslej
uplenili kar 12.
ERNEST REČNiK
j|      FEBBUAR 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 7

Avgust
Rednak
še lani smo pisali o
Avgustu Rednaku, naj-
starejšem občanu Šoš-
tanja, ki je praznoval
101. rojstni dan, kot o
zdravem, krepkem, ve-
drem in duhovitem mo-
žu, ki bo dočakal vsaj še
nekaj rojstnih dni. Nje-
gove čvrste narave, vse
do 4. februarja letos, ko
ga je vzela bolezen, ni
moglo ukloniti niti trp-
ljenje, ki ga je prestal v
času učenja in prve sve-
tovne vojne na fronti v
Galiciji.
Rodil seje 28. avgusta
1883 leta v Šaleku pri
Velenju. V Celju se je
izučil vrtnarstva, nato
pa je moral v dunajsko
Novo mesto k vojakom.
Po triletnem služenju
vojaškega roka je izbru-
hnila I. svetovna vojna
in moral je na fronto v
Galicijo. Po srečni vrni-
tvi iz vojne vihre se je
zaposlil v velenjskem
rudniku, kjer je sedem
let rudaril globoko pod
zemljo. Ker so zaradi
gospodarske krize ru-
darji takrat delali le tri
do štiri dni v tednu, se
je zaposlil v tovarni us-
nja v Šoštanju. Še ve-
dno pa je hrepenel po
svojem vi-tnarskem po-
klicu. Želja se mu je
uresničila, ko ga je to-
varnar Franc Woshnagg
premestil v svojo vrtna-
rijo pri Marovški grašči-
ni (sedaj Sanatorij Rav-
ne), kjer je vrtnaril vse
do upokojitve. Kasneje
je še nekaj let delal v
Kmetijski zadrugi Šoš-
tanj. Hkrati z vrtnar-
stvom seje polnih 45 let
posvečal čebelam. Za
zasluge v čebelarstvu je
prejel odlikovanje An-
tona Janše, čebelarska
družina Ravne pri Šoš-
tanju pa gaje imenovala
za svojega častnega
člana.
V svojem dolgem živ-
ljenju se je poročil kar
trikrat. Prvič leta 1912 z
Alojzijo Plaznik, ki w.u
je rodila tri hčere in štiri
sinove. Po ženini smrti,
leta 1965, seje poročil s
Heleno Potočnik, s ka-
tero je živel do njene
smrti leta 1978. Kljub
starosti ni hotel ostati
vdovec in se je leta 1979
poročil z Angelo Me-
dved, s katero je preživ-
ljal jesen svojega živ-
ljenja.
V. KOJC
Mladi skakalci na
svetovno prvenstvo
v zadnjih letih se je tudi
na Štajerskem povečalo za-
nimanje za smučarske sko-
ke in zaradi dobrega dela po
društvih je že prišlo do pr-
vih otipljivih rezultatov.
Tako bodo Jugoslavijo na
mladinskem svetovneni pr-
venstvu v Taschu v Švici
med štirimi reprezentanti za-
stopali kar trije s celjskega
območja, kar je nedvomno
velik uspeh in dokaz kvali-
tetnega dela s perspektivni-
mi fanti, ki se navdušujejo za
smučarske skoke.
Jože Verdev (rojen 1967) je
po poklicu varilec, zaposlen
v SIP Šempeter, kjer imajo
veliko razumevanje za njego-
vo športno udejstvovanje.
Visok je 173 cm, težak 72 kg,
najdaljši skok pa je imel na
120 m skakalnici v Planici -
104 m. Doma je sicer v An-
dražu nad Polzelo, tekmuje
pa za SK Braslovče - An-
draž.
Janez Debelak (1968) je po
rodu iz Braslovč, vendar tek-
muje za ljubljansko Ilirijo.
Je dijak drugega letnika vrt-
narske šole v Medlogu pri
Celju, visok 180 cm težek
70 kg, njegov osebni rekord
pa je tudi v Planici na 120 m
skakalnici, ko je poletel
103 m daleč.
Iztok Golob (1968) je iz Ti-
tovega Velenja, kjer je tudi
član tamkajšnjega društva.
Je dijak rudarske šole, visok
175 cm in težak 65 kg. Nje-
gov rekordni skok - tudi v
Planici - pa je že kar 118 m.
Na svetovno prvenstvo so
odpotovali v ponedeljek,
tekmovanje pa bodo zaklju-
čili v soboto. Vsi obljubljajo
dobre uvrstitve, saj so se so-
Udno pripravljali in so v do-
bri formi, kar so dokazali tu-
di na zadnji tekmi v Planici
pred odhodom, ko so prva
štiri mesta osvojili mladinski
reprezentanti Mur (Žiri),
Verdev, Golob in Debelak.
Na sliki od leve proti de-
sni: Golob, Debelak, in
Verdev.
TONE TAVČAR
60 let gasilstva v
Nazarju
Letos mineva šestdeset
let, kar so v Nazarju ustano-
vili prostovoljno gasilsko
društvo, ki ga kot predsed-
nik vodi Roman Krajner.
Imajo šestdeset aktivnih
članov v dveh članskih,
dveh pionirskih in eni mla-
dinski desetini. Za največjo
pomanjkljivost smatrajo,
da nimajo ženske desetine,
kar bodo poskušali urediti
v naslednjih letih.
Nov gasilski dom so dobili
lani z garažo, društvenimi
prostori, orodjarno, gardero-
bami in stanovanjem za hiš-
nika. Imajo vso potrebno
opremo, kjer jim pri nalDavi
veliko pomaga tudi delovna
organizacija Glin, kjer imajo
tudi industrijsko enoto.
Ob letošnji 60 letnici so do-
bili novo kombinirano vozi-
lo. Problem je tudi v neureje-
nih radio zvezah, ki jih še ni-
majo in jim to mnogokrat
otežkoča delo. Premalo je tu-
di bazenov za primer požara,
da bi lahko hitreje pogasili.
Dobro delajo s pionirji, pri-
manjkuje pa jim višjega stro-
kovnega kadra. Zadovoljni
tudi niso s tlačnimi cevmi, ki
jih je premalo. »Vso opremo
kupujemo preko poslovalni-
ce Dravinjskega doma v Ce-
lju,« je sklenil pripovedova-
nje o gasilcih v Nazarjih njen
predsednik Roman Krajner.
TONE VRABL
9. Kozjanski kulturni teden
Prireditve devetega Kozjanskega kulturnega tedna se vrstijo
druga za drugo. Začele so se 1. februarja s grmiero amaterske
gledališke skupine društva Anton Aškerc iz Šmarja, ko so upri-
zorili delo Alenke Goljevšček Pod Prešernovo glavo.
Tudi letos je izbor prireditev pester; triindvajset prdstav te
manifestacije pa se bo zvrstilo v devetih krajevnih skupnostih
šmarske in v eni šentjurski krajevni skupnosti. Največkrat se
bodo predstavili pevski zbori, veliko je predstavitev folklornih
skupin, zanimive so likovne razstave, razgovor na temo Kultura
in turizem, dve gledališki amaterski predstavi in še kaj. V občin-
ski matični knjižnici v Šmarju je bil slovenski kulturni praznik
obenem tudi Dan odprtih vrat knjižnice. Tega dne je bilo brez-
plačno vpisovanje novih članov-bralcev, zvrstili pa so se številni
organizirani obiski šolskih in predšolskih otrok, ki so si lahko
ogledali tudi razstavo literarnih del partizanskih pesnikov in
pisateljev ob 40-letnici naše osvoboditve.
Kozjanski kulturni teden bo trajal vse do prvih dni marca,
torej dober mesec dni.
M.AGREŽ
SOZD HMEZAD ŽALEC
Delavski svet Delovne skupnosti
Skupne službe SOZD Hmezad
Žalec
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
vodja računalniškega centra
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva-
ti še naslednje pogoje:
- da imajo visokošolsko izobrazbo ekonomske, or-
ganizacijsko računalniške ali agronomske smeri
- da imajo 5 let delovnih izkušenj na enakih ali
podobnih delih in nalogah
- da imajo sposobnost vodenja, organiziranja in
koordiniranja
- da obvladajo aktivno angleški jezik
- da so družbeno in politično aktivni.
Izbrani kandidat bo na razpisana dela in naloge
imenovan za 4-letno mandatno dobo.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave razpisa
na naslov:
SOZD Hmezad - Delovna skupnost Skupne službe,
Ulica Žalskega tabora 1, 63310 Žalec.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po
opravljeni izibiri oziroma imenovanju.
DO »Zarja« Petrovče
Komisija za delovna razmerja
TOZD Kovinooprema
objavlja
- prosta dela in naloge
KLJUČAVNIČARJI
- več izvajalcev
Pogoji
- KV ključavničarji
- 3 leta delovnih izkušenj
- 3 mes. poskusno delo
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s
polnim delovnim časom.
Vsi interesenti naj pošljejo pisne prijave in dokazila o
izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: DO »Za-
rja« Petrovče, Splošno-kadrovska služba, 63301 Pe-
trovče.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po za-
ključku zbiranja prijav.
SOZD MERX CELJE
DO HOTELI-GOSTINSTVO CELJE
TOZD Gostinstva in turizma Celje
Po sklepu pristojnih samoupravnih organov TOZD
Gostinstva in turizma Celje
razpisujemo naslednja
prosta dela in naloge:
1. Računovodja TOZD
Kandidat mora poleg splošnih pogojev določenih z
zakonom izpolnjevati še naslednje:
- VI. zahtevnostna.stopnja - ekonomist in 3 leta
delovnih izkušenj
- V. zahtevnostna stopnja - ekonomski tehnik in 5 let
delovnih izkušenj
- družbeno politična razgledanost in uveljavljanje
načel socialističnega samoupravljanja
- organizacijske in vodstvene sposobnosti
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta.
2. Vodja enote HOTEL MERX
Pogoji:
- V. zahtevnostna stopnja - hotelska, gostinska ali
turistična smer
- aktivno znanje enega tujega jezika
- 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih in na-
logah
3. Receptor v hotelu MERX
Pogoji:
- V. zahtevnostna stopnja - gostinska ali turistična
smer in eno leto delovnih izkušenj na ustreznih delih
in nalogah
- IV. zahtevnostna stopnja - gostinske smeri in 3
leta delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah
- aktivno znanje enega tujega jezika
4. Strežba jedi in pijač
Pogoji:
- VI. zahtevnostna stopnja - strežba
- dve leti delovnih izkušenj na ustreznih delih in
nalogah
5. Priprava jedi
Pogoji:
- IV. zahtevnostna stopnja - smer kuharstvo
- dve leti delovnih izkušenj na ustreznih delih in
nalogah
6. Vodenje skladišča in upravljanje
dostavnega avtomobila
Pogoji:
- V. zahtevnostna stopnja - ekonomske ali gostin-
ske smeri in eno leto delovnih izkušenj na ustreznih
delih
- IV. zahtevnostna stopnja - ekonomske ali gostin-
ske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih
delih
- opravljen vozniški izpit B kategorije
7. Samostojna planska analitska
dela
Pogoji:
- VI. zahtevnostna stopnja ekonomske ali druge
smeri
- 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izobrazbi poš-
ljejo na naslov:
SOZD MERX CELJE DO HOTELI-GOSTINSTVO CE-
LJE, kadrovska služba, Stanetova 20
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po
opravljenem izbirnem postopku.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
14. FEBROAR 198|
Stare šege in navade po pohorsico
v Zrečah so z originalno prireditvijo počastili kulturni praznik. Člani kulturnega društva
Svoboda Zreče so pripravili staro zreško ohcet. Svatovske običaje in obredje je povezal in
zrežiral Zdravko Ivačič, ki se mu za originalno izvedbo ni bilo treba bati, saj so Pohorci prireditev
iz svojih izkušenj enostavno prestavili na oder in pri tem poželi kar nekaj aplavzov na odprti
sceni. Več kot 700 gledalcev seje zbralo v dvorani s 480 sedeži, marsikdo pa je moral ostati zunaj.
Zato so se Zrečani odločili, da bodo pohorsko ohcet ponovili, verjetno 24 februarja, .šli na bodo
tudi v goste na druge odre v občini. M. PODJED, Foto: LT Zreče
načo pesmijo po domovinil
Uspeli nastopi in snemanja kvinteta Frankolovčani 1
Ljubitelji lepe domače pe-
smi dobro poznajo kvintet
Frankolovčani, ki je prav z
negovanjem izročila pri-
stne narodne pesmi postal
znan doma in tudi v drugih
republikah.
Ta pevska skupina že ne-
kaj časa dobro sodeluje z
uredništvom narodno zabav-
ne glasbe sarajevske televizi-
je in je že večkrat nastopila v
njihovih oddajah »Zelena
panorama.« Tudi v letošnji
tovrstni novoletni oddaji so
se predstavili in s svojim pet-
jem potrdili ugled. Tako so
jih v Sarajevu povabili, da bi
tam napravili tonske posnet-
ke 12 pesmi, razen tega pa
naj bi tam posneli tudi polur-
no TV oddajo.
Zveza kulturnili organiza-
cij Slovenije pa je Frankolo-
včane, kot svoje predstavni-
ke, poslala na lansko sreča-
nje amaterjev Abraševič, ki
je bilo v Valjevu. Kvintet je
nastopil z nekaterimi specifi-
čnimi pesmimi iz slovenske
ljudske zakladnice, ki so jih
sami priredili. Frankolovča-
ni so tokrat prejeli nagrado
skladateljev Vojvodine za
vokalno izvedbo.
Razen številnih posnetkov
za Radio Ljubljana, ki so j|
že napravili, pa se ta vokaln
skupina pripravlja na sn|
manje devetih novih pesiti
januarja pa so v Čebela
skem muzeju v Radovlji
posneli tudi TV oddajo, ki b
na sporedu marca. Skupaj
produkcijo RTV Ljubljan
pripravljajo tudi kaseto s pe
smimi, ki bodo iiekoliko 12
seljeniško obarvane, saj ji
med našimi rojaki na tujen
veliko ljubiteljev pristni)
domačih pesmi, ki le red
kokdaj izidejo na plošči al
kaseti. Kvintet Frankolovča
ni bo zapolnil to vrzel.
F.fi
Kulturni dnevi
v tem mesecu se na srednjih šolah vsako leto zvrstijo
kulturni dnevi. Na njih naj bi dijaki vsaj enkrat v letu
zaživeli s kulturo, o njej razpravjali in prikazali svoje
dosežke.
Na Tehnični srednji šoli so tak dan že imeli prejšnjo
sredo. Prvi in drugi letniki so se lahko pogovarjali z umet-
niki, ustvarjalci in poustvarjalci ter organizatorji kulture,
tretji in četrti pa so si ogledali film Gandhi. Program je bil
zelo pester, le daje bilo časa bolj malo, saj so po končanih
razgovorih in proslavi dijaki imeli še štiri ure pouka.
Gostje so menili, da je bil odziv zelo dober, nekateri dijaki
pa so se jezili nad nesvobodo pri izbiri razgovorov. Tako so
jih menda kar določili, koga bodo poslušali in katero
knjigo morajo pred tem prebrati.
Na S^-ednji družboslovni šoli bo takšen kulturni dan
jutri. Tu so si ga zastavili m.alo drugače, saj bo prišlo le pet
gostov, vse ostalo pa bodo dijaki sami pripravili. Videli
bomo lahko osem iger, sedem recitalov, devet razstav in
štiri sestavljene prireditve. Dijaki torej ne bodo samo opa-
zovalci in sprejemalci kulturnih dobrin, vsaj tako želijo
kulturni program uresničiti na družboslovni šoli.
T.C.
Revija pevskih zborov iz DO
v Štorah
Revija pevskih zborov, ki delujejo
v delovnih organizacijah celjske
občine in ki jo letos že četrtič pri-
pravljata komisija za kulturo štorske
Železarne in ZKO Celje, pridobiva
vse večjo veljavo tako med pevci kot
tudi sicer.
Če je bil prejšnja leta odnos do te
prireditve precej mačehovski, pa letos
kaže precej bolje. Prijavilo se je na-
mreč devet zborov, ki delujejo v DO,
dobili so pokrovitelja zanjo in tudi
družbeno politično podporo, kije prej-
šnja leta manjkala. Zato menijo, da bo
letošnja revija uspela tako po obisku
zborov kot tudi poslušalcev v dvorani.
Na reviji, ki bo v petek, 15. II. ob 18.
uri v Kulturnem domu v Štorah bodo
nastopili naslednji pevski zbori: MPZ
Gostinskega podjetja Celje, MPZ Avto
Celje, MPZ Kovinotehna Celje, MPZ
Aero Celje, MPZ Cinkarna Celje, MPZ
PTT Celje, MPZ Libela Celje, MPZ
Železar Štore in Oktet Studenček
Ostrožno.
Organizatorji kulture
Organizatorji kulture v združenem
delu so se v Titovem Velenju poveza-
li v Klub organizatorjev kulture. Kaj
je pričakovati od te organizacije, ki
naj bi skrbela za kulturno rast delav-
cev in ki je novost na našem ob-
močju?
Člani kluba se bodo srečevaU enkrat
mesečno v Delavskem klubu in v
predlogu programa so poudarili, da ta
srečanja ne smejo biti formalni sestan-
ki, ampak ustvarjalen pogovor vseh
tistih, ki jih delo in kultura zanimata,
klub si organizatorji zamišljajo kot ne-
kakšno borzo kulturnoumetniških do-
godkov, zato bodo izdajali tudi bilten
iz katerega bodo organizatorji kultur«
izvedeli, kaj se bo kje dogajalo in na tc
sproti opozarjali svoje sodelavce. Ra
zen tega si bodo v klubu prizadevali
da bi uredili statusna vprašanja orga
nizatorjev kulture v združenem delu
saj vlada na tem področju stihija ir
prepričanje, da je kultura elitna zade
va in zato neprimerna za vse delavce.
mf
Pevski zbor TŠC v Nantes
Pevski zbor srednje tehniške šole ij
Celja, ki ga vodi Dragica Zvar, bo ko-
nec meseca nastopil na evropskem
tekmovanju otroških in mladinskih
pevskih zborov v Nantesu v Franciji.
Iz naše republike sta prejela vabilo
za sodelovanje na tem tekmovanju le
omenjeni pevski zbor in mladinski
pevski zbor iz Maribora, ki ga vodi
Branko Raster. VVE
Zbornik. Iztiala in založila Delavska univerza Rogaška Slatina 198^.
Naklada 2500 izvotlov. Tisk: Učne delavnice Ljubljana
Dejansko sta se za izdajo - tako
piše v uvodniku - odločili skupšči-
ni občin Šentjur pri Celju in Šmar-
je pri Jelšah ob sodelovanju njunih
družbenopolitičnih organizacij in
združenega dela. Pripišemo lahko,
da je tzdajateljsko-založniška vza-
jemnost obeh občin že kar tradicio-
nalna; spomnimo naj na vzajemno
založbo Žagarjevega izbora refera-
tov »Voglajnsko - Sotelska Slove-
nija« z IX. zborovanja slovenskih
geografov v Rogaški Slatini, jeseni
leta 1973. To publikacijo omenja-
mo, ker je sporočala namen, ki je
spočel tudi zbornik MED BOČEM
IN BOHORJEM, da je namreč čas
slovenski javnosti predstaviti
manj znan in odročen slovenski
svet, ki je prvič opozoril na sebe v
NOV. nazadnje 1974, ko ga je, se
pravi šentjursko in šmarsko občino
boleče prizadel tektonski potres,
dotlej že itak eno med najmanj ra-
zvitimi območji v Sloveniji.
Zbornik je stvaritev 85 avtorjev -
domačinov in strokovnjakov, »ki so
na tem ozemlju delovali ali se stro-
kovno zanimali za pokrajino šentjur-
ske in šmarske občine«. Zasnova
Zbornika v smislu kar najbolj celo-
vite podobe pokrajine in ljudi med
razglednim Bočem in himničnim
Bohorjem, je predvidevala zahtevno
in dolgotrajno delo. Povrhu je delo
kar trikrat, štirikrat zadržala celo
neusmiljena smrt: 1980. je preminil
predsednik uredniškega odbora dr-
. Marjan Žagar, 1982. je umrl član
uredniškega odbora Franjo Fijavž,
1983. odgovorni urednik prof. Janko
Liška, na začetku dela pa sam inicia-
tor Zbornika, predsednik šentjurske
občine Franc Svetina-Aci...
Vsebino Zbornika uvaja informa-
cija o pobratenih občinah (Arilje,
Čazma, Požega), za tem pa Križnar-
jev oris Titovega življenja in delova-
nja s posebnim ozirom na njegovo
ilegalno bivanje v Trebčah. Tema
uvodnima sestavkoma sledi kot prvi
izbor Svet in ljudje, po geografiji
(Ilešič, Gams, Sore, Žagar, Natek),
geologiji (Buser, Aničič), arheologiji
(Ciglenečki, Bolta), literarni in kra-
jevni zgodovini (Liška, Rom) in jezi-
koslovju (Logar) ter po drugih nara-
voslovni in družboslovnih vedah na-
rekovani spisi, skratka: dom.oznan-
sko, v najboljšem pomenu besede,
koncipiran izbor, ki ga zaključuje
Udetov portret borca za Slovensko
Koroško, šentjurskega rojaka Franja
Malgaja.
Naslednje, najobsežnejše poglavje
Zbornika je, začenši s Fijavževim
spisom o nastanku m delovanju ko-
munistične partije, skozi sokolska
društva in društva kmečkih fantov
in deklet, posvečen revolucionarne-
mu in narodnoosvobodilnemu gi-
bajo. V ta izbor, 39 sestavkov izpod
peres samih udeležencev in zgodovi-
narjev protifašističnega gibanja in
narodnoosvobodilnega boja, je Tone
Ferenc prispeval izčrpen opis oku-
patorjeve uprave, njenega poslova-
nja in raznarodovalnega ukrepanja.
Temo o politični in vojaški dejavno-
sti na Kozjanskem - od Kozjanske
čete do Kozjanskega vojnega okrož-
ja ter o razvoju ljudske oblasti na
Kozjanskem si delita Stane Mrvič in
Franc Drobne (o tem piše tudi Jože
Vurcer v CeZb 1984 in v podlistku
Novega tednika), medtem ko Milko
Mikola dodaja prikaz politično
upravnega razvoja po osvoboditvi v
obeh občinah do leta 1974. Med te-
rečemo lahko - osrednje teme je
uredništvo uvrstilo še vrsto drugih
spisov, ki osvetljujejo podobo boja
za narodno in socialno svobodo na
Kozjanskem. To so opisi posamez-
nih tragedij, nekatera teh pričevaj so
tudi literarno obarvana (Rudi Leš-
nik, Dragica Rauter), in to so življe-
njepisi najvidnejših aktivistov in
borcev, trinajstih narodnih herojev
in političnih delavcev, med njimi ne-
katerih, ki so sredi današnje družbe-
nopolitične aktivnosti. Miklavž Liš-
ka jc sestavil grozljivo dolga sezna-
ma padlih borcev in žrtev fašistične-
ga terorja v obeh občinah, Rečnik in
Kampuš pa sta uredila vsak za svojo
občino seznam spominskih obeležij.
V celem je to poglavje steklo izpod
peres 21 avtorjev; med že omenjeni-
mi so še: Cita Bole, Karel Pajk, Mar-
jan Jerin, Peter Stane, Vida Rojic,
France Filipič, Mile Pavlin, Milan
Apih, Rudi Čačinovič, Sergej Krai-
gher, Vinko Jagodic.
Naslednje poglavje Združeno delo
začenjata Drago Mackošek s prika-
zom ekonomske problematike šent-
jurske občine na splošno, enako
Marjan Babic za šmarsko občino.
Njunima sestavkoma sledi obširen
adresar organizacij združenega dela
na Kozjanskem, posebej pa obrtni-
kov (Rečnik, Romih), vmes Tkačev
sestavek o steklarni v Rogaški Slati-
ni. Organiziranost in zmogljivost
kmetijstva na šmarsko-šentjurskem
območju analizira Dolfe Cizej, med-
tem ko o problematiki nekaterih
kmetijskih vej - o živinoreji in vete-
rinarski službi, o vinogradništvu,
najprej o njegovem umiku, nato o
obnovi, o zadružništvu, o pionirjih
nekdanjega sadjarstva (Gustav Ipa-
vec, Dragotin Ripšl, Ivan Belle), o
čebelarstvu pa o lovu in ribištvu
pišejo še Branko Hus, Kari Andren-
šek, Borut Belec, Janko Fras, Fran-
ce Adamič. Na članek o delovnem
prispevku mladinskih delovnih bri-
gad na Kozjanskem v desetletju
1972-1982 (Miran Koren) se navezuje
spominska črtica učiteljice Cvetke
Tržan Tito med nami (1974). Poglav-
je zaključuje Habjanova predstavi-
tev direktorjev Vojislava Djinovske-
ga in Alojza Libnika, dveh Kraigher-
jevih nagrajencev za njune i^emne
gospodarske dosežke trajnejšega po-
mena.
Razvoj zdravstva in socialnega
skrbstva na območju šentjurske in
šmarske občine izza davnih dni in
po osvoboditvi (o zdravstvu med
NOB piše Mrvič v poglavju o NOB)
ter posebej še zdravilišči Rogaška
Slatina in Atomske Toplice je orisal
zdravnik-zgodovinar Ernan Pertl,
obe naravni zdravilišči kot dejavni-
kov domačega in mednarodnega
zdraviliškega turizma pa Anton^So-
re. Tri biografije: o zdravniku-prino-
doslovcu dr. Evgenu Jaegru (Edvard
Glaser), o popularnem dr. Viktorju -
Lorgerju (Joško Majhen) ter o zdrav-
niku in organizatorju dr. Francu
Svetini (Ernest Rečnik) zaklučujejo
poglavje o zdravstvu.
