Številka 57 TRST, v torek 26. februvarja 1907. Tečaj XXXII. Izhaja vsaki dan tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične številke se prodajajo po 3 avč. (6 etotink) mnogih tobabamah v Trstu in okolici, Ljubljani. Gorici, Sranju" £t. Pe ru. Sežani, N*brežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu. Solkanu itd. t 'ENE OGLASOV se računajo po vrstah (široke 73 mm. visoke J1, mm); za trgovinsko in obrtne oglase po 20 stotink ; cz onnrtn ce, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov 1.0 r>0 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 5 K. vsakana-'ialjna \rst9 K 2.Mali oglasi po o stot. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .dinosti'-. — Plačuje se izključno le upravi .,Edinosti:<. Glasilo političnega društva ,Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč1 Naročnina znala za^vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece ti K —, »* naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na ure IniStvo lista Nefrankovar u pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata UREDNIŠTVO: ul. Giorrio Galattl IS. (Narodni domi Izdajatelj in odgovorni nreduik ŠTEFAN GODINA. Lastnic konsorcij list« Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista .»Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. 18. PoStno-hranilnični račun St. »41*652. jccc- - TELEFON št* V. 1157. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK BRZOJAVNE VESTI. Katastrofa Lloydovega parnika „Imperatriz". TRST 25. Danes zjutraj je ravnateljstvu Lloyda dospela iz Kanoje brzojavka Lloydo-T«ga agenta, ki se je na parniku „Castore" udeležil rešilne akcije za parnik „Imperatrix". 'Jlasom te brzojavke je rešenih vseh 20 potnikov. častniki ladije in šarže izvzemši tretjega .trojevodje Martinuzzi-ja, ki so bili vsprejeti •lekarna na italijansko, francosko in rusko sta-oijalfo ladijo, deloma na parnik „Castore" ter odvedeni v Kanejo. Od moštva je utonilo 39 *jseb, med temi 8 arabskih kurjaČev, katerih mena pa niso doslej še znana. „Imperatrii" popolnoma izgubljena, ves tovor, izvzemši mali del je uničen. Glasom ukaza avstrijskega konzula ostane „Castore" do jutri v Kaneji Ter odpelje potem dalje potnike in moštvo. Kabinetna pisarna cesarjeva je bila takoj obveščena o vsebini te brzojavke. TRST 25. Povodom katastrofe parnika .,lmperatrix~ je došlo Lloydovem ravnateljstvu mogo izkazov simpatij iz tu- in inozemstva, med temi brzojavke ministra za trgovino dr. Porta. Cesar je ukazal potom kabinetne pisarne, da se mu poroča o nesreči. TRST 25. Iz Kaneje je ravnateljstvu Llo.vda dospelo poročilo, da odpluje jutri zjutraj parnik „Castore"1 v Trst z vsemi potniki, častniki in moštvom. Potniki ponesrečenega parnika ,,Imperatrixa odpotujejo dne 3. marca v Bombaj z parnikom „Afrika". Lloydov agent v Kaneji poroča, da je raz-i>«loženje med potniki zelo mirno. Častniki in moštvo so v trenotku nevarnosti pokazali jTojo hladnokrvnost in poglavitno so pazili na to, da so bili najprej rešeni potniki. Saj je zakrivilo nesrečo, ni še zntoio. O tem s« bo izvedelo še le kaj zanesljivega, ko se t>odo izjavili častniki. Tukaj menijo, da se je parnik „Imperatrix" po noči v megli in viharju oddaljil od svojega kurza ter zadel ob bkalo. TRST 25. Iz Kaneje poročajo, da je .vstroogerski generalni konzul zaslišal častnike parnika „Imperatrix". Potnikov in moštva se ni zaslišalo, ker silijo potniki na odhod. Vsled r.cga bodo zaslišani v Trstu pri kompetentni oblastniji. O načinu, kako da je na parniku tirideset oseb ponesrečilo, ni še doslej došlo točno poročilo. Bržkone so se ponesrečenci p© noči skušali sami od sebe rešiti, mene, da -o blizo kopna, a so pri tem utonili. TRST 25. Izmed oseb, ki so utonile povodom katastrofo parnika „ImperatrixM se nahajajo tudi nastopni: Iz Trsta: Martinuzzi Alojz, Kuret Mihael, Tosolini Henrik Bandl, Peter, Val de Castel Karol, Decolle Ivan, *5agliardo Gustav, Miršio Josip, Velensik Al-fjert, Masutti Ivan, Mazzilai Vinko, Maric Ivan, Sandrini Le jpold; Mauro Josip iz Kopra, Košir Fran iz Kamnika. Pogajanja med staro- in mlado5ehi. PRAGA 25. Narodna stranka (staročeška) je imela sinoči shod, na katerem se je poroko o takratnem rezultatu pogajanj glede koncentracij čeških strank. Čeravno ni prišlo do željene zveze vseh strank, je staročeški volilni odbor predlagal, naj se zopet prično pogajanja z mladočehi, da &e pri predstoječih Iržavno in deželnozborskih volitvah prepreči cepljenje in da so doseže način za skupno postopanje ter da pride pri volitvah po razmerju do sporazuma. Ogrska poslanska zbornica BUDIMPEŠTA 25. Zakonski načrt glede zboljšanja položaja vojaških udov in sirot je bil v sprejet v tretjem čitanju. Posl. Heder-vary Istranka neodvisnosti) je poročal v imenu imunitetnega odseka o napovedanem kršenju imunitete od strani posl. Lengyela. O poročila je zbornica sklenila, da ni imuniteta prekršena. Zbornica je vsprejela predlog imunitetnega odseka. — Pri razpravah o peticijah glede davčne reforme in uvedbe saino-*%alnega carinskega ozemlja je posl. Lovaszy (stranka neodvisnosti) izjavil, da prihajajo peticije za uvedbo samostalnega carinskega ozemlja iz najrazličnijih ljudskih krogov, kar ?e dokaz zato, da zahteva to skoraj vsa de-Aela. Z o žirom na to, da se v prihodnjem mesecu odloči, pride li sploh do nagodbe ali ne, jo predlagal, naj izroči peticije vladi, da jih ivažuje. Miniaterski predsednik dr. \Vekerle je izjavil, da priobči načrt davčne reforme tekom poletja. V okvirju te reforme se popravi tudi kataster. Uvedba progresivnega davka je ena izmed točk programa vlade. Pri glasovanju je bil vsprejet predlog poslanca Lovaczyja. (Živahni klici: Živio samostojni carinski tarif!) Na to je bila razprava prekinjena. Mi-nisterski predsednik dr, Wekerle je z o žirom na to, da se bo jutri vršila miaisterska konferenca o neki zelo važni stvari, ki bo trajala ves dan, predlagal, naj bo prihodnja seja po-jutrsjem. Nadalje je predlagal, da se naprosi predsednika, naj po^em zopet kliče sejo, ko pripravi odsek dovolj gradiva za zbornico. Zbornica je v tem smislu sklenila. Na to je bila seja ob 2 uri zaključena. Prihodnja seja po-jutmiem. Napad na vlak. BUDIMPEŠTA 25. Neka organizirana tatinska banda tridesetih mož je napadla danes budimpeštansko-estergomersko vicinalno železnico. Zajezdili so tir, vsled česar se je moral vlak, v katerem je bil en vagon poln premoga, ustaviti. Osebje so tatje razgnali z revolverji, nekatere, ki so hoteli -braniti, so pa zvezali. Na to je banda razložila 60 kvin-talov premoga, ki se je nahajal v vagonu ter ga odpeljala. Doslej so ujeli šest roparjev. Protestni shod vseučiliščnih dijakov v Zagrebu ZAGREB 25. Danes predpoludne se je na vseučilišču vršil shod, ki ga je obiskalo okolu 600 dijakov. Na shodu so bile sklenjene Tri resolucije, od katerih se ena izreka za ločitev od Rima. Dijaki so potem v demonstracijskem obhodu šli k poslopju sabora, kjer so klicali: Živela glagolica! Deputacija dijakov se je na to podala k predsedniku sabora ter mu sporočila sklep shoda, glasom katerega se poživlja sabor, da Črta iz proračuna vse točke, ki so postavljene za cerkev. Hrvatski sabor. ZAGREB 25. Na današnji seji je zbornica nadaljevala proračunsko debato. Posl. dr. Pavelič je imel govor, v katerem je med drugim skušal dokazati, da niso Srbi v Hrvatski pravzaprav Srbi, marveč Romuni. Govornik je skušal to trditev dokazati z različnimi citati iz zgodovine. Avstrija hoče po znanem motivu „divide et impera" pomnožiti število narodnosti v monarhiji. — Tako je nastalo ilirstvo, bošnjaštvo, in v novejem času srbstvo. — Koalicija smatra reško resolucijo za veliko delo. Govornik meni pa, da bo to zvršilo s katastiofo. Govornik se je konečno izjavil proti proračunu. Nato je nastopila pavza. Ko je bila zopet otvorjena seja, je posl. Sisavac opisal, kako so se vršile volitve po Khuen-Hedervary jevem zistemu ter se je posebno bavil z veksacijami, katerim so bili izpostavljeni kandidatje srbsko-radikalne stranke. Atentat na francoskega senatorja. PARIZ 25. Policijski prefekt Lepin je prejel danes o polunoči brzojavko, da ie na njegovega brata inženirja Rejmonda v Baku streljal neki delavec z revolverjem. Stanje