GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA L ETO XVII 1 ŠTEVILKA 1620 1 FEBRUAR 1990 YU ISSN 03. 51-611 JO J Programi in ljudje Volilni boj se je že začel. Letos ni tako, kot je bilo med volitvami pred štirimi leti in po volitvah bržkone ne bo tako, kot je bilo po zadnjih volitvah. Veliko stvari se je zgodilo od tedaj, na prizorišče političnega življenja so prišli novi politični subjekti in tudi novi politični ljudje, ki bodo letos prvič nastopali v vlogah kandidatov različnih strank. Nepojmljivo za vsakogar, ki je poznal enosmernost dosedanjega političnega življenja. V tej številki Našega časopisa, upamo da ne bo zadnja in da se bo dalo do volitev v aprilu še kaj narediti, da se občinsko glasilo ohrani, saj je zanj očitno zanimanje in ga ljudje radi prebirajo, se predstavljajo stranke, ki bodo nastopile v predvolilnem boju. Posvetili smo jim kar precej prostora, prav toliko, kot smo ga namenili opisovanju volitev. Kar čedna druščina strank se spopada za mesta v občinskem parlamentu, če mu lahko tako pravimo. Naj mi bo dovoljena malo pikra pripomba na račun podobnih strank in zvez drugod, kajti veliko programov srečujem te dni, ki bi jih nove politične sile rade objavile v lokalnem in tistem pravem republiškem tisku. V glavnem ponujajo, jaz temu pravim »vesoljske programe«, take, ki naj bi zdaj in takoj rešili vesoljni svet skupaj in posamično. Iz programov, kijih v volilni boj prinašajo vrhniške stranke in zveze, veje bolj praktičen duh, tak, ki najprej pometa pred svojim pragom, od velikih želja pa si želi okoliščine, v katerih se bodo človekove pobude lahko udejanjale skozi demokratično razpravo in usklajevanje interesov. Kar pisano druščino strank imamo: od starih seveda Socialistično zvezo, ZKS-stranko demokratične prenove, ZSMS, od novih pa zdaj že kar ukoreninjeno kmečko zvezo pa krščanske demokrate, slovenske demokrate in socialdemokrate, ti zadnji poslujejo kot DEMOS. Programe in njihove poglede smo pustili take, kot so jih napisali, da bo njihovo mnenje prišlo med bralce tako, kot so ga oblikovali. Morda komu osebno ali pa kakšni tovarni kaj ne bo všeč in nas bodo za tako demokratično prenašanje stališč tudi bolj trdo prijeli, češ, kaj se vtikujete v stvari, ki se vas nič ne tičejo, odtegnili bomo denar, da Naš časopis ne bo mogel izhajati, toda: toliko poštenosti nam je že treba pustiti, da pustimo vse stranke v zdaj pluralistično usmerjenem glasilu do besede. Prava demokracija bo že obrusila robove marsikaterega zdaj oglatega pogleda na stvari, in upam, da tudi stalno vlačenje minulih napak na plan ne bo vrhniška občinska parlamentarna praksa. Sploh pa se je treba vprašati o tem Našem časopisu, kako bo poslej izhajal. Glasilo Socialistične zveze ne bo več moglo biti, saj bo ta zveza nastopala na volitvah v konkurenci drugih strank, ljudje pa Naš časopis kar nekako pogrešajo, če ne pride mednje. Nekakšen način obveščanja bo že treba najti, da bodo ljudje vedeli, kako nove družbene sile izražajo njihove interese v občinski skupščini in tudi ljudem ne bo prav, če ne bodo vedeli, kaj vse se dogaja v pravzaprav med seboj tako slabo povezani občini. Zato pišite na naslov uredništva na Cankarjevem trgu 8 na Vrhniki in sporočite, kako si predstavljate obveščanje o svojih problemih v prihodnje. Lahko pa tudi telefonirate na telefonsko številko 751-325 in poveste svoje mnenje. Tako se bo vedelo, ali naj Naš časopis še izhaja ali pa naj se obveščanje organizira kako drugače. TONE JANEŽIČ VOLITVE 1990 Kaj volimo Zaradi sprememb ustave so se preoblikovale tudi občinske skupščine. Glede na problematičnost dela konferenc delegacij, so tudi v naši občini racionalizirali število volilnih enot. Ob tem so se Vrhničani odločili tudi za enako število delegatov v posameznih zborih. Delegati, pravzaprav poslanci, kot jih bomo raje imenovali v bodoče, bodo usklajevali tudi nasprotujoče si interese uporabnikov in izvajalcev, ki bodo sedaj namesto v skupščinah SIS-ov (teh ni več) odločali v občinskem parlamentu. Volitve v skupščine so neposredne in tajne. Volili bomo torej stalne delegate za štiriletno mandatno dobo. Nadaljevanje na 2. in 3. strani. SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA, PODRUŽNICA VRHNIKA Kmetom enakovreden položaj DEMOS, BOROVNICA »Ph!« je reklo in nič priteklo ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE Tekma s časom ZELENI O Vrhnika, smrdljivi kraj SOCIALISTIČNA ZVEZA VRHNIKE Vrnitev k slovenskim vrednotam ZSMS Proti vsakršnim diktatom Pridite na pogovor! V okviru predstavitev posameznih strank se po različnih krajih vrstijo predvolilna zborovanja. Tako se je v nedeljo v Borovnici predstavil DEMOS in pripeljal tja Janeza Janšo. Podobni zborovanji bosta ta teden še dve. V sredo, 14. 2. zvečer (ob 20. uri) pride v Podlipo v gasilski dom podpredsednik RK Socialistične zveze Ciril Zlobec, v četrtek, 15. 2. popoldne ob 17. uri pa bo v borovniški osnovni šoli srečanje s predsednikom RK Socialistične zveze Jožetom Smoletom. Prihajajte in si vzemite čas za predvolilne nastope, saj se boste tam na kraju samem seznanili s programi različnih strank. SESTAVA SKUPŠČINE IN ŠTEVILO DELEGATOV ZBOR ZDRUŽENEGA DELA 17 delegatov delovni ljudje v podjetjih ter drugih delovnih organizacijah in skupnostih volijo: - na področju GOSPODARSTVA v 5 volilnih enotah volijo 7 delegatov - na področju KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA v 1 volilni enoti 1 delegata - na področju GRADBENIŠTVA, STANOVANJSKE, KOMUNALNE TER DRUGE PODOBNE DEJAVNOSTI v 1 volilni enoti 1 delegata - na področju TRGOVINE, GOSTINSTVA IN TURIZMA v 1 volilni enoti 1 delegata - na področju PROMETA IN ZVEZ v 1 volilni enoti 1 delegata - na področju IZOBRAŽEVANJA, ZNANOSTI IN KULTURE v 1 volilni enoti 1 delegata - na področju ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA v 1 volilni enoti 1 delegata - na področju SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA v 2 volilnih enotah 3 delegate (2 delegata obrtniki, 1 delegata kmetje) - na področju družbenih dejavnosti DRŽAVNIH ORGANOV, ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI v 1 volilni enoti 1 delegata SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR 17 delegatov ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI 17 delegatov volijo delovni ljudje in občani na območju občine Vrhnika (po krajevnih skupnostih) na podlagi list kandidatov, ki jo sestavljajo stranke, oz. posamezne delegate iz list ali tiste, ki so predlagani tudi posamezno. vsaka krajevna skupnost voli 1 delegata KS Vrhnika-Center in KS Borovnica pa 2 delegata Kaj je to volilna enota? 1. Za volitve delegatov v zbor združenega dela: - občinske skupščine so volilne enote določene z odlokom - eno ali več podjetij, drugih organizacij in skupnosti glede na vrsto dejavnosti - skupščine SRS so \nlilne enote določene z zakonom podjetja glede na vrsto dejavnosti iz več občin ali regij. 2. Za volitve delegatov: - v Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine je volilna enota posamezna krajevna skupnost - v Družbenopolitični zbor občinske skupščine je volilna enota območje občine Vrhnika 3. Za volitve delegatov - v Zbor občin republiške skupščine je volilna enota območje občine Vrhnika - za volitve delegatov v družbenopolitični zbor republiške skupščine je volilna enota območje občin: Cerknica, Grosuplje, Kočevje, Ljubljana Vič - Rudnik, Logatec, Ribnica in Vrhnika. KDO PREDLAGA KANDIDATE? za ZBOR ZDRUŽENEGA DELA: zaposleni neposredno ali prek svojih organov in organizacij za ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI: občani in njihove organizacije v krajevnih skupnostih. Pravico biti voljen za katerokoli krajevno skupnost ima občan, ki ima stalno prebivališče na območju naše občine, torej ni nujno, da je prebivalec prav tiste krajevne skupnosti, za DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR: stranke s svojimi listami in občani neposredno za delegate za vse zbore lahko predlaga kdorkoli kogarkoli, tudi sam sebe. DO KDAJ? Po rokovniku, ki ga je sprejela republiška volilna komisija traja postopek predlaganja kandidatov: za zbore občinske skupščine do 13/2-1990 za zbore republiške skupščine do 7/2-1990 Vse kandidature s soglasjem predlaganega kandidata je treba do tega roka posredovati občinski volilni komisiji. DOLOČANJE KANDIDATOV OZ. KANDIDATNIH LIST Določanje kandidatov se lahko opravi na 2. načina: I. NA ZBORIH VOLILCEV Zbor volilcev obravnavajo kandidature, ki so jih prejeli od predsednika občinske volilne komisije, sklepčnost zborov? 1. če je navzočih v podjetjih najmanj 10 delavcev. V podjetjih z manj kot 20 zaposlenimi pa več kot polovica delavcev. 2. če je prisotnih najmanj 20 volilcev. Na območjih z manj kot 500 prebivalci pa najmanj 10 volilcev. potrebna podpora? - za ZZD in ZKS najmanj 30 glasov - za DPZ občinske skupščine najmanj 50 glasov - za Zbor občin in ZZD skupščine SRS najmanj 100 glasov - za DPZ skupščine SRS najmanj 200 glasov Na zborih volilcev lahko odda volilec svoj glas tudi več kandidatom. O kandidatih se glasuje praviloma tajno razen, če soglasno na samem zboru odločijo, da izvedejo javno glasovanje. Glasovi podpore oddani na zborih volilcev v okviru volilne enote se seštevajo. Kjer bo v okviru volilne enote (npr. v manjših krajevnih skupnostih) sklican samo en zbor volilcev (za območje cele krajevne skupnosti) je potrebna torej dovolj velika udeležba volilcev, da bodo predlagani kandidati lahko dobili najmanj 30 glasov podpore. DO KDAJ? do 3. 3. 1990 Vsi zapisniki se potem posredujejo občinskj volilni komisiji. II. S PODPISOVANJEM Volilci lahko določijo kandidate oz. liste kandidatov tudi s podpisovanjem. potrebno število podpisov? - za ZZD in ZKS najmanj 30 podpisov - za DPZ občinske skupščine najmanj 50 podpisov - za Zbor občin in ZZD Skupščine SRS najmanj 100 podpisov - za DPZ skupščine SRS najmanj 200 podpisov Volilec, ki je vpisan v evidenco volilne pravice na območju volilne enote, lahko odda svojo podporo s podpisom samo enemu kandidatu ali listi kandidatov za posamezni zbor v tej volilni enoti. Kje volilec podpiše obrazec? Za Zbor združenega dela v kadrovski službi podjetja, za ostale zbore v Oddelku za notranje zadeve Občine Vrhnika. Kako volilec izpolni obrazec? Obrazec dobi volilec tam, kjer podpisuje. Izpolni samo rubriko, za kateri zbor namerava podpreti kandidata (ali listo), ni pa mu potrebna navesti imena kandidata (liste). Seznam obrazcev in podatki o tem, komu so bili izdani, so uradna tajnost. DO KDAJ? do 11. 3. 1990 za DPZ do 17. 