V poglavju Šolstvo pod^a France
Ostanek dokumentiran pregled
ustanavljanja šol in njih organizacijo
v posameznih krajih obeh občin od
začetkov do leta 1941 (o šolstvu med
NOB piše na drugem mestu Stane
Mrvič), medtem ko Rečnik opisuje
šoLstvo po osvoboditvi, ponazorjeno
s primerjalnima tabelama podatkov
o številu oddelkov, učencev in učite-
ljev v obeh občinah. Isti avtor doda-
ja še opisa šentjurskih in barskih
vrtcev ter osnovnih šol s prilagoje-
nim programom. Rudi Lešnik opisu-
je fenomen osnovne šole v Podčetrt-
ku, ki je s prizadevanji ravnatelja
Brileja opravila s pravili klasične, za-
prte in rigidne šolske institucije ter
postala vzorec napredne samo-
upravne šole. v nadaljevanju tega
poglavja je brati še zapise o glasbeni
šoli v Šentjurju, o kmetijski in go-
spodinjski šoli v Šentjurju pa o ste^
klarski šoli v Rogaški Slatini, vse
izpod Rečnikovega peresa, izpod pe-
resa Marjana Ungarja pa o kulturno-
izobraževalnem poslanstvu 1959. le-
ta ustanovljene Delavske univerze v
Šmarju. Za konec predstavlja Lučka
Lešnik prejemnika Žagarjeve nagra-
de, našega najvišjega priznanja na
vzgojnoizobraževalnem področju:
Jožeta Brileja, snovalca samouprav-
ne osnovne šole v Podčetrtku, in do-
mačina Lojzeta Gobca kot organiza-
toija delovne vzgoje v Vuzenici.
Sklepno poglavje Zbornika zavze-
majo poročila s področja kulture in
umetnosti, telesne kulture in gasil-
stva pod skupnim naslovom Kultu-
ra. Z rahlo nostalgijo ohranja Joško
Majhen spomin na prizadevno druš-
tveno dejavnost v nekdanjem Šmar-
ju, ki »kljub svoji gospodarski ne-
bogljenosti, a ravno zaradi aktivno-
sti na kulturnem področju« ni dalo
stari Avstriji graditi nemškega mo
stu k Jadranu, v stari Jugoslaviji pa
tudi ni ploskalo kraljevi diktaturi...
Ožje kulturno področje je pred-
stavljeno s sestavki iz literarne in
glasbene zgodovine, likovne umet-
nosti, knjižničarstva in z zapisom o
šmarskem radiu. V bloku literarne
zgodovine obravnava Lino Legiša
obsežno rokopisno knjigo, imenova-
no Kalobški rokopis, Miroslav Rav-
bar in Slava Kovačič sta obnovila
jezikoslovno raziskavo o slovničarju
Mihaelu Zagajšku (o njem pisal tudi
France Jesenovec v CeZb 1960). Na-
slednje strani izpolnjujejo Ravbarje-
va obnova Aškerčevega bivanja in
pesniškega snovanja v Podsredi in
Šmarju, ter literarne portretne skice:
v Planino zaljubljene pisateljice Ane
Wambrechtsamer (Ni|i:o Kuret), dra-
matika in društvenega delavca dr.
Rudolfa Doboviška (Janko Liška),
literarnega zgodovinarja dr. France-
ta Kidriča (Darko Dolinar) ter Ru-
dolfa Doboviška ml. z njegovim pe-
sniškim pričevanjem »o fantih, ki so
prišli pregnani s starši v Srbijo še
napol otroci, pa so se znašli vojaško
nepripravljeni sredi težkih bojev«
(Janko Liška), nazadnje pa Filipiče-
vo sporočilo o graškem pesniku
Aloisu Hergouthu, sinu slovenske
matere in očeta Avstrijca. Glasbena
ustvarjalnost je predstavljena z raz
pravo Dragotina Cvetka o imenit-
nem glasbenem rodu Ipavcev, kate-
rih  poslanstvo,  zajeto v njihov€
skladbe, ni ne obstalo ne prenehalo;
v dramski obliki ga potrjuje odi-
mek Žižkove biografske glasb
TV nadaljevanke. Naslednje ^■
so posvečene še živeči in a'
šmarski zborovodski trojki -      **
tu Vrežetu, Egonu Kuneju i'^       i.
Ferlincu, skladatelj Radovai   .   ||
pa oživlja spomin na svojo g.      >,
aktivnost na jurklošterskem      ^
in za tem v Kozjanskem odr
ljubiteljski dejavnosti nekda„
nes poročata Marjan Ungar z
sko občino, Rečnik za šentji
Po poteh baročnih slikarjev -
je, Sv. Rok, Sladka Gora, Ro
idr. nas vodi Sergej Vrišer, ob
in v lekarni v samem Olim
ustavlja Eman Pertl, o zgodov
in naravni privlačnosti spomin.^
parka Trebče pa poroča njegc
rektor Franci Zidar. Mirko Jute
predstavlja paleto dvanajstih li,
nikov, ki so ali zrastli na Koi^
skem ali pa mu posvečajo s\
umetniško moč kot likovni peda
gi in kot umetniški oblikovalci tv,
nega sveta. O stanju knjižničarstv:
obeh kozjanskih občinah poroča
Jože Čakš in Tatjana Cmok. o šma« |
skem radiu - prvi amaterski srednje^
valovni radijski postaji, danes po-
klicni informativni instituciji, pa Jo-
že Jakoš.
Podatke o razvoju in pomenu tele-
sne kulture pred voJno (Sokol) in
po njej (Partizan) ter o planinstvu
ohranjajo zapisi Rečnika, Jake rihta-
riča in Franca Komeričkega. Z ori-
som gasilstva med včeraj in danes
tako v šentjurski kot v šmarski obči-
ni (Rečnik, Romih) se zaključuje do-
kumentirana pripoved o življenju in
delu med Bočem in Bohorjem, o
uspešnosti tega dela in prizadevanj
pa govorita obširna .seznama pode-
ljenih občinskih priznanj.
Po nekrologih za preminulim'
ustvarjalci Zbornika ter po pregledu
leksikografskega spiska vidnejših
osebnosti šentjurske in šmarske
občine smo prelistali izjemno zajet-
no (874 strani) predstavitev življenja
in dela na Kozjanskem. Zapisoval-;
cem in dokumentaristom jutrišnjega
dne in vseh nadaljnjih bo neobho-
den priročnik, ker »nova generacija
se uči pri prejšnji«. Škoda, da leF
barvni posnetek razgleda na Podsre-
do in okolico v funkciji ščitneg&
ovitka ne bo vzdržal trajnosti izroči-
la šentjursko-šmarskega Zbornika
1984...
G.G
14. FEBRUAR 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 9
PiANINSKI
KOTIČEK M
Po poti
liurirjev
Mladi planinci krajev-
ne konference ZSMS
Šmartno v Rožni dolini
organizirajo v nedeljo.
17. februarja pohod po
poti partizanov kurirjev
in terencev. Zbor poho-
dnikov bo ob 8. uri pred
Kulturnim domom v
Šmartnem.
Pot bo vodila skozi Ote-
mno v Jezerce, do 536
metrov visokega vrha Ri-
gelj ter rnalo dalje do do-
mačije Žnidar, kjer bo
krasi postanek. Od tam se
bodo udeleženci povzpeli
še na vrh Lanšperga, ter
nato v dolino Pepelnega
in še enkrat v hrib, na
znameniti vrh Šentjun-
gert (569 m), kjer bodo
planinci lahko dobili žig
Savinjske planinske poti.
Po vrnitvi v Šmartno bo v
Kulturnem domu družab-
no srečanje. Hrana in pi-
jača iz nahrbtnika. Za to-
ple napitke bo poskrblje-
no. Ob 7.30 odpelje izpred
Razvojnega centra V Ce-
lju tudi poseben avtobus
v Šmartno v Rožni dolini.
Na Stol s
posebnim
vlaliom
Planinsko društvo Že-
lezničar Celje bo tudi le-
tos organiziralo poseben
vlak, ki bo peljal ljubite-
lje planinstva na zimski
pohod na Stol.
Posebni vlak bo 23. fe-
bruarja odpeljal iz Celja
že ob 3.30 uri, ustavil pa
bo tudi v Laškem in Rim-
skih Toplicah. Cena pre-
'foza je 350 din. Prijavite
: lahko v torek med 17.
.19. uro v pisarni PDŽ v
icerčevi 1. Za pohod je
' 'v>itrebna    visokogorska
aninska oprema,
•mučarske palice, pa tudi
: tjpin in dereze lahko pri-
lejo prav. Potrebna je tu-
ii dobra telesna priprav-
ljenost.
IVAN TOMAŽIČ
Pred ietošnjimi občnimi
zbori turističnih društev
V turističnih društvih
Kozje in Žalec so že opravili
letne občne zbore, ki so v
društvih širšega celjskega
turističnega območja nava-
dno ob koncu januarja in v
mesecu februarju. Svoje let-
ne konference bodo tako
imeli še v 31 društvih, kajti
Celjska turistična zveza
združuje kar 33 društev. Od
tega jih je v direktnem član-
stvu 21, v posrednem član-
stvu skozi občinske turisti-
čne zveze Mozirje, Sloven-
ske Konjice in Titovo Vele-
nje pa še 12. Skupaj vsa
društva združujejo 6715
članov.
Prvi so imeli občni zbor v
Kozjem, kjer so ob lepi ude-
ležbi pregledali opravljeno
delo in sprejeli tudi zanimiv
delovni program za to leto. V
Kozjem se zavedlo, daima-
jo zdaj z novim gostiščem le-
pe možnosti za razvoj izlet-
niškega turizma. Tudi v Žal-
cu je beseda tekla o delu v
minulem letu, pa tudi prete-
klih devetdesetih letih žal-
skega društva, ki praznuje
spoštljiv jubilej. Ob tej pri-
ložnosti so od Celjske turisti-
čne zveze prejeli spominsko
plaketo. Sicer pa sije pomla-
jen upravni odbor zastavil
zanimiv delovni program z
dvemi večjimi prireditvami,
Kresovanjem in Žalsko no-
čjo. Izdali bodo tudi Vodnik
po Žalcu, izpeljali nekaj ak-
cij za lepše okolje, predvsem
pa se bodo vsestransko za-
vzeli za turistično vzgojo
krajanov in šolske mladine.
Jutri, v petek 15. februarja
bodo zborovali v Šempetru,
kjer imajo veliko in delovno
društvo. V Šempetru bodo
izvolili tudi novo vodstvo.
Do konca februarja naj bi o
enoletnem delu in načrtih za
to leto spregovorili še v vseh
ostalih društvih. Želimo si,
da bi pri tem v društvih real-
no ocenili svoje možnosti pri
oblikovanju delovnih pro-
gramov. Poleg specifičnosti,
ki jih ima vsak kraj, naj bi v
programih našla ustrezno
mesto pobude za lepšo ure-
ditev krajev, za turistično
vzgojo krajanov in mladine
ter za organiziranje turisti-
čnih prireditev. S tem naloge
turističnih društev še niso
izčrpane, saj ponekod vzdr-
žujejo in upravlajo s turisti-
čnimi objekti, skrbijo za za-
sebne sobe in tudi za recepti-
vo, propagando in informa-
tiko.
ZORAN VUDLER
Dosti dela za serviserje
Večjih smučarskih središč si danes skoraj ne
moremo predstavljati brez smučarskega servi-
sa, saj je to eden izmed pogojev za skupno dobro
ponudbo zimskošportnih središč. Tega se zave-
dajo tudi na Golteh, kjer servisiranje smuči in
smučarske opreme opravlja Stane Podlunšek iz
Titovega Velenja.
Letos na Golteh niso imeli preveč sreče s sne-
gom, tako daje bilo na progah kljub prizadevanju
delavcev večkrat tudi nekaj kamenja, ki kaj rado
na drsni ploskvi smuči pusti neprijetne sledi ali
pa smuči tudi bolj poškoduje. Je bilo zaradi tega v
Podlunškovi delavnici na Golteh kaj več pro-
meta?
»Niti ne, kajti takrat, ko je na progah več kame-
nja, je tudi manj smučarjev, zato je prometa več
takrat, ko je več snega in ko je na Golteh več
smučarjev. Tako je bilo tudi letos med počitnica-
mi, ko sem imel dela še preveč. Takrat nisem
delal le od 8. do 16. ure, kolikor traja delavnik v
delavici, temveč tudi dlje.«
In kakšnega dela je največ?
»Predvsem izravnav drsnih oblog, impregnacij,
mazanja smuči, brušenja robnikov, popravila od-
bitin na srriučeh in tudi drugih popravil smučar-
ske opreme in čevljev.
Zdaj, ko je zapadlo novih 30 centimetrov sne-
ga, bo torej spet več dela?
»Upam, kajti trenutno gostov ni veliko. Sicer pa
razmišljam tudi o pomoči, saj je ob konicah za
enega dela preveč. Za to pa bo potrebno še malce
razširiti prostor delavnice, kjer je sedaj prostor-
ska stiska. Servis bo tako v prihodnje še boljši,
poleg hitrejših uslug pa bom tudi menjal spodnje
obloge na smučeh, edino delo, ki ga sedaj pri
servisiranju smuči nisem opravljal.«
R. PANTELIC, FOTO: E. MASNEC
ZDRAVILIŠČE DOBRNA
vas vabi na
VESELE PUSTNE PRIREDITVE
Program prireditev:
v soboto, 16. 2. ob 20. uri v HOTELU DOBRNA PLES V MASKAH
nastopajo: ansambel VENUS, pevec ALFI NIPIČ, humorist CELJSKI POLDEK
videoteka
V ZDRAVILIŠKEM DOMU PUSTOVANJE Z ansamblom CMOK
v nedeljo, 17. 2. ob 15. uri PUSTNO RAJANJE ZA NAJMLAJŠE
v torek, 19. 2. ob 20. uri
V ZDRAVILIŠKEM DOMU PUSTNI BAL -
Igra ansambel CMOK
Maske zaželene. Čakajo vas trije zlati prstani, vikend v
Kranjski gori in ostale bogate nagrade.
Rezervacije sprejema Hotel Dobrna - tel. 778-000.
Komisija za delovna razmerja
VVO »Tončke Čečeve« Celje
Mariborska 43
razpisuje
prosta dela in naloge
- 24 varuhinj za nedoločen čas
(s polninn delovnim časom)
- 4 varuhinj za nedoločen čas
(z deljenim delovnim časom)
- 1 varuhinje za določen čas
(s polnim delonim časom - nadomeščanje delavke
na porodniškem dopustu)
Pogoj:
končana šola za varuhinje
- starost 18 let
- 3 mesece poskusnega dela
Nastop dela 8. 3. 1985.
objavlja
prosta dela in naloge
- 1 pomivalke za nedoločen čas
(s krajšim delovnim časom)
Pogoj:
končana OŠ
- opravljen tečaj higiensKega minimuma
- 1 mesec poskusnega dela
Nastop dela 8. 3. 1985.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev 15_dni po objavi na naslov:
VVO »Tončke Čečeve«, Mariborska 43, Celje
Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po sprejemu
sklepa o izbiri.
objavlja
prosta dela in naloge:
1. DIREKTOR DO
pogoji:
- visoka strokovna izobrazba tehnične, ekonomske
ali pravne smeri
- delovne izkušnje 5 let na vodilnih delovnih mestih
- aktivno znanje 1 tujega jezika (izpit)
- zaželen strokovni izpit
- sposobnost vodenja in komuniciranja z ljudmi
- moralno politične kvalitete
Zahteva se, da kandidat predloži svoj program raz-
voja DO.
2. VODJA FINANČNO RAČUNSKE
SLUŽBE
pogoji:
- visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
- delovne izkušnje 4 leta za visoko ali 5 let za višjo
izobrazbo na podobnih delovnih mestih
- moralno politične kvalitete
Poizkusno delo 3 mesece.
3. PROJEKTANT IB
pogoji:
- visoka strokovna izobrazba, strojno energetske ali
konstrukcijske smeri
- opravljena pripravniška doba
- poizkusno delo 3 mesece
4. PROJEKTANT III A
pogoji:
- srednja strokovna izobrazba strojne smeri
- delovne izkušnje 3 leta na področju projektiranja
in konstruiranja
- poizkusno delo 3 mesece
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s
polnim delovnim časom.
Pod tč. 1 - ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev pošljite v roku15 dni od objave.
Pod tč. 2, 3 in 4 - razpis velja do zasedbe delovnega
mesta
10. STRAN - NOVI TEDNIK
14. FEBRUAR 198$
mladost na kmetiji
Pevčevi iz Slatine umno Itmetujejo
Ivan Pevec je pred osmi-
mi leti prevzel kmetijo od
staršev, si pripeljal nevesto
iz bližnjih Loč in začel go-
spodariti na 26 hektarih
zemlje v Slatini pri Ponik-
vi. Pri Marguču, kot jih pra-
vijo, so se usmerili v rejo
krav molznic, tako da so la-
ni oddali okrog 25.000 litrov
mleka Kmetijskemu kombi-
natu Šentjur, s katerim so-
delujejo. Letos pa bodo lah-
ko prodali še šest ali sedem
plemenskih telic.
Tako velika kmetija bi po
mnenju strokovnjakov mo-
rala dajati vsaj dvakrat to-
liko mleka kot sedaj. Kakš-
ni so vaši načrti?
»Imamo deset hektarov
obdelovalne zemlje, od tega
je hektar vinograda^ 16 hek-
tarjev pa je gozda. Živina se
od aprila do oktobra pase,
pozimi pa jo hranimo s krmo
in silirano hrano iz domače-
ga silosa. Doslej večja pride-
lava ni bila možna, saj smo
še urejali zemljišče. Lani
smo meliorirali 3 hektare
zemlje, nekaj pa smo jo zrav-
nali, dajo je sedaj lažje stroj-
no obdelati. Zato bomo lah-
ko šele letos pridelali in pro-
dali več mleka, kar je tudi
naša želja.«
Kako ste zadovoljni s
Kmetijskim kombinatom, s
katerim sodelujete?
Angela in Ivan Pevec s Klavdijo, Primožem in Karmen.
»Tako kot drugi kmetje tu-
di mi ne moremo biti zado-
voljni z odkupnimi cenami
mleka, saj niso v sorazmerju
s stroški vloženega. Poleg te-
ga se cena mleka dvigne en-
krat letno, cene repromate-
riala pa vsaj trikrat. Mesečno
dobimo okrog 50.000 dinar-
jev, od tega pa moramo kupi-
ti umetni gnoj, plačati umet-
no osemenitev, veterinarja,
se pokojninsko in invalidsko
zavarovati in nazadnje osta-
ne zelo malo. Posebno po-
glavje pa so pospeševalci.
Spominjam se časov, ko so
prihajali peš iz Ponikve na
našo kmetijo, si vzeli dovolj
časa, da so nam pojasniU ne-
katere stvari, mi pa smo jih
poslušaU z odprtimi usti. Da-
nes za takšne obiske sploh
nimajo več časa, saj se komaj
otepajo administrativnih
del. To je velika škoda, saj so
kot strokovnjaki povsem
neizkoriščeni.«
Kako si potem pomagate,
kadar gre za novosti v kme-
tijstvu?
»Obiskoval sem dvoletno
usnieritev na Kmetijski šoli
v Šentjurju, vendar je takrat
pridobljeno znanje danes že
malo zastarelo. Zato so zelo
koristna predavanja, ki jih v
zimskih mesecih organizira
Kmetijski kombinat. Na njih
shšimo o setvi, zaščitnih
sredstvih, pridelavi mleka,
vendar pa se sovaščani bolj
malo zanimajo za ta predava-
nja. Verjetno mislijo, da že
vse znajo, potem pa pridejo v
trgovino in jim trgovec hitro
podtakne kakšno škropivo
ali gnojilo, ki sploh ni pri-
merno.«
Na koncu je Ivan Pevec še
potarnal o težkih pogojih za
pridobitev posojil za kmetij-
ska dela in o kmetijskih od-
dajah na televiziji, ki jih je
premalo. Ko nam je razkazal
svojo kmetijo, pa je posebej
poudaril, kako hvaležni so,
ker je Gozdno gospodarstvo
zgradilo novo cesto, tako da
lahko po njej pelje tudi šol-
ski avtobus. Njegovi trije
otroci ne bodo pešačili do
Ponikve.
TATJANA CVIRN
strojna      itmdustrija,    n    Bol   o    tozd,
B3311 šempeter V SAVINJSKI DOLINI
Dopolnitev objave prostih del in
nalog
v objavi prostih del in nalog v Novem Tedniku dne
7. februarja 1985 na strani 21 je pomotoma izpadel
rok za prijavo.
»Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
bomo sprejemali do 22. 2. 1985 (15 dni po objavi)«
Hmezad Agrina Žalec
Komisija za delovna razmerja Hmezad Agrina Žalec
TOK Mega
objavlja
prosta dela in naloge
- komercialna dela
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
- srednja strokovna izobrazba komercialne ali eko-
nomske smeri
- 2 leti delovnih izkušenj na komercialnih delih
- poskusna doba 2 meseca
Kandidati naj pošljejo dokumentacijo o izpolnjeva-
nju pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov:
Hmezad Agrina Žalec, Kadrovska služba, Celjska ce-
sta 7, 63310 ŽALEC.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izbiri.
KOVINSKA INDUSTRIJA
VRANSKO
Komisija za delovna razmerja
vabi k sodelovanju delavce za opravljanje
naslednjih del in nalog:
1. več ključavničarjev
2. več kleparjev
3. več varilcev
POGOJI;
pod 1 in 2 se zahteva ustrezna šola IV stopnje z
dvoletnimi delovnimi izkušnjami
pod 3 se zahteva ustrezna šola III stopnje z enoletni-
mi delovnimi izkušnjami
Delovna organizacija ima ustrezne delovne prostore,
zagotovljeno družbeno prehrano in ugodne promet-
ne zveze do delovne organizacije. Osebni dohodek
je v skladu s SaS o skupnih osnovah in merilih za
razporejanje čistega dohodka in sredstev za osebne
dohodke KIV Vransko.............______________________
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih
pogojev naj kandidati pošljejo v 10. dneh po objavi
na naslov:
»KIV« Vransko 57, 63305 Vransko - splošno-kadrov-
ska služba.
Opravila v posevkih ozimnega žita
Intenzivno pridelovanje
ozimnega žita zajema po-
membne agrotehnične
ukrepe, od priprave tal do
spravila pridelka. Velik in
kakovosten pridelek je
odvisen od pravočasne in
pravilne izvedbe posamez-
nih ukrepov.
Ob koncu zime je zelo po-
memben ukrep prvo dogno-
jevanje posevkov z dušdi-
kom. S tem ukrepom vpliva-
mo na razraščanje žita, kar se
ob klasitvi odrazi na poveča-
nju števila dobro razvitih
klasov na enoto površine. Ob
koncu zime so rastline oslab-
ljene, ker so nezadostno pre-
hranjene s hranilnimi snov-
mi, zlasti z dušikom. Ob se-
tvi dani dušik so namreč
rastline porabile že jeseni
(predvsem za oblikovanje
korenin), dušika iz tal pa za-
radi hladnoče ali celo zmrz-
njenih tal ne morejo koristi-
ti. Zato je takoj ob koncu zi-
me, ko popusti močnejši
mraz in ko se sneg v glav-
nem že stopi, najprimernejši
čas, da opravimo prvo dog-
nojevanje žitnih posevkov z
dušikom.
Količino dušičnega gnojila
določimo predvsem na pod-
lagi gostote posevka, pa tudi
na podlagi kakovosti tal. Ob
koncu zime naj bi bilo 400 do
450 rastlin na kvadratni me-
ter. Take posevke dognoji-
mo na dobrih legah z okoli
55 kg čistega dušika na hek-
tar, na slabših_ njivah pa z
okoli 65 kg/ha. Če je posevek
redkejši, uporabimo do
75 kg/ha dušika. Posevki z
manj kot 200 rastlinami na
kvadratni meter so preredki,
da bi dali zadovoljiv pride-
lek, zato jih ne dognojimo,
temveč jih preoijemo in po-
rj&ejemo jaro poljščino. Zelo
goste posevke z več kot 500
rastlinami na kvadratni me-
ter dognojujemo z zmanjša-
nim odmerkom dušika.
Zaradi slabše odpornosti
zoper polego dognojujemo
ozimni ječmen in ozimno rž z
manjšim odmerkom dušika,
tj. z okoli 45 do 60 kg/ha
čistega dušika.
Praviloma dognojujemo z
nitramonkalom (KAN-om).
Če s predsetvenim gnoje-
njem posevka nismo oskr-
beli z zadostno količino fos-
fora in kalija, dognojujemo
z nitrofoskalom, ki vsebuje
povečano dozo dušika (npr.
17:8:9). Količino gnojila pri-
lagodimo potrebni količini
dušika. Dognojujemo po
možnosti v dopoldanskem
času po površinsko zmrz-
njeni zemlji.
Ob koncu zime se utegne
pojaviti zmrzal, ko zaradi
večdnevnega zmrzovanja in
ponovnega odtajanja vrhnje
plasti tal potrgajo korenine
posevka. V tem primeru po-
sevek povaljamo, ko se tla
primerno osušijo. Valjamo z
lažjim vajarjem tipa kembrič
ali z lesenim gladkim valjar-
jem, ki ga ovijemo z verigo.
KMETIJSKI INSTITUT
SLOVENIJE
ZAVOD ZA ŽIVINOREJO IN
VETERINARSTVO CiELJE PRIPOROČA
Krmne norme in obrolii za Icrave molznice (8)
V. Ekonomsko preverjanje krmil in krmnega obroka
Ker pri krmilih niso toliko važni kilogrami krmil, temveč kilogrami škrobnih
enot, predvsem pa cena teh enot, je potrebno živinorejca seznaniti s:
- pridelkom škrobnih enot / ha
- ceno kg ŠE posameznih krmil,
- ceno škrobne enote obroka.