Reymondovo je opasno, vendar ne brezupno. Senator Reymond. brat ranjenega inženirja, je sinoči odpotoval v Rusijo. Profesor Martens v Rimu. RIM 25. Kralj je vsprejel danes v privatni avdijenci profesorja Martensa. Razgo-varjal se je ž njim o haažki konferenci in o programu, o katerem se bo na tej konferenci razpravljalo. Ob enem je izrazil nado, naj bi konferenca vspela. Cerkveni boj na Francoskem. PARIZ 25. Nadškofje iz Pariza, Lyona in Bordeauxa so, kakor poroča „Siecle" pozvali k sebi škofe njihovega področja, da jim sporočijo navodila došla iz Vatikana. PARIZ 25. Iz Rima poročajo, da je kardinalski kolegij imel štiriurno posvetovanje, na katerem se je določil skupni akcijski načrt za slučaj, da pride do konečnega preloma med francosko vlado in duhovščino. Skof Mar-siljski se je nasproti nekemu poročevalcu izrazil zMo pesimistično ter izjavil, da hoče vlada očevidno potisniti duhovnike v zagato, da eventuelno zapre cerkve. Najbrž se v bližnji bodočnosti pojavi potreba, da bo treba urediti privatno službo božjo. Za mandžnrsko železnico. NEW-YORK 25. New-Yorška „Times" poroča, da je Japonska naročila 50.000 to- nelat jeklenih vozov za mand/.ursko železnico, ki se imajo takoj ukrcati. Knga. CARIGRAD 25. V Džedi se množe slučaji kuge. Vsak dan je 5 do 6 slučajev. Med romarji ni bilo še nobenega slučaja. Ponesrečeni parnik „Berlin". BEROLIN 25. Iz Roterdama poročajo, da so včeraj vsled pomanjkanja in mraza umrle štiri izmed 15 oseb, ki so bile rešene z razbitega parnika „Berlin". HOEK van HOLAND 25. Na razbiti ladiji „Berlin" so našli drugih 15 trupel, med temi truplo nekega otroka. Trupla oseb, ki so pripadale posadki, odpeljajo nn. Angležko, drugi bodo pokopani tukaj. Pred pogrebom se jili bo še fotografiralo, da se jih identificira. Med identificiranimi se nahaja otrok rodbine Wenberg, potnika A. Ravik in dr. Ernest Schickhold in kolikor se meni, pevke Bertram. HARVICH 25. Parnik „Vienna" je dospel semkaj s 15 nadaljnimi mrliči s parnika „Berlin", vsled česar se je število tukaj iz-krcanih mrličev pomnožilo na 36. Cesar Viljem BEROLIN 25. Cesar Viljem se poda danes predpoludne v Potsdam obiskat nadvoj-vodinjo Izabelo in princesinjo Emanuel Salm. Rop v dr savni zakladnici. ČIKAGO 25. Tribuna poroča, da je biK> v zakladnici Združenih držav v zadnjem tednu ugrabljenih 200.000 dolarjev. O tatovih ni nikakega sledu. Pogajanja med Rnsijo in Japonsko PETROGRAD 25. Podajanja med Rusijo in Japonsko se nadaljujejo uradnim potom, kajti po Božiču ni bilo nikakega službenega sestanka. Bile so samo ustmene razprave. Nobeno vprašanje ni še rešeno. Vendar je - opažati, da sta obe stranki pripravljeni. Bkleniti pogodbo na temelju realnih koncesij, Deželni zbor tržaški. — Volilna reforma. Nastop slovenskih poslancev proti krivicam volilnega načrta. Ob 10. uri in četrt predpoludne je bilo | včeraj otvorjeno zasedanje tržaškega dežel-jnega zbora. Prisotnih je bilo 43 poslancev, i Naši so bili v polnem številu. Opravičila sta ' svojo odsotnost poslanca Perco in Mayer. Predsedoval je deželni glavar dr. S c i p i o jSandrinelli. Vlado je zastopal vladni ; svetnik A. L a s c i a k. Po običajnem nagovoru je deželnf glavar predstavil vladnega zastopnika, a za tem se je spomnil pokojnega bivšega 1 deželnega poslanca inženirja Turek-a. V znak sožalja so poslanci vstali. Istotako so vstali v znak sožalja, ko je deželni glavar takoj na to omenil grozne nesreče, ki je zadela Lloydov parnik „Imperatrix". Za tem je deželni zbor z uprav avtomobilsko hitrostjo rešil vseh prvih 3 5 točk dnevnega reda. Le pri točki 8., to je „predložitev proračuna deželnega šolskega zaklada za leto 1907.", je poslanec dr. Slavik izjavil: „Kakor smo glasovali proti bilancam prejšnjih let, tako bomo glasovali tudi proti proračunu za tekoče leto, in to vsled tega, ker naše ; opravičene zahteve po šoli ne najdejo odmeva in ker so tisoči naših otrok puščeni brez slovenske šole!" Da je bila hitroat, s katero je deželni zbor rešil prvih 15 točk dnevnega reda, res uprav avtomobilska, je v dokaz, da so bile vse te točke rešene tekom 21 minut. Seja je bila otvorjena ob 10 uri in 15 minut, a ob 10 uri in 36 minut je bil deželni zbor že rešil rečenih 15 točk. Na to je bila prečitana spomenica soci-jalno-demokratične stranke, ki vsebuje in predlaga drugi načrt volilnega reda. Ko je bila spomenica prečitana, se je oglasil za besedo poslanec dr. Slavik. Predlagal je, naj bi se ravnokar prečitana spomenica izročila v proučevanje posebnemu odseku, ki naj se izvoli nalašč v to svrho in ki naj bi bil sestavljen iz 10 poslancev in sicer iz dveh od vsakega štirih mestnih volilnih razredov in dveh oko-ličanskih zastopnikov. Ta odsek naj bi proučil spomenico in poročal tekom petih dni j. Naj se torej odgodi razprava o načrtu za volilni red za teh pet dni j, a tekom tega časa naj se izvrše druga dela. Govornik je dejal, da sta bila že predložena dva volilna načrta, ali oba sta bila taka, da nista mogla biti potrjena. Naj se sedaj resno naprari načrt, ki bo vsprejemljiv. Deželni glavar je bil obljubil socijalistični stranki, da bo predlagani načrt objavljen pravočasno, v svrho, da ga lahko vsakdo prouči in izjavi o njem svoje mnenje. In res je bil načrt priobčen pravočasno. S priobčenjem tega načrta, se je istega izročilo splošni kritiki in se je dalo obenem razumeti, da se bo jemalo v poStev eventualne koristne nasvete. Izvoli naj se torej predlagani odsek in naj se spomenico izroči temu odseku, da jo prouči in deželnemu zboru poroča. S tem se vsaj pokaže, da se je hotelo storiti vse, kar je bilo možno. Poslanec Z a n o 11 a, kakor poročevalec deželnega odbora, je pobijal predlog poslanca Slavika. Dejal je, da se ne čudi, če predgo-vornik kaže toliko spoštovanja do socijalistične stranke, pač pa da se čudi, da išče predgo-vornik v spomenici iste stranke povoda, da predlaga odgoditev razprave o predlaganem volilnem načrtu. Predlog se mu zdi istotako čuden, kakor bi bil čuden predlagani odsek. Sicer se je o predlaganem načrtu že dovolj razpravljalo po listih. Poslanec dr. Venezianje izjavil, da se deloma pridružuje predlogu posl. Slavika, a ne v smislu, naj se sestavi poseben odsek in naj se spomenica izroči istemu. On predlaga jednostavno, naj se spomenica izroči v proučevanje deželnemu odboru. Posl. dr. Rybaf se je izjavil proti predlogu dr.a Veneziana. „Če se bo tu — je dejal — že danes razpravljalo o načrtu volilnega reda, ki ga predlaga deželni odbor, in če se morda istega tudi vsprejme, potem ne vem, čemu naj bi se spomenica socijalistične stranke in načrt volilnega reda, ki ga v spomenici predlaga ta stranka, izročal v proučevanje deželnem odboru Na to je odgovoril poročevalcu Zanolli, rekši, da ni umel, ali pa, da ni hotel razumeti, kar je rekel poslanec dr. Slavik. „Tu ne gre več za razpravljanje v predlaganem odseku o načrtu ki ga predlaga deželni odbor, ampak da isti odsek razpravlja o načrtu, ki ga predlaga socijalistična stranka. „Običaj vseh parlamentov je — je dejal govornik — da se take predloge in v tako važnih stvareh jemlje resno v pošte v, da se take predloge proučuje in da se za taka proučevanja imenujejo posebni odseki. Rekel je dalje, da so bile že večkrat storjene velike pogreške radi nepripravnosti, radi prevelike naglice, tako na primer se je bil v seji mestnega sveta o razpravi proračuna vsprejel predlog mestnega svetovalca dr. Mracka, ki je predlagal črtanje nekterih postavk, ki so se tikale troškov za neke cerkvene slovesnosti. A takoj v naslednji seji se je moralo popraviti storjeno pogreško in preklicati stoijeni sklep. Poročevalec Zanolla je repliciral ter se pridružil predlogu poslanca Veneziana. Dejal je, da ni izključeno, da se kteri paragrafov predlaganega načrta spremeni tekom podrobne razprave. Sicer pa da je načrt v velikem delu isti, ki je bil predlagan že leta 1902. Poslanec dr. Slavik je dejal, da izro-čivfii načrt, ki ga predlaga socijalistična stranka, deželnemu odboru potem, ko bo načrt, ki ga predlaga deželni odbor, že sprejet, ali odklonjen, bi bilo kakor da se hoče deželni zbor nerčevati iz načrta socij ali stične-stranke. „Absolutno potrebno je — je dejal — da se načrt socijalistične stranke natančno