3. do 1990 za ostale kandidate Predlagatelj kandidature (liste) mora do tega roka oddati predlog kandidature s soglasjem kandidata oz. kandidatov ter s predpisanim najmanjšim številom podpisov občinski volilni komisiji. KONČNI: KANDIDATI, KANDIDATNE LISTE šele po končanem postopku določanja kandidatov se bo na podlagi potrebne predpisane podpore izoblikoval končen predlog kandidatov (list), ki jih bodo volilci volili v volilnih enotah. Kandida" tov mora biti določeno več, kot se jih voli. KJE VOLIMO? Delegati se volijo v volilnih enotah na voliščih. 1. V krajevnih skupnostih bomo občani volili na naslednjih voliščih: I. KS VRHNIKA-CENTER 1. volišče: Cankarjev dom Cankarjev trg 1, 1 b, 1 c, 5 Kopališka ulica LoŠca Tržaška cesta Ob igrišču Ob Ljubljanici Ribiška pot Lošca Mrakova cesta Pot v Močilnik Sušnikova cesta Tržaška cesta 1, 2, 2A, 4, 5, 6, 9, 9A, 9B, 21, 23, 25, 27 Usnjarska cesta Prečna pot 2. volišče: Obrat družbene prehrane IUV Gradišče Tržaška cesta 30, 32, 32 A, 33 Voljčeva cesta 13, 17, 21, 21 A, 26 3. volišče: Dom JLA Cesta 6. maja: 1, 2, 3, 4 Na Klisu Voljčeva cesta: 1, 2, 4, 12 Krožna pot: 6 Cesta 6. maja: 5, 7, 7A, 10, 11 Cesta gradenj: 9, 11, 12, 13, 16 Tržaška cesta: 22, 24, 26, 28 Krožna pot: 1, 2, 3, 4, 8A, 8B, 8C Na zelenici: 1, 2, 3A, 3B, 3C, 4, 5A, 5B, 5C 4. volišče je priključeno k volišču št. 3 5. volišče: Dom krajevne skupnosti Cesta 6. maja: 6, 8, 9 Cesta gradenj: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 Poštna ulica Trg Karla Grabeljška Cankarjev trg: 6, 6a, 9, 10 Stara cesta: 2, 2a, 4, 4a, 6, 8, 10, 13, 15, 18, 19, 21, 23, 25, 31, 35, 37, 40, 45, 45a, 47, 49, 52 Tržaška cesta: 3, 3a, 7, 8, 8a, 10, 11, 12 Krpanova ulica II. KS VRHNIKA-BREG 6. volišče: OK SZDL Cankarjev trg: 7, 8, 11, 2, 2a, 2b, 3, 3a, 4 Delavsko naselje Jelovškova ulica Ljubljanska cesta: 1, 2, 3, 4, 9, 16 Partizanski tabor Robova cesta Sivkina ulica: 1, 3, 5, 7, 9, 11, 15, 17, 19, 21 Na livadi Ob izviru Ob progi Travniška ulica V zatišju Na klancu Stara cesta: 1, 1a, 3, 5, 7, 9, 11, 12, 14, 16, 17, 17a, 20 Čuža: 8, 10, 12 Pot na Košace 7. volišče: PAP - Delovna enota Vrhnika Kolodvorska ulica Ljubljanska cesta: 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 18, 19, 20, 22, 23, 23 a, 24, 25, 27, 31 Sivkina ulica: 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22 Možinova ulica Vrtnarija Opekarska cesta Kuclerjeva ulica Mokrice Pot ha Tojnice Rožna ulica III. KS VRHNIKA-VAS 8. volišče: Dom upokojencev Dobovičnikova ulica Idrijska cesta; 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 19 Ob potoku Dolge njive Kolesarska pot Med vrtovi Ob Beli Pot k Studencu Pri lipi: 1,3, 5, 7, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 20, 22, 24 Pristojna pot Vas: 9, 11, 15, 17, 25, 27, 29, 35, 39, 40, 41, 43 Kurirska pot Voljčeva cesta: 3, 3a, 5, 6, 7, 8, 9, 11, 14 Na klancu: 27 Tičnica Betajnova Storžev grič Idrijska cesta: 30 Tržaška cesta: 50, 51, 52, 55 Gabrče: vse razen (4) Notranjska cesta: vse razen (5, 15) 9. volišče je priključeno k volišču št. 8 10. volišče: VVO - enota Hrib Močilnik Partizanski klanec Tržaška cesta: 31, 34, 35, 36, 37, 38, 40, 41, 42, 43, 44, 57 Pavkarjeva pot Turnovše Hrib MS ČASOPIS FEBRUAR 1990 Voljčeva cesta: 15, 18, 19, 20, 22, 23, 24, 25, 27 Grilcev grič Idrijska cesta: 21, 23, 25, 27, 29, 42 Notranjska cesta: 5, 15 Gabrče: 4 Na klancu: 22, 24, 26 Petkovškova ulica Stara cesta: 22, 24, 27, 28, 29, 30, 32, 33, 34, 36, 39, 41 42 43, 44, 46, 48, 50, 50A, 51, 53, 54, 55 Čuža: 1, 3, 5, 7, 9, 11, 15 Pot k Trojici Pri lipi: 2, 6 Vas: 2, 4, 6, 7, 8, 10, 18, 20, 22, 24, 28, 30, 32, 36, 38 11. volišče je priključeno k volišču št. 10 IV. KS BOROVNICA 12. volišče: Gasilski dom Borovnica Obsega: Ljubljanska cesta: 1, 3, 5, 7, 9, 11, 12, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 55 Mejačeva ulica: 1 Miklavičeva cesta: 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10,11,12,13,14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 26, 28, 30 Obrtniška ulica: 1, 2, 3, 4 Ul. bratov Mivšek: 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, 31 Zalarjeva cesta: 1, 1 A, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9, 11, 13, 15, 17 13. volišče: TVD Partizan Borovnica Obsega: Cesta Pod goro: 2, 4, 6, 8,10,12, 14, 16,18, 20, 22, 23, 24, 26, 27, 28, 29, 30, 32, 34, 36, 37, 38, 39A, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 47, 49, 51, 53, 55 Demšarjeva ulica: 1, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 15, 16 Gradišnikova ulica: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 25, 29 Ljubljanska cesta: 34, 52, 32 Mejačeva ulica: 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17 Mikuževa ulica: 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20 Pot v Jele: 7, 7A, 9, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28 Rimska cesta: 51 Ul. bratov Debevc: 1, 2, 3, 5, 7 Ul. bratov Mivšek: 2, 4, 6, 8,10,12,14,16,18, 20, 22, 24, 26, 28, 30, 32, 34 14. volišče: KS Borovnica Obsega: Cerkova ulica: 1, 2, 3, 5, 7, 9, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 20 Cesta na grič: 2 Mejačeva ulica: 2 Molkov trg: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 12 Paplerjeva ulica: 1, 2, 4,6, 7, 8,10,12,14,15,16,18, 20, 22, 23, 24, 26, 28 Pot v Jele: 1, 3 Ramovševa ulica: 1, 2, 3, 5, 7 Rimska cesta: 1, 3, 35, 37 Švigljeva ulica: 1, 2, 3, 4, 5, 7, 9, 11, 13 Zalarjeva cesta: 8, 10, 12, 14, 16, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 34, 36, 38, 40, 42 15. volišče: OSNOVNA ŠOLA BOROVNICA Obsega: Cesta na grič: 1, 3, 4, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 54, 56 Pot na Malence: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9, 11, 13, 15, 17 Pot v Jele: 2, 4, 5, 6, 8 Rimska cesta: 2,4,6,8,10,12,16,18, 20, 22, 24, 26, 28, 30, 32, 34, 36, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 50, 52 Zalarjeva cesta: 33, 35, 37, 39, 41, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 52A, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 64, 66, 68, 70 16. volišče: GASILSKI DOM BREG PRI BOROVNICI Obsega: območje naselij Breg in Pako 17. volišče: ŽITKO Franc, Dol pri Borovnici št. 78 Obsega: območje naselja Dol in Laze 18. volišče: ŽITO-MLIN BISTRA Obsega: območje naselja Dol: 23, 24, 25, 25A, 26, 27, 28, 28A, 29, 85 19. volišče: Gasilski dom Brezovica pri Borovnici Obsega: Območje naselij Brezovica pri Borovnici, Dražica, Lašče, Niževec, Ohonica, Pristava, Zabočevo 20. volišče: TRGOVINA NA POKOJIŠČU Obsega: območje naselij Padež, Pokojišče, Zavrh pri Borovnici V. KS VERD 21. volišče: ZADRUŽNI DOM VERD Obsega: Brigadirska cesta, Cankarjevo nabrežje, Cesta na barju, Cesta Krimskega odreda, Cesta na polju, Janezova cesta, Jagrova cesta, Kačurjeva cesta, Kotnikova cesta, Ledina, Pionirska cesta, Sternenova cesta, Stranska cesta. 22. volišče: Gasilski dom Verd Obsega: Naselje: Mirke Naselje Verd - hišne številke 23. volišče - je priključeno k volišču št. 22 VI. KS DRAGOMER 24. volišče - GASILSKI DOM DRAGOMER Naselje: Dragomer in Lukovica VII. KS LOG 25. volišče - GASILSKI DOM LOG PRI BREZOVICI Naselje Log VIII. KS DRENOV GRIČ - LESNO BRDO 26. volišče - GASILSKI DOM DRENOV GRIČ Naselje: Drenov grič in Lesno brdo IX. XS STARA VRHNIKA 27. Volišče - ZADRUŽNI DOM STARA VRHNIKA Naselje: Stara Vvrhnika X. KS BEVKE 28. volišče - KULTURNI DOM BEVKE Naselje Bevke XI. KSPODLIPA 29. volišče - GASILSKI DOM PODLIPA Naselje Podlipa in Smrečje XII. KS LIGOJNA 30. volišče - BIVŠA ŠOLA LIGOJNA Naselje Mala Ligojna in Velika Ligojna XIII. KS SINJA GORICA 31. volišče - DOM KS SINJA GORICA Naselje Sinja gorica XIV. KS BLATNA BREZOVICA 32. volišče - Gasilski dom Blatna Brezovica Naselje Blatna Brezovica XV. KS ZAPLANA 33. volišče - BIVŠA ŠOLA ZAPLANA Območje naselja Zaplana 2. Za Zbor združenega dela bodo delavci volili na voliščih v podjetjih in drugih organizacijah v okviru naslednjih volilnih enot: a) Na področju GOSPODARSTVA: 1. volilna enota (sedež: IUV - Usnjarna Vrhnika) 2 delegata - Usnjarna Vrhnika - DS Skupnih služb - IUV - Maloprodajna mreža, trgovina Vrhnika 2. volilna enota LIKO Vrhnika 2 delegata 3. volilna enota Kovinarska Vrhnika 1 delegat 4. volilna enota (sedež: Fenolit Borovnica) 1 delegat - Fenolit Borovnica - Elles Borovnica 5. volilna enota (sedež: Iskra Antene Vrhnika) 1 delegat - Iskra Antene Vrhnika - PAP Ljubljana obrat Vrhnika - Elektro Ljubljana - nadzorništvo Vrhnika - Droga Portorož - obrat »Jelka« Vrhnika b) na področju KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA: 6. volilna enota (sedež: Kmetijska zadruga Vrhnika) 1 delegat - delavci Kmetijske zadruge - Mercator - LM - Posestvo Verd - Veterinarski zavod DE Vrhnika - GG (TOZD in TOK) - Žito (Pekarna, Mlin Vrhnika in Bistrica in obrat Plastika) c) na področju GRADBENIŠTVA, STANOVANJSKE, KOMUNALNE TER DRUGE PODOBNE DEJAVNOSTI: 7. volilna enota (sedež: Zavod za načrtovanje Vrhnika) 1 delegat - Zavod za načrtovanje Vrhnika - Komunalno podjetje Vrhnika - Obrtni center Vrhnika - GP Grosuplje - sektor 5 Vrhnika - Stanovanjska zadruga Vrhnika - ŽG Ljubljana, Kamnolom Verd - Cestninska postaja Vrhnika - DOMAT Vrhnika - Mineral Ljubljana, Kamnolom Drenov grič d) na področju TRGOVINE, GOSTINSTVA IN TURIZMA: 8. volilna enota (sedež: Hotel Mantova Vrhnika) 1 delegat - Hotel Mantova Vrhnika - Industrija import Titograd - zunanja trgovina, enota Vrhnika - Golf Turist - Turistična poslovalnica »Viator« Vrhnika - Peko, prodajalna Vrhnika - Borovo, prodajalna Vrhnika - Tobačna tovarna Ljubljana, Tobak, prodajalna Vrhnika - Semenarna Ljubljana, prodajalna Vrhnika - Mercator, Rožnik, poslovna enota Vrhnika - Cankarjeva založba Vrhnika - Corning Vrhnika e) na področju PROMETA IN ZVEZ: 9. volilna enota (sedež: PTT Vrhnika) 1 delegat - PTT Vrhnika - PTT Telekomunikacije Ljubljana, enota Vrhnika - ŽTO Postojna, postaja Verd - ŽTO Postojna, postaja Borovnica - ŽTO Postojna, nadzorništvo proge Borovnica - ŽTO Postojna, nadzorništvo proge in vzdrževanje naprav Borovnica - Avtomerkur - Servis Vrhnika - AMD Vrhnika f) na področju IZOBRAŽEVANJA, ZNANOSTI IN KULTURE 10. volina enota (sedež: Osnovna šola Ivan Cankar) 1 delegat - Osnovna šola Ivan Cankar Vrhnika - Osnovna šola dr. Ivan Korošec Borovnica - Osnovna šola Log - Dragomer - Glasbena šola Vrhnika - Cankarjeva knjižnica Vrhnika - Tehniški muzej Borovnica - Zveza kulturnih organizacij Vrhnika in osebe, ki opravljajo svoj poklic kot samostojno umetniško ali kulturno dejavnost - Zveza telesnokulturnih organizacij Vrhnika g) na področju ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA: 11. volilna enota (sedež: NZD Zdravstvo Vrhnika) 1 delegat - NZD Zdravstvo Vrhnika - NZD skupne službe Vrhnika - VVO »Antonije Kucler« Vrhnika - Dom upokojencev Vrhnika - Center za socialno delo Vrhnika - Lekarna Ljubljana, poslovna enota Vrhnika - Lekarna Ljubljana, lekarniška postaja Borovnica h) na področju SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA: 12. volilna enota (sedež: Obrtno združenje Vrhnika) 2 delegata - Samostojni obrtniki, delavci, ki združujejo svoje delo s samostojnimi obrtniki in osebe, ki opravljajo svoj poklic kot samostojno dejavnost - Obrtna zadruga »STENPLAST« Vrhnika - Obrtna zadruga »ARTUS« 13. volina enota (sedež: Kmetijska zadruga Vrhnika) 1 delegat - združeni kmetje i) na področju DRUŽBENIH DEJAVNOSTI, DRŽAVNIH ORGANOV, ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI 14. volina enota (sedež: DS Upravni organi) 1 delegat Delovne skupnosti: - upravni organi - Postaja milice - osebe v službi oboroženih sil SFRJ v vseh vojnih poštah - sodnik za prekrške - občinski štab TO - družbeni pravobranilec samoupravljanja - družbenopolitične organizacije - LB-GB - ekspozitura Vrhnika - LB-GB - ekspozitura Borovnica - Zavarovalnica »Triglav«, predstavništvo Vrhnika - SDK - ekspozitura Vrhnika - delavci, zaposleni v KS - Temeljno sodišče Ljubljana - enota Vrhnika - Temeljno javno tožilstvo Ljubljana - enota Vrhnika - odvetniki - Strokiovna služba Skupnosti za zaposlovanje Vrhnika - Društvo upokojencev Vrhnila KDAJ VOLIMO? KOGA VOLIMO? I. 8. aprila 1990 - nedelja na voliščih v KS: 1. delegata v Zbor občin Skupščine SRS (1 delegata) 2. delegate v DPZ Skupščine SRS (7 delegatov) 3. predsednika predsedstva SR Slovenije 4. člane predsedstva SR Slovenije II. 12. aprila 1990 - četrtek - v podjetjih in delovnih skupnostih 1. delegata (delegate) v ZZD SO Vrhnika 2. delegata (delegate) v ZZD Skupščine SRS III. 22. aprila 1990 - nedelja na voliščih v KS: 1. delegata v Zbor krajevnih skupnosti SO Vrhnika (1. oz. 2. delegata) 2. delegate v DPZ Skupščine občine Vrhnika (17. delegatov) 3. delegate v Zbor občin Skupščine SRS (2. krog) 4. delegate v Zvezni zbor Skupščine SFRJ (3 delegati) KAKO VOLIMO? Volitve bodo neposredne in tajne z glasovnicami. Nihče ne sme voliti po pooblaščencu. Vse neposredno delo v zvezi z volitvami vodi občinska volilna komisija, ki za neposredno delo na voliščih imenuje volilne odbore. KDO IMA VOLILNO PRAVICO IN KDO IMA PRAVICO BITI VOLJEN? 1. Za-Zbor združenega dela ima volilno pravico in pravico biti izvoljen vsak delavec v podjetju in drugi organizaciji in skupnosti, kmetijstvu, obrti in drugi samostojni dejavnosti. 2. Za zbor krajevnih skupnosti v Skupščini občine (Zbor občin Skupščine SRS) ima volilno pravico vsak občan, ki ima stalno bivališče na območju volilne enote, izvoljen pa je lahko vsak občan s stalnim bivališčem na območju volilne«enote. 3. Za družbeno politični zbor ima volilno pravico vsak občan s stalnim bivališčem na območju družbeno politične skupnosti, v katerem DPZ se voli. RAZGRNITEV VOLILNIH IMENIKOV Občinski oddelek za notranje zadeve, ki vodi evidenco volilne pravice, je vsem krajevnim skupnostim (razen vsem trem Vrhniškim - Breg, Vas, Center) poslal v razgrnitev volilne imenike za splošne volitve. Volilni imeniki bodo razgrnjeni na sedežih krajevnih skupnosti (Za Center, Breg in Vas v Občinskem oddelku za notranje zadeve) do 2. 3. 1990 nato pa v oddelku za notranje zadeve. Vsi občani uveljavljajo volil.no pravico na podlagi vpisa v volilni imenik, zato je še zlasti pomembno, da vsi tisti, ki so se po zadnjih volitvah preselili ali na novo naselili na območju vrhniške občine oz. so dopolnili 18 let, v svojih krajevni skupnosti pogledajo, ali so vpisani v volilni imenik. Vse tiste, ki imajo pripombe na volilni imenik bodo v krajevnih skupnostih upoštevali, pripombe pa posredovali v občinski oddelek za notranje zadeve oz. jih bodo napotili tja, za ureditev prijave oz. odjave. Občan ima pravico zahtevati popravek v volilnem imeniku zase in za koga drugega v naslednjih primerih: - če on ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik, - če je vpisan v volilni imenik nekdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju ustreznega volišča, - če je vpisan v volilni imenik nekdo, ki je umrl, - če je v volilni imenik nepravilno vpisano ime ali drug podatek volilca. SOCIALISTIČNA ZVEZA VRHNIKE Vrnitev k slovenskim vrednotam Vodilo je program Socialistične zveze Slovenije »Z demokracijo in ustvarjalnostjo v bogatejše življenje«, cilj pa bogata družba bogatih posameznikov ne le gmotno, temveč tudi duhovno. Poleg upoštevanja splošnih civilizacijskih vrednot (pravna država, avtonomna civilna družba in svoboden posameznik) se Socialistična zveza Vrhnika zavzema za vrnitev k tradicionalnim slovenskim« vrednotam, kot so: pridnost, poštenost, iznajdljivost, snažnost, samopomoč med ljudmi, resnicoljubnost, pozitiven odnos do dela in varčevanja itd. Zavzema se tudi za čimvečjo samostojnost Slovenije v okviru Jugoslavije, za depolitizacijo vojske in policije. Kot Socialistična zveza Vrhnike smo politična organizacija državljanov, ki smo vanjo prostovoljno združeni in se povezujemo z drugimi političnimi organizacijami, zvezami in gibanji ter društvi, ki sprejemajo naš program in si z nami želijo dosegati skupne interese. Še zlasti bomo skrbeli »ZA« 1. NAPREDEK PO PAMETI: tak gospodarski razvoj, ki bo temeljil na čistejši industriji in kmetijstvu, obrti, turizmu, lastnih strokovnih kadrih in možnosti zaposlovanja mladih ljudi v domaČem kraju: 2. VSAKDO IMA POBUDO: take možnosti za učinkovito gospodarjenje, v katerih bodo dobro poslovala družbena podjetja, zadružne organizacije in zasebniki, ki jim je polno uveljavitev treba omogočiti na različnih področjih (proizvodne dejavnosti, trgovina, intelektualne storitve, zasebna, zdravniška in veterinarska praksa, zasebno pedagoško in otroško varstvo, itd.); 3. DOVOLJ HRANE ZA VSE: konkurenčnost pri preskrbi, največjo možno samooskrbo v občini zaradi zniževanja cen, take intervencije, ki bodo stimulirale poceni pridelovanje hrane, ne smejo pa negativno vplivati na razvoj kmetijstva; kmet je najboljši gospodar v gozdu; 4. OBLAST PO MERI LJUDI: strokovno, kvalitetno in racionalno državno upravo, ki mora postati učinkovit servis za državljane in omogočiti opravljanje najosnovnejših potreb v krajevnih skupnostih (krajevni urad, matična služba ipd.): 5. ZNOSNE DAJATVE POD JAVNIM NADZOROM: davčno politiko, ki bo spodbujala gospodarski, prostorski in družbeni razvoj, varovala najboljšo kmetijsko zemljo in naravne danosti; 6. VEČ ZAŽELENIH OTROK: prebivalstveno politiko, ki bo spodbujala večjo število rojstev, zaščitila mater in otroka, zlasti družine z več otroki, izenačila možnosti za telesni in duhovni razvoj ne glede na kraj bivanja ali oddaljenost od večjih središč; 7. SOSEDJE NAJ SE ZBLIŽAJO: boljšo prometno povezanost krajev z občinskim središčem ali manjših z večjimi kraji, s tem pa tudi za ohranitev vasi (podeželja); 8. ČLOVEK ČLOVEKU ČLOVEK: ustvarjanje pogojev za mirno, zdravo in varno življenje ljudi v vseh oblikah medčloveške solidarnosti s spodbujanjem prostovoljnega združevanja v različne organizacije in društva (invalidi, Rdeči križ, gasilci, ekologi, planinci, športniki). Zlasti naj bi pri tej medčloveški solidarnosti ne ostajali ob strani ostareli in invalidi, ki naj se v življenje vključjujejo po svojih možnostih; 9. KRAJ ŽIVI SVOJE ŽIVLJENJE: možnosti vplivanja v svojem okolju tudi na usodne razvojne odločitve; Vrhniški socialisti se zavedamo, da je politika pomembna sestavina zavesti in praksa vake družbe, zato mora imeti v človekovem življenju delež, ki ji gre, če naj človeka popolnoma ne omreži in zasvoji. Zato ne bomo svojih zamisli nikomur vsiljevali, ker hočemo, da se o različnih vzorcih možnega gospodarskega in družbenega življenja odločajo ljudje sami po svojem premisleku in hotenjih, ne da bi jim jih nasilno predpisovali. SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA, PODRUŽNICA VRHNIKA Kmetom enakovreden položaj Člani kmečke stanovsko-poli-tične organizacije, zbrani na predvolilnem shodu 2. II. 1990 v Cankarjevem domu na Vrhniki smo sprejeli VOLILNI PROGRAM SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE PODRUŽNICA VRHNIKA in ga kot temeljno vodilo svojega prihodnjega ravnanja ubesedili v naslednjih poglavitnih načelih, zahtevah in pogledih: A. SLOVENSKA DRŽAVA IN KMETIJSTVO Slovenska država, v kateri naj izhaja vsa oblast iz ljudstva in pripada ljudstvu in temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, mora v svoji ustavi razglasiti zemljo in gozd za osnovi narodnega bogastva. Skladno s tako opredelitvijo naj novoizvoljeni slovenski parlament takoj zahteva izdelavo nacionalnega kmetijskega programa in nemudoma sprejme učinkovite zakone, ki bodo zaščitili obdelovalno zemljo in zaustavili propadanje gozdov. Z ustreznimi ukrepi mora preprečiti nadaljnjo razvrednotenje podeželskega prostora in mu zagotoviti pogoje za socialno-kulturni razvoj - od infrastrukture do knjižnice - kar mora postati nepogrešljiva prvina celostnega razvoja Slovenije. —K------- SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVEN JE PRISTOPNA IZJAVA Podpisani (ime in priimek) Stalno prebivališče: _„ rojen (dan, mesec, leto* Izjavljam, da se z dnem včlanjujem v organi- zacijo Socialistične zveze Slovenije. Datum:___ Podpis: Op.: izrezi in pošlji na občinsko konferenco Socialistične zvezo Vrhnika, Cankarjev trg 8, Vrhnika ali oddaj krajevni skupnosti. Da bi uresničili strateške cilje nove agrarne politike, pri katerih bo imelo zasebno kmetijstvo nadvse pomembno vlogo in tržno gospodarjenje, je kmetom nujno zagotoviti enakovreden gospodarski in socialni položaj predvsem z • davčnimi olajšavami, • sprejemljivimi cenami mehanizacije, gnojil In reprodukcijskega materiala, • podporo razvoju družinskih kmetij, • pravičnejšim zdravstvenim in pokojninskim zavarovanjem kmetov in njihovih družinskih članov S temi in drugimi ukrepi bo zagotovljena zadostna pridelava zdrave hrane po cenah dostopnih za delavce in druge porabnike. Še posebej si bodo člani SKZ prizadevali, da se čimprej izenači gospodarski in socialni položaj kmečkih žensk in zagotovi šolanje kmečkih otrok, Še posebej tistih, ki ne bodo mogli ostati na kmetijah. Slovenski narod je premaloštevi-len, da bi smel zanemariti katerikoli mlad talent. Znanje naj bo njihova dota za vstop v življenje. Z vso doslednostjo bo SKZ zahtevala spremembo kmetu krivičnih zakonov, zlasti zakona o agrarni reformi iz konca I. 1945, zakona o agrarnih skupnostih iz konca I. 1947 in spremembam iz I. 1956, zakona o zemljiškem skladu iz I. 1953 ter omejevalnih in nepotrebnih določil zakonov o gozdovih od I. 1953 naprej, s katerimi so kmetje izgubili lastninsko pravico ali do trajne uporabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Zahtevali bomo odpravo krivic povzročenih z arondacijskimi postopki. Tako bo vendarle uresničen 18. člen prve slovenske pisane ustave, ki pravi, da ZEMLJA PRIPADA TISTEMU, KI JO OBDELUJE. B. OBČINSKA KMETIJSKA POLITIKA IN ZADRUŽNIŠTVO Uresničitev načel in zahtev iz prvega poglavja morajo zagotoviti tudi zbori občinske skupščine z