Izhaja dvakrat tedensko, ta sicer vsako sredo in vsako soboto.
-	Uredništvo In oprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Ppdružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
POLITIKA
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 37.
Sreda, 10. maja 1933.
Leto VIII.
Sedanji položaj v Nemčiji-
Kdor rji mogel doslej še verovati v popolno zmago nacionalistične revolucije v Nemčiji, so ga morali mar-čevi dogodki poučiti, da je liberalno-demokratična država odpravljena ter da se je trdno vsidral fašizem. Prazno bi bilo govoriti o tem-, kako se je mogel ta ogromni preobrat v Nemčiji tako naglo in brez boja izvršiti, ter zadošča, če povemo, da sta zopet enkrat — kakor že tolikokrat v zgodovini narodov — teror in sila veljala več kot pravica in da je bil ta nasilni terorizem' na rafiniran in spreten način propagandistično izko-risten, da se je pokazalo »nacionalistično vstajenje« kot vesel dogodek, ki ga je vse prebivalstvo želelo. V bistvu to ni nikakršna umetnost, če pomislimo, da je prepovedan ves socialnodemokratski tisk, svobodno izražanje mnenja in vsakršna svobodna beseda, kakor tudi izvedenih tisoče aretacij, katere so, v kolikor se tiče komunistov, izvedene popolnoma »legalno«, dočim so »nevarne« zastopnike socialne demokracije rajhsbanerje, železne fronte in družbe za mir dobrohotno sprejeli v zapore zaradi varnosti, da se jim kaj ne pripeti. Ti ljudje morajo torej biti v\ad\ še hvaležni, da jih je rešila »Pred jezo in uporom ljudstva«. Ljud-stvo ne ve o tem1 ničesar; zadovoljno je, če ima mdr, in tudi pri pripadnikih vlade se mora jeza in odpor Proti trikrat prokletim marksistom zbujati šele s krvoločnimi govori po radiju.
Razmotrivanje o tem, po čigavi krivdi je fašizem mogel tako naglo Priti do oblasti, sedaj ne bi bilo primerno. Deloma si je demokracija sama skopala grob, ker je jemala demokratično svobodo preveč doktrinarno in iz bojazni, da ne bi dogme
o	državljanski enakosti in svobodi v političnem: udejstvovanju kršila, ni pokazala nikakršne energije in odločnosti proti reakciji z leve in desne, dasi je že leta dvigala svojo zmajsko glavo, da požre demokracijo.
Desničarskim reakcionarcem se ie to sedaj posrečilo in v zadnjih tednih smo doživeli dovolj dokazov sramotnega poraza demokracije. Treba ie imeti pogum in to povedati. Nima Pomena, da bi se lovili za raznimi domisleki in se tolažili z dvomljivimi nadami, da se to stanje čez noč iz-premeni. Nova vlada ne pušča nikakršnega dvoma o tem, da ima namen, »vzgojiti« ves narod v svrho potrditve nove državne oblike. Vlada ne izprašuje, če je ta državna oblika komu všeč ali ne. in novo ministrstvo za ljudsko izobrazbo, pod vodstvom fašističnega urednika Gobbelsa, bo s svojo usiljivo propagando usililo narodu, da mora v bodoče misliti samo še nacionalistično. Vlada pa porablja že »druge pomočke«, da spravi nezadovoljneže »k pameti«. Kdor ne r^jra’ pr^e v koncentracijsko tabo-n*n G’ ’-n *u k°d° marksiste že »mi-muhe«. Tako razmerje in r/-U?.^no> si mom v bodoče pred-s av jati svet, nemškega državljana Nadalje se nam zdi, da so v Nemem mogočne sile na delu, ki hočejo vedno več evropskih narodov spraviti ob zaupanje v demokracijo in privesti v fašizem.
Maniu, predsednik narodne kme-tiške stranke romunske, je definitivno odložil predsedstvo stranke. Za predsednika stranke je bil izvoljen
Konferenca soc. dem. stranke
v Nemčiji.
Dne 27. aprila t. 1. se je vršila v Berlinu konferenca socialnodemo-kratične stranke, kateri so prisostvovali predstavniki stranke iz cele Nemčije.
Predsednik stranke Wels je poročal o političnem položaju. Konferenca je soglasno sprejela sklep, ki izjavlja, da se bo nadaljevala mednarodna borba proti kapitalizmu ter poudarja, da stranka ostaja odločno na svojih osnovnih načelih in nadaljuje svoje delo v meji zakonitih možnosti.
Strankina uprava je izjavila, da prepušča odločevanje o nje funkcijah konferenci. Za predsednika stranke sta bila nato izvoljena državna poslanca Oton1 Wels in Hans Vogel. Strankini upravi pa ne pripada nekaj vidnejših predstavnikov, ki so bili doslej v njej. Med njimi: Hilferding, Breitscheid, Dittmann in Crispien.
V	strankino vodstvo so izbrani naslednji novi člani: Lobe, Paul, Herz, mladi ekonomist dr. Rinner in voditelj omladinskega gibanja Erih Ohlenhauer.
Avstrijska diktatura.
Politična negotovost Avstrije.
Avstrijski krščanski socialci so pristaši stanovske države kakor fašisti. Krščanski socialci so pa obenem malomeščanska »katoliška« stranka, ki tudi po tem izpovedanju zavrača in odklanja demokracijo. Za svoje nazore imajo krščanski socialci na svoji strani svojo cerkev in vse posestne sloje, ki se bore za diktaturo kapitalistično-me-ščanskega razreda. To sta dve močni oporišči, na podlagi katerih avstrijska vlada krši prisego na ustavo in republikansko zakonodajo v nadi, da je oblast tam, kjer je denar in strojne puške. Oblast in pravica je to.
V	tej zavesti izvaja avstrijska krščanska vlada devastacijo na republiki in na narodovih pravicah.
Socialni demokrati so ponovno naglašali interese demokracije, poudarjali svetost ustave in zakonov, toda politika krščanskih socialcev, ki hočejo utrditi oblast podjetništva in kapitala, so vse te zahteve zasmehovali, prezirali in kategorično odklanjali, ker hočejo avstrijski delovni narod oropati za elementarne državljanske pravice. Poiskali so si zaveznike predvsem; v močni kmetiški zvezi, med bivšimi fevdalci in aristokrati ter bivšimi generali. S temi silami hočejo izvesti reakcijo po vzoru Hitlerja v Nemčiji.
Skoraj ni več dvoma, da bo v Avstriji reakcija napredovala. Toda izvršila se bo še borba med fa-
šisti in krščanskimi socialci, ki se sedaj otepajo fašistov. Vendar pa ne gre toliko med obema za načela reakcije, kakor za politični prestiž teh ali onih. Nemški fašizem razvija v Avstriji silno agitacijo, ki more prav v kratkem izpodkopati absolutistični vpliv krščanskih socialcev.
Tako neugodne so razmere danes v Avstriji. Avstrija bi morala biti trdnjava demokracije. In če krščanski socialci pomena te trdnjave niso znali ceniti, so grobokopi avstrijskega naroda. Ni bilo težko varovati v Avstriji princip demokracije, ker je v Avstriji socialna demokracija vendar tako krepka in trdna zaščitnica demokracije, da bi jo nobeno sredstvo ne bilo moglo streti, če bi z njo čuvala to svetinjo še katera močnejša stranka. Ker tega ni bilo, ker so meščanskokapi-talistične stranke gojile samo lažno demokracijo in jo še goje, je reakcija v Avstriji neizogibna, v kateri bo pa tepen tudi krščanski socializem.
Delavstvo bo vso to reakcijo moralo sprejeti, ker nima pomoč-kov, da bi se je ubranilo. A delavstvo tudi ve, da se huda reakcija še ni nikoli obnesla. Razvoj jo izolira. Duh časa jo ubije. Nje krivice so giljotina, ki ji v kratki dobi odreže glavo, kakor razbojniku.
To je zakon razvoja!
Hitlerjevo pravo lice
. Po avdijenci pri Hindenburgu minuli teden, je Hitlerjeva vlada podala daljšo izjavo, v kateri poudarja, da je z udarcem1 po delavskih organizacijah dosegla svoj namen in da v gospodarstvene razmere (obrti, industrijo, banke, koncerne itd.?) ne bo posezala, ker so razmere za dolgo dobo urejene.