prouči in da se deželnemu zboru o njem poroča prej, nego se razpravlja o načrtu, ki ga predlaga deželni odbor, ker le tako bomo imeli gotovo podlago za razpravljanje. Ravno zato, ker je načrt deželnega odbora deloma isti, ki je bil predlagan leta 1902, ne odgovarja ta načrt modernim demokratičnim načelom. Leta 1902 so bili vendar le nekoliko drugačni časi : nismo na primer imeli splošne in enake volilne pravice za deželni zbor, kakor jo imamo danes. Storite kakor vam jaz predlagam, in s tem pokažete — če nej dru-zega — dobro voljo!" Poročevalec Zanolla je zopet repliciral. skoraj z istimi besedami, kakor prej. Poslanec Mazorana je dejal, da ne more umeti predloga, ki ga stavi dr. Slavik. „Imamo — je dejal — deželni odbor, kateremu je naloga, da proučuje ta predlog. Ge bi sestavili za to poseben odsek, bi bila to nezaupnica deželnemu odboru. Načrt naj se torej, kakor je predlagal dr. Venezian, izroči v proučevanje deželnemu odboru !" Poslanca dr. R y b a i- in Ivan G o r j u p : „Da, a tedaj naj ee danes ne razpravlja o načrtu, ki ga predlaga deželni odbor \u Posl. Mazorana: „Naravno, da se ne more razpravljati danes, pa naj se seci-jalistični načrt izroči deželnemu odboru, ali pa predlaganemu odseku. Posl. dr. R y b a i-: „Tu se ne gre za nezaupnico deželnemu odboru. A ker je deželni odbor sam sestavil načrt, ki ga predlaga, smem trditi z vso gotovostjo, da ne bo deželni odbor spremenil niti črke v svojem načrtu in torej ničesar vsprejel iz načrta, ki ga predlaga socijalistična stranka. Poleg tega pa mi nismo zastopani v deželnem odboru in ne moremo tam uveljavljati svojih postulatov. Nato je posl. dr. Venezian — hoteč popraviti, kar je zakrivil posl. Mazorana tol-mačivši njegov predlog tako, da če se izroči socijalistični načrt deželnemu odboru se „naravno" ne razpravlja o uačrtu deželnega odbora — izjavil, da ni imel namena s svojim predlogom prejudicirati, oziroma odgoditi razpravo o načrtu, ki ga predlaga deželni odbor. Dejal je, da ima predlog dr.a Slavika obstrukcijonistični značaj. Nato je deželni glavar stavil na glasovanje predlog dr.a Slavika, ki seveda ni bil vsprejet. Sprejet ie bil pa predlog dr.a Veneziana. Deželni glavar je nato predlagal, naj se razdelitev tiskanega poročala in zakonskega načrta o volilnem redu smatra za prvo čitanje 3iran II >EDLNOST« fttev. 57. V Trstu, dne 26. februvarija 1907 istega. Temu se je pa uprl posl. 1 ▼ an (r O r i u p, ki je zahteval, naj se poročilo in načrt prečitata. To čitanje jc trajalo skoraj /} ure. Ko je nato deželni glavar otvoril splošno debato, se je prvi oglasil za besedo posl. dr. Rybai-, ki je govonl približno tako-le : „Gotovo je značilno za tržaški zastop, da se ta zastop še le po preteku pol stoletja resno pripravlja na to, da preosnuje svoj zastareli volilni red, ki je morda mogel odgovarjati gospodarskim in socijalnim razmeram one dobe, ko je občina imela komaj 100.000 probivalcev, od katerih je pa delavstvo tvorilo le manji del. Dovolj jc, če omenim, da tedaj še ni obstojal Llovdov arzenal. V oni dobi se je smelo ta volilni red označiti Še celo liberalnim. V tem načrtu se je namreč podeli ala volilna pravica vsem posestnikom ne-primičniti, vsem trgovcem in vsem tudi malim obrtnikom, če so le plačevali bodisi tudi en sam novčič direktnega davka. Res je sicer, da sedaj predlagani načrt ni prvi poskus reforme tega volilnega reda : Predlagan nam je bil en načrt leta 1898, a drugi lete 1902. A oba ta dva načrta sta bila tako čudna, tako nasprotna zahtevam po pravičnem zastopstvu raznih gospodarskih, narodnih in socijalnih interesov občine, da se sme skoraj sklepati, da oni, ki so ta dva načrta sestavili, niso imeli druzega namena, nego zavlačevati kar najdalje možno rešitev volilnega vprašanja. Žalibog da, kakor se zdi, tudi sedaj predlagani načrt nima druzega namena, kajti izvzemši izključenje pluralitetne volilne pravice — ki jo je beležiti s zadovoljstvom — so vse ostale določbe tega načrta tako nazadnjaške in krivične, da se človeku zdi skoraj raodern Statut iz leta 1850. Jaz vem, da vspričo kategorične vladine izjave ni bilo možno vsprejeti načela o splošni in enaki volilni pravici; vendar bi bilo zastopstvo interesov lahko našlo modernejega in pravičnejšega izraza. Pri sestavljanju tega načrta še sprejelo ni nobenega sistemov zastopstva interesov — katera sistema sta sicer le dva —. Mesto tega nam načrt predstavlja nekak mixtum compositum, prirejen ad usum delphini Ni bil vsprejet sistem treh razredov, razdeljenih na podlagi cenzusa, kakor je bil vsprejet v razne občinske volilne rede. Niti ni bil vsprejet sistem grupiranja volilcev v kurije po skupnosti gospodarskih in socijalnih interesov, kateri sistem je v veljavi v volilnih redih raznih deželnih zborov monarhije. Samo dve tendenciji se morati jasno razločevati v predlaganem volilnem načrtu. V prvi vrsti skušajo predlagatelji ne le ohraniti vladajoči stranki večino v bodočem mestnem svetu, ampak Če mogoče pridobiti tej stranki ab-lolutno nadvlado z izključenjem vsake in kakoršne si bodi opozičije v vseh volilnih razredih in vseh volilnih okrajih. Ker bi pa to jako težko vspelo v očigled nameravanemu IV. volilnemu razredu, ima načrt v drugi vrsti očividno namen oropati slovensko prebivalstvo okolice še tistega borega narodnega zastopstva, ki ga je imelo dosedaj ; kajti načrt napravlja naravnost [nemožno izvolitev slovenskega zastopnika tudi v okolici. Glede prve tendencije, namreč za ohranitev večine in če možno za pridobitev absolutne nadvlade, moram reči, da mi je popolnoma razumljiva, ker nikomur ne ugaja izgubiti kar že ima, in jaz bi v tem oziru ničesar ne očital večini, če bi ista imela toliko poguma, da bi to odkritosrčno priznala in bi ne skušala — kakor dela — da prikaže ta monstruozni načrt kakor najliberalneji, naj-moderneji mej vsemi volilnimi redi, ki so v zadnjih letih izšli iz raznih zakonodajnih fužin, fn nič manje ne trdi deželni odbor — ne vem, če resno ali za šalo — v svojem poročilu tam, kjer označa svoj načrt kakor znatno bolji, kakor vsi drugi enaki, tudi v zadnjih časih izdani zakoni. Sedaj vprašam jaz, če se li nahaja v vsej naši državi ena dežela, v kateri se za volilno pravico v kuriji veleposestnikov zahteva cenzus najmanje 600 oziroma celo 1000 kron, kakor se zahteva za volilno pravico v nameravanem I. volilnem razredu ? 1000 kron osebnega dohodninskega davka odgovarja letnemu dohodku 30.000 kron. Res je, da se je določilo cenzusa 600 kron nahaja že v starem štatutu, ali ravno zato se je ta štatut proglašal zastarelim in reakcijonarnim, in to od vladajoče stranke same. V čem obstoja j potem toliko hvalisani napredek? Se naj morda išče ta napredek v dejstvu, da se je ; razdelitev volilnih razredov na podlagi narav- , nost ogromnih cenzusov aplicirala tudi okolici, kjer dosedaj ta krasni sistem na srečo ni bil še v veljavi ? Pa o tem hočem govoriti pozneje ! Omenim še, da tudi za II. razred zahtevani cenzus 100 oziroma 400 kton, stavi ▼ j jako čudno luč hvalisano demokratično mišljenje vladajoče stranke. In to velja v Se veči meri za III. razred. Da, še več, v ta razred, ki bi imel biti nekak dosedanji IV. razred, bi ne spadali niti vsi volilci, ki so imeli volilno pravico v dosedanjem IV. volilnem razredu, kajti izključeni bi bili vsi tisti dosedanji volilci, ki ne plačujejo najmanj 20 kron zemljiškega ali hišnega davka. To veliko število volilcev — veliko posebno v okolici — je torej oropano priviligirave pravice, ki so jo vživali do sedaj in je uvrščeno v razred nedavkoplače-valcev, s katerimi imajo zelo malo skupnosti v interesih. Če se je hotela vladajoča stranka pokazati zares liberalno in demokratično, in čc je hotela dati proletarcem zares pravično zastopstvo, bi bila morala podeliti IV. razred ■ njim samim in prepustiti davkoplačevalcem število njenih pravih zastopnikov na same tri. vprašanje užitnine. ostale 3 volilne razrede. Proti temu atentatu na našo narodno posest avstrijsko vlado Da se prepričamo o ogromnosti cenzu- bomo mi protestirali z vsemi našimi močmi, Avstrija in Ogrska, sov, ki jih zahteva predlagani načrt, je do- in bili bi strahopetci, če bi se ne branili z volj, da tega poslednjega primerjamo z volil nim