Zaradi enostavnosti večinoma povsod računsOe le s ŠE (čeprav so beljakovine še
kako važne!).
1. Primerni ha - pridelki glavnih krmil za krave
14. FEBRUAR 1985
NOVI TEDNIK - STRi^N 11
Ob 40-ietnici
dogodkov na
Frankolovem!
Miniio je 40 let, odkar je
okupator zagrešil enega naj-
strašnejših zločinov v obmo-
čju mesta Celja - na Franko-
lovem. Zaradi smrti enega
Nemca, je bilo obešenih na
drevesa ob cesti na Franko-
lovem 100 naših mladih fan-
tov in mož. To se je zgodilo
ravno v tem mesecu - 12. fe-
bruarja 1945.
Zopet je februar in mish
mi letijo daleč, daleč - štiri-
deset let nazaj, v tisti čas, ko
sem z obema hčerkama trpe-
la v taborišču Wetzclsdorf.
Žalostni so ti spomini.
Bilo je zgodaj zjutraj 12. fe-
bruarja, ko je stopil v barako
gestapovec, neki Ogrizek, žal
slovenskega rodu, saj je bil
doma iz Rogaške Slatine. Bil
je desna roka »Lagerfiihrer-
ja«. Že itak smo ga vsi sovra-
žili ter se ga bali, ker nas je
stalno priganjal k delu in nas
zmerjal s »partizanskimi svi-
njami in banditi«, sedaj pa
smo kar slutili po njegovem
pogledu, da bo zopet nekaj
narobe. Stopil je na sredino
barake, ter nas nekaj časa so-
vražno motril. Naenkrat je
zaklical moj priimek in ime
ter se zadri: »Takoj v pisarno
k Lagerfiihrerju, Ti svinja
banditska«.
Oči vseh ostalih interni-
rancev, so se žalostno zazrle
vame. njega pa sovražno in
vprašujoče gledale. Hitro
sem se ogrnila, poljubila
hčerki, ki sta s strahom zrli
vame in odšla skozi vrata.
Vse v meni je drhtelo, ker
sem slutila, da se bo nekaj
zgodilo. Vendar sem stisnila
zobe ter z mirnim korakom
odšla, da ne bi pokazala stra-
hu temu odpadniku sloven-
skega naroda. Ko sem vsto-
pila v taboriščno pisarno,
sem zaznala na vseh obrazih
zaprepaščenost in sovraž-
nost. Vsi so se ozrli vame, ko
me je Lagerfiihrer pozval k
mizi, na kateri sem zapazila
odprt časopis z doprsno sli-
ko v črnem okvirju, ki je pri-
kazovala tedanjega celjskega
Kreisfiihrerja Dorfmaistra.
Oči so mi vzplamtele, kajti
takoj sem ga spoznala. Moje
misli so odhitele v naše Celje
in v duhu sem si predstavlja-
la, kakšno neki je stanje v
njem sedaj ob tem dogodku
- smrti Dorfmaistra. Takoj
sem vedela, da so me pokli-
cali v zvezi s tem dogodkom.
Iz teh misli me je iztrgal
glas Lagerfuhrerja, ki se je
drl name: »Das hat Ihr Mann
getan. Dieser vedammte
Bandit«. Moj mož je bil na-
mreč v partizanih v okolici
Celja. Cel ploh psovk se je
vsul name, ki so mi dale slu-
titi, da se bom lahko kaj
kmalu poslovila od življenja.
Zato mi je postalo vseeno in
sem zakričala: »Kar je iskal,
to je dobih<. Zaradi teh be-
sed, seje name vsul ponoven
plaz psovk.
Po končanem zasliševanju
so me pahnili skozi vrata z
besedami: »Tudi ti in stotine
partizanov bo plačalo smrt
Dorfmaistra z življenjem«.
Vsa izčrpana sem se vrnila
v barako in se zgrudila na
pograd brez besed, le hčerki
sem privila k sebi in jokala.
Mojim sotrpinom v baraki
sem šele čez čas lahko razlo-
žila, zakaj so me odvedli.
Še bi lahko precej napisa-
la, a omenila sem le majhen
utrinek mojih spominov na
taborišče, ki so tudi poveza-
ni z dogodki ob 40-letnici
smrti žrtev na Frankolovem
- ko je odšlo v smrt 100 naših
ljudi za enega samega
Nemca.
RIJA BIZJAK,
Celje
Banka prijaznih
ljudi
Pred nedavnim nas je re-
klama o banki prijaznih ljudi
spodbujala, da bi varčevalci
poslovali z Jugobanko. Sam
varčujem pri Ljubljanski
banki z matično banko v
Ljubljani, kjer je tudi sedež
našega podjetja. Z Ljubljan-
sko banko do danes nisem
imel nikakršnih problemov,
vsepovsod so prijazno opra-
vili svoje delo - vplačilo ali
izplačilo.
V petek, 18. januarja do-
poldne pa sem »zašel« v Ju-
gobanko. poslovalnico na Ti-
tovem trgu. Potreboval sem
vsoto, ki je presegala
6.000,00 din in za katero mo-
ra uslužbenec banke preveri-
ti stanje v matični banki.
Uslužbenka v Jugobanki mi
je to povedala in me vpraša-
la, če bom počakal. Zdelo se
-mi je logično, da počakam.
Ker dalj časa ni dobila zveze,
ji je kolegica »prijazno« sve-
tovala, naj opusti telefonira-
nje in mi izroči le 6.000,00
din, kohkor lahko brez pre-
verjanja, čeprav sem imel v
knjigi več denarja in več tudi
potreboval. Zdelo se mi je,
kot da bi prosjačil za tuj de-
nar.
Ko je uslužbenka opravila
preverjanje, je izpolnila do-
kumentacijo na blagajniški
pult. blagajnik mi je rekel,
da sem dolžan 70,00 din. Ni-
sem takoj razumel, kaj hoče,
zato je ponovil, da moram
plačati 70,00 din, da povr-
nem stroške telefona. Še ve-
dno nisem razumel zakaj, saj
nisem nikamor telefoniral,
stanja pa niso preverjali za-
radi mene, temveč zaradi se-
be, ker ne zaupajo ljudem in
uradni hranilni knjižnici
Ljubljanske banke. Za njiho-
vo nezaupanje sem moral
plačati 70,00 din, čeprav ne
vem, kako je uslužbenka pri-
šla do tega izračuna, saj nima
nobenega števca za impulze,
poleg tega me s tem prej ni
seznanila. Sem delno plačal
tudi stroške kakšnega zaseb-
nega pogovora? Neki tip od
banke, ki je stal pri blagajni-
ku in z nekim svojim delom
vseskozi motil uslužbenke,
je kljubovalno rekel, čemu
sem prišel v to banko, če
imam zraven Ljubljansko.
Mislim, da je to daleč od
prijaznosti in še na misel mi
ne bo več prišlo, da bi pre-
stopil prag te Jugobanke.
Zdaj se tudi ne čudim, da je
bilo v tistem času v tej banki
tako malo ljudi, ki pa so
kljub vsemu morali dolgo
čakati zaradi počasnosti
uslužbenke. Ne čudim se, da
so v vseh poslovalnicah
Ljubljanske banke takšne
vrste, pa kljub temu hitro
dobiš denar, pa še telefon-
skih stroškov ni treba
plačati.
Za to poslovalnico Jugo-
banke gotovo velja, da ni
banka prijaznih ljudi.
JOŽE JURGEC,
Vojnik
Pred 40 leti
v spomin na 40-letnico
svobode želim osvežiti nekaj
spominov iz NOB. Ker so bi-
li partizani pri nas stalni obi-
skovalci kot še marsikje v
Šmartnem v Rožni dolini, so
prišli tudi na novega leta
zvečer. Nekaj ur so hoteli
preživeti na toplem in vrgli
smo karte.
Zjutraj smo naenkrat za-
sUšali  streljanje na Konj-
skem in v Ločah. Poskrih so
se v za hajke pripravljen
bunker, kije bil pod gnojem.
K nam seje zatekla partizan-
ska družina iz Celja s 6-let-
nim sinčkom, ki je bila pre-
ganjana. Malček je skupaj s
partizani čisto tiho preživel
cel dan v bunkerju, saj so se
Švabi cel dan zadrževali
okrog hiše. Zraven je bil tudi
Milan Skok. ki je imel zlom-
ljeno nogo. Šele zvečer smo
lahko partizanom postregli s
hrano. Družina Bremec z
otrokom. Skok ter Glavač so
se dalj časa zadrževali pri
nas v bunkerju, v slami na
marofu, zato smo bili v stalni
nevarnosti. Nemci so takrat
ves dan zasliševali in grozili
z brzostrelkami in pištolami.
Očma Ferjanca so postavili k
zidu, češ da bodo vse postre-
lili, če ne pove, kje so parti-
zani in bunker. Odgovoril je,
naj ga kar ustrelijo, če jih ni
sram streljati 70-letnega star-
ca. Mater sta dva Nemca od-
vlekla pod drvarnico, jo br-
cala, sihla, da poišče bunker.
Na srečo je kopala dober me-
ter proč od mojega bunkerja,
za katerega ni vedela. V veli-
kem loncu sem imela na-
mreč skrito partizansko lite-
raturo, Poročevalca in razne
letake. Tudi v slamnati stre-
hi sem imela polno literatu-
re, na srečo pa niso ničesar
našU in tudi nihče ni ničesar
izdal. Nazadanje so nam po-
brali meso in zabelo od cele-
ga jjrašiča ter vse orehe.
Cez nekaj dni sem bila
spet za vodiča proti Strmcu
in Hrenovi, ko je partizanska
brigada mobilizirala v Škofji
vasi odeje in so jih s konji in
vozovi pripeljali do nas in
naprej proti Lembergu. Do
Hrenove sem bila za vodiča
jaz, naprej pa Simonova Cil-
ka. Ko sem prišla ob treh zju-
traj domov s svojo svakinjo,
sva si komaj malo odpočili,
ko so spet prihajali Švabi in
spraševali, če smo kaj videli.
Na veliko srečo so nam ver-
jeli, da nič ne vemo.
Sedaj, po štiridesetih letih
premišljujem, koliko strahu
smo prestali, ko smo bili do-
ma. Nismo ne stradali in ne
zmrzovali. Kaj je bilo šele s
tistimi, ki so bili po tabo-
riščih, ječah, na frontah, v
brigadah?!
Zato si sezimo v roke in si
voščimo srečno in brez voj-
ne, še na mnogo let miru in
svobode.
MARIJA FERJANC,
Rožni vrh
Jože Vurcer
KOZJANSK01944
Vris narodnoosvobodilnega boja in delovanja organov ljudske
oblasti na osvobojenem ozemlju Kozjanskega v letu 1944
5
Politične organizacije in
organi
narodnoosvobodilnega
gibanja od februarja do
septembra 1944
Centralni komite KPS se je zavedal,
da na tako pomembnem območju kot
je Kozjansko primanjkuje ustreznega
političnega kadra zaradi česar je bila
moč političnih organizacij narodno-
osvobodilnega gibanja na terenu šib-
ka. Sredi leta 1943 je okrožni komite
KPS in OF za Kozjansko imel le okrog
pet političnih delavcev. Kozjansko
okrožje KP in OF s sekretarjem Sveto-
zarjem Čopordo-Mihom je bilo organi-
zirano le v nekaj vaseh ob Sotli, z orga-
niziranjem pa so prodirali tudi proti
Krškemu in Rajhenburgu (Brestanici)
in imeli zveze z Pilštanjem nad Seno-
vim in Sv. Vidom nad Planino (Šen-
tvid pri Planini).
CK KPS je konec leta 1943 poslal na
Kozjansko Miho Berčiča-Maksa. Pri-
šel je februarja 1944 in postal sekretar
okrožnega komiteja KP Kozje. Za se-
kretarja okrožnega odbora OF Kozje
pa je bil imenovan Marko Gerjevič-
Tine. Ko je 3. marca 1944 padel v Pu-
stih Ložicah, je postal sekretar OO OF
Kozje Jože Preskar-Ilija. Člani OK
KPS in OO OF Kozje so bih še Marija
Vidovjč-Mica, Pavle Baloh-Peter, Sve-
tozar Čoporda-Miha, Ivan Agrež-Brko,
Jože Koren-Štef in Hinko Kamnikar-
Rok. Izgrajevale so se tudi protifašisti-
čne mladinske in ženske organizacije.
Okrožna komiteja SKOJ in ZMS Koz-
je (Zveza komunistične mladine Jugo-
slavije in Zveza mladine Slovenije) je
vodil Hinko Kamnikar-Rok. Marija Vi-
dovič-Mica_ je vodila okrožni komite
SPŽZ-AFŽ (Slovenska protifašistična
ženska zveza - Protifašistična ženska
zveza).
Okrožni komiteji KPS. OF,
SKOJ,ZMS, SPŽS Kozje so razvih ve-
liko politično dejavnost vseh organiza-
cij narodnoosvobodilnega gibanja.
Moč in vpliv OF sta hitro rastla, marca
1944 so že organizirah prve odbore OF
na Kozjanskem v letu 1944., v Jurkloš-
tru, na Henini, Panečah, Ložah in Ži-
rovnici. Za pohtično izgradnjo članov
partije in aktivistov OF so bili organi-
zirani partijski tečaji. Za delo politi-
čnih organizacij na Kozjanskem je bil
zadolžen član oblastnega komiteja
KPS za Štajersko Tone Dvojmoč.
Aprila 1944 sta oblastni komite KPS
za Štajersko in poverjeništvo 10
(Izvršnega odbora) OF za Štajersko
preuredila okrožja na Štajerskem. Na
Kozjanskem je bila reorganizacija
okrožja izpeljana na konferenci aktivi-
stov in članov okrožnih komitejev KP
in OF Kozje v Zdolah pri Brestanici, ki
jo je vodil član oblastnega komiteja
KPS za Štajersko Tone Dvojmoč v za-
četku aprila 1944. Do sredine avgusta
1944 je bilo Kozjansko tako razdeljeno
na tri okrožja: Kozje-Brežice, Radeče-
-Laško, Šmarje-Rogatec. Sekretarji
okrožnih komitejev KP in OF so po-
stali dotedanji člani OK KP in OO OF
Kozje. Za okrožje Kozje-Brežice Miha
Berčič-Maks, Radeče-Laško Pavel Ba
loh-Peter, Šmarje-Rogatec Ivan
Agrež-Brko.
Okrožje Radeče-Laško je bilo naj-
boljše politično in organizacijsko ure-
jeno. Vzpostavljeni so vsi okrajni ko-
miteji KP in OF, SKOJ, ZMS in SPŽZ,
odbori OF, delovala sta partizanska
bolnišnica R 7 in tehnika TEKO (Te-
hnika Kozjanskega odreda) France
Prešeren na Voluški gori.

Slovensko ljudsko gledališče Celje
četrtek, 14, feb. ob 15.30: Boris A. Novak: VELIKA IN
MALA LUNA. Za abonma I. šolski in izven. Gostuje Drama
SNG LJubljana.
Ob 17.: Boris A. Novak: VELIKA IN MALA LUNA. Gostuje
Drama SNG Ljubljana.
Petek, 15. feb. ob 15.30; Boris A. Novak: VELIKA IN MALA
LUNA. Za abonma II. šolski in izven. Gostuje Drama SNG
Ljubljana.
Ob 17.: Boris A. Novak: VELIKA IN MALA LUNA. Gostuje
Drama SNG Ljubljana.
Sobota, 16. februarja ob 11.: Boris A. Novak: VELIKA IN
MALA LUNA. Za abonma V. šolski abonma in izven. Gostuje
SNG Ljubljana.
Dom krajanov Vrbje
Jutri zvečer ob 19. uri bo v domu krajanov premiera dela
Williama Shakespeara Sen kresne noči, ki jo bodo izvedli člani
amaterskega gledališča Vrba, kulturnega društva Vrbje pri
Žalcu.
Kulturni dom Ponikva pri Grobelnem
v kulturnem domu si boste lahko v soboto, 16. februarja ob
19. uri ogledali komedijo Veseli berači v izvedbi amaterskega
gledališča Železar Celje-Štore.
Dom kulture Titovo Velenje
V domu kulture bodo jutri gostovali člani Slovenskega mla-
dinskega gledališča iz Ljubljane. Uprizorili bodo Aishilove
Peržane za Center srednjih šol.
Dom kulture Zibika
V okviru Kozjanskega kulturnega tedna bo v nedeljo, 17.
februarja ob IS.uri predstava dramske skupine Kulturnega
društva Zibika, ki bodo uprizorili delo Beline Ogrinec Kje je
meja.
Dom kulture Loka pri Žusmu
v soboto, 16. februarja ob 18. uri se bo dramska skupina KD
Zibika predstavila krajanom Loke z igro Kje je meja.
Gasilski dom Luče
Jutri, v petek ob 18. uri bo v dvorani Gasilskega doma
predstava komedije Toneta Partljiča Moj ata socialistični
kulak. Uprizorili jo bodo člani prosvetnega društva Gornji
grad.
Kulturni dom Nazarje
V kulturnem domu v Nazarjah bodo jutri gostovali člani
prosvetnega društva Nova Štifta z dramo Milke Terček-Peter-
neljeve Maščevanje usode.
Kulturni dom Bočna
V kulturnem domu bo danes ob 19. uri koncert Mešanega
pevskega zbora Enakost iz Mozirja, domačega ženskega pev-
skega zbora ter Delavske godbe na pihala iz Mozirja.
Vse prireditve v mozirski občini so pripravili v okviru Dese-
tega jubilejnega kulturnega tedna.
Razstavni salon Rogaška Slatina
v Razstavnem salonu bo danes ob 19.30 uri koncert tambu-
raškega simfoničnega orkestra France Pi^ešeren iz Celja.
Istočasno pa si lahko ogledate tudi razstavo hkovnih del slikar-
jev iz Zemuna. Razstava bo odprta do 7. februarja.
Knjižnica Titovo Velenje
V knjižnici v Velenju bo v nedeljo, 17. februarja ob 16. uri 13.
območno srečanje pesnikov in pisateljev občine Celje, ki ga
organizira Zveza kulturnih organizacij Velenje.
Likovni salon Celje
V Likovnem salonu je odprta razstava kiparskih del Franca
Bemekerja. Razstava bo odprta do 23. februarja.
Savinov razstavni salon Žalec
V Savinovem razstavnem salonu si lahko ogledate razstavo
likovnih del Bogdana Borčiča, ki bo odprta do sobote, 16.
februarja.
Poslovni center Ingrad Celje
V avh poslovnega centra je odprta razstava slik Staneta
Petroviča-Čončija. Razstava je prodajnega značaja, ogledate pa
si jo lahko do 22. februarja.
Pohištvena industrija
»GARANT«, p. o. POLZELA
KOMISIJA ZA DELOVNA
RAZMERJA
OBJAVLJA
prosta dela in naloge:
VODENJE AVTOMATSKIH STROJEV
- več delavcev
POGOJI:
- KV izobrazba lesne stroke ter 1 leto delovnih iz-
kušenj na delih in nalogah pohištvenega ali strojne-
ga mizarja
- dvomesečno poskusno delo
Objavljena prosta dela in naloge se združujejo za
nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Stanovanja ni.
Osebni dohodek je nad 35.000 din z minulim delom.
Prošnje z dokazili o dokončani izobrazbi pošljite v
roku 8 dni od objave na naslov: Pohištvena industrija
»GARANT«, p. o. POLZELA.
Kandidati bodo pismeno obveščeni v roku 15 dni po
opravljeni izbiri.
12. STRAN-NOVI TEDNIK
14. F
»Ko bi z nami bilo še več borcev!«
»Štirinalste niso ustavile ne strmine, ne sneg, ne lakota, ne bolezen, ne Nemci** (Milenko Strošek, Novi
tednik, 3. februar 1983)
čeprav organizatorji mladinskega pohoda po poti
slavne Štirinajste divizije nimajo točnega podatka,
kdaj se je pohod začel oz. koliko jih je doslej bilo, gre
verjetno verjeti kronistu, novinarju Juretu Krašovcu,
ki je v Novem tedniku 3. februarja 1983 zapisal, da
poteka deset let, kar so z organiziranim pohodom
začeli mladi laške občine in tudi večkrat prehodili
celotno traso. Torej gre za dvanajsti pohod, ki pa se je
kasneje razširil še na ostale občine celjskega območja,
včasih pa so se pridružili tudi mladinci iz drugih
občin Slovenije ter pobratenih občin.
Škoda je, da o tem po-
membnem pohodu ni točnih
podatkov, ki bi jih organiza-
tor z ostalo dokumentacijo
vsekakor moral imeti. Ka-
korkoli že, mladi se ne d^o
in pohodi se v takšni ali dru-
gačni obliki nadaljujejo. Gre
za tradicionalno pot od Sed-
larjevega do včasih Ljubne-
ga, letos pa je prišlo do spre-
membe in se je pohod (tudi
malce nereizumljivo) končal
v Topolšici, kjer sicer »pra-
ve« Štirinajste sploh ni bilo.
Letošnji pohod se je začel
v soncu brez snega (le zapla-
te so krasile ravna polja pri
Sedlarjevem) ter se končal v
snegu pa tudi soncu sredi
zdraviliške Topolšice. Med
kulturnim programom je bi-
lo izrečenih veliko besed -
med mladimi pohodniki na
eni in starimi prijatelji-borci
na drugi strani. Zal ni prišlo
do pravega dialoga in to je
pogrešala tudi Jelka Tum-
paj: »Ko bi bilo še več bor-
cev z nami!
Vemo, da vsi ne morejo na
pot, vendar tam, kjer smo
počivali, bi lahko prišli. Tudi
tisti, ki niso iz Stirin^ste.
Veste, lažje se je zgodovino
učiti iz ust človeka udeležen-
ca, kot pa iz knjige... Sao
vem, da je za mnoge pot pre-
težka, vendar saj je še veliko
borcev, ki tudi niso tako sta-
ri! Naj pridejo in nam pripo-
vedujejo, nas učijo in vo-
dijo!«
Pohod je končan. Mladi so
spoznali veliko novega,
predvsem pa so obljubili, da
spominov ne bodo obujali
samo s pohodi, temveč z de-
lom. Eno z drugim pa bo ve-
lika učna ura za ohranjanje
pridobitev, kjer so poleg
ostalih sodelovali tudi borci
in borke Štirin«uste._____.___
Od Vidmarja do Butare
6. feoruarja so mladinci
šmarske in laške občine kre-
nili na pohod po poti štirinaj-
ste divizije. Začeli so v Sed-
larjevem, kjer je komandant
Štirinajste, narodni heroj To-
ne Vidmar-Luka po pozdrav-
nem nagovoru z željo, da
mladi na njihovi poti izpred
enainštiridesetih let tudi
pozdravijo vse tiste živeče
kmete partizane, ki so med
vojno pomagali, da je bilo
našim sodelujočim lažje,
izročil prapor.
Prapor mlade Štirinajste
in državne zastave je tako
krenil na pot dolgo sedem
dni in v Topolšici ga je spre-
jel general Miha Butara. Ob
koncu pohoda je še enkrat,
kot tolikokrat vsi udeleženci
med potjo, opisal pomen po-
hoda Štirinajste ter med dru-
gim omenil da »v vas vidimo
nas«! S tem je želel izraziti
zadovoljstvo nad mlado ge-
neracijo, ki sicer v miru na-
daljuje in varuje tisto, kar so
si sami dolgo želeli in mnogi
med njimi dali tudi svoja
dragocena življenja. Vez
med Tonetom Vidmarjem in
Miho Butaro so ob mladih
naslednikih bogatih tradicij
nadomestili še številni borci
na vseh postojankah, kjer so
se pohodniki ustavljali. To
pa je bilo tudi v Šentvidu
nad Planino, Henini, Gračni-
ci, Svetini, Opoki, Dramljah,
Črešnjicah, Plešivcu, Graški
gori, Ravnah, Zavodnjah,
Smrekovcu in še kje. Vsa pot
je bila znova en sam spomin
in dobra šola za naprej.
TONE VRABL
LOJZE OJSTERŠEK
EDI MASNEC
Čaj pri Francu Zepanu pod Frg
zdravilnih rož. Zepanov Franc t
Stričelc spel
z mladimi
Branko Defer-Striček je bil tudi to-
krat »maskota« pohoda mladih po poti
Štirinajste. Čeprav so mu med vojno
hoteli »dohtarji« odrezati zamrzli in
nastreljeni nogi, je rekel »raje z noga-
mi v grob, kot brez njih.« Po zadnjem
pohodu v Topolšici je dodal: »Če bi
takrat dal noge proč, ne bi mogel več z
mladimi. Če pa bi me pobralo, bi lahko
tudi z nogami počival v grobu.« Zdržal
je ves pohod in ob koncu povedal, da
je kljub nekaterim »lumparijam« z
mladimi zadovoljen in med njimi
mlad. Radi imajo Strička in on njih.
»Več nas bi moralo hoditi z mladimi,«
še doda in »vse nekaj boli - od nog do
rok in trebuh jim čez visi!« Na koncu
poti smo videli na Brankovih očeh
utrujenost. Na pot je šel z eno palico,
vrnil seje z dvema. Obraz je bil neobrit
(ne tako kot na sliki ob odhodu), neko-
liko otožen, vendar se je cela Branko-
va postava zravnala, ko je korakal med
mladimi ob prihodu v Topolšico, kjer
so ga pozdravili tudi njegovi soborci.
Danes je Striček tudi soborec mladih
in utrjevalec vezi. Ko bi imeli več
Stričkov!
Mladi so bili na poti spominov legendarne divizije že dvanajstič. Ni jim bilo lahko.