Kaj je povedal Herriot?
Herriot je šel v imenu francoske vlade v Ameriko k predsedniku Rooseveltu. Ob povratku je izjavil, da ga najbolj veseli izjava Roosevelta, da bi v slučaju, če bi kdo hotel motiti svetovni mir, opustil svojo nevtralnost ter skrbel za jamr stvo svetovnega miru. Treba bo urediti vprašanje vojnih dolgov in carinsko premirje skleniti. Obnovi-
ministrski predsednik Vajda Voje-vod.
tev prijateljstva med Francijo in Zedinjenimi državami, največje demokracije sveta, navdaja v nasilni dobi najboljše nade, da bomo obvarovali sinove svoje domovine pred največjo bedo, ki so jo preboleli njih očetje.
Prepoved uniform v Avstriji.
Avstrijska krščanskosocialna vlada je prepovedala vse uniforme in strankarskopolitične znake, razen onih korporacij, ki jih režim pritegne k varnostni službi.
Zaradi te prepovedi so fašisti v Innsbrucku, pa tudi na Dunaju priredili demonstracije. V Innsbrucku so pričeli demonstracije vseučiliščni študenti, katerim so se pridružili še nacionalci izmed meščanstva. Demonstracije so bile nasilne in jih je policija šele ob 13. uri popoldne razgnala z orožjem. Aretiranih je bilo 36 oseb. Demonstrirali so predvsem proti kanclerju drju Dollfussu.
Dva nova ministra.
Demisija kmetijskega ministra De-metroviča.
Na predlog predsednika ministrskega sveta je bila sprejeta ostavka ministra za kmetijstvo in vode g. Jurija Demetroviča. Za novega ministra za kmetijstvo je bil imenovan senator dr. Ljubomir Tomažič iz Zagreba.
Za ministra brez portfelja je bil dalje s kraljevim ukazom imenovan poslanec dr. Grga Angjelinovič.
Nemški centrum se — ruSi.
Voditelj klerikalnega nemškega centruma je odložil predsedstvo stranke. Prelat Kaas je bil med najboljšimi voditelji te stranke in je odstopil iz — zdravstvenih razlogov.
Strankine instance so izvolile za predsednika bivšega kanclerja Brii-ninga ter ga pooblastile, da izvede reorganizacijo stranke.
Hugenberg — trdovraten.
Hitler je prevaril Hugenberga.
Nemški nacionalci so ogorčeni, da Hitler Hugenbergovcem kljub dani besedi ne dopušča primernega vpliva v politiki. Med Hitlerjem in Hugenbergom se vrši duel. Zmagal bo končno Hugenberg, kralj časopisja in industrijskih in bančnih »koncernov«.
Zapletljaji na Daljnem vzhodu.
Japonci si le ne upajo prav do skrajnosti.
Izgledalo je že, da je oborožen spopad med Japonsko in Sovjetsko Rusijo radi prekomandžurske železnice neizogiben. To železnico, ki veže skrajno rusko točko ob Tihem oceanu, Vladivostok, po katerem se Japoncem že dolgo sline cede, ker leži ravno nasproti njihovih otokov, po najkrajši poti s centralno Sibirijo, je nekdanja carska Rusija zgradila na lastne stroške preko Mandžurije, po Japoncih okupiranega kitajskega ozemlja.
Leta 1924 je tudi sovjetska vlada obnovila s kitajsko vlado v Nankingu pogodbo o upravi te železnice, po kateri se njena uprava nahaja s sodelovanjem kitajskih organov v rokah sovjetskih železniških oblasti in se tudi vsi dohodki stekajo v sovjetske blagajne. Ko pa so Mandžurijo zasedli Japonci, so se hoteli polastiti tudi te železnice: začeli so šikanirati rusko železniško uradništvo in posegati v njegov delokrog. Nekatere postaje, zlasti obmejne, so zasedli s svojim Vojaštvom. in so zahtevali, da mora železnica zastonj prevažati njihovo vojaštvo, ki so ga začeli koncentrirati ob ruski meji. Ker- rusko uradništvo s tem ni soglašalo, so Japonci začeli zapirati in izganjati rusko železniško osobje.
Položaj je postajal za Ruse nevzdržen, zato so večino vozovnega parka, več tisoč vagonov in več sto lokomotiv, odpeljali s te železnice v notranjo Sibirijo. Japonci so se-v veda protestirali in zahtevali ta ma-~~ terijal nazaj. Pri tem so porivali v ospredje novoustanovljeno rnand-žursko vlado, češ, da ona ni podpi-
sala s Sovjeti nobene pogodbe in da Sovjeti sploh niso upravičeni reklamirati železnice zase, ker jo je zgradila še carska Rusija in Sovjeti pogodb bivše carske vlade itak ne priznavajo.
Rezultat spora je bil, da sta se obe vladi začeli pripravljati na raz-računavanje z orožjem. Rusija je koncentrirala ob rnandžurski meji 30 divizij in 500 vojnih letal. To je Japonce nekoliko osupnilo in sedaj so pripravljeni na pogajanja o tem sporu, ki se imajo v kratkem vršiti v Tokiu. Če bodo pogajanja privedla do mirne rešitve spora, bo pokazala bližnja bodočnost. Oborožen spopad bi pa imel nedogledne posledice za ves svet.
KrSianska avstrijska vlada je preklicala vraga.
Hitlerizem postaja resna nevarnost v Avstriji.
Avstrijske oblasti so doznale o puču, ki so ga pripravljali tirolski nacionalni socialci v zvezi s hitler-jevci iz Bavarske. Avstrijski hitler-jevci so hoteli prirediti v Kufsteinu velik zlet nacionalnih socialistov, na katerega so povabili tudi hitler-jevce iz Bavarske. Avstrijska vlada pa je ta zlet prepovedala. Na Bavarskem je bilo baje že pripravljenih 30.000 hitlerjevcev, ki so nameravali prispeti na Tirolsko peš, z vozovi in avtobusi, kjer so nameravali v Innsbrucku, Kufsteinu in Hallu zasesti vsa javna poslopja in odtod razširiti nacionalno socialistično revolucijo tudi po ostali Avstriji. Vlada je brž poslala vojaštvo in orožništvo v obmejne kraje in s tem namero preprečila. V soboto je prišlo v Innsbrucku do burnih demonstracij: nacionalno-socialistično di-jaštvo, ki se mu je pridružilo več tisoč ostalega prebivalstva, je demonstriralo proti novi prepovedi nošenja strankinih krojev (ki je naperjena predvsem proti nacionalno-socialističnim bojnim organizacijam:). Policija jih je razganjala in aretirala 36 demonstrantov, katere pa so ostali pozneje zopet osvobodili. Tudi v Salzburgu, kjer ie zboroval kongres avstrijske krščansko-social-ne stranke, so priredili nacionalni socialisti hrupne demonstracije, s čemur so motili potek kongresa. Demonstrantie so s kamenjem napadli vojnega ministra Vaugoina. Policija jih je končno razgnala v stranske ulice. — Velik del kongresa ni odobraval Dollfussove politike. Nekateri govorniki so zagovarjali koalicijo s socialnimi demokrati.
Sirite naš list!
Impozantno zborovanje žen in deklet.
Rodite, a prej ustvarite socialne pogoje!
V	nedeljo popoldne je bila dvorana Delavske zbornice polna udeleženk, ki so prišle na zborovanje, da povedo svoje mnenje o agitaciji za neomejeno razmnoževanje ljudi. Trpljenje mater v današnjih socialnih razmerah je veliko, grenko in negotova je bodočnost njih otrok. Zato je vprašanje važno.