ustreznim programom, sredstvi, strokovnjaki in javnim nadzorom. V ospredju morajo biti prizadevanja, da se • usposobi sleherna ped ravninske zemlje za učinkovito kmetijsko proizvodnjo, • nadaljujejo melioracije ob ohranitvi naravnega ravnovesja med rastlinskim in živalskim svetom, • učinkovito podpre ohranitev in razvoj hribovskih kmetij, ki so Izjemno pomembne za prirejo mleka in mesa, • zagotovijo delovna mesta za mladino, ki ne bi mogla ostati na kmetijah. Naloga občinske skupščine je, da si trajno prizadeva za zmanjšanje stroškov predelovalne industrije in trgovine, da se bo hrana pocenila, racionalizacijo javnih služb, ki s stroški obremenjujejo kmetijstvo, razvoj gospodarstva v skladu z naravnimi danostmi, razvijanje ekološko čiste industrije in obrti itd. Še posebej pomembno je, da se postopoma zmanjša številčnost vojske v občini in stroški zanjo, zemlja pa vrne prvotnim uporabnikom. SKZ bo v vrhniški občini vsestransko podprla razvoj zadružništva, da se ohrani in oplemeniti njegovo bogato izročilo, na zadružnikih pa je, da se samostojno odločijo za najprimernejšo obliko zadružnega povezovanja. Delavcem v kmetijstvu bo treba zagotoviti pravično plačilo za opravljeno delo. C. CELOSTNI RAZVOJ PODEŽELJA Dosledno udejanjanje nove kmetijske politike naj ima posebno veljavo v krajevnih skupnostih. Poleg tega pa si bo SKZ v teh življenjskih in delovnih okoljih prizadevala za enakovreden razvoj podeželja, za njegovo celostno kulturno in socialno podobo, ki je bila doslej zapostavljena. Tu in drugod bo SKZ prisluhnila zahtevam novega časa in pazila, da se ne bi kakšna stvar spremenila v oviro ali pregrado pri uveljavljanju novega vrednotenja slovenskega kmetijstva in kmetov, ali preprečila sožitje delavcev in kmetov ter sodelovanje s slovenskimi razumniki. Pri uveljavljanju teh načel, pri utrditvi pravne države, uresničevanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin bodo imeli predstavniki političnih strank, ki podobno ali enako mislijo, dejavno podporo SKZ. ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE Tekma s časom Kratki roki za pripravo pravih demokratičnih volitev so nas angažirali v polni meri. Vrhniški komunisti z volilnim štabom v ospredju smo začrtali natančno pot in snov, ki vodi k realnim možnostim za nas ugodnega izida na volitvah. Kandidiranje na različne funkcije je prav gotovo odločujočega pomena in tega se dobro zavedamo. Izdelani volilni program je v fazi predloga, končno obliko pa bomo v tem mesecu sprejeli na konvenciji. Prizadevali si bomo, da bo z njim seznanjen sleherni občan Vrhnike, ocena pa bo njegova. Program temelji na programu ZK Slovenije Evropa zdaj, vendar pa ne bazira zgolj na njegovih teoretičnih zamislih in nalogah, temveč je to naša življenjska nuja, opredelitev za vse tisto nedorečeno in neizvršeno, kar se nanaša na celovit razvoj naše občine z vsemi njenimi KS in življenjem v njeni skupnosti. Osnova je na razmišljanjih možnih realnosti, ob upoštevanju kriterijev odločenosti in odgovornosti vseh nosilcev realizacije, predvsem pa ob upoštevanju družbenih razmer in notranjih sil. Tudi tokrat ni šlo brez zapletov, pomislekov, kajti začelo se je že z našim stalnim in povsod prisotnim vprašanjem, to je kadrovsko zasedbo nosilcev aktivnosti. No, kljub vsemu se je potrdilo, da imamo še zaupanje med občani. In vendar enkrat in nekje mora vsakdo začeti svoj življenjski program in velikokrat to ni niti najmanj lahko. Komunisti smo se odprli vsem in temu času. Veliko pregrad smo preskočili in se znašli v prostoru, kjer nismo več sami in tudi ne bomo. Želimo sodelovati v soustvarjanju, na osnovi konstruktivnih dialogov in skozi razne oblike koordinacij do ciljev, ki smo si jih opredelili v programu za kvaliteto in kakovost evropskega življenja našega človeka že danes in jutri. V sestav našega volilnega programa in predvolilnega obdobja ter samih dogodkih zadnjih nekaj dni v Jugoslaviji, smo v svojo sredino povabili tov. Boruta Pahorja, člana predsedstva CK ZK Slovenije in enega od snovalcev programa Evropa zdaj, ob tem pa tudi delegata izrednega - predčasnega 14. kongresa ZKJ. Zavračanje osnovnih demokratičnih pobud kot odraz časa je bil usoden argument za odhod naše delegacije iz kongresnega centra Sava. Zatem so nam sledili tudi tovariši iz SR Hrvatske, nato BiH in Makedonije. Kot argument je navedel tudi padec realsoci-alizma v vzhodno evropskih državah in koncept združevanja Evrope kot federacije. Pogoj, da bi tudi Jugoslavija postala polnopravna članica Evrope so zahteve, ki jih evropska mednarodna skupnost postavlja Jugoslaviji, to pa je demokracija in večstrankarski sistem, na osnovi svobodnih volitev in človekovih svoboščin in pravic. Beseda je tekla tudi o spremembah v ZKS na primerjavi boljševistične ideologije in vpliva stali- nizma v SR Srbiji ter tudi v ZKJ. ZK Slovenije ne more biti del takšne Jugoslavije, kjer so odrazi taotalitarizma in militarizma in kjer politična struja prednjači pred gospodarstvom in pravno ureditvijo države. ZK Slovenije je s tem korakom naredila velike spremembe. Poglavitno pri tem je, da je bilo to spreminjanje že čutiti, kajti ta zasuk je pomenil tudi nadaljnjo spremembo celotne vladne politike vključno z oboroženimi silami JLA in milice in zahtevo po njuni depolitizaciji. Pluralni prostor in čas ne dopuščata več omahljivosti v ZKS. Tega se zavedamo in dopuščamo tudi še možnosti za nadaljnji osip članstva, ki se bo potrdil v sprejemanju in izvajanju sedanjega partijskega programa. Temu v prid gre obtožba na račun dosedanje vloge ZKJ in ZK Slovenije, čeravno naši politični tekmeci zavračajo pomisleke o še večjih revanšističnih napadih in obtožbah. Preteklost bi morali prepustiti zgodovini. Glede na sedanje razmere na Kosovu in v Jugoslaviji obtožujejo Slovenijo kot glavnega krivca za takšno stanje. Vendar Kosovo je bolj jugoslovanski kot srbski problem, v kolikor si želimo z demokratično in pravno Jugoslavijo vstopiti v odprti evropski svet. Kosovo pa je tudi pokazatelj resničnosti zavračanja novih gospodarskih reform in zavorni element v politiki ZlS-a. Zato je težko predvideti, kdaj bo prišlo do pravih in ustreznih pogajanj oziroma pogovorov o prekinitvi ekonomske blokade in kako se bodo dogodki odvijali vnaprej. Pozabili pa nismo tudi na vročo temo, odcepitev ali konfederacijo Slovenije v Jugoslaviji ter na ponovno rojstvo narodnostnega vprašanja, ki bi ga morali reševati v vseh porah naše družbe in ga ne odrivati na stran kot doslej. Odcepitev Slovenije iz tega konteksta je za ZK Slovenije asimetrična federacija. Po narodnostnem vprašanju ima Demos pred nami večji vpliv, kajti gradi na osnovi družinskega življenja, se pravi, da je prva celica naše družbe družina in od tod naprej se razvija vsa ostala spremljajoča dejavnost. Žal pa tudi mi ne podpiramo v celoti takšne intimne teme, kot je splav in kot ga prikazuje Demos. Tudi v tem so pravila in izjeme kot pravice človeka oziroma žene. Vprašanja so bila tudi o pomenu volitev, o volilni zmagi ali porazu. ZK Slovenije vodi svoja razmišljanja o obeh mož-.nostih, pravzaprav bi bila naša zmaga v tem, ko bi bil iz naših vrst izbran mandatar za sestavo vlade. Predvolilni in volilni boj bi moral biti odraz razumnih ljudi, vseh, za eno samo Slovenijo, Slovenci pa to nedvomno smo in tega se moramo zavedati. Vprašanja bi se še postavljala in verjamem, da tudi odgovori, vendar nas je pri tem omejil čas. Ostalo ostaja v nas in v nas je, da vso razumnost, znanje in sposobnost ter voljo vgradimo v najširšem smislu v bogatejše življenje. za OK ZK VRHNIKA MARJAN PEČAN DEMOS, BOROVNICA ZSMS »Ph!« je reklo in nič priteklo Proti vsakršnim diktatom Zadnji dan novoletnih praznikov je bil pust, dolgočasen. »Prekle greva napravljat!« sva se hitro zedinila z zetom. Kam? Pokojiška planota me je vedno znova privlačila. Tja! Na pol hriba, tam nad Dolom, kot da sva zašla v drug svet. Bogato ivje je vso pisanost barv v trenutku spremenilo v čarobno, belo prelest. Drobno je ivje poplesavalo pred nama na pot, tako da sva razločno videla majcene sledi: ali so to zajčki, srnice? Škoda, da nisva lovca. Visoka megla je segala skoro do vrha planote. Poko-jišče je dremalo. Nobenega glasu, nič hrupa, nobene petarde, brez zadušljivega dima doli v kotlini. Blaženi hribovci! Le kaj delajo, čutijo, razmišljajo - me je prešinilo. Kakšni pravzaprav so? Kako nas bodo sprejeli danes zvečer. Ali pa nas enostavno sploh ne bodo sprejeli. Po sedaj ustaljeni navadi, ko se požvižgamo na vse. Na DEMOSU smo namreč sklenili, da bo vsak član odbornik delal na svojem področju in skušal vaščanom pojasnjevati, kdo smo in kaj hočemo. Jožko me je včeraj prosil, če se grem skupaj z njim in Franceljem danes zvečer pogovarjat s Poko-jiščani (tudi krajani Zavha in Padeža). Ali jih vsaj malo poznam, ali pa se motim in tudi tu vsekam mimo, kot že nekajkrat. Vem, da so delovni kot mravlje, da garajo od jutra do večera, na petek in svetek, da kritizirajo, da si želijo drugačno oblast in si želijo umirjeno življenje v čvrstem, urejenem demokratičnem ozračju. Toda, ali so za to pripravljeni kaj storiti ali si predstavljajo, kako to storiti, ali bodo hoteli za to žrtvovati kakšno urico ali imajo trohico korajže, ali so se otresli železnih spon 45-letne diktature, ali je skratka tudi v njihovih glavah politična puščava, ki jo je zapustilo nasilje in eno-partijnost? Spreleti me: Škoda! V belo prelest je vdrl razum, dvomi. Zvečer zopet na Pokojišče! To pot je po strmi, krajši poti rinila v hrib v prvi prestavi Jož-kotova katrca. Kot koza je v spretnih voznikovih rokah preskakovala čeri in jame in niti enkrat ni udarila ob kamen. Vsa čast njej in Jožkotu. Fran-celj na zadnjem sedežu, kot da vsega tega ne čuti, modruje, kako so ljudje vsi »za nas«, mene pa v »kozici« bolijo čreva in spreletavajo dvomi. Že pred sedmo zvečer smo ,pred razsvetljenimi okni nekdanje šole. Do sedmih se je nakapljalo toliko mladih, starejših, moških in nežnejših, da so bili vsi stoli zasedeni. »Si pa sila! Le kako si to napravil!« sem šepnil Jožkotu. Komaj zaznavno se je nasmehnil in že je nagovoril živahne krajane. Niso ga slišali, dvakrat je moral začeti. Zatem pa je za tričetrt ure zavladala tišina. Nevidne niti so se začele tkati od srca do srca, skupaj smo dihali, razmišljali, čutili. Kot za mizo, v varnem zavetju toplega doma, ko nam misli uidejo v prav vse kotičke življenja, brez ovir groženj, zaprek. Glas je umolknil. Nekaj gluhih trenutkov, potrebnih, da se prebudimo v vsakdanjik. Potem pa plaz mnenj, pripomb, misli, trditev, dvomov. »Saj vse to poznamo, doma se prav tako pogovarjamo, tiho želimo, tudi preklinjamo. Ampak ali se sme takole javno, naglas, v družbenem prostoru, ko nas je toliko skupaj?