Začelo se je sicer v soncu in blatu, nadaljevalo med sneženjem in končalo v soncu a
hudem mrazu. Toda, mnogo, mnogo lažje je bilo mladim kot je bilo borcem Štirinajste
pred 41 leti. S to zavestjo kot sopotnikom, je bilo lažje, so kar zapovrstjo pripovedovali
pohodniki včeraj, ko so v Topolšici sklenili svoj pohod.
Pred odhodom na za-
dnji del poti iz Raven
proti Topolšici je vod-
stvo 3. pohodne enote,
katere nosilci so bili ve-
lenjski in žalski mladin-
ci, izročilo posebna pri-
znanja - plakete, ki so
jih prejeli:
Krajevna skupnost
Ravne nad Šoštanjem,
podružnična osnovna šo-
la, vojaki iz Postojne oz.
Vipave, osnovna organi-
zacija mladine iz Žalca in
stalni pohodnik Branko
Defer-Striček iz Laš-
kega.
Pod Frgunovim vrhom
na Graški gori pri do-
mačiji Mihe Andrejca,
po domače pri Rnežniku,
se dobi tudi žig transver-
zale Štirinajste divizije.
Lastnik partizanske
domačije skrbno hrani
ta žig, pregleda vsako
planinsko legitimacijo
in vanjo vtisne žig, ob
tem pa se mora popotnik
še vpisati v knjigo, ki jo
Andrejčev Miha skrbno
vodi. Med pohodom je ta
žig zahtevala ena izmed
udeleženk iz Žalca, ki že
drugič dela celotno traso
Štirinajste divizije.
Mira Šmarčan, komandant 4. pohodne enote
iz Ljubnega: »Letos nas je bilo samo 33, vzrok pa
je tudi v tem, da smo šli v obratni smeri, kot
prejšnja leta, ko smo pohod končaU pri nas na
Ljubnem.
Med potjo smo med drugim obiskali tudi nekaj
partizanskih kmetij ter jim izročili knjige kot spo-
min na naš obisk in v zahvalo, kar so za NOB
dobrega naredili med vojno ter nas, ki pohod
obujamo, tudi letos sprejeh. To je bilo pri Atel-
škovih pod Smrekovcem, kjer sta nas gospodar
in gospodinja pogostila s čajem in domačim kru-
hom ter pripovedovala o tem, kako je bilo med
vojno. Podobno je bilo tudi na Kozlovi domačiji
na Rastkah.«
Darja Jug iz Celja, stanuje v Dramljah, je
sodelovala na celotnem pohodu od Sedlarjeve-
ga do Topolšice: »Na pohodu sem bila drugič.
Ker sem imela prej nekoliko težav, sem se za
letošnji pohod predhodno pripravljala. Ukvarjala
sem se z drugimi športi, med drugim tudi z od-
bojko in tenisom. Organizacija letošnjega pohoda
je bila po moje dobra, žal pa je zame bil najtežji
del nočnega pohoda v prvi etapi. Vesela sem, da
poleg narave - saj študiram turizem - lahko v
nekaj dneh
prijatelje. Po
manjka kon(
po vsaki etal
utrujeno. Ži
etapi pa me
še manj pa o
Jelka TuH
v Gorenju:»
štirinajste di
sem imela n
naši trasi di
Plešivca do (
Osreških pei
nirji prehitro
smo to uspe
bilo hladno
bilo nič preV
njih pohodil
zmorejo, v f
Štirinajste),!
nostno ustaM
ključnih slo^
Irena Obli
zadnjega let
Miran Šmarčan
Darja Jug

mlj
bilfl
kje
tac
oro
ijai
po(

NOVI TEDNIK - STRAN 13
t|ni vrhom, je bil boljši kot vino. Seveda je bil iz
(k ni hotel povedati.
tanjevanje v
Ii
Ietošnjim pohodom
10 poti Štirinajste je
več zanimivih akcij,
i)revladovale: orien-
brostoru, rokovanje z
lin streljanje, obnav-
t)ominov z borci in
t). Eno najzanimivej-
'am tudi nove čudovite mlade
nem pohodu pa vidim, da mi še
da bi pot opravila tako, da bi se
počutila preveč in brez potrebe
i sem jih dobila v predzadnji
do odvrnili od podobnih akcij,
sa.«
5 Titovega Velenja, orodjarka
bil moj že četrti pohod po poti
Tokrat sem bila v štabu, kjer
2a delo s pionirji, ki so se na
vključili v pohod in sicer iz
^gore ter v zaključnem delu od
"opolšice. Žal mi je, da so pio-
na dogovorjeno mesto, vendar
■žili z »vajami« v naravi, saj je
fninus 19 stopinj. Otrokom ni
oja želja pa je, da bi na prihod-
^Tii sodelovali borci, ki še to
J (ni nujno, da so samo borci
Samo na točkah, kjer se priiož-
*ri spominskih obeležjih ali za-
itih.«
;Podkraja - Kavče, dijakinja
'Cntra srednjih šol, smer raču-
ših tem pa so pripravili po
prvem dnevu pohoda in
nočitvi iz Sedlarjevega do
Šentvida pri Planini.
Pavle Kavšek, študent
biologije, doma iz Zagrada
pri Radečah, sicer pa na po-
hodu pomočnik komandan-
ta prve pohodne enote:
»Mladim smo poskušali pri-
kazati, kako se da v naravi
preživeti domala brez vsega,
kar lahko prineseš s seboj!
Skupina mladih se je pred
časom podala na pot po Ju-
goslaviji in osem dni smo.se
preživljali izključno s tistim,
kar smo dobili v naravi. Trije
so nas zaradi tega zapustili,
štirje smo vztrajali in vzdrža-
li. Poglejte: sol lahko tudi
nadomestimo z bukovim pe-
pelom ali enostavno z liza-
njem lastne kože. Solate se
dajo pripraviti tudi iz bodeče
neže, vendar vedeti moraš iz
katerega dela in kdaj. Čaj
lahko skuhaš iz borovih in
smrekovih iglic ter dodaš še
kaj drugega. Meso? Če je se-
zona tudi dobro pripravljeni
žabji kraki! Vse pa moraš
poznati, da ne pride do težav.
In to smo poskušali mladim
povedati, da bi začeli to
spoznavati in ceniti. Tudi to
je del SLO in DS.«
^mpaj
Irena Oblišer
Bojan Zupane
nalništvo: »Med pohodom so pripravili v Ravnah
tudi kviz iz poznavanja štirinajste divizije in ve-
lenjske občine, po njem pa še kulturni program.
Po njem so mladi pripravili še disko s plesom, ki
se ga pa nisem udeležila, saj nekako raje podpi-
ram »resno« kulturo za katero tudi skrbim. V
kvizu je zmagala 2. četa, ki jo je vodil Borut
Dikhč pred 4. četo, katero je vodil Alojz Viher iz
Žalca, tretja pa je bila 3. četa pod vodstvom Ran-
ka Zgornjanina. V vseh sodelujočih ekipah so bili
pohodniki in po en vojak.«
Bojan Zupane iz Brznika v občini Laško, di-
jak 3. letnika rudarske šole v Zagorju: »Letos
sem bil na pohodu že sedmič. Sodelujem prepro-
sto zato, ker mi je to všeč, ker dobim vedno znova
veliko prijateljev in znancev. Na pohod pa grem
tudi zato, da v živo spoznam težave, s katerimi so
se srečevali borci pred 41. leti s tem, da mi danes
veHko lažje premagujemo te težave, kajti smo
dobro oblečeni in obuti, nismo lačni, za gašenje
žeje pa poskrbimo sami, saj pri kmetih dobimo
čaj, pa tudi sam sem ga vedno nosil s seboj.«
Dodajmo še to, da je Bojan poleg ostalega skr-
bel za humor ne samo v svoji (žalski) četi, temveč
v celotni pohodni enoti.
Nosilci štirih etap mla-
dih pohodnikov po poti
XIV. divizije od Sedlar-
jeva do Topolšice so bili:
Prve etape od Sedlar-
jeva do spomenika Iliji
Badovincu v dolini
Gračnice mladi iz laške
in šmarske občine, ko-
mandant je bil Ivan
Štefančič, njegov pomo-
čnik Pavle Kavšek in ko-
misar Stojan Sorčan. So-
delovalo je okoli 140 po-
hodnikov.
Drugo etapo so vodili
mladi celjske, šentjurske
in konjiške občine sku-
paj jih je bilo 140, med
njimi tudi 8 iz Čuprije, 5
iz Beograda ter 15 iz Ši-
ška. Komandant je bil
Borut Korošec, pomo-
čnik Branko Javeršek in
komisar Matej Romih.
Tretja in četrta etapa
sta bili tokrat združeni:
Velenjčani skupaj z Žal-
čani so sprejeli prapor
celjskih mladincev pri
spominskem obeležju na
Stranicah, se vrnili v Ti-
tovo Velenje in od tam
krenili na pot preko Ko-
novega, Plešivca, Graške
gore. Raven, Osreških
peči do Topolšice. Ve-
lenjsko etapo sta vodila
komandant Miran Jan-
čič in komisar Iztok Ši-
mek. V štirih četah je bi-
lo 177 pohodnikov, kate-
rim se je v končnici pri-
družilo še 200 pionirjev.
Četrto etapo mozir-
skih mladincev (33) je
kot komandant vodil Mi-
ran Šmarčan iz Nazarij
ter komisar Matjaž
Zagoričnik iz Ljubnega.
Na letošnjem pohodu
je tako sodelovalo v re-
dnih štirih etapah okoli
490 pohodnikov, ob njih
pa občasno še približno
tudi toliko pionirjev,
predstavnikov ZRVS ter
borcev. Ali: na pohodu je
bilo domala toliko mla-
dih, kot je bilo mladih
udeležencev pred enain-
štiridesetimi leti.
Hčerka Olga, vnuka Peter in Iztok ter zet Tone Knez so veseli, kadar je mama pri njih.
Oj. mladost ti moja...
Ena sama velika In neuresničliiva želja Julilane Hropof
Mlad, blagozvočen je njen glas, poln in
zrel. Kot glas žene, ki so jo obogatile prve
življenjske izkušnje, kot umirjen tok reke.
Obraz je mladosten, miren. Preveč umirjen.
Tako kot njene roke med pogovorom. Oči?
Globoke, bleščeče bi edino sodile k njenemu
glasu. Nekoč so takšne bile. Sedaj so neme,
mrtve. Zanje ni več sonca. Že pred četrt
stoletja je ugasnilo danes 90 letni Julijani
Hropot z Gorice pri Ostrožnem. Ne more ga
vrniti ne ljubezen hčera, ne vnukov, ne pri-
jateljev. Edina žgoča želja se ji ne bo nikoli
izpolnila.
Ko sem v topli, prijazni kuhinji njene hčerke
Olge sedela ob njej, me ni zaznala. Vedela je, da
sem tam, ker so ji to drugi povedali. Moj glas je
bil za njen pojemajoči sluh prerahel. Sedela sem
tam in hudo mi je bilo. Kako naj navežem stik z
njo, kaj naj jo vprašam. Ko vendar vem^ da si želi
le eno. Poskusim s spomini. Napaka. Žalost no-
sijo s seboj.
»Vedno sem imela slabe čase. Najtežje je bilo
tistikrat, ko sem se z Dobrne priženila na Gori-
co. Leta 1926 je to bilo. Samo delo in trpljenje.
Med vojno je bilo še huje. Velike skrbi so bile.
Otroci, same hčere sem imela, so bili še mladi.
Strah me je bilo. Iz dneva v dan. Da bi zvedeli,
da delam za partizane, da jim perem in šivam, da
zanje vsak teden spečem peko kruha. Ta strah je
minil, delo je ostalo.«
Veliko dela je bilo na štirinajstih hektarjih
zemlje, ob šestih dekletih. Življenje ji ni dalo
predaha. Dekleta so zrastla, Julijana pa je pri 55
ovdovela. Pa tudi na to bi se navadila in lahko bi
ji bilo lepo. A ko je dopolnila 66 let, jo je zapustil
vid.
»Zdaj je življenje lažje, drugačno. Ko bi vi-
dela...«
Še vztrajam pri spominih. V njih je njeno da-
našnje življenje, v njih je tudi delček sreče, poza-
be. Za minuto, dve, morda še dlje. Takrat so
blagodejni, kot požirek kave ali čaja, ti drobci
sedanjega veselja. O sreči misli Julijana dru-
gače. Ko zve, da je umrl njen znanec, reče: »Oh,
kako je srečen!«
Hčerki, zetu in vnukoma ni vseeno. Radi jo
imajo, radi jo obiščejo na Gorici, veseU so, kadar
je pri njih. Tako kot druge hčerke in njihove
družine: »Mama, radi te imamo. Ko greš domov,
te pogrešamo,« potožijo.
Ob misli na njene, postane glas mehak: »Stara
leta so pač stara leta. Ko pomislim nazaj, se
sprašujem, kako da sem še, da sem tako starost
dočakala. Saj še kar gre. Še s stopnicami nimam
težav. Tu, pri Olgi, jih imajo 14, doma jih je 15.
Jih štejem.« Pa še vse kaj drugega dela - sama
postilja posteljo, jeseni splete v kite vso čebulo
in česen, preden so imeli pomivalni stroj, je tudi
vso posodo še pomivala. Tudi s temo se da žive-
ti. Saj je še vnukinjo pazila, ko že ni več videla:
»Zaspala je le takrat, če sem ji pela.«
Spomin na pesem ji na mah odvrže z ramen
cela desetletja. Za visoko obletnico ji je prišla
zapet skupina pevcev moškega komornega zbo-
ra. »Zapeli so same lepe: Zabučale gore. Dober
večer ljubo dekle... Ampak Zabučale gore so
Sonce je Julijani Hropot zašlo pred četrt sto-
letja.
drugače zapeli, kot sem bila vajena. Od začetka,
tisto Oj, mladost ti moja, to je bilo enako. Tiste
kitice
Kje je moj očka zdaj,
očka že v grobu spi,
črna zemlja ga gor tišči,
te pa niso znali.«
Kaj zato, če so zapeli drugače. Julijana je naj-
raje pela - vse pesmi.
»Doma smo vsi radi peli. Vseh osem otrok.
Najlepše je pel Francek. Naprej ali čez. Skupaj
sva tako zapela, da je bilo veselje. Nekoč sva šla
na kožuhanje in kot po navadi, sva že po poti
prepevala. Sama sem nazadnje še na bas poteg-
nila. Kožuhači so naju že na daleč slišali, ko sva
prišla do njih, pa so na vsak način hoteli vedeti,
kje so še drugi. Niso in niso mogli verjeti, da sva
bila sama. Kje pa, ko je bil pa še bas zraven...«
Ja, tako je Julijana pela. Sosed je povedal, kako
je bilo, ko je fižol sadila. Nabiral je gobe in
zaslišal petje. Kar na štor seje vsedel, pozabil na
gobe in poslušal, poslušal.
A tudi pesem je pristala pri spominih. Za svo-
jo 80 letnico je Julijana še zapela. Ob 90 letnici ni
šlo več. Leta so naredila svoje. Pa vendar. Njen
glas je še tako živ in mlad. Kot pesem.
MILENA B. POKLIC
14. STRAN - NOVI TEDNIK
14. FEBRUAR 1985
407o posezonsko znižanje cen
moške, ženske in otroške
zimsko-športne konfekcije do 23. 2. 1985
VELEBLAGOVNICA T - oddelek športne
konfekcije
Ernest Tiran
Razbojnik
Guzaj
57
Ko tudi njega ni bilo več slišati, je
prikrevsal izza pokopališkega zidu
berač Nejček.
S trudnimi stopinjami se je pribli-
žal svežemu grobu in obstal pred
njim. Dolgo gledal, nemo prikimaval.
Ustnice so se mu premikale, besed
skoraj ni bilo slišati.
»Tak je pa le res. O moj Bog, kak-
šen žalosten konec. In tako mlad si še
bil. Jaz sem pa tako star, pa ne mo-
rem umreti. Vidiš, kako je to čudno.
Saj si bil še včeraj kakor kakšen
kralj, zdaj si pa tako sam. Ti revež, ti.
Ja, ja. Je že tako na svetu. Kadar je
človek srečen, ga obletavajo ljudje
kakor ose, zrel sad. Kadar sipanesre-
čen, te pa nihče noče več poznati.«
Iz oguljenega plašča, polnega za-
plat, je privlekel robec in se hrupno
useknil.
»Pa si bil vseeno dober človek, če-
prav si bil razbojnik. Goldinar si mi dal
takrat, saj veš, v Podsredi. Še nateple
so me babnice potem zavoljo njega.
Izmed vseh si me bil prepoznal, da sem
siromak. No, zdaj si pa ti še večji.«
Spet je prenehal, kašelj ga je posilil.
Segel je pod plašč, v žepu je imel
spravljen odlomi jen cvet pelargonije,
tiste, ki jo je bil žandar zjutraj po nero-
dnosti prevrnil z okna, da se je polomi-
la. Počasi, neskončno trudno seje sklo-
nil nad grob in z drhtečo roko položil
nanj rdeči cvet.
»Bog ve, da nisi bil hudoben človek.
Pa en Očenaš bom zmolil zdaj zate, ko
so te vsi zapustili.«
Ustnice so se komaj premikale, glasu
ni bilo iz grla. Potem si je z rokavom
obrisal po očeh, se obrnil, še se zadnji-
krat ozrl po grobu in počasi odkrevsal
proti izhodu.
Nekaj časa se je njegova senca še
ločila od mraka, potem pa se je strnila z
njim.
Guzaj po svoji smrti le ni ostal tako
čisto od vseh pozabljen in zapuščen.
Njegovi prijatelji in tovariši so ga sicer
res vsi po vrsti zatajali in se ga odrekli,
ko so orožniki preiskovali in stikali po
hišah in pojatah in na vsak način hoteh
priti na sled ukradenemu in naropane-
mu blagu in denarju, sami med seboj
pa so se ga zelo pogostokrat spominjali
in lepo govorili o njern. Živo jih je zani-
malo vse, kar je bilo količkaj v zvezi z
njim. Ženske še sploh.
Na njegov grob je pozneje, ko se mu
je bila prva ihta polegla menda prevor-
ški župnik sam dal postaviti preprost
lesen križ brez imena. Saj imena res ni
bilo treba, prav vsi domačini do zad-
njega so dobro vedeli, koga krije gomi-
la, samo izogibali so seje, ker so se bali,
da bi se izdali, kdo je hodil z njim.
Edini nekdo mu je ostal zvest in se ni
bal. Marsikateri obiskovalec pokopali-
šča, ki je slučajno zašel v tisti kot. ka-
mor so bili Guzaja pokopali, je opazil
na njegovem grobu šopek cvetja, vča-
sih še skoro svež, včasih že čisto ovenel
in suh. Dolgo niso vedeli in so ugibali,
kdo bi mu ga bil položil tja, še ženske,
ki vse vedo, niso vedele. Šele precej
pozneje je nekdo videl mlado dekle, ki
je prihajala od Guzajevega groba. Se-
veda seje takoj razvedelo po vsej okoli-
ci. Pozneje jo je ta ali oni tudi sam
srečal, ona pa, kakor da nikogar ne
vidi, same oči so je bile in nekaj je bilo
v njih, da so se je skoraj bali. Z niko-
mer ni spregovorila, nikogar ni pozdra-
vila, šla je mimo in spet izginila kakor
prikazen. Ko je nekoč objesten pagla-
vec na vasi zaklical za njo: »Ravbarjeva
ljubica gre!«, ga je mati slišala, priletela
pred hišni prag in ga udarila po ustih.
Takrat se je Barbka obrnila in se čisto
rahlo in neskončno žalostno nasmehni-
la, vsaj materi se je zdelo tako.
Pozneje je nihče več nikoli ni žalil.
Vsem dekletom se je smilila, saj sploh
ni bilo grdo mišljeno, ljudje smo pač,
kakršni že smo, marsikoga je sram, da
bi pokazal nežno čustvo, pa se rajši
skrije za grobo besedo. Otrok je pač
ponovil, kar je bil slišal od drugih. Poz-
neje so Barbko videli le še nekajkratov,
zdaj je mali Francek že sam koralcal
poleg nje.
Ljudje so vedeli samo to, da je doma
prodala in se odselila. Zdaj ni več ne
Avmanovega mlina ne Barbke.
Tako je naše življenje:
Spomladi samo petje in vrisk in cvet-
je, potem drhteča vroča luč poletja,
pozneje jesenski viharji, ki se zvijamo
in ječimo v njih, in na koncu zima, gola
veja in sivo nebo.
Konec
23. POGLAVJE
Nal v miru počiva
Vsake reči je kdaj konec in zdaj je
tudi naša povest pri kraju. Vam je bila
všeč? Všeč ali ne, jaz - si umi jem roke
nad njo! Taka je bila pač. Tako je bilo
dejanje in nehanje, življenje in smrt
našega slovitega in znamenitega ropar-
skega poglavarja Franca Guzaja Šent-
jurskega. Kakršno življenje, talca smrt!
Druga stvar pa je, se bo morda kdo
vprašal, morda celo hotel dokazov, ali
je bilo res tako?
Kdo bi to vedel!
Prevorski »britot« V skrajnem desnem, spodnjem koncu slike prostor, kjer počiva
Franc Guzaj.
Danes ob 17. uri koncert Šabana Šauliča in
drugih za delavce bratskih republik.
VELIKO PUSTOVANJE
v soboto, 16. februarja ob 20. uri.
Zabavala vas bosta: ansambla VITAMIN in
ŠTIRJE KOVAČI, gost večera presenečenje,
bogata nagrada mask.
TORKOVO PUSTOVANJE 19. 2. ob 19.30 uri.
Zabavala vas bosta ansambla VITAMIN in
PLAVA TRAVA ZABORAVA. Bogate nagrade
mask. Predprodaja vstopnic: Globtur, Izletnik,
bazen Golovec. Vabljeni!
Vse ljubitelje tenisa obveščamo, da vam Zavod Golovec
omogoča igranje tenisa tudi pozimi, in sicer v glavni pri-
reditveni dvorani vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8.
do 14. ure.
Rezervacije igrišča pri varnostniku dvorane Golovec tel.
330-98.
Ostanite zdravi in čili, obiščite bazen, kegljiče, savno, ki
so odprti: bazen od 8. do 19. ure, kegljiče od 12. do 22.
ure, savna od 15. do 21. ure.
Avtosejem rabljenih avtomobilov vsako soboto od 8. do
12. ure. Vabljeni!
TOZD Turistična agencija
vabi na izlete in potovanja:
1. KRANJSKA GORA - svetovno prvenstvo v akrobat-
skem smučanju, od 22. do 24. 02. 1985
2. PLANICA 85 - 8. svetovno prvenstvo v smučarskih
poletih, od 15. do 17. 03. 1985
Za šolsko mladino in skupine posebni popusti
3. 8. MAREC - praznovanje DNEVA ŽENA
a) Piiberk - ŠENTANEL na Koroškem, 9/3-1985
b) Avstrijska Radgona - SEBEBORCI v Prekmurju, 9/
3—1985
c) pod GUBČEVO LIPO v HRVATSKEM ZAGORJU, 9/
3-1985
d) Vneznano (poldnevni izlet, 8/3-1985)
Strokovna potovanja
1. STUTTGART - sejem učil DIDACTA 85, 25.-27. 2. 1985
2. MUNCHEN - SEJEM OBRTI IHM 85, 8., 14. in 15. 3.
1985 (8. in 14. 3. je tridnevno potovanje)
3. VERONA- kmetijski sejem, 15. 3. 1985
4. CELOVEC - GAST 85, 16., 19. in 20. in 21. 3. 1985
Prijave za vse izlete in strokovna potovanja sprejemajo
vse turistične poslovalnice IZKETNIKA CEUE
14. FEBRUAR 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Skakanje ni šala, zapomnite si!
Veste, mene že od nekdaj
njuči radovednost, kadar gre
23 kakšne pomembne in nepo-
niembne dogodke. In prav ta
nioja neugnana radovednost
jne je gnala 27. januarja na
ogled državnega prvenstva v
smučarskih skokih za mladin-
ce in člane na 70-meterski ska-
kalnici v Braslovčah. Po na-
porni hoji po blatu do glež-
njev. sem se navsezadnje le
znašla na prizorišču. Himna
pa svečana otvoritev in slav-
nostni govori... no in po poiz-
kusni seriji se je začelo zares.
Gledalci smo lahko uživali ob
dolgih skokih, tekmovalci pa
so pokazali svoje znanje. Pri
mladincih se je naporno delo
najbolj obrestovalo Borutu
Muru, kije dosegel prvo mesto
in naslov državnega prvaka.
Klub je dosegel prvo mesto in
naslov državnega prvaka.
Klub Žiri je slavil lepo zmago.
DrugI je bil Janez Debelak iz
Ilirije, tretji pa domačin Igor
Verdev iz kluba Braslovče-An-
draž.
Z očmi sem kar naprej iska-
la zmagovalca, njega pa nik-
jer. Čakala sem in čakala, na-
zadnje pa se Je uresničilo
načelo: KDOR ČAKA, DOČA-
KA. Znašla sem se med zma-
govalno trojico in jim najprej
seveda čestitala. Moram pri-
znati, da sem bila sprva kar v
zadregi, ki pa je kmalu minila.
Iz prijetnega pogovora z Boru-
tom, Janezom in Jožetom sem
izbrala nekaj utrinkov.