Zborovanju je predsedovala s. Brezarjeva, ki je kot predsednica Zveze delavskih žen in deklet orisala trpljenje neštetih mater s številnimi otroki. Marsikje je rodbinsko življenje pekel zaradi bede. Ni primernih stanovanj ne življenskih potrebščin, ker manjka pomočkov zanje. Otroci v teh razmerah propadajo telesno in duševno. Pretresljiva je tragedija nezakonskih mater in njih otrok. Zakon ščiti samo takozvane zakonske otroke, ščititi bi pa moral tudi nezakonske, če ne dovoljuje preprečenja nosečnosti. Javna tajnost je, da se prekinjenje nosečnosti dogaja, toda le prepogosto-ma s težkimi posledicami za mater, ker žene nimajo pravilne zdravniške nege. Žene so pa za uporabo profi-laktičnih sredstev ob posilstvih, ob nevarnostih duševne ali telesne
obremenitve, pa tudi, če mati ne bi mogla preživljati otroka. Vse to je treba urediti z zakoni, ki odgovarjajo današnji kritični dobi.
Zveza delavskih žen in deklet je sklicala to zborovanje sporazumno z Ženskim pokretom in Zvezo akademsko izobraženih žen, da se sprejme tozadevna resolucija.
Nato sta govorili dr. Ahačičeva in A. Vodetova, ki sta istotako obširno in lepo utemeljevali zahteve žen in deklet.
Preden je bila resolucija odgla-sovana. je o snovi temeljito poročal dr. H. Tuma, ki jo je prav jasno razčlenil s psihološkega in sociološkega stališča. Zaklical je po reformi zakonov, ki danes zasužnjujejo ženo, po enakosti žene in moža. Žena je poklicana, da tudi v tem vprašanju odloča sama o sebi. Ko bo urejeno to prvenstveno vprašanje življenja, ne bo več treba kazni za detomorilke, za odpravo plodu, ne bo več toliko gorja in ne bodo več odkrivali v velemestnih mlakužah splavljenih zarodkov.
Resolucijo, ki je bila na zborovanju soglasno sprejeta, bomo objavili v prihodnji številki našega lista.
Vajenci in njih pravice.
Malokdo ve ali pa resno presoja krivice, ki se delajo vajencem. Vzgojitelji, tako pomočniki kakor delodajalci, mnogo premalo polagajo važnosti na strokovno, moralno in družabno vzgojo vajencev. Za vajence pa navadno tudi zakonite določbe, ki so jim v prid, veljajo le deloma, ker ni nikogar, ki bi se resno brigal, da bi vsaj te pravice družba priznala in izvajala.
V	petek se je vršilo v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice zborovanje, na katerem se je obravnavalo določbe novega obrtnega zakona glede vajeniških pravic in dolžnosti. Zborovanje, ki ga je sklicala Strokovna komisija za Slovenijo, je bilo sijajno obiskano. Udeležili so se ga vajenci in vajenke, varuhi in starši vajencev, pa tudi nekaj mojstrov. Zborovanje je otvoril s. J. Golmajer. Rekel je: v dravski banovini je okoli 10.000 vajencev, a samo v Ljubljani okoli 2000.
O določbah novega obrtnega zakona je poročal s. dr. C. Jelenec, ki je prav poljudno pojasnil najvažnejše določbe obrtnega zakona glede varstva vajencev.
Izrazil je v posnetku naslednje misli: Dolžnost staršev, odnosno varuhov vajencev je, da se brigajo za vajence, a nad 10.000 vajencev predstavlja tudi važen či-nitelj v gospodarskem in socialnem življenju, zato se mora za vajence brigati tudi splošnost. Ni vseeno, v kakšnih prilikah
Spomladansko blago ntz.':
J. Trpinovem bazarju
žive vajenci, doraščajoči člani družbe, zato moramo skrbeti, da ne postanejo le dobri delavci, temveč tudi značajni in dobri člani družbe. V cehovskih časih je bil vajenec kolikor toliko preskrbljen, saj je bil prav za prav družinski član mojstra, ker je imel hrano, obleko in stanovanje pri njem, ko se je pa zrušil cehovski red, so se pokazale slabe posledice obrtne svobode, so bili vajenci bolj prepuščeni sami sebi. Zato je morala začeti urejevati država odnošaje med delodajalci in' delojemalci ter tudi med mojstri in vajenci. Naš novi obrtni zakon je izšel predvsem zato, da je izenačil obrtno zakonodajo, pa tudi zaradi tega, da uredi razmerje med delodajalci in delojemalci, torej se tiče tudi vajencev. A v tem pogledu se še ni povsem uveljavil, ker bodo različne izvršilne na-redbe šele izšle.
Ta zakon pa n. pr. ne predvideva kot je ta stvar urejena v Avstriji —, da mora biti vajenec stalno pod zdravniško kontrolo. Ker je v splošnem interesu tudi delodajalcev, da je vajenec zdrav, je potrebno, da se uvede tudi pri nas stalna zdravniška kontrola za vajence, in se uvede upravnim potom potom socialne zakonodaje.
Važen je prepis § 253 o. z., ki določa, da se morajo ustanavljati posvetovalnice za izbiro poklica. Potrebne bi bile zlasti zato, ker starši nimajo pregleda nad delovnim trgom ter se zato odloča za nekatere poklice preveč vajencev, kar je škodljivo, zaradi tega, ker se s tem širi brezposelnost, padajo pa tudi mezde v tisti stroki zaposlenih delavcev. Delavska zbornica je že predložila glede ustanavljanja teh posvetovalnic primerne predloge na pristojnih mestih.
Potrebno je tudi, da stopi čim prej v veljavo določba obrtnega zakona, ki določa, koliko vajencev sme zaposlevati moj-
ster. Statistično je dokazano, da imajo mnogi mojstri zaposlenih preveč vajencev. Zdaj je še prav za prav v veljavi odlok velikega župana, ki določa, koliko vajencev sme zaposlevati mojster, a se v praksi v splošnem ne izvaja. DZ je predlagala, da bi smeli mojstri zaposlevati na 2 pomočnika največ po enega vajenca. Zdaj imajo nekateri mojstri na 3 pomočnike po 10 do 15 vajencev.
§ 267 o. z. določa, da mora vajenec po prvem letu učne dobe prejemati primerno nagrado za delo, ki jo pa bo določilo šele Pristojno ministrstvo. DZ je vložila glede tega svoj predlog, pa tudi delodajalske zbornice so zavzele svoje stališče. Zelo Potrebno je, da se reši to vprašanje, ker so zdaj mnogi vajenci zlasti v mestih Prepuščeni samemu sebi, odnosne svojim staršem. Da izda ministrstvo naredbo o minimalni plači vajencev, je tudi v interesu mojstrov, ker imajo vajenci po zakonu pravico zahtevati nagrado za svoje delo ter jih lahko iztožijo. V tem primem bi moralo odločati sodišče po svojem pre-vdarku ter bi bili mojstri morebiti še bolj prizadeti. Sploh pa to stanje lahko povzroči mnogo nepotrebnih pravd.
Po določbi § 294 mojster ne sme odpustiti vajenca 3 mesece po izučitvi. Po določbah glede obrtnih strokovnih šol pa morajo dati mojstri vajencem za obiskovanje obrtno-nadaljevalne šole prosti čas v okviru delovnega časa.
Vse te odredbe, ki so zdaj samo še na papirju, je treba spraviti v življenje — v interesu splošnosti, kajti vajenca je treba tudi zaščititi: vajenci so naš naraščaj, zato moramo skrbeti, da bomo imeli zdrave, sposobne ter značajne delavce. — Odno-šaji med delodajalci in vajenci morajo imeti podlago in ta podlaga mora biti zakonita.
Nadalje so govorili s. Jakomin, g. Perdan, en vajenec in g. Rebek. Ta je rekel, da morata biti mojster in vajenec en^ duša in telo in nihče ne sme obeh razdvajati in hujskati vajencev ter zapeljevati v posebne kaste. O razmerah med obema nai se dogovore delodajalec in starši. Obrtniki ne bodo sprejeli nobenega diktata glede vajencev.
S. Uratnik je povdaril, da mora obstojati sožitje med delodajalci in delojemalci na podlagi izvajanja zakonov in ne na podlagi njih kršitve. Samo o tem se je govorilo. Nekdo mora spraviti zakone v veljavo in ker jih vajenci sami ne morejo ščititi, so poklicani drugi forumi, da to store. Mojstri naj skličejo predavanja ter pouče vajence in starše o pravicah vajencev. To ni hujskanje, ni zapeljevanje, ampak dolžnost vsakega državljana, tembolj delavstva, ki mu ne more biti vseeno, kako se ščitijo zakoniti interesi delojemalcev.