« Vse to bruha v sproščeni zanesenosti, že kar razigranosti. Padajo tudi pikre na račun lastne preteklosti in kar ne morejo doumeti, da so se take neumnosti dogodile prav njim. Rdečelični mladenič od svetega Vida ali tam nekje, si ni mogel kaj, da ne bi v originalni, pojoči notranjščini povedal vic o umnih inženirjih - graditeljih pokojiškega vodovoda in bikovih jajcih. Hahljanje se še ni poleglo, ko je Pokojiščan povedal resnično zgodbico na račun brihtnih vodovodnih graditeljev: »Politiki so sklenili, da bodo Pokojiščanom poklonili vodovod. Pa ne takega, kot jih imajo povsod po svetu. To mora biti nekaj enkratnega, posebnega, samo našega: voda na ovne! Vsi napori, da to ne bo šlo, pa protesti zaradi komunale so bili maltene kon-trarevolucionarne dejavnosti. Pa so gradili, gradili in prenavljali, pospravljali. Bližal se je veliki praznik. Obljube, dane že davno, je bilo treba izpolniti, slavnostna otvoritev že dolgo do podrobnosti pripravljena. Vode pa od nikoder. Kaj sedaj? Nič lažjega! Otvoritev mora biti. In je bila. Pripeljejo vrli gasilci veliko bistre vode in jo iztočijo v novo zgrajeno štirno. Otvoritev poteka natanko po programu. Prapori vihrajo. Takoj za njimi v skromni veličastnosti stojijo na ogled politični zaslužniki, govori se vrstijo. Hvaležni vaščani občudujoče strmijo v svojo elito in zamaknjeno uprejo pogled v poglavitnega elitnika, ki pravkar odpira pipo, iz katere bo bruhnila bistra, stoletja pričakovana studenčnica. Končno! Elitnik odvije pipo. Pa je naredilo samo: »Ph!« Vode pa od nikoder!« Skromni Pokojiščani se niso jezili. Ugotovili so le, da so ovni pobegnili, ostrižene ovce, to je oni sami, pa so zopet enkrat nasankali. Pa še nekaj so ugotovili: Da smo Slovenci odslej bogatejši za pristen slovenski izraz. Ne bomo več govorili »Potemkinova vas«, ampak »Pokojiški vodovod« ali krajše: »Ph!« Fant je končal. Ura se je bližala deseti, morali smo se posloviti. Vaščani pa so še kar vztrajali. Kaj so se pogovarjali, ne vem. Jožetova kozica je že divjala po strmi poti navzdol v zadimljeno kotlino. DEMOS Borovnica zanj: STANE NOVAČAN Politični okvir programa OK ZSMS je parlamentarna demokracija s pluralizmom političnih subjektov, ki vključuje tako stranke, kot tudi formalne in neformalne skupine državljanov in posameznikov, ki imajo družbeni interes in potrebo za uveljavljanje teh interesov. Mesto odločanja ne sme biti strankarski ali državni organ, temveč skupščina. Iz imen Jugoslavije in Slovenije naj se črta pridevnik »Socialistična«. Zazvemamo se za novo definiranje Jugoslavije. Zvezni državni organi morajo biti pristojni samo za vprašanja, ki jim jih prepustijo soglasno vse republike in pokrajini. Zavzemamo se za dejansko neodvisno sodstvo, kar se manifestira s stabilnim financiranjem, z odpravo reelekcije sodnikov in visoko profesionalizacijo sodnikov. V kazenskem pravu naj se odpravijo določbe, ki omogočajo kaznovanje izjav in dejanj nestrinjanja z vladajočo politiko, ki niso nasilni. Zavzemamo se za ukinitev komitejev za SLO in DS. Vse pristojnosti naj prevzamejo pristojni upravni organi, ki so dolžni celostno urejati to problematiko, ne pa da prenaša naloge na voluntaristične subjekte. Zahtevamo, da 25% slovenskih nabornikov služi vojni rok v ožji domovini; Smo proti diktatu občinskih gospodarskih velikanov v vprašanjih gospodarske politike, ker taka politika vodi v monokulturnost in preveliko odvisnost občine od gibanj na majhnem delu tržišča. Občina je dolžna zagotavljati enake osnovne pogoje poslovanja za vse gospodarske subjekte v občini, ne glede na izvor lastništva. Zavzemamo se proti vsakršni obliki protekcionizma, ki ne ščiti potrošnikov, ampak favorizira določene gospodarske subjekte. Taka protekcioni-stična politika občino zapira pred dotokom kapitala in novih poslovnih možnosti. ZSMS zahteva sanacijo vseh površinskih voda v občini do največ 2. stopnje onesnaženosti, ter zaščito vseh virov pitne vode. Na področju stanovanjske politike se zavzemamo za odpravo monopolov v stanovanjski gradnji: z obveznimi licitacijami za gradnjo stanovanj in komunalnega urejanja zemljišč, s preprečevanjem dohodkovnega povezovanja urejevalcev stavbnih zemljišč, pro-jektive in gradbincev, ter z uveljavljanjem privatnega sektorja pri ponudbi novih stanovanj. Davek od nepremičnin in prometa nepremičnin morata biti namenjena za komunalno opremljanje zemljišč, stroške pa mora prevzeti občina, da s tem razbremenimo ceno novih stanovanj. Izvajanje socialne politike se prenese z gospodarskih subjektov na državo. Ta je dolžna zagotavljati socialno varnost vsem, ki v tržnem gospodarstvu nimajo enakopravnega položaja v »startni poziciji«: to so otroci, šolajoča se mladina, invalidi, upokojenci, presežki delavcev ipd. Delovna skupnost UPRAVNIH ORGANOV OBČINE VRHNIKA razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: - davčnega inšpektorja II Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, izpolnjevati še naslednje pogoje: - izobrazba VII. stopnje ekonomske ali pravne smeri - 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit Izbrani kandidat se imenuje za dobo 4 let in je po poteku te dobe lahko ponovno imenovan. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Pisne prijave z življenjepisom in dokazil o izpolnjevanju pogojev se v roku 8 dni od dneva razpisa pošlje na naslov: Kadrovska služba občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 61360 Vrhnika. ZELENI O Vrhnika, smrdljivi kraj 1. februarja se je v mali dvorani Cankarjevega doma zgodil ustanovni zbor »podružnice« Zelenih Slovenije. Poleg članov iniciativnega odbora so bili prisotni še nekateri gostje iz vodstva republiške organizacije. Dr. Dušan Plut in dr. Leo Šešerko - predsednik Zelenih Slovenije in predsednik programskega sveta - sta prikazala ekološko degradacijo Slovenije ter predstavila temeljne točke svojega programa. Te temeljne točke sprejema tudi program Zelenih Vrhnike - ki ga je predstavil predsednik Mitja Bricelj - dodane pa so jim še nekatere specifične pobude in zahteve, ki se nanašajo na lokalno problematiko. Na kratko: zaščita vodnih virov (le-ti so najbolj ogroženi, kar je glede na to, da je Vrhnika z vodnimi viri najbogatejša občina v Sloveniji, pravzaprav absurd), sanacija osrednjega odlagališča (po katerem je naša občina slavna najmanj po celi Sloveniji), takojšnja ustavitev nadaljnih melioracij, demilitarizacija kraja, zaščita naravne in kulturne dediščine in uvedba ekološkega osveščanja v redne pedagoške procese. No, bolj kot sama procedura ustanovitve pa je bila zanimiva udeležba na ustanovnem zboru - razen že naštetih predstavnikov stranke in še nekaterih simpatizerjev ni bilo tam praktično nikogar. In če zraven še povemo, da je predsednik izvršnega sveta občine (ki ima na skrbi tudi varstvo okolja) zapustil prizorišče, še preden so ga prosili za nagovor, je verjetno vsakemu bedaku jasno, zakaj je ravno Vrhnika najbolj smrdljiva luknja daleč okoli; zakaj ravno Vrhniki - z vodnimi viri najbogatejši občini v Sloveniji - grozi, da ostane brez pitne vode in zakaj so ravno Vrhničani izpostavljeni radarskim žarkom, ki (kot so dokazali strokovnjaki) povzročajo genetske okvare. Pravzaprav je logično, da je samo v kraju s tako nezainte-resiranimi prebivalci, možno početi takšne abotnosti kot je naprimer odlaganje strupenega blata na porozni kraški teren, pod katerim je vodno zajetje za celo občino. Ali pa na primer izvajanje melioracij oziroma »modernih pogojev za kmetovanje«, kot jim tudi pravijo, v času, ko je že stokrat dokazano, da je izsuševanje močvirja eden najbolj nespametnih in neodgovornih posegov v naravo, poleg tega pa pogojev kmetovanja bistveno sploh ne izboljša. In da ne omenjamo Furlanovih toplic, ki so po nekaterih raziskavah, vsaj tako bogate s termalno vodo kot Čateške (kar najbrž pomeni, da bi lahko prinašale tudi vsaj takšen dobiček), uporablja pa se jih kot zalogo tehnološke vode za največjega občinskega onesnaževalca. Jasno je tudi, da je samo tako neosveščene - da ne rečem zaplankane - prebivalce mogoče nategniti, da je smrad, ki ga vohajo, nujni davek za velik občinski proračun. Resnica je namreč popolnoma drugačna - prav nerazvite občine so tudi najbolj onesnažene. Velja namreč ista zakonitost kot povsod na svetu - razvite države (pokrajine, občine) izvažajo svojo svinjarijo v nerazvite. Če pogledamo še razmerje med degradacijo okolja in nacionalnim dohodkom, vidimo, da spada Vrhnika med tiste, ki so za svoje razmeroma majhno »blagostanje«, sorazmerno veliko preveč onesnaženi: Ampak to nikogar preveč ne moti - niti občanov niti občinskih očetov (vključno s tistimi, ki bi vsaj po svoji funkciji morali skrbeti za varstvo okolja). Lahko celo rečemo, da so edini, ki se sekirajo zaradi vrhniške onesnaženosti, šoferji, ki se vozijo po avtocesti in jim pri tabli Vrhnika, udari v nos neznosen smrad po gnilih jajcih. Sicer pa - roko na srce - zakaj bi se občinski velmožje sploh sekirali, saj ravno tisti, ki najbolj svinjajo tudi največ prispevajo v občinski proračun, iz katerega se nenazadnje financirajo tudi forumi, ki jim velmožje predsedujejo. Za konec objavljamo še kratek pogovor s predsednikom Zelenih Slovenije dr. Dušanom Plutom in Mitjo Bricljem, predsednikom vrhniških Zelenih. • Zeleni imate veliko simpatizerjev, ki pa niso tudi pristaši demosa. Nekatere vaše članstvo v demosu odbije celo do te mere, da se sploh ne včlanijo k Zelenim. Zakaj ste pravzaprav v demosu? PLUT: »K demosu smo pristopili samo zaradi volilnega sistema, ki je tak, da lahko pokoplje majhne stranke in pa seveda zaradi denarja, ki je naš stalni in največji problem - sami si namreč nismo sposobni financirati volilne kampanje.« • Torej se ne identificirate s »heimatdienstovskimi« stališči nekaterih delov demosa? PLUT: »Zeleni se identificiramo samo s splošnimi točkami demosovega programa, ki so pravzaprav skupne vsem političnim strankam v Sloveniji. Te pa so: človekove pravice, demokracija, tržno gospodar- stvo, konfederativna ureditev Jugoslavije. Sicer pa se držimo svojega programa in svojih načel, ki se z našim vstopom v demos prav nič ne spremenijo. Poleg tega se iz članarine, ki jo plačujejo člani stranke Zelenih financira izključno delovanje Zelenih in nikakor ne celega demosa, kot se bojijo nekateri.« • Kakšno je sodelovanje Zelenih Slovenije z Zelenimi v drugih delih Jugoslavije? PLUT: »Odlično. Lahko bi celo rekel, da smo Zeleni ena redkih stvari, ki še povezujejo Jugoslavijo.« • V zadnjem času »selite« svoje delovanje iz republiškega na občinski nivo. Ali menite, da bo mafijska organiziranost občinske politike, pri kateri se je nenazadnje ustavila tudi Kučanova reforma partije, ovira za delovanje Zelenih? PLUT: »Ni nevarnosti, ker bo pluralna sestava občinske skupščine to preprečevala. Bolj kot tega se bojim birokratskih struktur - te bodo večja ovira.