JAZ: »Borut si pričakoval
zmago?«
BORUT: »Zmago sem priča-
koval, po drugi strani pa tudi
ne. Vse je mogoče.«
JAZ: »Si bil, Janez z drugim,
Jože pa s tretjim mestom, za-
dovoljen?«
JANEZ: »Drugega mesta ni-
sem pričakoval, vseeno pa je
lepo stati na drugi stopnički.«
JOŽE: »Tretje mesto sem
pričakoval, lahko pa bi bilo tu-
di boljše.«
JAZ: »Ste veliko trenirali,
preden ste začeli dosegati vi-
dne rezultate?«
VSI: »Seveda, veliko. In to
najmanj dve uri dnevno, ali še
več. Vse jc odvisno od časa, ki
ga imamo na razpolago«
JAZ: »Mislite, da bi lahko
skočili več?«
BORUT: »Lahko bi skočil
več: okoli 66-70 metrov.«
JANEZ IN JOŽE: »Tudi mi-
dva bi lahko skočila več.«
JAZ: »Ste imeli kaj treme,
ko ste se pognali z odskočne
mize?«
VSI: »Ne preveč.«
Zavladal je trenutek molka,
ki ga je pretrgal Jože, ko je
priznal, da ga j bilo malce
strah le na vrhu, kasneje pa
nič.
JAZ: »Je skakalnica dobro
pripravjena?«
JANEZ: (v imenu vseh)
»Skakalnica je bila glede na
vremenske razmere odlično
pripravljena. Pozna se priza-
devno delo občanov, ki so res
pokazali, da hočejo kljub vre-
menskim neprilikam izpeljati
to pomembno tekmo.«
JAZ: >'Kdo vas je navdušil za
skakalni šport?«
JANEZ IN BORUT: »Za
skakanje naju je navdušil oče.«
JOŽE: »Mene pa je za ta
šport navdušil stric Ferdo
Verdev.«
JAZ: »Kdaj pa ste sploh za-
čeh skakati?«
VSI: »Skakanje nas spremlja
že od mladih nog, od sedmega
leta naprej.«
JAZ: »Pa ste kdgj zašli v kri-
zo? Ste kdaj premišljevali o
tem, da bi prenehali skakati?«
VSI: (v en glas) »Vsaj za zdaj,
ko imamo za seboj že nekaj
uspehov, ne mislimo preneha-
ti. Skakali bomo, dokler bomo
uspešni, in dokler bomo imeli
voljo. Te pa je za zdaj še do-
volj . <<
JAZ: »Vam starši pri tem
športu pomagajo?«
BORUT: »Ce ne bi imeli nji-
hove pomoči, finančne in mo-
ralne, ne bi skakali, pa tudi ne
dosegli tako lepih rezultatov.
Staršem gre torej doberšen del
zahvale.«
JOŽE. IN JANEZ: »Z Boru-
tom se strinjava. Starši so glav-
na podpora.«
JAZ: »K^ pa v šoli, vas razu-
mejo?«
BORUT: »Hodim v kovinar-
sko šolo in mislim, da me uči-
telji in sošolci dobro razu-
mejo.«
JANEZ: »Jaz obiskujem vrt-
narsko šolo in se z vsemi do-
bro, ne, odlično razumem.«
JOŽE: »Jaz sem pa že v služ-
bi v SIP Šempeter. Moram po-
vedati, da so vsi zares razume-
vajoči. Poleg rednega so mi za-
gotovili tudi 120 dni plačanega
dopusta. Tako lahko nemote-
no treniram in tekmujem.«
JAZ: »Kako pa usklajujete
svoj prosti čas z napornimi tre-
ningi?«
BORUT: »Prostega časa sko-
rajda nimam, če pa ga kdaj le
kaj ostane, se ukvarjam z glas-
bo in nogometom.« ■
JOŽE: »Proste minutke iz-
koristim za nogomet in namiz-
ni tenis. Včasih sem bil vnet
zibralec značk«
JANEZ: »Prostega časa pre-
prosto skorajda nimam. SKA-
KANJE NI ŠALA, ZAPOMNI-
TE SI!«
JAZ: »Za konec tega klepe-
ta, mi izdajte nekaj n^boljših
rezultatov.«
BORUT: »Danes sem dobil
naslov državnega prvaka, bil
pa sem tudi trikrat tretji na
alpskem pokalu v Evropi.
Ostali rezultati najbrž niso toli-
ko zanimivi.«
JOŽE: »Poleg danes ome-
njenega tretjega mesta sem bil
tretji tudi na republiškem tek'
mov^anju v Podkraju in osmi
na alpskem pokalu.«
JANEZ: »Na alpskem poka-
lu sem enkrat osvojil prvo me-
sto. Danes sem bil drugi, želim
pa si med deset najboljših na
svetovnem prvenstvu.«
BORUT: »Za naprej si želim
seveda veliko dobrih rezulta-
tov. Mislim pa, da ne smem
pozabiti pohvaliti trenerja mla-
dinske A reprezentance, Jane-
za Poljanska.«
JANEZ: »Kot sem že ome-
nil, rad bi bil med desetimi naj-
boljšimi na svetovnem prven-
stvu. Toda moral bom trdo in
veliko trenirati, da bom dose-
gel take rezultate.«
JOŽE: »Moja največja želja
pa je, da bi se uvrstil v člansko
reprezentanco.«
JAZ: »Želim vam, da bi se
vam želje izpolnile. Hvala za
razgovor.«
JERNEJA JEZERNIK
V rubriko MLADI NOVINAR sem tokrat
uvrstila prispevek JERNEJE JEZERNIK,
učenke 8. b razreda OŠ Polzela. Izbrala sem
ga, ker je zanimiv, hkrati pa lahko ob njem
opozorimo na nekatre podrobnosti, ki bi lah-
ko bile še boljše. Namen tega ni, da bi vaše
prispevke (tega in tiste, ki bodo še sledili)
kritizirali, ampak, da bi na praktičnih prime-
rih pokazali, kako pišemo prave novinarske
članke.
Samemu jedru intervjuja pravzaprav ne
morem ničesar očitati. Jerneja je skrbno pri-
pravila vprašanja in bralec veliko izve o
smučarjih skakalcih, ki jih je predstavila.
Ustavila pa se bom ob uvodu in zaključku.
Zaključka, kakršnega si napisala, kot vidiš,
draga Jerneja, sploh ni. Izpustila sem ga na-
menoma, ker se članek lepše konča brez nje-
ga. Za svoj prispevek si namreč izbrala KLA-
SIČNI INTERVJU, ki smo ga v naši rubriki že
predstavili, o njem pa smo rekli, da ga poleg
krajšega uvoda sestavljajo gola vprašanja in
odgovori. Če si hotela v intervju nizati tudi
svoje občutke in opažanja bi morala izbrati
INTERVJU - REPORTAŽO. Podobno velja tu-
di za tvoj uvod v sestavek. Novinarski jezik je
pogosto suhoparen in jedernat, zato pa mora
z malo besedami veliko povedati. Uvod bi
mirno lahko skrčila na nekaj stavkov o tem
kje in kdaj je bilo prvenstvo in kdo so zmago-
valci, seveda. Nekaj odvečnih stavkov sem
podčrtala. Ne bi pa bilo napak, ko bi zabeleži-
la tudi dosežke, še posebej zato, ker lahko
kasneje preberemo: BORUT: »Lahko bi
skočil več: okoli 66-70 metrov.« Koliko je
skočil v resnici pa lahko le ugibamo.
Pa še na nekaj naj opozorim. V NOVINAR-
SKIH SESTAVKIH PIŠEMO IME VEDNO
PRED PRILMKOM!
Urednica
Pionirji fotografirajo
Naš stari znanec Teni Ortl iz Laškega se nam je spet oglasil z
zajetnim šopom fotografij. Izbrali smo fotografijo njegovega
domačega prijatelja, ki ga je ujel med skrivanjem v košari.
Hkrati se opravičujemo vsem, ki spremljate to rubriko, ker
bomo zaradi nenadne odsotnosti našega fotoreporterja napove-
dano malo šolo fotografije za nekaj tednov prestavni.
Plašč
Metka je za
rojstni dan
plašč dobila
in se na
dvorišču hvalila:
»Poglejte,
ali ni moj plašček lep?
Kot jabolko je rdeč!'<
In kaj se zgodi?
Tinčeji na plašč
packo naredi.
On se zasmeji.
Metka pa domov
žalostna hiti.
PETRA HERBST, 5.b
OŠ Fran Roš
CELJE
Pri stari mami
Počitnice sem preživel pri stari
mami. Sem se sankal. Vozil sem
ji drva. S prijatelji sem se igral.
V nedeljo sem gledal televizijo.
Gledal sem risanko Smrkci. Ose-
mnajstega januarja sem imel
rojstni dan. Ležal sem na krušni
peči.
Včeraj sem gledal film Bag-
dadski tatic.
Naredili smo sneženega moža.
Smo se skrivali. S smrek smo
stresali sneg, da se ne bodo veje
lomile.
DAMJAN VEBER, 3.d
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Atkina zanka
o, Vrba!..., draga vas domača,
kjer hiša mojega stoji ...
Da'b......me iz tvoj'ga sveta
speljala ne bila ... kača.
Ali znaš pravilno dopolniti prvo kitico te prelepe pesmi,
ki jo je napisal naš pesnik dr. France Prešeren? Če ne, brž
vzemi pesmarico v roke in jo, preden rešiš Atkino zanko,
preberi!
Potem pa rešitev hitro nalepi na dopisnico in jo do torka,
20. februarja 1985 pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kon-
gresa 3a, 63000 CELJE. Takrat bomo namreč izžrebali
nagrajenca tovarne AERO.
V prejšnji zanki ste zlahka prepoznali BREZO in
nagrado AERA tokrat prejme: Tilen Travnik, Ul. 29.
novembra 51 B, 63000 Celje.
»Srednja šola Borisa Kidriča
Celje
Ljubljanska 17
razpisuje
prosta dela in naloge
INŠTRUKTORJA A, B, C, E
kategorije
Začetek dela takoj oz. po dogovoru.
Prijave in dokazila o strokovnosti sprejemamo 15 dni
po objavi«
Komisija za delovna razmerja
TOZD Preskrba
in komisija za delovna razmerja
TOZD Transport
objavljata
prosta dela in naloge:
komisioniranje v skladišču sadja in
zelenjave
(3 delavci)
Pogoji:
- IV stopnja strokovne zahtevnosti trgovske smeri
- 1 leto delovnih izkušenj
- 30 dni poizkusnega dela
avtoelektričarska dela
(1 delavec)
Pogoji:
IV stopnja strokovne zahtevnosti (avtoelektričar)
- 1 leto delovnih izkušenj
- 30 dni poizkusnega dela
Dela in naloge objavljamo za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov;
SOZD MERX DO Blagovni center Celje Kadrovsko
splošni sektor, Ul. 29. novembra 16, Celje.
Dravske elektrarne Maribor n. sol. o.
TOZD ELEKTROKOVINAR LAŠKO
n. sol. o.
Debro 13/c, Laško
- komisija za delovna razmerja
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1. en vodja prodaje in raziskave
tržišča
2. en vodja montažnih del
3. en vodja priprave dela
4. en vodja pleskarske dejavnosti
5. več ključavničarjev, monterjev,
varilcev in strugarjev za delo v
delavnici in na terenu
6. en vrtaiec frezalec
7. en rezkalec
8. en skoblar
9. en vzdrževalec strojnih naprav
Za opravljanje navedenih del morajo kandidati poleg
splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
- pod 1: višja šola komercialne smeri s predhodno
izobrazbo strojne smeri in 2 leti delovnih izkušenj
- pod 2: srednja šola strojne smeri in 2 leti delovnih
izkušenj
- pod 3: višja šola strojne smeri in 1 leto del. iz-
kušenj
- pod 4: srednja šola kemijske ali pleskarske smeri,
2 leti delovnih izkušenj ter opravljen strokovni izpit
- od 5 do 9: KV ustrezne smeri, od 1 do 3 let
delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bodo kandidati skleniti za nedo-
ločen čas s polnim delovnim časom.
Poskusno delo traja za opravljanje navedenih del od
60 do 90 dni.
Izbranim kandidatom nudimo možnost rešitve stano-
vanjskega vprašanja.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju oglasnih pogojev
naj kandidati dostavijo na gornji naslov v roku 8 dni
od dneva objave.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po
prenehanju zbiranja prijav.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
14. FEBRUAR Ig
Kazni za ŽRK Aero
Vse kaže, da ne more priti
do potrebnega ustvarjalnega
miru v železničarskem roko-
metnem klubu Aero. Potem,
ko so odpravili prejšnja neso-
glasja, ki so ekipo tudi pripe-
ljala iz prve v drugo zvezno
ligo in ko so končno uredili
organe, ki vodijo, je prišlo do
novega stresa. Zadnja tekma
jesenskega dela prvenstva v
hali Golovec se je končala z
izgredom igralcev in gledal-
cev, vse skupaj pa sta zakuha-
la sodnika z nerazumljivimi
odločitvami v zadnjih sekun-
dah igre, ko sta takorekoč po-
darila točko gostom in se je
tekma Aero - Istraturist kon-
čala neodločeno 22:22.
Celjani so se na sodniško od-
ločitev pritožili, dobili pa so za-
nimiv »paket« kazni:
Najprej so ugodili njihovi
pritožbi in so tekmo razveljavi-
li ter sodnika kaznovali. Ra-
zveljavitev tekme pa so takoj
zabelili s številnimi kaznimi: z
eno tekmo prepovedi igranja
doma oz. 100 km izven Celja,
klub mora plačati 50 tisoč din
kazni, vratar Tom.ič je »zaslu-
žil« 3 mesece neigranja (do
konca prvenstva). Suspendira-
li so Anderluha ter izrekli kaz-
ni neopravljanja funkcij Va-
siču in Hlačarju.
Upravni odbor, ki ga vodi
Andrej Šušterič, je na izredni
seji ob navzočnosti predsedni-
ka predsedstva RZJ Mileta Zu-
pančiča in predsednika zdru-
ženja II. zvezne lige Marjana
Goloba pripravil odgovor na
vse kazni. O pritožbi Celjanov
bodo razpravljali jutri v Zagre-
bu. Kakšne bodo odločitve oz.
spremembe izrečenih kazni je
težko reči, kajti komisije nera-
de spreminjajo izrečene od-
ločitve.
O   tem   Andrej   Šušterič:
»Ogorčeni smo in tokrat bomo
šli do konca, če bo potrebno
tudi preko rednega sodišča.
Stalne žrtve resnično ne more-
mo biti, poleg tega pa smo pre-
pričani, da ni bilo nič tako hu-
dega, da nas bi morali tako
drastično kaznovati. Delegat je
zapisal o tekmi vse najlepše,
potem pa je v dodatnih infor-
macijah začel spreminjati svo-
je izjave. Tudi Anderluh ni bil
v Zidanem mostu ter ni grozil
sodnikoma, ker je bil takrat s
soigralci na kosilu. Prehudo je
kaznovan tudi Tomič, kajti na
drugih igriščih je možno izreči
še kaj hujšega pa nobenega ne
doleti kazen. Upamo, da bomo
vsaj v delu naših pritožb uspe-
li, uspešno odigrati zaostalo
tekmo z Istraturistom ter do-
bro pripravljeni startali v spo-
mladanski del prvenstva, ki se
začne 23. marca.«
' TONE VRABL
Prolliem vzgoje
v zadnjih dveh, treh letih smo bili priča štvilnim izpa-
dom in neprijetnostim na naših igriščih, kar še posebej
velja za tiste ekipe, ki nastopajo v najvišjih zveznih tekmo-
vanjih, kot košarkarji, rokometaši, in hokejisti. Povsod naj
bi bili začetniki in krivci za kasnejši incident sodniki. Ti
naj bi vedno nekaj imeli proti celjskim ekipam ter sodili
tako. da so pomagali gostujočim, s tem pa provocirali
domače igralce, trenerje, člane uprave in seveda predvsem
gledalce. Večkrat so ob koncu tako razburljivih srečanj
uspeli vso stvar srečno in brez pretresov pripeljati do
konca, mnogokrat pa tudi ne.
Trenerji so svoj bes izkazovali s kletvicami in hujska-
njem občinstva, pridružili so se tudi posamezni igralci ter
gledalci z vdori na igrišče, prerivanjem, tudi kakšno klo-
futo, metanjem drobiža, da o kletvicah sploh ne govorimo.
Razumljivo je, da so sledile kazni. Ostre! Najbolj so
prizadele tiste, ki hodijo na tekme iz užitka ob koncu
tedna, ne pa da bi prisostvovali huliganstvu. Zapirali so
dvorane s čimer so imeli škodo klubi in gledalci. Trenerji
niso smeli voditi ekip, kar spet ni dobro. Kaznovani so bili
ključni igralci, kar je hudo zlasti za ekipe, ki so brez
pravega števila kvalitetnih igralcev.
Nerazumljivo pri vsem tem je to, da vsi vse vidijo samo v
sodnikih. Ah nismo veliko krivi tudi sami? Če že sodnik
poskuša provocirati ga bomo premagali samo z DOBRO
igro in športnim vedenjem. Kje je vzgoja naših trenerjev,
igralcev, gledalcev? Človek ima vse bolj občutek, daje v
areni gladiatorjev. Nespametni in nesprejemljivi so izgo-
vori, da je drugje še huje pa ne sledijo nobene kazni.
Obrnimo se k sebi in ugotovimo vzroke zakaj do tega
prihaja in zakaj so sodniki ravno proti nam. Zberimo
dovolj poguma za pravilno obnašanje in športno navijanje.
Obstojajo tudi druge poti za odpravo nepravilnosti, ne pa
izpadi, kajti od teh imajo najmanj tisti, ki so jih povzročili.
Ni problem toliko sodnikov, kot problem vzgoje trenerjev,
igralcev in gledalcev, to pa je tudi naloga tistih, ki društva
vodijo. Drugim v njih ne bi smelo biti prostora predvsem
zaradi tistih, ki s svojim denarjem podpirajo zdrav šport in
ki ob koncu tedna želijo zdravo in lepo športno razvedrilo.
TONE VRABL
Tanja Derzgič navdušuje
Da imamo v celjskih vrstah
PK Klima Neptun Celje nekaj
resnično nadarjenih plaval-
cev potrjujejo tudi zadnji re-
zultati. Plavalci so opravili
dva nastopa, mlajši v Celju,
starejši v Kopru.
O slednjih pripoveduje tre-
ner PK Klima Neptun Andrej
Žnidaršič:
»V Kopru so nastopili Dejan
Tešovič, Gregor Jurak, Aleš
Zupane, Erazem Polutnik, Ju-
re Vračun, Tanja Drezgič, Moj-
ca Anderle in Mateja Cvirn, ki
so v ekipni konkurenci osvojili
drugo mesto za kranjskim Tri-
glavom in pred Ljubljano.
Čeprav so vsi razen Tešoviča
mlajši letnik v tej starostni ka-
tegoriji, so med posamezniki
dosegli nekaj odličnih uvrsti-
tev in rezultatov. Medalje so
osvojili Tešovič 6 zlatih in eno
srebro (najuspešnejši posa-
meznik), Jurak zlato in pet sre-
brnih, Vračun bronasto, Drez-
gičeva dve zlati, štiri srebrne in
eno bronasto ter Anderletova
dve zlati, ob tem pa še štafeti
dve prvi mesti 4 x 100 m kravi
in 4 x 200 m kravi (Polutnik,
Zupane, Jurak, Tešovič) in eno
3. na 4 x 100 m mešano (Jurak,
Vračun, Tešovič, Zupane).
Najbolj se je odlikovala Tanja
Drezgič, ki je na 400 m kravi
dosegla nov republiški in dr-
žavni rekord za starejše pionir-
ke ter republiški mladinski re-
kord. V disciplini 800 m kravi
pa je dosegla absolutni reke
Jugoslavije (8:58,02) in post
prva plavalka pri nas, ki je
progo preplavala pod deveti
minutami.«
V Celju sta bila najboljši Fi
mentinova (PK Klima Nepti
Celje), ki je zmagal trikrat
Mijočeva (T. Velenje), ki je b
prva dvakrat. Pri Celjanih
se še izkazali mladi nadebud
plavalci Peter Radanovič. Mi
jaž Košar, Dejan Dodig. Gi
gor Lah, Maja Tanjšek, Barb
ra Mlinaric, Aleš Ošlak in R(
Rudolf.
Na prvenstvu osnovnih šol.
bila OŠ S. Šlander Celje šesl
OŠ T. Skok sedma in OŠ A./j
kerc iz T. Velenja deveta rnj
37. osnovnimi šolami. i
JK-1
Holcejisti Cinkarne sedmi
Končano je državno prven-
stvo v hokeju in to za drugo
skupino, medtem ko se Jese-
nice in Crvena Zvezda še ve-
dno borita, kdo bo letošnji dr-
žavni prvak. Celjani so v za-
dnjem kolu doma sicer pre-
magali Medveščaka, vendar
to ni bilo dovolj za več kot
samo sedmo mesto, medtem
ko je Medveščak osmi ali za-
dnji. Tako sta na zadnjih me-
stih ekipi, ki sta še pred dve-
mi leti nastopali v končnici
državnega prvenstva ter več
let osvajali tretje oz. četrto
mesto.
Letos je prišlo do izjemnega
razvoja kvalitete (tudi na račun
kupljenih igralcev) pri obeh
beograjskih klubih ter Vojvo-
dini, kot prerojena pa je igrala
tudi domala pionirska ekipa
Kranjske gore. V tem ritmu se
doslej solidni ekipi Medvešča-
ka in Cinkarne nista znašli.
Formalno sta Medveščak in
Cinkarna izpadla in bosta mo-
rala prihodnje leto igrati v niž-
jih ligah, če... Ta »če« pa po-
meni, da lahko pride do kakš-
ne spremembe tekmovalnega
sistema (to še posebej v hokeju
radi počnejo), kar bi še omo-
gočilo nastop izpadlih ekip v
zvezni ligi. Vsekakor pa je le-
tošnji celjski hokejski polom
odraz prejšnjega dela v klubu,
ko se je veliko število mladih
igralcev »izgubilo« zaradi »zu-
nanjih« igralcev, ko pa so ti
odšli, za njimi ni bilo ustrezne-
ga nasledstva. Takšno kratko-
ročno gledanje in še nekateri
drugi problemi (oprema, draga
potovanja itd.) pa so Celjane
pripeljali iz tretjega mesta v
nižjo ligo.
JK-TV
Pod Ifoši
1. B zvezna liga: s porazom
v Višegradu so si košarkarji
Libele pokopali vse možnosti,
da bi tudi prihodnjo sezono
igrali v tej ligi. Izgubili so z
Vardo 98:86, najboljši strelec
pa je bil znova Tovornik 30.
Uspešen je bil tudi Govc 17,
slabše pa je igral oziroma bil
manj učinkovit kot običajno
Golc-9. Celjani so na predzad-
njem mestu z 10. točkami, v 19.
kou pa igrajo doma proti Bor-
cu, ki je z dvema točkama več
mesto pred njim. Tekma bo v
soboto ob 19. uri v TŠC.
2. zvezna liga ženske: prese-
nečajo igralke Rogaške, ki so
jih mnogi pred dvemi leti, ko
so se uvrstile v to ligo, že takoj
odpisali. Zgodilo pa se je na-
sprotno. Rogaška je pod vod-
stvom mladega ambicioznega
trenerja Borisa Zrinjskega po
11. kolih celo na odličnem tret-
jem mestu: V zadnjem kolu so
igralke pripravile pravo prese-
nečenje, saj so doma premaga-
le vodilno ekipo Revija Elemes
iz Šibenika 85:78.
Republiška liga moški: Co-
met je doživel nov poraz do-
ma proti Jeklotehni Braniku
94:97. Tudi 43 Šmidovih košev
je bilo premalo za uspeh. Co-
met je po 13. kolu na 9. mestu,
v naslednjem pa gostuje pri za-
dnjeuvrščenem Lokalinvestu
v Skofji Loki.
Republiška liga ženske:
Metka je na gostovanju v
Murski Soboti doživela poraz
proti Pomurju 65:56, najboljša
strelka je bila Polutnikova 19.
Metka je na 6. mestu, v 12. kolu
pa igra doma z Novim mestom,
ki je četrti. TV
»Ziata puščica« na Csijsliem
Škofja vas: na družinskem
prvenstvu so bili najboljši med
člani ponovno Željko Lamut
pred Branetom Žnidarjem,
Cvetom Glavanom in Daretom
Krofličem, med članicami Fa-
nika Klokočovnik pred Ireno
Meke, med pionirkami Saška
Lamut in med pionirji Dare
Žerovnik.
Laško: na strelišču SD
Dušan Poženel v Rečici je bilo
občinsko prvenstvo z zračno
puško za zlato puščico. Naj-
boljši: zlato puščico je osvojil
Damjan Pader (Rečica), sledijo
Janez Sašek, Boris Gorišek
(oba Z. most). Roman Matek,
Toni Kožar (oba Pivovarna'
Laško), Stanko Peklar (Reči-
ca), Ludvik Lavrinc (Pivovar-
na Laško), Jožica Kožar (Pa-
pirnica Radeče) itd.
Griže: na družinskem prven-
stvu je nastopilo devet strel-
cev, najboljši pa so bili Drago
Grešak, Darko Turšek, Ernest
Zupane, Zlatko Poteko in Mi-
lan Brilej.
SIP Šempeter: nastopilo je
20 strelcev, najboljši pa so bili
Vojko Škodnik, Mitja Rajh in
Milan Beričič.
Liboje: med osmimi tekmo-
valci je zlato družinsko pušči-
co osvojil Poldi Valant pred
Rajkom Jagičem in Mirkom
Džudaričem.
Žalec: na občinskem prven-
stvu Žalca je zlato puščico že
drugič zapored osvojil Mladen
Melanšek 550 krogov, sledijo
Vojko Škodnik (SIP Šempe-
ter), Poldi Valant (Liboje), Dar-
ko Paradiž, Franc Kotnik (oba
Žalec) itd. Med 24 strelci je v
žalski občini izpolnilo normo
za nastop na regijskem prven-
stvu (Celje, Žalec. Laško) 13
strelcev. 4. kolo občinska li-
ga Žalec zračna puška, stre-
lišče Žalec: 1. SD Žalec II 1390,
2. SD Griže 1366, 3. SD Liboje I
1350 itd. Izven konkurence je
bila prva SD Žalec I 1438, ki
nastopa v republiški ligi. Med
posamezniki so bili najboljši
Rudi Kotnik 365, Mladen Me-
lanšek 363, Franc Kotnik 359
(vsi Žalec), Vojko Kotnik (SIP
Šempeter) 357, Poldi Valent
(Liboje) 356 krogov itd. 5. kolo
bo na sporedu v soboto, 26. fe-
bruarja popoldne na strelišču
v Žalcu.