redom, kije bil leta 1900 izdan za Du- ---* , .....možje, ki se ne bodo pustili voditi edino le po strankarskem fanatizmu, in v tem važnem A ravno to bi spravil« v najrečo zadrego. Kajti naj. Ta volilni red so dunajski socijalisti jako napadali in grajali ter ga proglasili reakcijonarnim in plutokratičnim. Sedaj pa pogiejmo, kakšne cenzuse določa dunajski vsemi sredstvi, ki so nam na razpologo. Nadejam se pa, da se tudi mej vami nahajajo ki teoretično tvorita in predstavljata jedno jedino carinarsko celoto, bi postali v praktičnem življenju dva raznovrstna in nejednaka faktorja glede na užit-ninske pristojbine. Politiono-gospodarske razmere v državi trenotku vam prizivljam v spomin vašo slavno Habsburgovcev se nagibljejo na r o 1» zgodovino, posebno ono heroičnega italijan- razsula avstro-ogrskega d u v a - pogiejmo, K!tK«ll« UCUiUac uuiiojaai ---- --- -----------o—-----•»---I - -------- - . | ° . , ~ volilni red. V prvem volilnem razredu imajo skega probujenja, iz katere zgodovine morete 11 z m a. Kdor ni slep, ta mora videti, da so __lil______1__1,C nlnJimain Qfl(\ IT Tnm. I pvnltl nmilr. da tlačpnia. nasilia in tiraniie za Avstriio in nie nemško heeemoniio nad ! volilno pravico oni, ki plačujejo 200 K zt-m-ljiškega, ozir. 400 kron hišnega, ozir. 100 K obrtnega, oziroma 200 K obebnega dohodninskega davka. Naš načrt pa zahteva 600. oziroma celo 1000 kron; in pri tem je še beležiti, da so v svotah, ki so določene v dunajskem volilnem redu vštete tudi občinske doklade, dočim so pri nas izključene. Na Dunaju imajo volilno pravico v II. volilnem razredu vsi oni, ki plačujejo 40 K zemljiškega, hišnega ali osebnega dohodninskega davka, dočim se pri nas za ta razred zahteva 100, oziroma 400 K. Slednjič določa dunajski volilni red za III. razred 8 kron zemljiškega, hišnega ali obrtnega davka in 20 K osebnega dohodninskega davka, dočim se pri nas zahteva 20 kron tudi zemljiškega, hišnega ali obrtnega davka. Če je bil proglašen plutokratičnim dunajski volilni red, kako naj se še le označi predlagani načrt, ki v Trstn od nekaterih kategorij volilcev zahteva celo 10 krat tolik cenzus, kakor je določen za prestolnico države. A kaj naj se reče o prekrasni ideji, da se slepo aplicirajo tudi za okolico isti kriteriji, ki so predlagatelje vodili pri vstvar-janju mestnih volilnih razredov, in se zahteva torej v okraju, v katerem prebivajo skoraj izključno mali posestniki, kmetje in industri-jalni delavci, iste ogromne cenzuse, ki se jih mora proglašati pretiranim celo za tako važen trgovski emporij, kakor je tršaško mesto. Ta ideja bi se smela proglasiti za genijalno, če bi ne bil preveč očividen nje namen, da se onemogoči okoličanom možnost izvoliti si svojim socijalnim in narodnim interesom primerne zastopnike; tako jo pa moram progla siti za zlobno. Kdor pozna, bodisi tudi le površno razmere naše okolice, ta ve, da prebivalcev z letnim dohodkom 30.000 K je v okolici morda kakih 15, a še od teh je najmanj 75°/0 meščanov, ki imajo svoja trgovinska podjetja, svoje pisarne, sploh svojo gospodarsko rezidenco v mestu, a prihajajo v okolico le — spat. In to velja v velikem delu tudi za II. razred, ker tudi minimum 100, oziroma 400 K, ki ga zahteva načrt za ta razred, plačuje le malo število njih, večinoma meščanov, ki imajo vse svoje gospodarske interese v mestu. A da dokažem jasneje absurdnost ideje uvedenja v okolici istih kategorij volilcev, kakor so vstvarjene za mesto, si dovoljujem vprašati le, koliko odvetnikov, notarjev, inženirjev itd. ima rezidenco v okolici. In čeravno kak zastopnik teh kategrij stanuje v okolici, ni pa gotovo niti enega, ki bi imel v okolici svojo pisarno ali svoj trgovski sedež. In malemu številu teh oseb, ki so skoraj vsi meščani in ki jih ni več nego 50 do 60, se hoče dati nič manje, nego 4 mandate, a vsem tisočem ostalih volilcev se hoče dati samih 5 mandatov. V resnici je to jako moderen volilni red, inspiriran po najčisteji demokraciji. Absolutno nevsprejemljiva nam je tudi sestava III. volilnega razreda za okolico. Če se cenzus za ta razred v mestu določa na 20 kron, Če se je za Dunaj določil cenzus 8 K kako se more določiti cenzus 20 K za našo bedno okolico? S tem cenzusom bi bili izključeni iz III. razreda skoraj vsi kmetje zgornje okolice in tudi večina malih posestnikov spodnje okolice, Ravno na podlagi načela o zastopstvu interesov moramo vstrajati pri zahtevi, da se davkoplačevalci sploh izključijo iz IV. volilnega razreda, in da se ta razred prepusti nedavkoplačevalcem. III. razred je pa za nas nevsprejemljiv še iz nekega druzega razloga, to je namreč zato, ker so ▼ ta razred všteti tudi takozvani „cittadini". Tudi če ne govorim o dejstvn, da so „cittadini" anahronizem v modernem mestu (omenim naj vam slučaj, da današnji prvi „cittadino" (župan) ni bil „cit-tadino", ko je bil izvoljen), ne govoreč torej o tem, nam je soiano da sedaj vladajoča stranka more imenovati toliko „cittadinov", : kolikor jih potrebuje, da zadobi večino volilnem razredu. Državnozborske volitve leta 1900 so nam pokazale, česa je vsega zmožna stranka, ki si nadeva naslove napredna, narodna, demokratična bogve še koliko lepih naslovov. Mi torej zahtevamo za okolico dva sama volilna razreda, in sicer enega za davkoplačevalce, a druzega za nedavkoplačevalce. Vsako drugo rešitev tega vprašanja bomo smatrali kakor zlobno nasilje na škodo okolice. Glede števila zastopnikov, zahtevamo, nam jih določi 12 (dr. Venezian: malo !" —- dr. R y b a r v odgovor crpiti pouk, da tlačenja, nasilja in tiranije za Avstrijo in nje nemško hegemonijo nad niso še nikdar mogle zadušiti narodnega čut- nenemškimi narodi prišli trnjevi in odločilni stva, marveč, da so ga vselej le okrepčale, časi za trgovinsko likvidacijo vseh dosedanjih ga vspodbudile in ga vnele tudi do eksplozije politično-gospodarskih zastankov in dubiozov. tlačenih sil. Rezultat novih volitev v Avstriji za državni In mi Slovenci smo mlad narod in polu- zbor na temelju nove volilne pravice bo življeniske sile. Udarec, ki ste ga nam name-j prva sveča-voščenica na politično-gospodar- rili, ne bo dosegel, da bi mi izginili z obali jadranskega morja. A mogel bi priti dan, da se krivice, ki ste jih že storili in ki jih hočete storiti na našo škodo, da se te krivice, pravim, obrnejo proti vaši stranki, in morda tudi proti vaši narodnosti". Slednjič je izjavil, da bo on se svojimi | kolegi glasoval za prehod v podrobno debato,1 a da bo tekom debate s kolegi stavil spremi-njevalne predloge. Na ta krasen, jedrnat govor dra. Rybaia je odgovoril z jako dolgim govorom poročevalec deželnega odbora posl. Zanolla. V svojem govoru je pobijal izvajanja dra. Ry-baf-a in hvalil na vse pretege predlagani načrt volilnega reda. Dejal je med drugim, da je deželni odbor, kakor je bila njegova dolžnost, izključil pluralitetno volilno pravico, in da je ravno vsled tega smel zahtevati višji cenzus v prvih treh razredih. Zaključil je svoj govor toplo priporočivši predlagani načrt. Posl. Ivan Goriup je izjavil, da je okolici le malo tako srečnih ljudi, ki bi plačevali toliko davka, da bi smeli voliti v I. volilnem razredu. Poslanec dr. Slavik je pobijal izvajanja poročevalca Zanolla. Dejal je mej drugim : „Vi priznavate razliko mej mestom in okolico glede kulture in glede bogatstva ter nam na podlagi te razlike prisojate manje število zastopnikov. A ko gre za razdolitev volilnih razredov, izginja za vas tista razlika mej mestom in okolico ter pravite : Vsi smo enaki in na podlagi te enakosti aplicirate za okolico iste razrede in z istim cenzusom, kakor za mesto!" Hvalil je izključenje pluralitetne volilne pravice : „A — dejal je — za to koncesijo niste smeli zahtevati plačila s tem, da ste določili višji cenzus za druge razrede !u. Ker se ni nihče več oglasil za besedo, je bila s tem zaključena splošna debata in je imel deželni zbor pričeti podrobno razpravo. Tu se je pa oglasil posl. dr. V e n e zi a n in predlagal, da se odloži podrobna razprava na prihodnjo sejo. Predlagal je ob enem, naj bi imel deželni zbor seje tri dni v tednu, in sicer v ponedeljek, v sredo od 6. do 8 ure zvečer, in 9. ure zvečer do polunoči. gospoda iz manjšine — je do 7. ure zjutraj !a A na naših