Nato je govorila Pečnikova. Perdan ponovno in zaključno predsednik s. Golmajer, ki je povdaril, da se morajo delavske organizacije zavzeti za vajence, ki^ so brez pravega varstva in nimajo obrtniških zbornic kakor obrtniki. Vajenec je tudi človek in se naj nauči spoštovati svoje pravice.
Nadaljevanje krvave japonsko-kitajske vojne.
Na Kitajskem se vrši ogromna bitka med Kitajci in Japonci. Japonci so pričeli z ofenzivo proti Pekingu in Tientsinu. Iz dogodkov bi se utegnilo sklepati, da si je Japonska zavarovala hrbet proti Rusiji s posebno pogodbo in odkupom vzhod-nomandžurske železnice.
34
Mihail Zoščenko — /v. Vuk:
Humoristično-satirične
zgodbe.
»Misliš,« je vprašala.
In obrnila se je zopet k ikoni, pokleknila in rekla:
»Presveta mati božja, usliši me in usmili se me. Stanujem v zadnji koči v vasi. Ta poleg je le staja.«
Poklonila se je še enkrat, da se je s čelom dotaknila tal, nato je vstala, legla na peč in zaspala.
1 i. Alkoholiki.
Naposled so sedaj objavljeni predpisi, odločilni za tiste državljane, ki niso proti pijančevanju. S tem so se dejanja teh državljanov nekoliko za-vrla.
Poprej, na primer, če se je kakemu državljanu zahotelo, 4a se nekoliko popelje s tramvajem na sprehod — prosim vas, dragec, peljite se s tramvajem. Zakaj bi ne? In če se noče peljati s tramvajem, če se mu skomina po železnici — za njegov denar, zakaj bi ne?
Z eno besedo, poprej so bila takim vrstam kavalirjev na razpolago vsakovrstna premikalna sredstva — da so se vozili, kamor jih je srce vleklo.
Ali sedaj je temu konec. Izdana je bila odredba. Zanje je bila odrejena ta odredba. Ne dovoljuje jim več, da bi vsaki obstoječi red demo-
lirali. To odredbo se lahko čita sedaj v vsakem tramvaju.
Prepovedan je itd., pijancem vstop. Zakaj takšen, na smrt pijani gost, bi lahko padel pod kolesa. In potem bi morala vlada plačati. Izključno!
Častna beseda, če čita človek humanitarne besede te odredbe, se ga poloti na novo živi jenska radost. Kako bi tudi ne? Za njega so v skrbeh, bratec, ne puste te, da bi padel pod kolesa.
In pri tem je treba pomisliti, da ne gre za nekakšno papirnato zadevo, ne — za resnično in pravično življenje. Nedavno smo opazili, kako se je odredba praktično uveljavila. Nekemu pijancu namreč niso dovolili, da bi se peljal s tramvajem:.
Dobri človek je sedel v tramvaju in se peljal. Ne more se reči, da bi ne sedel mirno, ni bilo nobenega človeka, kateremu bi poskušal premlatiti gobec. Vendar je bilo vkljub temu opažati, da je bil pijan. Mrmral je samemu sebi. Krilil je z rokami okrog sebe. Vendar pri vsem tem ni nikogar udaril. Podrsaval je z enega prostora na drugega. Ali kljub temu ni udaril nobenega niti se m k temu pripravljal.
Peljal se je prosto tak, kar se je naenkrat začela večina popotnikov zgražati.
»Ce je že takšna odredba izdana,« so govorili, »potem se čudimo zelo, da se tu moramo srečati s človekom takšne kategorije.«
A sprevodnica je odgovorila:
kako pa naj človek to opazi. Ko je_ vstopil, je bil videti popolnoma trezen. Šele med vožnjo ie prišlo vse na dan, četudi je že večer.«.;
'In stopila je k pijancu in rekla:
»Izstopite. Saj mi boste prišli pod kolesa, a jaz naj potem' za vas odgovarjam.«	•
In če se s pijancem zavežeš, tedaj ti pokaže svoj značaj, in tako je bilo tudi	v	,
Ali to bi morali videti sopotnike.. Z združenimi močmi so prijeli, da bi piJ&nega sopotnika
posadili na zrak.
Eden ali drugi je, naravno, poskusa! ga zagovarjati:	.	.	.
»Pustite ga vendar,« Jp reKel, »naj se p€lj.£-Pustite ga v miru. Ne dotll™Jte se ga. Videli boste, da bo še prišel f”** 0 esa-«	_
Ali drugi so ga vlekli ven m izpricavah svoje
sočutje.
»Za pijanca,« so govorili, »ni mogoče jamčiti. Sposoben je. tJa sam s*c°či nesreči nasproti.«
In so ga, naravno, posadili na zrak kakor hitro je pač bilo mogoče. Vlekli so ga na stopnice. Ustavili voz in ga vrgli na trotoar.
On pa je razsajal, se upiral iz vseh svojih moči. kričal, silil k vozu in hotel za vsako ceno v voz. Suvali so ga, ščegetali, da bi spustil ročnike na tramvaju, za katere se je držal.
Razumljivo, da se je v tistem, trenutku tramvaj odpeljal in pijanec je padel malone pod kolesa. Samo pol centimetra, pa bi bila noga odrezana.
Ali tako — se ni nič zgodilo. Samo čeljusti si je razbil in prsi nekoliko potolkel.
Drugega nič. In poleg tega je takoj vstal in začel preklinjati, češ, da se ga je, razumljivo, malone ubilo.
1! Križ je s temi pijanci. Ce, bi vsaj v teh stvareh kaj razumeli. Ali tako? Ce bi se trezni zanje
i	ne brigali, bi gotovo začeli padati pod kolesa.
Doma in po svetu.
Kšeftarsko poročanje o slučaju
Mali! Naši meščanski dnevniki polnijo cele kolone s poročili o zverinskem umoru pri Št. Vidu na Dolenjskem. čast in stavo pojejo pok. Amaliji Malijevi, smrt in žveplo pa trosijo na brata Malija. Pri vsem tem je pa v poročilih kar otipljivo tikanje na ljudske in čitateljske instinkte, na senzacije željno publiko in na »kšeft« pri vsej tej nesreči in zločinu. Pri' vsem tem prvači moralist in pridigar med našim tiskom1, t. j. katoliški dnevnik »Slovenec«. Kakšne dramatične naslove daje svojim poročilom, kako z razvrstitvijo gradiva grafično zbada v oči in kako vzbuja ljudske podzavestne instinkte. Mj se pa pri tem spominjamo njegovih čestih levit na nasproten mu tisk, kjer vedno biča poročila o umorih, zločinih, ubojih itd., češ, da slabo vplivajo na ljudsko moralo, da pohujšujejo verno slovensko ljudstvo in da so tako soodgovorna na padajočo moralo našega naroda in s tem za naraščajočo kriminaliteto. Kaj zdaj »Slovenec« sebe ne vidi, ali pa morda njegovi nauki zanj ne veljajo? Pa ne da bi se v nekaj dneh njegova jadikovanja o propadli morali spet ponovila?! Tako poročanje pa tudi ni v interesu preiskave.
Nova smer ruske zunanje trgovine. Komisar za zunanjo trgovino Rosenhojz je izjavil, da se izvrši 'glede nabavk v inozemstvu velika izprememba. S Poljsko se morejo vpostaviti boljši trgovski stiki. Trgovina z Nemčijo je ogrožena zaradi agrarnih carin in preganjanja sovjetskih gospodarskih organizacij. Nadeja se pa, da se bodo nemški krogi pobrigali za povratek normalnih odnošajev. S Francijo Rusija še nima trgovinske pogodbe, a čim bo sklenjena, se trgovina izboljša.
V	Avstriji zapirajo komuniste. V Avstriji neprestano zapirajo komuniste. Doslej so jih zaprli že nad 800. Dolže jih veleizdaje.