« • Kako ocenjujete dosedanje delo vrhniškega Sveta za varstvo okolja pri OK SZDL in sveta za družbeno ekonomski razvoj in družbeno planiranje? BRICELJ: »Njihovo delova- nje je podrejeno kratkoročnim interesom industrije.« • Predstavnik komiteja za družbeno planiranje je izjavil, da bodo z vami sicer poskušali najti skupni jezik, da pa si boste kljub temu marsikdaj stali nasproti, čemu? BRICELJ: »Zat6, ker oni še vedno stojijo na paradigmi, da je ekonomija ločena od ekol gije. Tehnicistom zaenkrat mreč še ni jasno, da je eK._._ gija pravzaprav ekonomija narave.« * Ali imate podatek koliko prispeva največji občinski onesnaževalec v občinski proračun? BRICELJ: »IUV prispeva okrog 30 do 50% sredstev. Vsaj tolikšen pa je tudi njen del onesnaževanja, Pravza av lahko rečemo, da onesn 9-valci pobirajo rento od oko; ..« MARICA KOV \6 Vsi, ki se želite priključiti Zelenim lahko podpišete pristopno izjavb. Prav tako vas vabijo tudi na ogled videofilma, na katerem je posneta vsa vrhniška ekološka problematika. Projekcija bo februarja, točen datum pa bo še objavljen. ISKRA ANTENE SAMOSTOJNO PODJETJE Iz krize s povečanim izvozom novih programov S prvim januarjem letošnjega leta se je Iskra SOZD preoblikovala v Iskro holding d. d., v katero so Iskra Antene vstopile z delnicami kot samostojno podjetje anten in elektronskih naprav. Kot je povedal direktor, ing. Miro Obreza, bo razvojni in proizvodni program tudi v pri- nih razmerah izjemno visoke inflacije, nestimulativnega izvoza in nestabilnega domačega trga. Kljub temu pa so prav v tem obdobju uspeli izvoziti prve količine satelitskih anten in pribora, preko 100.000 kosov klasičnih TV anten in ocenjujejo, da bi moral biti ta program osnova izvoza tudi satelitski kompleti, ki jih izdeluje in prodaja njihova tovarna, uporabni za samostojna gospodinjstva, ki se po želji lahko odločijo za spremljanje enega satelita ali pa s pomočjo ustreznih naprav tako anteno obračajo proti različnim. Za tak način sprejemanja je potrebna parabolična antena. pa tudi možnost vključitve lokalnega programa. Prednosti kabelskega sistema so, poleg kvalitetnega sprejema televizijskih in radijskih signalov na celem njegovem področju in najcenejše možnosti sprejema velikega števila programov, tudi lepši izgled kraja samega, saj ne po- SKUPINSKI SATELITSKI SISTEM hodnjih treh letih temeljil na ši-rokopotrošnem in profesionalnem programu ter posebnem programu za potrebe JLA. V program široke potrošnje sodijo satelitske antene, televizijske in radijske strešne ter sobne antene, avtomobilske antene, antenska elektronika, pribor, ter poslovni program z avtomobilskimi zvočniki, kabli in domofoni; medtem ko so v profesionalni ponudbi satelitske skupinske naprave, ojačevalniki za kabelske sisteme CATV (kabelska televizija), pribor za SATV (satelitska TV) in CATV sisteme ter inžiniring omenjenih sistemov. V okviru tovarne so leta 1988 ustanovili tudi inženiring skupino za projektiranje, montažo in servisiranje SATV in CATV sistemov in lani že realizirali nekaj uspešnih projektov v Bovcu, Krku, Zagrebu, Ljubljani, na Vrhniki, če naštejemo le nekatere izmed njih. Pričakujejo, da se bo trend satelitskih in kabelskih TV sistemov v tem letu. Lanskoletno poslovanje bo vendarle precej pičlo. Zaradi povečanih zalog končnih izdelkov so se zadolževali in za plačevanje visokih obresti porabili vso akumulacijo in del dohodka. Poleg tega so imeli v zadnjem četrtletju veliko težav zaradi cenovne politike, nestimulativnega izvoza in srbske ekonomske blokade v mesecu decembru. V letu 1990 pričakujejo sicer delno stabilizacijo domačega trga, vendar pa tudi približno 20 do 30 odstotkov manjšo prodajo, različno glede na vrsto izdelkov, kar je posledica prej omenjene blokade. Edini izhod iz krize, kot tudi pokrivanje izpada domače prodaje vidijo samo v povečanju izvoza v prihodnosti še večal, kar pomeni, da bi se moralo povečati tudi število naročil. Ocena poslovanja za leto 1990 V preteklem letu je poslovanje potekalo v precej zaostre- Stanetu Gradišniku v slovo! Meglenega zimskega jutra, 17. januarja, ko so prvi sončni žarki pokukali na našo vas, nas je pretresla vest, da je smrt iz naše srede iztrgala dolgoletnega zvestega člana PGD Borovnica Staneta Gradišnika. V gasilske vrste je stopil leta 1951. in jim ostal zvest do svoje smrti. Bil je eden izmed prvih šoferjev v naših vrstah. Z zadružnim avtom je na vaje in požare vozil nas gasilce in opremo. Svoje obsežno znanje glede opravljanja šoferskih in strojniških del je nesebično prenašal na nas, mlajše člane. Posebno je ljubil našo motorno brizgalno in bdel nad njenim delovanjem. Z nasveti nam je bil pravi mentor. Dolga leta je bil član upravnega in nadzornega odbora ter prejel številna gasilska priznanja. Ob letošnjem praznovanju 105-letnice društva bi prejel tudi priznanje za 40 let aktivnega dela. Ob odprtem grobu se je od njega poslovil predstavnik ZB. Borovnica ter predsednik društva Ciril Kos. Zahvalil se mu je za nesebično delo v društvu. Zadnji pozdrav mu je bil zvok sirene vozila in prapor, ki ga je vestno nosil dolga leta. Hvala ti, Stane! PGD BOROVNICA in to predvsem novih programov satelitskih anten in pribora. Je pa tudi dohodkovnost izvoza vprašljiva, kajti zaradi zamrznjenega tečaja deviz bo že od apriila naprej nestimulativen, razen če bodo uvedene večje izvozne stimulacije ali pa zmanjšane uvozne dajatve in carina. Kaj je satelitska in kaj kabelska televizija Danilo Todorovič, vodja komercialnega sektorja nam je povedal, da večkrat zamenjujemo pojma satelitske in kabelsko TV. Satelitska je oddajanje televizijskih programov preko satelitov in sprejem s posebnimi paraboličnimi antenami in pripadajočo elektroniko, kabelska televizija pa je posredovanje signalov iz sprejemnega centra naprej po kablih do TV in radijskih sprejemnikov. Pojasnil je tudi, da so individualni V ta namen so jih v Iskri Antene razvili celo paleto, od premera 60 do 180 cm, s pripadajočim priborom za različne načine montaže oziroma spremljanja satelitskih programov. V strnjenih naseljih ali pa tam, kjer se prebivalci ustrezno organizirajo, je možno postaviti en sam močan antenski sprejemni sistem. Ta je lahko opremljen z antenami za spremljanje klasičnih - zemeljskih TV in RA programov ali pa z identičnimi satelitsko sprejemnimi antenami, kot jih sicer uporabljamo za individualni sprejem satelitskega programa. V tak sprejemni center se vstavi tudi skupinska naprava, ki so jo prav tako razvili sami in jo tudi uspešno prodajajo. Ta naprava številnim uporabnikom, ki so z njo povezani s kabelskim sistemom, omogoča poljubno zbiranje kateregakoli TV, RA ali SAT programa. Kabelski sistem, ki ga trenutno gradijo na Vrhniki, omogoča gledanje do 35 TV programov, poslušanje do 10 UKV sterao radijskih, obstaja trebujemo več gozda klasičnih anten po hišah, ter možnost dograditve in spreminjanja programov z manjšimi stroški. V naši občini približno 500 gospodinjstev preko skupinske antenske naprave in CATV sistema, že lahko gleda šest satelitskih programov in pet zemeljskih, ekipa inžiniringa iz Iskre Antene, ki opravlja strokovno montažo, pa bo kmalu »potegnila kable« še do ostalih, tudi individualnih naročnikov. Vsi tisti, ki jih zanimajo podrobnejše informacije ali pa bi tudi sami radi postali naročnik, se lahko preko telefona oglasijo na njihovem naslovu. Kaj več o Iskri Antene ob njenem jubileju. Letos namreč teče že 35 leto njenega delovanja in za konec naj vam izdamo le še eno »skrivnost«. Vsem, ki radi kupujete ceneje, je v tovarni na voljo trgovina na drobno, odprta med delovnim časom, v njej pa lahko za 30 odstotkov ceneje kupite izdelke iz klasičnega programa, medtem ko je satelitski znižan za desetino. mš Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Vrhnika na podlagi 16. člena Odloka o podeljevanju priznanj občine Vrhnika razpisuje za leto 1990 podelitev občinskih priznanj »PLAKETA PISATELJA IVANA CANKARJA« za leto 1990 1. »Plaketo pisatelja Ivana Cankarja« bo občinska skupščina podelila za izjemne dosežke trajnejšega pomena na področju gospodarskih, družbenih in drugih dejavnosti. 2. Priznanje lahko prejmejo: podjetja, druge organizacije in skupnosti, politične organizacije in društva ter posamezni delovni ljudje in občani. 3. Kandidate za priznanja lahko predlagajo pristojni organi delovnih organizacij ali podjetij, družbenih in političnih organizacij, društev ter posamezni delovni ljudje in občani. 4. Predlog za podelitev mora vsebovati poleg podatkov o kandidatu tudi podroben opis del oziroma zaradi katerih ga predlagajo ter vse ostale podatke, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo ter oceno uspešnosti dela kandidata. Pismene predloge za priznanja je potrebno poslati do 28. 2.1990 na naslov: Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 61360 Vrhnika. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SO VRHNIKA OBČINSKA KONFERENCA SZDL VRHNIKA Žirija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda razpisuje za leto ISSCT SREBRNA PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE Priznanje OF je namenjeno posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri razvoju socialistične samoupravne družbe, zlasti pri: - uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh, - uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organizacij socialističnih sil, - uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega dela in življenja ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti. Predlog za srebrna priznanja OF naj predlagatelji (družbenopolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela, društva in drugi družbeni dejavniki) pošljejo Žiriji za podeljevanje priznanj OF in OK SZDL Vrhnika, Cankarjev trg 8, najkasneje do 20. marca 1990. Stara cesta 2 Vrhnika Likovni kotiček Spoštovani bralci, z novim letom uvajamo novo rubriko z naslovom »Likovni kotiček« z željo, da vam v poljudni obliki približamo posamezne likovne zvrsti in predstavimo avtorje, ki se s pomočjo njih izražajo. Likovno delo nedvomno bogati naš vsakdan in žlahtni prostor v katerem živimo ter sočasno predstavlja tudi predmet trajne vrednosti, ki s časom raste. Prav zaradi tega predstavlja likovno delo tudi lep in trajen poklon tako svojemu bližnjemu, kakor tudi poslovnemu partnerju. Da bi olajšali izbiro nameravamo v zadnjem delu rubrike objavljati listo avtorjev, ki ustvarjajo v opisani tehniki in katerih dela je moč kupiti na Vrhniki na Stari cesti 2. Bojan Novak Vabimo vas na ogled slikarske razstave del slikarke Wang Huiquin Velika dvorana doma JLA na Vrhniki od 16. do 28. 2. 