poslancev odgovoril: Seja je bila zaključena minut popoludne. Avstrija ip Ogrska. Na politiško-gospodarskem obnebju Avstrije se zopet zbirajo temni oblaki. Viharna sapa podi te oblake od Budimpešte nad Dunaj. In še nekoliko časa, pa bo pljuskanje političnega dežja udarjalo v diplomatične obraze modrih avstrijskih državnikov na cesarskem Dunaju. Zastonj ! Kar se nima rado, to naj se loči ! Po sili niti mož z ženo, ni žena z možem ne moreta živeti pod jedno streho. Tako je tudi z Avstrijo. A tako je tudi z Ogrsko, oziroma Hrvatsko. Torej — divorg.ons! bi rekel Emil Zola Avstrijcem in Madjarom, oziroma Hrvatom, ako bi bil Zola še živ in bi vedel, kako se ta dvojica, oziroma trojica... objemajo in poljubljajo... To pot so se Madjari pošteno ganili. Načrt, ki ga hočejo uzakoniti v ogrsko-hr-vatski zbornici glede avstro-ogrske in trgovinske zveze, ki se ima korenito izpremeniti b pravo in pravilno trgovinsko pogodbo med Ogrsko-Hrvatsko in Avstrijo, je popolnoma porušil duševni mir in hladno mišljenje poli-litično-gospodarskih avstrijskih možganov. Dunajska vlada je v največem škripcu. In ogrska vlada se to pot nikakor ne misli šaliti. Ona hoče za vsako cene, da se glavni avstro-ogrski tarif pretrese, potrdi in »zakoni kakor neodvisen ogrsko-hvat-ski tarif. Leta 1899 se je bilo doseglo med Avstrijo in Ogrsko sporazumljenje s tisto Szellovo formulo, na temelju katere moreta obe državi, Avstrija in Ogrska, ako ne bi tekom leta 1907 dosegli med seboj konečne da se politično-gospodarske pogodbe, svobodno in „Pre- neodvisno vsaka za-se urediti in na ta svoje politično-gospodarske posle, in v petek, a to potem zopet od „In če bodo hoteli dostavil — tudi to mu je eden „Zakaj pa ne?14 ob 1. uri in 10 IUbIU i - ux. li y u a i t uuguiui ild m Brujt ------- i-----1 r- - « mejklic : „Če nam jih daste več, bomo zado- volji in brez kakoršnjega si bodi obzira. Ta • ■ - mu TT___1__i \ .___.4.1. » nnSj Cflrfoi Trt P A Siti t T P II fl voljni!" — Veselost.) Nato je govornik pobijal zahtevo po triletnem bivanju, določbo o relativni večini in druge take krivične določbe. „Iz vseh teh razlogov, ki sem jih ta navedel — je nadaljeval — moramo mi na-merovano volilno reformo proglasiti za ne-vsprejemljivo. S predlagano razdelitvijo volilcev okolice na skem mrtvaškem odru Avstrije. Po glasovi-tem avstrijskem geslu : „J u s t i t i a r e g n o-rum fundamentu m" zašije v električni luči drugo geslo, geslo božje pravice, geslo : U n i c u i q u e s u u m ! Adriaticus. JCrvatski sabor za glagotico. V seji hrvatskega sabora je minolega četrtka poslanec Zagorac (ki je duhovnik) naglašal važnost in pomen glagolice in pravice hrvatskega naroda. V istem saboru je predsednik Medaković minolega petka priobčil, da mu je iz Zadra došlo sporočilo, da so se tamkaj zbrali Škoije, da se posvetujejo radi obrambe glagolice ter je zaprosil sabor, da ga pooblasti, da na sestanek škofov pošije to-le brzojavko: „Sabor kraljevine Hrvatske se z jednodušnim sklepom obrača do škofov Dalmacije, da najodločneje nastopijo v obrambo glagolice kakor svetinje in pravice vsega n a r j d a". Sabor je jednoglasno veprejel ta predlog in ga spremljal s klicem : Živela glagoljica ! Drobne politične vesti. Plače črnogorskih ministrov Členi novega črnogorskega ministerstva so izjavili, da se zadovoljujejo s 6000 K plače. Ministerski predsednik bo pa dobival 8000 K : v to svoto so uračunjeni tudi stroški rapre-zentacije. Iz financijelnih razlogov opubtilo se je misel, da bi se kneževa prestolnica premestila v Danilov grad. Nova ustava na Kreti. Vele-vlasti-pokroviteljice otoka Krete so odobrile novi načrt ustave, ki ga je izdelala Kretska narodna skupščina. Vrhovni komisar Zainis sklical je tem povodom za dan 5. marca narodno skupščino, kateri objavi to in pred katero položi prisego na ustavo. Takoj po tem bo spremenjena sedanja vlada. Nove volitvr bodo meseca maja, a zbornica se sestane šredi junija, ______ Dnevne vesti. Shod zaupnikov za kopersko-podgrajski volilni okraj. Centralni volilni odbor za Trst in Istro je sklical za prihodnji četrtek, dne 28. t. m. ob 10 predp. v Kozino shod zaupnikov, ki se bo vršil v dvorani gostilne g. Ivana Šiškoviča. Shod se bo bavil s prašanjetn organizacije in kandidature za ta okraj. Vabila so že razposlana, a za slučaj da se je pismo na pošti izgubilo, naprošeni so vsi. ki se želijo shoda vdeležiti, da se na dan shoda oglasijo pri kakem odborniku centralnega volilnega odbora. „Edinost" laže! Poročajo nam : Danes je tržaško železniško rarnateljstvo razposlalo vse svoje mešetarje po kolodvorih. Prišli so tudi k Dim v svobodno luko, da se prepričajo o pasivni rezistenci. Ko pa so videli, da se natančno po predpisih dela, začeli so ba rantati in sicer na ta način, da je prometni šef Egenber^er pustil vse premikače kakor tudi druge uslužbence poklicati v pisarno in je z inšpektorjem Hotfmannom tako-le govoril uslužbencem : „Ako ne boste delali, kakor po navadi, bom pisal po 20 Slovencev v Ljubljano in vas zapodim vseh. Gospodu inšpektorju so torej slovenski delavci samo za izkoriščevanje. Saj vpraSuje sicer vsakogar; ali zna nemški ? ! Kaj pa, ko bi se res posrečilo, da bi jih dobil — ko vendar pri njem človek postaja človek še le tedaj, ko zna nemški?! Nu, pa to se mu ne posreči, da bi mu ljubljanski delavci kar prileteli za bori dve kroni in 40 stotink dnevne plače ! Ali pri vsem tem je vendar jasno, da je „Edinost" lagala, ko je rekla, da gospoda Hoffmann in Egenberger nimata Slovencev rada ! Le škoda, da se to godi le tedaj, kadar jima voda v grlo teče ! „Uljudnost" v tobi karni na južnem kolodvoru V Trstu. V nedeljo zvečer sem zahteval v tobakarni na južnem kolodvoru nekaj škatljic vžigalic. Ker sem zahteval slovenski, je biio samoumevno, da hočem naše, ali dalo se mi je neke tuje tvrdke s ključem, zasnovati | Te vžigalice sem odklonil in zahteval sloven-po svoji skih, nakar mi je rekla gospica prodajalka, da jih — nimajo. Komaj verujoč temu dejstvu sem odhajal in v tem seje obregmla slovenski neka v tobakarni navzoča ženica (menda tudi prodajalka), češ : „Te se ne vžgejo .. . !u „Ne, meni ne —!u zavrnil sem jo že iz da- trenotek je prišel sedaj. In rešiti treba sedaj to ogromno življensko vprašanje. Ali se torej Avstrija in Ogrska sporazumeta med seboj in poravnata vse . , obstoječe zapreke ali pa — v protivne m leka in odšel za enkrat. Zahtevam pa, da slučaja — potegne Ogrska s Hrvatsko po-........ čenši s 1. januvarjem 1908 proti Avstriji svoje meje in uveljavi svoj samostojni in neodvisni carinski tarif. Vsporedno s tem bo dobim prihodnjič že slovenske vžigalice in zahtevam najodločneje, da se prodajalke, ki ne znajo dostojno in uljudno občevati z ob-odstranijo iz takih javnih krajev, _ _______________činstvom, odstranijo iz volilne "razrede 'sT^nTrneravale^manjšati morala seveda Ogrsko-Hrvatska urediti tudi kakor je kolodvor! In če mi začne omonjena V Trstu, dne 2<>. februvarja 1907 »EDINOST« štev. 56 Stran Ilf ,:iica prihodnjič zopet ponujati svojo zarjavelo nodrost. zatrjam ji, da ji ne ostanem prav i česar dolžan, ker beni za tako stvar navadno r. Ino dobro razpoložen, pa bodi tudi pred bćinstvom ! Vse Slovence pa poživljam, da zahtevajo in kupujejo le slovenske vžiga-:c'e ! Bližnja tobakarna je takoj pri kolodvoru ulici Miramar. Da pa v tobakarni na juž-,m kolodvoru, kamor prihaja vedno toliko .iovenskega ljudstva, ni še slovenskih vžigalic, -■o je naravnost — škandal! ! Načelništvu vstaje Trst pa sporočam to — kakor merodaj-nemu — na znanje. Pasivna rezistenca, ki so jo sklenili .v;, ati v službi tukajšnji železničarji od anes naprej in ki se prej nego ne razširi .udi ua druge postaje južne in državne že-/nice izven Trsta, je tisto orožje, ki se ga jindaues poslužujejo često uslužbenci in de-is i večih podjetij v opravičenem boju za bu;. ^anje svojega gmotnega položaja. Pasivna r zistenca na železnicah ni nič drugega, nego i ;t t a n j č n o izvrševanje obstoje-ili službenih predpisov za preje-.nnnje, nakladanje, prevažanje in oddajanje bga, za prevažanje potnikov in prtljage in sestavljanje, trganje in odpravljanje vlakov, i predpisi so tako sestavljeni, da, ako bi se ih uslužbenci hoteli v normalnih