Hitler in Hindenburg častna občana v Leibnitzu. Občinski odbor v Leibnitzu (mesto nedaleč od Špilja) je na svoji zadnji izredni seji imenoval Hitlerja in Hindenburga častnim občanom mesta Leibnitza. Zastopnik socialnih demokratov je proti temu protestiral, ker je tako imenovanje oseb iz inozemstva po ustavi nezakonito. Večina je predlog vseenp navdušeno sprejela. Župan je. odredil, da se na občinski hiši izvesi zastava s kljukastim križem Enake zastave so izvesili tudi po ostalih hišah v mestu. Občinstvo, ki je pred mestno hišo čakalo na rezultat, ga je pozdravilo s »Heil Hitler« in prepevanjem »Deutsch-landlieda«. Tudi muzika je igrala. Silo je torej prav fletno pri tej in-tronizaciji novega boga v nacionalno pijani Lipnici, če bo vlada to imenovanje potrdila, je drugo vprašanje. Ojačena žandarmerija je nazadnje navdušene nacionaliste razgnala.
Nezaposlenost na Čehoslovaškem.
Konec meseča marca je bilo na če-hoslovaškem 878.285 nezaposlenih. Konec aprila je znašalo število 797 tisoč 412. Nezaposlenost je torej nazadovala v mesecu aprilu znatno, to je, 80.873 'delavcev je dobilo v tem mesecu delo.
Volitev novega poljskega predsednika republike. V pondeljek, 8. k m., sta se sestala v varšavskem Parlamentu poslanska zbornica in in izv°iiia novega predsed-DoH iBS&ske republike. Razmerje v
S zakonodajnih korporacijah n Arni f t da Proti večinskem« vlad-n,J^ndidatu ne more prodreti PPozicionalec. Zato je bil ponovno lzvoljen dosedanji predsednik profesor Moscicki. Opozicija se volitve m udeležila.
Gandhi bo Izpušča na svobodo.
Gandhi je. zagrozil, da prične v pondeljek zopet z gladovno stavko. Britska uprava v Indiji zaradite-ga sklenila, da ga izpusti jz ječe.
Pogodba med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, sklenjena 1925 v Rapallu, je bila te dni s posebnim dogovorom v Berlinu podaljšana. Nemški vladni krogi smatrajo to za velik politični uspeh. Tembolj so razočarani nemški komunisti. Sovjetski krogi pa izjavljajo, da je njihov glavni cilj ohranitev svetovnega miru potom prijateljskih odnošajev z vsemi državami.
Zlato naše hrane
„Pekateteu
Makaroni, špageti in juhine zakuhe.
Tako odgovarja marksistično delavstvo.
Majska akademija v Mariboru.
Nekateri maloštevilni prenapete-ži in hujskači, ki oživljajo v zadnjih časih pod vplivom Hitlerjeve zmage v Nemčiji Maribor z nacionalističnim kričanjem, so nas proglasili za mrtve. Rekli so v Narodnem domu: Marksizem v Mariboru je »fuč« — in so samim sebi verjeli. Kot bomba je zato učinkovala majska akademija, ki jo je priredila na pobudo »Krajevnega medstrokovnega odbora« mariborska podružnica »Svobode« s sodelovanjem vseh delavskih kulturnih društev preteklo soboto v veliki dvorani pivovarne »Union«. Nacionalisti so napeli vse sile in širili najrazličnejše vesti, samo da bi ljudi zmedli. Toda proletarijat ni nasedel in je napolnil dvorano do zadnjega kotička: tako dobro obiskane akademije še ne pomnimo.
Akademija sama je naravnost sijajno uspela in reči smemo, da je bilo vse izvajanje na umetniški višini. Uvodoma je odigrala godba pod spretno taktirko Maksa Schonherr-ja štiri komade, nakar je nastopil mešani zbor »Svobode« (pevovodja A. Faganelli) in v ubranih glasovih zapel »Klic delavskih pevcev« in De-vovo »Vigred«; mešani zbor »Svobode« od nastopa do nastopa napreduje. Izmed ostalih pevskih društev so nastopili še »Frohsinn«, »Enakost«, »Grafika«, Pevski odsek pekov in Združeni delavski zbori — vsak z dvema pesmima. Najboljša je brez dvoma »Enakost«, ki ima najbolj ubrane glasove in je z »Dvanajstimi razbojniki« očarala vse poslušalce; ko so peli to pesem, je bilo v dvorani čudovito tiho, a pevci so bili nagrajeni z oglušujočim aplavzom. Takoj za »Enakostjo« sledi, kar se izvajanja tiče, »Grafika«, a tudi osta-
la zbora (»Frohsinn« in peki) ne zaostajata: oba zbora pojeta ubrano in prisrčno. Poudariti je treba še predvsem uspeh Združenih pevskih zborov, ki so zapeli »Delavsko budnico« (Schwab) in Maxove »Splavarji na Volgi«; institucija Združenih zborov je še mlada, vendar je dokazala sposobnost in je res že skrajni čas, da je bila ustanovljena.
Izmed ostalega glasbenega programa naj omenimo prav sijajni kvartet »Grafike«, ki je odsviral Dvorakovo »Bagatello«, in tambura-ški odsek pekov, ki je igral »Hoff-mannove pripovedke« in »Pod Slemenom«.
Med glasbenim programom je nastopil »Detoljub« z rajanjem dece, ki je rajala pojoč, govorilni zbor »Svobode« pa s Klopčičevo »Nočjo«. Režija »Noči« je bila izvrstna, prav tako pa tudi izvajanje; tudi pri nas se institucija govorilnega zbora zmeraj bolj uveljavlja in želeti je, da naša »Svoboda« v tej smeri nadaljuje svoje delo.
Za konec je nastopilo Delavsko kolesarsko društvo s fanfarami (kapelnik s. Vampi); v dvorani je zavladalo razigrano razpoloženje in kolesarji so morali pridati še eno točko.
Organizacija je izborno funkcionirala, točka je hitro brez pavze sledila točki. Tak način organizacije je treba ohraniti. Edino, kar bi si želeli, je, da bi prihodnjič nastopili različni zbori z večjim številom delavskih pesmi in budnic — na akademiji smo slišali, žal, samo dve. — Po akademiji sem slišal ljudi, ki so rekli: »Danes smo mi pokazali kulturo, jutri pa naj drugi govoričijo.«
Klavrna manifestacija mariborskih nacijev.
Tresle so se gore — rodila se je miš. — Oriunski obhod.
Z neverjetnim terorjem in pravcato cirkuško reklamo so pripravljali mariborski »nacijonalni« nedeljsko manifestacijo, ki je bila v glavnem naperjena proti marksističnemu delavstvu.
'1 oda ves teror, ki so ga gotovi ljudje izvajali nad delavci v železniški delavnici in vsa reklama ni dosegla svojega namena. Povorko, ki je prispela iz Studencev, so tvorili po večini železniški delovodje, uradniki in pa nekaj delavcev, ki so v Mariboru že znani po svojem kričanju »dol švaba« iz podobnih orjunskih obhodov.
Na zborovanju v Unionski verandi, ki ga je vodil, še nedavno internacijonalno usmerjeni, g. Bajt, so nastopili kot govorniki: dr. Irgolič, vodja bivše Orjune, za Narodno odbrano dr. Vauhnik, dalje g. Turn-Pej. železniški preddelavec g. Ogrizek, g. Ludovik Tomažič, odvetniški uradnik g. \ ojska in g. Lojze Doležal, uradnik lastnika »Mariborer Zeitung«.
Vsi govorniki so pogrevali stare in obrabljene šlagerje proti marksizmu in tudi proti nemštvu. Četudi je zlasti g. Tumpej na vso moč kričal, so vendar delavci, ki so bili prisiljeni prisostvovati temu zborovanju, kar trumoma pred zaključkom odhajali od zborovanja in javno zabavljali, da to ni zborovanje, temveč neke vrste cirkuška prireditev. Pravili so-. Zakaj nas silijo, da moramo kričati proti marksistom? Odkar nismo več organizirani v Ujedinje-nem Savezu Železničarjev, smo zgubili na železnici polovico svoječasnih socialnih pridobitev! Na zborovanju kričijo proti dvojnim zaslužkarjem sami pa imajo poleg rednega zaslužka kar po tri postranske zaslužke.
Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, ki zahteva takojšnjo ukinitev našega bratskega lista »Volksstimme«, dalje »Mariborer Zeitunge«, last slov. nacijonalista g. Pogačnika iz Ruš, »Deutsche Zeitung« in zagrebškega »Morgenblatta«.
Po koncu zborovanja sta g. Tumpej in g. dr. Irgolič z godbo na čelu vodila še po mariborskih ulicah nekaj demonstrantov, ki so kričali, da ni bilo! ničesar razumeti. Tega pa so naše ulice’ že vajene in se zato nihče ni zmenil zanjfc.
Ljubljana.
Občni zbor ljubljanske »Svobode«
se bo vršil v petek, 12. maja, v predavalnici Delavske zbornice (nasproti knjižnice). Začel se bo ob pol 8. uri zvečer. Vsi člani pridite Rotovo in točno! Zamudniki lahko pred pričetkom občnega zbora poravnajo članarino.
Maribor.
Redni občni zbor pomočniškega odbora trgovskih uslužbencev, ki se je vršil minuli petek v dvorani »Delavske zbornice«, je nadvse lepo uspel. Zborovanju predsedoval predsednik Vrisk, trgovski gremij pa je zastopal trgovec g. Jakob Lah. Pomočniki so ostro obsojali še vedno neurejeno vprašanje odpiranja in zapiranja trgovin in protestirali proti nameravanemu podaljšanju delovnega časa. Pomočniški odbor bo sporazumno s trgovskim gremijem izvršil pregled inozemskih nameščencev po naših trgovinah in obratih ter podvzel potrebne korake, da pridejo predvsem domači ljudje do kruha.
Poslanec, ki je bil ob isti uri v Beogradu in Mariboru. Pondeljkovo »Jutro« ni samo število udeležencev nedeljskega zborovanja narodnega delavstva pomnožilo od 1000 na 5000, ampak je videlo še tudi druge čudeže. V istem poročilu je namreč poročalo, da se je pridružil na zborovanju resolucijam za ukinitev »Volksstimme« in »Mariborer Zeitung« itd. tudi narodni poslanec dr. Pivko. V isti številki, samo na prvi strani, pa poroča »Jutro«, da je bil g. dr. Pivko na zborovanju Češke lige v Beogradu, ki se je tudi vršilo dopoldne. Dr. Pivko je torej moral imeti to nedeljo prav čudežen aeroplan, ki ga je tekom dopoldneva z električno brzino prevažal med Mariborom in Beogradom. Svojevrsten rekord. Približno enako izgledajo tudi druga »Jutrova« in »Večernikova« poročila o zborovanju mariborskega narodnega delavstva in se koljejo z resnico.
»Mariborer Zeitung« nastopa sama proti sebi. Kako resno mislijo mariborski nacionalisti s svojimi protteštr proti ponemčevanju s strani »Mariborer .Zeitung« in drugih nemških listov, dai sklepati najbolje iz tega, da so bili ha odni in tudi med
Oj ti mariborski „Jungschitzi“! . . .
Spomin na mariborske »JungschStze« se je te dni zopet neobičajno posvežil. Kronika beleži namreč sledeči dve dogodivščini.
1.
Ko je minuli četrtek na impozantnem strokovnem zborovanju mariborskega delavstva ob kričanju in rjovenju železniških uradnikov in nedoletnih’ dijakov nastopil so-drug dr. Topalovič ter v svojem govoru med drugim pred 1000 glavo množico zaklical: »Kje ste bili Vi kričači takrat, ko smo mi srbski oficirji vodili armado s Krfa in prišli delat red v Split in Zagreb?«
Tedaj so zadoneli iz množice klici:
»Pri Jungschitzih!«
Že sam nastop sodruga dr. Topalovida je porazno vplival na gručo kričačev iz železniške delavnice in drugih edinic državne železnice. Klic »Jungschitzov« pa je bil kakor bi strela udarila med nje. Trajalo je dolgo časa, preden so se opomogli k novemu kričanju,
2.
V	nedeljo je v sprevodu kričeče mase korakal tudi predsednik Narodnih železničarjev v Mariboru g. Rudolf Tumpej. Pred kavarno »Astoria« je g. Tumpej zagledal ob strani marksista in tako je občinski svetnik Rudolf Tumpej na vsa pljuča zakričal: »Dol z marksisti!« Komaj pa je odjeknil njegov glas pri strehi hotela »Orel«, že je bilo slišati tudi rezek glas:
»Gor z Jungschitzi!«
Nekateri demonstranti so že ravno odprli usta, da bi ponovili klic svojega voditelja, pa jim je še predčasno odmev »Jungschitza« zaprl sapo. Tudi občinski svetnik Rudolf Tumpej je umolknil.
govorniki nedeljskega nacijonalnega zborovanja celo uslužbenci, ki so zaposleni pri Pogačnikovem podjetju »Mariborer Zeitung«. Tudi v sprevodu jih je bilo videti. Pričakovati je torej, da bo g. Pogačnik kar sam najavil nacijonalnemu svetu ukinitev »Mariborer Zeitung«, tembolj, ker soglaša s to resolucijo tudi prijatelj lastnika »Mariborer Zeitung«, g. Hinka Pogačnika, to je narodni poslanec dr. Ljudevit Pivko.
koc tcAibt za futocHC, ku-f»ujic v tc^ovini £\udsUc H~ tUauic d. d., Slomškov tz$ 6
Trbovlje.
Vsem tistim, ki so se zanimali za zadevo nekega učenca osnovne šole Trbovlje II. kateri, je bil pretepen od gotove osebe, sporočamo, da je isti dobil kot odškodnino nove čevlje in obleko.
Pogreb upravnega svetnika Trb. prem. družbe. Ob priliki pogreba upravnega svetnika g. Ranzingerja je poslalo tukajšnje ravnateljstvo TPD na Dunaj, kakor je pisalo »Jutro«, enega uradnika, enega pod-uradnika in šest rudarjev. To pa ni res. Res pa je, da je poslala družba same pod-uradnike in nobenega delavca, same korpu-lente in lepe postave. Zakaj, si lahko pač sami mislimo. Gotovo TPD ne bi bilo po godu, da inozemstvo zazna oziroma vidi izčrpane in sestradane rudarje. Bilo je celo nekaj jeze med drugimi nameščenci TPD, ker jim ni bila »sreča mila«, da bi se na ukaz gosp. ravnatelja mogli peljati na Dunaj kot pogrebci. Nacionalizirana Trboveljska premogokopna družba je pač pokazala v Avstriji, kako »močne orjake-rudar-je ima«.
Tudi ubogi slepec Um ]e napoti. »Pohod« št 17 z dne 17. aprila t. 1. se je pa res dobro odrezal in sicer tako-le: »V ugledno trboveljsko zajtrkovalnico zahaja dostikrat slepec, ki igra na citre in igra same nemške pesmi. Posebno veselje ima s predpotopnim napevom: Wo sind deine Haare, August? — Naj se dotični raje vpraša: »Kje so tvoji možgani, Janez?«, da igraš in poješ nemško, ko pa nemška gospoda meče trboveljske rudarje na cesto, v obup in bedo? Trboveljski mlačneži! — Otresite se vendar hlapčevstva in zavedajte se, da imate mnogo lepših in izrazitejših napevov slovenskih pesmi, nego so nemški tolkači! To pojte in igrajte!« — Čudimo se »Pohodu«, da naseda svojemu dopisniku iz Trbovelj, ki prvič o osebi Janeza sploh nič ne ve, drugič pa ugledne zajtrkovalnice ne pozna, ker pred ali med vojno ni bil v Trbovljah. Gotovi nacijo-nalisti se pač radi trkajo danes na prsa, da so bili od predpotopne Avstrije označeni s »p. v.«. — Ubogi Janez! Tvoja koža je prišla na trg zato, ker ustrezaš željam »boljših trboveljskih krogov«, kateri pripadajo naciji, da jim igraš nemško. Sicer se pa v »Friihstiickstube« takih pregreh ne sme delati. Zahvaljujemo se piscu v »Pohodu« glede citraša Janeza. Janez je slepec od rojstva, njegov oče je bil rudar in mati žena rudarja. Njemu sta roditelja že v njegovih otroških letih umrla in na deželne stroške se je Janez izobraževal Ir »Privatblindeninstitutu« Linz, kjer so te učili seveda nemško glasbo. Da-li si ti Janez zato kriv? Kot nadpovprečno izobražen nočeš prosjačiti od hiše do hiše, iz tvojih citer glaseča se melodija pa prosi nujno in nujno kruha... Prepričani smo pa, da bi moral od miloščine ljudi, katerim igraš:., »Wo sind deine Haare, August«, poginiti, in zavedaj se, da si postal Trboveljčan v času, ko so bili zastopniki delavstva na občini Trbovlje. Da je pa Janez pristen Ja-M nez, drži dejstvo, da je bil tudi pred in PO vojni Janez, ne pa Hansi, Josef, Fritz itd.