1990 Razstava bo odprta vsak dan od 8. do 20. ure. Slikarstvo, grafika in risbe s tušem, ki jih ustvarja Wang Huiqin zvenijo razumljivo in kljub egzotičnim naglasom tudi nekam domače. Mlada kitajska umetnica, ki je našla drugo domovino v Sloveniji, namreč združuje prvine klasične kitajske umetnosti s sodobnimi, modernističnimi elementi. Na osnovah, ki si jih je pridobila ob študiju na znanih kitajskih umetniških šolah, gradi univerzalno likovno izpoved, ki jo je aktualizirala z občutljivo izbranimi modernističnimi poudarki ali celo s prvinami ljubljanske grafične šole. »Tuja« plast njenih stvaritev pa ima v našem okolju še poseben pomen - saj nam odkriva drugačno videnje naše lastne kulture in krajine. Belokranjske breze, ki jih je zavestno oblikovala v tradiciji klasičnega kitajskega tuša odkrivajo nežno zgradbo živega bitja - drevesa, na povsem drugačen način. Breze, ki sta jih spremenila v svojevrstne likovne simbole Rihard Jakopič in Matija Jama so v naši zavesti dolgo časa funkcionirale kot lik in kot motiv o katerem ni mogoče povedati ničesar več. Ob upodobljeni brezi smo nehote pomislili na slovenski impresionizem, na tradicijo evropske umetnosti in hkrati na simbolni objekt, ki je v naši zavesti povezan tudi s slovenstvom. Breza ima v našem načinu percepcije celo politično konotacijo - spomnimo se socrealistične metafore o »partizanski brezi«. Wang Huiqin pa je taiste breze, ki so služile kot model našim impresionistom in mnogim kasnejšim krajinarjem upodobila drugače - »po kitajsko«, občutila jih je predvsem kot nežno, trepetavo pojavnost v vetru, brez vseh simbolnih asociacij, ki dopolnjujejo dojemanje podobnih motivov, ki pa so delo evropskih slikarjev. Zato nam »domača« breza zazveni na popolnoma nov način. (Iz spremne besede dr. Ivana Sedeja) NAŠ ČASOPIS FEBRUAR 1990 7 Humus - naravno gnojilo Kaj je HUMUS? Kaj je dejavnost LOMBRICULTURA? Lombricultura je ime za vzgajanje deževnikov. Za mnoge je že samo misel na vzgajanje deževnikov smešna in nesmiselna. Vseeno pa ta dejavnost doživlja v razvitih deželah in tudi že pri nas pravi razcvet. Pomen lombriculture je v predelavi raznih organskih odpadkov V visokokvalitetni HUMUS. Najpogosteje se za predelavo uporablja hlevski gnoj. V posebnih gredah se ustvarjajo in ohranjajo pogoji za življenje in razmnoževanje posebne vrste deževnikov. (Lombricus Rulellus). V teh gredah se deževniki zelo hitro razmnožujejo, saj po treh mesecih njihovo število dvakrat naraste. Praviloma proizvodnja v zimskem času miruje. Tempo razmnoževanja je nižji tudi v poletni vročini. Rezultat te proizvodnje je torej dvojen. Poleg že omenjenega humusa so torej tu še deževniki. Deževnike v tujini uporabljajo za športni ribolov. Znano je, da suha teža deževnikov predstavlja od 65 do 72% čistih proteinov. V svetu pretežno uporabljajo žive deževnike za hrano v ribogojnicah, za perutnino ali pa posušene in zmlete v proteinsko moko kot dodatek živalski krmi. Pri nas pa, kjer je proizvodnja še majhna, pa se deževnike uporablja še za razširitev obstoječih vzgajališč in za prodajo tistim, ki s to proizvodnjo šele začenjajo. Drugi proizvod lombriculture, ki je bolj pomemben, pa je HUMUS, katerega prodajamo v čisti obliki ali pa primešanega 20% k zemlji ali šoti. Ta humus je izredno kvalitetno gnojilo, ki po rezultatih prekaša vsa do sedaj znana naravna ali umetna gnojila. Veliko proizvajalcev pri nas pa že prav nesramno izrablja ime humus, saj praviloma šoto oplemeniteno z raznimi kemičnimi dodatki prodajajo kot humus. Najin humus v čisti obliki se prodaja v embalaži po 21, 51, 101, 501; (1l = pribl. 600gr.). Midva za hranjenje deževnikov uporabljava samo hlevski gnoj, zato je kvaliteta in sestava humusa v okvirih evropskega standarda. Običajna sestava humusa za prodajo je sledeča: organska substanca 25 - 45 % (N) dušik 2-3% Mg 1,0% Ca 3,2% K20 0,2% vlaga 40 - 60 % Humus uporabljamo v cvetličarstvu, vrtnarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu: - v cvetličarstvu: Spomladi pri presajanju zemlji dodamo 10 - 25% humusa in mesečno dodajamo po 2 jedilni žlici in sicer na površini lončnice zemljo razrahljamo, posujemo humus in zalijemo. HUMUS pa se uporblja tudi za doseganje večcvetnosti, bolj izrazitih barv vseh rož in sicer na 11 vode damo 1 jogurtov lonček humusa, pustimo stati 24 ur in s to razstopino vsakih 14 dni zalijemo vse cvetoče rože (vrtne, balkonske, sobne). - v vrtnarstvu: Pred setvijo potrosimo 200 - 250 gr humusa na m2. Skozi celo leto pa rastline dognojujemo in sicer pred okopavanjem potrosimo 2-3 žlice humusa okrog rastline. - v sadjarstvu in vinogradništvu: Spomladi in jeseni v območju korenin posipamo 200 - 250 g/m2. Zaradi njegovih izredno dobrih lastnosti ga torej lahko uporabljate za gnojenje vseh kultur v vašem domu in vrtu. Rada pa bi omenila še to, da ga je izredno priporočljivo uporabljati samostojno brez umetnih gnojil in v sozvočju z naravnimi zaščitnimi sredstvi (kropiva, preslica itd.), saj si boste tako pridelali na svojem vrtu hrano brez strupov. Namen mojega pisanja je bila groba predstavitev dejavnosti lombricultura in pridelovanje naravnega gnojila Humus. Pri tem nikakor ne moremo zanemariti ekološkega pomena te dejavnosti. V Italiji so že opravljeni poizkusi, da srednje in velike svinjegojske in govedo-rejske farme rešijo problem gnojevke v lagunah z lombricultura. Zato vsekakor prevladuje mnenje, da ima dejavnost veliko bodočnost po svetu, kjer je proizvodnja že utečena in tudi pri nas, saj so možnosti neomejene. Veliko potrošnikov najin HUMUS uporablja že 5 let in po odmevih moramo priznati, da je učinek gnojenja z njim resnično enkraten, zato vas vse vabimo, da kupite naše naravno gnojilo - v vseh samopostrežnih trgovinah Mercator TOZD Dolomiti, KZ Vrhnika in KZ - Mercator, Ljubljanske mlekarne: Prodajamo ga tudi doma, vsak dan! Vabljeni pa ste tudi vi, ki vas kar koli zanima glede vzgoje deževnikov, priprava samega bio kompostnika za vaš vrt, da se osebno oglasite. Ljubiteljem zdrave prehrane in narave pa samo še informacija, da je najina pobuda o ustanovitvi BIO ZADRUGE VRTIČKARJEV v občini Vrhnika pri nekaterih naletela na zelo dober odmev. KAJ JE TO? Namen zadruge bi bil z raznimi predavanji priznanih strokovnjakov ekološko osveščati ljudi, jih naučiti pridelati zdravo hrano brez strupov, pod geslom: Ekološko gibanje za zdrave in srečne ljudi. Kot udeleženka teh predavanj v Ljubljani moram povedati, da je skrajni čas, da naredimo prvi korak do ekološke osveščenosti vsaj v svojem domu. Pišite nama kaj o tem mislite vi in vaša sporočila, ideje bodo tudi vodilo, da se organiziramo in ustanovimo ekološko zadrugo. NAJIN NASLOV: ŠTEFKA, ANTON ČAMERNIK Pod Lovrencem 1, Dragomer 61351 Brezovica ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta Franca Groma iz Stare Vrhnike se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi BOROVNIŠKI GASILCI Letos praznujejo stopetletnico Borovniški prostovoljni gasilci so na občnem zboru pretresli dosedanje delo, zlasti v minulem letu. Glede na to, da so se odločili vso pozornost nameniti operativi, so lahko letos ugotovili, da so dosegli do-kajšen napredek, čeprav z njim niso posebno zadovoljni, kar je ugotovil društveni predsednik Ciril Kos. Po dolgih letih so sodelovali na občinskem tekmovanju. To je bila spodbuda za sklep, da bodo v prihodnje še bolj pridno vadili in se udeleževali tekmovanj, sprva z manjšimi ambicijami, potem pa z željami po boljši uvrstitvi. Organizirali so tudi seminar za izprašane gasilce v kotlini, ki se ga je udeležilo 55 članov vseh društev. Tisti, ki prvič niso opravili izpita, so morali ponovno pred komisijo. Na občnem zboru je bilo ugotovljeno, da je v občini vse več požarov, ki se končujejo z veliko škodo pa tudi s smrtnimi žrtvami. Mislijo pa tudi na druge reči: po cestah se vsak dan prevažajo na tone strupe- nih snovi ob zajetju pitne vode. Predlagajo ustanovitev »ekološke desetine«, ki bi pomagala, če bi se te snovi razlile. Zato se bodo morali bolj povezati s tovarno Fenolit in KS Borovnica. Kajti ljudje zdaj sprašujejo ne »Kje gori«, temveč vse bolj »Kaj gori?«. Stalna skrb borovniških gasilcev je seveda podmladek. Nekaj mladih že imajo, in se vsi zavedajo, da bodo uspešni le tedaj, če se bosta povezali mladostna navdušenost in izkušenost starejših. V letošnjem delovnem načrtu je slovesna proslava 105. obletnice društva, ki naj bi bila 24. junija, drugi problem pa je usoda starega gasilskega doma, ki se bo uredila, če bo vsaj toliko volje kot prostovoljni gasilci pokazalo tudi vodstvo krajevne skupnosti. Gasilci so namreč lastniki doma že od leta 1934 pa še marsikaj na papirju ni urejeno tako, da bi lahko brez zapletov dom od-prodali. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame in prababice Marije Drašler Iz Sinje gorice 42 se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sprenstvo na zadnji poti. Posebna zahvala za pomoč mami iz Vrhnike in Lenčkovim. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred in gasilcem KS Žalujoči vsi njeni ZAHVALA / Ob smrti naše mame in stare mame Marije Petkovšek se iskreno zahvaljujemo dr. Heleni Rožmanec za nesebično pomoč ob njeni bolezni kakor tudi osebju doma upokojencev. Prav tako se zahvaljujemo g. duhovniku za poslovilni obred. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti in darovano cvetje. Vsi njeni Nepredvidene padavine nas velikokrat presenetijo, še huje pa je, če na glavo dobimo opeko s starega gasilskega doma v Borovnici. Tekst-foto: ANDREJ DRAŠLER ZAHVALA Ob smrti naše drage mamike, matere - prababice Marije Ozmec Iz Borovnice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč, izrečena sožalja, spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tov. Sečniku, pogrebcem za organiziran pogreb ter gospodu župniku za poslovilni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala Družina Kocjan-ovlh ZAHVALA Ob izgubi drage mame Ane Rode iz Stare Vrhnike 44 se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje, nam izrekli sožalje. Še posebno hvala dr. Prebilovi za njeno nesebično delo in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni LmHVALA Ob boleči izgubi naše drage babi in sestre Francke Potrebuješ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, izrekli sožalje in darovali cvetje. Hvala tudi za lepe besede ob slovesu in lep pogrebni obred. Še posebej se zahvaljujemo sosedom, ZZB in upokojencem hotela Mantova. vnukinji Mojca In Cvetka, sestri Antonija in Pepca. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage Nade Savli se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Najlepša hvala gospodu kaplanu za opravljen obred in izraženo tolažbo. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete Ivanke Frank iz Dragomerja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaš-čanom Dragomerja in Loga ter drugim, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in nam izrazili sožalje. Še posebej hvala dr. Stanislavu Kogoju z Vrhnike in g. župniku Janezu Oberstarju z Brezovice ter Pevskemu zboru Dragomer. Dragomer, 31. januarja 1990 V imenu sorodstva Albina šušteršič KOŠARKARJI FENOLITA TRETJI V SKC -ZAHOD Jspeha niso ponovili Košarkarji FENOLITA, ki so pretekli dve sezoni nastopili v končnici tekmovanja II. SKL za uvrstitev v prvo slovensko košarkarsko ligo v pretekli sezoni niso ponovili uspeha. V svoji skupini so se zaradi dveh porazov z neposrednim tekmecem NOVO GORICO uvrstili na tretje mesto. V zaključnem delu tekmovanja se bodo borili za uvrstitev od 7.-9. mesta skupaj z ekipama MIKLAVŽA (II. SKL - vzhod) in POLZELE (II. SKL - center). Vzrokov za osvojitev šele tretjega mesta je več, vendar moramo poudariti, da so tekmo V. kola v Idriji v regularnem delu dobili z rezultatom REZULTATI: 70:68. Zaradi napake v zapisniku je bila tekma ponovljena. Ponovljeno tekmo pa so že dobljeno v zadnji minuti, kljub vodsvu izgubili z rezultatom 79:78. Ekipo sestavljajo rutinirani igralci: Rako Zlatkovič, Dane Sivka, Dušan Kržan, Milan Jevšek, katerim pa se je v letošnji sezoni z dobro igro pridružil Klemen Stojanovič. Ostali igralci so zadovoljivo opravili zaupane naloge (Matjaž Baje, Miro Gabrovšek, Karel Nikolavčič, Matjaž Kalinger, Tone Turšič, Rok Zupan, Marko Zalar). Ekipo je vodil trener Simon Seljak. 1. kolo FENOLIT NOVA GORICA 102:105 (46:53) 2. kolo KRAŠKI ZIDAR FENOLIT 86:127 (36:65) 3. kolo FENOLIT OLIMPUA (mladi) 91:101 (42:51) 4. kolo FENOLIT RADOVLJICA 98:78 (57:42) 5. kolo ISKRA Idrija FENOLIT 79:78 (40:36) 6. kolo FENOLIT FRUCTAL 101:78 (54:34) 7. kolo AET Tolmin FENOLIT 79:80 (39:46) 8. kolo NOVA GORICA FENOLIT 77:72 (46:33) 9. kolo FENOLIT KRAŠKI ZIDAR 85.64. (42:23) 10. kolo OLIMPUA (mladi) FENOLIT 81:101 (47:56) 11. kolo RADOVLJICA FENOLIT 78:100 (46:53) 12. kolo FENOLIT ISKRA Idrija 76:85 (44:36) 13. kolo FRUCTAL FENOLIT 68:93 (31:52) 14. kolo FENOLIT AET Tolmin 114:92 (59:45) Radovljica : AET Tolmin 1:1 Za vstop v I. SKL se bodo borile naslednje ekipe: ELEK-TRA (Šoštanj), BISTRICA (Slovenska Bistrica), ALPOS (Šentjur), UNITEHNA (Trebnje), ISKRA (Idrija) in NOVA GORICA. Naprej se uvrstita prvouvrščeni ekipi. Tretje uvrščene ekipe (MIKLAVŽ, POLZELA in FENOLIT) pa bodo odigrale srečanja za razvrstitev od 7.-9. mesta, ostale ekipe pa za razvrstitev od 10-23 mesta. Zadnje tri uvrščene ekipe (RADGONA, PODBOČJE in leskove© V R H N STARA CESTA 23 61360 VRHNIKA TRGOVINA Z OBLAČILI nudi pestro izbiro • ženske konfekcije, • pletenin, • usnjenih jaken in • modnih dodatkov: torbic in pasov iz usnja, dežnikov, bižuterije po ugodnih konkurenčnih cenah. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO šivanje po meri iz usnja in tekstila NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO pripravljamo tudi izbor kvalitetnih otroških igrač priznanih domačih izdelovalcev. delovni čas: 9.-12. ure in 14.-19. ure ******************************* *************************** TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM NADA med široko izbiro prehrambenih izdelkov, pijač in ostalega blaga ponuja tudi kruh iz Žirov ter maslo in mleko iz Godoviča. Odprto vsak dan od 7. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih odprto od 8. do 11. ure. Priporočamo se za nakup! FRUCTAL) bodo z zmagovalcema Območnih lig odigrali turnir za obstanek oz. napredovanje v II. SKL (play out). Sistem tekmovanja v II. SKL bo tudi v sezoni 1990/91 enak kot doslej (3 druge lige: VZHOD, CENTER, ZAHOD in 4 območne lige - zahod, 1, 2 in vzhod 1, 2). KONČNE LESTVICE II. moške SKL za sezono 1989/90 VZHOD: št. dos. 1. ELEKTRA Šoštanj tek. zmag poraz. koši točke razlika 14 13 1 1158:962 27 + 196 2. BISTRICA 14 11 3 1244:1059 25 + 185 3. MIKLAVŽ 14 11 3 1185:1062 25 + 123 4. PTUJ 14 8 6 1108:1181 22 -73 5. MARIBOR 87 14 5 9 1203:1282 19 -79 6. RUŠE 14 5 11 1034:1185 19 -151 7. POMURJE 14 3 14 1159:1240 16 -81 8. RADGONA 14 0 14 1170:1290 14 -120 Opomba: Bistrica : Miklavž 1:1 (73:54, 82:88) 155:142 Maribor 87 : Ruše 1:1 (74:96, 100:64) 174:160 CENTER: 1. ALPOS Šentjur 12 9 3 1023:871 21 + 152 2. UNITEHNA Trebnje 12 8 4 1026:924 20 + 101 3. POLZELA 12 7 5 1074:998 19 +76 4. ZLATOROG Laško 12 7 5 996:998 19 -2 5. KOVINA Litija 12 6 6 1013:1048 18 -35 6. ZAGORJE 12 4 8 1035:1083 16 -50 7. PODBOČJE 12 1 11 839:1084 13 -245 Opomba: Zlatorog : Polzela 1:1 (91:78, 88:106) 179:184 ZAHOD: 1. ISKRA Idrija 14 11 3 1162:1017 25 + 145 2. ISKRA N. Gorica 14 10 4 1176:1118 24 +58 3. FENOLIT Borov. 14 10 4 1318:1141 24 + 177 4. S. OLIMPUA, ml 14 8 6 1235:1200 22 +35 5. KRAŠKI ZIDAR Sež. 14 7 7 1181:1260 21 -79 6. RADOVUICA 14 4 10 1079:1168 18 -89 7. AET Tolmin 14 4 10 1205:1302 18 -97 8. FRUCTAL Ajdovšč. 14 2 12 1073:1223 16 -150 Opomba: Iskra N. Gorica : Fenolit 2:0 (105:102, 77:72) SINDIKALNE IGRE VRHNIKA 1989 EKIPNI VRSTNI RED: Rezultati: ŽENSKE EKIPA Koles. Odbojka Streljanje Skupaj 1. IUV 10 9 9 29 2. Dom upokojencev 14 - - 14 3. Kovinarska 7 5 - 12 4. ISKRA 5 - 5 10 MOŠKI EKIPA Šah Balin Koles. Košark. Strelj. Skupaj 1. IUV 14 6 10 14 14 58 2. Kovinarska - 14 13 7 34 3. Upravni organi 10 - 7 10 5 32 4. ISKRA 7 5 5 10 27 5. Obrtno združnje - 18 6 — 24 6. Droga žito 5 11 - - 7 23 7. LIKO — - li- 17. — 17 8. Fenolit — 9 — — 9 9. Slovenija avto - - 8 — 8 10. Komunalno podjetje - 7 - - 7 11. VP 12 67 - - 5 - 5 ZTKO VRHNIKA: Miro Gruden VP 5312 SKUPNI ZMAGOVALEC Pripadniki oboroženih sil v občinah Vrhnika in Logatec že dolga leta dan JLA zaznamujejo s športnimi srečanji. Tudi tokrat so se pomerili v streljanju, tenisu (prvič), namiznem tenisu, odbojki in šahu. Tudi letos je bilo najbolj zanimivo tekmovanje v streljanju. Razlog je verjetno v tem, da je to najbolj vojaški šport in ker je med strelci res nekaj odličnih posameznikov, ki sodijo v vrh strelstva v JLA. Po pričakovanjih so zmagali favoriti. Moštvo VP 5312 je bilo najboljše v streljanju in šahu, drugi so bili v namiznem tenisu, tako da so v skupni uvrstitvi dosegli 57 točk, Kar je zadoščalo za prvo mesto. Rezultati: Streljanje: 1. VP 5312 Vrhnika, 2. TO Vrhnika, 3. ZRVS Vrhnika itd. Tenis: 1. TO Vrhnika, 2. PM Logatec, 3. ZRVS Vrhnika itd. Namizni tenis: 1. VP 1267 Vrhnika, 2. VP 5312 Vrhnika, 3. VP 1267-9 Logatec itd. Odbojka: 1. VP 1267 Vrhnika, 2. VP 1267-9 Logatec, 3. TO Vrhnika itd. Šah: 1. VP 5312 Vrhnika, 2. VP 1267 Vrhnika, 3. PM Vrh- nika itd. Skupna uvrstitev: 1. VP 5312 Vrhnika 57, 2. VO 1267 Vrhnika 54,5, 3. TO Vrhnika 46, 4. ZRVS Vrhnika 28,5, 5. PM Vrhnika 23, 6. VP 1267-9 Logatec 22, 7. PM Logatec. MOMIR ARSIĆ ŠAHOVSKI KLUB BOROVNICA Borovnica, dne 01. 02.1990 RAZPIS IN PRAVILNIK ZA EKIPNI HITROPOTEZNI TURNIR V ŠAHU Šahovski klub Borovnica prireja ekipni hitropotezni turnir v počastitev krajevnega praznika, dne 11. 03. 1990 ob 8.30 v prostorih krajevne skupnosti Borovnica. a) Pravico nastopa imajo vse vaške skupnosti, delovne organizacije, društva TOZD, športni klubi, družbenopolitične stranke, organizacije, hišni sveti, ulični odbori in samski domovi, na področju krajevne skupnosti. Člani ekipe morajo delati ali imeti stalno bivališče v KS Borovnica. b) Pravico nastopa imajo vse krajevne skupnosti, delovne organizacije, JLA v občini in sosednih KS. čl sni ekipe morajo delati ali imeti stalno bivališče v isti KS. Va člani ekipe morajo na zahtevo sodnika pokazati osebne izkaznice ali potrjene zdravstvene izkaznice. Igralo se bo po pravilniku hitropoteznega šaha objavljenem v biltenu SZS št. 2 (skupni čas 20 minut - 2x10 min.). Ekipa šteje 4 člane ali članice (nastopa lahko več ekip iste KS itd). Pri delitvi mest odloča: boljši uspeh proti zmagovalcu, večje število zmag, Sonneboru sistem in medsebojni rezultat. Prve tri ekipe dobijo medalje, vse ostale pa diplome. Stroške potovanja nosijo ekipe same, rekvizite preskrbi ŠK Borovnica. Sodnika določi Šahovski klub. Pred pričetkom se določi tričlansko razsodišče, ki rešuje pritožbe. Pritožba se vloži takoj po končanem kolu. Pravilnik se prebere pred začetkom turnirja in bo objavljen v občinskem glasilu. PAIČ NEDELJKO Vrtec bo ali pa tudi ne! Gradnja borovniškega otroškega vrtca je že od samega referenduma sem zavita v skrivnostno sivino. Objekt, ki naj bi bil zgrajen v rekordnem času, že nekaj časa sameva. Vzrok za to je seveda denar. Da bo sredstev zbranih od samoprispevka premalo, se je vedelo od samega začetka, niso pa pričakovali tako slabe udeležbe pri uresničevanju samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev vrhniških delovnih organizacij. Tako je v prvem letu gradnje denar prispevala le tretjina delovnih organizacij - predvsem večje - v naslednjem letu še manj, za letošnje leto pa taka oblika skoraj ne pride v poštev, saj imajo podjetja sama s seboj prevelike težave. Tako bo potrebno poiskati nove rešitve. Najbolj primerna za občino Vrhniko, seveda s privoljenjem KS Borovnice, se zdi možnost spremembe namembnosti objekta. To pa pomeni, da bi določen prostor v pritličju ali pa v etaži odprodali kot lokal. Dejavnost, ki bi se v tem prostoru odvijala, pa ne bi smela ogrožati varstva otrok. Dogovori o poslovalnici LB v nadstropju so bili že opravljeni, vendar se LB za prostore v etaži ni ogrela. Vsekakor pa bo problem denarja treba rešiti na podoben način, saj drugih možnosti ni veliko. Ali so možnosti ali ne, presodite sami, dejstvo pa je, da stari borovniški vrtec ne ustreza nobenim normam več, saj bi moral biti že eno leto zaprt. Mogoče bo potrebno počakati na nesrečo, da se bodo problemi okoli denarja hitreje reševali. Tekst-foto: ANDREJ DRAŠLER NOVA TRGOVINA, NOVA TRGOVINA COMING PtHljctjC /a komercialni inženiring Verd I Vrhnika 61360 tel. 061/752-070 fax. 061/752-070 Firma COMING, ki je potrošnike že konec lanskega leta presenetila z izredno ugodnimi cenami izdelkov zabavne elektronike (TV, videorecorderji, HI-FI naprave) obvešča, da je v začetku februarja odprla dve novi trgovini s tehničnim blagom iz uvoza in sicer na Vrhniki in Logatcu. Trgovina poleg izdelkov zabavne elektronike nudi še izdelke bele tehnike in ostalo tehnično blago. COMING - tehnična trgovina, Vrhnika, Stara cesta 3, je odprta ob delavnikih od 13.00-19.00 ure, ob sobotah od 8.00-12.00 ure. Odkupimo telefonsko številko na vrhniki. Ponudbe na tel. št. 752-070. Lektoriranje in korigiranje vseh vrst besedil Marjetka Šivic, Zalarjeva 39, Borovnica, tel. 746-160 NAS ČASOPIS Naš časopis, glasilo OK SZDL Vrhnika, v. d. odgovornega urednika Tone Janežič. Uredniški odbor: Simon Seljak (predsednik), Andrej Drašler, Marjan Horvat, Cvetka Glumac, Momir Arsić, Tone Janežič, Dragica Krašovec. Uredništvo: OK SZDL Vrhnika, Cankarjev trg 8, Vrhnika. Številka žiro računa 50100-678-54000. Telefonska številka uredništva 751 -325. Tiska Tiskarna Ljudske pravice. Po mnenju pristojnih organov je časopis oproščen prometnega davka.