V L republiški ligi vzhod so
strelci Celja doma premagali
Žalec z zračno puško. Za Celje
so nastopili Barbara Jager, To-
ne Jager, Jpže Jeram in Ervin
Seršen, za Žalec pa Franc Kot-
nik, Justin Smrkolj, Rudi Kot-
nik in Mladen Melanšek.
V isti ligi je Kovinar Štore v
Hrastniku premagal Rudarja
ter se prebil na 4. mesto. Za
Kovinar so nastopili Jože
Česnik, Ivan Kočevar, Vili De-
čman in Branko Malec.
NA KRATKO
Favorit Grofija -
zadnja
V 2. koiu občinske sindikalne
hokejske lige Celje, kjer nasto-
pa šest ekip, je za največje pre-
senečenje poskrbela ekipa Zla-
tarne, ki je premagala favorita
Grofijo gladko 1:7. Kovinotehna
je bila boljša od REK T. Velenje
8:3 in Opekarna Ljubcčna od Že-
lezarne Štore 5:1. Lestvica po 2.
kolu: Zlatarna, Kovinotehna po 4
točke. Opekarna, REK po 2 in
Železarna ter Grofija brez točke.
DBV S. Šlander med
najboljšimi
Društvo za borilne veščine
Slavko Šlander Celje je pripra-
vilo 1. republiško tekmovanje v
semi contactu za rang listo naj-
boljših v Sloveniji. Nastopilo je
41 tekmovalcev iz sedmih slo-
venskih klubov. Celjani so osvo-
jili naslednja najboljša mesta: do
79 kg je zmagal Boštjan Kranjec
nad 84 kg Jani Špiljak, 2. je bil
Stane Špiljak, do 74 kg sta bila
Andrej Kovačič in Aleksander
Bobnič drugi oz. tretji, do 69 kg
Vlado Koželj tretji in do 8 kg
prav tako tretji Hasan Ibrič. Do
57 kg je bil Vladimir Sabo iz Zreč
prvi.
Karate seminar
»Celje 85«
Tridnevni seminar stila »ju-
gokaj karate do« v Celju je vo-
dil ing. Tone Maruša, sodelovali
pa so karateisti Žalca, Ljublja-
ne, Maribora, Slovenskih Ko-
njic, Oplotnice, Slovenske Bi-
strice, Tuzle, Uroševca in Celja.
Rezultati: športne borbe - 1.
Qoss (Uroševac), 2. Kukanovič, 3.
Pilič (oba Celje) itd. Absolutna
kategorijam katah: 1. BraneCim-
perman (Žalec), 2. Hasan Selimi
(Uroševac), 3. Simon Kraševac
(Celje). Kate - pionirji: 1. Kristi-
jan Bogataj, 2. Matej Novak (oba
Celje), 3. Natalija Dolar (Žalec)
itd.
Prvi Robi Oblak
Na 22 metrski skakalnici v Pe-
snici pri Kranju se je za pokal
Cocte pomerilo 81 tekmovalcev
iz 15 društev. Zmagal je Robi
Oblak, 4. je bil Boris Podkrižnik
(oba Braslovče - Andraž), 17. pa
Matej Oprešnik (Toper Celje).
Na Kozjaku Oprešnik
in Oblak
Na Paškem Kozjaku je bilo
tekmovanje skakalcev za kate-
gorizacijo. V obeh kategorijah je
nastopilo 52 tekmovalcev iz
osmih pretežno štajerskih
smučarsko skakalnih klubov.
Med pionirji C je zmagal Matej
Oprešnik Toper Celje, sledijo
Drago Zupane Titovo Velenje,
Simon Repar Toper, Andrej Za-
gernik Fužinar, Damjan Repar
Toper itd. Med pionirji B je bil
najboljši Robi Oblak Braslovče-
Andraž pred tremi Velenjčani
Boštjanom Rednakom, Benijem
Topčičem in Brankom Kandu-
tijem.
JOŽE OBLAK
Nova zmaga
košarkarjev Polzele
v 14. kolu 2. reubliške lige
vzhod so košarkarji Polzele v
Gornji Radgoni premagali do-
mačine 63:87 (26:47), najboljši
strelci pa so bili Turnšek 28, Po-
lauder 24, Poteko 10, Cizej 8 itd.
Igrali so prav vsi igralci, ki se
bodo v 15. kolu v soboto. 16. fe-
bruarja ob 17. uri srečali doma na
Polzeli v derbiju z Elektro iz Šoš-
tanja.
MITJA TURNŠEK
Polzelani najboljši
V Celju je bilo območno pr-
venstvo v košarki za starejše
pionirje. Zmagali so predstavni-
ki žalske občine Polzela pred Ce-
ljem in Laškim. Prvak bo nasto-
pil v četrtfinalu za republiško pr-
venstvo.
Badminton v Celju
Sekcija za badminton pri Par-
tizanu Gaberje v Celju je pri-
pravila 4-C turnir za ženske in
moške. Med ženskami so bile
Plevnikova, Hočevarjeva in
Hostnikova na prvih treh mestih,
peta in šesta pa Romihova in
Zonta. Pri moških je bil 2. Polja-
nec, 3. Smrdelj. 5. Krošl, 6. Salo-
bir, medtem ko je Gorjup delil 9.
do 11. mesto. Poljanec, Plevniko-
va in Hočevarjeva so se uvrstili
na B turnir, ki bo v soboto 16.
februarja s pričetkom ob 8. uri
tudi v Celju.
METOD TREBIČNIK
Kladivar: Elkroj 4:2
v pripravljalnem obdobju si
se na igrišču Olimpa srečali ek
pi nogometašev Kladivarja I
Elkroja. Zmagal je Kladivar 4;
strelci pa so bili Zukič, Marii
ček, Knez in Koren ter Hreni
Kopušar.
Danes (četrtek) igra Kladivai
Titovem Velenju proti Rudarji
Manchester v finalu
V Žalcu je bil polfinalni turni
v malem nogometu za pokj
Slovenije. Zmagal je domaf
Manchester, ki je premagal K
Talci iz Maribora 2:0 in Lun
park iz Ptuja 5:2, druga pa j
bila ekipa KS Talci po zniac
nad Ptujčani 3:0. Žalčam in M;
riborčani so se uvrstili v finali
Najboljša strelca sta bila Vogle
in Maurek, vsak po 3 zadetki
Odlično sta sodila Edo Vranje
in Rafko Kampuš iz Celja. Mani
hester se je v finale uvrstil z ni
slednjo ekipo: Ivan Lokan. So
čko Haladeja, Marjan Haladeji
Ciril Naprudnik, Sašo Šarlal
Ivan Mavrek, Dani Kotnik, Jelk
Pesjak, Grega Jošt, Jože Šal?
Andrej Vengust in Vojo Voglei
Žalčani oz. TVD Partizan bod
kandidirali, da bi bil tudi finali
turnir v Žalcu.
Jutri smučarski tek
v Celju
ZTKO Celje bo skupaj s teka
ko sekcijo pri SD Toper Celj
pripravil jutri, v petek, prvenstv
v trim teku na poligonu v Noi
vasi. Tekmovanje se bo začelo o
14.30.
Atleti Kladivarja
prvaki v krosu
V Ptuju je bilo republiško p'
venstvo v krosu, kjer so prem«
čno zmagali predstavniki cel
skega Kladivarja 308 točk pre
ljubljansko Olimpijo 137 in T
tovim Velenju 125. Vzrok z
zmago je v številni in homogei
ekipi, ki je dosegla tudi kar šei
ekipnih zmag po kategorijah te
tri prva mesta med posamezniki
ml. mladinci Noner, ml. mladir.
ke Mihovljanec in članice Naglic"
Uspešni so bili tudi Velenjč3
ni: ml. člani Hudournik, člani M'
klavžina in st. mladink'
Krenker.
Grobelnlkova v
reprezentanci
V Krškem so bile zadnje izbit
ne tekme za sestavo mladinski'
državnih reprezentanc, ki bod<
nastopile na kegljaškem svetoV
nem prvenstvu. Med mladinka
mi je velik uspeh dosegla članic^
. KK Celje Jožica Grobelnik, kij'
v vseh treh kvalifikacijskih na
stopih bila najboljša in se je '
reprezentanco uvrstila kot edin'
predstavnica Slovenije.
Roifometaši za »nagrado Ceija«
v soboto in nedeljo, 16. in 17. februarja, bo v dvorani Tehni-
čnega šolskega centra v Celju zanimiv in kvaliteten roko-
metni turnir za »nagrado Celja« pod pokroviteljstvom LIK
Savinja ter v organizaciji ŽRK AERO Celje. Nastopilo bo šest
ekip v dveh skupinah:
V prvi HCK Avanti iz Celovca v Avstriji, Dinos Slovan iz
Ljubljane in Infosistem ali bivši Medveščak iz Zagreba ter v
drugi Radnički Čuprija, Sloga Bosnaprevoz Doboj in Aero Celje.
V soboto se bo turnir začel ob 14.30, v nedeljo pa bo ob 10.30.
slovesna otvoritev, po njej pa nadaljevanje turnirja, ki se bo
končal z zadnjo tekmo za prvo oz. drugo mesto ob 17. uri.
Razdelitev priznanj bo ob 18.30.uri.
14. FEBRUAR 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 17
cvetkeS
• Friderik L. je star zna-
nec miličnikov. Srečali so
se tudi prejšnji ponedeljek
v gostišču Ojstrica. Fride-
rik se je tam najedel in na-
pil, ko pa je bilo treba
plačati, .seje spomnil, daje
brez cvenka. Zapisali so ga.
. • Pred tovarno EMO je v
petek zvečer ležalo izčrpa-
no moško telo, ki je dajalo
vidne znake vinjenosti. Mi-
ličniki so ugotovili, da gre
za Jožeta P., ki se ga je na
kulturni praznik prav ne-
kulturno napil. Odpeljali so
ga v prostore za treznenje
in Jože je do naslednjega
jutra čisto okreval.
• Bogdan S. se zelo rad
prepira z ženo, pri čemer je
ponavadi glasen. Tako je
bilo tudi prejšnji petek. Po-
miril gaje šele prihod mili-
čnikov.
• Mirko S. in Borko V.
sta v soboto vsebovala veli-
ke količine alkohola. Raz-
grajala sta v Braniboru. Po
ustnem opominu milični-
kov sta zapustila lokal, ven-
dar sta se vrnila takoj, ko je
bila »nevarnost« mimo in
nadaljevala s početjem. Vr-
nili so se tudi miličniki in
ker je obstajal utemeljen
sum, da tudi drugo opozo-
rilo ne bi hasnilo, so ju od-
peljali.
• Dani P. je bil v nedeljo
zvečer zelo korajžen. Pridr-
vel je domov in nagnal iz
hiše vse živo. Miličnikov si
ni upal nagnati. Kaj ga je
pičilo, bo v kratkem zaupal
sodniku za prekrške.
• Miličniki so posegli tu-
di v razburljiv dogodek v
obratni ambulanti Cinkar-
ne. Tja je oni dan močno
okajen prihrumel Borislav
M. in nadlegoval osebje.
Diagnozo njegovega počet-
ja so zapisali miličniki,
»zdravljenje« pa bo predpi-
sal sodnik za prekrške.
• Precej gaje moral ime-
ti pod kapo tudi neznani
voznik osebnega avtomobi-
la, ki je v soboto zjutraj v
križišču Kersnikove in De-
čkove povozil - semafor!
Po nesreči je pobegnil, ven-
dar so mu na sledi!
Eksplozija zaradi malomarnosti
¥ Pohišpju iB razgnalo kotel. Za 20 miUjonov slin škatle
v noči od petka na soboto
je v krajevni skupnosti Dol-
go polje v Celju močno poči-
lo. Do eksplozije je prišlo
okoli ene ure v mizarskem
podjetju Pohištvo Celje ob
Kersnikovi ulici.
Bolj kot škoda, ki po prvih
ocenah znaša dobrih dvajset
milijonov dinarjev, skrbi
ocena, da je do eksplozije
prišlo zaradi človeške nepre-
vidnosti in malomarnosti.
Ta, na srečo, ni terjala člo-
veških življenj, to pa je tudi
edina tolažba ali sreča v ne-
sreči, kot temu pravimo.
Kako je prišlo do eksplozi-
je? V Pohištvu so v petek
popravljali parni kotel,
zvečer pa so ponovno zakuri-
li, vendar kotla pred tem ni-
so ponovno usposobili za
obratovanje. Prišlo jo do mo-
čne koncentracije pare, do
pregretja kotla in do eksplo-
zije.
Razdejanje je precejšnje,
škodo pa so utrpeli tudi v
sosednjih Zlatarnah, saj so
drobci materialov švigali vi-
soko v zrak in poškodovali
veliko steklenih zunanjih
površin te delovne organiza-
cije. Skoda je tudi na avto-
mobilih, ki so bili v času eks-
plozije na parkirišču.
Preiskava v zvezi z eksplo-
zijo in odgovornostjo še ni
zaključena, v teku pa je od-
pravljanje posledic nesreče
in preprečevanje še večje
škode. V Pohištvu namreč
proizvodnje niso ustavili,
ker so bili delavci pripravlje-
ni delati tudi pod izredno
težkimi pogoji, v mrazu, pre-
den so toplovod priključili
na kotlarno Zlatarne, kjer so
ob tej nesreči ponudili veli-
ko mero sosedske pomoči in
solidarnosti. Na pomoč je ta-
koj priskočila tudi celjska
Klima s toplotnimi prenosni-
mi puhalniki in še kdo.
M. AGREŽ
^ Jurko Je obtožen
ii poskus umora
Javni tožilec je obtožil 20-
letnega Marjana Jurka s
Klanca 74/a nad Dobrno za
poskus kaznivega dejanja
umora. Jurko je 15. novem-
bra lani streljal na pomo-
čnika komandirja vojniške
postaje milice Vinka Ko-
driča, ko je ta kot uradna
oseba opravljal naloge jav-
ne varnosti, zato gre v tem
primeru za kvalificirano
obliko kaznivega dejanja,
za katero je v kazenskem za-
koniku zagrožena kazen od
najmanj 10 let zapora pa do
smrtne kazni.
Jurko je bil osumljen, da je
med služenjem vojaškega ro-
ka v Splitu skupaj z dvema
drugima vojakoma ukradel
pet pištol iz skladišča. Zate-
gadelj je bil vojaški preisko-
valec že prej na njegovem
domu, 14. novembra pa so ga
zaslišali na vojniški postaji
milice. Na zaslišanju je pri-
znal, da je ukradel pištole,
izgovoril pa se je, da jih je
kasneje pretalil. Rekel je, da
bo miličnikom pokazal me-
sto, kjer je pretalil pištole.
Zvečer, ko so miličniki prišli
na Klanec, je pobegnil.
Naslednje jutro je pred
Jurkov dom prišla patrulja
miličnikov, ki jih je vodil
Vinko Kodrič. Jurko se je
skril v kleti domače hiše in si
pripravil eno od pištol.
Ker se v hiši na zvonenje
ni nihče oglasil, je Vinko Ko-
drič s pištolo v roki vdrl v
hišo. Ko ga je Jurko zagle-
dal, je takoj ustrelil in mili-
čnika tako hudo ranil, da mu
je le pravočasna kirurška in-
tervencija rešila življenje. Po
dejanju je Jurko pobegnil.
Oba miličnika, ki sta prišla
z Jurkom, sta poklicala po-
moč in skupina miličnikov
se je takoj odpravila po Jur-
kovih sledeh. Zaradi težkega
terena in megle je bilo zasle-
dovanje zahtevno, nekoliko
ga je olajšal na novo zapadli
sneg. na pomoč pa jim je pri-
skočil tudi neki domačin.
Druga skupina je po pogo-
voru z Marjanovim očetom
sklepala, da bi se storilec
lahko skril v brunarici pod
Paškim Kozjakom. Tam so
ga tudi odkrili. Sprva se Mar-
jan Jurko ni hotel predati, ko
pa je videl, da je brunarica
obkoljena, je odvrgel orožje
in se predal.
Kasneje so miličniki med
preiskavo pri Marjanu Jurku
tudi odkrili pet pogrešanih
pištol.
NADA KUMER
Za ¥eč|o varnost traktoristov
v zadnjih letih je sicer
število nesreč pri delu s
traktorji nekoliko upadlo, a
še vedno se letno poškoduje
60 do 70 in smrtno ponesreči
približno 30 kmetov. Stop-
nja nesreč, ki se najpogoste-
je končajo z invalidnostjo, v
veliko primerih pa tudi s
smrtjo, je največja v zaseb-
nem kmetijskem sektorju,
med ponesrečenimi pa je
največji odstotek mladih
ljudi.
Prav zaradi tega je bilo
enotno mnenje razpravljal-
cev, ki so se v prejšnjem te-
dnu zbrali na obm.očnem po-
svetu, da s spremembami v
zakonskih določilih o varno-
sti v cestnem prometu zamu-
jamo najmanj za deset let in
da smo se akcije lotili preveč
na hitro in z nedodelanimi
načrti. Z začetkom leta 1986
bodo namreč morali biti vsi
traktorji opremljeni s kabi-
nami ali varnostnimi loki,
kar bo povečevalo varnost
voznikov. Zadružna zveza
Slovenije je doslej že zadolži-
la vse občinske zadruge in
kombinate da izdelajo pre-
gled kmetijske mehanizacije
in pri kmetih tudi zbero na-
ročila za kabine oziroma var-
nostne loke. Vendar pa vse
kaže, da pot do večje varno-
sti pri delu s traktorji ne bo
tako lahka. Zaenkrat namreč
ostaja še preveliko stvari ne-
dorečenih.
Tako trenutno že vemo, da
proizvajalci ne bodo izdelo-
vali dodatne traktorske
opreme na zalogo, ampak sa-
mo po naročilih. Kmetijske
zadruge nimajo dovolj^red-
stev, da bi lahko kreditirale
naročila, kmetom pa lahko
povedo samo okvirne cene
kabin in varnostnih lokov.
Vendar prihaja pri teh okvir-
nih cenah tudi do 60.000 di-
narjev odstopanj, kar pa je le
nekoliko preveč. Končne ce-
ne bodo proizvajalci lahko
izračunali šele po sprejemu
vseh naročil, ker na ceno
opreme vpliva tudi število iz-
delanih kabin ali lokov za
posamezni    tip    traktorja.
Sploh pa imajo slovenski
proizvajalci dodatne opreme
sedaj izdelane proizvodne
programe le za najpogostejše
tipe traktorjev. Ena od težav,
ki je tudi že znana, pa je ate-
stiranje kabin in lokov pri te-
hničnih pregledih vozil. Pri
nas namreč še nimamo izde-
lanih JU-standardov, tako
da proizvajalci upoštevajo
mednarodna merila pri izde-
lavi opreme.
Verjetno je sedaj pred za-
drugami pomembna naloga,
da čimprej zagotovijo za na-
kup kabin in varnostnih lo-
kov primerne kreditne pogo-
je in skupaj z Zadružno zve-
zo Slovenije počakajo na
kakšen odmev bo naletel
predlog o oprostitvi promet-
nega davka ob nakupu. V ce-
ni kabin in varnostnih lokov,
to jc že znano, bodo namreč
90 odstotkov predstavljali
materialni stroški, 10 odstot-
kov cene pa bo določalo vlo-
ženo delo.
IVANA FIDLER
ROZALIJO KUNEJ,
37, iz Osredka so v pone-
deljek zjutraj našli mrtvo
v snegu. Kunejeva se je v
nedeljo zvečer vračala
proti domu in približno
300 metrov pred domačo
hišo obležala ter umrla
zaradi podhladitve.
Umri fnid
prevozoin
DUŠAN PETRIČ, 35, iz
Strmce se je peljal s kolesom
na pomožni motor od Zdra-
vilišča proti centru mesta v
Laškem. Vozil je preveč po
desni strani in je zato zadel
ob rob pločnika, tako da je
padel na sredino cestišča. Za
njim je pripeljal z osebnim
avtomobilom PAVEL
URANKAR, 53, iz Laškega,
ki je obvozil kolo, povozil pa
kolesarja. Dušan Petrič je
med prevozom v bolnišnico
umrl.
Umrla na kraju nesreče
Voznik avtobusa KRISTIJAN JERMELJ, 40, iz
Raduhe je pripeljal iz smeri Letuša do bencinske
črpalke v Ljubiji, ki je nenadoma z njegove desne
strani prečkala cestišče MARIJA ZUPAN, 59, iz Šmi-
hela, Jermielj, kije opazil pešakinjo na kratko razdaljo,
je zavil v levo, kljub temu pa je Zupanovo zadel in zbil,
nato pa še prevozil z zadnjim kolesom. Marija Zupan je
na kraju nesreče umrla.

Viktor Repič je bil pravilni
odgovor nagradne igre Parti-
zan številka 11. Dobili smo
56 odgovorov, od tega 52 pra-
vilnih. Vsi gredo v boben za
žrebanje, kdo bo dobil na-
grado Ljubečne za letovanje
na morju ali v planinah.
Za 11. nagradno igro je pri-
speval nagrade obrtnik Mi-
lek Čmak iz Gotovelj, prejeli
pa so jih:
Slavka Bučar, Čopova 16,
Celje,
Nada Bricman, Trubarjeva
40, Celje in
Zdenka Povalej. Mi-
klošičeva 7, Celje.
METOD TREBIČNIK
NAGRADNA IGRA PARTIZAN 12
Konec decembra lani je ena krajevna
skupnost v celjski regiji uspešno
izvedla referendum za krajevni samo-
prispevek, od katerega si največ obe-
ta tudi tamkajšnje društvo Partizan, ki
bo ob sicer razvejani športnorekrea-
tivni dejavnosti, dobilo še tako po-
grešano telovadnico.
Katero društvo Partizan ie to?
PARTIZAN ŠMARTNO OB
PAKI
PARTIZAN VINSKA GORA
PARTIZAN POD GRADOM
Odgovor pošljite na uredništvo NT-
RC, Trg V. kongresa 3 a, najkasneje
do petka, 22. februarja 85.
Nagrajuje FRUCTAL
Preberite ...
• v soboto. 16. februarja 85 ob 8. uri
zjutraj v telovadnici Srednje šole
^ za ekonomsko usmeritev, Parti-
zan Gaberje organizira republiški
B-turnir v badmintonu za ženske
in moške.
• Partizan Gaberje prireja jutri, v
petek, 15. 2. ob 19. uri v društveni
telovadnici srečanje članstva v
obliki interne MAŠKERADE. Igra
ansambel O.K. Prijave zbirajo vsi
vodniki.
• Vedno bolj se uveljavlja dvoranski
hokej. Tako bo lanskoletni viceprvak
Partizan Gaberje tudi letos organiza-
tor II. prvenstva Slovenije v dvoran-
skem hokeju, ki bo v nedeljo, 10.
marca ob 9. uri v dvorani Golovca.
Zlorabila položaj
Javni tožilec je vložil obtož-
nico zoper Hermana Ravterja
iz Foitove 8 v Titovem Vele-
nju in Antona Šketa iz Šmarij
181. Oba sta obtožena, da sta
kot odgovorni osebi (Anton
Šket kot vodja enote tozda de-
lovne organizacije Ikom v
Šmarju, Herman Ravter pa
kot vodja priprave dela v toz-
du Instalacije velenjskega
REK) izrabila svoj položaj z
namenom, da bi si Herman
Ravter pridobil protipravno
premoženjsko korist.
Tozd Dom je kot koope-
rant Tozda Instalacije julija
1982 opravil različna klepar-
ska dela na Ravterjevi hiši v
Vinski gori. Račun je znašal
42,870 dinarjev, Ravter pa
naj bi naročil Šketu, naj nje-
mu izstavi račun le v višini
6750 dinarjev, ostanek
(36.120 dinarjev) pa lažno
prikaže kot dela, ki naj bi jih
tozd Instalacije opravil na
objektih, ki jih je gradil v
Slovenski Bistrici in Živi-
nicah.
Herman Ravter naj bi pred
plačilom oba lažna računa
tudi pregledal in sta bila lik-
vidirana v škodo delovne or-
ganizacije, čeprav bi ju mo-
ral plačati sam. Anton Šket
pa naj bi omogočil sestavo
lažnih poslovnih listin s tem,
da je dal računovodstvu laž-
ne podatke na osnovi katerih
so v tozdu Instalacije izdali
dva lažna računa.
Po mnenju tožilca sta s
tem. storila dve kaznivi deja-
nji zlorabe položaja odgovor-
ne osebe, Šket tudi kaznivo
dejanje ponareditve poslov-
nih listin, Ravter pa napelje-
vaje k temu kaznivemu de-
janju.
N. K.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
14. FEBRUAR 19«
14. FEBRUAR 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 19
bodeči
iiiiTmi
Tudi potem?
Zaenkrat vsaj tako kaže, da bo prišlo do združi-
tve velenjske in celjske temeljne banke. Vsi sicer še
ne vedo. ali gre za politično ali ekonomsko akcijo
za zadružitev, vendar do ohceti naj bi le prišlo.
Nekateri se le sprašujejo, če bosta ostali skupaj
še potem, ko bodo Gorenje že rešili.
Čas reelekcij in volitev se približuje,
marsikdo že za novim stolčkom pogleduje.
Vendar pri tem je sedaj tudi res,
da za vse položaje ni enak interes.