—p. k,—
Velenje.
O naših prilikah. Od leta 1923 se stalno vršijo redukcije delavstvu in uvaja praznovanje delovnih dni. Leta 1923 je bilo še zaposlenih 888, sedaj je zaposlenih še 370 rudarjev in še ti delajo največ tri delovne dni v tednu. Zaslužek znaša od Din 20 do Din 34 na storjeno dnino, tako, da pride povprečni mesečni zaslužek na delavca, če računamo 14 storjenih dnin, kakor jih je bilo v mesecu aprilu t. 1„ Din 364. Od tega se odteguje še pokojninsko in bolniško zavarovanje itd. Din 110, tako. da ostane še Din 254, S tem denarjem rudar preživlja sebe in z mnogoštevilno družino, ko pa denar niti za samca ne zadostuje. V bodoče se bo najbrž še več delovnih dni praznovalo. Rudarji so v obupnem položaju, kako bodo preživljali sebe in svojo družino v bodoče?
Ptuj.
Izlet »Svobode«. V nedeljo, dne 14. maja, se podamo v Haloze. Zbirališče na Bregu ob Dravi. Družnost!
Jesenice.
Prvi Mai je bil proslavljen na Jesenicah letos tako, kakor je pač v danih razmerah mogoče. Tovarna K1D je počivala v obratih in so bili delavci prosti. Zaposleno pa je bilo nameščenstvo in uradni-štvo, ker morda ne ceni praznika Dela. Po cestah je bilo praznično in je večina delavstva odšla v prosto naravo: v jeseniški in javomiški Rovt, na Hrušico in na ostale izletne točke v bližini. Gostilne so bile odprte, tudi večina prodajaln, razen zadružnih marksističnega delavstva. Zadruge krščanskih socialistov pa so imele kljub Prvemu Maju odprto. Proslav iz razumljivih razlogov ni bilo.
Predavanja Zveze delavskih žena in deJclet zaključena. V torek, dne 2. maja t. 1., je bilo zaključno predavanje serije predavanj, ki jih je priredila Zveza delavskih žena in deklet v tej sezoni. Predavanja so se vršila redno vsak torek, razen Miklavževega večera, ko se je vršil prosvetni večer in pustnega torka. Skupno je bilo v vsej seriji 26 predavanj in že to je dokaz, da so zavzela ravno pol leta (od 8. nov. 1932 do 2. maja 1933). Med temi predavanji je bilo 6 vzgojnih predavanj, 3 protialkoholna, 16 zdravstvenih in 1 biološko. Predavalo je 11 predavateljev, med njimi dr. Marčič 11 krat, s. Premrujeva in g. Puhar L. po 3 krat, dr. Slava Kristan-Lunačkova 2 krat, po enkrat pa dr. Dragaš, dr. Prodan, s. A. Vodetova, s. Kosova, dr. Tominškova, dr. Bezič in dr. St. Škerlj. Obisk je bil stalno zelo povoljen in znašal povprečno 150 do 180, večinoma žensk. Predavanja so zavzela vse različne teme, kakor »Nujna potreba izobrazbe delavske žene«, »Otrok v delavski družini«, »Žena v današnji družbi«, »Kaj hočejo delavske žene«, »Oj, ta moda«, o raku, o tuberkulozi, o alkoholizmu (troje), o negi bolnikov, o živčnih boleznih, o prvi pomoči, o ženskih spolnih bolezni, o higijeni žene, o negi otroka, o zdravljenju z injekcijami, o boleznih prebavil, o higijeni na kmetih, o potrebi nege zob, kako ostanem zdrav, o splošnem zdravljenju, o vplivu dednih obremenitev na potomstvo itd. Mnogo predavanj je bilo spremljanih s skioptičnimi slikami ali s filmom. Predavanja so bila jeseniški delavski ženi v največjo korist in želeti je samo, da se prihodnje leto po istem sistemu nadaljujejo. Jeseniške delavske žene se pa najlepše zahvaljujejo vsem prijaznim predavateljem in predavateljicam za njih prijaznost pri sodelovanju pri tem nad vse pomembnem ljudskovzgojnem delu. Zvezi delavskih žena in deklet pa zahvala za vso vzgojo, ki jo svojim članicam kakor tudi vsem Jeseničankam nudi.
Listnica uredništva.
J. K. Dolg pri trgovcu. Koliko znaša Tvoj dolg pri trgovcu C., boš najbolje sam ugotovil po dobavni knjigi. Preglej, če si res vse to vzel, kar Ti je trgovec vpisal. Obresti sme računiti trgovec samo 6 odstotkov in sicer od takrat naprej, ko je račun zapadel v plačilo. — Terjatev naš list ne niore prevzeti za iztirjanje, ker se s tem ne moremo pečati. Ako ima Tvoj dolžnik kaj premoženja, in Ti noče plačati, ga moraš pač sam iztožiti pri sodišču. V to svr-ho si priskrbi pri občini ubožno spričevalo, da Ti ni treba plačati kolekov. — Ako pa prideš s knjigo tudi v naše uredništvo, ker si naročnik lista, da Ti bomo zadevo še ustmeno natančneje pojasnili.
VII. (XIX.)	H2*Sfl«S!»
delavski prosvetni večer
priredita »Svoboda« in »Zarja« v torek, 16. maja ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Ta večer bo v letošnji sezoni poslednji in bo po svoji pestrosti, lepoti in umetnosti na višini.
Sodeluje govorni zbor »Svobode«, dr. H. Tuma bo predaval o temi »Ljubezen«, del. godba »Zarja« zaigra tri nove delavske skladbe. Koncertna pevka Štefanija Vukova-Frankovska zapoje s spremljanjem radiosalonskega orkestra krasen Straussov valček z besedilom Mile Klopčiča »Pomladni glasovi« in arijo Vlolette iz I. dejanja Verdijeve opere Traviata. Operni pevec Pugelj zapoje več arij, kons. Roza Lubec igra na violino, pevski zbor »Sava« pa zapoje več pesmi.
Večer bo torej lep in poslednji v tej sezoni. Sodrugi zato skrbite, da bo prišlo čim več delavcev in delavk na ta prosvetni večer. Vstopnina je nizka, toliko da se krijejo stroški. Sedeži po 3 in 2 Din, stojišča po 1 Din.
(Radi tehničnih ovir se je morala prireditev preložiti na gori navedeni dan.)
S seje mednarodne strokovne zveze.
Dne 9. aprila se je vršila z Zii-richu pripravljalna seja načelstva mednarodne strokovne zveze pod predsedstvom) W. M. Citrineja. Na seji so bile zastopane deželne centrale Belgija, Danska, Finska,
Francija, Velika Britanija, Italija, Letska, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Švedska, Španija, Čehoslova-ška in Ogrska. Od strokovnih tajništev so bile zastopane naslednje stroke: uradniki, oblačilni delavci, tiskarji, tovarniški delavci, živilski delavci, litografi, slikarji, kovinarji, javni nameščenci, zasebni nameščenci, transportni delavci, dija-mantni delavci, učitelji in tekstilni delavci.
V otvoritvenem govoru je Citri-ne opozorjal, da se delavstvo nahaja od izbruha vojne v najtežavnejšem! položaju1, ker je fašizem zajel za Italijo, Poljsko, Ogrsko itd. še Nemčijo. Hitler je z nasilstvom za-branil svobodo oseb in tiska ter hoče postati cenzor vsega svetovnega časopisja. Delavstvo se brutalno terorizira in tlači, onemogoča se delovanje strokovnih organizacij. Pred nami je grozovita nevarnost vojnih zapletljajev —- atmosfera, ki je popolnoma podobna oni 1914.