časih več .Ji manje držati, škodijo vsakemu prometu in .ra ovirajo. Prva občutna posledica pasivnega dpora ni samo počasnost na oddajanju in jrejemanju blaga po skladiščih, ampak so -idi veliko zamude posebno tovornih vlakov, ^ovodom zadnjega tukajšnega odpora odha-di in prihajali so vlaki s 5—8 urno zamudo, 'etudi je železniška uprava z izdanjem novih, premenjenih predpisov za prometno službo Dlok hotela onemogočiti ali vsaj oslabiti bčutne učinke vsake pasivne rezistence, se i to ne posreči, ker so tudi novi predpisi *iki, da se jih dejanski ne more izvajati, ne a bi občni promet trpel ob enem velik« kode. Pasivni odpor je toraj orožje, ki je .prava podjetja naravnost sama daja na roke -rojim uslužbencem. Jezikovne razmere na primorskih sodiščih. Neki naš advokat v Trstu je bil prejel od okrajnega sodišča v Bujah v neki izvršilni stvari plačilni nalog za pristojbine prisilnega upravnika, glaseč pomotoma na E V—, mesto samih K 4*—. Na primerno >ismeno opozoritev, doposlano imenovanemu jkrajnemu sodišču, je sodna pisarna dala *a-!e odgovor : Vraća 60 predležeći predlog s opažkom aa za sami pogreš je bio za>tavljen pla-:žui nalog na 33 Kr. mijesto 4 K. Sub'/ nalogi se novi poštarski Chek. — C. k. sudbena pisarna odio III Bujah 18. fe-wiara 1907. N. N. c. k. kancelist. — Sledi s a m o-labki pečat c. kr. okraj sodišča v Bujah. Iz Bazovice nam pišejo : V sredo dne t. m. smo pokopali tu Matija Zaharja, d. Barona. Pokojnik je dosegel starost 84 let in je bil najstarejši mož v vasi. Mož je bil vedno zdrav do kakih 20 dnij pred ?mrtjo. Ali bil je tudi vedno zvesto naš na vsakih volitvah. Poslednjo čast mu je izkazalo mnogo domačinov, a pevsko društvo -Lipa" mu je zapelo žalostinke ob mrtvaškem odru, v cerkvi in na grobu. P. v. m.! Smeftnloa Na deželi. — Župnik: .Kako pa -j. Tomaž, da ras včeraj nisem videl pri maši?" Kmet: „Kaj hočete, gospod župnik, bilo je vako grozno vreme, da bi niti psa ne spastil xpod strehe. Sicer sem pa poslal k maši mojo -eno!" Ssbns. A nit (ReSitev prejšnje: PETER.) Koledar !m vreme. Danes : Marjeta, devica; i^slav ; Ojdana. — Jutri: Leander, škof; Kremen. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludno 7." >lzio9. — Vreme včeraj : lepo. Društvene vesti in zabave. Pevsko društvo „Ilirija" pri sv. Ja- ibu v Trstu razvije in blagoslovi svojo za--tavo meseca avgusta in sicer 25.tega. Slavnost ■ov za podporo v namen zastave. Vsak Še Tiko majhen dar za zastavo bo V3prejet s aležnostjo. Akad. tehn. društvo „Triglav" v J rade u ima dne 27. t. m. ob 8 uri zvečer redni občni zbor v prostorih društva - Gradcu. Darovi. Dijaškemu podpornemu druStvu v rstu je daroval g. Dr. M. Pretner odvetnik Trstu K 10.— v počeščenje spomina pok. uipa Wilfana. Vesti iz Kranjske. Preuredba Ljubljanskega kolodvora.' klasom zanesljivih poročil z Dunaja je projekt povečanje južnega kolodvora v Ljubljani i-j izdelan ter Be je te dni predložil želez- niškemu ministerstvu v odobrenje. Stroški za preuredbo, ki se ima izvršiti tekom treh let, proračunjeni so na 3,200.000 kron. Dotične komisijonelne obravnave se bodo vršile baje že letošnjo pomlad. Osemdesetletnica. Iz Ljubljane se nam poroča: Naš rojak stotnik v p. gospod Matija Zitterer p 1. Časa Cavalchina je praznoval te dni svojo osemdesetletnico, zdrav in čvrst na duhu in na telesu. Stotnik Zitterer je bil tudi kot vojak vedno neomahljiv narodnjak ter vživa tudi sedaj v narodnih krogih iskrene simpatije. Lovska sreča. V nedeljo je ustrelil oskrbnik grajščine barona Lichtenberga g. Josip R i e d 1 v Rašici blizu Ljubljane izredno lepega divjega meriasca. To je na Kranjskem pič zelo redek lovski plen. Shod privatnih uradnikov. Iz Ljubljane nam poročajo : Kakor znano, stopi zakon o zavarovanju penzij privatnim uradnikom in uslužbencem z novim letom 1909 v veljavo. Uprava penzijskega zavoda, ki bo imel svojo centralo na Dunaju, bo deloma v rokah deželnih podružnic, ki se po številu zavarovancev osnujejo ali za posamezne dežele, ali pa tudi za več dežel skupaj, kakor n. pr. pri delavski zavarovalnici. Ljubljanski, oziroma kranjski interesenti oglasili so se že v nedeljo dne 24. t. m. ter odločno zahtevali, da sc za Kranjsko podružnica penzij skega zavoda vsakakor osnuje v Ljubljani, ker preti sicer nevarnost, da bi bili majorizirani in v kot potisnjeni po narodnih nasprotnikih. Shod, katerega se je udeležilo čez 200 interesentov, sprejel je tozadevno resolucijo ter ob enem pozval naše državne poslance, da se na pristojnem mestu potegnejo za ustanovitev posebne podružnice penzijskega zavoda za Kranjsko. Načelnik „Slovanske z ve vew dr. Susteršič je zborovalcem sporočil, da bo „Slovanska zveza" rada ustregla izraženi želji. Slovensko žensko društvo. Že šest let obstoji v Ljubljani „splošno slovensko žensko društvo", ki razvija prav živahno delavnost. Pod predsedstvom načelnice gospe dr Tavčarjeve imelo je društvo v nedeljo zvečer svoj letošnji občni zbor. Kakor posnamemo iz letnega poročila, ima društvo že lepo biblioteko, ki šteje 2268 del raznih modernih in klasičnih avtorjev. Kakor v prejšnjih prireja „Slovensko žensko društvou tudi letos zasebna in javna predavanja, ki so bda vsa zanimiva in podučna, ter vsled tega tudi dobro obiskana. Dne 10. marca priredi društvo v „Mestnem domu" v spomin pesnika Simona Gregorčiča akademijo s prologom, predavanjem in petjem. Dosedanji društveni odbor je bil z vsklikom zopet izvoljen. Vesti iz Goriške. d. Pomanjkanje slovenskih sodnih uradnikov na Goriškem. Na Kranjskem tožijo vedno, da vstopa premalo juristov v sodno službo. Popolnoma isto pa je pri nas. Dasiravno vsako leto absolvira precejšnje število pravnikov univerzo, vendar skuša le vsakdo dobiti mesto notarskega ah odvetni- (Dalje na 4. strani). 3E Tovarna pohištva ulica delta Cesa it. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni €dino slovansko zastopstvo za Jrst in okolico vzajemno zavarovalne banke Slavifo" v TRSTU, ulloa deli a C&terma 14 "J*- se priporoča, uvaževaje geslo: SVOJI K SVOJIM'*, slovanskemu občinstvu za zavarovanja na doživetja in smrt, zavarovanja dece ter zavarovanja proti požaru. Ravnotam se dajejo pod zelo ugodnimi pogoji posojila v vsakem znesku proti poro&tvu in na vknjižbe. Uradne ure vsaki dan od 9.—12. predpol. in od 3.-6. popoludne. JOSIP ZIDABIĆ, saatopnlk. Z vsemi udobnostmi opremljena stanovanja ter pisarniške prostore daje v najem s 24. avgustom »Tržaška posojilnica in hranilnica«. Pojasnila pri upravitelju hiše, Piazza Ca-serma št. 2 od 9.—12. ter od 3.—5. izvzemši nedelj in praznikov. Dr. Fran Korsano specijalist u sifilitltne in koine bolezni Itd. v Trstu Ima svoj ambulatorij 'vrnmmm t Hici S. Nicalo ii 9 (ud Jidrutfo Buko- Sprejema od 12. do i. in 5.'/, do 6.1/, papol. ANTON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnica Trst, ulica Torrente št. 34 (t nori M) „JtUa nnova ctttt di trieste". VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke ===== vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novosti. Posrečilo se nam je sestaviti spopolnjen in patentiran brzi stroj za nogavice THE VICTOBIA PARIZ velika nagrada in zlata medalja.---- s katerim si zamore vsakdo ustanoviti i koristonosno domačo obrt s proizvajanjem nogovic in sličnih predmetov. Tridesetkrat hitreje nego na roko. Nogovice so brez šiva. Uporabo stroja „THE VICTOBIA" je možno naučiti z lahkim poukom oziroma ustmeno v naših pisarnah in zastopstvih. Katalogi zastonj ln poštnino prosto. — Odpošilja centrala: The Oictoria Stocking-£oom 6 Co. TRST, Corso St 17. t— Iščejo se resni zastopniki. — Corso H. 17. |.yrrrrrYryrvry g^ g m ^ % solidno in elegantno AlAllfl#T%ftll po zmernih cenah JlgniSIVO Rafaele italia ***.........* TRST — Via Maloanton 7 J L J L JL jl JL Vinarsko in gospodarsko društvo v Dntovljah pri Sežani Prihranitev na plinu do regi s trovana zadruga z omejeno zavezo vabi na I. redni občni zbor ki se bo vršil ▼ nedeljo I O. marca ob 4. uri popol. t društveni gostilni v Dutovljah. DNEVNI HED: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjen je računov za leto 1906. 5. 3klepaoje o uporabi čistega dobička. 6. Slučajnosti. Naielitvo. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. izdiranje zobov brez — vsake bolečine v zobarskem kabinetu Dr. J. Čerm£k i. g. Tuscher TROT ulica deiia Caserma štev. 13, H. nadst ^ g Podjetje Gasspar po zlatemu Wouwerma I lialbmayr & Co., Dunaj Izključili zastopnik z zalogo za Trst: RTJDAN, Via. Gelsi št. 3 — Telef. 1889 J L. Magrini & Figlio [ DUVAJ- O TUST, ulica S. Glovannl St. 2 (Palača Salem) Telef. 1354 ODLIKOVANA TOVARNA IN ZALOGA h GLASOVIR J EV Specijaliteta priznaaih In aajkeljih pianinov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorae tovarno glasovirjev Frtodrleh Ehrbar a» Dnmajo. KHcertu lliTirii Emir 10 u rumlaie u tmmi. - HAfiHOKUl, eleitb. ADfOMATlCNi pianih, phonola. V SaJs f Hl«Si f MMMi ma obroka. Popravijo« akorSlra. On« aan«. "Vi TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA DI RISPARMIO 5 KATALOGI BREZPLAČNO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. N&jvapeftneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. r evmatizmu in protmii TFi^nriKiH rnniun p^i^^^ ^ ^ ^ musaiste"pn je 1 Ll\UUnn bUUinn Od lekarnarjev : sv. Uobn in Josipa Sojina,lekarna 9fiV IgeaS farneto 4. Steklenica stane K 1-40. Is Trsta se ne odrobija manj« od 4 steklenic proti poft. povzetju ali proti antici patni poiUjatvi sneska 7 K franko} poSUiineio«voja Stran IV >EDINOST« stv. 57 iskepa koncipijenta, ali dobiti kako službo v bančnih podjetjih itd., dasi so se življenske razmere zlasti odvetniškega in notarskega »tanu v novejši dobi vsled preobile konkurence precej poslabšale. Posledica je, da nimamo na Goriškem nikakega slovenskega sodnega naraščaja in da preplavljajo tuji uradniki naše ozemlje. Klasičen vzgled v tem oziru sta ravno goriški sodniji. Na okrožnem sodišču, kjer je sistemizovanih izvzemši predsednika deset sodniških mest, je en sam Slovenec (in še ta kot preiskovalni sodnik) ! Na okrajni sodniji sta na dveli mestih od šestih slovenska sodnika. Slično razmerje je pri pisarniškem osobju. Pri tem moramo p udarjati, da najmanj polovica neslovenskih sodnikov lomi le za silo naš jezik. Tem razmeram pa ni drugače odpomoči kot s tem da vstopajo naši juristi pridno k sodniji. Za naše ljudi ravno sodna karijera ni slaba, ker so jezikovno najboljše kvalifikovani. Vsak •bvlada slovenski, nemški in italijanski jezik, mnogo jih zna tudi hrvatski. In to je moment, ki se mora danes vpoštevati v prvi vrsti zlasti pri nas, kjer je skoro vsak akt pisan v treh jezikih. Tudi v začetku gmotne razmere sedaj vsled zvišanja avskultantskih plač niso več tako žalostne. Sicer pa so šli naši denarni zavodi slovenskim uradnikom vedno na roko. Vsekako pa j? skrajni čas, da bi se započela živahna agitacija za vstopanje v sodno službo ! V tem oziru bi tudi ne škodilo, ako bi prihajali juristi s Kranjske v Primorje ! Vesti iz Istre. Tužne žrtve protinarodnega duhovnika. Neprestane so pritožbe rodoljubnih Kastelircev proti njihovemu župeupravitelju Demarina, ki si prizadeva z vsemi silami, da bi tudi iz ondotne cerkve izgnal tudi zadnjo sled narodnega jezika. Ali vse njihove pri tožbe niso nič koristile in v javnih listih in na ordinarijatu v Poreču. Župe-upravitelj se ai nimalo oziral ni na privatne, ni na javne tožbe svojih vernikov ampak je brezobzirno hodil dalje svojo pot ter uvajal latinščino in italijanščino na mesto narodnega hrvatskega jezika. Neko nedeljo je zopet — kakor javlja „Naša Sloga" — zapel proti vsakemu običaju latinski psalm, kar je ljudstvo v eerkvi ogorčilo do skrajnosti. Dvojica vernikov — in to 61-letni Ivan Ružič in 55-letni Placid Bejaković — sta postala žrtvi tega najnoveje provokacije od strani župe-upravi-telji. Ivan Ružič, užaloščen in ogorčen, je rekel v cerkvi okolostoječim: Pojmo iz cerkve! — a Boj ako vic je rekel župeupravitelju, naj sam peva v cerkvi, na kar sta ta dva in drugi Kaštelirci res izšli iz cerkve in tu protestovali proti brezobzirnemu postopanju italijanskega duhovnika. Oba rečena moža-poštenjaka sta bila prijavljena sodišču radi motenja vere in sta bila na okrožnem sodišču v Rovinju obsojena v strogo kazen. Ružič je dobil dva, Bejaković tri tedne zapora. Ostali obtoženci so bili rešeni krivde. „Naša Sloga*4 zaključuje: Mi obsojamo vsaki najmanjši izgred v cerkvi in vsako, tudi najneznatnejše motenje verskih obredov, ali ob enem proglašamo odgovorne za take izgrede ogorčenega prebivalstva samo one, ki je izzivljajo v nepremišljene korake sile. Tirajo torej v zapore ljudi radi njih, ki bi jih morali čuvati pred zapori Flapp, Flapp — naj ti Bog odpusti. _ Gospodarstvo. Nova bolgarska rudniška družba Pod firmo „Bolgarska rudniška delniška družba- se je ustanovila v Sofiji z 1 milijonom začetnega kapitala nova rudniška družba. Mej ustanovitelji je tudi dunajska tvrdka Hadži Mišev. A. J. Nove industrije v Srbiji. Neka delniška družba nameruje ustanoviti v Jagodinu tovarno stekla, A. J. Slovensko mizarstvo v Trstu. Kakor znano imamo mi Slovenci toliko v lesni trgovini, kolikor v lesni obrti precej velik vpliv. Tako se nahaja v Trstu (brez okolice) 23 slovenskih delavnic s 12 delavci in pomočniki. A. J. Naže industrije v povspeševanje prometa s tujci. Predminolega tedna se je vršil na železniškem ministerstvu pogovor v stvari usta* novljanja alpskih hotelov v obsežju avstrijskih alpskih železnic. Razgovor pa ni dospel do konca. Samo ob sebi umevno je, da |So ptuji kapitalisti, ki se zanimajo za našo industrijo v prospeh prometa s tujci. Mi pa, gospodarji v teh deželah, se vedemo povsem apatično nasproti tem prizadevanjem. To se mora spremeniti popolnoma. Narodna in sveta dolžnost za naše interesovane kroge je, da se čim prej združijo, da se čim prej združijo da se vspešno postavijo proti takemu priseljevanju ptujega kapitala, ker vsako tako udeleževanje iz tujine tvorile en graditeljni kamen več za tisti babilonski stolp, ki naj nas zruši prej ali slej. Naša društva za povspeševanje prometa s tujci in naše slovenske občine morajo torej delati na to, da se bodo t večih in večih in najznamenitejih krajih grepili moderoi alpski hoteli s slovenskim kapitalom ! V manjih krajih pa naj se že obstoječe gostilne preskrbe, s kolikor le možno modernim komiortom in dobro kuhinjo. Sploh bi imelo moderniziJaiye že obstoječih gostiln toliko v tinancijelnem kolikor drugih obzirih prednost pred hoteti, ki se imajo šele graditi — prednost, ki je ni smeti podceqjati. Da pa bo tako moderniziranje možno, bi morali posestniki dotičnih gostiln s podporo dežele ali države si ogledati Tirol ali Širco, da bi se seznanili s tamošniimi modernim napravami in upravami takih hotelov in gostiln. To je sicer le par diletantskih misli, ki pa vendar morda niso tako brez vrednosti, da bi ne razmišljalo o njih nekoliko. Koliko živine ie na Ogrskem Koncem minolepra leta je imela Ocfrska I 6,533.836 komadov živine in sicer 1,795.128 ! konj 13.819 oslov, 4.250.755 prešičev. 6 580.630 ovac in 206.447 koz. Ako se te številke primerjajo z onimi leta 1904, te daj se opaža manjek in sicer za 114.725 rog-ate živine, g7-577 konj, 912 oslov, 18 555 prešičev in 254.000 ovac, dočim se je število koz pomnožilo za 23.644 komadov. V kleteh za vino ne smemo spravljati pivo, žganje ali celo nasoljeno meso, kislo zelje in druge podobne reči. Duli teli stvari pokvari zrak in Škoduje vsled tega vinu. Razne vesti. Is statistike Budimpešte. V nedavno izašli knjigi Pasztorja nahajajo se neki zelo zanimivi statistični podatki o življenskih razmerah v Budimpešti. V Budimpešti je leta 1901 živelo 718.000 duš. 615.000 niso imeli takega dohodka, katerega bi se bilo moglo obdačiti, a samo 12.000 ljudi je bilo. ki so brez eksekucije plačali svoj davek. Hiše so zelo zadolžene, na njih je vknjižeuo 790 milijonov. Denarni zavodi so dali leta 1892 — 497 milijonov posojil na nepremičnine, a ta svota je leta 1898 narasla na eno milijardo in 47 milijonov kron. Nevarnost kač na Francoskem in boj proti xyim. O nevarnosti kač na Francoskem in o boiu proti njim piše neki medicinski francoski list nastopno : Vsled pika strupenih kač umre na leto na Francoskem 60 oseb. Največ žrtev je o času cvetenja šmarnic; pri trganju te cvetlice navadno kače ugriznejo ženske. Sicer je človek pred to golaznijo popolnoma varen v goščah, ako ima škornje ali gamaše. Grad vedno zbeži, ako