Kjer veliko je dela, zanimanja ni,
mnogim za sloves srce le gori! i
Dovolj močno?
v noči s petka na so-
boto je prišlo pri celj-
skem Pohištvu do mo-
čne eksplozije.
Je bila dovolj mo-
čna, da bo prebudila v
ljudeh večjo pazlji-
vost?!
Toda tudi za to, da lahko tako ravnamo, moramo
nekaj imeti!
KIsanje
Gospodinje so že veli-
kokrat opozarjale, da se
mleko iz nove mlekarne
kaj rado kisa.
Zdaj pa smo zvedeli,
da so se na nekaterih
delih v novi mlekarni
»skisali« tudi medseboj-
ni odnosi!
Nezadovoljni
v Celju smo imeli za-
dnji čas štiri večje izraze
nezadovoljstva delavcev
- kot pravimo moderno
prekinitvam dela.
Če pa bi šteli vsa neza-
dovoljstva.. .
Kdo je boljši
Delavci uprav za družbene prihodke se zadnji
čas radi pohvalijo, da so dvignili odstotek izterja-
nih davkov.
Pa je res to le njihova zasluga?
Kaj pa če se je dvignila zavest davkoplačevalcev!
Stanovati ali ne stanovati
Pravijo, da bi se letos morale v Sloveniji stana-
rine povečati še za 130 odstotkov.
Potem se bo postavilo novo vprašanje: Stanovati
ali ne stanovati!
NAJHUJE SMRDI, ČE SE POKVARIJO ČLOVEŠKI ODNOSI!
Smo toliko kulturni, kolikor pri-
znanj za delo na kulturnem
področju vsako leto podelju-
jemo?!
Bogati upokojenci
Napovedi za odmero davka od oseb-
nih prejemkov je v Celju vložilo tudi
deset upokojencev.
Večina celjskih upokojencev se od
takega podatka ograjuje!
Prepiralska
Nekoč je veljalo,
da kjer se prepirata dva,
tretji dobiček ima.
Zdaj pa se je izkazalo,
da iz prepira dveh,
ves kolektiv je okrivi jen za greh!
Ugodna klima
Celjsko plavanje se bo naprej
razvijalo v ugodnejši klimi.
Pokroviteljstvo nad plavalnim
klubom je namreč prevzela
KLIMA!
Za pusta je vse
manj mask.
Saj je tudi ob si-
ceršnjih dneh vse
manj takih, ki poka-
žejo pravi obraz.
Vode v Celju nimamo ravno dovolj.
Športna ladja nam pa še kar tone!
Gasilska društva v celjski občini
27,
Piše: Franlo Maii^r
Gasilsko društvo Vojnik - nadaljevanje iz
prejšnje številke.
Ostali so le cerkev, župnišče z gospodar-
skim poslopjem ter občinska hiša s šolski-
mi prostori. Poleg celjskih gasilcev so gasih
tudi vojniški. V časopisu beremo: »Le hi-
tremu in hrabremu nastopu vojniških gasil-
cev se imamo zahvaliti, da so ogenj pri
cerkvi ustavili, da ni pogorela še cerkev.«
Okoli leta 1900 so staro brizgalno prodali
in si kupili novo, odklopno (kovinsko) na
dve kolesi. S to brizgalno so precej napre-
dovali.
Ker so imeli le zasilno shrambo za orodje,
so se odločih, da si bodo zgradih svoj gasil-
ski dom. To so tudi štorih in bili so nadvse
zadovoljni. V gasilskem domu ob Hudinji
so imeli mokre vaje in v stolpu sušili cevi.
Za gradnjo gasilskega doma so poleg
občinske uprave veliko prispevali prebival-
ci Vojnika. Ko je bil dom zgrajen, so začeli
misliti na ročno brizgalno na vozu, kije bila
za tiste čase ena najboljših. Tudi v tem so
uspeli, kajti popolnoma novo ročno brizgal-
no na štirikolesnem vozu jim je leta 1906
kupila grofica Irma Fanajhaus. Kupili so
tudi nove močnejše cevi, ki so vzdržale ve-
čji pritisk.
V teh letih je tudi Ana Henn, lastnica
Slatine Radenci, kije imela hišo v Vojniku,
darovala požarni brambi 29 paradnih uni-
form in 29 zimskih plaščev.
Vojniški gasilci so iz leta v leto napredo-
vah, bih so iznajdljivi in delovni. Leta 1906
je bila v Vojniku velika gasilska vaja požar-
nih bramb Celja, Vojnika in Škofje vasi.
Ko je leta 1914 izbruhnila svetovna vojna,
je moralo več članov v vojsko. Društvo je
tudi med vojno obstojalo in delovalo, vodili
so ga starejši člani, ki so ostali doma.
Do konca prve svetovne vojne je bila po-
žarna bramba pod nemškim vplivom in
pod nemškim poveljstvom.
Po prvi svetovni vojni so hoteli nemški
funkcionarji obdržati svoj vpliv še naprej,
kot se je to dogajalo v Celju in drugod.
Vmes je posegla oblast in ukinila gasilsko
društvo. Občina je prevzela ves inventar in
ga izročila novemu slovenskemu gasilske-
mu društvu.
Prvi slovenski načelnik je bil trgovec Jul-
ko Kovačič, ki je bil udi prvi slovenski
župan občine Vojnik. Poveljnik Martin Ko-
lar je prvi začel poveljevati slovensko, bla-
gajnik pa je bil dimnikarski mojster Jože
Kovačič. Za Kovačičem je prevzel funkcijo
načelnika posestnik Peter Ribič, za njim
Ladislav Brezovnik, trgovec, leta 1926 pa
Juhjan Šinigoj, učitelj, ki je društvo vodil
do leta 1941. Dolga leta (1925-1936) je bil
tajnik šolski upravitelj Peter Jankovič.
Funkcionarji gasilskega društva med obe-
ma vojnama so ih ugledni ljudje, posestni-
ki, gostilničarji, razni obrtniki in drugi.
Gasilsko društvo je 28. 6. 1925 nadvse
slovesno proslavilo 45-letnico obstoja. Na
proslavo so prišli gasilci iz Slovenskih Ko-
njic, Vitanja, Laškega, Prebolda in drugi iz
bližnje okohce. Že dopoldne seje pomikala
po trgu povorka z »maledolsko godbo« na
čelu. Slavnostni govornik je bil Jernej Ven-
gust, podstarosta slovenskih gasilcev.
V letih 1925-1926 so bih v Vojniku in
okolici, predvsem ob sobotah, številni po-
žari. Morali so uvesti dežurno službo. Zara-
di hudega mraza je bilo gašenje požarov
otežkočeno. Požigalca so kmalu izsledili.
Določili so območja za alarmiranje. Proti
Celju samo do Škofje vasi, proti Strmcu in
Frankolovem pa neomejeno. Za javljanje
ognja so na dveh mestih namestili rdeče
table ter določili premije voznikom v pri-
meru požara. Tisti, ki je prišel prvi s konji
pred gasilski dom, je dobil 30 din, drugi pa
10 din. Gasilsko društvo je štelo okrog 30
članov.
Leta 1926 so v posojilnici najeli posojilo
2500 din ter s tem denarjem v jesenskem
času popravih gasilski dom in pobarvali
stolp.
V letu 1929 jim je občina omogočila na-
kup voza in lestve, katero so preizkusili na
veliki vaji 14. 7. na poslopju hiralnice.
V novembru 1929 so po odobritvi občine
sklenih prodati malo dvokolesno brizgalno
in kupiti novo motorno brizgalno.
Staro brizgalno so prodali za 7000 din. Za
nakup motorne brizgalne so zbirali prosto-
voljne prispevke in najeli pri Mestni hranil-
nici v Celju posojilo. Motorna brizgalna Ro-
senbauer 600 ht. je stala 34.000 din.
Na proslavi 50-letnice leta 1930 so slove-
sno prevzeli novo motorno brizgalno, ki je
prvič uspešno delovala na požaru (12. 9.) v
Strmcu (Novi cerkvi). Z lastnimi dohoki od
prireditev so ob koncu leta še imeli 18.000
din dolga.
Leta 1932 so kupili voz za motorno briz-
galno.
Do začetka voxne 1941 je bil predsednik
društva Julijan Sinigoj, od 1936 dalje po-
veljnik Fran Novak, tajnik Peter Kveder,
pod komando okupacijskih oblasti. Druš-
tvo je štelo 24 članov.
Po osvoboditvi leta 1945 je društvo znova
oživelo. Prvi je prevzel vodstvo poštni
uslužbenec Bogomil Špindler. Bil je pred-
sednik in blagajnik.
Prvi gasilski avto so dobili tako, da so ga
zaplenili umikajoči se vojski. To je bil pol-
tovorni avto Ford, ki ga je mehanik Gotko
priredil za gasilske namene.
Najhujši udarec za gasilsko društvo Voj-
nik je bil 4. 6. 1954, ko je bila v Vojniku
poplava. Voda je gasilski dom ob Hudinji
popolnoma zbrisala z zemeljske površine.
Gasilci so ostali naenkrat brez vsega. Ko je
bilo poplave konec, so izvlekh iz blata mo-
torno brizgalno, staro ročno brizgalno na
vozu in nekaj cevi.
Okrajna gasilska zveza je priskočila druš-
tvu na pomoč in jim dodelila nekaj orodja
in opreme.
Gasilsko društvo je bilo po poplavi nede-
lavno. Starejši gasilci so se umaknili. Po
odločbi OLO Celje je bilo društvo razpušče-
no, premoženje pa je prevzel ljudski odbor
Vojnik.
Ponovno je društvo oživelo leta 1956, ko
so prevzeli vodstvo mlajši ljudje. Ker niso
imeli gasilskega doma, jim je Kmetijska
zadruga Vojnik odstopila staro stavbo kjer
je zadruga imela skladišče. V zametio je
zadruga dobila drugo poslopje.
Septembra 1956 so pričeli z adaptacijo
gasilskega doma. Pred tem so s prostovolj-
nim delom pripravili gradbeni material in z
uspehom izvedli nabiralno akcijo za les. Do
zime so zgradili orodjarno in prenesli vso
orodje in opremo.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Člani Gasilskega društva Vojnik ob lOOletnici leta 1980.
20. STRAN - NOVI TEONIK
I
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Vzgoja in negovanje sobnih okrasnili rastlin
ZALIVANJE. Če je le mogoče, zalivajte
z deževnico, ker je v njej več kisika. Zbi-
rajte deževnico v posodi ali vedru. Tem-
peratura naj bo približno enaka kot je
krog rastlinskih kurenin, da ne bo prišlo
do prehlada.
Več rastlin v posodah pride proč zaradi
premočnega zalivanja kot zaradi suše. Mla-
de in hitro rastoče ali tiste, ki so v polnem
cvetju, potrebujejo več vode kot druge, ki
so v dobi počivanja ali so že povsem odra-
sle. Ni togih pravil za zalivanje, dobro pa je
upoštevati znane izkušnje. Redno vsako-
dnevno zalivanje utegne več škoditi kot
koristiti. Skoraj vedno je bolje zalivati
občasno, pa takrat temeljito. Če date rastli-
ni več vode kot jo potrebuje, prično koreni-
ne gniti. Ne morejo več izpolnjevati svojih
nalog, ne morejo črpati vode. Pokažejo se
enaka znamenja kot v primerih, ko vode
primanjkuje. Listi usihajo, porumenijo,
porjavijo, tudi cvetovi uvenejo in odpade-
jo. Rastlino, preveč prepojeno z vodo,
ohranite le. če jo izlončite, odstranite pre-
mokro zemljo, odrežete vse mrtve, rjave
korenine (zdrave so bele ah rumene) in jo
za tem zasadite v svežo prst. Pri tem rastli-
no primerno obrežete, da s tem razbreme-
nite korenine. Tako si bo prej opomogla.
Mnogim rastlinam ustreza, da jih enkrat
na teden z loncem vred potopite v vodo.
Lonček postavite v skledo, da bo voda se-
gla do njegovega roba. Tako potopljen lo-
nček pustite v vodi in ga vzemite ven, ko
ne uhajajo več iz zemlje zračni mehurčki.
To lahko traja samo nekaj minut ali največ
pol ure. Počakajte, da se popolnoma od-
tečejo preden jih vložite nazaj v podstavke.
Tako oživite tudi rastline kot so hortenzije
(Hydrangea), jeglič (Primula) in ciklame
(Cvklamen), če imajo povsem izsušeno
prst.
Odvečna voda naj ne zastaja v podstav-
ku, sicer bo to koreninam škodilo. Nikakor
pa se ne smejo preveč izsušiti koreninske
grude rastlin, ki zahtevajo sočno prst in
razmeroma več vlage.
Če gojite rastline bodisi v stanovanjskem
prostoru ali zunaj, je dobro upoštevati tudi
nekaj preprostih nasvetov o zalivanju:
1. Nikoli ne zalivajte, če je zemlja na po-
vršini vlažna.
2. Nikoli ne pustite ra.stlinam v podstav-
ku stoječe vode.
3. Pazite, da voda v zgornje plasti odteče
hitro, v nekaj sekundah. Zemlja se na po-
vršini ne sme zaskorjiti in postati nepro-
pustna. Četudi voda sčasoma le prodre
skozi preveč zbito prst, ne prinaša do kore-
nin dovolj zraka. Skorjo je treba zlomiti in
zrahljati prst dva do tri centimetre globo-
ko, odvisno od velikosti posode, da bosta
voda in zrak laže prodirala do korenin.
4. Sobne rastline zalivajte pozimi manj
kot poleti. Četudi je morda sobna tempera-
tura enaka, dobiva rasthna pozimi manj
svetlobe. Takrat ne potrebuje ne toliko vla-
ge ne toliko ogljikovega dvokisa.
5. V vročem vremenu zalivajte - še po-
sebno rastline, ki so na prostem - zgodaj
zjutraj ali zvečer, v posebno vročem vre-
menu obakrat. Ne močite jih, kadar nanje
sije sonce, kajti vroče sonce lahko mokro
listje ožge.
Prihodnjič o gnojenju.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO
CELJE
ARALCI gt^
CVETOJElol
Težave z očmi
če imate oči pordele od jo-
ka, si pripravite dve vrečki iz
gaze in jih napolnite z jane-
žem in kamilicami. Vrečki
potopite v toplo vodo, ohla-
jerii pa položite na oči.
Če pa imate težave s podo-
čnjaki ali temnimi kolobarji,
bodo ti manj vidni, če si bo-
ste na oči polagali obkladke
iz močnega ruskega čaja.
ANICA GORIŠEK,
Titovo Velenje
Uredništvo:
Rubrika »Bralci svetuje-
jo« je že naletela na lep od-
ziv, kar nas izredno veseli.
Pozivamo še enkrat vse
bralce, da sodelujejo s ko-
ristnimi nasveti z vseh pod-
ročij. Nasvete honoriramo,
zato prosimo, da priložite
številke žiro računa.
STE ŽE
POMISLILI
NA OBJAVO
VmiUCEUE!
ČETRTEK, 14. 2.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vani
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Esperant
10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestil
16.00 Čestitke in pozdravi, vmes Zabavni globus, 16.30 Kro
nika, 17.00 V živo: Problemi in dileme pri vpisu na visok
i  šole, 18.00 Zaključek sporeda.
PETEK, 15. 2.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, vmes o
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Žveplometer, lO.O
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.0
1 Čestitke in pozdravi, vmes Zabavni globus, 16.30 Šport ol
koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbo vam izbira, 17.4
Turistična oddaja, 18.00 Zaključek sporeda.
SOBOTA, 16. 2.:8.(>0 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vrne
ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 KuharsI
kotiček, 9.15 Koledar prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, lO.O
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.0
Čestitke in pozdravi, vmes Zabavni globus, 17.00 Kroniki
17.15 Lestvica zabavne glasbe. 17.45 Kulturni feljton,. 18.0
Zaključek sporeda.
NEDELJA, 17. 2.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.5
Onkraj srebrne črte, 11.00 Žveplometer (ponovitev), 11.3
Kmetijska oddaja, 12.00 Poročija, 12.15 Literarna oddaji
12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdravi, vme
zabavni globus, 15.00 Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 18. 2: 8.00 Poročila, 8.05 Športno dopol
dne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, lO.O
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.0
Čestitke in pozdravi, vmes Zabavni globus, 16.30 Reportaža
16.45 Nove plošče, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica narodni
glasbe, 17.45 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
TOREK, 19. 2.: Od 8.00 do 18.00 PUSTNI TOREK
RADIO CELJE.
SREDA, 20. 2.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami '
Pokličite in vprašajte, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Drug^
poročila, 9.30 Koledar prireditev, 10.00 Zaključek sporeda
15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi
vmes Zabavni globus. 16.30 Iz krajevnih skupnosti, 16.45 I'
zakladnice zborovske glasbe, 17.00 Kronika, 17.15 Glasben«
vzporednice, 17.45 Aktualno, 18.00 Zaključek sporeda.
ZDRAVSTENi CENTER CELJE
TOZD Center operativni oddelki z
anastezijo
razpisuje
po 18. členu statuta temeljne organizacije dela oz.
naloge delavca s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi za dobo 4 let
PREDSTOJNIKA DE Skupne službe
kirurgija
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mo-
rajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da imajo visoko izobrazbo medicinske smeri z
ustrezno specializacijo in najmanj 5 let delovnih
izkušenj z delovnega področja delovne enote
Od kandidatov za razpisano delo oz. naloge poleg
navedenih pogojev zahtevamo še:
- da so s svojim dosedanjim delom dokazali, da
imajo ustrezne organizacijske-sposobnosti
- da aktivno sodelujejo pri skupnih družbenih nalo-
gah, da delujejo v smeri razvoja samoupravne socia-
listične morale
- da predložijo opredelitev svoje vloge pri realizaciji
razvojnega programa v TOZD
Kandidati naj pošljejo ponudbe z zahtevanimi poda-
tki in dokazili ter programom v zaprti ovojnici v
osmih dneh po objavi razpisa na naslov:
ZDRAVSTVENI CENTER CEUE
Kadrovska služba
Gregorčičeva 7
63000 CEUE
Na ovojnici pripišite: »Prijave na razpis« z navedbo
TOZD.
O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po
izbiri.
Uredništvo: Celje. Trg V. kongresa 3 a. tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ured-
nik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija. Marjela Agrež,
Tatjana Cvirn. Vili Einspieler. Violeta Vato\-ec Einspieler, Edi
Masnec. Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko Poklic.
Franček Pungerčič. Zdenka Stopar. Srečko Šrot. Mitja
Umnik, Janez Vedenik. Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo
Bogadi.
Izhaja vsak četrtek. Tisk: ČOP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega iz\'oda je 25 dinarjev. Individualna letna
naročnina je 1.175 dinarjev, polletna 587.50 dinarjev. Za tujino
je letna naročnina 2.350 dinarjev, za delovne organizacije pa
1.300 dinarjev. Št. žiro računa 50700-603-31198 - ČOP Delo
Ljubljana. TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
ZDRAVILNE HASTUNE

Družina usnatic je zelo zanimiva v farmakognoziji, ker
so njeni predstavniki zelo zdravilni. V glavnem so to
zelišča in grmi in le redkokdaj drevesa in plezalke. Spoz-
namo jih po četverorobem steblu, po nasprotnih listih in
po dvoustnih cvetovih. Večinoma so zelo aromatične.
Aromatične snovi izločajo številne dlakaste žlezice, ki
pokrivajo steblo, liste in cvetove rastlin. Usnatice so
razširjene po vsem svetu, posebno veliko jih je v Sredo-
zemlju in v Prednji Aziji. Družina spada med deset naj-
obširnejših družin cvetnic, saj obsega več kot 3000 vrst,
ki jih porazdelimo na 200 rodov. Med njimi so številne
rastline, ki jih rabimo za začimbe, ker vsebujejo aroma-
tične snovi, druge rabijo v parfumeriji, v zdravilstvu,
mnoge pa so zelo cenjene okrasne rastline.
Med usnatice spada tudi rod kadulj, ki je najbolj razšir-
jen po svetu. Obsega več kot 700 vrst, ki rastejo v vseh
vročih in zmerno toplih področjih. Rod se ponaša s števil-
nimi zdravilnimi rastlinami. K njim spada tudi kadulja ,
(Salvia officinalis L.), znana pod imenom žajbelj, prava
kadulja, čisteč. To je polgrmiček suhih in toplih predelov •
južne Evrope in obrežij Sredozemskega morja. Tudi v j
Sloveniji raste v submediteranskem območju na suhih in j
kamnitih tleh in cveti junija in julija. Suličasti listi so gosto j
porasli z dlačicami, kar rastlino dobro varuje v močni
poletni sončni pripeki. Cvetovi so svetlo vijobčasti, le
redko beli in rožnati. Listi so zelo zdravilni, zato rastlino
pogosto gojijo po vrtovih.
Vsi deli rastline prijetno dišijo, ker vsebujejo precej
eteričnega olja, ki je sestavljeno iz cineola in salviola, pa j
tudi grenčine. čreslovine, saponine in glikozide v sledovih, i
amid nikotinske kisline, fitosterole, fitoncide, rudninske
soli itd.
Kadulja je zelo starodavna zdravilna rastlina in so jo
uporabljali že v Antiki, v srednjem veku pa so jo uspešno
uporabljali skupaj z rožmarinom namočenim v vino ali kis
pri kugi in koleri. Najpomembnejše delovanje ima ete-
rično olje, pa tudi ostale spojine so zelo zdravilne.
Pospešujejo kr\mi obtok v prebavilih, urejajo potenje,
čistijo dihala, imajo protivnetni učinek, delujejo kot
adstringens, dalje pri želodčnem katarju, slabem teku,
napenjcmju, zastoju žolča, obolenju ledvic. Fitosteroli
im^o tudi tuberkulostatični učinek, kar je zelo
pomembno za današnji dan, ko je tuberkuloza zopet na
pohodu.
Starejša slovenska zeliščarska literatura pa o kadulji
pravi naslednje; Kadulja je gorke in vroče narave. Na vinu
kuhana je ženski čas. Komur se roke tresejo, naj se s tem
umiva. Za jetiko kuhaj kaduljo, kislico in polaj na vinu in
pij. ter bo pregnalo bodljaje, pa star kašelj, to stori dober
želodec in dober tek. Z vodo od kadulje umivamo grintavo
glavo. Tudi lasje bolj rastejo in postanejo temni. Tudi za
umivanje zob jo priporočamo: postanejo beli.
pPoleg teh že davno dobljenih navodil se kadulja dobro
uporablja kot zdravilo pri obolenju dihai, vnetju grla,
žrela, mandljev, pri angini, pljučnici, vročini, pri nere-
dnem mesečnem perilu, dalje pri veliki reizdraženosti
osrednjega živčevja. Zanimiva je tudi zunanja uporaba
poparkov. Pospešuje celjervje starih in gnojnih ran, Icuša
bolečine in srbenje pri piku raznih žuželk itd. Kadulja
lajša tegobe pri sladkorni bolezni in zmanjšuje količino
sladkorja v krvi. Ima tudi diuretični učinek ter je odlična
zdravilna rastlina pri težavah, ki spremljajo zastiranje
urina, edemih, pri protinu, revmatizmu in tudi pri migreni.
Če smo utrujeni po napornem umskem in fizičnem delu, si
lahko pripravimo pomirjajoče kopel tako, da v dveh litrih
vode skuhamo kaduljo, bezgovo listje, preslico in poprovo
meto ter precejeno dodamo kopeli.
BORIS JAGODIC
14. FEBRUAR 1;

NOVI TEDNIK - STRAN 21
Samoupravna stanovanjska
skupnost občine Celje
objavlja
RAZPIS
- posojil za leto 1985 za gradnjo ali prenovo
stanovanj in stanovanjskih hiš, ki so v lasti
borcev NOV, v znesku 6.000.000 din
- posojil za leto 1985 za prenovo stanovanj
in stanovanjskih hiš, ki so v lasti upoko-
jencev, v znesku 8.000.000 din ter
- dvanajst enosobnih stanovanj v poslovno
stanovanjski stavbi, ki se gradi na Trgu V.
kongresa v Celju in ki so namenjena za
zadovoljevanje stanovanjskih potreb upo-
kojencev.
1.
Upravičenec do posojila za gradnjo ali prenovo stanova-
nja ali stanovanjske hiše je borec NOV ali upokojenec, ki
je občan občine Celje in ki nima ustreznega standar-
dnega stanovanja.
Iz sredstev za posojila upokojencem se dodeljujejo le
posojila za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš.
Posojila za prenovo se dodeljujejo le za posege v stano-
vanja ali stanovanjske hiše, s katerimi se poveča koristna
stanovanjska površina ali število stanovanjskih prostorov,
predelajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali zgradijo
manjkajoče sanitarije.
Posojila se ne dodeljujejo za posege v stanovanja ali
stanovanjske hiše, ki po standardih, veljavnih v stano-
vanjski skupnosti, spadajo med dela tekočega vzdrže-
vanja.
2.
Pri pridobitvi stanovanjskega posojila je borec NOV in
upokojenec dolžan zagotoviti lastno udeležbo, ki znaša
najmanj 30% od predračunske vrednosti novogradnje ali
prenove.
Za lastno udeležbo se štejejo privarčevan denar, dokazan
s hranilno vlogo, posojila na podlagi namenskega varče-
vanja ali vezave denarja pri banki, material, vloženo delo
in druga dokazljiva vlaganja v stanovanjski objekt.
3.
Upravičenec do družbenega stanovanja, ki je namenjeno
zadovoljevanju stanovanjskih potreb upokojencev, je
upokojenec, ki nima ustreznega standardnega stano-
vanja:
- če je občan občine Celje,
- če upiokojenec ali katerikoli član njegove družinske
oziroma gospodinjske skupnosti ni imetnik stanovanj-
ske pravice na standardnem stanovanju ali lastnik vse-
Ijivega standardnega stanovanja in
- če upokojenec doslej še ni Imel ustrezno rešenega
stanovanjskega vprašanja.