V tej situaciji je dolžnost mednarodne strokovne zveze, kljub kritiki proti demokraciji, bojevati se za demokracijo in najostreje pobijati fašizem. Svetovna gospodarska kriza ne bo premagana s frazami, tudi Hitler je ne bo odpravil.
Pot k ozdravljenju je v strokovnih organizacijah in načelu demokra-
cije.
Za socialistično delavsko internacionalo je pozdravil sejo Fric Adler.
V	borbi proti fašizrmu in položaju je poročal generalni tajnik V. Schevenels. Rekel je, da je fašizem v Nemčiji prvi, ki je osvojil oblast v veliki industrijski državi, ki je bila dolgo let vzor strokovnega in političnega delavskega gibanja. Zato mora internacionala svojo borbo tem odločneje voditi dalje. Fašizem ni samo sad verzaljske mirovne pogodbe, marveč je tudi zadnje sredstvo kapitalistov, da obdrže svoje gospodstvo in ki so ga pospeševali vsi nasprotniki delavstva in njega enotnosti.
Razvila se je o referatih daljša živahna debata, na kar je bila soglasno sprejeta naslednja resolu-
cija:
Odbor je sklenil, da takoj premesti svoj sedež v Pariz, ker mednarodna strokovna zveza v Berlinu nima možnosti, da bi neovirano delovala, kakor zahtevajo interesi mednarodnega delavskega razreda.
Razentega je bilo sklenjeno, da se takoj uvede mednarodna zbirka v pomoč nemškim beguncem in jih z razpoložljivimi sredstvi podpre.
Sklene se dalje poslati v Avstrijo V. M. Citrineja in Jouhauxa, da proučita tamkajšnje razmere, zlasti gospodarske.
Sprejet je bil tudi po poslovnem poročilu poseben akcijski program1.
Sodrug Mertens je še poročal o konvenciji za uvedbo 40 urnega tedna, ki se bo obravnavala na konferenci mednarodnega urada dela. V tem oziru bo mednarodna strokovna zveza skupno s socialistično delavsko internacionalo izdelala poseben memorandum za svetovno gospodarsko konferenco, ki bo v najkrajšem času sklicana.
Prihodnja seja bo v Londonu.
Razno.
»Južna meja Nemčije«. O binko-štih bi se imel vršiti v Celovcu kongres berlinske »Zveze za vzdrževanje vezi in za podpiranje Nemcev v inozemstvu«. Društvo je izdalo poseben proglas, v katerem polaga posebno važnost na dejstvo, da se vrši ta kongres na skrajno južni meji Nemčije. To pa koroškim pa-trijotom nikakor ni po godu in so poslali zvezi pismo, v katerem jo naprošajo, naj priredi svoj kongres kjer drugje, ne v Celovcu, ker se Celovčani ne smatrajo na skrajnem jugu velike Nemčije, temveč v centru avstrijsko-nemške zvezne dežele. Za ta predlog so glasovali krščanski socialci, heimvvehrovci in socialni demokrati, ki se raje odpovedo dohodkom 10.000 posetni-kov, kakor pa časti neodvisnih Avstrijcev.
Posojilo .dela na Cehoslovaškem.
Do dne 6. t. m. je bilo na Čehoslo-vaškem podpisanega notranjega posojila dela za 824,297.80 Kč. Znesek je tudi vplačan. V našem denarju znaša to 1 in pol milijarde dinarjev.
Samomor Scheidemannove hčere.
V nedeljo so našli bančnega uradnika Franca Katz. in njegovo ženo Lino mrtva. Zastrupila sta se s plinom. Lina je bila hči poslanca Scheidemanna. Pismeno sta sporo-
Če si z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi. —
čila, da ju je gnala v smrt bol, ker so fašisti tako neokusno in krivično blatih njenega očeta.
Tudi znanost »izenačujejo«. Na
berlinski fizikalni akademiji so se vsi uglednejši profesorji odpovedali službam. Na seksualuo-razjskoval-nem institutu, ki ga je vodil znani znanstvenik profesor dr. Magnus Hirschfeld, so nacionalistični dijaki izločili večji del znanstvene knjižnice in ogromno zbranega materi-jala v slikah in diagramih. Ves ta materijal bodo s knjigami, ki so jih izločili iz vseh berlinskih javnih knjižnic, sežgali na javni grmadi na opernem trgu. da se uniči »n en eniški duh«. Nameravajo tudi preiskati domače knjižnice pri zasebnikih in zapleniti iz njih vsa dela, ki niso pisana v duhu »nove Nemčije«. Pruski prosvetni minister Rust je iz književniške sekcije pruske akademije umetnosti izključil sledeče književnike: Doblinga, Franka, Fuldo, George Kaiserja, Kellermanna, Thomasa in Heinricha Manna, Schickaleja, Fritza von Unruh-a, VVassermanna, Werfla in več drugih. Njih imena in dela se naj pribijejo na sramotni steber. A za vsakega poštenega človeka bodo ti sramotni stebri stebri časti in človečanskega dostojanstva. Tej hitlerjevski »kulturi« podobnih podvigov še ne pozna zgodovina.
Nekaj o »razprodajah«. Beseda razprodaja« ima na mnoge žene kar nekak magičen vpliv. Vse drvijo tja, kjer se ta* ke razprodaje vrše in kupujejo blago, ne da bi pomislile, če je to blago res vredno denarja, ki ga dado zanj, niti če je primerna tudi njega kakovost. In zaradi tega so se razprodaje že kar nekako razpasle in na vsakem vogalu dobimo takšno ali drugačno razprodajo. »Od oblasti dovoljene«, »inventurne«, »okazijske« in vse mogoče razprodaje se vrše. Vendar bi pri mnogih takih slučajih moral marsikdo vedeti, da to ni nikakšna prava razprodaja, dasi lahko čitamo velike napise in transparente o razprodajah in obenem tudi marsikje razne pozive na nje. Tu je navadno samo odprodajo oz. izpraznitev in iznebitev predmetov, katerih sezona je že prešla ali katerih morda niti kroj niti modni predpisi več ne upoštevajo. Cesto pa dado razne tvrdke za take razprodaje izgotoviti posebne predmete, ki na takih razprodajah vlečejo, in potem lahko res govorimo o zlorabah razprodaj. Cujmo zdaj poročilo o tem v švicarskem zadružnem tedniku »Genossen-schaftliches Volksblatt« z dne 24. febr. t. 1.: »Nedavno, je ponujala neka velika baselska blagovna hiša v delni razprodaji tudi čevlje (pantofle), in sicer po zelo nizki ceni. Zaradi tega se je raziskalo izvor teh Sev--ljev, in poizvedba je zelo . > zanimiva. Tovarnar je izjavil med drugim u. pr. tudi to-le: »Tvrdka me je vprašala, če lahko nabavim oz. izgotovim za njeno razprodajo kakšne cenene čevlje, ki naj bi bili Povsem poceni izgotovljeni, po približno 4.švicarske franke (okroglo 58 Din) kos. In imel sem dve obliki, ki ju nisem nikakor mogel spraviti v promet niti nista napravili zadovoljstva pri ljudeh in za katen drugače nisem
mogel najti odvzema. In taKo sem sprejel naročilo, dasi je bilo san*0 nekaj sto parov.«
—	Tako se dela. Gotovemu tovarnarju predpišejo že kar določeno vsoto: Toliko sme stati! Ta se pa ravna po tem naročilu pri sirovinah, pri izdelavi — Pa gotovo tudi pri delavskih mezdah — ali občinstvo je pa srečno zaradi cenenega »raz-prodajnega blaga«. Pomnite ta primer dobro!	r	S—s.
Hnlnonlte suoie prihranke
v Stalerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, SlomSkov trg Stev. 6.
glose oHreitalemp no 57
2 0
proti trimesečni odpovedi.
Titka:	Ljudska	tiskarna,	d.	d,	t	Mariboru,	predstavitelj	Josip	Ošlak	r	Mariboru.	—	Za	konzorcij	izdaja	in	ar*juje	Viktor	Erjen	v	Mariboru.