človek ne stopi nanj. Vzlic seroterapiji ostane najbolje profilaktično sredstvo proti kačam njih zatiranje. V to svrho je treba na eni strani ščititi one živali, ki pokončujejo kače, to je v naših krajih posebno jež, na drugi strani treba razpisati nagrade za uničevanje te golazni. V Indiji je na vsako strupeno kačo razpisana nagrada 4 anasov, to je 30 stotink in v Indiji izgubi vsako leto vsled kačjega pika svoje življenje okolu 25.000 ljudi. V Franciji plačujejo za glavo vsacega gada 25 do 30 stotink. V departenentih : Jura, Vendeja, Loire Inferieuer, Haute Saone, kjer je največ strupenih kač, zaslužijo lovci kač na leto toliko, da se zamorejo od tega preživljati. V enem teh departementov so tekom 27 let ulovili 300.000 gadov. Nekdaj je bilo tudi v Gozdu Fontainebleau, kjer se nahaja znameniti zgodovinski grad, mnogo kač. Od kar so pa raz-sane znatne nagrade na njih uničevanje, so izginile, vsaj blizo človeških stanovanj. Kako so sodili pred 200 leti Leta 1696 se je pripetil v Lokavcu blizo Ajdovščine slučaj — ki tudi danes ni ravno posebno redek — da fant Andrej Lokar ni maral poročiti Neže Črnigoj, s katero je živel v zelo intimnih odnošajib. Neža se pa ni pustila kar tako meni nič tebi nič zapustiti, marveč je nezvestega fanta tožila pri tedanjem goriškem arhidijakonu križaju, ki je tedaj imel oblast soditi v tacih stvareh. Razsodba se je glasila tako le : Andrej Lokar •e dolžan poročiti Nežo Črnigoj ; če pa tega ne stori, jej mora plačati toliko, kolikor bi sicer ona dobila dote, to je, 100 zlatov v denarjn, 50 zlatov v blagu in poleg tega še par volov. Vsak posebej mora za kazen plačati 25 lir in Andrej Lokar tudi sodne stroške. Kakor vidimo, so v tistih časih zelo ostro sodili take pogrebe. Andrej se je pač nazadnje raje odločil za poroko z Nežo, ki je bila bogata nevesta, kakor da bi plačal tako lepo svoto in povrhu tega še iz hleva izgubil par volov. Zrn reformo cerkve v Rusiji Iz Zadra poročajo, da je zaderski pravoslavni škof dr. Miloš pozvan na veliko cerkveno skupščino višega pravoslavnega svećenstva, ki se bo v bližnjem času vršilo ▼ Rusiji, da se posvetuje o reformi tamošnje cerkvene organizacije in o ustanovljenju ruskega patrijarhata. Silni Vikarji so v zadnjih dneh napravili po Nemčiji ogromno škode. V zapadni Nemčiji je temperatura narastla, vsled česar se je pričel tajati sneg. tako da se jc bati poplav. Krvavi letopis Varšave. Izmed vseh mest v Ruski Poljski je imelo mesto Varšava v minolem letu največ mučenikov, žrtev revolucije. V tem letu je bilo ubitih 20 častnikov, 7 orožnikov in 56 stražarjev. Ranjenih je bilo 42 častnikov, 12 orožnikov in 42 stražarjev. Od revolucijonarcev je bilo povprečno ubitih vsak mesec 179 ljudi. ■ Roman m&dj&rakega. aristokrata. Iz New-Yorka poročajo, da je tamkaj umrl madjarski grot Blaž Raday. Grof se je leta 1897 izselil v Ameriko, ter je tamkaj živel pod imenom Nagj. Leta 1903 se je oženil s hčerko nekega ameriškega milijonarja, ako-ravno je v Budimpešti zapustil soprogo. Njegova druga žena je še le nedavno zvedela, da prva žena Radajeva še živi; radi tega je uložila tožbo za ločitev. Minoli teden je imela biti razprava pred sodiščem. Raday ni prišel na sodišče, ali dospelo je pismo iz nekega zavoda za umobolne, v katerem se javlja, da je Nagy, prav za prav grof Raday bil dve leti v blaznici. Madjarsko gledališče v New-Torku dobi podporo od ogrske vlade in to j tako veliko, da bo v New-Yorku stalno ! madjarsko gledališče, a igralci bodo dobro plačani. Gospodarskih strojev so uvozili iz inozemstva na Ogrsko od 1. jan. do 30. septembra 1906 za 19,619.200. ^e—————i —— IHALI OGLASI. Mali oglasi računajo se po 3 stot. beaefJo: ncnstnntifikane bese«*? sp računajo enkrat več. Najmanjga pristojbina 40 stotin k. 1 — ------Plafa se tako i.-----—^ V Trstu, dne 2(j. febuvarija l nDL|n "Prejme takoj družina z dvoran '.r UC/ftl J Rojan (Kampanja Pt) Stanovanje Ku; rin. soba in kuhinja, se odd.1 jem v Rocolti *tcv. 4 57. Kdor Izvrn Trcta p'trrtr.o narcćl kak , SALI OGLAS o»:J« rtanar v r.agrej. ker lirugač« r? bo njegov ejiss obJavl>n če ni oseba poznana Upravi lista. Tarif* j« natisnjena na čelu „MALIH 03LAS0V" In vsakde ahka preračuni, koliko mu Jo plačati s tem. da prešte)e tcrsc« Oglate traba nasloviti na „IMSERATm ODDELEK" ..Edinosti" Na vprašanja potom pisem bo dajal „IKSERATNJ ODDELEK" infcrmtnlje edino le. £• bo plamu prileten* inamta za odgovor ^tiriripsp^lpfni 8°Blod- 1cP° zun£: OlH .UOvuJC.III močau, zdr.v. isu; inteligenten, z letnim dob od k >m 3600 kroi, poročiti z simpatično go«podič 10, ali udovo, gospodinjo, izučeno, z preuv ženjem lO.OfM) kr iiudbf s sliko aub „ i* r e m oženje 10 000" ; . rest.-inte, Trat 1. MA I Pr< aim dvignite drugo pi^mo pod „Zau • "IraJ« glavna pošta. — — Mira. Mi nttfkHsi Je niHla proda alnica zel'!. Ud |JI UUaj sadja, mleka in kruha — K. po-e „Inseratni oddelek Edinosti -. hnh^70na gospodična i*ee prijate jic. ItUUJ ,ož* u> proda 86 takoj. V VllltflUU poizve pri blagajni ta.arne Ro*flau od 1. do 2. popoludne. 1'tčt Uormnn i ot* najznamenitejše tvrdite, primeren narmuilij za v kako cerkev, z 16 registri z jako močnimi in ntžnimi glasovi, krasno izdelan, se p oda po nizki ceui. Naslov se poizve pri organistu v Barkovljah. v I ekanih štev. 3, z 4 proBturi in dv> riščem na Hiša na prodaj iepem prostoru. Cene po dogovoru, tudi na obroke. Zginiti se je pri Josipu GregoriČ, trgovina via Bar-riera št. 4, v Trstu 212 Pridna dekla >koj ?a Barkov,je- III. nad., levo. Prijaviti se je tam 5tev. 419 211 Rabljene znamke zini, kupujem ali d»'jam. e'onudbe pod „K a bij ene znamk < -Inseratni oddelek Edinosti". R» di otipotovanja KEJ JUG — Trst, ulica sv Lucije ftt. 18 (za teželnim sodiščem). Cene brez konkurence. — »voji k svO'im I _ Pflhictvn BTetl° temno, se prodaja; po-rUlIlbLVU polne Bobe in posamezni komad. I z bera siolic. Cene, da se ni bati tekmovanja. Ulica Farneto 12 fnbsproti Okr. boln. blag-1 A. G u 11 i c b. F ŠČUka Pro(^&ja Kuhinjsko opravo: omare, Ferriera št. 2 o. mize itd. iz prve roke. Trdt, ulica Slavoj Snerlj, k ojač aSESLS Veliko noč svojo moderno urejeno krojačoico. Najmodernejši dunajski vzorci. Nizke cene, solidno delo. ftvoji k svojim ! Piazz* Barnera 3, I. 204 Hrlioctrnn popolnoma nepokvarjen, avto Ul RC9U Ull z ji valarji po 8 muzikalnih avtomat komadov. Vložek 10 vin. Ima na prodaj Hotel Ličen v Rihenberku. v21 If icln -70810 rePu » Kranjske, je v vseh i-l\2oiU £GlJU nih dobah v zalogi J o a t D o I č • č. ulica Sorgente 7. telefon l4f>6. Angelo laizza slikar, dekorater, slika izveske itd., lakir i Trst — ulica Paduina št. 9 (vogal ulica Cbloaza). Vsprejema vsakovrstno dekoracijsko, rmi* iško delo. kakor sobe izveske in lakiranje. BOGOMIL PINO bivši urar v Sežan javlja svojim cenjenim odjema, da je odprl svojo novo - prodajalnico m i TtSTU, ulica Viusenzo Belini Str. 13 nasproti cerkve sv. Antona novega. Prodaja vsakovrstne ure in popravlja ish po zmernih cenah in z jamstvom IKdor želi pristna, jamčena vina naj se obrne na dobro znano ZALOGO VINA DOMENICO RAVALICO, ™ : ulio* Nloold Bff&oohi&velll štev. 32. — Telef. 1729 kjer aajde Istrska, Furlanska, Dalmatinska vina, Kraški teran kakor tudi stara vina po nizkih conah. Pošilja tudi na dom. — Zrn kr&marj* ta gostilničarje eene po dogovoru. * Odvetnik Dr. FRAN BRNČIĆ je odpri svojo pisarno v Trstu, Piazza S. Caterina št. 4, II. nad Uradne ure: 8.7*—I.1/, predp. in 4.—6.7* popol. TELEFON štev. 1458, fgg^ PHVA ZALiOGA VINA UMBERTO ZUCOO TRST — ulica. Tisiano Veeellio 9 ima izključno izvrstna namizna vina Istrski refoik po 72 stot. lltsr; Dalmatinsko vino po 80 st. lltsr ; Opolo is Omlilja po 80 at lltsr; razun tega Izbera finih libeijev t bnteljkah. "vb SPECIJALITETA RefoSk is Met (li lastnin TuomUoT) zajamčeno pristen 3 K m Poiiljs tudi na dom. — Jamči za prlstnsst lastnih pridelkov. MT Za gostilničarje Al cene po dogovoru Agencija MERKUR TRST, ul. Nicolo Macchiaveili 19, Telef. 1874 Komisije in zastopstva ===== Informacijska pisarna. ====== Preskrbuje nakup 111 prodajo raznovrstnega blaga po najugodnejših ^ pogojih. Zaloga raznovrstnega blaga : patentiranih ognjišč, Ciril-Meto- dijevega ličila, pražke gnjati, surovega masla itd. itd.