4.
Vlogi za posojilo za gradnjo ali prenovo stanovanj in
stanovanjskih hiš je treba priložiti;
- potrdila o skupnih dohodkih borca oziroma upoko-
jenca in članov družinske oziroma gospodinjske skup-
nosti za leto 1984, med katere se vštevajo osebni do-
hodki, nadomestila osebnega dohodka, pokojninski
prejemki, invalidnine, štipendije, otroški dodatki, pre-
živnine, družbene denarne pomoči in drugi dokazljivi
dohodki,
- potrdila o stalnem bivališču in skupnem gospodinjstvu,
- gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi gradenih
del, če gre za prenovo,
- dokaz o lastništvu stanovanja ali stanovanjske hiše
(izpisek iz zemljiške knjige),
- predračun gradbenih del,
- dokaz, so zagotovljena sredstva za lastno udeležbo in
- druga potrdila glede na posebne socialno materialne,
zdravstvene ali druge okoliščine posameznega borca
oziroma upokojenca.
Upokojenci dokazujejo pokojninske prejemke s pokojnin-
sko nakaznico za december 1984.
5.
Vlogi za družbeno stanovanje morajo upokojenci priložiti
vsa potrdila, ki so našteta v četrti točki tega razpisa,
razen gradbenega dovoljenja oziroma potrdila o priglasi-
tvi gradbenih del, izpiska iz zemljiške knjige, predračuna
gradbenih del in dokazila, da so zagotovljena sredstva za
lastno udeležbo.
6.
Vloge za posojila za gradnjo ali prenovo stanovanj in
stanovanjskih hiš ter za družbena stanovanja morajo
borci NOV in upokojenci poslati skupaj z dokazili Samo-
upravni stanovanjski skupnosti občine Celje, Celje, Gle-
dališka 4, pri kateri prejmejo tudi podrobnejše informa-
cije.
Razpisni rok traja trideset dni od dneva objave tega raz-
pisa.
Prepozne ali nepopolne vloge ne bo mogoče upoštevati.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA
SKUPNOST OBČINE CELJE
Nenehen nadzc^i kakovosti izdelkov
- odraz skrbi za potrošnika
Kadilci včasih upravičeno negoduje-
jo, saj v škatlici cigaret, ki je danes že
precej draga, ne najdejo vedno cigaret
tiste kakovosti, ki jo pričakujejo.
Pogosto se dogaja, da so cigarete v
škatlici prazne, filter ni dobro prilep-
ljen, jezo pa povzročajo tudi delci to-
tjakovih stebel, čemur kadilci v žargo-
nu pravijo: »Našel sem štor v ciga-
reti. <<
Vsaka škatlica ni enako zaprta. Do-
gaja se, da je celofanski ovoj napačno
zalepljen, v najslabšem primeru pa
lahko kupec v škatlici dragih licenčnih
cigaret najde povsem drugo vrsto, z
drugim imenom in občutno slabše
kvalitete. To se dogaja, ker ista tovar-
na proizvaja več vrst cigaret.
Prodajalec v kiosku ne more poja-
sniti neprijetnosti, ker je takšne škatli-
ce dobil iz tovarne, razen tega pa niti
ne pozna proizvodnega procesa in
možnih vzrokov za napake.
V proizvodnji, še posbej masovni, je
mogočih mnogo napak, če ni organi-
ziran nenehen strokovni nadzor.
Cigareta je zelo občutljiv izdelek.
Kadilec želi določeno vrsto cigaret, ki
po vseh svojih lastnostih in zunanjem
izgledu zadovoljuje njegovo željo po
užitku.
Sodobni proizvajalci cigaret name-
njajo veliko pozornosti procesu nad-
zora v proizvodnji, ker - kot pravi pre-
govor: »Kot boš sejal, boš žel«. Učin-
kovit, nenehen nadzor v sodobni pro-
izvodnji cigaret je zelo zapleten si-
stem, od katerega je v veliki meri odvi-
sno zadovoljstvo kadilca.
Žal, vsi proizvajalci ne uporabljajo
razvitega sistema kontrole izdelkov v
vseh stopnjah proizvodnje, čeprav bi
bilo prav, da bi bila to njihova po-
membna preokupacija.
Misliti na jutri, na bodočnost, pome-
ni misliti na to, da bo izdelek vedno
enako dobre kakovosti.
Seveda nima pomena le analizirati,
kako to delajo razvite dežele, ker
našega potrošnika najbolj zanima, kaj
smo dosegli v Jugoslaviji. Z analizo
kompleksnega sistema nadzora v pro-
izvodnji cigaret, smo ugotovili, da je
eden od izdelkov, ki ga nenehno nad-
zirajo tudi »Lord Extra«. Strokovnjaki
so se strinjali, da je pri tem fenomenu
na jugoslovanskem tržišču izredno
pomemben prav kontinuiran nadzor
kvalitete, kar spremlja proizvodnjo
omenjenega izdelka že od samega za-
četka proizvodnje v Jugoslaviji.
Za izdelavo mešanice za cigareto z
nizko stopnjo nikotina in kondenzata
je potrebo rešiti vrsto težav. Relativno
preprosto je zmanjšati vsebino nikoti-
na in kondenzata (Tar), vendar pa mo-
ramo obdržati aromo in okus, ki ju
lahko kadilec občuti. V tobačni indu-
striji je razvit poseben poklic, »mik-
ser«, Tako imenujejo strokovnjaka, ki
iz velike količine surovih sort tobaka
različnih kakovosti na svetovnih tr-
žiščih izbere tiste, na osnovi katerih
lahko sestavi mešanico iz katere bo
izdelana optimalno kvalitetna cigare-
ta. Pri posameznih vrstah cigaret vse-
buje mešanica tudi do 40 vrst tobaka.
To je končni rezultat dolgotrajnega in
napornega procesa, v katerega so
vključeni tudi mnogi testi in poskusi.
Izkušen strokovnjak ocenjuje vzorec
tobaka z določenimi ocenami, ki zaje-
majo med drugim estetski videz, vonj
dima in druge lastnosti - to pa je mo-
goče oceniti le z velikim številom te-
stov. Posebni oddelki za raziskovanje
in razvoj nenehno nadzirajo vsebnost
nikotina, kondenzatov in drugih di-
mnih delcev, ker je to zelo pomembno
za redno izdelavo cigaret vedno iste
kakovosti.
Osnovni vrsti tobaka, iz katerih se
sestavlja mešanica sodobne cigarete,
sta Virginija in Burley. Njuna domovi-
na so ZDA. Poleg teh dveh osnovnih
vrst, so v mešanici tudi tobaki iz
Orienta in, seveda iz Jugoslavije, Tur-
čije in Bolgarije.
"Omenjena osnovna tobaka dajeta
cigareti predvsem aromo, v širšem
smislu pa tudi ostale specifične last-
nosti. Virginija je sladkasta, od Bur-
leya pa pričakujemo močno aromo.
Tobaki z Orienta dopolnijo mešanico s
svojimi mehkimi začimbami in - kot
pravijo strokovnjaki - zaokrožajo har-
monijo mešanice. Že zdaj je očitno, da
sodobna cigareta zahteva veliko zna-
nja in dela. Od sposobnosti »mikser-
ja« je odvisno, kako bo povezal razli-
čne lastnosti omenjenih tobakov, da
bi na koncu dobil zaželjeni okus.
S spremljanjem tega procesa na
našem primeru smo ugotovili, da bi z
uporabo osnovnih tobakov, Virginije
in Burleya, dobili cigareto z visoko
stopnjo nikotina in kondenzata, ki jo
je mogoče nevtralizirati z dodajanjem
večjega števila drugih, adekvatnih vrst
tobaka.
Iščemo torej takšne vrste tobaka, ki
bodo zmanjšale stopnjo nikotina in
kondenzatov v cigareti. Vendar je to
hkrati vse, kar smo uspeli izvedeti v
tovarni, ker je vse ostalo dobro skrita
poslovna skrivnost. Znano je, da mno-
ge dežele neprestano poskušajo osvo-
jiti vzgojo novih vrst tobaka, ker se vse
večji del svetovnega tržišča zanima za
takšne vrste, ki vsebujejo malo nikoti-
na. Pri nas, v Jugoslaviji, si še posebej
Duhanski institut iz Prilepa prizadeva,
da bi izboljšali strukture tobaka z niz-
ko stopnjo nikotina. Na ta način dobi-
jo take vrste tobaka, ki imajo karakte-
ristike in okus Virginije in Burleya,
vendar v oslabljeni obliki, ker vsebuje-
jo mnogo manj nikotina.
Ko kadilec z refleksno kretnjo pri-
žge cigareto, verjetno nikoli ne ra-
zmišlja o tem, koliko kombinacij je
preizkušenih, preden dobi cigareta, ki
jo pravkar kadi, povsem določen in
nespremenljiv okus in vonj. Znano je,
da v velikih tovarnah posmezni »mik-
ser« z dolgoletnimi izkušnjami zelo
dobro ve, katere vrste tobaka se »pre-
nesejo« med seboj in katere ne.
Kljub izkušnjam pa ostane »mikser-
ju« pri vsaki novi mešanici napeto
čakanje, kako se bodo obnašali prvi
vzorci mešanic v manjših količinah. Za ■
vsak tak okus je potrebnih tudi nekaj i
mesecev dela. i
Ko  »mikser«  doseže  zadovoljivo j
harmonijo odnosov v mešanici za po-:
skusno cigareto, specializirani oddelki:
za preizkušanje in razvoj nadaljujejo j
delo, s katerim ugotavljajo možnosti
industrijske proizvodnje take mešani-
ce. Vzpordno nadzorujejo tudi vse
ostale pomembne detajle, kot so: pa-1
pir, poroznost, filter, širina rezanega'
tobaka, teža tobaka na cigareto, obli-
ka in dolžina cigarete.
Zanimivo je spoznanje, da je za rela-
tivno majhen izdelek, kot je cigareta,
potrebnih toliko preizkusov in priprav.
Tobak mora biti na primer vskladiščen
pri konstantni vlagi 13 odstotkov, ki se
nikakor ne sme spremeniti. Če je pre-
več vlažen, bodo velike težave s stro-
jem pri izdelavi cigarete. Za vsako vr-
sto tobaka morajo ugotoviti sistem in-
dustrijskega procesa ločevanja stebla
od listov, kar je zelo pomembno, da
ne bi v cigareto zašel oleseneli del ste-
bla. Nujno je tudi, da dosežejo vedno
enako širino pri rezanju tobaka, kar
pomembno vpliva na kasnejši okus ci-
garete. In tako naprej, skoraj v nedo-
gled. Vse to morajo nadzorovati ve-
čkrat v vsaki fazi.
Ko so vsa do zdaj opisana opravila,
kot tudi mnoga, ki jih nismo uspeli
opisati, zaključena, nastopi strokovni
team, ki organoleptično preizkuša
okus in druge karakteristike tovarniš-
ko izdelane cigarete. Cilj je doseči po-
poln okus z nizko stopnjo nikotina in
kondenzatov v cigareti. Samo tako pri-
rejena cigareta bo uspela na tržišču.
To pa je le del poti do trenutka, ko bo
kadilec zadovoljno povlekel dim iz
svoje cigarete.
Res je, da so strokovnjaki pripravili
mešanico, določili odnose, poskusne
cigarete so dobro ocenjene, vendar
vsemu temu sledi faza masovne indu-
strijske proizvodnje. Vse kvalitete do-
sežene v procesu razvoja, je treba za-
držati tudi v masovni proizvodnji.
Kot druge kmetijske kulture, je tudi
tobak proizvod narave, kar pomeni, da
eno leto iz zemlje »X« dobivamo eno,
drugo leto pa drugo stopnjo nikotina v
tobaku. Proces nenehnega nadzora
mešanic moramo torej nadaljevat, da
se okus cigarete ne bi spremenil. Zgo-
dilo bi se lahko tudi, da bi po določe-
nem času cigareta vsebovala povsem
drugo količino nikotina in konden-
zatov.
Delo »mikserja« se torej nikoli ne
konča. Obstoječo mešanico mora ve-
dno vzdrževati iste kakovosti, da bi
potrošnik dobival vedno enako kako-
vosten, nespremenljiv izdelek. Včasih
moramo zaradi razlik v beri tobaka ali
izrazito slabih letin v nekaterih deže-
lah, del sort iz predhodno sestavljene
mešanice izločiti, hkrati pa najti nove
odgovarjajoče sorte, ki ne bodo spre-
menile karakteristik cigarete v proiz-
vodnji.
To bi bilo, seveda, relativno lahko
narediti z majhnimi količinami, za in-
dustrijsko proizvodnjo pa moramo
istočasno zagotoviti novo sorto v do-
volj velikih količinah. Lahko si misli-
mo, da ni prevelikih težav, če moramo
zamenjati na primer dva odstotka Vir-
ginije s tobakom z nizko stopnjo niko-
tina iz Jugoslavije. Vendar - če bi mo-
rali zamenjat 20 ali več odstotkov tega
tobaka v mešanici, je vprašanje, če bi
ga našli na tržišču dovolj. Zdaj je očit-
no, kako pomembno je imeti čimveč
sort tobaka v eni mešanici in to v
manjših odstotkih, da bi preprečili
vpliv oscilacij v berah tobaka na kon-
stantno kakovost cigarete.
Danes sodelujejo pri tem dolgotraj-
nem in napornem delu poleg strokov-
njakov tudi računalniki in sodobno
opremljeni laboratoriji. Sodobne pro-
izvodnje si ne moremo predstavljati
brez takšnih pomagal, zato razvojni
oddelki vse bolj dobivajo izgled raču-
nalniških centrov z zelo zapleteno
opremo in skrivnostnimi, laiku nedo-
stopnimi procesi kontrole.
Strokovnjaki, ki več desetletij delajo
pri proizvodnji lahkih cigaret v Jugo-
slaviji, so upravičeno ponosni na svoje
delo. Prepričali so nas, da bodo ob-
stoječe sestavljene sisteme nadzora v
vseh fazah proizvodnje, od mešanja
tobaka v tovarni do testiranja okusa
na tržišču, razvijali naprej, ker bodo le
na tak način nek dobro zamišljen izde-
lek obdržali na tržišču.
Če morate kaditi, čeprav to škoduje
vašemu zdravju, zmanjšajte količino
cigaret in izbirajte vrste z nizko stop-
njo nikotina v dimu. ^
22. STRAN - NOVI TEDNIK
14. FERRUAR i
FEBRUAR 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
14. FEBRUAR Ig
Delo je največkrat še edina tolažba
Zlata skupna leta Ojsterškovih iz 0/strega pri Laškem
Pred dnevi je bilo v Laš-
kem veselo. Ljudje so se zbi-
rali, igrala je godba, vmes
pa se je slišal še glas »frajto-
narice« »Ohcet imajo!« Se
je šušljalo iz ulice. »Že, že,
ampak kar z godbo!« Tako
je bilo, ko sta po petdesetih
letih skupnega življenja po-
novno stopila pred matičar-
ja slavljenca Terezija in Mi-
ha Ojsteršek iz Ojstrega, da
zakonsko zvezo ponovno
potrdita. Dan kasneje smo
ju obiskali tudi na njiho-
vem domu.
Strma pot, ki vodi iz Laš-
kega proti zaselku Žikovca,
kjer domujeta Terezija in Mi-
ha Ojsteršek je dala slutiti,
da njuno kmetovanje ni pov-
sem enostavno. Prisrčen
sprejem pa je dal vedeti, da
tod živijo dobri ljudje.
Zgovorni ata Miha, ki nosi
že 75 let na svojih plečih in
njegova družica Terezija, ki
je štiri leta starejša, še vedno
z pridom kljubujeta svojim
letom in naporni, hribovski
zemlji na dvajsetih hektar-
jih, ki včasih več vzame, kot
da. Vsi otroci, sedem jih je
bilo, od najstarejšega Franci-
ja, pa Štefke, Milana, Jožeta,
Bertija, Micike in najmlajše-
ga Tinčka so, kot marsikje
odšli z doma. Tako sta ostala
sama. Res je, da se vsi z vese-
ljem vračajo domov, bližnji
tudi pridejo pomagat, toda
za Terezijo in Miho je to pre-
malo. Delo, ki se ga ne
zmanjka, je največkrat še
edina tolažba na osameli
kmetiji, kljub temu pa dolge-
ga časa ne zmanjka, pravi
Terezija. V to, da je dobra
volja doma, ko pridejo sku-
paj, ne gre dvomiti. Menda
ni nobenega pri hiši, ki ne bi
znal zaigrati na kakšen inš-
trument. Povedali so nam,
da so malo prepozno prišli
na idejo, ki bi se lahko ure-
sničila. Ce bi se namreč sku-
paj spravili, sinovi in vnuki,
bi bilo kar dvanajst muzi-
kantov, ki bi lahko sestavili
»družinski orkester« in ma-
mi ter atu igrali za njun jubi-
lej. Veselje do igranja so pre-
vzeli od ata Miha. Tako se je
najstarejši sin že leta 1944
priključil laški godbi, 1952
pa še dva. Sedaj pri laški
godbi igrajo že tudi njihovi
vnuki. To je bil tudi eden
glavnih razlogov, da je njuni
slovesnosti prisostvovala in
ju k poroki pospremila laška
godba v zahvalo za njun dar.
Miha Ojsteršek pa je razložil,
kako je prišlo do tistega tre-
nutka, ko si je Terezijo pri-
klenil k srcu.
»Poznala sva se že prej,
vendar ni bilo prave prilož-
nosti, da bi se bila vzela«, je
začel pripovedovati in na-
daljeval: »Nisem šel daleč po
njo, pa še čisto slučajno sem
nanjo naletel. Nedaleč stran
od tod, smo pri hiši mlatili
žito. Na roke seveda. Na mla-
tvi je bila tudi Terezija. Že ob
prvem snidenju se mi je do-
padla. Slučaj je nanesel, da
ko smo doma mlatili, enega
mlatiča ni bilo. Se je zlagal.
Pa sem očetu rekel, da bi šh
po ono, no Rezko. Tako seje
tudi zgodilo in od takrat sem
pogosto mislil nanjo, ona pa
na mene. Vmes je prišla še
vojaščina. Po šestih letih
poznanstva pa sva se poroči-
la«, je zaključil življenjsko
pripoved.
Domačijo, ki sta jo prevze-
la šele tri leta po poroki (do
takrat sta morala skupaj
spravljati denar, da sta lahko
štela dvema Mihovima se-
strama), sta začela pridno
obnavljati, da bi ustvarila
boljše pogoje za življenje se-
bi in otrokom.
Leta, ki jih skupaj preživ-
ljata so jima prinesla veliko
lepega, pa tudi hudega. Oče
Miha se je julija 1943 leta pri-
ključil Kozjanskemu odredu
in ostal borec IL VDV bata-
ljona. Teh trenutkov se Miha
nerad spominja, ker mu je
kot zavednemu borcu za svo-
bodo življenje nekajkrat vi-
selo na nitki. Še bolj hudo
mu je bilo zaradi tega, ker je
doma zapustil ženo in pet
otrok. Ob delu so zrasli in se
vzgajali njuni otroci, ki sta
jima znala vcepiti življenjski
optimizem, veselje do dela,
petja in glasbe. Vsi so sedaj
že odrasli, s svojimi družina-
mi pa so povečali njun rod za
petnajst vnukov in tri prav-
nuke, na katere sta oba po-
nosna.
_______......Y.hhDQUAROT
Prvi Izvirni domači coupe
»Zdravo Dejan«, »Fantastično Dejan«, »Zdravo mojster«, se začenjajo pisma, več kot
sto jih je, ki jih je po izidu letošnje druge številke revije Avto prejel Dejan Štefančič, 37
letni strojni tehnik iz Mozirja, sicer zaposlen v tozdu Iverna Gorenje Glin Nazarje.
Po tem ko smo Štefančičev kupe (ki še vedno nima imena) pred nekaj meseci predstavili
Y Novem tedniku, je pod rubriko Ideje spretnih rok zapis o avtomobilu, ki si ga je Dejan
Štefančič naredil sam, izšel tudi v naši osrednji avtomobilistični reviji. Odziv je, kot rečeno,
zelo velik. Poleg pisem mora Dejan Štefančič odgovarjati na številne telefonske klice. Vsi bi
radi pomoč, eni povsem praktično, drugi le nasvet, kako bi lahko tudi svoj avtomobil
predelali v športni kupe z dvižnimi vrati in lučmi... Prejel je tudi pismo z Dunaja, od ene
večjih avto moto revij, ki bi radi fotografije in podatke o tem, lahko rečemo prvem in vsaj po
obliki izvirnem jugoslovanskem kupeju. R. PANTELIČ
Zimslia
skrivalnica
Star pregovor pravi: zima in
gospoda nič ne podarita. Pa bo
kar držalo, saj smo prezgodaj
nabirali regrat in teloh. V noči
iz nedelje na ponedeljek pa je
nasulo toliko snega da je ko-
munalcem pobralo sapo. ži-
čničarjem zvišalo pritisk. Pre-
nekateri avtomobilist. ki je
malomarno pustil svojega je-
klenega konjička v napoto kar
na ulici, je moral odgrniti de-
belo snežno odejo, da je našel
svoj avto.
Še najbolj varno in hitro je
bilo v ponedeljkovem jutru
vzeti pot pod noge.
MATEJA PODJED^
IZPRED PULTA
»Le kaj si mislite, da
ste. da se rinete naprej«
se je pred dnevi v polni
Lekarni Center v Celju
razhudil starejši možakar
na žensko, kije ravno od-
dala recepte. »Oprostite,
saj ne morem vedeti, da
tudi vi čakate na vrsto, če
sedite na klopi« se je
opravičevala in potem
dodala: »Sicer pa bi mo-
rala čakati vsaj še pol ure,
ko pa imate toliko re-
ceptov.«
»Sj sem ji reku nej im\
da sm tiste »recnije za sr-j
ce, križ in živce. Ona je pa
k'r pisala in pisala, pa
čeprav še pol tega ne bom
»ponucu«.
In res je uslužbenka za
pultom nosila in nosila
zdravila, tako da jih je bi-
lo za polne tri vrečke in še
je rekla, da žal nimajo
vseh.
»Stric drugič boste pa
morali priti z nahrbtni-
kom, da boste lažje odne-
sli vsa ta zdravila« se je
požalil mlajši moški, kije
še čakal v vrsti.
»Z »rukzakom« pa ne
enim, bi lahko prinesel
nazaj vsa tista zdravila, ki
sem jih dobil pa jih nisem
porabil« je razlagal moža-
kag in še dodal: »S j jim
vedno pravim nej mi ne
dajo tolk' teh tablet, siru-
pov in kaj jes vem še kaj,
pa nič ne pomaga«.
STEZE
i^msuu
NA mm
VRADIUCEUE!
Lonček bi se kar razpočil
Kako le šentlenarskim muzikantom >-aol teklo<*
Kot se je deklici z kangli-
co, ki je pod lončkovo streho
sprejemala živali iz usmilje-
nja tako dolgo, da se je lon-
ček raztreščil, tako bi se zna-
lo zgoditi tudi gostišču Pri
Planincu na Vrhu nad Laš-
kim. Ljudi se je v majhnem
prostoru trlo. Za mizami,
okrog sanka, med vrati, na
hodniku, za pečjo so se dre-
njali. Prišlekom so rekli, da
je samo na lustru še nekaj
prostora. V posebni sobi,
kjer so se stiskali harmoni-
kaši, je tudi bilo komaj pro-
stora za vse. In če bi jih bilo
trideset, kot so obljubovali,
bi jih ne bilo kam spraviti.
Tako nekako je izgledalo za-
kulisje 1. revije harmonikar-
jev domače občine.
Tamkajšnje kulturno druš-
tvo se je odločilo, da sloven-
ski kulturni praznik proslavi
na manj običajen način, zato
so .se dogovorili, da bodo
predstavili vse harmonikaše
svojega kraja. Kljub razme-
roma majhnemu številu pre-
bivalcev, sp jih našteli preko
trideset. Čeprav nastop ni
imel tekmovalnega značaja,
ampak množičnost,, vsi mu-
zikanti niso prišli. Štirinajst
jih je pa le bilo, in to skoraj
vsi s frajtonaricami.
Vsak je zarezal dve melo-
diji, na koncu pa še vsi sku-
paj tri. Med Slakovimi, Avse-
nikovimi, Mihehčevimi in še
katerimi melodijami so se
našle tudi stare, avstrijske
koračnice, ki danes že izgi-
njajo, so pa še vedno prijetne
za uho. Takšne je zaigral tudi
najstarejši udeleženec Franc
Rutar, ki je dejal, da je igral,
še predno so mu vsi prsti zra-
sh. Seveda. Kdo bi bil še bolj
zgovoren, če ne muzikantje,
ki so že tudi prenekatero oh-
cet obredli. Našli so tudi na.j-
mlajšega, 11. letnega Robija
Jesiha. da je bila zasedba še
bolj pestra.
Cilj revije, ki jo namerava-
jo gojiti tudi v naslednjih le-
tih je bil dosežen. Povedali
so tudi, da z takšno odloči-
tvijo ne mislijo škodovati
tradicionalni Zlati harmo-
niki.
In zakaj se je bilo treba ta-
ko stiskati?
Rekli so, da je šola zaradi
prenove postala prelepa in
takšnih obiskovalcev ne bi
bili preveč veseli, v gasil-
skem domu, ki so ga zgradili
lani pa je za ureditev dvora-
ne zmanjkalo denarja. Tako
je v takšnem kraju edini pro-
stor še gostilna.
VLADO MAROT
FOTOGRAFIJA ZA TA TEDEN  ^
Joco Žnidaršič - Na pašo.